Štev. 41. V Mariboru 11. oktobra. 1883. Tečaj XVII. List ljudstvu v poduli. Uhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 pri (t 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarništva v dija&kem semenišču *£nabenseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine Posamesne liste prodaja k nji Kar Novak na velikem trgu po 5 kr — itokopisi se ne vračilo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. ¡JCC Z mesecem oktobrom začne „Slov. Gospodaru tretje polletje; prosimo torej p. n. naročnike, ki so samo za tri četrt leta bili naročnine poslali, naj ponovijo naročilo o pranem času, da ne pride nered v priposiljanje. Tudi novi naročniki se sprejemajo. Do konca leta znaša Se naročnina 80 kr. Naročnina, nova in zaostala, naj se nam pošlje po poštnih nakaznicah. Upmništfo. Slov. Gospodar pa borba za narodne pravice štajerskih Slovencev. Slovencem štajerskim se v narodnem oziru veliko liuje godi, kakor pod Giskro in Auers-pergom ministrom. Nič ne dobimo, česar smo se nadejali. Narodni nam nasprotniki pa smejo huje divjati, kakor kedaj poprej. Vse se vali proti nam, da nas narodno zaduši. Se celo iz Prajzovskega dohaja denar borbi zoper sloven stvo v pomoč. Na tisoče goldinarjev zajemajo nemčurski in nemškutarski listi iz žepov zbeganim liberalcem, da napadajo narodne, zapeljujejo nezavedne Slovence. Povsod podpirajo jih novošegni janičarji, slovenski odpadniki, narodni Judeži, sebični in zaslepljeni nemškutarji. Zadnji čas zaletavajo se tudi v Slov. Gospodarja. Ta list jim je trn v peti. Do sedaj so mu nže skazili Gospodarstveno prilogo. Z novim letom mu jo vzamejo celó. Toda Gospodar dobi drugo, novo. Hoteli so mu vzeti glavnega urednika. Ni šlo. Skušali so ga z zasramovan-jem splašiti in odpraviti. Ni pomagalo. Mislili so Gospodarju z nemškutarskim „lisjakom" pobrati kmetskih naročnikov. Toda zadnji Gospodar bil je tiskan v 2150 iztisih. Sedaj sklenejo, tožiti ga. Trikrat hlastnejo po njem, pa še le četrtokrat ga morejo ugrizti. Spravili so ga v 17 letih prvič pred porotno sodnijo v Celji. Dne 6. oktobra t. 1. bila je obravnava. Sodišču predsednik je bil znani Heinricher, vo-tanta g. Stuhec in Toplak. Porotniki izžrebani pa so bili iz Maribora: Alojs Kvandest, Franc Kvandest, Anton Prečk (krznar), iz Ptuja: Richard Mahalka, Luschar in Mat. Kucharitsch, iz Brežic Jan. Jugg. iz Rogača notar Filaferro, dalje Druschovetz iz Senarske, Nowack iz Bohove, Skacedovnigg iz Mute, in Lobenwein iz Narapelj. Tožil je pa znani celjski Glantschnigg v imenu „Verbajnskega" Lešnika, ki je sedaj kot koncipijent pri notarji Rudelnu v Mahrenbergu, to pa zato, ker je v Gospodarji letos v 10. številki v dopisu „iz Mahrenberške okolice" bil kot dopisnik (Lešnik) „Kmetskemu prijatlu" oštet ter „izgnani študent" imenovan in daje „zlorabil" podpis kmeta Tomažiča (Melonika) v spodnjej Vižingi. Zatoženi odgovorni urednik, g. Anton Brože, je se zagovarjal rekoč, da on rokopisa ni dobil v roke, ga niti videl ni, da ga ni on stavil pa tudi korigiral ne. To so tudi priče potrdile. Glavni urednik je izpovedal, da je on rokopis dobil in v tiskarno poslal, stavec g. Ferk je pričal, da je on rokopis prejel in stavcu Močniku dal, in mašiuski mojster g. Sakošek je potrdil, da g. Brože takrat niti utegnil ni rokopisov brati in stavljenih korigirati, ker je kot faktor v tiskarni zaradi smrti g. Leona imel preveč dela. G. Brože je pozneje prvič bral dopis, ko se je uže tožiti začelo. Kmet Franc Tomažič je izpovedal, da mu ni bilo po volji, kar je o notarji in sosedu Rudelnu bral v Gospodarji, in zato Lešniku naročil, naj ob novem leti piše uredniki* svarilno pismo. V to svrho je podpisal svoje ime na kos belega papirja. Lešnik je pa kmetu „pre-ojsto" bil pisal in zlasti konec: „poboljšajte se" temu ni bil prav. To je kmet č. g. dekanu sam pravil. Ob enem je še izopovedal, da preklicati ni hotel, ker „to ni res, kar j e o Rudelnu bral". (V Gospodarji bilo je po-ročano, da je Rudel zidan križ podrl in za svinjsko kuhinjo porabiti dal, in da se je njegov sin ustrelil, kar je vendar le i'es). Na to pride na- vrsto preklic č. g. župnika v Remšniku in se prebere. Lešnik je namreč s pomočjo sodnije izvedel, da je župnik pisal „iz Mabrenberške okolice" in ga tožil. Ta pa je baje 230 fl. plačal, preklic podpisal in je bil tožbe rešen. Sedaj segneta obadva advokata v obravnavo. Dr. Glantschnigg udriha silno po Gospodarji, časih tako surovo, da smo nehote mislili, to mora glavni urednik „celjske vahterce" biti. Najbolj srdi se zavoljo Gospodarjevih „nemškutarjev" in „nemčurjev". G. dr. Josip Sernec mu je mirno pa jako izvrstno odgovarjal. Ce je Gospodar v 17. letih sedaj prvokrat pred porotno sodnijo, kaže uže to, da ni takšen, kakor ga dr. Glantschnigg opisuje. Na dalje povdarja da je „izgnani študent" žaljiv le, če se krivo in žaljivo na nemško-tolmači: „ausgejagter Student, wie man einen Hund hinausjagt". To pa je krivo, kajti Slovencem je „izguani študent" vsak, kateri je zaradi slabega učenja bil študiranje moral na klin obesiti. Izgani študent je „ausgetriebener Student, ker ga je postava izgnala, ne pa „izpodeni" študent, kar znači, da ni zaradi slabega napredovanja, ampak zavoljo kake ničvrednosti bil izpoden. ' Izvrstno dokazal je naposled, (la je g. župnikov dopis v Gospodarji bistveno resničen, preklic pa neresničen. Kajti župnikov dopis bil je obrnen proti „Kmetskemu prijatlu", ki je objavil Tomažič-Melonikovo pismo do gospodar-jega urednika in ki je bilo prav žaljivo. Da pa je Lešnik sploh žaljivo pisal, to še Tomažiču ni bilo prav. Dalje: pismo Tomaži-čevo bilo je privatno pismo in po odpošiljatvi lastnina gospodarjevega urednika, do katere brez dovoljenja nihče nima pravice. Vkljub temu je Lešnik žaljivo pismo še prepisal in poslal v Celje „Kmetskemu prijatelju ter ga objavil, do česar pa ni imel nobene pravice, nobenega naročila. In tako mu je č. g. župnik po pravici očital, da jo „zlorabil" Tomažič-Melonikovo ime in podpis. Da pa je župnik pozneje vse preklical, storil je to iz strahu, misleč, da bo on vkljub resnici z Gospodarjem vred v Celji vsakako obsojen, '/2 leta zaPret in mogoče, da še faro zgubi. Tako je g. dr. Sernec reč razjaznoval in naposled porotnikom na srce polagal, naj g. Brožeta popolnem nekrivega spoznajo. Potem je še Heinricher govoril in s pomočjo rečnikov ali besednjakov razkazival žaljivi pomen „izgnanega študenta" itd. Na to odidejo porotniki v posebno hišo, pa uže za nekterimi minutami po načelniku Al. Kvandestu naznanijo, da je g. Brože kriv. Vsled tega bil je tako obsojen, kakor bi bil res on vse bral in korigiral pred tiskom. Odmerili so 1 mesec zapora, 100 fl. zgube pri kauciji in poplačanje vseh stroškov. Zoper to naznanita on pa g. dr. Sernec, da zahtevata prepis razsodbe z razlogi vred pa tudi Heinricherjeve „Rechtsbelehrung" do po- ! rotnikov, ter da vložita ničevno pritožbo. Celjskih nemškutarjev in nemčurjev je prišlo precej v dvorano poslušat pa so bili nekoliko poparjeni in tihi. Le nekateri glavači so sopihali, nosove vihali ter ob konci malo zarožljali. Večina se je obnašala nepričakovano dobro! Gospodarske stvari. Raki. Voda, v kteri se hočejo raki rediti, mora najmanj 0'8—1 meter globoka, kolikor mogoče čista in celo v močvirnatih krajih po vednem pritoku in odtoku ponavljana biti. Najboljše ljuknje za rakovlja stanovanja so tiste, ktere se v precej strme pobrežja ob straneh potoka ali reke v vezano pa nekaj apnovito zemljo narejajo. Kjer se zemlja lahko drobi in vkup leti, tam se morajo potoku ob straneh stene iz kamenja narediti, v kterih se pozneje raki vdo-mačijo. Da se ob straneh protje in hraščevje in sploh šumenje potika in polaga, to ne kaže in je odsvetovati slasti v počasno tekočih in močvirnatih vodah. Lesovje začne lahko gnjiti in vodo še bolj spridi, kakor je močvirnata voda že sama na sebi. Zelo zanimiva je opazovana resnica, da s paše se povračujoči rak, če najde v svojem stanovanji že drugega vsilnika, tega ne pi-eganja. Plava memo ljuknje, svoje do sedaj ne domačije parkrat sem ter tje in ko se je prepričal, da ima novega posestnika, odplava mirno dalje in si poišče drugo prazno ljuknjo ali pa si skop-lje novo. Kdor še hoče v vodi, ki je za rakovljo rejo odločena, kaj drugega n. pr. ribe rediti, temu je svetovati, da naj samo karpe vsadi ali druge tem podobne sorte, ki ne pripadajo ribam roparicam. Kajti roparic ne sme biti v rakovlji vodi posebno pa nikakor ne jegulj, ki so najhujše sovražnice rakom. Brž za jeguljo pride pa povodna podgana (Arvicola amphibus). Te dve sovražnici ste rakom še bolj nevarni in škodljivi od toliko bojane vidre. Povodne podgane in špičmiši gospodarijo dosti hujše med raki od čaplje, race in žabe, ki le mlajše rake zasledujejo in lovijo. Pri povodnjih podganah so opazili, da, če se prikrade jedenkrat jedna posamezna v rakovljo vodo, drugo noč že večo družbo svojih tovaršic pripelje tje in da potem hudo mesarijo med raki. Jegulja zgrabi prvega raka, ki jej pride v žrelo, za jedno kleščo, (škarje) ga potem tako dolgo sem ter tje premetava, da mu kleščo izdere in jo potem požere. Pozneje se spravi 'na drugo kleščo in noge in poslednjič na truplo, če ni preveliko. Med malimi sovražniki rakov je pijavici podobna, ne črez 0-098—0-009 metra dolga žuželka, ki raka s tem vgonobi, da mu Jdihavne organe pokonča in sicer tako, da se tam skoraj v brezštevilni meri pomnoži. Brž pa ko je rak mrtev, ti mladi škodljivci mrtvega raka zapuste in se drugega živega poloti, se v njem vgnjezdijo in tu ravno tako delajo, kakor pri prejšnjem. In to je jedna sorta one račje kuge, o kteri je bilo v zadnjih letih večkrat čuti. O ti priliki hočemo tudi dveh najnavad-nejših račjih bolezni omeniti. Prva bolezen, ktero mora vsak rak prestati, je sprememba školjke, ki se mu v prvem letu konec meseca aprila, v poznejših letih pa večkrat v letu med aprilom in septembrom godi. Prva sprememba ali liljenje je za mladega račica najbolj nevarna, posebno takrat, kdar mrzlo vreme nastopi. Po spremembi školjke, ki s tem počinja, da se mu školjka po hrbtu razpokne, ostane živalica nekoliko dni v svoji ljuknji, se niti ne gane, niti ne je, dokler da se mu mlada školjka nekoliko ne vtrdi. Druga bolezen je tako imenovana rija, vsled ktere se po školjki raku rijaste maroge narejajo, ki se s časom po celi školjki razširijo in slednjič s poginom raka končujejo. Vzrok ti bolezni, ki se rakov le v vročem poletnem času loti, je prej ko ne preplitva in toraj pre-topla voda, zato se najmanj 0-8 metrov globoka voda za rakovljo rejo priporoča. (Konec prihodnjič.) Zakaj so črešnjevi receljni. Navadno se črešnjevi receljni zametujejo na smetišče, ker veči del ljudi misli, da so brez vse koristi in za nobeno porabo. Vendar pa temu ni tako. Ti receljni dajejo dober čaj, ki posebno zoper katar in kašelj dobro služi. Receljni se o Času, ko se črešnje zobljejo, nabirajo, med dva papirnata lista polagajo, da prah ne more do njih in se v senci sušč. Tako posušene receljne gre potem v škatli hraniti na mestu, na kterem se ni mokrote ali vlage bati. Kdor čaj potrebuje, kuha se kakor navadni listni čaj in kdor ga rad sladkega pije, naj mu cukra ali strdi pridene. Tak čaj iz črešnjevih receljnov služi posebno dobro pri ka-taru. Tudi malim otrokom, kdar jih kašelj nadleguje, prav dobro dene. Koruzni stroki se čestokrat za kurjavo porabijo. Vendar pa imajo ti oluščeki še dosti snovi v sebi, ki se dajo še v večo vrednost spraviti. Imajo v sebi še močiča, vlečiča in rastlinske beljakovine in še drugih prvin, ki se dajo ali za živinsko klajo, ali pa celo v to porabiti, da se iz njih žganje ali špirit žge. V ta namen se morajo stroki slapnemu natlaku od 2,/2 — 3 atmosfer skozi 1 —ll/2 ure izpostaviti, na kar na prah razpadejo in vse močičeve celice so otvorjene. Na to sledi navadno postopanje mecanja in žganja. Navadno se iz koruznih strokov toliko alkohola nažge, kolikor iz jednake množine krompirja. Ostanki pa dajejo boljšo živinsko klajo, kakor krompir. Konjerejskemu društvu pristopilo je 28 posestnikov sv. Lenartskega okraja; to je dobro znamenje. Sejmi. 15. oktobra Apače, Loče, Planina, Preding, Gnas, Race, sv. Kriz pri Slatini, sv, Lenart v Slov. goricah, 16. okt. Spielfeld, sv. Hema, 18. okt. Trbovlje, Mozirje, Vojnik, Pod-sreda, sv. 3 Kralji v Slov. goricah, 20. okt. Maribor. Dopisi. Iz Maribora. (Marsikaj.) Liste začeli so zopet marljivo konfiscirati. V nedeljo je to celo „Marburgerci" se zgodilo, da se je vse čudilo, to pa zaradi male opazke o nekej magjar-skej loteriji. Tudi „Siidsteirische Post" so pograbili in list tudi v čitalnici pobrali. Za zadeto 83 je tržaška loterija tukaj 20.000 gld. izplačala, ljudje so se kar trli pri izplačevanji. Sedaj stavijo 71. — Nek lakirar je na lestvici stoječ pri „črnem orlu" mazal strešnični žleb, nek mesar zadene ob lestvico in lakirar padne na tla na pol ubit. — V Lobnici se je ustrelil posestnik Rataj. — Po Hočah in Bohovi lovijo kmete za šulverein. — V Slivnici so inštalirali novega župnika č. g. Trunka ter z možnarji pošteno streljali. Prešlo bi vse brez nesreče, toda mežnar še je začel iz pištole streljati, strel prhne v smodnik in k priči je 5 ljudi hudo ranjenih, mežnar najhuje. Nesreča nikoli ne miruje. Od sv. Urbana poleg- Ptuja. Ko seje pri nas pred koncem šolskega leta razglasilo, da nas mora zapustiti vrli g. učitelj Zadravec, in da pride g. Juvan, katerega je moral deželni šolski svet v Gradci z Gore prestaviti, zbrali so se odborniki krajnega šolskega svetovalstva in so sklenili enoglasno protest proti temu. Taki protest podpisali so tudi vsi občinski predstojniki in pisma so romale v Gradec, da bi nemški gospodje gori zvedeli, da Slovenci pri sv. Urbanu, ki so si teško in za dragi denar novo šolo sezidali, ki plačujejo dačo, da učitelji dobivajo plačo, ne želijo takih učiteljev, katerih drugod ne morejo rabiti. Naše šolsko svetovalstvo in vse občine po svojih zastop-. nikih so se sklicevale na postavo, katera pravi, da se morejo učitelji le v sporazumljenji s tistimi nastavljati, ki šolo vzdržujejo in učitelje plačujejo, to so farani, ki dačo plačujejo. Bilo je vse zastonj. Nemški gospodje v nemškem Gradci so odrekli. Slovenci, zapomnimo si to! Kaj pa je z računom za šolsko stavbo ? Ali ga ne bo na svitlo? Kje je slavni „baukomite" ? Iz Mozirja. (Za zastavo „Savinjskega Sokola) so dalje darovali: Cč. gg. Fran Petek 1 fl.; J. Globočnik 1 fl.; B. Gori-čar 1 fl.; J. Ermenc 1 fl ; A. Krolnik 1 fl.; neimenovan narodnjak 5 fl.; Fr. Sedovnik 1 fl.; J. Žmavec 1 fl.; J. Benda 1 fl.; J. Solar 1 fl.; M. Juvan 2 fl.; J. Valte 1 fl.; vsi iz Ljubnega. — prevzvišanost milostljivi gospod knezoškof ljubljanski J. Zl. Pogačar 10 fl.; vč. gg.: M Smid, kaplan, Ljubno I fl.; K. Hribovšek, spiritual, Maribor 2 fl.; K. Trjašek, kaplan, Paka 5 fl.; J. Bohanec, kaplan, Cirkovce Ž fl. — Cč. gg.: Dr. J. Srnec, Maribor 5 fl.; Dr. Drag. Prus, Konjice 2 fl.; J. Willinpart, Nazaret 2 fl.; J. Koren, Mozirje 3 fl.; pri veselici v Lituši nabrano: 15 fl. 74 kr Vsim čč. darovateljem izreka piesrčno zalivalo odbor .,Sav. Sokola". Iz Šaleške doline. (Čitalnica — šiba š u 1 v e r e i n a r j e m,) O gospodu Wagnerji govoriti se mi nepotrebno zdi, kajti tolažimo se, da ga prej ali slej zgubimo, saj tako ne more dolgo iti in „šnops" ga tudi ne bo zmirom držal in morebiti se mu bodo še pozneje oči odprle in se bo Icesal, da se je tako trixdil za „judeževe groše". Ozrimo se zdaj na g. davkarja in kontrolorja. Prvi že osiveli samec se boji, da bi se njegova deca, katerih pa hvala Bogu nič nima, ker je samec, ne mogla učiti nemški, ako se ne skrbi za nemške šole. Vendar mislim, da tudi ta ni šel doli v Velenje iz slabega namena, ampak bolje tako kakor g. Schnitzer, pa boljši je od Schnitzerja, ker vsaj svojega sluge ni seboj komandiral, ampak je najbržej se dal sam komandirati od svojega kontrolorja kar je verjetno, ker je g. davkar zelo mehak mož, dobra in poštena duša drugače, a g. Simonič mu je namignil in g. davkarju se zgodilo kot onemu ribiču: „halb zog es ihn, halb sank er hin und ward nicht mehr gesehen". G. kontrolor je pa vže nevarnejši, ker je enkrat bil iskren narodnjak. On je sin poštenega slovenskega mlinarja v Janeževcih blizu Ptuja pa gori sedaj za pru-sački „šulverein", a njegov sinko prepeva „Wacht am Bhein" z raznimi fantalini, hčerka pa z Orelovo pnnčico. Tako izgoja okisnen Slovenec svojo deco. Žalostno! (Dalje prihodnjič.) Iz Šoštanja. Nekdo tukaj .je dobil od okrajnega zastopa slovenski dopis. Akoravno rojen Slovenec vendar slovenskega zmožen ni, se je pritoževal rekoč: „bral bi že še, pa ne zastopim vsega; ta beseda je ruska, ta srbska, hrvaška, furlanska, italjanska, francoska, angleška — če bi bilo nemško pismo, bi ga pa razumel". Ali ni škoda, da človek, kteri je zmožen nemškega, ruskega, srbskega, hrvaškega, furlanskega jezika — in Bog si ga vedi kaj še vse — svojo učenost bolje ne porabi, ter talente s kojimi je obdarovan, v zemljo zakoplje in med Slovenci služi, kterih jezika zelo ne razume? Iz Zreč. (Konjiški nemškutarji) tudi v Zrečali išejo novincev za „šulferajn". Ko so imeli 23. septembra zbrorovanje v Konjicah. so bili k temu tudi dva kmeta iz Zreč povabili, namreč Sebastjana Golčer-ja in Janeza Oroža, novega župana. Pa moža imenovana za povabilo nista marala, bila sta zadosti modra spoznati namen „šulferajna", ki poskuša pačiti slovenski narod. In kako bi Slovenec od „šulferajna" blagor pričakovati mogel? Naj le pogleda kakšni možje pristopaje k temu društvu! Ne najdeš nobenega domorodca, nobenega duhovna, nobenega značajnega učitelja in župana, nobenega Slovenca, ki ima razsvetljeno pamet in blago srce. Le slabi kristijani, in napuhnjeni kmetje postanejo udje „šulferajna". In tako je upati, da Konjiški šulferajn nobenega Zrečana ne vjame. Iz Konjic. (Nemčurska nevednost.) Kakšni nevedueži da so časih nemčurji in nemškutarji, to je najbolje jasno pokazal naš mjilar ali „žajfar" in pek g. Johann ...... dne 23. sept. pri konjiškem „Hirschenwirthu", ko se je nemškemu „Schulvereinu" na ljubo veliko prazne slame zmlatilo. Pri tisti priliki je naš „žaj-jar" povedal, da so Konjice nemška tla. Da je s temi besedami kaj prav čudnega izustil, se mu naj dokaže. Vsakemu človeku, ki se je ke-daj kaj pametnega učil, je dobro znano, da se iz imen krajev, okolic in vasi sklepa, kakšne krvi da so njih prebivalci. Imena naših okolic in vasi so čisto slovenska in nahajajo se v zapisnikih in knjigah, ki so nad 200 let stare, ravno tako pisann, kakor jih ljudstvo še zdaj izgovarja, toraj so morali že od nekdaj v teh krajih Slovenci prebivati, zarad česa ne morejo biti Konjice nemška, ampak so slovenska tla. To potrjujejo tudi zgodovinarji. Med drugimi trdi n. pr. nemški pisatelj dr. Karol Hirsch v svoji knjigi „Heimatskunde des Herzogthums Steiermark" na str. 8 in 9, da so za časa se-ljenja narodov (Völkerwanderung) v 6 stoletji po Kristusovem rojstvu Slovenci večjiv del Štajerske dežele zasedli. Tu na spodnjem Štirskem, kamor Konjice spadajo, so se do današnjega dne ohranili, kar iz tega sledi, da še do zdaj živa duša na svetu dokazala ni in tudi dokazati ne more, da bi bil kdo od tistega časa Slovence na spodnjem Štajerskem pohrustal. In Slovenci tukaj bivajoči so raznim krajem, vodam goram itd. slovenska imena dajali, kar se samo ob sebi razume. Nektera slovenska imena pa so k Slovencem privandrani Nemci, iz kterih so se tu in tam sčasoma nemčurji izvalili in pa domači nemškutarji, to je rojeni Slovenci, ki so hoteli in ki še hočejo Nemci biti. čudno popačili, po-nemčili in ponemčurili, kar to — le spričuje. Nemškutarji in nemčurji so napravili v konjiški fari iz Nove vesi — Neudorf, iz spodnje in zgornje Pristave — Unter- in Oberpristava, iz Konjiške vesi — Gonobitzdorf, iz Brega — Ranndorf, iz Blata — Kothdorf, iz Vešeneka — Hangenberg, iz Tepanja in Tepanjskega vrha — Topinadorf in Topinaberg, iz Bezine — Wo-sina, iz Žeč — Seitsche, iz Brda — Werdu in iz Konjic — Gronobitz. Imena drugih konjiških okolic in vasi niso mogli nikakor popačiti in prekrstiti, toraj so jih pri miru pustili, in te so: Polena, Preloge, Dobrova, Grabrovlje, Ska-lice, Prevrat, Prežigal, Perovec, Grabrovnik, Do-brnež in Strtenek. Ce tedaj naš „žajfar" in pek, ki je iz nemškega Weitza na slovensko zemljo priromal, in ki se je „žajfo" kuhati in zemlje peči, ne pa štajerske zgodovine učil, misli, da so Konjice morebiti zategadelj nemška tla, ker so nemškutarji in nemčurji naša lepa že več sto let stara slovenska imena zlasti v tem stoletji grdo pačili in ponemčevali, je jasno, kakor beli dan, da on ravno tako krivo misli in govori, kakor bi debelo lagal tisti, ki bi trdil, da on kot rojen Nemec „žajfe" in „šnopsa" v Konjicah ne prodaja. Iz rečenega že vsak pameten kmetic lahko spozna, da bi bilo čisto prav, ako bi naš „žajfar", pek in načelnik konjiških „šulfereinarjev" g. Johann S.....zana- prej pri ,,žajfi", „šnopsu", loji, svečah in žem-ljah ostal, kajti je to njegov „profesijon", kte-rega se je učil, o zgodovinskih in drugih enakih rečeh pa nič ne govoril, ker o njih ravno toliko ali morda še manje ve, kakor njegov sinček ,,Hanz", ki v konjiško šolo hodi,- Iz Braslovč. (Čuden baron.) Čim bolj se slovensko ljudstvo zaveda svoje narodnosti, tem bolj delajo naši nasprotniki nemškutarji na vse kriplje zoper naše veljavne in velezaslužene može med nami razpor narediti ali vsaj njih upliv pri ljudstvo zmanjšati. Pred nekaterimi dnevi sem se z nekim baronom pogovarjal. Najini pogovor se zasuče tudi na našega „Vranskega" novega okrajnega načelnika obče spošt. g. dekana J. Bohinca. Baron pravi: „kako je to, ker so „pauri" toliko pametni pa vendar tako neumni, da duhovnike za take volijo". Na to rečem: Mi se na domače ljudi vedno bolj zanesemo, ker jih lahko zastopimo oni pa nas; mi imamo tudi g. Haupta radi, pa ker našega jezika ne zna, zato ne moremo z njim lehko občevati. Na to pravi, slovensko bi se vže naj pisalo, da bi le „Pf.....'' zraven ne bilo, in pristavi: „bodete vže videli, kam vas bodo pripeljali". To nam je Slovencem dosta, da se ta- kih ljudij, kakor je ta nemški baron, lepo ogib-ljemo. Občini št. Paulski čestitamo, da je go-spodstvo H. otresla. Iz Čadrama. (Volitev občinskega odbora v Oplotn ici) se je vršila 2. dne t. m. in naši nemčurji, kakor uže znani konjiški Alojzi Walland, občinski pisar — bivši žendar M a h r, Fr. Kunaj ml. in drugi so vse žile napeli, da bi v vseh 3 volitvenih oddelkih zmagali, zato so žene lastnice s policajem in pismenim ukazom tirali v občinsko pisarno in so njim tam može svoje stranke kar napovedali, kterim so morale nevedne sirote oblast izročiti. Kruti Turki bi tudi skoraj lepše ravnati ne za-stopili! In to se je tudi den volitve pokazalo, kajti župan Kunaj st. je dobro vedel, da ni prišla k volitvi le njegova nemčurska družba, ampak tudi narodna duhovnika in z njima toliko kmetov, da, ako bi bila se volitev imela vršiti med pravimi olikanci, bi bila zmaga gotovo na konservativno narodnej strani, pa naši nasprotniki ne poznajo toliko zatajevanja, da bi nasprotniku kake drobtinice privošili, oni hočejo le sami povsod gospodovati, če tudi niso vselej zato najsposobnejši, ker v volitveni odbor je naš župan si izbral znanega kranjskega človeka nadučitejja Malenšek-a, poštarja in trgovca Jonke, Cadramskega mlinarja Jožefa Kline, ker ga Grril-i držijo tako, da mu že sape zmanjkuje, in nje on še pri nemčurjih iše, in pa sicer prav poštenega nemca Kriechbaum, kteri pa vendar večidel z nemčurji potegne, kar njemu rodom nemcu že zameriti ni. Da je ta volitveni odbor lehko zmago na svojo stran spravil, se razume, a le deloma, zakaj v 3. razredu je zmagala duhovščina s svojimi kandidati, čeravno je župan sam volil za neko ženo, koje mož še živi, kar postava naravnost prepoveduje in se je glas enega narodnega vo-lilca po odboru zavrgel, ker sta bila z enakim imenom in je volivec še razločno rekel: Jaz sem Matija Flisiz Dobrove. Nihčer mu ne oporeka, on voli in si svest svoje spolnjene dolžnosti odide k svojemu delu na dom, in ker do kraja ni ostal, so bili razun peka Kriechbaum vsi zato, da ni on volil. Pač stokrat gorje pravici, če bi njo vselej taki nemčurji razsojevati imeli! (Konec prih.) Politični ogled. Avstrijske dežele. Cesar se odpeljajo na Ogersko ogledovat, kako so Magjari mesto Szegedin iz nova pozidali. — Delagacije snidejo se meseca oktobra, državni poslanci pa meseca novembra.—V krajnskem deželnem zboru so naposled slovenski poslanci spoznali, da so volitve velikega posestva bile redno in pravilno vršene in so toraj volitev Dežmana in Šraja potrdili. Želeti je, da se poslanci zaradi tote sitne reči do konca ne sprejo med seboj, ker le 24 poslancev z nemškutarji vred je za potrditev glasovalo, 6 proti, 7 pa ni bilo navzočih. Tolaži nas to, da so dunajski in graški liberalci jezni na ovo potrditev; to pa je vselej pomenljivo. — Za popravljanje Dravine struge na Koroškem bo 2'/, miljona goldinarjev treba, za Grlano pa 195.000 fl. Država prevzame večino stroškov. — Poljaci v Grališkem mislijo poseben poljski oddelek deželnih bram-bovcev osnovati. — Iz Ogerske se je v treh letih veliko tisoč ljudij izselilo, največ Slovanov in Nemcev, malo Magjarov, a nič Judov, znamenje, da se tem tam dobro godi. V Budimpešti napadajo državni poslanci ministra Tis-zaja, zakaj je na Hrvatskem nemire pouzročil, a naposled pred Hrovati skleknol. Tisza se dobro brani, češ, da je na Hrvatskem treba vsakako mir narediti in nered odpraviti. Hrvatski poslanci še niso vstopili v državni zbor v Budimpešti. Pravoč je, da bode zloglasni baron Rauch zopet ban hrvatski. To bo slabo za Hrovate. V Zagrebu so uže pričakovali, da se snamejo magjarski grbi pa do sedaj se to ni zgodilo. — V Bosni in Hercegovini izbrali so k vojakom 1200 novincev. Vnanje države. Bismark zahteva od papeža, naj tudi ta odstavi izgnana nadškofa Melchersa in Ledohovskija, česar pa sv. Oča ne storijo radi. Toliko pa je vendar Bismark od preganjanja odjenjal, da sedaj blizo 600 izti-ranih mešnikov ide nazaj iz prognanstva v svoje prejšnje službe. — Ruski car vrne se 15. t. m. na Rusko nazaj. — Srbski kralj Milan izbral si je nove ministre, same uradnike in vojake ter skupščino poslal domov; to je Srbe silno razburilo, ker je protiustavno. — Bolgari imajo sedaj zopet svoje lastne ministre namesto ruskih generalov; sklenili so tudi železnico avstrijsko — srbsko dalje skoz Bolgarsko nadaljevati in s turško zvezati. To bo za našo kupčijo v jutrovske dežele velike važnosti. — Francozi imajo zopet novega vojnega ministra. Thibaudin je odstopil, ker se ni hotel španskemu kralju prikloniti, ko je ta skoz Pariz potoval. — Kolera v Egiptu je popolnem prenehala. — V Tonkingu so Francozi nekaj kitajskih čet pretepli, ki so bile došle Anam-skim vstajnikom na pomoč. Za poduk in kratek čas. Celje. (Zgodovinska črtica). (Dalj,.,) Vsled te velike bogatije postali so pa silno častilakomni. Castihlepnost zapeljala je že Hermana II.. čegar slika se hrani še dan^da- nes v Lipoglavi na Hrvatskem, v velike pregrehe in neizmerno ostrost zoper lastnega sina. Friderika II. Ta je bil namreč poročen z Elizabeto Frankopansko, plemenito ženo iz rodu slavnih hrvastkih velikašev, ki so tudi po Kranjskem imeli obširna posestva. V svoji mesni po-želivosti je ta človek storil marsikateri grdi greh. Pripovedka ljudska pravi, da se je hotel pregrešiti s kmetskim dekletom v Teharjih. Kmetje ondotni so bili nad tem silno razkačeni in bi bili morda grofu tudi česa zalega storili. Da je Friderik te svoje podložnike potolažil, dal jim je nekaj svoboščin, namreč to izredno pravico, da so smeli že v tistih hlapčevskih časih, ko kmet nikakoršnih pravic še imel ni, lastnega župana in svetovalce voliti. Pismo o teh pravicah so bili pa Teharjani pri nekem požaru izgubili in morali so z nova zanj pri deželnih knezih prositi. Ponovil jim je te svoboščine Ferdinand I. 25. maja 1. 1547. Prejšnji pogoltni Friderik II. Celjski je umoril ali pa umoriti ukazal svojo pravo so-prugo Elizabeto le iz tega namena — umor se je zgodil ali v Krškem gradu ob Savi (zdaj razvalina) ali pa v Krapinskem gradu v hrvatskem Zagorji — da bi se mogel poročiti z lepo hrvatsko devico Veroniko Deseniško, rojeno iz manj žlahtne hrvatske rodovine v De-senicah v Zagorji. Nad to zakonsko zvezo, ki ni odgovarjala visokim naklepom Friderikovega očeta, razsrdil se je poslednji (Herman II.) tako zelo, da je dal sina zapreti v velik turen na starem gradu celjskem*) kateri stolp (imenovan Friderikov turen) je še dan danes nekoliko ohranjen, Veroniko Deseniško je pa tožil pred sod-nijo, da je čarovnica (copernica), a sodniki so jo spoznali za nekrivo, dasiravno so bili oni sami Hermanovi uradniki in torej od njega odvisni. Ker je bil pa siloviti tast sklenil smrt svoje sinahe, ukazal je svojemu oskrbniku, da jo je v Gradu v Ostrici (nekdaj pri Vranskem) v kopelji zadušil. Njeni soprug, katerega je bil oča tudi s tem kaznoval, da mu je podrl njegov grad v Kočevji, pokopal je bil njeno truplo v Jurkloštru pod Celjem, kjer je bil v tistih časih kartuzijanski samostan. Po smrti Veronike Deseniške spravila sta se bila zopet oča in sin, in prišli so za celjsko grofovsko rodbino zopet slavni, zgodovinsko važni dnevi. *) Stari grad je bil po smrti celjskih grofov od cesarskih prodan raznim osebam, ki so silno malo skrbele, da bi se bilo nekdaj trdno zidovje dobro ohranilo. Nek posestnik, ki se je bil že prej iz višine preselil v grad v mestu, prodal je bil razvaline starega gradu bližnjemu kmetu Gorišku za bornih 30 fl Ta je iz razvalin prodajal kamen za kamnom, dokler se štajerska dežela ni usmilila tega zgodovinskega spominka in ga kupila, da nima nihče pravice, razdirati ga, Svak Friderik II., nemški cesar Žiga, povzdignil je njega in sina Ulrika II., 1. 1436. v knežji stan. To je pa silno žalilo avstrijskega in štajerskega vojevoda Friderika V. Vsled tega je nastala med tema gospodarjema slovenskih pokrajin nekaj let trajajoča vojska, v kateri so naši kraji veliko trpeli, kajti vojskoval se je brat zoper brata, t. j. Slovenec zoper Slovenca. Se le 1. 1443., ko je bil vojevoda Friderik V. voljen za nemškega cesarja, pogodila sta se s Celjskimi grofi tako, da jim je cesar Friderik potrdil njih knežji stan, a ti so pa nasprotno pripoznali Friderika V. za svojega fevdalnega gospoda. V omenjenih praskah z avstrijskimi voje-vodi je bilo celjsko mesto, za katero so domači grofi še precej skrbeli, 3koro do tal pogorelo. Friderik II. je potem to svoje mesto čisto popravil, obdal ga z zidovjem in mu 1. 145: po delil iste svoboščine, katere so imela takrat že druga štajerska mesta. Njegov sin, grof Ulrik II. poročil se je bil s srbsko kneginjo, Katarino Brankovičevo. On je bil poslednji, pa tudi najslavnejši Celjski grof. Bil je varuh in prvi minister mlademu njemu sorodnemu kralju, Ladislavu ^Posmr-tiču), vladarju Ogerskemu, Češkemu in Avstrijskemu. Zapletel se je pa bil v velike neprija-teljske homatije z Ogerskimi velikaši, ki so ga bili 9. novembra 1 1456 v Belgradu umorili. Njegovo truplo so pa prinesli v Celje in tu v cerkvi minoritov (dan danes nemška cerkev) jako slovesno pokopali. Ko je pri tem slovesnem pogrebu herald (grbonosec) v črni obleki trikrat zaklical: „Danes grof Celjski in nikoli več!" zagnali so — tako poroča stara knjiga — možje in žene tako žalosten jok in krik, da ga ni mogoče popisati. Njegova vdova Katarina, katera je morala celjskih grofov posestva drugim pripustiti, šla je nekaj časa bivat na Hrvatsko, potem v Krški grad, kateri jej je bil v last prepuščen, in potem pa v Dobrovnik v Dalmaciji. Naposled pa se je podala v Macedouijo na Turškem k svoji sestri Mari, ki je bila vdova po turškem sultanu Amuratu IV. (Konec prihodnjič.) Smešnica 41. Jud Majer je naredil krido, in jegov sosed, ki je mislil, da je pri tej priložnosti Majer svoj denar skrivoma na stran spravil, mu je enkrat rekel: „Ko bi pač jaz imel_ vaš denar!" Jud mu odvrne: „In ko bi jaz imel vašo pamet, tedaj bi oba imela nič. Razne stvari. (S vi ti i cesar) so Pilštanjranom darovali 100 fl. v povečanje šolskega poslopja. (Častno srenjčanstvo) podelili so št. Iljčani v Slov. goricah svojemu prejšnjemu mnogoletnemu županu Svati ju. Slava! (Ormožki nemškutarji) grdo rovljejo zoper svojega pridnega župnika in ga tožijo od Poncija do Pilata pri vseh uradih — zastonj. Ogromna večina prebivalstva stoji za njim in ga visoko spoštuje. (Banket) g. dr. Oominkušu na čast bo v mariborski čitalnici 28. t. m. ob 8. uri zvečer. (N a j i s k r e n e j š o) zahvalo izreka za izvrstno Nagovarjanje pred porotniki v Celji g. dr. Josipu Sernecu uredništvo Slov. Gospodarja. „ (Šolstvo.) Nadučitelj v Vodah pri Ter-bovljah imenovan je I. Kern, učitelj Franc Gross in podučiteljica Amalia Drenig, učitelj v Svetini Jož. Topolovšek, učiteljica ročnih del v Vojniku in Novi cerkvi Maria Zotter. (M o r i v c i) grofa Majlatha: Berecs, Spor-ga in Pitely so k smrti obsojeni. (Sromeljski kmetje) in tovarši, zavoljo trtoušne komisije v Celji zaprti, so na cesarjevo milost iz zapora izpuščeni ter ne pridejo pred porotnike, ampak pred trojico sodnikov okrožne sodnije celjske. (Iz Sester ž) nam piše slovensk krčmar, da imajo sedaj na Ptujskej gori dacarja ali „Bestellter", ki ne zna nič slovenski, kar dela veliko sitnost slovenskim krčmarjem. (Slav. Narodna šo[a) v Ljubljani je podarila narodni šoli na Ščavnici v Gornje-Radgonskem okraji za šolsko in učiteljsko buk-varnico mnogo lepih in jako primernih slovenskih knjig, za katere se šolsko vodstvo prisrčno zahvaljuje. (Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Planinšek 11 fl. (ustn. dopl.), Mavčič 2 fl., Hribernik, ^Klepač, Kramberger Martin. Majcen, Matoh, Šalamun po 1 fl. (Iz Velenja) se nam piše, da je v neki krčmi navduševal čevljarsk mojster (najbrže ud šulferajna) navzoče kmete za nemštvo, rekoč: Ali ni res, Ogri so vsi Slovenci? Vidiš, in če pa Slovenec prideš ne Ogersko, in ne znaš nemški, te ne bo nikdo zastopil! Pa Rusi so tudi vsi Slovenci. Pa le idi na Rusovsko in govori slovensko, če te bo kdo zastopil! Bi li ne bilo koristneje, ko bi se dotični gospod zdaj o vseh Svetih v prvi razred ljudske šole vpisal ? (Potres) je bil 10. t. m. na spodnjem Štajerskem, v Celji pa tudi na Slatini so ga 3 sekunde dolgo čutili. (Gospodična Tribnikova) slavno znana igralka na glasoviru omožila se je v Gradci s plem. gosp. Engelbertom Grčissl, ki je žandarski ritmajster in poveljnik žandarstva v Dalmaciji. (Savinjski sokol) je v nedeljo 1. t. m. naredil v Letuši lepo veselico, katere so se tudi gostje iz Celja udeležili. (Ta t je) so po noči od 5—6 t. m. Flori-janu Prislanu v Parizlah v Savinjskej dolini vkradli debelo svinjo, na polji zaklali in odnesli. (Snega) je po tirolskih, koroških in štajerskih planinah globoko v doline zapalo. Loterijne .številke: VG-radci 6. oktobra 1883: 6, 14, 74, 20, 54 Na Dunaji „ „ 63, 54, 57, 80, 81 Temesvar „ „ 17, 58, 27, 12, 88 Prihodnje srečkarije: 20. oktobra 1883. i 1 Na prodaj v Mariboru. Mullerjeva zaloga narejenih oblačil y Mariboru. Vetrinjsiej ulici, nasproti od Kavarne Folgerjeve, ima mnogo na prodaj po jako nizkej ceni. Sukenj iz lodna, sivega, rjavega, svetlega ali temnega, z ravnim ali vpognenim ovratnikom, zelenimi ali rujavimi obšivi, raznimi podvlakami. Sulsenj iz kalmuka, črnega, dobro batiranega, podvlečenega s črnim žametnim ovratnikom. Sixte:enj iz Zenz-Sacco, jako dobro batiranih, dalje hlač vsake sorte, srajc, z ovratnikom, pa tudi brez njega, srajc za delavce iz molinos, plavega in belega barheta itd. 1-4 Veliki živinski sejem I>o