Kaj bi naj kmetje od prihodnjili poslancev tirjali? (Spisal J. V. kmet v Zamajcib.) II. Mož, kateri hoče od slo^enskih kmeto7 poslanatvo dobiti, mora po mojih mislih pred volit7ijo obljubiti, da bode krepko zahte^al oderuiko posta^o zoper glado^ae lakoinueže, ki od posojeoih deuarje^ 7lečejo rea nezasliaauib obresti ali činže7. Nekdaj je tudi 7 tej reči bilo goto^o boljše; 7ec kakor 5 ali 6 procento^ ni uibčer mogel pri sodniji iztožiti, sedaj pa 7 hvalisani dobi libcralizma ra^najo oderubi z ubogimi dolžniki blizu tako, kakor neuamiljeni mož 7 e^angeliju, ki je dal S70jega doižnika trinogom, dokler mu ui ta 7sega poplačal. Kajti ubogi ktnet ne dobi drugače denaije7 na posodo mkder — če iz7zamemo hranilnice in dnige redke osebe — kakor če šteje 8, 9, 12, 15 procento7, včaaib ae 7eč. To je pa za kmeta po 2- 3- in še 7ečkrat presilno. On ne zrnore denarje7 za obresti, še inenje za poplačanje dolga; tedaj ga preme upnik, ga tirja po ad^okatu, toži pri sodniji in rubi po javni diažbi; 7 kiatkih letib je zadolžeui kmet brez lastue bise in posest^a. Človek bi ne ne^olji^al toliko, ako bi 7idel, da se to redko te pa te zgodi; ali skušnje drugače kažejo; atevilo preiuožuib knieto7 se sfrašno krči, posilnim di-ažbam ni konca ne kraja; km^tsko Ijudst7o viduo uboža čedalje bolj, oderahi in jihovi ad^okati pa ,se bogatijo. Temu se mora 7 okom piiti in smo toiej kmetje satni sebi dolžni, izvoliti take poslance, ki nam bodo v tej reči 7oljni pomagati, kolikor jiui bo dauo. Krščauska 7era, človeška 7est in pamet 7elevajo, re^eže bianiti zoper nasilstvo brezobzirnih mogočneže7; taki so za kmete sedaj neusrniljeui oderubi ia zatoiej po pravici ubogo kmetsko ljudstvo tukaj od dižave zabte^a vaist7a in zaslombe. Kajti ono je ies ubogo in re^no, čedalje bolj. Če piitisnejo slabe letine, nima od nikoder ne krajcarja dobiti. Trgo^ec, rokodelec: na primer ko7ač, črevljar, krojač .... kakoranih je 7selej in po^sod potrebno, si 7edno kaj zasjuži, kdc pa si zamore kmetkaj zaslužiti? Nekdaj je vpiegel ži^ino in se podal na 7ožnjo 7 Celo^ec, Gradec, Ljubljano, Šopron itd. in je prinesel domo7 denarje7 za dačo, sol, železo, rokodelce itd. Sedaj tega ni 7eč, zaslužek z 7ožnjo so mn železnice vzele. Ni čuda tedaj, ako je kmet 7ečno 7 denarnib zadregab, zlasti 7 alabih letinab; priailjen je nakapati si dolgo7, ki ga pa zarad presilnih činže7 spravljajo iz deža pod kap. Oderulii ga odirajo hujse, kakor so ga nekdaj stiska^ali situi desetinarji. Hud udarec kmetskemu stanu je tudi aedaj 7sem na prosto voljo puščeno trganje, razkoao^anje in proda^anje zemljišč ali ^gruntov". Maogi še tega ne vernjejo, ali resnica se ne da 7eč vtajiti. Nasledki so že scdaj hudi iu kaj še le bo, če se brž temu 7 okom ne pride? Ali je za celi slo^enski navod, za 780 A^strijo boljae, ako naruesto vecjiL, preinožniših in torcj tudi samostalniaib in značajaib posestniko7 dobimo same kajžljarje in kočljarje, katerim iz pok^ečenib bajtic gleda gola revščina skozi 7sako okno, če ni z cunjami zapbano ali z papirjem pre^lečeno. Pra^ijo, da je majolka kri^a, ki knieta iz posestva riva in ga sili sedaj ta kos zemljišiia prodati, sedaj uni. Tu pa tam je uže mogoče in resmčno, da je zapra^lji^o pijauče^anje takim nesrečam vzrok, 7 obče pa to ni res. Da posestaik 7 sili S7oje zemljišče trga in razprodaja, temu je dovolj drugih iu 7eliko bolj navaduih 7zroko7. Onieuim le eden, narareč previsoke cenit^e ali ,,aacinge" po8estev. Ce kde stariši pomerjejo, pride ceuilna komiaija ter ceni posestvo tako 7isoko, da ne more tisti, ki ga pievzatue, skoio nikoli sebe iz dolgov rešiti iu dediče izplačati. Ako tedaj hoče pod svojo očetovsko strelio ostati, mora začeti gozde, DJi^e, tra^niktf itd. trgati in kosama prodajati; gospodarjeuje postajačedalje težavniše, zlasti če se mu atevilo otrok množi, naposled je 7es zadolžen, obupan in 7 kratkib letib — kočljar ali pa blapec; to se pa reče kmetski stan pokooča^ati in temu uuiče^anju se moia enkrat konec storiti, preden bo prepozno. Posestva trgati kaže le iz gospodarst^enskih 7zroko7, ker se lepo zložena zemljišča laglje in 7spešnise dajo obdelo^ati. Toda naj^ečji k^ar in goto^o uničenje kmetakega stanu je pa sedaj navadno razkosovanje na basek bogatim kapitalistom in prebrisanim špekulantom, ki z ngrunti" barantajo, in pa notarjem, ki pri takib razkosovanjib veliko zaslužijo. Splob tukaj je skrajni čas, da kmetje po svojih poslancih dobimo modrib nasvetov in postavne poraoči! Naposled še omenim nestrpljivo nadlogo, katere pri odbiri pribodnjih poslancev kinetje nikakor ne smerao pozabiti. Kdor hoče naš poslanec biti, ta nam mora naprej besedo dati, da bo po zgledu g. Hermana potnagal sedanje žalostae razmeie zastran uradnikov in advokatov predrugačiti. V liberalni dobi se je število nradnikov strašno pomnožilo, plača vsem močno pozvisala. Vsi trgi in mesta so polni uradnic in uraduikov. Vkljub temu se pa vse polževo počasno uiaduje; kmet ima samih potov ter pogosto nič ne opravi. Nekdanji uradniki so sami marljivo pisali, sedanjib jma skoro vsak svojega pisača in vendar tičijo vsi skup med visokimi knpi nerešenih pisem in aktov. Temu niso toliko uradniki krivi, marveč naša zamotana uprava. Delajo, pa nialo opravijo, čeravno skoro vse vloge spisujejo notarji in advokati se ve za gotovo plačilo. Devet sto medvedov, kaka uprava je to, čemu toliko dragih pisarnic, uradnikov in pisačev, če pa človek že skoro zavolj vsake malenkosti mora popiej k notarju in advokatu, ako hoče pri gosposki kaj opraviti, svojo pravico doseči ali njo obraniti ? In vendar ni ne notai, ne advokat, kateri stvar konečno reši! Pogosto se zgodi, da stranka prido pred gosposko, bodi sodnijsko bodi upravno, ter začne svojo prošnjo razlagati. Ali precej se njej beseda preseka in veli: npojdile k notarju, ite k advokatu!" To se zgodi. Kaj pa stori notar, kaj advokat? No ta posluša, zapisuje, naposled pareče: že prav, vendar najpoprej mora biti komisijon, in tako pridejo zopet uradniki na vrsto, in po koncanem komisijonu popreme delo zopet advokat, da potrebne vloge itd. naredi. In tako se mota mesece in leta in naposled stranka druga nima, kakor strabovite stroške za komisijone, za stempeljne, za notarje in advokate, čijih stevilo se je močno pomuožilo. Vsak ima svojo pisarnico in v njej vse polno pisarjev, ki tudi zastonj ondi ne posedavljejo. Pomislimo še, koliko poslov imajo nasi milovanja vredui žnpani, koliko potov in dolžnosti jim nalagajo; vsak bi že moral znati več postav na pamet, kakor kakov advokat ali pa okrajni komisar. Dodajmo naposled nove urade okrajnib zastopov, šolskih svetov itd. tako mislim, da bo vsak pameteu človek meni pritrdil, ako rečem: kmetje, pri bodočih volitvab dajnio vsem liberalnim in nemškutarskim poslancem slovo, ker so nain gori navedene strašuo nepovoljne reči pripravili; izvolimo same take moževe, kakor je g. Herman in jegovi tovariši, ki bodo delali na predrugačenje in polajšanje scdanjega nradovanja, ki bodo razkosovanje zem- i ljišč modro omejili, zoper odrtijo sklenili oderuške postave in pred vsem delali na zmanjšauje državnib stroškov in vsled tega na znižanje presilnih davkov !