Pošteiaa plačana v totovbit
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
šl&aja dvakrat tedensko, la »ker vaško sredo in vsako soboto.
FjKtatitv* tu »prava: Maribor, Rciks cesta 6, jultisi predal 22, telefon 2326, Ued r *žn i c e: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Srbovi}«, Delavski dom — Jesenice, Delavski <d»3L — Rokopisi se ne vračajo. tSefrankirana pisma se v obče ne sprejemaj«, — Reklamacije $e ne irankirajo.
Malfe oglasov, ki sledijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—, V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem števil* objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša steaečtM Dla 1».—, rx te®x*restve mtečao Din 18,—. Čekovni račun št 14.335.
itev. 89
Sreda, 4 novembra 1936
Leto XI
Zakaj delavci stav* kaio?
JBogdan Krekič.
(Konec.)
Kdor se hoče potruditi, da se seznani z bistvom problema detavske mezde v našiti krajih, ta lahko odkrije prave vzroke pojavu množičnih delavskih stavk. Kdor pozna življenje in psihologijo delavcev, ne bo mogel oporekati, da je danes, v dobi velike delavske nezaposlenosti in to v najbolj živahni sezoni, zapuščanje dela za delavca največja žrtev zaradi nevarnosti, da ostane brez zaslužka. Značilni so primeri iz dobe upora na Dunaju, kakor pripovedujejo pisci, ki so se udeleževali dogodkov. V času upora in pouličnih bojev v popolnem razvoju, je množica delavcev šla podnevi na delo v tovarne, da ne izgubi dela in mezde, a ponoči je prišla z orožjem v roki, da vrši prostovoljno službo na barikhdah. Ti ljudje se niso bali, če poginejo, bali so se pa, če izgube zaposlitev... Ni delavca, ki bi iz šale zapuščal svoje zaposlenje. Nikakršen agitator in najmanj provo-kater, ne miore pripraviti množic delavcev, da zapuste posel, če za to — kakor je priznal tudi industri-jec ing. Remec, ne obstojajo globlji vzroki, ki to množico delavcev in delavk ter nameščencev najnepo-sredneje in najtežje zadevajo. Če je že na blejski konferenci padlo magari le z jezika in sramežljivo priznanje, da so preveč nizke mezde vzrok stavk, mora vendar ves svet vedeti, da je v tem malenkostnem priznanju pa temi več resnice.
V težki dobi gluhega našega javnega življenja smo se potrudili, da seznanimo široko jugoslovansko javnost s stanjem; delavskih mezd v Jugoslaviji. Naša objava je dovolj komentirana. V njej smo trdili: da delavske mezde, vzeto v celoti, ne dosežejo niti polovice zneska fiziološkega minimuma za rodbine (toliko. kolikor rodbine rabijo za življenje) ter opozarjali na škodljive posledice takega stanja za naš rod in za vse njega gospodarske in kulturne manifestacije. Ugotovili smo, da se pri nas vso povojno dobo, in zlasti odkar se delajo ovire delavski koaliciji, da bi se, če že ne onemogočila, pa vsaj otežkočila uspešna akcija, kljub temu življenjski standard (položaj) med delavci bolj in bolj izenačuje z ljudmi na najnižji gospodarski in kulturni stopnji v daljnji Kitajski ali Afriki...
V eni kasnejših publikacij o istem problemu smo navedli, da znaša izguba delavcev zaradi znižanja inezd in nezaposlenosti v zadnjih petih letih povprečno dve milijardi dinarjev na leto. Za te vsote so postali delavci slabejši kupci kmetiških in industrijskih proizvodov. In na drugi strani je zmanjšan notranji promet z blagom; ter poostrena gospodarska kriza.
Centrala industrijcev v Zagrebu, skupno z zagrebško delodajalsko zbornico, ^ je napravila anketo, da pobije naše navedbe, ki smo jih objavili v svojih publikacijah. Anketa je izvršena. Ali nje rezultati so bili porazni. Tiskano poročilo o anketi potrjuje in priznava, da je stanje mezde črno in bedno. »Povprečni skupni mesečni zaslužek je znašal po rezultatih ankete koncem 1934. I. 654 dinarjev in 32 para.« Ta zaslužek, priznava dalje ta anketa, izkazuje »primanjkljaj 55.7% za vzdr-
V-ollive predsednika Združenih držav
Socialisti, Roosevelt in Landon
Norman Thomas — socialistični kandidat
Danes, dne 3. novembra se vrše volitve predsednika Združenih držav. Volilno pravico ima 55 milijonov volilcev in volilk.
Socialistična stranka je postavila za svojega kandidata Normana Thomasa in kot namestnika George A. Nelsona.
Demokratska stranka kandidira sedanjega predsednika Roosevelta, republikanska pa Landona.
Za volilno propagando je izdala socialistična stranka 100.000 dolarjev. Obe meščanski stranki skupaj pa najbrž vsaj 50 milijonov dolarjev.
V amerikanskem volilnem boju odloča priljubljenost kandidata, mnogo rnanj načela. Toda tudi v Ameriki se kaže, da v času naraščajoče stiske stopajo načela v ospredje.
Socialisti, Roosevelt in Landon
Republikanska stranka, čije kandidat je Landon, je v volilnem boju očitala Rooseveltu, da je socialisti. Kako daleč je Roosevelt od socializma, je povedal sam na zborovanju v početku meseca oktobra t. 1. v Sy-racusu, N. Y., rekoč, da »odklanja vsak inozemski izzem, ki si prizadeva na pošten ali zloben način, da odpravi ameriško formo demokracije.«
Roosevelt in Landon odklanjata socializem. V čem je torej razlika med demokrati in republikanci? Ameriška »Prosveta« odgovarja na to vprašanje tako-le:
»Republikanci so poignali kapitalizem na rob propada, toda jaz sem ga rešil in pri tem sem seveda! nekoliko pomagal tudi delavcem in farmarjem. Rešitev ameriškega kapitalizma je bila moja poglavitna naloga!...
To je ves Rooseveltov »socializem« ali »komunizem«, s katerim
ga po krivici obkladajo. Republikanci so zavozili kapitalizem v jamo in Roosevelt ga že tri leta in pol vleče iz jame. Da pa ne bo podivjani kapitalizem spet telebnil v jamo, mu skuša Roosevelt pričvrstiti — zavoro', da bo v bodoče vozil previdneje. Ta zavora se imenuje »new deal« . ,.
Kakor najbolj zakrknjeni republikanci tako tudi liberalni »new-dealovci« ne morejo pojmovati ameriške demokracije brez privatnega kapitalizma.
V Ameriki je že na milijone ljudi, ki pravilno pojmujejo veliko kontradikcijo (nasprotstvo) Amerike: politično demokracijo in ekonomsko avtokracijo (gospodarsko samodrš-tvo). Oboje ne more iti dolgo skupaj. Ali mora politična demokracija pogolniti avtokracijo in objeti vse ameriško življenje, ali pa mora avtokracija pogoltniti politično demokracijo in zavladati v slehernem kotu, Prvo bo popolna industrijska! in so-
cialna demokracija, drugo bo pa — fašizem.
Zavedno ameriško delavstvo odklanja Rooseveltov »socializem« ali-as »new deal« alias varljivo zavoro! Delavstvu je potrebna popolna demokracija!«
*
Zanimiv je način glasovanja. Obenem s predsednikom in podpredsednikom voli volilec še guvernerja dotične pokrajine, sodnika in nekatere višje uradnike, skupno 18 kandidatov. Volilni akt je popolnoma mehaniziran. V celici, v katero stopi volilec, je na steni prtrjena tabla in na njej narisane razpredelnice z 18 ročaji. Pri vsakem ročaju so napisana imena postavljenih kandidatov. Volilec samo postavi ročaje v višino imena svojega kandidata (kot na registrirni blagajni) in potem pritisne. S tem je že volil, njegov glas je zabeležen. Pomote so izključene.
Za Delavskimi zbornicami —
bratovske skladnfce Demagogija ali kaj?
“ oVJ...	»Slovenski
dom« v Ljubljani z dne 30. oktobra t. 1. piše, da rudarji zahtevajo volitve v bratovske skladnice. Pove tudi, da minister še ni izdal pravilnika za volitve v bratovske skladnice. Končno modro dostavlja, da so volitve potrebne zaradi sanacije bratovske skladnice, ker sedanja uprava tega vprašanja ni uredila.
Taka pisava icte* »a* hM« je nekaj nekvalificiranega. Prvič, ker sta rudarska organizacija in bratovska skladnica stavili več predlogov, intervenirali po vseh instancah, da se bratovska skladnica sanira, ni se pa izvedla zadostna sanacija, ker so
intervencije našle preveč gluha ušesa pri podjetnikih in merodajnih.
Merodajni bi primemo sanacijo morali naložiti tudi podjetnikom in eventuelno državi. Pasivnost je posledica svetovne vojne, ne pa nemarnosti rudarskih delavcev, ki izgub zaradi vojne niti niso dolžni poravnati in so vsled slabih socialnih razmer nezmožni za tako velike denarne žrtve. Zdi se nam, da je tako pisarenje, milo rečeno, hudobno, v listu, ki je vsaj moralno soodgovoren, da sanacije bratovske skladnice še ni, ker je v taboru onih, ki bi bili sanacijo lahko odredili.
ževanje štiričlanske delavske rodbine«. Dalje se tu priznava, »da v naši industriji več kot polovica delavcev ne zasluži niti toliko, da bi pokrivali stroške fiziološkega eksistenčnega minimuma (prehrano in stanovanje) niti za lastno osebo in o tem, da bi miogli vzdrževati svoje delavske rodbine, niti ne govorimo«. Končno ta anketa s podpisom industrijca g. Arka sklepa: »V celem civiliziranem svetu je eno primarnih socialnih načel, da morajo mezde odgovarjati življenjskemu standardu dotične dežele. Rezultati ankete so pokazali, da v celi vrsti industrijskih panog (in postranskih) tako moška kakor ženska, kvalificirana in priučena ter zlasti nekvalificirana delovna sila prejema za svoje najemno delo nagrado, ki ne zadošča za kritje fiziološkega eksistenčnega minimuma dotičnega delavca in kako šele za vzdrževanje delavske rodbine.«
Po priznanju, ki prihaja o stanju mezde naših delavcev od tako, upam, merodajne strani, bi bilo prav in pošteno, če bi se prenehalo z zlonamernim opisovanjem vzrokov delavskih stavk.
Zlonamernost v tej zadevi ne more najti opravičbe niti v temi primeru. če so se delavci, kakor v nekaterih tovarnah v Sloveniji, poslu-žili taktike, da niso zapustili tovarn niti v času, ko so prenehali z delom. Za tako taktiko delavec ni težko
pridobiti iz enostavnega razloga, ker jih ni težko uveriti, da si tako najbolje zasigurajo stalnost zaposlitve na istem mestu tudi po zaključku tarifnih gibanj. Ne spuščam se v to, ali je taka taktika koristna ali ne, ali dolžan sem, da taka dejanja presojam po psihologiji (duševnem; razpoloženju) širokih množic naših resnično zavednih delavcev, ki prav gotovo, kakor široka množica, niso nikdar bili in nikdar ne bodo kogarkoli agenti, najmanj pa inozemstva, kakor jih zlonamerno žele nasprotniki obrekovati.
2e zgoraj smo omenili stališče S- ing. Remca na blejski konferenci, ki je dobro pripomnil, da delavcev ne morejo nagnati v stavke nobeni tuji agenti. Da se med delavci, ki tvorijo množico in morejo ob gotovih prilikah pomeniti veliko družabno silo, pojavljajo razni vplivi, ki jih hočejo vezati nase, ni dvoma. Ali nedvomno je tudi, da inia najširša delavska množica priroden, zdrav instinkt, ki ji pomaga, da se otrese škodljivih vplivov ter da od vseh priporočil posluša v glavnem ona. ki najbolj odgovarjajo nje najbližjim interesom. Smelo trdimo, od vseh mnogoštevilnih stavk, ki so jih delavci v dobi zadnjih dveh let vodili, ni uiti ene stavke, ki bi bila zaradi stavke same. Nasprotno, dokazati moremo s podatki, ki smo jih zbrali, da je bila cela vrsta stavk, ki so nastale samo zaradi tega, ker se z de-
lavci o njih potrebah sploh ni hotelo pogajati. Potemi je cela vrsta stavk, ki bi bile zaključene, če bi se bila od druge strani pokazala le najmanjša volja, da se delavcem ustreže. In končno imamo celo vrsto delavskih gibanj, pri katerih sploh ni prišlo do ustavitve dela, do stavke, ker so delavci videli na drugi strani dobro voljo in pripravljenost, da se ustreže. Iz Beograda navajam kot primer kolektivne pogodbe za vse delavnice ključavničarske, kleparske in lesne, ki so bile sklenjene v miru, brez stavk.
Končno, moram še h koncu ugotoviti pomembno dejstvo. Mnogoštevilne delavske stavke, ki so dvignile toliko prahu v široki javnosti, so imele za posledico zahteve od gotovih strani na naslov oblasti, da se preprečijo delavske stavke, zlasti tudi zahteve na ministrstvo socialne politike, da delavskim zbornicam in njih uradnikom prepove aktivne intervencije v korist delavcev — dasi vse mnogoštevilne stavke bodisi tu ali tam za izboljšanje delavskih mezd, še vedno niso bile v stanu, da primerno dvignejo splošni življenski standard naših delavcev. Statistika delavskega zavarovanja kljub temu v prvem; polletju 1936 še vedno izkazuje padec zavarovane delavske mezde za delavce v Jugoslaviji kot celoto. Ce ne bi bilo stavk, bi bil položaj še mnogo slabejši.
Madrida
Uspešni protinapadi vladnih čet s tanki.
Boji okrog
Nacisti so napeli sve svoje sile, da se približajo Madridu z jugovzhodne strani. Deloma se jim je to posrečilo. Nikakor pa ne smemo misliti, da je legalna vlada že obupala. V Mladridu vlada naravnost strastno razpoloženje proti nacistom kljub vsem neprilikam in ponovnim letalskim napadom nacistov.
Prav te dni so vladne čete napravile več ofenzivnih napadov z izrednim uspehom. Napadali so nasprotnika z letali, topovi in najmodernejšimi tanki, ki so prodirali žive vrste nacistov, ne da bi jih ti mo-
Socialist Ž. Balugd-X it
in socialistično gibanje
Te dni so razni listi objavili vest, da je Živojin Balugdžič, bivši poslanik v Berlinu, vstopil v socialistično stranko in postal njen predsednik, dočim bo s. Topalovič zavzemal mesto glavnega tajnika.
Ta vest ni čisto točna. Res je, da je Ž. Balugdžič socialist in da je pripravljen aktivno sodelovati v socialističnem gibanju. O kakšni razdelitvi funkcij v stranki, kakoir to poroča meščanski list, pa zaenkrat ni govora.
JNS-arskemu tisku, ki je to vest pontisnil in skuša pri tej priliki za-frkovati, češ da je bil Balugdžič poslanik v Rimu in potem v Berlinu, pa samo to-le: Balugdžič je bil vedno socialist; ko je 1. 1929. prišlo do diktature, je v berlinskih listih publiciral izjavo, da radi spremembe režima v Jugoslaviji nikakor ne misli menjati svojega socialističnega prepričanja. Tako se je obnašal Balugdžič v času, ko so naši demokrati (sedaj JNS) delali pokoro in zatajili svojie demokratično poreklo ter je Priibičevič, ogorčen nad to metamorfozo naših demokratov pripornimi: »Vsem drugim bi bilo mogoče oprostiti da so služili režimu diktature, samo demokratom ne!«
Francoska ljudska fronta in komunisti
Francoski komunisti sc odločno upirajo politiki Blumove vlade. Všeč jim ni politika nevmešavanja v špansko vojno in novi zakon, ki namerava odrejati vladno intervencijo v delavskih sporih z delodajalci. Razumljivo je, da je Blum v težkem položaju, ker politike napram Španiji, kakor bi jo rad, ni miogel izpre-meniti zaradi močnejših vplivov ge-ncralitete in reakcije. Istotako meni vlada, da utegne biti posredovanje ljudske vlade v delavskih sporih za delavstvo ugodno, ker končno mora delavstvo, če hoče sebi dobro, podpirati in omogočiti nadaljnje delo vlade. Anarhija ne more koristiti, ne vladi, ne delavstvu.
Tudi socialistična delavska internacionala in internacionala strokovnih organizacij sta mnenja, da v španski vojni gre legalni vladi mednarodna pomoč, če že ne ta, pa vsaj ne bojkot, dočim se naciste na vse pretege podpira in zalaga. V tem, je velika krivica in je treba pridobiti •javno mnenje za novo politiko v tem vprašanju.
Blum govori odkrito
Na Thorezovo kritiko je s. Blum odgovoril brez vsake žolčnosti: »Ponovno sem že naglasil da bo vlada ljudske fronte prenehala onega dne, ko bo ena izmed strank odpovedala pakt, ki je osnova naše vlade. To lahko store tudi komunisti, mislim pa, da tega ne bodo storili. Naš program v vladi ne more biti program socialistične stranke, ker je program vlade ljudske fronte« (koalicije dveh proletarskih in ene meščanske stranke. Op. ur.).
Konferenca rimskega sporazuma
(Avstrija, Italija in Ogrska) bo 11. im 12. novembra na Dunaju,
gli poškodovati. Ti tanki, jih sicer ni mnogo, so pa opremljeni z najmodernejšim orožjem.
Te dni je zlasti pričakovati težjih bitk, ki se bodo vršile jugovzhodno od Madrida, ker je vlada zbrala tam svoje najboljše in zelo številne čete.
V Madridu je vlada razglasila splošno mobilizacijo. Nekaj tažav ima vlada z anarhisti, ki ne priznavajo discipline, trdijo pa, da nacisti morda proderejo v madridske ulice, toda vrnil se iz ulic ne bo nihče,
V zadnjem času je tudi vladno 1 letastvo jako aktivno. Na nekem le-
Ob priliki poseta rumunskega kralja Karla v Pragi je predsednik ČRS dr. Beneš nazdravil gostu takole:
Nikakor ne bo presenetilo, ako podčrtam politični pomen tega obiska, ki leži predvsem v ozkem sodelovanju vseh treh držav Male zveza. Mala zveza nudi Evropi garancijo mirnega in stalnega političnega, socialnega in gospodarskega razvoja.
Kaiti naše tri države so in ostanejo dežele reda, socialne discipline, politične svobode in strpnosti, na strogo pravni in ustavni podlagi.
Mussolini je 1. novembra govoril v Milanu. Rekel je:	Ako	hočemo
razčistiti ozračje v Evropi, ga moramo predvsem očistiti vseh iluzij. Ena teh ilzuzij je razorožitev. Druga je kolektivna (skupna) varnost. Korajžni narodi si sami zagotove svojo kolektivno varnost v lastnih mejalj. Četrta zabloda je ideja o nedeljivem miru. Ker ni izgleda, da bi Društvo narodov te nazore sprejelo, mu grozi razpad in radi Italije tudi lahko razpade.
Potem je govoril o razmerju Italije do raznih držav; med drugim tudi do Jugoslavije. Svoje stališče je označil Miussolini tako-le: četrta država, ki je sosed Italije, je Jugoslavija. Zadnje čase so se odnosi med obema državama popolnoma spre-
Izšel je pravilnik k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Od vsakih Din 100 je treba plačati vsako leto 1. novembra Din 10.60 (le prvi dve leti Din 10.50). V roku od 20 dni po objavi pravilnika bodo denarni zavodi pozvali zaščitene dolžnike, da takoj plačajo prvi obrok neposredno Privilegirani ograrni banki,
Kdor bi se pozivu ne obzval, mora pričakovati, da ga bo Privilegirana grama banka rubila potom davčnih oblastev, Najprvo mu bodo zarubljene premičnine, ako pa to ne bi zadoščalo, bo odrejen rubež nepremičnin za celoten dolžni znesek.
Kmetje, plačajte, če ne bo rubež!
Kmečka posojilnica in likvidacija kmečkih dolgov.
Občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani je ugotovil, da so vsled uredbe v likvidaciji kmečkih dolgov
Knlige Cankarjeve družbe
se razpošiljajo na zaupnike te dni. Kdor jih doslej ni naročil, jih bo težko dobil, ker se je letos tiskalv samo sto izvdoov čez v naprej naročeno število knjig.
Vse zaupnike in člane prosimo, naj po možnosti plačajo č 1 a n ar i-no 20 Din za prihonje leto obenem, ko bodo dobili letošnje knjige, ki bodo gotovo vsem ugajale.
tališču upornikov so uničili z bombami 20 nemških in italijanskih letal. Z enakim uspehom so operirala vladna letala na več krajih.
Katalonske čete so z uspehom operirale na aragonski fronti. Tudi asturski rudarji se vneto bore za svobodo. Osvojili so si trdnjavo AI-baracin. V bojih so izgubili uporniki 200 mož. Z uspehi se bojujejo rudarji zopet za Oviedo in okolico.
Te dni so hoteli nacisti izkrcati svoje čete tudi v Kataloniji. Poizkus je ponesrečil. Katalonija zbere že te dni vojsko 200.000 mož v obrambo.
Nerazumljivo je, da so naši listi priobčili govor dr. Beneša potvorjen, in sicer v njegovem bistvenemu delu, ko pravi, da države Male zveze so in ostanejo dežele reda, socialne discipline, politične svobode in strpnosti. V dnevnikih je bil ta pasus njegovega govora objavljen tako-le: »Naše tri države bodo ostale države reda, discipline, socialnih svoboščin in politične tolerance.« Vsekakor bi bilo prav, ako bi ugtovili, kdo je bil tako predrzen, da je zagrešil ta falzifikat, ki bistveno me-! nja vsebino Beneševega govora.
menili. Dani so vsi potrebni in zadostni predpogoji v moralnem in gospodarskem oziru, da lahko postavimo resnično in določno prijateljstvo med obema državama na novo podlago.
Kot dopolnilo teh svojih izvajanj pa je dodal:
Štirje milijoni Madžarov žive izven meja Madžarske. Dokler ne bo zadoščeno pravičnim zahtevam Madžarske, ni mogoče misliti na dokončno ureditev interesov v Podunav-ju.
Dr. Aleksander Bodi in drugovi
so tihotapili. Finančna direkcija' jih je kaznovala z globo 32.8 milijonov dinarjev.
silno prizadete kmečke posojilnice. Resolucija pravi: »Posojilnice so postale s tem še v večji meri in še za daljšo dobo nelikvidne, ker iz 3% bonov (ki jih prejemajo kot plačilo za prevzeti dolg od Privileg. agrarne banke op, ur.) ne morejo računati na likvidnost, dokler ne bo tudi na razpolago lombardnih posojil pri Narodni banki po 3% v zadostni višini. Vse te žrtve posojilnic pa končno zadenejo stotisoče malih varčevalcev, ki so ravno posojilnicam, kot ljudskim ustanovam z neomejno zavezo vseh dolžnikov zaupali svoje prihranke.«
Mi pa še vseeno verujemo »Slovencu«, ki je pred par meseci napisal, da bodo vsi naši denarni zavodi še to jesen likvidni, to je da bodo mogli izplačati vloge vsakomur, kdor bo to zahteval.
S. Ignacij Daszynski umrl
Daszynski, ki je praznoval te dni 70-letnico rojstva v zdravilišču Bystra na Poljskem, je dne 31. m. m. nenadoma umrl. Bolehal je za tuberkulozo. Z njim je legel prvoboritelj ga-liškega socialnodemokratičnega gibanja v Avstriji ter poznejši voditelj v poljski republiki, v grob. Mednarodni proletariat mu bo ohranil časten spomin.
Dtona Ut pa st/du
Zaplenjeni brošuri. Oblast je zaplenila brošuri:	Fran Erjavec, Za
staro pravdo in Jurij Skopec:	Kaj
hoče kmečko-delavska zveza (Jurij
Skopec je psevdonim Frama Erjavca). Obe brošuri sta izšli 1920. leta v Učiteljski tiskarni, kjer se je takrat tiskal tudi socialistični »Naprej«, kjer je sodeloval tedaj g. Fran Erjavec, sedaj šef v prosvetnem ministrstvu. Vsako razširjenje ali izposojanje teh brošur je prepovedano, na kar opozarjamo zlasti knjižničarje, da ne bodo prišli v navzkrižje z zakonom.
Ne gre za to, če si kristjan. Nedeljski »Slovenec« napada spet krščanske socialce in razodeva s svojo polemiko, da ne gre za to, če si katoličan ali dober kristjan, temveč veren pristaš JRZ moraš biti. Bog ve, ali se bo uvedlo tudi to, da bo pisarna JRZ tista, ki bo v bodoče edino upravičena deliti nravstvena spričevala?
»Slovenec« se zavzema za Jev-tičevce. Gospodje v Kopitarjevi ulici so radi napadali Jevtičevce, potem, ko ti niso bili več na vladi. Zadnji čas se pa spet zavzemajo za nje, zlasti zagovarjjao dr. Jure Koce-ta, ki je prav na jevtičevski način orišel do poslanske karijere v Beli Krajini.
Nemško-slovenski list (utrakvi-stičen) je postal »Slovenec«, ki prinaša nemške karte v nemškem jeziku o Španiji. Ni čudno, če nekateri nemški novinarji ne vedo «a »Slovenijo, če pa sam »Slovenec« v originalni nemščini priobčuje nemške načrte o »ureditvi« španskega vprašanja.
»Nekaj se kuha, kaj se ne ve.«
Zadnjič smo poročali, da so se za bližnje volitve v Trgovsko-obrtno zbornico združili za skupno kandidatno listo JRZ- in JNS-voditelji J
liH »mi. Kakor smo napovedali, tako se je zgodilo. V sredo sta že razposlala vodja JRZ-obtrnikov Ivan Ogrin in vodja JNS-obrtnikov Josip Rebek skupen proglas »Obrtništvu Dravske banovine«, v katerem od nas napovedano zvezo potrjujeta. Zveza je naperjena proti obrtništvu, ki je organizirano v »Jugoslovanskem obrtniškem društvu« pod vodstvom g. Pičmana. Ampak kuha se še nekaj drugega. Proglas g. Ogrina in Rebeka je bil očividno razposlan vsem dnevnikom istočasno. »Slovenec« ga je objavil v četrtek zjutraj, »Jutro« še ne. »Slovenski narod« je prinesel v četrtek popoldne samo ponatis poročila »Delavske Politike« v tej zvezi, a »Jutro« je objavilo proglas g. Ogrina in Rebeka prav sramežljivo, brez vsakega komentarja, šele v petek zjutraj. — Informirani ljudje nam sporočajo, da v vrstah dosedanjih pristašev in čita-teljev »Jutra« radi tega in vseiga neštetega drugega silno vre in ravno radi tega vrenja se kuha in kuha —1 baje nova orientacija, ki bi končno-veljavno pomedla z breznačelmo, nedosledno JNS politiko. Gotovi generali že potujejo okrog, tipajo in iščejo novih in starih zvez.
Gospod, želite, da vas vtaknemo v delovno taborišče? To vprašanje bi postavili poslancu JNS, beograjskemu trgovcu Sekuli Žečeviču, ki priporoča za odpravo siromaštva v Jugoslaviji — ustanovitev delovnih taborišč za moške in ženske. Za odpravo siromaštva bi najprej morali likvidirati trgovce ala Žečevič in potem njega in njegovo familijo vtaknili v delovno taborišče. Gospod Žečevič namreč propagira delovna taborišča za druge, mi pa zanj in za njegove strankine tovariše.
Obsodba komunistov v Beogradu. Dne 29. m. m. je bil pred sodiščem za državno zaščito obsojen Jakob Žorga iz Ljubljane na šest let ječe zaradi komunistične propagande ter izgubo časti za vse življenje Nadaljnjih enajst obtožencev je bilo obsojenih nai ječo od enega leta do enajst let in po pet let izgube časti.
Predsednik čehoslovaške republike dr. Beneš:
Sodelovanje držav — politične
Važna izjava ob priliki poseta kralja Karla v Pragi.
Italija ponuja — oboroženi mir
Mussolinijev poklon Jugoslaviji
Kmetje, plačajte,če ne, bo rubež!
Likvidacija kmečkih dolgov.
7g naših Ucaiet/
Trbovlje Žalosten jubilej
Praznik mrtvih je minul. Na ta dan se spominjajo svojci pokojnikov, ki so .umrli naravne smrti, pa tudi tistih, ki so padli kot žrtve dela. Mnogo grobov je bilo lepo okrašenih in negovanih, na mnogih pa se je košato razrasla trava. Je pač tako. Dokler človek živi, vzbuja v človeškem mravljišču Pozornost, ko pa končno umre, utone v pozabljenje.
Letos 6. septembra je poteklo 20 let, odkar se je zgodila druga velika rudniška nesreča, pri kateri je našlo smrt 6 rudarjev vsled plinske eksplozije v rovu. IPD je takrat postavila ponesrečenim rudarjem primeren spomenik, ki pa sedaj brez dvoma ne odgovarja več. Želja svojcev ponesrečenih rudarjev je, da se spomenik primerno restavrira. To je potrebno ne le iz estetskih (lepotnih ozirov), temveč tudi iz spoštovanja do ponesrečenih rudarjev, ki so padli kot žrtve na fronti dela.
Hrastnik
Predavanje. V nedeljo, dne 8. t. m. s pričetkom ob 9. uri se bo vršilo v dvorani Kons. društva rudarjev predavanje »O pomenu časopisja za državljanske in socialne pravice delavstva«. Predaval bo s. V. Eržen. — Rudarji, steklarji in ostalo delavstvo, pridite!
Zabukovca
Veselje nad zmago. Nepopisno je bilo veselje našega delavstva, ko je zvedelo, da je zmagala pri občinskih volitvah De-lavsko-kmečka lista z nosilcem s. Francem Košakom. »Slovenec« sam je o tem poročal, da je zmagala v Zabukovci socialistična lista. V svoji onemogli jezi naši ljubi nasprotniki sedaj ne vedo drugega, kakor da stikajo za volilnimi lepaki in razpošiljajo grde denuncijacije na vse strani. Bilo bi torej prav hvaležno delo, če bi naši ljudje zbrali tudi vse letake naših »prijateljev« iz volilne dobe. Slišimo namreč, da je bil na primer tudi kandidat JRZ, g. Stržina Karel s Pobrežja pri Mariboru počaščen z izredno čednim lepakom, natisnjenim v tiskarni Sv. Cirila. Potem pa bi bilo dobro vse te lepake z njihovimi glavnimi ocvirki objaviti.
Jesenice
Zmagoslavje pri »SLovencu« se umika silnemu mačku. Izid volitev v našem mestu ga je napotil, da je napisal te dni celo jeremijado v »delavskem kotičku«. Boli ga, da se mora JRZ za svojo zmago zahvaliti pravzaprav samo večinskemu proporcu, ker je od vseh oddanih glasov dobila le — eno tretjino! In ker gospodje vedo tudi za razglase, ki so viseli na postajni službeni deski, je maček še hujši. Strašna jeza jih ima radi zadržanja skupine dr. Stanovnika, ki da je vsega kriva. Mi pa pravimo: Gospodje, ne krivite drugih, sebe primite za ušesa! Le tajne volitve dajte, potem pa boste lahko objavili svojo osmrtnico na prvi strani, tam, kjer sedaj vsak dan jurišate Madrid, in ne samo v skritem »delavskem kotičku«.
KoSaki
Proti volitvam je vložena pritožba. V pritožbi se navaja, da se je na vratih volišča sproti objavljalo volilne rezultate, vo-lilce izpraševalo, kje so zaposleni in da je v Sv. Petru pred voliščem prišlo do neljubih dogodkov, ki močno naličijo postopanju tkzv. »priigelband«, ki so bile običajni pojav na voliščih pod JNS-režimom.
Muta
Pritožbe proti volitvam. Nosilec liste trgovec Stegmiiller je vložil utemeljeno pritožbo proti občinskim volitvam na upravno sodišče. V svoji pritožbi navaja, da so na listi JRZ kandidati, ki niso zmožni državnega jezika, nadalje taki, ki so v sorodstvu, dočim so bili na njegovi listi črtani kot kandidati razni volilni upravičenci, češ, da ne znajo državnega jezika. Nadalje pravi pritožba, da sta bila črtana kot predstavnika liste dva kandidata, čeprav sta imela pravico opravljati to funkcijo in je nasprotna kandidatna lista imela tudi take predstavnike. Posebno pa pravi Stegmiiller, da je vplival shod, ki ga je sklical v soboto zvečer ob 20. uri ravnatelj železarne, na katerem je rekel, da je za JRZ listo in da tudi delava volijo to gospodarsko listo, ne pa politično, Steg-mtillerjevo. To je povzročilo, pravi pritožba, da se najmanj 120 volilcev delavcev ni udeležilo volitev.
Marenberg
Čudno, zares čudno. Zadnjič je »Slovenec« objavil dopis, v katerem se zgraža, da v našem trgu človek ne čuje več slovenske govorice. Malo pozneje pa se je pohvalil, da je JRZ pri občinskih volitvah sijajno zmagala. — Glavno je vendarle zmaga, tisto zgražanje, to je samo tako mimogrede.
Kotevje
Predavanje. V nedeljo, dne 8. t. m., s pričetkom ob pol 9. uri se bo vršilo predavanje »O socialni zakonodaji, pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska. — Predavata ss. dr. Reisman in Jelen. Delavci, naj nihče ne manjka.
Ljubljana
Šolski odbor za strokovnonadaljevalne šole v Ljubljani je imel 14. oktobra svojo sejo. Župan kot predsednik je grajal, da 29 obrtniških delodajalskih udruženj prispeva za to šolo le 870 Din za 1130 vajencev in vajenk, dočim prispevata banovina Din 150.000, občina pa 172.000. Obrtniki plačujejo le po Din 10.— od vajenca, a se niti ta sklep ni izvršil. Tako ne pojde. Trgovska in obrtna zbornica je znižala prispevek od Din 20.000 na Din 15.000. Za leto 1935-36 pa prispevka še sploh ni plačala. Združenja ne pošiljajo redno seznamov vajencev. Treba jih je kaznovati. Proračun
za letošnje leto znaša Din 647.240.—, zato bosta morali občina in banovina znatno zvišati prispevek. Tudi apel na industrijo bi morda kaj zalegel. Žastopnik Delavske zbornice predlaga, da se naj gradi učilnica in delavnica, kakor jo že imajo v Zagrebu. Drugi priporočajo, da naj bi se gradila posebna šola. Zastopnik Del. zbornice dalje predlaga, da naj se okoliš šole raztegne vsaj do deset kilometrov v okolico mesta, izvzemši obe šoli v Št. Vidu. Ta predlog se odstopi banski upravi v določitev šolskega okrožja.
Maribor
Pravda radi pohorskih cest okrog Šumika se minuli petek ni nadaljevala, ker je deževalo in zato sodna komisija ni mogla na lice mesta. Razprava bo razpisana ob prvem lepem vremenu in bomo takrat zopet poročali o poteku razprave. Zadnje poročilo bi morali le še v toliko spopolniti, da je zastopal Slovensko planinsko društvo odv. dr. Boštjančič, lastnike Pavla in Lino Glančnik odv. dr. Schaubach (mariborski), medtem ko je dosedanji zastopnik Glanč-nikovih odv. dr. Kupnik razpravo poslušal med drugim občinstvom, ki ga je bilo precej. — Zanimivo je bilo v petek opazovati po mariborskih kavarnah, kako so se ljudje trgali za »Delavsko Politiko«. Od mize do mize je šla in je bilo videti, da jo zlasti zahtevajo tudi Nemci, ki so seveda tudi razburjeni, da ne bodo mogli več hoditi po dosedanjih planinskih potih k slapu Šumiku in od tam na vrhove Pohorja. »D. P.« so čitali to pot ljudje, ki je še menda nikoli niso imeli v roki in vsak je kazal na poročilo o planinski pravdi.
V znamenju političnega dogovora med JRZ in JNS za volitve v TOI. Tudi mariborski obrtniki, člani Jugoslovanskega obrtniškega združenja, so za volitve v TOI postavili svojo listo. To je silno razburilo gospode od JRZ in JNS, ki so se dogovorili, da bodo enotno nastopili in si tudi že razdelili mandate v obrtniški sekciji. Zadnje dni preteklega tedna so gg. Žebot, Že-bot ml. in ravnatelj duh. svet. Hrastelj obiskovali razne obrtnike, o katerih vedo, da kandidirajo na listi Jugoslovanskega obrtniškega združenja in jim prigovarjali, da naj svoje kandidature prekličejo. V najkrajšem času se bodo ti gospodje obrtniki prepričali, da so bili slabe sreče.
Seja občinskega sveta bo v petek, dne 6. novembra ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so prošnje: za sprejem v občinsko zvezo, občinskih uslužbencev za napredovanje in doklade, onemoglih za ubožno podporo; ugovori in pritožbe proti davčnim predpisom itd. — Važno je vprašanje nakupa hiše Tattenbachova ul. 1, ker je od nakupa hiše odvisna izvedba regulacije te ulice, ki je obenem del glavne prometne žile.
Javne telefonske govorilnice. Prihodnja občinska seja bo obravnavala vprašanje ureditve javnih telefonskih govorilnic v našem mestu. To vprašanje je gotovo pereče. Predvsem bi	se	telefonske govorilnice	lahko	namestilo	v	kioskih električnih ur,	ako
bi se jih nekoliko preuredilo.
Občina je izgubila pravdo radi plačila stroškov za razširjenje cestnih hodnikov z lastniki hiš v Aleksandrovi cesti in Sodni ulici. Sporni predmet je ocenjen na Din 150.000. Koliko znašajo pravdni stroški in kdo je občino v tej pravdi zastopal, poročilo v »Slovencu« ne omenja.
S plesom	ni	kar tako. Kakor doslej	vsako	leto, so tudi	letos nekatera društva	ho-
tela otvoriti tkzv. plesne šole za svoje člane. Na svoje nemalo presenečenje pa so bila obveščena, da se dovoljenja za take plesne šole več ne izdajajo, ako jih ne vodi poklicni plesni učitelj. Plesni učitelj pa zopet ne more biti vsakdo, ampak mora imeti us-
posobljenosttno spričevalo, potrjeno od združenja plesnih učiteljev in overovljeno menda od samega ministra. Kdor hoče postati plesni učitelj, mora v Beograd, da mu preizkusijo noge in znanje ter mora seveda plačati takse. Takih plesnih učiteljev pa je v našem mestu bolj malo. Začel je pravi pravcati lov na poklicne plesne učitelje, ki pa svojega znanja tudi ne dajo za slepo ceno na razpolago. Nekatera društva so menda poslala svoje najbolj izurjene plesalce v Beograd, da jih napravijo za plesne učitelje. Če bi naša društva ne bila tako skrbna, bi vočigled silnim zaprekam, ki so nastale, čez par let ostali brez plesalskega naraščaja. »Potem bi se pa mladim ljudem res več ne izplačalo živeti,« bi rekla kakšna stara gardedama!
Plesni tečaj kolesarskega društva se vrši od sedaj naprej ob sredah in ne več ob četrtkih.
Esperantski tečaj za začetnike se vrši vsak torek in četrtek od 19. do 20. ure v Cankarjevi šoli, II. nadstropje, vrata 44. Vhod čez dvorišče iz Razlagove ul. 14. Šolnina mesečno 5 Din, ako se priglasi najmanj 10 udeležencev. Prva ura bo v četrtek, 5. novembra. Interesenti za nadaljevalni tečaj naj pridejo istega dne, tudi ob 19. uri v? Cankarjevo šolo, kjer bodo dobili nadaljnje informacije. — Odbor esperant-skega društva.	.
Obnova katastrskega premera in Masiranje zemljišč v katastrskih občinah Maribora, razen za Magdalensko predmestje je izvršena. Izlaganje katastrskega operata za te občine bo vršila katastrska uprava v Mariboru v dneh od 26. oktobra do 25. novembra 1936. Poziva se posestnike zemljišč, da si v svojem lastnem interesu pregledajo katastrske podatke svojih zemljišč. Pritožbe se vlagajo pri katastrski upravi ali pa Dri katastrski sekciji za novo izme-ritev.
Za vzdrževanje makadamskih pešpotov
so dolžni skrbeti hišni posestniki, lastniki zemljišč, oskrbniki hiš, hišniki ali najemniki hiš, stavbišč ali drugih zemljišč, ali pa bo to storila občina na njihove stroške.
Mariborsko gledališče
Emmet Lavery: Prva legija. Drama iz jezuitskega življenja. Pred nami se dogaja nenaravna borba mladih, v Boga zamaknjenih ljudi, s človeško prirodnostjo. Narava že zmaguje v njih, pa jih reši od posvetnega hrepenenja namišljeni čudež. Življenje v kolegiju se v začetku razvija zanimivo, potem pa vedno bolj prodira tendenca. Končno se izpreobrne^ še neverni hišni zdravnik. Delo se konča^ kakor v pravljici: dobri značaji so poplačani, slabi pa odidejo z dolgim nosom. Naši igralci so nam prav dobro predočili mračno in mrko življenje med jezuitskimi zidovi. Ustvarili so zanimive življenske tipe, zlasti P. Kovič, Nakrst, Košuta, Verdnik. Hišni zdravnik, edina civilna oseba med jezuiti, se ni dobro znašel med njimi, kar pa je bilo povsem naravno. Kot nevernik je bil imeniten, zato pa se mu čudežna izpre-obrnitev ni posrečila.	—e—
Celje
Odpusti pri Westnu. Na razna vprašanja sporočamo, da mora tvrdka Westen vsem delavcem, ki niso ničesar zakrivili, a so bili po znanem dogodku z inozemcem Fleckom odpuščeni iz službe, plačati mezdo za 14 dnevno odpoved in tudi za tisti dan, ko so prišli na delo, a so našli vrata zaprta, in na zidu napis, da so vsi delavci odpuščeni. Skupno mora torej dobiti vsak tak odpuščen delavec ali delavka mezdo za polnih 13 delovnih dni.
Petje na grobovih. Meščanski pevski zbori so na dan vseh mrtvih združeno zapeli na mestnih pokopališčih izbrane žalo-stinke. Takoj za njimi pa so nastopili pevci Delavskega kulturnega društva »Vzajemnost« in zapeli dve žalostinki (Klosov
Studenci pri Mariboru
Predavanje. Ljudska univerza je priredila doslej dvoje zelo posrečenih predavanj. Prvi je predaval prof. Teply o Cankarju. Predavatelj je doma na literarnem polju in izborno pozna dela velikana med našimi pisatelji Ivana Cankarja. Za svoja res užitka polna izvajanja je žel prof. Te-ply upravičeno pohvalo hvaležnih poslušalcev. — Drugo predavanje, pred polno zasedeno dvorano, je imel prof. Detela o postanku in razvoju življenja. Težko snov predavanja je obdelal predavatelj v tako poljudni pbliki, da so mu vsi poslušalci lahko sledili' in ga razumeli. V živo besedo je vpletel celo kopico posrečeno izbranih slik, ki jih je pokazal s pomočjo epidiaskopa
»Mir« in Pregeljevo »Mirno spavaj«). Pevci »Vzajemnosti« so kot običajno zapeli tudi na pokopališču Javne bolnice. Vsled izrednih razmer, ki so jih deležna delavska kulturna društva, ni bila javnost pripravljena na to, da bo še videla nastopiti kompleten delavski pevski zbor.
KINO ,METROPOL% CELJE
4., S. novembra: CIRKUS SARAN. V vrtincu cirkuškega žlvllenja. Humor in vesele zabavne situacije. V glavnih Vlogah kra ji smeha : Pat in Patachon, Hans Moser, Leo Slezak, A. Sandrock.
<L> V. novembra: DIJAK PROSJAK Pevski parMarlka ROkk, Sarohnica operetnih gledališč in Johannes Heesters, slavni holandski operni pevec.
MATINEJE: 6 novembra ob 16. uri. 7. novembra ob 16. uri. 8. novembra ob 10'30 in 14 uri. Vsi prostori v parterju Din 3.59, vsi prostori na balkonu Din 4'50.
in tako ponazoril svoja izvajanja. Ob zaključku predavanja so ga poslušalci nagradili z živahnim ploskanjem.
Hajdina
Umrla je po daljšem bolehanju 75 letna posestnica Apolonija Karner, mati bratov Karnerjev. Pogreb se je vršil pretekli pon-deljek ob lepi udeležbi na hajdinskem pokopališču. Preostalim naše sožalje.
Zalog
Pravijo, ako bi ne bilo od Zmajskega mostu v Ljubljani pa do zaloškega nobene gostilne, bi se ljudje v Zalogu manj jezili, študirani gospod pa bi imeli več časa za svoj poklic.	P—t.
Pobrežje pri Mariboru
Žalosten primer s Pobrežja
Kdo je, ki je zmagal pri občinskih volitvah? Odgovor na to vprašanje bo gotovo zanimal širšo javnost, zlasti tudi tisto ogromno večino pobreških volilcev, ki je to pot ostala doma, razočarana, ker ni mogla in ne more pojmovati politične nezvestobe moža, ki je stalno zatrjeval, da je že 35 let socialist, ki je kot tak užival zaupanje pobreškega delavstva, se pustil od njega voliti, dokler se ni sedaj naenkrat pojavi) — kot nosilec liste JRŽ. Mož, ki ga je dvignila JRZ na svoj ščit, je Karel Stržina, črkostavec in hišni posestnik na Pobrežju. On je, s katerim se »Slovenec« (29. oktobra) ponosi, da je razbil »rdeči obroč« okrog Maribora. O Stržini so sumili tisti, ki so imeli ž njim opravka, že dolgo let, da ni politično tako zanesljiv, kot bi izgledalo. Toda, ker je Stržina znal spretno nastopati in zadnja leta, vsled omrtvelosti političnega življenja ni bilo mogoče preizkušati političnih značajev kot v normalnih časih, je lahko igral svojo vlogo naprej. Pri volitvah 1. 1933. je skušal postaviti svojo listo na Pobrežju, pa mu je to tedanji režim preprečil. Zgodilo se je celo, da je bil aretiran in še z nekaterimi kandidati, ki so bili zbrani pri njem na domu, čez noč zaprt. Ko so naši ljudje, izpostavljajoč se, da bodo sami prišli za zapah, intervenirali, so na merodajnem mestu izražali svoje začudenje nad tem, da socialisti intervenirajo za klerikalca. Na pripombo s strani naših ljudi, da to ni res, da Stržina ni klerikalec, se jim je reklo: »Nikarte, to mi boljše vemo!« — Letošnje leto, ko se je pričela ustanavljati JRZ, se je vršil na Pobrežju ustanovni občni zbor te organizacije. Udeležil se ga je tudi Stržina. Stvar bi bila ostala tajna, da ni nek tukajšnji list objavil, da je bil Stržina izvoljen za — podpredsednika te organizacije. Sodrugi so Stržino vprašali, ali je to res. On pa je zanikal. Ko pa so zahtevali od njega, naj to v listih prekliče, je rekel, da tega radi svoje službe (v Cirilovi tiskarni) ne more. Ponovno pa je zagotavljal, da ni pri JRZ, da se je sestanka sicer udeležil, toda samo zato, da je lahko tam govoril in izbruhal svojo jezo nad onimi, ki so ga 1. 1933 preganjali. Sodrugi so se s tem nekako pomirili. Ko so začele priprave za volitve, so sodrugi takoj mislili na Stržino in ga predlagali za nosilca liste. Stržina je nekaj časa govoril, da radi bolezni ne bo mogel kandidirati, vendar pa ni odločno odklonil. Ko se je pozneje pristopilo k dokončnemu razčišče-uju tega vprašanja in je bil stavljen predlog, da gredo socialisti samostojno v volitve, s Stržino kot nosilcem liste, je bil vpričo večjega števila zaupnikov vprašan, dali je kaj resnice na govoricah o njegovi pripadnosti k JRZ. On pa je segel v žep, izvlekel pristopno izjavo JRZ in jo vpričo vseh raztrgal na dva dela, rekoč: »To je moj odgovor!« S tem je bila stvar za vse navzoče v redu. Pozneje je sklical Stržina nek sestanek na Pobrežju. Udeležili so se ga poleg socialistov tudi JNS in JRZ. Iz-gleda, da je Stržina hotel prebroditi neprijetno situacijo na ta način, da bi prišlo do skupne liste. Naši sodrugi, ki o kakšnih takih namerah niso bili poučeni, so tudi pri tej priliki povedali, da gredo samostojno v volitve in da imajo že listo. Ker so ostali vpadali, češ, vsak pravi, da ima listo, čeprav je nima, je nek sodrug odgovoril: »Naša lista je gotova, naš nosilec je sodrug Stržina!« — Tedaj pa plane na drugem koncu mize nek član JRZ po konci in protestira: »Kaj, našega nosilca liste si lastite, in povrh še podpredsednika naše organizacije!« — Sledil je hrup in trušč. Stržina je nem obsedel. — Naslednji dan se je ponovno opravičeval nekemu našemu sodrugu, da ni član JRZ. Res da je bil na občnem zboru JRZ in tudi izvoljen za podpredsednika ter da se zaveda napake, ki jo je storil, ker ni takoj tamkaj izvolitve odklonil. Izjave, da sedaj radi svoje službe ne more dati nobene, ko bo pa stopil v pokoj, bo pa že drugače govori! in povedal svoje. Kandidiral pa ne bo. — Par tednov za tem se je pojavil Stržina kot nosilec JRZ liste. — Odkrito rečeno, dragi »Slovenčarji«, mi ga vam privoščimo. Za nas je mrtev, čeprav še ne leži na frančiškanskem pokopališču, ki so ga frančiškani dobili z njegovo pomočjo. G. Stržina je zmagal, oprt na svoje številne znance in prijatelje, od katerih mnogi niso mogli in hoteli verjeti, da je mož — presedlal. Sedaj je stvar končno očita. Javnost pa naj si ustvari svojo sodbo.
Smrtno ponesrečil. Pri popravilu vodnjaka je strmoglavil prevžitkar Anton Ma-iek od Sv. Marjete na Dravskem polju 28 metrov globoko in se ubil. Preostalim naše sožalje!
Ptuj
Ali ne velja zakon o zaščiti delavstva za vse obrate? Tako se vprašujejo delavke, zaposlene pri tv. Reinhard, trgovina s perutnino. Tam se začne delati zjutraj ob 5. uri in konča z delom ob 18. uri. Torej se dela najmanj 12 ur. O plačilu nadur ni govora. Enako je pri tv. »Delta«, tovarna perila, kjer se dela 10 ur dnevno inf so plačane šivilje reci in beri Din 1.—- na uro. Tudi to podjetje ne plačuje nadur, četudi se v podjetju ne bi smelo delati več kot osem ur, ker je zaposleno več kot 15 delavk. Je pač povsod tako, kjer delavci ne poznajo razredne strokovne organizacije in ne čitajo »Delavske Politike«. .—
»DELAVSKA POLITIKA«
Štev. 89
Strah pred Wallischevim spominom. V Brucku ob Muri je dne 2. oktobra (dan umora) žandarmerija zastražila vse mesto, ker se je bala delavskih manifestacij za pokojnega s. Wallischa.
Dunajski podžupan dr, E. K. Win-ter je šel v — pokoj. Dr. Win.ter je pisatelj. Režim ga je imenoval dunajskim podžupanom z nalogo, da spravi režim s socialističnim delavskim gibanjem. Očitajo dr. Winterju, da je sicer smatral to svojo nalogo jako resno, vendar njegovo posredovanje, njegova reklama in propaganda za to zbližanje ni imelo nobenega uspeha. Ta neuspeh je bil zlasti tudi ziaradi-tega, ker je Winter hotel biti katoliški in monarhistični konservativec in socialist. Socialno demokratično delavstvo ga je sploh odklanjalo. — Winter je lovil delavstvo tudi z bojem proti nacistom, pa tudi to njegovo delo je le slabo upevalo. Zaradi neuspehov so' moža sedaj vpokojili. O teh poizkusih sprav z režimom v Avstriji smo nekaj vesti zabeležili tudi mi, vendar pa jim delavstvo ni nasedlo, ker je vedelo, da ponudba ni iskrena, ampak ima le namen delavstvo cepiti in del delavstva zavesti v službo režima.
Francoska zbornica se sestane dne 3. novembra.
Skupina Pavla Boncoura se je na svojem kongresu v Nancyju izrekla za francosko ljudsko fronto. Resolucija izraža zvestobo* ljudski fronti in odobrava zunanjo politiko vlade.
Afera sodruga Salengra. Francoski tednik je poročal, da je bil notranji miinister Salengro (obsojen 1915 zaradi desertacije iz vojske na smrt. V Franciji je to seveda za patriote velik zločin. Posebna vlada vojaške komisije pia je ugotovila, da je bil Salengro obtožen pred vojaškim sodiščem 1921 ter bil oproščen, čeprav ni mogel priti k obravnavi, ker je bil še v nemškem ujetništvu. — Reakcija je torej v Franciji prav taka kakor pri nas!
10 ljudi žrtev letalske nesreče. Potniško letalo »Lufthansa«, ki oskrbuje promet na progi Frankfurt a. M,—Erfurt, je strmoglavilo nad Thiiringefnvaldom in pri padcu na zemljo zgorelo. Pri tej priliki se je smrtno ponesrečilo vseh deset oseb, ki so bile v letalu.
Gospod general plača v bananah.
Nacistični španski general Franco je naročil pri Bat'i čevlje za svoje Mar o kan c e in ponudil kot odškodnino — banane, (Zlato ima legalna španska vlada.) Baje je Bat'a, ki mora dobiti iz Maroka še 14.000 funtov šterlingov za prejšnje dobave, naročilo sprejel. To bo banan!
Za mečem križ. Papež je sprejel v avdijenci bivšega poveljnika italijanskih čet v Aibesiniji maršala Ba-doglija. Raztovarjala sta o organiziranju katoliških misijonov med »poganskimi« Abesinci. Prvo ofenzivo v Abesiniji je vodil Quirinal, drugo bo pa Vatikan. Abesinci se ne bodo še tako kmalu oddahnili.
Dne 19. septembra smo priobčili pod gorenjim naslovom, »Čiščenje« članek, v katerem smo navedli gotove okolnosti, ki se dotikajo časti in poštenja ravnatelja OUZD v Ljubljani, g. dr. Jožeta Bohinjca. Članek je stiliziran v tem smislu, da je mogel
ZAHVALA.
Tem potom se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob smrti naše drage
PAVLE.
Vsem, ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem vencev in šopkov, ka* kor tudi pevcem društva »Vzajemnost" za lepo petje. Vsem velja naša zalivala.
Rodbina Trlplot>ova.
Kako le „Slovene<“ osvajal Madrid
Na »Slovenca« se res lahko zaneseš. Piše po pravici in resnici, je dobro informiran, resen, moder in nezmotljiv. Primerjajmo samo njegova poročila o osvajanju Madrida!
Že 21. julija je razveselil vse prijatelje nacistov s to-le vestjo:
Uporniki zmagoslavno prodrli do Madrida
»Provizorična vlada v Sevilli (tedaj španski nacisti še niso bili v Bur-gasu) je poslala ultimat vladi v Madridu, da se takoj vda. V ultimatu je naveden rok s a m o dve h u r.«
Vsi, ki smo verjeli tej vesti (in kdo naj bi ne verjel »Slovencu« in njegovim zaščitnikom?), smo pričakovali, da bo že opoldanska izdaja »Slovenca« oznanila padec Madrida. Namesto dveh ur smo pa morali čakati tri dni, da smo
24.	julija brali v »Slovencu«:
»General Franco je objavil, da bodo uporniki vsak čas vkorakali v Madrid.«
Kljub temu 25. julija uporniki še niso bili v Madridu, pač pa nas je potolažil »Slovenec«:
»Uporniki... so oddaljeni samo š e 28 km od Madrida.«
Potem so nacisti tri dni neprestano napredovali in zmagovali, pa po vsej njihovi siloviti ofenzivi nas je presenetil »Slovenec« 28. julija s to-le vestjo:
»Uporniška armada je sedaj 40 km pred Madridom, ki se ne bo mogel dolgo upirati.« — Kljub ofenzivi so prišli torej z 28 na 40 km!
Iz dvomov nad usodo čudovite nacistične ofenzive nas je rešil »Slovenec« šele 31. julija, ko je sporočil:
»Generalu M oll e j u je popolnoma uspelo obkrožiti Madrid.
Minile hoče sedaj s a m zavzet i Madrid, ker ne more več čakati na generala Francu.«
Cenjeni bravec, zdaj pa še enkrat preberi vojno poročilo od 24. julija, ko je general Franco objavil, da bo »vsak čas« v Madridu! Ni čudno, če je general Molle postal tako nestrpen, ko je Francov »vsak čas« trajal ž: teden dni!
No, jaz, ki zaupam »Slovencu« še iz časov, ko je prinašal bojna poročila z galiških poljan in mrzlih Karpatov, sem se potolažil, da bo zdaj pač Molle storil tisto, kar je zamudil Franco. Pa me je že spet ogoljufalo. Kajti drugi dan 1. avgusta se je unesel tudi Molle:
»General Franco in general Molle sta sklenila, da bosta odločilni in poslednji napad napravila v teku prihodnjega tedna na Madrid ...«
In ker sta se oba generala tako lepo pobotala, je mogel »Slovenec« že drugi dan 2. avg. prinesti velik naslov:
vzbujati pri nepoučenih ljudleh vtis, kot da je g. ravnatelj dr. Bohinjec zagrešil gotova nedopustna, oziroma nečastna dejanja. Ker pa smo se naknadno prepričali, da so očitki v tem članku glede g. ravnatelja dr. Bohinjca in OUZD vseskozi neresnični in izmišljeni, obžalujemo objavo tega članka in dajemo s tem g. ravnatelju dr. Bohinjcu in OUZD iz lastnega nagiba polno zadoščenje.
Uredništvo.
Volnene dokolenke,
ffloik« In ienske nogavice
iz lastne pletarne nudi
Eksportna hila LUNA,
Maribor, Glavni trg Stev. 24.
Štiri mesece zaman
Naskok na Madrid
Medtem so se dogajale druge stvari po svetu, da »Slovenec« do 8. avgusta ni vedel poročati posebnih podrobnosti iz tega naskoka. To semi mu odpustil, ker rok tokrat ni bil več določen na »dve uri« ali na »vsak čas«, ampak na »prihodnji teden«. 8. avg. smo se mogli prepričati, da je naskok uspel na vsej črti, kajti
»na poslopjih v Madridu so že izobešene bele zastave v znak predaje ...«
O usodi teh belih zastav smo bili spet dolgi teden v skrbeh, ko smo 14. avgusta izvedeli kratko vest:
»Predsednik republike Azana pobegnil v Valenci jo.«
Zdaj pa pride najčudovitejša stvar: bele zastave so žc mesec dni vihrale na madridskih poslopjih, predsednik republike in vlada sta tudi že cel mesec dni bila neznano kje, nacisti pa kljub temu niso vkorakali v Madrid! (Vrag vzemi take naciste!) Zgodilo se je nekaj povsem; drugega. 12. septembra nas je »Slovenec« presenetil z velikim naslovom :
Madrid se pripravlja na obrambo
Tedaj sem zadvomil, če je sploh kdaj bila kaka državljanska vojna. Povpraševal sem znance — stratege, pa nihče mi ni znal razložiti tega: Mesto razobesi bele zastave, vlada je pobegnila, nikjer nobenega gospodarja več, uporniki pa le ne vkorakajo, temveč pride nasprotno. Madrid, in sicer Madrid brez gospodarjev, brez ljudi in hrane se domisli, da bi le organiziral obranv bo proti nacistom, ki kljub razobe-šenju belih zastav nočejo vkorakati. Prosim vas, čemu organizirati obrambo proti takimi nacistom? Ali ne bi bilo morda pametneje razobe-, siti rdeče zastave, ker bi jih rdeča barva mogoče le privabila, ko jih bela ni mogla?
Bilo kakor bilo, 12. spet. je pač Madrid začel pripravljati obrambo in nacistični generali so kavalirsko čakali, da se je Madrid dobro pripravil. tako da je 17. septembra lahko »Slovenec« poročal:
Odločilna borba za Madrid se je že začela.
Ta borba se je spet na svojevrsten način razvijala tako, da je »Slovenec« o upornikih, ki so bili že avgusta v madridskih predmestjih, poročal:
19.	sept.:	Čedalje	bliže	Madridu.
20.	sept.:	Obroč	okoli	Madrida
sklenjen. 25. sept.: Nevzdržno naprej proti Madridu.
26. sept.: Padec Madrida se bliža.
2. okt.: Na poti v Madrid — ker
je šlo po cestah prepočasi —
3. okt.: Madrid bombardiran
— pa zrak je zrak, zato pa —
8. okt.: Franco že	napada Madrid
10.	okt.:	Vedno	bliže	Madridu
(glej 19. sept.: Tedaj je bila »Čedalje bliže!«)
24. okt.: Madridska vlada je že vsa v Barceloni (glej 14. avg.: tedaj je bila v Valenciji, kjer je dobila ladjo za v Rusijo!)
25. okt.: Padec Madrida vsak hip
— »hip« je trajal spet tri dni
Franc Kormann ov nasl.Kari Rnss
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Nai-večia izbira in naiboliši nakup.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domr.no.z.
Maribor. Frankopanova ulica 1.
28. okt. (sreda):	Nacionalisti vkorakajo v četrtek.
29. okt. (četrtek):	Že v predmestjih Madrida — Borba od ulice do ulice.
30. okt.: Francov zadnji ultimat
—Se 7 km do Madrida (prejšnji dan pa že »od ulice do ulice«).
31. okt.: pa novo razočaranje: Rdeči protisunek odbit — prosim vas, odkod naenkrat rdeči protisunek, ko so se pa rdeči že davno prej razbežali na vse strani.
Kakor za Španijo, ima »Slovenec« tudi za doma in drugod najbolje urejeno informacijsko službo. Na navedenih primerih bo pač vsakdo spoznal, da imajo gospodje pri »Slovencu« poleg zanesljivih poročil tudi izredno dober spomin, ki jim omogoča, da njihova poročila z različnimi datumi neverjetno »štimajo«. Ker imajo vse te dragocene darove, ni čudno, če se včasih tako okoraj-žijo in se delajo močne in samozavestne — na podlagi svojih lastnih poročil.
Delavski pravni svetovalec
Kmečka zaščita (Rogaška Slatina)
Vprašanje: V letu 1930 sem kupil 3 orale zemlje in si sezidal hišo, v kateri imam tudi sobe za tujce. Ob tej priliki sem moral najeti večje posojilo, pa sedaj zahteva Posojilnica od mene vrnitev po&ojila, češ, da nisem kmet in nisem pod zaščito, ker prejemam tudi še rudarsko pokojnino, ki je sicer zelo nizka. Ali bom mogel doseči zaščito?
Odgovor:	Po uredbi o likvidaciji
kmečkih dolgov se smatra za kmeta vsaka fizična oseba, ki ji je kmetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sama ali s člani svoje rodbine, po potrebi pa tudi z najetimi močmi in katere obdavčeni dohodki potekajo pretežno iz kmetijstva. Ce se potemtakem preživljate vsaj v glavnem z zemljo, ki jo imate, ne pa morda z Vašo rudarsko pokojnino in z dohodki od tujskih sob in če plačujete več zemljiškega davka, kot vseh ostalih davkov, Vam bo morala občina izdati potrdilo, da ste kmet in bodete uživali zaščito v smislu uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov.
Dedščina po očetu (Hrastnik)
Vprašanje: Moj znanec je že leta 1929 podedoval po svojem očetu manjšo vsoto. Znesek je bil zanj prvotno naložen v hranilnici, ker je bil takrat še mladoleten. Z dovoljenjem varuha pa je pozneje njegova mati dvignila denar iz hranilnice in vknjižila dedščinsko terjatev svojega sina na posestvu. Ker je prizadeti sedaj v stiskah, bi rad dobil denar izplačan. Ali lahko to doseže?
Odgovor :	Ker gre za dedščinski
dolg, ga bo lahko Vaš znanec iztirjal s tožbo vkljub predpisom o kmečki zaščiti. Vendar bo smel njegov dolžnik po predpisih uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov za? htevati v primeru, da se je vrednost posestva v času od nastanka dolga znižala za več kot 25 odst., da sodišče dolg zniža sorazmerno z zmanjšano vrednostjo posestva. Dolg se lahko na tak način zniža največ za polovico.
Plačilo za postrežbo bolnika. (Velenje.)
Vprašanje:	Moja žena je dalje časa
stregla bolniemu posestniku, ki zadtiji čas sploh ni mogel iz postelje. Po celem telesu je imel nevarne rane, zlasti na nogah, iki jih jie morala žena čistiti in obvezovati. Btila je nevarnost, da bi se žena sama okužila. Posestnik je umrl brez otmo,k. Ali in koliko lahko zahtevam* plačila za to 'postrežbo na. d&n od dedičev?
Odgovor: Plačilo lahko zahteva le tisti, ki je delal, to je žena sama. Če je pokojni zapustil premoženje, morajo dediči plačati vse dolgove, ki jih je zapustil, torej tudi plačilo za njegovo postrežbo, Ako žena ni doibia od pokojnega pačila in se mu ni obvezala, da mu bo zastonj stregla, lahko zahteva iz zaipužčine pokojnega toliko, kakor je v Vašem kraju primerno za takišno delo in sicer za 3 leta nazaj. V sipornem slučaju ibo sodišče bodisi samo odločilo o iprimernosti zahtevanega zneska ali >pa zaslišalo sodno zapriseženega zve-denca i,z dotičmega kraja. Morda vprašate na občini, koliko bi bilo primerno za takšno dleto1 v tistem kraju. Kar je žena morda že prejela, si bo miorala seve odšteti.
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška c. 18> se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po naijnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
POZOR! Damsko in moško garderobo po najnovejši fazoni in zmernilh cenah Vam izgotovi Aršic Leopold, modni salon »Elega-Facone«, Maribor, Koseskega ulica 22. (Zadostuje dopisnica, pridem na doni.)
"Cišienje" v Radio Thermi v Laškem
MALI OGLASI
NašičKatelil kupu* iejo nnjcenefše pri naSIli 1 ii h e re ti 11 U!
Mamile »emu m povsod M in pečino Ii Delniške pekarne»Hamom. St 2324
Z* Hoitzorcii tiOaj* in urejuje Viktor Eržen i Mariboru — Tiska' Utidska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru.