19 Novičar iz raznih krajev. Za tiste vradnike in služabnike, ki so iz večletne privatne službe prestopili v cesarsko, so cesar po sklepu od 17. p. m. dovolili, da se jim, ako se pred dosluženimi 10 leti v pravi cesarski službi v pokojni stan podajo , iz-službna plača iz milosti sme napol iz cesarske dnarnice, napol pa iz tiste mestne, stanovske ali kake druge kaše dopolniti; tako je ravnati tudi pri udovah in sirotah tacih vrad-nikov. __ po naj višjem cesarskem sklepu od 20. p. m. naj 20 - Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis, — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik. tse nekdanje vojaško poveljstvo v Ljubljani iznova spet začasno ustanovi. — Ministerstvo dnarstva je vsled množin vprašanj določilo, da tistemu, kteremu se iz kakor-gnega koli vzroka davek odpiše, se imajo tudi pri-klade na davek odpisati; le od novih hiš, kterim se za določene leta odpušajo davki, ta odpust davka ne velja tudi za priklade. — Nadškof v Milani in patriarh v Benetkah sta nanašaje se na novi konkordat oklicala te dni, da nobene bukve kakoršnega koli zapopadka se ne smejo pred na svetlo dati, preden niso bile predložene škofijstvu in niso cerkvenega dovoljenja dobile , in tudi noben bukvar ne sme imeti na prodaj bukev, ki niso od škofijstva pripušene. — Sedaj še le so natanko znani tisti predlogi, ki jih je po-terjene od francozkega cesarja in angležke kraljice iz rok austrijanske vlade nesel unidan grof Esterhazv čaru ru-sovskemu v Petrograd. Ker od njih visi mir ali še huja vojska, je mikavno jih bolj nadrobno vediti. Pervi predlog zadeva podonavske knežii Moldavo in Valahijo in pravi, da rusovska obramba (protektoraf) ima tu popolnoma jenjati; te knežii se boste po željah in potrebah ondašnjega naroda , ki se bo zato vprašal, iznova uredile , pogodniki bojo to uredbo priznali, in sultan, kteremu gre suverena ver-hovnost, jo bo poterdil; nobena deržava se nima pod ka-koršno koli pretvezo vtikati v notrajno gospodarstvo teh knežij, kterima se bojo določile stanovitne meje, ktere si smete omenjene deželi tako zavarovati, da ste varne vsacega napada. V zameno tistih terdnjav in krajev, ki jih imajo armade zaveznikov v posesti, naj dovoli Rusija prenaredbo svoje meje proti europejski Turčii; meja ta naj bi se začela od okolice Kotima, bi segla po južno-izhodni kernici in se končala pri Saličkomu jezeru; to mejo bi občna pogodba dokončno poterdila in odstopljeni kraji bi padli spet v last podonavskim knežijam in turškemu zavetju. Drugi predlog zadeva Donavo. Svobodo Donave in njenih izlivov zaterdijo europejske uredbe, pri kterih se bojo enakomerno vdeležile vse vlade, ki bojo to pogodbo podpisale, brez škode za posebni stan ob bregovih Donave ležečih deržav, kteri stan se bo vredil po pravilih , ki so po dunajskem kongresu za brodovje predpisane. Vsak izmed pogodnikov bo imel pravico na izlivu Donave v černo morje eno ali dvoje lahkih ladij imeti, ktere bojo cule nad tem, da se svoboda Donave nikakor ne žali. Tretji predlog zadeve černo morje. To morje ima vprihodnje odperto biti le kupčijskim ladijam, vojnim ladijam pa ne; zatega voljo ne sme tam nobena morska orožnica biti; za varstvo kupčije vsih narodov se bojo v dotičnih lukah (ladijostajah) černega morja napravile naredbe, dostojne mednarodnemu pravu in starim navadam. Rusovska in turška vlada, ki imate svet okoli morja v svoji posesti, se vzajemno zavežete, da bote le določeno in za službo primorsko potrebno število lahkih ladij na tem morji imele. Ta posebna zaveza med rusovsko in turško vlado mora poprej od vsih druzih pogodnikov poterjena biti in bo pristavek k vesoljni pogodbi tako, da brez njih dovoljenja ne morete ne turška ne rusovska vlada same za-se nič premeniti v nji. C eter t i predlog zadeva kristijane na Turškem in pravi, da pravice kristijanov se bojo obravnale brez razžaljenja samostojnosti in dostojnosti turške vlade. Kako naj se verske in politične pravice kristijanov na Turškem v red de-nejo, se bojo posvetovale austrijanska, francozka, angležka in turška vlada; rusovska bo po sklepu miru povabljena se vdeležiti teh posvetovanj. Razun teh 4 predlogov si pri-derže vojskovajoče vlade iz europejskega ozira še posebne pogoje predpisati." — Vladni dunajski časnik „Oest. Corr." pravi, da je odgovor rusovske vlade na te predloge že prišel iz Petrograda; odgovor je sicer miroljubnega duha, toda v vse skozi in skozi ne dovoli rusovski car. Ker pa spodtikljeji niso bistveni in le bolj formalni — pravi dalje „Oest. Corr." — se je še zmiraj nadjati mirne sprave. — Na Rusovskem je sedaj bolj kot pred dvojna stranka živa: •------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------¦ ¦ ¦-------------------------------------------------------------------. -. --------------------------------^_________________._________________________________________________________________________________________________________________i________________________________________________________________________________________________ plemenitniki starih rodovin in duhovni so za vojsko, pleme* nitniki nemškega rodii so za mir; celo v rodovini car o vi je razcep na dvoje zlo očiten. — V Krimu je ponoči od 26. na 27. dec. pešica Francozov napadla pešico prednjik rusovskih straž; 18 Rusov je padlo, 16 so jih vjeli in pa troje konj. — Omer-paša se vpravičuje , da ni kriv pada K ar s a, ampak poveljnika sama, ker sta 19.000 vojakov v terdnjavo potegnila brez ozira, ali bo živeža dosti ali ne; 8000 vojakov bi bilo za bran terdnjave čez in če& dosti. — 11. dan t. m. se je pod predsedništvom cesarja Napoleona začel zbor vsih imenitnih generalov zaveznih vlad, ki se pa posvetuje le v tem, kaj bo zaveznikom storiti , ako bi se utegnila vojska kako drugač razširiti. — Strašni mraz in zameti so bili od 1. do 25. p. m. v Serbii, Bosni in tudi Erdelji; volkovi so po več krajih razsajali, da je bilo joj. — Od leta do leta se množi število romarjev v Jeruzalemu in okolici sv. dežel; zidali bojo tedaj v Jeruzalemu veliko stanovališče za popotne iz milodarov, ki se-bojo nabirali po vsih katoljških cerkvah.