amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST Vj AMERIKI &tifc>: Z• vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage i GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU} S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) NajstarejH in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 10» CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 7. JUNIJA — THURSDAY, JUNE 7, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII DVA BLOKA SE STVORILA NA R A Z O R O ŽITVENI KONFERENCI. — PRVI BLOK POD VODSTVOM AN-GLIJE ŽELI PRIDOBITI NEMČIJO NAZAJ, DRUGI, POD VODSTVOM FRANCIJE, HOČE NEMČIJO IGNORIRATI. — FRANCIJA SE ČUTI OJAČENO V ZVEZI Z RUSIJO. Ženeva, Švica. — Vprašanje Nemčije je^ postalo na takozva-ni razorožitveni konferenci jabolko spora in ob tem vprašanju se bo, kakor jasno kažejo znamenja, konferenca tudi razbila. Moralo bi se skoraj nekaj Čudežnega zgoditi, da bi se spravila v soglasje dva bloka, ki sta na konferenci nastala. Prvi blok je izrazito protinem-ški in njemu na čelu stojite Francija in Rusija, katerima ste se pridružile tudi države male antante in balkanska liga. Dru- ■ gi blok pa tvori Anglija s sed- i NIC DENARJA UUUNIJA Države dolžnice ne bodo plačale svojih obrokov. Washington, D. C. — Dru- 'gim državam, ki že do zdaj ni- KAMPANJA PROTI FILMOM ; Plačevale svojih obrokov na ____Ivojna posojila Ameriki, se bo priključila tudi Anglija. O tem 'je uradno obvestila ameriško 'vlado pretekli ponedeljek, re-Jkoč, da bi plačilo spravilo njeno lastno državo v resno krizo. 'Objavila je, da tudi nadaljnjih 'obrokov ne bo plačevala, dokler se ne bodo podvzela kaka pogajanja za revizijo vojnih dolgov. i -o- HITLER POKLICAN V PARIZ Kardinal proglasil boj umaza nim filmom. Chicago, III.— Chicaška škofija se je pretekli ponedeljek uradno pridružila veliki kampanji, ki jo je započelo ameriško katoličanstvo proti nedostojnim filmskim predstavam. V posebnem proglasu je kardinal Mundelein objavil pričetek SVETOVNA RAZSTAVA OBETA USPEH Chicago, 111. — Dosedanji poset na svetovni razstavi kaže, da bo letos zanimanje za razstavo še prekašalo lanskega. Tekom enega tedna, odkar je bila otvorjena, do pretekle nedelje jo je posetilo že nad milijon obiskovalcev. V ponedeljek je kljub oblačnemu vremenu in ploham razstavne prostore skoraj 26 ti soč oseb. ZAUPANJE DO PREDSEDNIKA Sedem miljard stavljeno predsedniku na razpolago. — Celotna ameriška carina mu dana v roke. Washington, D. C. — V obeh vstopilo na zbornicah kongresa so se pre- t» Jugoslavije. HUDA SUŠA V SLOVENSKI KRAJINI IN NA MURSKEM POLJU; ŽITA SO ZRASTLA KOMAJ NEKAJ INČEV, TRAVA JE NAPOL SUHA. — DRZNI VOLK, KI JE U-KRADEL IN POŽRL PSA. — NEZGODE IN DRUGE VESTI. Pomanjkanje grozi Ljutomer, 15. maja. ljutomerski okolici, na vsem j ne poznajo. Delavci in kmetje y se seveda te strupene golazni hudo boje. Najlažje se jih bra- .velike kampanje chicaške ško-merimi drugimi državami, ka- if.je> N- ge sjcer omenilo> kdaj teri delno stoji na strani tudi se bo kampanja otvorila, do- PRED SODNIJO Pariz, Francija. — Svoječas-no je nemški kancler Hitler vložil proti neki pariški knji- Amerika. Zaradi te svoje pozi- mnevR pa ^ da se bo to zg0. cue mora Amerika tudi slišati dUo ihodnjo nedeljo. Poieg , ostre očitke, daje prelomila obvezni ki ge bodo razdelje. *arni tožbo ker je njegovo svojo obljubo nevtralnosti, ko med vernike; na katerih knjigo "Mem Kampf (moj se je postavila na stališče ene ,)()do tj obljubili> da ne bodo boj) izdala brez njegovega do- str*nke- posečali nedostojnih predstav, ^oljenja. Bržkone pa ne bo Anglija in njen blok stoji na ,jodo duhovniki dobili naročilo, Hitler s svojo tožbo nikamor SfcS M S naj vernikom v pridigah predo- ^M- S*? sodm^ f "u'f poizkus, da se pridobi Nemčija MV nevarnost nemoralnih fii_ zastopa njegov advokat, toda ineki francoski zakon zahteva, tekli ponedeljek razpravljali Murskem polju in v Prekmur- nijo s tobakovim dimom, ker nazaj k sodelovanju pri razo- žitveni konefrenci, vendar je ameriški delegat mnenja, naj se Nemčiji ne delajo nikake obljube v to svrho. Francija pa KRIŽEM SVETA — Rejkjavik, Islandija. — Skozi več dni se že ponavljajo potresni sunki po severni Islandiji, ki so že povzročili ogromno škodo. Več tisoč hiš se je porušilo, dočim ni bilo nasprotno nikakih izgub na človeških življenjih. — Pariz, Francija. — Profesor Einstein je v ponedeljek izdal svojo knjigo "Kako jaz vidim svet", v kateri obdolžuje Ameriko, da s svojo politiko i glede vojnih dolgov pospešuje maščevalni duh, kateri vodi Evropo v pogin. Luck, Poljska. — Obsoje- kače beže, ko zaduhajo toba-kov dim. --o- Dva vagona bombaža zgorelo V litijski predilnici je nastal požar, ki je uničil najmanje zakoni, s katerimi se dajejo ju vlada ŽQ dalje časa huda su_ predsedniku Rooseveltu nova ^ ki g 8krbjo navdaja vse pre. mogočna pooblastila, kakor- 'bivalstvo. siisinl0) da je povsod snih še ni do zdaj užival noben 'drugod dežja dovolj> pri nas ga predsednik. 'nismo imeli že dva meseca. Po Po razmeroma kratki debati Vegovih manjka že vode> zem_ je poslanska zbornica skoraj lja žejna zeva vsa razpokana, dva vagona bombaža v balah, enoglasno dala predsedniku ob- |Trava na travnikih ie zaostala,''Gorelo je štiri ure neprestano, last, da po svoji uvidevnosti da bo malo sena> 0zimina je — Požar je nastal po mnenju lahko porabi skoraj sedem mi- itak že s]aba rad} predolge zi. vseh vslfed okolnosti, ker ima Ijard dolarjev. Demokratski me> sedaj pa pritiska še suša. podjetje v tem oddelku zapo-voditelji omenjajo, da ni ver- £oruza in krompir sploh ne slenega samo enega moža, do-jetno, da bi se ves ta de- moreta \z zemlje. Edino gorice čim( so bili poprej štirje, ki so nar porabil, vendar je po- s0 v razvoju za najmanj en me-trebno, da se ga da predsedni- sec naprej Trta je močno raz_ ku na razpolago, da lahko z . nastavek grozdja pa je iz_ njim neovirano nadaljuje ssvo-|redno slab> tako> da vse priča. jim programom za gospodarsko; ku )e !obnovitev dežele ' V kvantitetno slabo vinsko : letino. Vse prebivalstvo prosi Senatska zbornica pa je isti1 blagodejnega dežja, dan odobrila zakonski predlog, j Tudi Slov. Krajina preživlja s katerim postane predsednik dni obupa. Muči jo suša, da se vsi imeli dovolj dela. -o- ni, da so skušali pred dvema skoraj neomejen gospodar nad Bog usmili in vse kaže, da bo -o- POLICIJA FOMAGALA OPERACIJI da mora bititozitelj osebno na- letoma povzročiti oboroženi u-1 carino in nad prometom s tuje- letošnja suša še mnogo hujša,1 PRI vzoc- 1 receJ neverjetno pa je, pQr y vzhodni Poijski) je dobi|() jzemstvom. Ta predlog, ki ga kaW je bila kedaj. Pravega '.da bi llitler v to svrho prišel v New York, N. Y. — V neki Pariz s ^svojimi zaveznicami nasprot- tukajgnji bolnici se je v pone- deljek izvršila operacija nad pretekli ponedeljek pred sodi- mora potrditi še poslanska dežja Krajina letos še ni imela. no pravi, da so Nemčijo že do- ščem 54 poljskih komunistov volj dolgo prosili in naj na njej 331etno Irene Engels in policiji ne izgubljajo več besed; zdaj >ge ima ženska zahvaliti> da je naj ji bo na prosto dano, da|ostala pri življenju< Med ope_ racijo je namreč pacijentinja prenehala dihati. Zdravnik je pride nazaj, ali pa ostane odtujena, kakor pač želi. | Odkar se je sklenila protihitlerjevska zveza Francijo in Rusijo, RADIKALCI SE SPOPRIJELI S POLICIJO Pariz, Francija. — V indu-Jstrijskem predmestju mesta Lille se je v ponedeljek zvečer »bila vroča bitka, kateri niti po- Izapor od 5 do 15 let. j — Crawfordsville, Ind. lKer ni njen sin prestal končne zbornica, daje predsedniku Posledice suše so že sedaj groz- nova poklical na pomoč policijski lici-ia m blla in R0 morah med oddelek, kateri je prihitel s Poklicati vojaštvo na pomoč, nastopa jpotrebnim aparatom in je žen- Bitka ->e tra-iala od zvecer do Francija mnogo bolj samoza-lsko oživd s kisikom. Predno je polnoči in se je pričela, ko so vestno in pozna napram Nem- bn& operacija dovrSena> se je tisočere mnozice socijalistov m čiji še manj popuščanja, kakor moralo Se enkrat uporabiti isto komunistov hotele preprečiti pravico, da lahko sam zviša ali ne. Na polju, travnikih in vrto-zniža sedanje carinske postav- vih vse zamira. Rž je zrastla ke kateremu koli blagu za ne komaj za ped visoka in pšenica izkušnje na kolegiju, vsled če- jveč kakor 50 odstotkov. Dalje še tako ne. Krompir in koruza sar ni dobil diplome, je to 45- more na svojo roko stopiti v vsled suše še dobro vzkliti ne letno Mrs. V. S. Taylor tako po-{gospodarska pogajanja s tuje- moreta. Trava je napol suha. trlo, da se je v nekem tukaj- Jzemskimi državami in dovoliti v hlevih je malo živine, a še ta šnjem hotelu obesila. Prispela ali pa prepovedati uvoz kakega nima kaj jesti, je semkaj, da prisostvuje sinovi blaga. Ne daje mu pa pravice, j Ljudstvo je obupano. Po-graduaciji. jda bi znižal kaki državi njene manjkanje je že sedaj veliko, a dolgove. Pri mizi je umrla Veliko senzacijo je vzbudila vest, da so našli 10. maja na posestvu svoje sestre nenadoma mrtvo Uršulo Rohrmanovo. —-Urša se je (i. aprila morala zagovarjati pred novomeškim sodiščem, ker je bila osumljena, da je umorila svojo sestro Ano Goršetovo in je bila tedaj oproščena. Našli so jo sedaj mrtvo, sedečo pri mizi in ker vzrok smrti ni znan, bodo truplo ob-ducirali. ga je poznala prej. Zaveda se, 'sredstVo. da je s pomočjo Rusije in ostalih zaveznic postala tako močna, da bi je niti ponovna oborožitev Nemčije, niti ne nem-ško-angleško zavezništvo ne pripravilo več do tega, da bi se udala k enakopravnosti v orožju z Nemčijo. Nasprotno pa se ni bati, da bi Anglija sklenila tako zvezo z Nemčijo, da bi bila priprav- nameravano zborovanje naci- 'jonalistov. Napadalci so zaba- rikadirali vse dohode v zboro- [valno dvorano in napadli naci- jonaliste, ko so si ti hoteli pri-Chicago, 111. — Prihodnji pe- boriti V8top> gele; ko je kavale- tek bo nastopil s svojim govo- rija razpodila množice, se je rom administrator Johnson pri ;nameravano zborovanje lahko SLABA UDELEŽBA PRI VOLITVAH Ptujski župnik Alfonz Svet Ptuj, 9. maja. — Preteklo nedeljo je praznoval župnik minoritske cerkve Alfonz Svet 751etnico rojstva. Rojen je bil v Drešinji vasi pri Žalcu in je še v detinskih letih izgubil mater, oče mu je pa umrl, ko je kaj šele bo, če ne bo niti vsak- --j danjega kruha. Vse se boji bo- bil: fantiček starrest let.'Za ča- Skupno je bilo izvoliti enajst!dočnq|ti. 'sodnikov. Za volitve pa je bilo1 JOHNSON BO GOVORIL V CHIČAGl zborovanju mednarodne unije vrgii0. oblačilnih delavk, in sicer popoldne ob 2:30 v Cameo dvorani v dio. Morrison hotelu. Njegov ljena, spustiti se za njo v kako g°vor se bo oddajal tudi po ra Vojno. Anglija želi le to, da bi se moč orožja v Evropi tako razdelila, da bi tvorile države druga napram drugi popolno ravnotežje. Zato gleda z nezadovoljnim očesom na novo francosko - rusko zvezo, ki tvori veliko premoč napram Nemčiji, Četudi bi bila ta še tako dobro oborožena. Tudi v mnenju glede Hitlerja samega se Francija in Angli-Jft ne strinjate. Dočim meni Anglija, da bi morebitni Hitlerjev IZBOLJŠANJE DELOVNIH RAZMER Chicago, 111. — Kakor sporoča reliefna komisija, je opaziti 0--točasno boljše delovne razme- DOVOLJ KUPCEV ZA VLAD- 're, kakor so vladale tekom zi-NE OBVEZNICE me_ Dočim je bilo svoječasno Washington, D. C. — V po- jvzetih z javnega reliefa in ponedeljek je bilo od zakladni- stavljenih na bivše CWA delo škega tajnika razpisano novo okrog 60,000 družin, se je, ko vladno posojilo v znesku 800 je CWA ukinila svoje poslova-milijonov dolarjev, in sicer v nje, priglasilo nazaj za pod-dveh vrstah bondov. Prvi do- poro samo okrog 50,000 družin zore v 12 do 14 letih in nosijo tekom aprila. Ni še znano, ali 3 odstotke obresti, drugi pa v bo tudi ostalih 10,000 končno Chicago, 111. — Pretekli po nedeljek so se v tukajšnjem 'skrajno malo zanimanja in od-Cook okraju vršile volitve za 'danih je bilo skupno samo o-sodnike, državne in mestne. — krog 115,000 glasov. LETALCA POZDRAVLJANA OD MNOŽIC petih letih z 2 in eno osminko prisiljenih, da ponovno zaprosi odstotka. Občinstvo je s tako za podporo, vendar pa, kakor Dadec pomenil nastop militari- Inaglico poseglo po teh bondih, kažejo številke, se število prižene ali pa komunistične via- 'da se je pričakovalo, da bodo jav bivših CWA delavcev stal-v Nemčiji, je pa nasprotno 'tekom drugega dne, v torek, že no niža. — Za mesec junij je Francija prepričana, da ne mo- j vsi razprodani. S tem posoji- reliefna komisija dala na raz-postati Nemčija pod nobe-jlom se je vladni dolg zvišal na polago za javno podporo širom pogojem bolj nevarna, ka-lskoraj 27 miljard dblarjev, kar cele države nekaj nad devet ko1* je ravno zdaj pod Hitlerje-'je najvišji dolg, ki ga je kdaj milijonov dolarjev. Približno v° vlado, in da Hitler tvori ne- imela Amerika. ,768,000 se bo od tega porabilo varnost za svetovni mir in za Ce,o zapadrio civilizacijo. š,RITE AMER. SLOVENCA! _o__[za podporo pri vzgoji in v dru- Katoliški Slovenci oglašajte ge podobne namene, dočim bo »voje prireditve v "Airerikan- šlo ostalo za brezposelno pod-»kem Slovencu"! I poro. Nenavadna zgodba Iz Makol poročajo: Matiji Hajšeku, bivšemu županu občine Sv. Ana je na čuden način neke noči zginil najboljši pes čuvaj. — Nekega večera, ko je I bilo vse tiho, je nenadoma zaslišal močno lajanje obeh psov. . Radi teme niso domači, ki so šli sa študij je služboval v neki odvetniški pisarni v Gradcu in i potem je bil nekaj časa zaposlen kot uradnik v nekem industrijskem podjetju. Na prigovarjanje prijateljev je stopil v minoritski red, postal redovnik in župnik. -o-- Lizol je pil V Ljubljani v hotelu Lloyd gledat, kaj bi bilo, ničesar opa- so našli 11. maja zjutraj mrtve-' žili. Kmalu so pa ugotovili, da'ga v postelji Ivana Jerina z Vi-Ije lajanje večjega psa utihnilo,jča, rojenega leta 1902, ki je le manjši se je oglašal z žalost-j pred nekaj leti umoril svojega jnim cviljenjem. Ko so drugo jutro pogledali, ni bilo o psu ^drugega, kot krvavi sledovi, katerim so sledili in kmalu našli ,ostanke psa. Gospodar je ostan-|ke zastrupil in drugi dan je našel gospodar nedaleč od tam crknjenega volka, ki je poginil za zastrupljenim pasjim mesom, katerega je prejšnji večer odnesel. Volk meri na dolgost poldrugi meter in je visok tri-četrt metra. -----o- Kačja nadloga Nenavadno veliko strupenih kač se je pokazalo na planini Motajnici v okraju Prnjavar v |Bosni. Delavci, ki hodijo tja de-| lat, jih srečujejo na vsak korak ;in jih ubijajo. Doslej se je zgo-Francoska letalca Paul Codos (na levi) in Maurice Rossi, 'dilo že več nesreč. V Motajnici ko sta po posrečenem! poletu iz Pariza preko Atlantika pristala 'živi posebna vrsta progastih očeta. Poklicana komisija je dognala, da se je zastrupil z li-zolom. -o- Zlata poroka Zlato poroko je praznoval Franc Ilerzmanski in njegova soproga Marija roj. Strubljeva. — Herzmanski je prišel v Ljubljano leta 1883 in ustanovil pod Rožnikom lastno vrtnarijo, ki še vedno dobro uspeva. -o- Preprečen požar V kolarnici posestnika Jožefa Kmeteca v Cirkovcih pri Ptuju je zlobna roka nastavila med stogi slame v krpo zavito gorečo svečo, pokrito s spleteno košaro. Ko se je domači hlapec pozno ponoči vračal domov, je opazil svetlikanje in ravno v zadnjem trenutku preprečil go- New Yorku, kjer ju je obkolila navdušena množica. strupenih kač, kakršnih drugod,tov požar. 2 •AMEMIKAHSKI SLOVENEC? Četrtek, Y. junija 19.44 &MERIKANSKI SLOVENEC kl Počiva na ™sokih le-stro. — Kako je bil med nami senih Palicah. Sončnik je čez in priljubljen, je jasno pričal nje- čez Prevlečen z zlatom in je gov pogreb, ki je bil naravnost ,imd namen ščititi faraona pred veličasten. Vsi smo se zbrali in sončno pripeko, smo mu hoteli še enkrat izka-' Sončnik so našli raziskovalci zati zadnjo čast, ga spremiti starin iz egipčanske dobe v Tuna njegovi zadnji poti v cerkev tankamonvi grobnici, in sicer v sv. Jožefa, kjer se je brala sv. kosih- Potrpežljivemu starino-maša zadušnica in po končani slovcu Engelbachu se je napo-sv. maši smo ga spremili na po- sled Posrečilo, da ga je sestavil kopališče sv. Jožefa, kjer smo ,ter izročil v varstvo kairskega položili v naročje materi mu muzeju. zemlji, da se bodo tudi nad njim uresničile besede: Prah si bil in v prah se boš spremenil. — Žalosten je prizor, ko polagajo tako mladega očeta v hladni grob. Marsikateremu so stopile solze v oči, ko se je ozrl na še male otroke, ko jim je zemlja zagrnila dragega očeta. RAZTRESENI PRIMARIJ Neko budimpeštansko sodišče je obsodilo primarija neke bolniške blagajne na plačilo 10,000 pengojev odškodnine pacientki, ki jo je pred letom dni operiral in je v raztreseno-sti pozabil kos izolirnega bla- DOPIS IZ AURORE i ga dne je prišel njegov prija-Aurora, 111. i telj k njemu s pretvezo, da Ker se iz naše naselbine ni-1 gresta gledat tisto pogorišče,it hče ne oglasi, bom pa jaz spo~ kjer je prej popoldne zgorela ročila v javnost, kako se ima- neka tovarna. Victor je bil se-mo. Seveda, naša naselbina je jvec^a takoj zadovoljen iti in ta-bolj majhna, zato so tudi dopisi jko je prisedel k njemu na avto-bolj redki. Pa, četudi nas je mobil. Med tem časom se je' pa Tako na hitro je odšel od nas, da se kar ne moremo vživeti, |da ga ni več med nami; samo (dva dni in pol je bil bolan in že ( ga ni bilo več med živimi. —1 Zdravnik se je izrazil, da mu je srčna kap pretrgala nit živ-j ga v njenem trebuhu Ta pozabljivost je pacientki pozneje povzročila velike težave, tako da so jo morali ponovno operirati. AVTOMOBILSKA CESTA NA ETNO 3278 m visoka Etna je naj- ljenja. Bog mu dai večni mir .v.. ... _ . „ , . . , . v , . v. ~ višji ognjenik v Evropi. Zdai ie m pokoj, žalujočim «« """" 1 J J iskreno sožalje. Ker že ravno pišem, naj še sporočam, da bo društvo sv. Janeza Krstnika št. 11 KSKJ. pa nase ^ znamenj^j vulkan avto- mobilsko cesto, ki sega od kraja Nicolosi do vrha. Cesta meri v dolžino 17 km in je široka 8 m. Z nje je diven razgled na bolj malo, je včasih tudi med nami kaj novega, enkrat kaj žalostnega, drugič kaj veselega. Tako se veselje in žalost vrstita med nami, kakor v kaki večji naselbini. Najpoprej naj povem cenjenim bralcem, kako so fantje in dekleta presenetili svojega prijatelja Victor-ja Jakosha za njegov rojstni dan, 8. maja. Zvečer omenjene- na njegovem domu zbrala mladina, in ko ga je prijatelj pripeljal proti večeru nazaj domov, je Victor takoj skočil v hišo, da bi doma povedal, kaj je videl. Komaj je pa prestopil hišni prag, mu je že zadonel na ušesa znan "suprajz", ki ga je zares presenetil. Naenkrat je bila vsa hiša svetla in muzi-kant je nategoval svoj instru- obhajalo v nedeljo, 24. junija sicilsko pokrajino. Blizu ognje-•lOletnieo obstanka društva in nikovega žrela je v zadnjem Jednote. — Kot članica tega času zrasel iz tal hotel, ki po-društva se drznem povabiti na staja čedalje privlačnejša toč-to slavnost vse Slovence in Slo- ka tujskega prometa. venke od blizu in daleč. Pose-] _0_ tite nas omenjeni dan, da se ' »Dokler imamo svoj list, smo bomo enkrat skupno pozaba- močni in druge narodnosti nas vali in s tem počastili našo die-1 nora jo spoštovati, češ, ti-le Slo-no mater KSKJ. — Dr. sv. Ja- venci pa res niso kar tako. Svoj neza Krstnika je največje dru-|list imajo. Čast iim!"—Rev. J. štvo v naselbini, in je, kakor Černe. Raztresenost. — Moj stric je zelo raztresen. Oni dan je padel, ker je hotel skočiti na kolo, ki ga sploh ni bilo tam. — Moj stric je pa tako raztresen, da prižge ponoči, ko gre spat, vžigalico, da pogleda, če je ugasnil električno luč. * .*. * Povedal mu je. — Jehuda Menuhim je igral nekoč na gosli v odlični družbi, med katero je bil tudi starejši goslač, ki je bil na mladega virtuoza po vsej ; priliki ljubosumen. — Čudežni otroci postanejo v starosti običajno zelo neumni, — je dejal stari goslač, tako da ga je mogel slišati tudi Jehuda Menuhim. — Kaj niste bili tudi vi enkrat čudežni otrok? — je dejal nato Menuhim. * sit (p Praktičen kadilec. ci- garet pokadite na dan? To je grozno! Kaj pa pravi vaš zdravnik? — Dejal sem mu, da jih pokadim dnevno 120, pa mi je naročil, da se moram omejiti na polovico. V :I: :[J Pri zobozdravniku. — Pa- cijentinja: Ali bodo moji napačni zobje sličili naravnim? Zobozdravnik: Milostiva, napravil jih bom tako naravno, da vas bodo boleli. Nasproten učinek. — Zakaj pa ne zaspiš? Saj si vendar vzel uspavalni prašek. — To že, pa mi še vedno ne gre v glavo, kako more lekarnar za tak prašek 50c zahtevati M! s* -I: Definicija. — Čuj, prijatelj, kaj pa je to farna? — Farna je, če človek ničesar ne ve, pa pripoveduje to drugim. Najzanimivejše vesti so V Amer. Slovencu, čitajte ga! k TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (83) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Tedaj se je oglasila puška in vodilni Horib se je zvalil na tla. Ostali Horibi videč kaj se je zgodilo, so hoteli na hitrih goroborih naglo odbrzeti mimo Wazjrov in njihovega velikega, belega vodje Tarzana. Vendar krogla iz pušk so bile hitrejše od teh živali. Kakor hitro so mogli Wa-ziri in Tarzan streljati, tako so tudi Horibi drug za drugim padali. Nikoli poprej niso divjaki Horibi v boju podlegli, sedaj pa tako razočaranje. Hitrejše ko so tekali gorobori s svojimi jezdeci,', hitrejše so Waziri streljali in v nekaj minutah je bil boj, če se smemo tako izraziti, končan. Preostali Horibi, videč da ne morejo ničesar proti grmščemu orožju z drugega sveta, ki je trosilo smrt hitreje kakor so jih mogli gorobori nositi, so se obrnili v drugo smer, da bi zopet nadaljevali svojo pot. Vse do tu pa Tarzan ni videl Jane.. Vedel pa je, da je med njimi. Nekje mora biti, si je rekel, gotovo je kje zadaj tori zadnjih Horibih. Tedaj je nenadno švignil mimo njega gorobor. na katerem je sedel Horib, ki je imel pred seboj'Jano. Vse kar je mogel napraviti za njeno rešitev je bilo to, da ustreli v gorobora. Nastavil je puško, pomeril, a predno je ustrelil se je zadel vani od strani drugi dirjajoči gorobor in Tarzan je bil na tleh. Ko se je zopet pobral, je bila Jana in ugrabitelj Horib, že daleč V gozdu. Eden izmed goroborov, ki so bili brez jezdecev, je začel na vso moč hiteti za bežečim Ho. ribom, ki je odpeljal Jano. Kmalu je pribežal za njim drugi in tretji. V svojem divjem diru so bili gorobori še nevarnejši kot Horibi. Waziri so se poskrili za debela drevesa, da bi se kateri goroborov ne zaletel vanje. Tedaj je pa v njih ve-ligo začudenje njihov voditelj Tarzan sam skočil na enega izmed teh goroborov in v trenutku potem, jim je bil že izpred oči. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. -Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ 5. pošljite....$ 5.75 Za $ 5.00......... 200 Din Za $10. pošljHe....$10.85 7,a $10.00_________ 400 Din Za $15. posljite....$16.00 Za $12.25......... 500 Din Za $25. pošljitc....$26.00 Za $24.00..........1000 Din Za $40. pošljite..:.$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerieh (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Četrtek, 7. junija 1934 " AMfcMjeCANŠ&I SLOVENEC® Scraa B Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po emernili cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W STENOGRAFIJA PRED DVA TISOČ LETI Splošno mnenje je, da je stenografija pojav poslovnega življenja v moderni dobi. In vendar so poznali stenografijo že Rimljani pred 2000 leti. Že leta 66. pr. Kr. je Ciceronov suženj Marcus Tullius Tiro povedal svojemu gospodarju, da na voščeni plošči lahko s koščenim svinčnikom tako hitro piše, kakor Cicero govori. Cicero se je zelo navdušil za iznajdbo svojega sužnja. Sklenil je, da bo njegov izum tudi udejstvil. Dal je Tiru ukaz, naj zbere okoli sebe nekaj učencev in naj jih nauči steno-grafirati. Pozneje se je v rimskem senatu vršila prva preizkušnja. Ali veste, da je bil slavni Cicerov govor proti Katilinovi zaroti stenografiran ? Ko so se ti prvi poizkusi srečno obnesli, se je število Tirovih učencev čedalje bolj množilo. Prve stenografe so imenovali notarje, ker so tudi stenografske znake imenovali note. Cicero je v znak hvaležnosti za izum proglasil Tira za svobodnega. Tiro je ostali del svojega življenja u MARCEL OLIVER, PREDSEDNIK FRENCH LINE posel sužnjev. Svobodni Rimljani so se splošno branil te težke pisave, ker niso imeli dovolj potrpljenja. Filozof Seneka piše v neki knjigi, da je stenografija "nizkotna iznajdba sužnjev":Kakor imajo danes pisatelji svoje tajnike, ki jim pišejo na stroj romane, tako so rimski pesniki imeli svoje stenografe. Tako so n. pr. dela zgodovinarja Plinija st. bila vsa stenografirana. Tudi cerkveni knezi, kakor Origines in Hieronymus, so v prvih krščanskih časih imeli lastne stenografe, kakor tudi sodne zapisnikarje, ki so uporabljali tesno-pis. Za stenografijo so obstojale posebne šole. Sužnja je gospodar poslal k učitelju stenografije, da bi se pri njem izučil. Ohranila se je pogodba ki jo je napravil Panchotes v Egiptu leta 155. po Kr. s stenografskim učiteljem A-polonijem. Učitelj se je v pogodbi obvezal, da bo sužnja naučil tesnopisja v času 2 let. Zato mu plača gospodar 120 drahem. Rimski cesar Deoklecijan je 1. 301. po Kr. določil za učitelje steno- ZAHVALA La Salle, 111. Moram vam povedati, kaj vse se je zgodilo z menoj in mojo ženo. Veste, človek bi si vsega tega niti misliti ne mogel. — Bilo je na večer 26. maja, ko pride k meni v vas moj sopevec, Mr. Anton Klopčič, in tni začne tako imenitno razla-Igati, kako fletno in prijazno je 'stati na "vahti" sedaj meseca |maja, ko se. tu pri M. H. & Co. (vrši delavska stavka .Sedaj, mi 'pravi, se meni prav tako godi, | Hvala lepa dekletom za pridno delo in pomoč. Tako tudi ženam Mrs. Stani Koskosky, Miss Anna Pelko in Miss Anna Mav-ser. — Hvala Miss Mavser za krasen duet v spevu Ljubezen. Hvala skupnemu zboru, Miss Antoniette Pelko, Mrs. A. Klopčič, Mrs. Joe Gregorich, Mr. U. Trdin, Mi-. Anton Klopčič in Mr. Joe Bratte. — Hvala vam za krasen dar, katerega smo z veliko hvaležnostjo sprejeli od vas kot trajen spomin. — Nadalje se zahvalim vsem ostalim prijateljem, ki so bili povablje- ki je pretekli mesec prispel v New York po inšpekcijskem potovanju po Zapadni Indiji, Vene- kakor se je godilo včasih tebi, ^ ^ >n ]yjrs joe Bratte in zueli, Kubi in Mehiki, in sicer v družbi z H Mo.ir.cm da Linclays, glavnim poslovodjem French piari topnicai s u \< ^^ Anna Ravnikar ki so sle- Line. M. Oliver se je odpeljal iz New Yorka v Havre in Pariz s parnikom S. 5. Paris. -iak &edm«Ea ljubljanskega re- _ • ^ „ J{jg g^ k j ___________ _ ____________________gimenta, ko si varoval topove ; * ' . , . • »i • Mr. m Mrs. A. Klopcic, č. g. p. je dr. Lie ugotovil, da se je za- imajo posebno zdravilišče tudi m ves drugi vojakiPaschal( Mr. !n Mrs. Joe Gre- konec nalezel bolezen od drugega za otroke, ki ga vodi dr. Kobaya- "d. Kes, prav z zanimanji m ^ per jjj . zakonca. Dr. Lie je tudi pokazal I shi, v katerem je 385 otrok. Vsa- sem poslušal to resno pripove- ^^ ^ " M' v svojem zdravilišču bolnika, ki ko leto zapusti zdravilišče "12" dovanje, ko mi je razlagal, kr- ' ..... porabil za to, da je izpopolnil, Sofije plačo 75 denarjev na me svojo stenografi jo. Čeprav je bil jsec- Učitelji navadne pisave so zelo bolehen, je dočakal lepo sta-!Pojemali samo 55 denarjev na i'ost 100 let. i Kakor rečeno, so stenograme pisali na vosek, s katerim so bile prevlečene tablice. Pisali so s, v . . v ., / , , s • „i; I primeru so ostali ucenci pri svo svinčnikom (stylus) iz kosti ali!1. _______ kovine. Znake so zarisali v vo- i mesec. Pogosto se je zgodilo, da so Be sužnji naučili kaj kmalu stenografijo, to je prej kakor je bilo določeno v pogodbi. V tem sek. Po prenosu stenograma na čisto so vosek z drugim koncem svinčnika postrgali s tablice. O-snova te stenografije je bila drugačna, kakor je osnova današnje stenografije; takrat so namreč imeli za vsako besedo poseben znak. Jasno, da je bila stenografija tedaj silno težka. Rimljani se tega truda niso ustrašili. Takrat je bilo življenje veliko bolj mirno in počasno, ljudem se ni tako mudilo kakor danes. Stenografija je prišla kmalu v modo ift tudi gosposka saje pričela vaditi v tej umetnosti. Tako je bilo znano o cesarju Avgustu, da je bil izvrsten stenograf in da je sam poučeval svoje otroke. Vpeljal je stenografijo v 300 šol s posebnim zakonom. Tudi o cesarju Titu, ki je porušil Jeruzalem, je šel glas, da je izvrsten stenograf. Tekmoval je tudi z najboljšimi stenografi; seveda bi ne bilo z rožicami postlano stenograf u, ki bi ga bil premagal. V splošnem je ostala stenografija jem učitelju kot sužnji in opravljali delo Bužnjev. Sveti Cassia-nus je bil tudi učitelj stenografije, poroča A. Andrewski v "Berliner Tageblattu". Bil je baje silno strog in nekega dne so ga njegovi učenci umorili s kovinastimi svinčniki. Pisano je o njem tudi, da je nekdo izmed morilcev dejal ob pogledu na žrtev: "Izročamo te zopet tisočim znakom, ki si nam jih vtepel v glavo!" Stenografija je bila pod rimskim cesarstvom do začetka krščanske dobe zelo razširjena. Tudi menihi in duhovniki so jo u-porabljali do XI. stoletja po Kr. Potem se je zgubila, ker so jo v srednjem veku pričeli smatrati za črno umetnost. Čudovita je bila hitrost, s katero so pisali stari stenografi. Bila je večja, kakor hitrost, s katero pišejo danes. Rimski pesnik Marcialus piše v neki svoji pesmi: Besede tečejo z vso brzino, še hitrejše pa teče roka. Pisec vrši svojo službo boljše kakor govornik sam. sina. Vedel je, kako je sam trpel, preden se je priboril do kruha, zato naj bi se vsaj njegovemu sinu godilo bolje. Dal ga je študirat. Prepotovati mu je velel svet. Vesel je bil, ko je od svojega sina prejemal zadovoljiva poročila. Toda nekega dne je prejel iz južne Afrike prav od sina strašno sporočilo: Sin je zbolel za gobavostjo. Najboljši zdravniki mu niso mogli več pomagati. Oče je zato sklenil, "da se maščuje" nad strašno boleznijo in obenem po možnosti pomaga nesrečnim množicam, ki jih tare to zlo. Računajo, da je na svetu okoli 5 milijonov ljudi gobavih. Postal je sam predsednik odseka za pobijanje gobavosti pri Zvezi narodov. Storil je še več. Posredoval je pri brazilski vladi, da bi tudi ona podarila Zvezi narodov podporo za pobijanje gobavosti. In res, Brazilija je dala 500.000 frankov. Zveza je že našla prvovrstnega strokovnjaka za svoje novo delo. To je dr. Etienne Burnet, ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Parizu. Dr. Burnet je že potoval v Rio de Janeiro, da bi na mestu proučil hudo bolezen. Dr. Burnet je bil zdravnik že na Pa-steurjevem institutu v Tunisu. On je tudi tisti, ki je prav po nalogu Zveze narodov že prepotoval ves svet, da bi pregledal razdejanje, ki ga je med človeštvom povzročila ta silna bolezen. Prepotoval je Kitajsko in Daljni je prenašal to strašno bolezen 80 let, to se pravi, vse življenje. Na severu zdravijo to bolezen s snegom. Zveza narodov bo odposlala tja gor posebno odposlanstvo, ki bo to metodo proučilo. Ta način zdravljenja je odkril dr. Paldrock. Ta zdravnik tudi pošlje iz zdravilišča bolnike, čeprav niso ozdraveli, samo da je nehala nevarnost okuženja. Strašen je prizor, ko gobavci zapuščajo zdravilišče in se od-domov skozi mesto; saj jim bolezen popolnoma po-telo. Dr. Paldrock polaga na gobave sneg, katerega temperaturo je s posebnim ravnanjem znižal na 78 stopinj Celzija Po podatkih Zveze narodov je na Švedskem 32 gobavih, na Finskem 53, v Letonski 210, v Litvi 81, v Esti 226, v Romuniji in v obmejnih krajih pa skoraj 1000. Poročilo tudi ugotavlja, da so gobavci v Evropi večinoma silno mladi. Bolj pogosto nastopa bolezen na jugu. Tako je v Španiji 2000 gobavih, samo v zdravilišču v Valenciji se jih zdravi 2000. V Italiji jih je okoli 1000, na Grškem prav toliko. V vsej Evropi sodijo, da je okoli 20.000 gobavih. S Krete so poročali, da se je tam nalezel bolezni sam ravnatelj zdravilišča. ;Splošno ni v Evropi nevarnost ozdravljenih otrok. To strašno ko luštno je biti na vahti. Ko in skrivnostno bolezen zdravijo tako poslušam, se naenkrat za na več načinov. Poročali smo že čuje na vrata trkanje. Čim jih o zdravljenju z obkladanjem sne- je moja žena odprla, je že za gt, misijonarji porabljajo na Malajskih otokih neke vrste prah, na Filipinah uporabljajo neki jodov preparat, ki so ga sestavili zdravniki kolonije Culion, gledala pred vrati celo vrsto dobrih prijateljev in prijateljic. Prvi dve sta vstopili Mrs. Gor trude Pelko in Mrs. Anna Klopčič, ki je pozdravila z "dober kjer je stalno nastanjenih okoli večer, hiter odmev Bog claj." 6000 gobavcev. Zelo se uporab- Takoj za tema dvema je bila lja olje chaulmoogra, ki se je pri Mrs. Joe Jakše, prava sloven- DVA DOBROTNIKA ZVEZE NARODOV Prvič, kar obstoji, je Zveza narodov podedovala premoženje zasebnika. Nega gospa iz Fila-delfije v Ameriki je namreč darovala vse svoje premoženje Zvezi narodov. Ime te gospe je zaenkrat tajno. V svojem testamentu je odredila, da ima njen mož še pravico uporabljati njeno premoženje, za njim še njena sestra; ko pa ta dva umrjeta, postane Zveza narodov lastnica o-gromnega premoženja. Zvezo narodov je ta novica silno razveselila. Uradništvo iz Zveze je namreč prepričano, da bo ameriška milijonarka našla tudi po-snemalce. Na ta način bo Zveza narodov, kateri njene članice neredno plačujejo predpisane prispevke, polagoma prišla do denarja. Porabila ga bo v socialne in znanstvene namene. Še drugi veliki dobrotnik se je oglasil v Ženevi. Ta mož ni samo dobrotnik Zveze narodov, temveč nesrečnega človeštva sloh. Brazilski trgovec s kavo N. Guenle je namreč sporočil Svetu ^veze, da je pripravljen izročiti Zvezi 500.000 švicarskih frankov. Svet Zveze je ponudbo z veseljem vzel na znanje in obenem sklenil, da se v Ženevi ustanovi Pod okriljem Zveze "Centre International de la Lepre" (mednarodno središče za gobave). Gospod N. Guenle je namreč daroval denar pod pogojem, da ga ■^veza uporabi za pobijanje go- bavosti. Kaj je napotilo bogatega brazilskega trgovca, da je izročil Zvezi narodov tako ogromen znesek. G. Guenle je kaj rad časnikarjem razložil te nagibe. Guenle morda najbogatejši mož v Rio de Janeiro. Silno preprost človek je to. Do milijonskega premoženja se je prebil s trdim delom. Od navadnega delavca pri kavnih nasadih se je povzpel do bogatega trgovca s kavo. Imel je bolezen vztrajno pobijajo. Na Angleškem na primer obstoji posebna družba "Mission to Lepers", ki žrtvuje vsako leto 75 tisoč funtov za gobavce. Nedav- vzhod, južno Ameriko in Evro- Inadaljnih okužen j nevarna ker po. Sestavil je poročilo, iz katerega posnemamo nekaj podatkov o bolezni. Burnet je moral na žalost ugotoviti, da je gobavost tudi v Evropi razširjena. V krasnem zdravilišču v Bergenu na Norveškem, ki ga vodi dr. Lie, je nastanjenih še okoli 100 gobavih. Ce pomislimo, da je bilo 1. 1856 v tem kraju nastanjenih 3000 gobavih, potem moramo priznati, da se 80% bolnikov zelo obneslo. Med mnogimi zdravniki se je prijavila prostovoljno za nevar-niku človeštva tudi kitajska zdravnica Shapleigh, POSLANO Sheboygan, Wis. V pojasnilo tistim, ki nočejo razumeti ali pa v resnici ne razumejo. Imeli smo smrten slučaj člana, ki je spadal k enemu tukajšnjih samostojnih društev in — o jo j krivica, ki se je zgodila njegovim preostalim, je v nebo vpijoča in seveda, kdo jo je povzročil ? Drugi ne kot tajnik društva. Zatorej, ker se mnogo govori o teh stvareh, ska generalka, ki je zaklicala: "Supra j z k vajini 251etnici zakonskega življenja." Za njo so potem to ponovili vsi ostali. Komaj so se nekoliko oddahnili, že so se mize raztegnile in so bile tudi kaj hitro obložene z i raznimi dobrotami, med katerimi seveda ni manjkalo znanih dobrih slovenskih potic, krofov, krač in drugih znanih in neznanih dobrot, celo pristnih kranjskih klobas ni manjkalo. Možje so pa pričeli valiti s trueka okovane lesene trebu-harje, iz katerih je tekla na beli dan zdrava peneča tolažba za žejna grla. Tem potom se želiva zahvaliti v prvi vrsti Mr. in Mrs. Joe Trdin, Mr. in Mrs. Johan Pelko, Mr. in Mrs. Fr. Brudcr st., Mr. in Mrs. Johan Klopčič, Mr. in Mrs. Joe Jakše, Mr. in Mrs. Frank Ravnikar, Mr. in Mrs. Matt Vogrich in Mr. L. Ahčin. Dalje Miss Angelica Strukel, Miss Anna Strukel, Miss Anna Kastigar, Miss Milica Vogrich. — Vsem se še enkrat prav naj-iskrenejee zahvalimo za vaše prijateljstvo. Naj vam dobri oče nebeški vse stotero povrne, tako vaš trud in vašo dobro voljo, ki ste jo nam pokazali. Bog vas živi. Midva pa ostaneva do groba hvaležna in zvesta prijatelja. (Ogl.) Mary in Ailm SLVukel. Pr< sv. Srce kimm bom malo pojasnil slučaj. Ne bom se pral, se mi ni treba. Pri BratteTmojemuIvestemu irija tem imam čiste roke, ali vi, ki -n gopevcu cerkvenega imate umazane jezike m u»esa jpevskega zbora cerkve sv_ Ro. ......... ...... 1'' " "" " ka, Mr. in Mrs. Frank Ravnikar, ki so na tako skrit način zabasana, da se laž kar v celoti sprejme, resnica pa pobija, vam lahko vsakemu posebej povem in pokažem črno na be- Lem spk)h"nit*; >slutil nisem. Ne_ lem, koliko sem zakrivil. Mi jpt)zabna hvala za to! IIva!a imamo list za oporoko, ki ga |Mr< Antonu. Rastigarju st. za mora vsak član izpolniti m svo- kragen r v imenu vseh pri_ no ie prestolonaslednik sam j? ^ °™ačitl' in, toJe; jateljev irt prijateljic k 251et-no je prestolonaslednik sam yeč kafcor ysa pravlla. Naj1- - riovor se ie nekako talco-ustanovil poseben odsek za go-' ' „amo en odste-, « nekako tako bave, ki izdaja tudi list "Lepro-1 ™ T . . f. I3e *lasil: Cenjena prijatelja! tudi 0Zi™10 SmrH jatelji in prijateljice in prinesli v mu>,K1 AI1U1J1 v DU"!'U Mana na kakšno morebitne na- , y. , vek, ki se tam glasi: Društvo Priš]i smo k v VKi dobri pri_ Bulohu velikansko zdravilišče, ki sestoji iz 270 poslopij. Tu se je Norvegiji posrečilo to bolezen zdravi več kakor 1000 gobavih. skoraj zatreti. Dr. Lie je francoskemu izvedencu pripovedoval o svojih iskušnjah. Gobavost se pojavi vedno na glavi, in sicer na koži. Preiskava mrličev je dognala, da ne nastopi v možganih gobavcev nikaka izpre-memba. Bacili ne napadejo možganov, kakor so prvotno domnevali. Dr. Lie je tudi ugotovil, da se 50% bolezni pojavi pri mladini, ki še ni dosegla 15. leta starosti .Ce je bila mati gobava, se je v 19% pojavila bolezen tudi pri otrokih; če sta bila oba rodi- To zdravilišče je stalo nacl en milijon dolarjev. Nič manj ne sta- člana na kakšne morebitne na 'svete od strani sorodnikov pokojnika, ampak se bo brez vsakega ozira ravnalo le po podatkih na tej poli, to je, želji po; ne žensko zdravilišče v Penangu,', pojnika. — Naprej je vpraša-se glasi: Natančna vama premnogo lepih častitk k vajinemu srebrnemu .jubileju. Bog naj vaju mnogo let ohrani pri zdravju, sreči in zadovolj-nosti ter vama da dočakati zlate poroke, to je naša želja. kjer je nastanjenih 800 žensk. nje in eno , . , , , Kakor poroča Hans Habe v imena m naslovl oseb' kater™ "Neues Wiener Journalu", mo- želite> da se lzPlača P*-e°8t*nek rajo bolnike po spolu strogo lo- e ime knjižici, ki smo jo pravkar prejeli v zalogo. — Knjižica je posvečena Prcsv. Srcu Jezusovemu, katero se asti in moli tekom meseca junija. Za vsak dan v juniju ie posebno berilo, kakor na pr. v Šmarnicah na čast Ma-iji Kraljici Majnika. V stari lomovini se zelo razširja če-ičenje Presv. Srca Jezusovega v mesecu juniju in imajo ,ukom junija pobožnosti na "ast Presv. Srcu prav tako, kakor tekom majnika na iast Mariji. — Knjižico je ipisal preč. g. Martin Jurhar, mestni župnik v Brežicah in je zelo priporočljiva za vsakega častilca Presv Srca Je-ausovega. Knjigo, ki je lepo iskana in lepo vezana, vsakemu toplo priporočamo. Stane s poštnino vred 6Sc, kar je poslati na: KNJIGARNA Ml «H 1849 W. Cermak Rti., Chicago, 111. in pokojnika je bil odgovor: LETALO, KI JE PREMAGALO ATLANTIK čiti, ker je v njih spolni nagon ,M°ja žena naJ dobl denar' kar hujši. Tudi na Filipinih je zdra- ostane od pogrebnih stroškov., vilišče, ki je stalo okoli 20 mili- vprašanje, kakšen naj bo jonov dinarjev. pogreb, je bil odgovor: Nava- Izven Evrope ni bolezen raz- den. — In zakaj sem jaz takoj širjena samo v Afriki, z njo se plačal, je vzrok ta, ker sem mora boriti tudi moderna Ja- zvedel, da bom naletel na od-. ponska, kjer je število gobavcev por pri izvedenju pokojnikove telja bolna, pri 39%. Pri 6 odsto.'doseglo ža 30.000. Na Japonskem želje in bi pri tem tudi lahko 'prišel v nered zoper postavo. Zato sem bil prisiljen, kakor hitro je bilo mogoče, narediti, kar sem naredil. Vsi tisti, ki ne vedo, kaj je postava za društva v Wisconsiriu, pa govorijo, da sem krivico napravil, so zares izobražene glave. Kar je tukaj, j<3 čista resnica, kdor pa drugače zavija in govori, je lažnik in tat dobrega imena. S tem, da drugemu dobro ime jemlje, misli sebe poveličati, in tisti uradniki drugih društev, ki se toliko brigate za zadevo, ki vay nič v nos ne drega, je bolje, da I brskate po svojih pravilih, če drugih ne poznate. Ako hočete boja, pa le korajžo. Jaz sem pripravljen in ne odstopim niti za ped. Ako podležjBm, bom podlegel, pa ne kot strahopetec. Le korajžo. Laž na svečo, resnico v »vrečo! — S pozdravom na vse sobrate dr. Ilirija, (Ogl.) Ant. Šircelj, tajnik, 1021 Indiana Ave., Sheboygan. Aeroplan Joseph Le Brix, s katerim sta M. Rossi in P. Codos preletela razdaljo iz Pariza v New York. V vsako hišo - Svtio pismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv, pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svdtem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 5^1 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti ,tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.0® Naroča so od: Knjigarna Amerikanski Slovcr.ec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 7. junija 1934 ZAMETENE STOPINJE Spisal HENRY BORDEAUX Filip Romenay, najbolj znani stavbenik svoje dobe, ki je vodil vsako slavje, vsako umetniško prireditev in oznanjal vsemu Parizu svoje uspehe, se zanjo ni brigal, še celo javno jo je sramotil. V tem času se je zaljubil vanjo mlad fant,, ki je zahajal v njihovo hišo; osvojila ga je njena prezgodnja otožnost, nedolžni, skoraj dekliški pogled, ki zaradi žalovanja ne sme plesati — in vse, kar je bilo v njej otročjega in prezgodaj in brez vzroka ubitega. V sila nežni pazljivosti — kakor bi se bal, da je ne bi mučil zaradi njenih čistih oči, njene odkrite poštenosti — jo je navadil, da je smel biti pri njej, da sta se rada videla in bila v razgovoru iste ljubkosti. In polagoma ji je sprva le namigaval, nekega dne pa odkrito govoril o ljubezni. Morda je bila presenečena, morda tudi pripravljena na to: ni ga odbila. Ni mu priznala svoje ljubezni, ne tedaj ne kedaj pozneje. Samo poslušala ga je, se mu smehljala, mu verjela in kadar je hotel oditi, ga je zadrževala. Hotela je, da bi bil zadovoljen s to tiho igro čustev. Mislila je, da nežnost ne zahteva od nas ničesar drugega. Ni vedela, da ljubezen že nazaduje, če ne napreduje. Tn potem se je njen oboževatelj oženil. Morda bi mu bila njena žalost in presenečenje izdala skrivnost, če bi ji bil prej grozil z ženi-tvijo .Toda kdo je tako potrpežljiv, da bi meril globino nežnega srca: dandanes se vsem tako mudi. Dolgo ni mogla tega pozabiti. Šele čez leta je v ljubezni do Boga in v materinskih čuvstvih našla svoj mir. Da, tudi ona se mu je bila v mislih vdala, in če je misel že vdana, kaj pomeni potem še privolitev v dejanje? Ta strah, ki ga je imela sama pred seboj, ta tihi strah, ki ga je bila preživela, jo je predru-gačil, očistil in dvignil njeno dušo. Kdor je občutil svojo slabost, ne obsoja ljubezni, dokler ni slišal njenega zagovora. . .. * * * V preplašenih besedah je prizanašala možu in obsojala le sebe; nerodno je odkrila sinu to preizkušnjo. Tako je bila ona nesrečna že pred Terezo, a je manj trpela, da zadosti, nego trpi ta. Hotela se je ponižati pred Terezo; v tem pa je bilo toliko preproste plemenitosti, da jo je sin nežno objel. "Draga mati, ne obtožujte se več! Saj vendar vidite, da vse Vaše besede zadevajo Vaš smoter. Bili ste zapeljiva ženska — poglejte tu Svojo sliko! — in vendar brez lastne krivde tako nesrečna. Preizkušnja je prišla nad Vas in zmagovito ste jo prestali. In zdaj hočete biti na vsak način grešnica!" "Zlo je v nas." "V Vas ni več sledu o njem. Za vse, kar ste mi odkrili, zaradi usmiljenja, zaradi velikodušne nežnosti, s katero ste mi priznali skušnjavo, bi moral prav za prav poklekniti pred Vami, mati!" "Molči!" "Za roko bi radi prijeli Terezo in mi jo privedli semkaj." "Je li ne bi sprejel?" "Moja hiša je tudi njena, toda vselej bom iskal v njej le njeno ljubezen do onega." "Mark, bolj misliš na njeno napako ko ona sama." "Le na njeno ljubezen mislim." Vrnil se je k mizi in je prav tako razburjeno dostavil: "Toliko mladosti je bilo v njej. Prav ko ste vstopili, sem prebiral njena pisma. Nisem je znal čuvati. Ko govori o Andreju Noransu po najinem dvoboju, pravi, da naju njegova smrt ne bi bolj ločila nego naju loči njegovo življenje. Naj bo živ ali mrtev, njegova je." In je dostavil: "Da, le še na njuno ljubezen mislim." Prevela KRISTA HAFNER "Toda," je znova začela gospa Romenay, "kaj veš, če ni ona, ko je bežala od tebe, mislila bolj nate, na hčerko in na hišo nego na svojo ljubezen. Iz dalje marsikaj pritaknemo strasti. Te nam ne dajo sreče, ki si jo zamišljamo. Da, gotovo se motiva o njej. Nič ni ženi dražjega nego urejeno življenje in mir domačega ognjišča. Sicer tega ne spoznajo takoj, slabe so in drugi jih zapeljujejo, vendar pa je tako, verjemi!" V svoji materinski ljubezni je našla to, kar je našel prior na Svetem Bernardu iz vere in poznanju ljudi, in je zatrjevala: "Mi li nisi odkril svojega veselja, ko si Terezo zopet videl živo? Zdaj moraš, Mark, moraš mimo ljubezni, ki ju je vezala. Ubogega otroka, ki ti je povzročil tako bridkost, moraš vsekakor ljubiti tembolj, ljubiti z vsem, kar je najboljšega v tebi. Bridkost nam je dana le zato, da smo v njej večji in boljši. Navadi se, da ti bo služila v dobro! Poslušaj Boga, ki ti govori v tvojem srcu." Te besede so ga zadele, pomišljal je, iskal pota, nato pa je obupano zamrmral: "Le ubog človek sem. Nikoli ne bom mogel..." "Poskušaj. Odpuščenje nalaga večje naloge tistemu, ki odpušča, nego onemu, ki je kriv. Sicer bi oba padala, namesto da se dvigata. Vsaj meni se tako zdi, Mark; toda dobro ne vem." V teh besedah je hotela skriti vsako namiga-vanje nase. Ona, ki je tolikrat odpustila, je zdaj odstranila lastno žalostno preteklost, ki jo je še pravkar ponudila kot spravno žrtev. Mark je znova nekoliko pomislil, preden je odgovoril: "Skušal bom. To bo najina rešitev. . . Da, iti moram mimo njune ljubezni. . ." Njegov ponos ga bo podpiral, nanj se bo oprl v tem boju. Saj se je še vedno lahko zanesel nanj, da ni omagal. # * * Ko ga je mati zapustila, misleč, da se je že umiril, in je bila polna upanja — mati, ki je samo sebe ponižala in se obtoževala, da bi rešila Terezo, ter je odhajala z novo nežno ljubeznijo do sina — je hotel znova delati in je začel pregledovati pošto; zelo pa se je začudil, ko je med drugim našel tudi pismo gospe Noransove, ki ga je prosila za sestanek. II. Mark se je kaj čudno pripravljal na poset gospe Noransove; prebiral je pisma, ki jih je pisal Terezi njen ljubimec. Ta pisma so že dolgo vedno znova vžigala Markovo sovraštvo in na tihem je vselej čutil, da je žaljen njegov ponos, kadar jih je vzel v roko. Te sramote tudi njegova strast ni mogla premagati in nekajkrat je spravil te ugrabljene priče na dno miznice — zdaj pa so vse drugače vplivale nanj. Zdaj s svojim sovraštvom ni več zasledoval parčka, ki mu je razdrl domače ognjišče. Zakaj naj bi jima bil krivičen? Vselej, kadar je pred spravo na Velikem Svetem Bernardu ženo obsojal, je butal ob lastno srce in ob vso svojo preteklost. Ne, on ni ljubil nevrednice! Ni se motil o njej, ki jo je bil spoznal svetlega dne v kostanjevem drevoredu nad Lemanskim jezerom pred staro hišo ,druga moč, ki jo je zdaj bolje spoznal, ga je ločila od nje. Zdaj je namreč pel slavo mrtvecu, čigar pogum je vpričo njega slavil oče Sonnier; on je bil še bolj predrzen in je cenil celo mrtvečevo zapeljivost. Ta pisma so bila polna mladosti. Ne one prve, nerodne in smešne mladosti, ki prekipeva od domišljije in čudaških prigod, ki namenoma olepšava resničnost in meša v svojo ginjeno zaljubljenost toliko laži. Pozneje človek ne čuti več potrebe, da bi preobračal svet, zakaj pozna ga že bolje. Lepe tiskovine napravijo na vsakogar najboljši utis. - Naša tiskarna izdeluje že 15 let tiskovine vseh vrst, za trgovce, društva in jednote. Izdelujemo lepe lične vizitke, pisemski papir, kuverte, vse vrste društvene vplačilne knjižice in sploh vse tiskovine, ki si jih kdo želi. Kadarkoli naročate tiskovine vprašajte tudi nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. TISKARNA Amerikanski Slovenec COLUMBIA PLOŠČE 25084-Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................75c 25085-Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c 25086-Se kikelco prodala bom Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c 25087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje. Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c 25088-F—Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ....................................75c 25089-F—Kje je moj mili dom, narodna, Moja ljubca je. . narodna, Ant. Subelj..............75c 25090-F—Megla v jezeru, narodna, Zaspanček, narodna, A nt. Subelj ........................75c 25091-F—Oj pastirček!, božji ljubljenci. Vsi verni kristjani, božična, poje A. Subelj..........75c 25093-F—Moja Francka, Potepuh, valček, harmonika ................................75« 25095-F—Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c 25096-F—Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c 25097-F—Dekle to mi povej, .. Pastir, bariton, A. Subelj.........................................75e 25098-F—Golobička, polka, ZDRAVSTVO. HIGIENA POTNIH NOG Mnogi ljudje mislijo, da je mogoče s posebno pogostimi toplimi kopelmi in skrajno čistočo odpraviti neprijetni pojav potnih nog. S tem dosežejo le to, da se jim koža na nogah še bolj omehča in postane gobasta, tako da se pot lahko še bolj zajeda vanjo in jo razkraja. Naravno, da je treba paziti na snago nog, toda če so nagnjene k potenju, tedaj jim tople kopeli ne pomagajo, temveč šele drgnjenje z alkoholom, salicilnim špiritom itd. Posebno pažnjo je posvečati obuvalu, kajti od razkrajajo-čega se potnega usnja izvira v prvi vrsti neprijeten duh. Tesne nogavice niso priporočljive, prej prnje, kakoršne so bile nekoč v rabi in ki se lahko večkrat na dan izmenjajo in ope- Repač, banda, dve harmoniki ................................75c i^ejo ter prekuhajo, tako da so 25099 F- 25100-F 25101-F- -Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Subelj......75c -Bleski valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Spehek..............75c 25102—Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Subelj ...............................75c 25103—Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Spehek in sin, harmonike....................75c 25104—F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c 25106—F—Al* me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c 25107—Dobro jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c 25108—Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c 25109—Je pa davi slanca padla Pojmo na Štajersko, A. Subelj in A. Madic............75c 25110—Ljubca, kod si hodila, Čez tri gore, petje, A. Subelj in A. Madic............75c 25111—Lei^ leži ravno polje, 25112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše.....................75c 25113—Iz dolenjskih goric, polka, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c 25114—-F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c 25115—F— Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah. Udovich in Lauše......75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................-75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet ...................................75c 25120—Pod okence pridem, Ropaš in Subelj, ; Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Subelj......75c 25123—Sinoči je pela, O j drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................75c' 25125—Dober večer, ljubo dekle, Moja kosa je križavna, 25126—Vetrček po zraku gre, vedno čiste. Tudi nogavice je treba često oprati. Predno se obujemo, bi morali noge, zlasti med prsti pošteno potresti s praškom zoper potenje in tudi nogavice bi morali tako na-prašiti. Obuvalo ne sme biti v nobe-|nem primeru tesno. Poleti so lahki polčevlji vsekakor pripo-ročljivejši, in sicer svetli, ne črni, ker ti se bolj ogrejejo. V čevelj damo debel vložek iz piv-nega ali filtriranega papirja, ki go pa moramo izmenjati vsak dan in sežgati, čim sezujemo čevlje. Čevlje same, kakor tudi nogavice je treba često zračiti in sušiti na soncu. Notranjost čevlja je dobro oškropiti s for-malinskim špiritom. Ce vse to ne zaleže, je treba poseči še po radikalnejših sredstvih. Teden ali dva, vsak dan dvakrat moramo nogo, podplate in prostor med prsti temeljito namazati s 3-10 odstotnim formal inskim špiritom. To znojne žleze tako oškoduje, da se mora znojenje vrniti v normalni tir ali popolnoma pre- 1849 W.Cermak Road, Chicago, Illinois želodec. V letnem času je važno, da hranimo mleko na hladnem in ga pijemo le hladnega. Hladno mleko se veliko bolj prilega kakor toplo ali od splošne vročine razgreto. Dalje moremo mlečni okus zboljšati s sladkorjem ali z medom, dodati mu moremo vanilje ali limonovega soka, čokolade ali kave. Če dodamo čaši mleka par žlic jabolčne čežane in prežvrkljamo, dobimo izvrstno pijačo. Enako se prileže mrzlemu mleku do-malega vsak sadni sok, pa tudi vkuhano sadje, mezge itd. Marsikdo ne prenese mlečnega vonja. Tudi zanj velja, da naj pije le mrzlo mleko. Vsa živila v hladnem stanju razvijajo manj duha kakor v toplem. Dobro je tudi, ako tak ob-čutljivec pije mleko po slamici in ne vdihava, ko ima mleko v ustih. "Mleko mi ne stori dobro", trde nekateri. Kdor ima izrazito idiosynkrasijo proti mleku, je temu res tako, a taki slučaji so redki. Vsekakor naj bi se tisti, ki se jim zdi mleko težko prebavno, držali izdelkov iz kislega mleka in tega samega. V pinjenem mleku je dovolj kisline, da nadomestni nezadostni želodčni sok; ravno tako kislina mleka zamori večino bakterij. Joghurt (kislo mleko) je velika blagodat za ljudi, ki imajo slabo prebavo. Vsak človek naj bi pil mleko, kajti mleko je najboljša zaščita proti raznim boleznim. Jetiko, Brightove ledvične bolezni, želodčne čire, kolitis, nezadostno hranjenje, živčno izčrpanost in celo vrsto drugih bolezni pobija zdravnik z mlečno hrano. Tako opozarja dr. Thurman B. Rice, profesor za bakteriolo-gijo in javno zdravstvo na univerzi Indiana, v listu "Hygeia". Tako slavospev ameTi&k©** učenjaka. Le žal, da je ravno nogah ne škodi našemu zdrav-ju na noben način, kakor mislijo stare tete. KAKO MORAMO PITI MLEKO Mleko je najboljše izmed vseh živil. Tisti, ki mleka ne duet Banovec in Subelj....75c marajo, navajajo za to navadno tri ali štiri vzroke. Najče- Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ....................,...75c šče očitajo mleku, da je tako 25127—Brez cvenka in brez soli, plehkega okusa. Dejansko ni-Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c ma mleko kakega izrazitega 25128—Katarina, polka, (okusa, in to je ravno dobro, Moja ljube«, valček, Hoyer trio ..............................75c kajti jedi z ostriih ali močnim 5129—Gozdni valček, okusom se hitro naveličamo. Veseii godec, polka, igra Hoyer trio........................75c Meso, jajca in krompir imajo 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c tudi plehek okus, če so neslani. 25131—Lovska, Zakaj ne bi solili tudi mleka? Kdor hoče furman bit, ženski duet..........................75c Mnogim osoljeno mleko bolj 25132— F_Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, prija. Se bolje je, ako k nesla- igra Hoyer Trio ....................................................75c nemu mleku prigrizujemo s so- nehati. Odprava potenja na poleti najtežje ohraniti mleko dovolj hladno, da se ne kvari in ostane slastno, saj so redka gospodinjstva, ki bi imela hladilno omaro ali pa hladno klet. Pomagamo si, ako hranimo mleko na prepihu ali ga posta-jvimo v mrzlo vodo, ki jo večkrat menjamo. Glavni pogoj, da je mleko slastno in vabljivo, je pa v tem, da prihaja od zdravih, pravilno krmljenih živali, da je snažno pomolženo in shranjeno v snažnih posodah, ki jih rabimo samo za mleko in držimo skrajno čiste. Tako mleko ima krasen vonj in nam ni nikdar ogabno. 25133-F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca ..........................................75c 25134- F_Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično ......................................75c 25135-F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c 25136-F—Po gorah grmi in »e bliska, duet, Na kJopci sva sedela, duet ...............................75c 25137-F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Skrjanček, narodna— Vičar tenor ....................75c 25138-Vesela Urška, valček, |]$Bn Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio ........................75e 25139-Kadar bos ti vandrat šu . . ., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio.................75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj 4»kor 6 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za -aroAke 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na- lVU'41 II« Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS ljo posipano pecivo. Na ta način v ustih izboljšamo okus; mleko, ki ga požiramo v majhnih požirkih, se dobro zmeša s pecivom; to je veliko ugodneje za prebavo, kakor če mleko hitro pogoltnemo in nam potem kakor zasirjena kepa obtežuje 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči fn predpisuje očala DR. JOHN i. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0S23 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. "Dnevi v Bogu" je ime zelo primerni molitveni knjižici žepne oblike. — Ta knjižica ima za vsak dan v letu primerno kratko molitev, s katero se Bogu vdane duše priporočajo Milosti Božji vsaki dan. — Eno minuto, dve, vzame, da prečitaš kratko dnevno priporočilno molitev. _ To je knjižica za stare in mlade in vsak jo je vesel, ki jo dobi v roke. — Nabavite si jo tudi vi čimpreje, ker veseli jo bote tudi vi. Knjižica stane lepo vezana v platno: Zlata obreza, lepo vezana ..................$1.25 Rudeča ali plava obreza ...................... 85c Naročilom priložite potrebni znesek in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET CHICAGO, ILL.