PoStnina plačana v gotovini
Leto IX., št. 39 („junio«xviii,st.ai5a) Ljubljana, ponedeljek ru septembra 1937
Cena 2 Dir
0^xa.vuLsivu. L,juDljana, BLnafljeva 6
. — reiefon 3t 3122, 3123, 8124, 8125, 8126. -seratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul — Tel 3492 tn 2492.
Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2, — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru St. 100.
Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta S t. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja
Ponedeljska Izdaja
»življenje in svet",
Urednifitvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 6, Telefon fit 3122, 3123, 3124, 3125 ln 8126. Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor, Grajski trg fit. 7. Telefon št 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. L TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Orjaška manifestacija naše voifke
Mogočna in sijajna revija vseh panog nase vojske v prisotnosti kneza namestnika je včeraj svečano zaključila največje manevre, kar jih je
doslej bilo v Jugoslaviji
Novo mesto, 26. septembra.
Veliki kolpski manevri so bil* danes svečano zaključeni z impozantno. doslej največjo revijo jugoslovenske vojske. Temu izrednemu dogodku je prisostvovala ogromna množica ljudi, ki so prihiteli od blizu ti daleč, da vidi našo oboroženo silo ter obenem izkažejo njej in njenim voditeljem svoje priznanje in zaupanje. Vsem, ki so prisostvovali današnji reviji čet. bo ostal ta dan v neizbrisnem spominu, a vsakdo je odnesel domov prepričanje, da lahko naš narod mirno gleda v svojo bodočnost, dokler more obrambo domovine poveriti tako vzorni vojski, ki je s svojim današnjim nastopom zadivila tudi vse odlične goste ;n tuje vojaške strokovnjake. Znova se je pri tej priliki manifestirala tudi tesna povezanost naše vojske in našega Sokolstva, ki je v iz-redm velikem številu na častnem mestu prisostvovalo revji čet.
in avtomobilov
Davi so že od zgodnjih jutranjih ur drvele skozi Novo mesto kolone vseh mogočih avtombilov, avtobusov, za prevoz potnikov preurejenih tovornih avtomobilov, motociklov, kolesarjev in drugih voz;I, s katerimi so prihajali skoro iz vseh krajev Slovenije gledalci, da prisostvujejo reviji čet. Novega mesta v tako kratkem času gotovo ni še nikdar pas'ralo tako ogromno število vseh mogočih vozil. Iz Ljubljane so morali poslati na pomoč veliko število prometnih stražnikov, ki so imeli od ranega jutra naporno delo, da so skozi tesne ulice, napolnjene z celimi procesijami občinstva, dirigirali brez nesreč vse te kolone, ki so se zPvale od vseh smeri, največ po cesti iz Ljubljane in iz Brežic.
Enak je bil naval proti Metliki po vseh drugih cestah, zlasti še po onih s hrvatske strani. Iz vseh belokranjskih krajev pa so romale tudi brezkončne procesi ie pešcev. Izredno mnogo je bilo med udeležene' Sokolov v krojih iz vseh sokolskih postojank Bele krajine, Dolenjske in sosednih hrvatskih krajev. Vsem prihajajočim se je bralo z obrazov praznično razpoloženje, ki ga je povečalo še krasno jesensko jutro, dvakrat dobrodošlo po zadnjih deževnh dneh.
Doslej največja revija nase vojske
Prvotno bi se imela revija čet vršiti na velikanskem travniku pod vrhom Kučevom pri Podzemlju, kjer bi lahko nastopile de-fiiira;oee edinice v frontalmh četnih formacijah. Poleg tega b; na tem terenu lahko nastopila konjenica v galopu, topništvo v postrojenih baterijah. Motorizirani oddelki in tanki b; lahko razvili največjo brzino. Deževje preteklega tedna pa je določeni te-r<*n tako razmočilo, da se ie morala reviia omejiti in se je vršil mimohod v običajnih pohodnih četverostopih. Vodstvo manevrov je zaradi tega tudi odredilo, naj sodeluie le del čet, k'" so sodelovale pri manevrih. V glavnem so nastopili oddelki savske in vr-baske divizije. Kljub temu pa je bila današnja revi-a še vedno največja, kar jih je bi:o do sedaj v naši državi. Trajala je nad dve in pol ure. Če bi nastopile vse čete, ki so sodelovale pri manevrih, bi trajala revija nad 6 ur. Iz sestava dravske diviziie so nastopili pri reviji samo planinski polki in kolesarski bataljon, dočim so se ostale edinice dravske d;vizije že pripravljale na povratek v svoje garnizije.
Morje Ifudstva v Metliki
Nad Težkimi Vodami smo imeli zopet enkrat neprilike z na5im kamionom Ustavil se je kar na vse lepem m ni nam preostalo nič drugega, kakor da jo mahnemo peš v gorjanske klance. Že smo nrslili, da bo revija končana brej sodelovan;a vojnih poročevalcev, ko nas je po enournem pešačenju naposled končno dohitel šofer z zašilo popravljenim avtomobilom s katerim pa smo se vendar srečno pripeljali v slavnostno okrašeno Metliko. Tam se ie kar trlo liudstva, kakor še menda nikdar doslej. Od vseh strani so se nepretrgoma valile cele reke ljudi proti mostu preko Kolpe in čez njega dalje po cesti prot; Prihovi, kjer se je imela vršiti reviia. V Metliko sta pr peljala dva posebna vlaka, iz Zagreba in iz Ljubljane, oba nabito polna Soko'ov in drugega občinstva. Impoz-antno število Sokolov je prihitelo na rev:jo 'ugoslovenske vojske v slavnostnih krojih s številnimi prapori. Težko se je prebijal naš kamion skozi goste gruče po tesnih metliških ulicah. Docela pa smo propadli, ko smo zavil-' iz Metlike na cesto proti Kolpi. Bilo ie tako zabasano ljudi, da n-arn res niso mogli dati prostora. Pa smo se izkobacah tudi mi in se uvrstili v člove«k; veletok.
Prihod Nj. Vis« knezi*
nepreveč blatni cesti, ves čas ob postrojenih polkih, ki so bili določeni za sodelovanje pri reviji.
Naenkrat se je začulo sviranje državne himne in iz megle se ie ;zvil odprt avtomobil Nj. Ves. kneza Pavla, ki je vozil počasi mimo čet postrojenih, ob obeh straneh ceste. Na njegov pozdrav »Pomozi Bog, junaci« so čete gromko odgovarjale »Bog Ti pomogao«. Klici čet so valovili vse bližje prot: tribuni, kjer so se med tem že zbrali visoki domači in tuji gostje.
Na tribuni
Med sviranjem državne himne in navdušenim pozdravljanjem zbranega občinstva se je knez namestnik povzpel na tribuno. Med inozemskimi vojašk;mi predstavniki se je posebno odražala markantna postava načelnika francoskega generalnega štaba Gamelina, ki se je živahno razgovarjal s češkoslovaškim vojnim ministrom dr. Mah-nikom. Na tribuni so bili tudi predsednik vlade dr. Sto^dinovič, predsednik senata
in narodne skupščine, minister dr. Korošec in dr. Spaho, bana dr. Natlačen in dr. Ru-žič iz Zagreba ;td Med gledalci na tribuni je bilo veliko število naših generalov in visokih generalštabnih of.cirjev, poleg njih močna delegacija Sokola s prvim saveznim podstarešmo Ganglom in starešino zagrebške župe dr. Gavrančičem na čelu. Med ostalimi odiičniki na tribuni je bilo tudi več senatorjev in narodnih poslancev.
Sokoli v slavnostnih krojih so bili v moč-n;h četah s prapori postrojeni pred tribuno. več sto Sokolov pa je zavzemalo prostor onstran ceste nasproti tribune. Poleg Sokolstva je bilo tudi dobro zastopano gasilstvo, dalje so bile velike skupine rezervnih oficirjev iz savske in dravske banovine ter številne delegacije raznih nac;onal-nih organizacij.
Reviji so prisostvovale nepričakovano velike množice prebivalstva, zlasti kmečkega iz bližnje in daljne okol:ce na obeh straneh Kolpe. Vsi so z napetostjo sledili poteku revije ter pozdravljali nastopajoče oddelke I z navdušenimi ovacijami.
Imnozanten mimohod čet
Ob 11.15 se je začul iz daljave zvok prihaja oče godbe. Solnce je med tem razpršilo meglo in na bližnjem klancu so se pojavile prve silhuete prihajajoče vojske. Na čelu prve kolone je jahal komandant sarajevske armije general Bogoljub Ilič s svojim štabom. Pred njimi je nosil konjenik ogromno državno zastavo, ki je ponosno vihrala v sončn: jesenski dan.
Gledalci, ki so se bili mnogo kilometrov daleč razvrstili ob obeh straneh ceste, so nastop vojske navdušeno pozdravljali. Ko je prijezdil general Ilič pred tribuno in s sabljo pozdravil kneza namestnika in druge najvišje predstavnike, je iz tisočev in tisočev grl zaoril en sam klic, zlivajoč se v en sam gromki pozdrav jugoslovenski vojski. Za štabom je sledila godba, k: je pred tribuno izstopila iz kolone ter spremljala s sviranjem pohod prihajajočih kolon do prihoda naslednje godbe.
Konjenica in kolesarji
V defileju je prva nastopila konjeniška brigada z brgadnim generalom Isakovičem na čelu. Za konjeniki je privozil v naglem tempu kolesarski bataljon s svoj;m popularnim poveljnikom, polkovnikom Jakličem na čelu. Fantje so bili res postrojeni v nadvse vzornem redu. Kljub dolgi poti, ki so jo prevoz:li iz Ljubljane, in kljub naporom in težavam, ki so jih prestali med manevrskimi operacijami, so tako brezhibno in v naglem tempu vozili mimo gledalcev, da se je vseh polastilo silno navdušenje ter ni bilo pozdravljanja in vzklkanja ne konca ne kraja. Defile kolesarjev je bil res v vsakem pogledu sijajen. Kolo se je držalo kolesa, kakor da bi bili navezani na nevidno vrv.
Za kolesarskim bataljonom je sledila konjeniška brigada 11. armije pod vodstvom generala Velebita. Tudi njim so donel: v pozdrav navdušeni vzkliki gledalcev, ki so mahali s klobuki in robci. Konjenica je bila razdeljena po eskadronih, vsak eskadron pa je imel konje iste barve. Kljub naporom zadnjih dn: je bilo vse čisto vzorno ter ie bil mimohod konjenice nad vse efekten. Konjenik; so nastopili v polni bojni opremi z jeklenimi šlemi, suknjami, karabinkanv preko ramen ter z golimi sabljami v rokah. ZemFa se je tresla pod kopiti konj. ko je eskadron za eskadronom drvti mimo tribune.
Prišlo je nato konjeniško topništvo z la-hk;mi topovi, ki jih nosijo konji, za njimi pa kolone težkih in lahkih konjeniških strojnic, natovorjenih na konjih, ki jih vodijo jezdeci
Na kolpskem mostu, ki je iežal še v megli, smo morali precej dolgo čakati, preden smo dosegli, da so nas spustili preko mostu v Brod, kjer so bili zbrani vsi generali, da sprejmejo Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Skozi meglo smo jo ubrali peš po še
Pa kratkem odmoru, med katerm ]e občinstvo prirejalo neprestane ovaciie vrhovnemu poveljniku naše vojske Nj. Vel. kralju Petru, Nej. Vel kraljici, Nj Vis knezu namestniku, vojski in Jugoslaviji, se je v daljavi pojavil štab savske divizije. Na čelu ie jezd'l s šlemom na giavi komandant savske diviziie general Kostič. nato na ie sledil štab pehotne brigade savske divizije z brigadirjem generalom Iličem na čelu. Orkan na"dušenja je izbruhnil, ko so se pojavile j.rve kolone pehote z nasajenimi bajonet1.
Prvi je prikorakal 85. pešpolk, ter s svojim odločnim in strumnim nastopom zadivil vse pledalce. tako da pozdravljanja in vzkli-kania n bilo ne konca ne kraja Vsakdo je moral priznati, da je nastop pehote še vedne eden najbolj impozantnih Vrs:i! se je balal ot za bataljonom Vi kakor siva reka so se po cesti vile vedno nove čete ter izginjale v daljavi mea neprestanimi ovacijami množice gledalcev. Z drugim bataljonom 35. pešpolka ie dtfilirala tudi polkovna zastava ki so jo g!eda'ci pozdravljal odkritih glav. Od vseh strani so orili klici: Živela naša vo skal Živela iugosio-venska zabaval
Kolone pehote so bile brez konca 35 peš-polku je sledi! 26 pe:po!k ki je nosil glavno težo operacij pri teh manevrih. Kljub temu pa so vojaki korakali tako. ka kor da defilirajo na polkovni slav;, ne pa po desetdnevnih napornih marših Pri tem je treba še pomisliti, da so bili v vseh polkih x veliki večini rezervisti,
Planinska brigada
Po novem presledku se je pojavila elitna edinica naše vojske, planinska brigada. Oči vseh gledalcev so bile r vidno napetostjo uprle v nie. Zanimivo je bilo opazovati zlasti tuje vojaške strokovnjake, s koliko pozornostjo so motrili prihod in vas mimohod planinskih odredov, o katerih gre že sedaj glas, da so ena najboljših edinic jugoslovenske vojske.
Na čelu planinske brigade je šal brigad-ni štab, nato pa godba 1. planinskega polka, ki je udarjala krepek ritem pohodne koračnice, če je ofčinstvo bilo že poprej navdušeno, se lahko iwe, da so bili naši planinci sprejeti in pozdravljeni z naravnost orkanskimi ovacijami. Med fanti in možmi, ki so skoraj pol ure dafilirali mimo tribune, je bila ceia vrsta znanih obrazov, tako med oficirji in vojaki, ki so bili v velikem delu rezervisti, fantje in možje iz vseh slovenskih pokrajin. Nastop in mimohod planincev sta bila tako veličastna, da ju ja nemogoče opisati. Gledalcem je zastajala sapa, ko so gledali moč in zanos, ki sta dihala iz železno strnjenih vrst planincev.
Prvi je defiliral škofjeloški polk, sami čvrsti fantje, katerim se ne pozna, da so med manevri prebili največja napore in prevalili najdaljšo pot. Saj so posamezni bataljoni napravili nad 162 km dolgo pot in to po velikem delu skozi viharje in n.i-iive, ki bi marsikatero drugo edinico morda ustaviii. Flaninci pa se niso dali zlomiti ter so v vsakem pogledu do kraja izvršili svojo naivno.
Vsalo posamezno četo planincev je pozdravi,; ilo občinstvo z na dušenimi ovacijami. Planinci -pa so tudi od najvišjega komandanta do poslednjega redova storili vse, da so čim lepše dokumentirali polno upravičenost svoje mlade edinice. Mirne duše se lahko reče, da so s svoiim nastopom pred najodličnejšimi vojaškimi strokovnjaki velikega dela Evrope pokazali, kaj eo.
Sledil je ;e dru?i planinski polk, enako navdušeno aplavdiran in v enako vzornem železnem redu. Za vsakim bataljonom obeh polkov so bili uvrščeni oddelki strojnic in lahkih topičev, ki so jih nosili mezgi. Vso -e-vijo planincev pa je zaključila še posebna formacija planinske artiljerije. Dolge kolone mezgov z razstavljen'm i topovi na hrl> tih so napolnile vso cesto. Planinska arM-Ijenja je najmodernejše orožje, kar ga ie na tem področju ustvarila moderna oboroževalna ti-bnika.
Artiijmp
Za planinci ie nastopilo topnišH-o. Najprvo so defiiirali polivk! tokovi, tudi naj-modpriKiše konstrukcije. S svojo dolgo elegantno linijo č-o zaciiviii gledalce, izmed katerih so Prio^i prvič imeli priliko spoznati ta rod naše vojske. Tudi topničarji so se odlično izkaž-ali. Vse se je sveti o kakor novo
Odde'ku najmodernejših poljskih topov je sledil ondelek poljskih tonov starejšega modela. Ti topovi so manjšega kalibra ;n ne streljajo tako daleč, kakor najnovejši, a naredijo kljub temu mogočen vtis.
Zanio;k!o je zabobnelo, ko ro nastopile div\zi,e havbic. Vsako havbico so vlekli po štiri« par, težkih konj. ki so v la" nem d'i-ru hiteli mimo gledalcev. Topničarji so no-kazaM, da co vredni tradicij svojih prednikov v srbski vojski, kjer je bilo ravno topništvo na aiasu kol eno najbolj?;h.
Ia teaki
Nj. Vis. knez namestnik o naši jugoslovenski vojski
Govori na svečanem obedu, prirejenem v Dolenjskih Toplicah na čast inozemskim vojaškim predstavnikom
Toplice, 26. septembra. AA. V zdraviliški dvorani v Dolenjskih Toplicah je bil danes prirejen svečan banket na čast inozemskim vojnim odposlancem, ki so prisostvovali kolpskim manevrom. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je prispel ob 13.20. Pričakali so ga župani vseh sosednih občin s toploškim županom na čelu. Zbrale so se sokolske edinice, šolska mladina, gasilska čete in velika množica ostalega prebivalstva, ki so priredile Nj. Vis. knezu namestniku navdušene ovacije.
Govor ministra vojske
Na banketu je prvi spregovoril vojni minister armijski general Ljubomir Marič. Rekel Je:
Vaše Visočanstvo! V posebno čast si štejem, da lahko ob tej priliki in s tega mesta v imenu vojske in mornarice kraljevine Jugoslavije pozdravim Vaše Visočanstvo, člana vzvišenega doma Karadjor-djevičev in da Vašemu Visočanstvu izrazim našo globoko zahvalo ne le za visoko pozornost, ki ste jo tudi ob tej priliki izvolili pokazati za našo vojsko, nego tudi za vse neumorno prizadevanje, da se naša vojska postavi na višino, ki odgovarja njenim vzvišenim nalogam. Hkratu porabljam to priliko, da izrazim svojo prisrčno zahvalo predsedniku kraljeske vlade, predsedniku senata, predsedniku skupščine, notranjemu ministru, prometnemu ministru kakor tudi banoma dravske in savske banovine za pozornost in podporo, ki so nam jo dali na teh manevrih. Posebno zahvalo izražam šefom in članom misij prijateljskih in zavezniških vo^sk, kakor tudi prisotnim odposlancem, ki so se izvolili odzvati našemu vabilu in nam s svojo prisotnostjo na teh naših manevrih izkazati čast.
Vaše Visočanstvo! Neumrli visoki karlj Aleksander I. Ze^initelj je ustvaril naši vojski in mornarici sordne osnove, a v času njunega naj-ačjega razvo;'a je tragična smrt pretrfrala nit njegovega življenja. Vaše Visočanstvo je z modrostjo velikega državnika in vojaka pprejelo njegovo idejo in njegovo rarečilo. Z ljubeznijo in udanc*stjo, ki sta d-s+ojni vaš h vzvišenih prednikov ste sprejeli in nadaljevali veliko delo kralia mučen'ka. ^a bi ga dovršenega izroč;ii v de^ščino našemu mlademu in priljubljenemu karlju Petru
n.
Tri leta neumornem in n°po'-nega dela Nj. Vfeočanstvn so sedaj kronana z vidnim uspehom. Velika in močni ju^ro-loverska vojska je že ko= svoiim dolžno^m in z vsikim dnem postaja zmero-M bolj moderno urejena in opreml.ipna. T* dni jp napravila. resen imit fn Vaše V:sočir*vvi ie imelo priliko, da je na teh manevrih, ki po bili največji od osvobojpnja da'je. videlo
in ocenilo dosežene rezultate, kakor twii uspeh svojih osebnih naporov in prizadevanj.
Verujem, da je Vaše Visočanstvo opazilo poleg dobrih stvari tudi neke nedo-statke in Celo napake, toda Vaše Visočanstvo prosim, da v svoji oceni ne bo preveč strogo. To so naši prvi veliki manevri. Če so in kolikor so nastale napake, eo bile storjene največ zaradi potrebe, da se oču-va privatna imovina sleherne škode, ki bi jo lahko povzročile čete in fe prizanese četam in vojnim potrebščinam, posebno pa zaradi tega, ker pri manevrih ni onega suverenega regulatorja, ki vsiljuje vojski, da 8e bolje prilagodi situaciji, to se pravi, da ni onega stalnega občutka smrtne nevarnosti in težkih izguK Kar se tiče materialne pripravljenosti, prosim Vaše Visočanstvo. da veruje, da sva vlada in jaz storila že vse, kar je potrebno in da se že približujemo zaključni fazi naših naporov.
Kot odgovorni minister vojske in mornarice smatram ob tej priliki za svojo posebno prijetno dolžnost, da opozorim in posebej naglasim. da so starešine od najvišjega do najnižjega, prav tako pa tudi vojaki storili in žrtvovali vse, da bi se na teh manevrih dosegle največje koristi in naukov. Obenem prosim Vaše Visočanstvo, da verujete in da prepričate Nj. Vel. kralja Petra II., našega vrhovnega poveljnika, da so vojaške starešine, oficirji, vojaški uradniku podoficirji ni vojaki, kakor tudi ostali vojaški ljudje naš.e vojske prežeti z eno samo željo, da bi bili vredni zaupanja, ki jim ga izkazujeta Nj. Vel. kralj in domovina. Zvesti obljubi, ki 60 jo dali s svojo prisego, brezpogojno zastavijo vse svoje sile, 'prepričani, da bolo le tako popolnoma izpolnili svoje svete dolžnosti napram kralju in domovini ter se oddolžili kralju vitezu Aleksandru I. Ze-dinitelju, in v^em onim, ki 60 svoja življenja darovali na oltar domovine.
Ko zaključujem ta svoj govor, prosim Vaše Visočanstvo, da Nj. Vel. kralju Petru, našemu vrhovnemu poveljniku, tolmačite naša enodušna čuvstva, ljubezni, uda-nosti in zvestobe do njegove vzvišene osebe in do vsega vzvišenega kraljevskega doma. S to prošnjo dvigam to čašo za dolgo življenje, krepko zdravje in srečno vladanje Nj. Vel. kralja Petra II. za zdravje in srečo Vašega V;sočanstva te celokupnega vzvišenega kraljevskega doma in vzklikam: Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.! Naj živi Vaše Visočanstvo! Naj živi vzvišeni kraljevski dom!«
Govor čsl. obrambnega ministra
Za vojnim ministrom Maričem je spregovoril češkoslovaški vojni minister Mahnik. Dejal je:
»Vaše kraljevsko Visočanstvo! Čast mi je, da se vam z-ahvalim v imenu vseh vojaških delegacij za ljubeznivo povabilo na manevre. Se se spominjamo sijajnih vojaških vrlin, ki jih je srbska vojska pokazala v teku zgodovine. Spremljajoč sedanje manevre smo imeli priliko, da ponovno ugotovimo te sijajne lastnost1 pri jugoslovenski vojski in da se divimo navdušenju, s katerim služi svoji državi. Ognjen patriotizem je vod;l jugoslovenski narod v teku zgodovine. Njegove vojaške lastnosti in talent organizatorjev so pripravile njegovo vojno silo in tvorijo z njo enega izmed močnih nosilcev evropskega miru. Divim se vzdržljivosti jugoslovensk;h čet v teku vojaških manevrov. Mi vsi želimo kraljevini Jugo-slavyi kakor tudi njeni silni vojski največjo veličino in moč. Nap:jam na zdravje Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. kraljevskega Visočanstva kneza Pavla ter napredku hrabre jugoslovenske vojske! Živeli!«
Nafovor Mi Vfs* kneza namestnika
Revija ie traiala žp r.ad dve url. a ie izsJedn:o. da ie še n» !>o konec. V daljavi se ip za,v,,i' ro"ot avtnmob:lov ICimlu ie ! rklivp! ro cesti J',ah novofonniranetja br-odreda, ki ip prv'* na 'opiI <' ve^ii forni^Mi pri teh nnnpvrih Ve« odred ie št- v formiranju in so !p nekalprp edinke že opremljene 7 najmodernejšo opremo. Za štabom pri ropota I eskadron molociklov. Naprsni! jp impozanten vlis. Na vsaki pri-
CDalje na 2. strani}
Zid"'! ie irp^e^ovorP Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki je dejal:
»Gcspcdje! Zadovolien z uspehom, ki ga je naša vojska nokazala ob tej priliki, se čutim prisiljenega, da izrečem dolžno priznanje vsem vojaškim starešinam in vojakom, ki so zastavili ves svoj trud, da ti bili H velik; manevri kronani z uspehom. Pad"ierr» s«, ker *erti se riogel osph»t»>	da ie naša voj-
ska v stalnem np>™rrdkH in 1» ostala
Zato j?	nrrof*"* do prše voi-
s!r» b^T^ielia, zp*o n»rod r».e obžaluie Trte*7	pr? »»i^^vo v>Vko. V?>-
vo^ka i"? ii»"'.r»s,over»sI-!». k?r zb"ra
fliio pr»v pn in n?fn '»o^n^rot* d 1
vijs; nieno t®7n »»i^no Hm*o v 'lil*'"
'r> »•>?? rinn' "'iV""
^»»d^^r"**3*" V' 'n pr^nl-iii" cki	voiska ™ npnrpn5»<?li'v
n«?rorJ~»i orrr"»i'7r>Tn. z~-r-.r Tf»s*»v« «=«o ie	'Vt ?'vi :n n'-<;ra rr
kriHa in rlnr-nv'"".
Jlir."*«-«? t« 'Sf'	-o v ♦BV. u
narodovega ž;v]i(*ni". *r r^srov b epo-haJnib borb posvečala nfjvfjn skrb in največjo pozornost vojski. Ljubezen in zvestoba vojske do dinastije sta moč in
ponos naše domovine. V tesnem sodelovanju med kraljem in vojsko so padle premnoge dragocene žrtve in na njihovih grobovih je vznikla veličastna tvorba: naša močna in nerazdružna današnja domovina. Ljubezni, zvestobe in sodelovanja, te moške lastnosti naše vojske, tragična smrt mojega nepozabnega bratranca kralja Aleksandra ni niti najmanj zmanjšala, o čemer sem čvrsto prepričan, temveč bodo še ojača-ne do njegovega vzvišenega sina in mojega nečaka Nj. Vel. kralia Petra II.
Tztka vojska, ki ie močan element miru, more vedno računati z mojim sodelovanjem in vsestransko podporo v svoiim prizadevanju no izpopolnitvi, da b? b?-a vsak trenutek pripravljena zadostiti svoji nalogi. Pozdravljam ugledne zas*o*?nike zavezniških in ostalih tu-voisk. nazdravljam vse gospode ofi-"iri", po*VrPcir*e in voirke, brabre ju-^oslovenske voiske. ČSvel Nj. Vei. kralj
M'"l f*ovo"om sn ori=otni oficirji in tuji H&'prryti Ni Vis. kn*za namestnika ponovno p-ekinili z burnimi aplavzi. Pred pri-četkom njegovega govora, ob zaključku in cb njegovem odhodu z banketa je godba zasvir^la državUA jj^m^
»JUTRb« ponedeljsEa fedaja
Pone3eI fe£. T. IX. fflt
kolici je montirana strojna puška, ki ima tudi dovoljno količino municije, tako da je udarna moč teh oddelkov izredno velika, kar se je pokazalo tudi pri manevrih.
'iakoj nato 6e je vsa pozornost občinstva osredotočila na prihajajoče tanke, ki pa jih je bilo v daljavi le težko razločiti, ker so vsi pobarvani tako, da 60 čim manj vidni za sovražna letala. Občinstvo ja z največjo pozornostjo ogledovalo tanke, ki jih je ogromna večina sedaj prvič videla. Lahki in gibčni izvidniški tanki so prišli prvi. Najnovejšega izdelka so in pri njih so že izkoriščene vse izkušnje, ki so jih vojaški stror kovnjaki dobili v abesinski in španski vojni. Tanki eo v naglem tempu vozili mimo tribune ter bili seveda tudi deležni navdušenih pozdravov množic.
Kol tretji del brzega odreda je sledil motorizirani bataljon, ki 62 je pri manevrih tudi izborno obnesel. Potrebne pa bodo še velike žrtve, da so problem motorizacije naše vojske zadovoljivo reši. Vsekakor je nastop motoriziranega bataljona dokazal, r!^ je naša vojska tudi v tem pogledu na dobrem potu.
Mimohod brzega odreda je zaključil oddelek motoriziranega poljskega in gorskega topništva. Poleg vsakega topa je na kamionu tudi potrebno moštvo, tako da predstav-ta edinica naiokretnejše topništvo v sestavu vojske. Zadnji del mimohoda je tvoril defile dalekosežnih topov, ki so zadnje čudo oboroževalne tehnike. Ogromni traktorji so razmeroma naglo vlekli teške kolose, ki so razloženi tako, da se na enem vozilu vozi lafeta, na drugem pa dolga cev. Nastop baterij je pri gledalcih utrdil prepričanje, da j« n.:ša narodu« obramba na dostojni Višini.
Letala
Ko so zadnje baterije defiliraJe mimo tribune so se na obzorju pojavile eskadre lovskih letal, med njimi tudi najmodernejši aparati. Trušč motorjev teh hitrih letal, ki so drvela sikoraj tik nad glavami, Je zadušil navdušeno klicanje množic, ki so s klobuki, robci in rokami pozdravljale junake zraka. Za lovskimi letali so zdrveli
silni trLmotorni bombniki, katerih vsak lahko vzame na svoj krov par ton bomb. Težki in veliki bombniki so leteli dokaj višje, vendar pa se je kljub temu impo-nirajoče izražala njihova gorostasna moč in sila.
Konec revije
Ob 12.15 je bila veličastna revija za-kjučena. Vsi so soglašali v sodbi, da je revija po manevrih, ki so zahtevali od sodelujočih edinic največji napor nadvse odlično uspela ter potrdila prepričanje, kako močna in dobra je naša vojska.
Nj. Vis. knez namestnik Pavle se je po končanem mimohodu še nekaj časa raz-govarjal z navzočimi odličnimi tujimi gosti in našimi generali, nakar je med ova-cijami občinstva zasedel avtomobil in se odpeljal v Dolenjske Toplice. Tja so kmalu krenili tudi vsi ostali predstavniki, ker je bil tam na čast prirejen banket. Posamezne vojne edinice pa so se po defileju takoj odpravile na odrejena jim mesta, od koder bodo odpremljena nazaj v svoje gar-nizije.
Odhod Nj. Vis. kneza namestnika
Novo mesto, 26. septembra. AA. Danes okrog 16. se je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle med navdušenimi manifestacijami ljudstva odpeljal iz Novega mesta. Nj. kr. Vis. knez namestnik se je odpeljal z dvornim vlakom v spremstvu svojih adju-tantov. Spremljal ga je tud; predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadino-vič. Šolska mladina, meščanstvo, športne in mladinske organizacije so priredile Nj. kr. Vis. knezu namestn;ku Pavlu v slovo navdušene manifestacije.
, Kranj, 26. septembra. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle se je vmil z vojaških manevrov in je prispel v Kranj nocoj ob 19.20 V njegovem spremstvu so se pripeljali tudi minister dvora Milan Antič, dežurni ad-jutant general Žarko Majstorovič in drugi.
In zahvala
Dnevno povelje ministra vojske in mornarice
Novo mesto, 26. septembra. AA. Po zaključku revije čet, je minister vojske in mornarice general Ljubomir Marič izdal naslednje povelje:
Junaki! Z veliko pozornostjo in zadovolj stvom sem zasledoval vaše delo na teh manevrih, kakor tudi vaš nastop pri reviji. V tako težkih vremenskih in terenskih prilikah, ki so zahtevale še posebne napore, ste vi, junaki, s svojim delom, s svojim vojaškim zadržanjem, s svojo izvežbanostjo in vztrajnostjo podali viden dokaz, da ste popolnoma dorasli vzvišenim dolžnostim, ki vas čakajo, ako vas kralj, naš vrhovni poveljnik, pozove, da stopite na branik domovine in njenih interesov. S takim svojim delom in zadržanjem ste dali hkratu viden dokaz, da ste vredni nasledniki onih slavnih vitezov, ki so se s pesmijo na ustih podajali v smrt, da bi nam zagotovili mirno, častno in napredno življenje v veliki in svo bodni domovini kraljevini Jugoslaviji. S takim delom ste vi, junaki zaslužili popolno priznanje in pohvalo.
Nj. Vis. knez namestnik Pavle nam je Il svojo prisotnostjo pri teh manevrih iz-
kazal posebno čast. On je kot prvi namestnik blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s požrtvovanjem in z energijo prevzel in nadaljeval veliko delo za napredek in materialno opremo naše vojne sile, da bi jo popolnoma dovršeno in zgrajeno izročil našemu mlademu in ljubljenemu vrhovnemu poveljniku Nj. Vel. kralju Petru II. In danes mi je Nj. Vis. knez namestnik Pavle ob zaključku teh manevrov, zadovoljen z rezultati svojih dosedanjih prizadevanj in z vašim delom za časa teh manevrov, blagovolil odrediti, da vam izrazim njegovo visoko priznanje in čestitke k doseženemu uspehu, kar izvršim s posebnim zadovoljstvom. Pri tem vam hkratu izjavljam svojo toplo zahvalo in pohvalo za vaše uspešno delo, pa tudi željo, da boste tudi v bodoče vredni najvišjega priznanja. Ko izvršujem to visoko nalogo, vas, junaki, pozivam, da vsi zbrani skupno gromko vzkliknemo: Živel Nj. Vel. kralj Peter II.! Živel Nj. Vis. knez namestnik Pavle! Živel ves vzvišeni kraljevski dom!
Vojni minister o poteku
manevrov
Izjava novinarjem »Jugoslavija je lahko ponosna na svofo oboroženo silo" — Priznanje prebivalstvu
NOVO MESTO, 26. septembra, d. Po končanih manevrih so se novinarji obrnili na ministra vojske in mornarice generala Ljubomira Marica s prošnjo, da jim pove svoje mnenje o rezultatu pravkar zaključenih manevrov, največjih, kar jih je do-sedaj imela jugosiovenska vojska. Minister Marič se je prošnji ljubeznjivo odzval ter je dal novinarjem naslednjo izjavo:
»Imeli ste priliko, da sami opazujete ne le delo in zadržanje, nego tudi opremo naše vojske. Na podlagi tega ste si lahko že sami ustvarili svojo sodbo, če pa že želite slišati tudi moje mnenje, Vam morem s trdnim in neomajnim prepričanjem reči:
Kraljevina Jugoslavija je lahko ne le zadovoljna, nego tudi ponosna na svojo oboroženo silo. S popolnim zaupanjem lahko zre v svojo bodočnost.. Njena oborožena sila je pripravljena in sposobna, da ji zagotovi mirno, častno in napredno življenje. Danes je varen instrument politike in pomemben faktor miru vobče. O tem pač nikomur ni treba dvomiti.
Priprave za manevre so bile popolne. To ste lahko tudi sami videli. Enako tudi izvedba manevrov. Na teh manevrih je poleg kadrovcev sodelovalo približno prav kolikšno število rezervistov vojakov m oficirjev. Odziv obveznikov je bil odličen. Edinice so bile izpopolnjene z vojaki vseh treh plemen in vseh veroizpovedi. Zaradi tega so bile manevrske sile tudi pravi izraz narodne vojske kraljevine Jugoslavije. Povsod, koder so vojne edinice šle, so bile sprejete in pozdravljene s posebnim navdušenjem in ljubeznijo domačega pre-
bivalstva, ki si je prizadevalo, da izkaže vojski čim več pozornosti, da ji stori čim več uslug, da bi si ohranila na te manevre čim lepše spomine. V tem je treba videti manifestacijo neomajnega zaupanja naroda v svojo vojsko, kakor tudi ljubezen, ki jo narod brez razlike vere in plemena goji do te svoje podpornice.
Manevrsko delo se je razvijalo pod zelo težkimi pogoji, zlasti vremenskimi in terenskimi. Vredno pa je sleherne pohvale. Red in disciplina sta bila popolna. Obvezniki so tekmovali s kadrovci, in vsi so zastavili vse svoje sile in so tudi ob tej priliki docela pokazali svoje sposobnosti in svojo izvežbanost. Materialna izvežbanost je, kakor ste videli, popolna, čeprav v neki meri še nedcstatna. Vendar smo na poti, da tudi te nedostatke odstranimo. Poveljevanje vobče, tako višje, kakor nižje, je tudi ob tej priliki vidno dokazalo, da je v razumevanju in znanju vojaških ved na sodobni višini. Starešinski kader je splošno dokazal, da je popolnoma dorastel težkim in odgovornim dolžnostim.
Z eno besedo: Veliki manevri, pri nas doslej največji, tako po silah, ki so sodelovale, kakor glede sredstev in metod, primerne vojaške izvežbanosti in vojnih izkustev, ki so se na njih izvajala, so podali nov dokaz sposobnosti naše vojske, njene izvežbanosti, vrednosti njene organizacije in njene opreme. Hkratu pa so nam dali tudi mnogo dragocenih naukov, ki bodo izkoriščeni. Koristi teh manevrov pomenijo v mnogočem nagrado za vse ono, kar je bilo potrošeno,
Jubilejno leto Zmajevega stega
Lep zbor ob lsletnici naše prve skavtske organizacije
Ljubljana, 26. septembra.
Zmajev steg, prva skavtska organizacija v naših krajih, proslavlja jubilejno leto; poteka 15 let, odkar so njegovi prvi pionirji zasejali seme skavtske ideje pri nas, ki je lepo obrodilo. Ob 10. je bil v beli dvorani Uniona občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan. Otvoril ga je zastopnik starešine svetnik Cernigoj s pozdravom, nato je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Val. kralju Petru II., pozdravna pa ministru Rogiču.
Pregledno poročilo o stanju in delovanju Zmajevega stega skavtov v Ljubljani, njegovega načelstva ter pregled sistema ureditve tega delovanja z vidika štiriletne dobe je podal tajnik Mitja Švigelj. Zmajev steg dolguje zahvalo vsem onim, ki so skav-tizem pred 15 leti presadili na naša tla in
vsem, ki so mu pomagali v rasti, gmotno ali moralno. Prav na današnji dan pred 15 lati je organizacija na predlog inž. Pen-gova dobila me Zmajev steg in svoj totem, ki je posnet po grbu našega mesta.
Odbor je v preklam letu stremel, da na viden način poudari pomen jubilejnega leta, ki je bilo pomembno tudi zaradi dveh drugih dogodkov: proslave 801etnice Bad-na-Powela in 5. svetovnega jamboraja. Proslavo pionirja skavtizma, sivolasega torca generala Badna-Po\vela je Zmajev steg dostojno opravil. Pomembno je bilo taborenje ljubljanskih skavtov v Kamniški Bistrici, saj so skavti tam uredili novo gorsko pot. Desat naših fantov je bilo na svetovnem taborenju na Nizozemskem in je njihov tabor zbudil splošno pozornost. Stalno lep je napredek članstva, saj šteje danes Zmajev
•tog i« 226 pripadnikov, od tega 100 izvidnikov. Vzorno j a bilo poslovanje tehničnih činiteljev. Vod Zlatorog, ki mu pripadajo, je narasel na 20 članov. Tajnik je navedel še razne prireditve, ki so jih imeli 6kavti, ali na katerih so sodelovali. V teh-ničnem programu je bila novost vodne vež-be v zimskem bazenu Ilirije, kjer je sodelovalo 20 članov. Važen kader v stegu tvorijo poleg izvidnikov in vodstvenega korpusa volčiči, ki so letos sodelovali pri vseh stegovih prireditvah ter priredili božično dobrodelno akcijo in lastno letovanje v Kamniški Bistrici z rekordno udeležbo. Člani so letos taborili na Žagani peči in na župnem taboru. Na vseh talorih je bilo 84 udeležencev.
O stanju blagajne je poročal Danilo Tavčar. Dohodki so znašali 9U86 din, izdatki pa 8932 din. Sledila so poročila posameznih činiteljev in vodij krdel in čet. Za krdelo kraljeviča Marka je poročal H. Kunaver, za triglavsko četo Peier Peterlin, isti tudi za knjižnico, a Lovro Vereeki je podal zanimivo statistiko Zmajevega stega in gibanja pripadnikov. Pregiedno gospodarsko poročilo je ša podal gospodar Ivan Cvahte, o stegovi trgovini pa je poročal Karel Pre-log. Sledile so volitve in je bil z navdušenjem izvoljen za starešino Pavel Kunaver, za namestnika Ludvik Stih, za načelnika stega Danilo Tavčar, za namestnika inž. Švigelj, v odbor pa tudi večinoma preizkušeni skavti in nekaj novih moči. Občni zbor je bil zaključen v najlepšem soglasju.
Sokolska počastitev T. G. Masaryka
Beograd, 26. septembra, p. Na Kolarčevi univerzi j,e priredil dane? Savez SKJ svečanost v počastitev spomina pokojnega prezidenta dr. Masarvka. Ob otvoritvi je kraljeva garda odsvirala pogrebno koračnico Cajkovskega, nakar je sledila simbolična, slika s praporom Saveza SKJ. ki je bil ovit v črr.o kopreno. Po listarešina saveza Juro Paunkovič je imel spominski govor, nakar je član izvršnega odbora Saveza SKJ dr. Dragič predaval o dr. Masaryku in So-kolstvu. Zemunsko pevsko društvo je odpelo »Ave verum«, godba kraljeve garde pa je odsvirala uverturo iz Libuše, nato pa češkoslovaško in našo himno. Kralja je pri tej svečanostj zastopal polkovnik Cesarič, navzoč: pa so bili tudi zastopniki narodne skupščine, senata, vojske in raznih narodnih društev.
Nova uprava Matice Srbske
Novi Sad, 26. septembra, o. Danes je bila letna skupščina Matice Srbske. na kateri je bil izvoljen z 265 glasovi proti 7 novi odbor z odvetnikom dr. Aleksandrom Močem na čelu.
Stoletnica šabaške gimnazije
Šabac, 26. septembra, p. Danes so slovesno proslavili stoletnico obstoja tukajšnje gimnazije. Kralja je pri svečanostih zastopal brigadni generai Milan Kostič. ki je sporočil, da je Nj .Vel. kralj odlikoval šabaško gimnazijo z redom sv. Save I. stopnje. Vodstvo gimnazije je prejelo celo vneto brzojavnih pozdravov, med njimi tudi od univerze in Trgovske akademije iz Ljubljane ter od raznih drugih ustanov.
KalSus postane zopet finančni minister
Praga, 26. septem. b. Malo pred Masa^
ryl.ovo smrtjo je bila v Pragi javna tajnost, da se v zvezi z razpravami o vladnem finančnem programu pogajajo z bivšim finančnim ministrom Kalfusom, ki je odstopil pra! mesec; zaradi neodobravanja viaLne agrarne politike, da bi zopet prevzel finančni resor. Sedaj se doznava, da se bo prihodnja seja vlade pečala predvsem s tem vprašanjem in bo verjetno dr. Ilodža takoj po sej! predložil predsedniku republike imenovanje dr. Kalfusa za finančnega ministra. Začasno je finančno ministrstvo vodil prosvetni minister dr. Franke. Zopetna pritegnitev dr. Kalfusa se pričakuje v najkrajšem času. Finančni program še ni izilelan, ker želi vlada prepustiti njegovo dokončno izdelavo dr Kalfusu, da bi se s tem že v naprej onemogočili taki spori kakršen je bil zadnji.
Od svoje demisije v juliju je bil dr. Kal-fus sekcijski šef finančnega ministivitva. Isto funkcijo je opravljal tudi pred svojim prvim imenovanjem za češkoslovaškega finančnega ministra po demisiji dr. Trapla v marcu 1986.
Vojvoda Windsorski na Dunaju
Pariz, 26. septembra. AA. Davi ob pol 11. sta prispela z Dunaja v Pariz vojvoda Windsorski in njegova soproga.
Lahkoatletski miting Železničarja
Maribor, .26. septembra Na stadionu železničarja se je danes dopoldne vršil medklubski lahkoatletski miting železničarja, ki je bil prav za prav v znamenju jubileja atleta Frana Podpe-čana, ki je slavil svoj 100-ti nastop za barve svojega kluba. Pred pričetkom tekmovanja so se zbrali atleti vseh nastopajočih klubov, in sicer železničarja, Ra-pida, Maratona in Mure pred tribuno, kjer je čestital jubilantu v imenu železničarja predsednik inž. Uran ter mu izročil krasno spominsko darilo. Nato so čestitali Pod-pečanu zastopniki ostalih klubov.
Tehnični rezultati so bili: 100 m: 1. Miihleisen (Rapid) 11.7, 2. Stropnik (žel) 11.9, 3. Starešina (žel) 12.
3000 m: 1. Grmovšek (Maraton) 9:57, 2.
Podpečan (žel) 9:58, 3. Zupan (Žel) 10:05. Skok v višino: 1. Oroszy (Ilirija) 1.65, 2.
Kranjčič (žel) 1.60, 3. Jeglič (Rapid 1.60.
Štafeta 4X200 m: 1. Rapid 1:40.4, 2. železničar 1:41, 3. Mura 1:53.2. Met krogle: 1. Vidic (Maraton) 11.90, 2.
Radič (Rapid) 10.41, 3. Jeglič (Rapid) 10.41.
Štafeta 4 X 1500 m: 1. Rapid 19, 2. železničar I 19:05, 3. železničar II 20:25. Najboljši rezultat dneva je dosegla štafeta Maratona 18:56, bila pa je diskvalificirana. Skok v daljino: 1. Skok (Zel) 5.95. 2. Rat-ko (Maraton) 5.79, 3. Joža (Zel) 5.74.
Met diska: 1. Radič (Rapid) 37.98, (nov mariborski rekord), 2. Vidic (Maraton) 31.33, 3. Jeglič (Rapid) o 80.67,
Kongres internirancev
Impozanten zbor žrtev denunciantov in avstrijskih pri« ganjačev izza svetovne vojne
Beograd, 26. septembra, p. Danes je bilo
v Beogradu zborovanje internirancev in političnih preganjancev izza svetovne vojne.
Udeležilo se ga je več sto oseib, ki so bile med svetovno vojno v Avstroogrski internirane v raznih koncentracijskih taboriščih ali drugače preganjane. Sestali so se, da bi obuiiili t»pnmine na one težke čase v borbi za osvobojenje naše domovine. Zborovanje je bilo v poslopju nove univerze in mu je prisostvovalo mnogo uglednih osebnosti, med njimi minister pravde dr. Subotič, vodja zemljoradnikov Joca Jovanovič, več senatorjev, med njimi dr. Andjelinovič, bra-nitclj obtožencev v banjaluškem procesu ter dolgoletni predsednik bosanske vlade, Danilo Dimovič. večje število narodnih poslancev, četnikov, aktivnih in rezervnih oficirjev, univerzitetnih profesorjev ter mnogo dTugih.
Zborovanje ie otvoril profesor beograjske univerze dr. Čorovič, ki je pozdravil vse prisotne, nato pa izroči;] predsedstvo upokojenemu gimnazijskem^ ravnatelju Steva-nn Zak-uli. ki ee je v svojem govoru spominjal težkih vojnih časov ter suženjstva pod avstro-ogrskim jarmom, kakor tudi svetlih trenutkov iz naše narodne zgodovi-
ne ter pomembnih dogodkov sedanjega časa t06tTan in onstran Save in Drine, kakor tudi bojev za osvobojenje naše domovine.
Soglasno in z velikim odobravanjem Je bila odobrena 'pozdravna brzovajka Nj. Vel. kralju Petru, v kateri mu izražajo bivSi in-terniranci vdanost in željo, delati tudi v bodoče zanj in za skupno jugoslovensko domovino.
Zatem sta govorila prof. Tomič in Stanislav Popovič ter mnogi drugi, ki so vsi poudarjali potrebo, da se osnuje skupna organizacija političnih preganjancev izza svetovne vojne. V tem smislu je bila .prejeta tudi resolucija. Namen t« organizacije bi bil med drufrim, da se naraščaj sistematsko seznanja z velikimi Žrtvami in težkimi borbami za osvobojenje domovine in zedinjenje Jugoslovenov v skupno državo.
S tem je bilo današnje zborovanje zaključeno. nakar je sledil skupen banket
vseh bivših političnih preganjancev. Jutri ihodo odpotovali na Oplenac. k.jer bodo položili venec na grob pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uelinitelja.
Iz nedeljske kronike
Lepa jesenska nedelja
Ljubljana, 26. septembra
Po dolgotrajnih nalivih je bila današnja prva jesenska nedelja zlata, da še dolgo ne pomnimo tako vedrega dne. Zjutraj je še ležala nad Ljubljano in okolico gosta megla, ki nam pa navadno zmeraj obeta dobro vreme, proti poldnevu se je iz megle izluščil krasen dan, k; je bil tudi poletno topel. Mnogi so že zarana pohiteli goram naproti, a prav dobro je bil zaseden tudi prvi Dolenjec, ki je potegnil mnogo ljudi k vojaški paradi v Metliki.
Opoldne so izpod oktogona na Ljubljanski kreditni banki udaril1 veseli zvoki že-lezničarske godbe Sloge, ki je priredila pro-menadni koncert; že snoči pa je bil pro-menadni koncert tudi v Rožni dolini pod okriljem Tujskoprometnega društva.
Prav živahna in razgibana je bila Ljubljana popoldne. Tivoli pa lepo urejeni Rožnik z novimi, širokimi cestami že dolgo nista imela takega obiska. Veselo so Ljubljančani tud: odzdravljali vojakom, ki so se vračali z manevrov; natrpano polni vlaki so vozili drug za drugim iz dolenjske metropole proti Ljubljani in naprej. Veseli so bili tudi vojaki; konec dober, vse dobro!
Na polic:ji in reševalni postaji pa tudi v bolnišnici so imeli mir, da tudi tem ni bila kaljena harmonija lepega praznika.
Otvoritev drame
Ob izredno živahnem zanimanju občinstva se je snoči v dramskem gledališču pričela nova sezona z uprizoritvijo Shake-spearjevega »Julija Cezarja« v prevodu Otona Zupančiča in v režiji prof. O. šesta. Hiša je bila zvrhano polna, med občinstvom je bilo zlasti razveseljivo mnogo mladine. Naša gledališka publika se od sezone do sezone obnavlja z zmerom širšimi vrstami mladega rodu, kar odpira razvoju naše Talije pač najlepše perspektive. Uprava se je potrudila, da je dala hodnike prekriti z novimi preprogami, ki poživljajo intimno občutenje, kakršnega je treba gledališkim večerom tudi na zunaj. Predstava je bila zlasti v pogledu scene, ki jo je po načrtih inž. arh. Franza izdelala gledališka slikama pod vodstvom mojstra Skružnega, prav skrbno pripiav-ljena, prav tako pa so tudi posamezne kreacije zapustile v obiskovalcih najlepši vtis. Glavne vloge so bile v rokah Levarja (Julij Cezar), Jana (Mark Brut), Grego-rina (Mark Antonij) in Skrbinška (Kasij), po dolgi odsotnosti, ki jo je zakrivila težka bolezen, pa je prvič nastopil Lipah v
vlogi Cicerona. O uspehu uprizoritve bo
»Jutro« še poročalo.
Na razstavi neodvisnih
Mladi likovni umetniki, ki prvikrat skup no razstavljajo v Jakopičevem paviljonu, so danes — po lepo uspelem koncertnem nastopu člana Narodne opere Kolacia — pripravili svojim stalnim obiskovalcem novo prijetno presenečenje. Režiser Ciril De-bevec je ob 11. pred občinstvom, ki je s svojo številno navzočnostjo potrdilo vero, da je v naši javnosti dovolj smisla za lepe umetniške prireditve, čital nekaj izbranih odlomkov iz Cankarjevih del, ki se nanašajo na umetnikovo pojmovanje poslanstva in na odnos občinstva do njega. Najprej je prečital globoko občuteno študen-tovo pesem iz »Lepe Vide«:, nato pa nekaj težkih, s krvjo pisanih odstavkov iz »Bele krizanteme«. Občinstvo je njegovo dovršeno recitacijo sprejelo z iskrenim aplavzom.
Nato je eden izmed predstavnikov mladih, akad. slikar prof. Stane Kregar, zbrani množici tolmačil razstavljene umetnine. V uvodu je poudaril pomen vodstev po razstavah za zbliževanje med umetniškimi ustvarjalci in publiko, nato pa je po vrsti predstavil svoje tovariše, predvsem najmlajša dva, Omerso in Preglja, nato pa še Zdenka Kalina, Pirnata, Putricha in slikarje Didka, Mušiča in Sedeja. Na koncu je raztolmačil še svoja dela in razložil pomen surrealizma v razvoju umetnosti. Občinstvo je njegovim izvajanjem z zanimanjem sledilo do konca.
Danes zvečer
V RESTAVRACIJI
»ZVEZDA«
Prvovrsten ričet - ražniči -čevapčici - pečenice z zeljem itd. - NOVA PORTUGALKA. - Abonentje se sprejemajo.
Maribor preko nedelje
Maribor, 26. septembra
Krasna jesenska nedelja, solnčna in prijetna. Po dneh neprestanega deževja se je Mariborčanom kar imenitno prilegla. Mariborčani so konjunkturo temeljito izkoristili in preplavili bližnjo in daljno okolico. Od onstran meje pa je prispelo danes že v ranih urah rekordno število avtobusov s stotinami tujcev, ki so prišli v naš Meran, da prebijejo tukaj krasno jesensko toplo nedeljo v zabavi in razvedrilu. V Mariboru samem pa ni bilo danes veliko dogodkov, če izvzamemo veličastno uspelo proslavo 10-letnice obstoja in delovanja Tujskopromet-ne zveze, o čemer poročamo na drugem mestu.
RAZBURLJIV DOGODEK _irTTTT^ PRED FRANČIŠKANSKO CERKVIJO
Davi ob 6. se je pripetil pTed tukajšnjo frančiškansko cerkvijo dogodek, ki je vzbujal veliko ogorčenje in komentarje. V navedenem času bi se moral poročiti neki tovarniški delavec. Ko je s svojo nevesto namera.al stopiti v omenjeno cerkev, je priskočila neka ženska ter z nožem v rokah zagrozila ženinu, da ga bo usmrtila, če se bo poročil. V naslednjem trenutku so priskočili svatbeniki, ki se jim je posrečilo, da so žensko ukrotili. Poklicali so stražnika, ki je remiptentno žensko odpeljal na stražnico, kjer so .jo pomirili. Na stražnici je povedala, da ja z ženinom živela 9 let v skupnem gospodinjstvu in ker jo je zapustil in vzel drugo žensko, s katero se danes poroči, jo je to tako razburilo, da je nameravala poroko na vsak način preprečiti. To se ji pa seveda ni posrečilo, ker ee je poroka kljub temu vršila.
SMRTNI PADEC Z DREVESA
V	Breznem vrhu je llletni posestniški sin Ivan Škurnik eplezal na orehovo drevo da nabere nekaj orehov. Nenadno pa mu ia spodrsnilo in je nesrečni fantek padel 12 m globoko na zemljo, kjer je obležal nezavesten in v mlaki krvi ter kmalu zatem izdihnil. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je deček umrl zaradi tega, ker se je med padcem nabodel na neko suho vejo, ki mu je prebodla prsni koš in ranila 6rca.
MLADINA V SVET
V	zadnjem času se v Mariboru silno množijo slučaji, da mladoletni fantje ia dekleta
pobegnejo od doma. Včeraj sta zopet dva fanta pobegnila od doma, in sicer lTletni Josip Filipič, stanujoč v Vinarski ulici 10 in loletni Josip Ožir, stanujoč na Maljski cesti 87. Starši obeh pobeglih mladeničev so nestanek prijavili tukajšnji policiji, ki sedaj poizveduje za njima.
V RAZVAN.TU JE ZOPET GORELO
V gospodarskem poslopju posestnika D*e-gariča Štefana iz Razvanja 24 ja v no£i_od sobote na nedeljo nenadno izbruhnil požar, ki bi lahko postal usodepolen za vso vas, če bi domači in sosednji gasilci ne bili tako hitro priskočili na pomoč in pričeli z gašenjem. Okrog 3. zjutraj je zažarelo nad Razvanjem neto in so ognjeni zublji na mah objeli gospodarsko poslopje in hleve. Vrlim gasilcem iz Razvanja, Maribora, Bohove, Radvanja, Pobrežja im Peker se ja po enournem gašenju posrečilo ogenj lokali-zirati, medtem ko je gospodarsko poslopje z vsem gospodarskim orodjem, 60 kokošmi in 3 svinjami z mladiči postalo žrtev ognja, škodo cenijo na 20.000 din in sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
ROKOMAVHI NA POHODU
Doslej še neznani in neizsledeni • storilci so se splazili skozi podstrešje v stanovanje posestnika Miha Zabeva v Vrhah, kjer so pretaknili vse omare ter odnesli vse, kar jim je prišlo pod roko. Odnesli so razne obleke, čevlje, posteljnino in 6000 dinarjev gotovine, ki jih je imel Zabev shranjene v nekem predalu. Orožniki so storilcem že za petami.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Zaradi visokega pritiska nad evropskim kontinentom je bilo vreme pretežno vedro in toplo. V jutranjih urah megleno. Oblačno in nekoliko deževno ja bilo le nad angleškimi otoki. V Jugoslaviji je vedro in toplo vreme, zjutraj dokaj magleno, nekoliko oblačno le na skrajnem severovzhodu in v planinskih predelih. V večernih urah ponekod manjše nevihte, predvsem v dunavski banovini.
Zemunska vremenska napoved; Vreme bo še nadalje vedro po vsej državi. V jutranjih urah bo po dolinah megla. Ponekod je pričakovati lokalnih neviht e kratkimi nalivi. Temperatura se bo snatno spremenil*
%tata vredna tocšea
Uspešen nastop Ljubljane v Beogradu, M je igrata neodločeno — Tudi tekma v Splitu je prinesla delitev točk — Točke so še dobili Concordia, Slavija in BSK
Po 14 dnevnem odmoru smo včeraj zopet imeli ligaške tekme in živci naših športnikov so bili zopet napeti. V četrtem kolu so nastopili vsi ligaši. Včerajšnji rezultati so precej spremenili prvenstveno tablico.
Nas Slovence je seveda najbolj zanimal nastop Ljubljane v Beogradu. Res je sicer, da je moralo naše moštvo nastopiti proti novopečenemu ligašu Je-dinstvu, toda že dejstvo samo, da so morali Ljubljančani igrati na tujem terenu, je zadostovalo, da smo s precejšnjo skepso pričakovali beograjski rezultat. Ko nam pa je telefon javil, da je tekma med Ljubljano in Jedinstvom ostala brez gola in da je Ljubljana rešila v Beogradu eno točko, smo se vendarle nekoliko oddahnili. Točke, ki jih prinašajo fantje od zunaj, so namreč skoraj dvakrat toliko vredne, kakor točke, priborjene doma. Ljubljana je precej popravila svoj položaj ter se nahaja sedaj na sedmem mestu.
Druga tekma v Beogradu je prinesla Hašku prvi, in to precej izdaten poraz. BSK je po včerajšnji tekmi skočil za eno mesto naprej in je sedaj drugi v tablici, Hašk pa je padel z drugega na četrto mesto.
Največje zanimanje v splošnem pa je vladalo za srečanje v Splitu med državnim prvakom Gradjanskim in Hajdukom. Prišlo je do delitve točk. Gradjanski je z enakim številom točk kakor
BSK ostal na prvem mestu, ker je njegova goldiferenca boljša. Hajduk je pro fitiral eno mesto in je sedaj tretji.
Dejstvo, da beograjska Jugoslavija v Zagrebu še nikoli ni mogla poraziti Concordio, se tudi včeraj ni izpremeni-lo. Tesno je zmagala Concordia ter se usidrala na šesto mesto, aspirant za državno prvenstvo Jugoslavije pa čepi na koncu tabele. Ima dve točki kakor Bask, vendar pa je Baskova goldiferenca za spoznanje boljša.
Sarajevska tla so težka, to je moral včeraj občutiti tudi Bask, ki je pustil v Sarajevu obe točki ter je zaradi tega padel s petega kar na predzadnje, to je deveto mesto. Slavija pa je baš obratno s predzadnjega prišla na peto mesto.
Ne smemo pa pozabiti včerajšnjega nasprotnika naše Ljubljane, ki je bil do sedaj na zadiijem mestu. Točka, pribor-jena proti Ljubljani, ga je sedaj spravila na osmo mesto.
Tablica je sedaj naslednja: Gradjanski	4 2 2 0 14:4 6
BSK	4 3 0 1 10:4 6
Hajduk	4 2 1 1 9:6 5
Hašk	4 2 1 1 9:7 5
Slavija	4 2 0 2 4:5 4
Concordia	4 2 0 2 8:11 4
Ljubljana	4 1 1 2 4:8 3
Jedinstvo	4 1 1 2 1:8 3
Bask	4 1 0 3 2:4 2
Jugoslavija	4 1 0 3 2:5 2
Jedinstvo % Ljubljana 0:0
Beograd, 26. septembra
Igrišče Jedinstva. kjer se je vršila danes popoldne ligaška tekma med Jedinstvom in Ljubljano, je bilo zelo slabo zasedeno, kar je znak, da Jedinstvo v Beogradu nima preveč simpatizerjev. Pa tudi tistih par sto gledalcev, ki so prisostvovali tekmi, niso pokazali posebne ljubezni do domačinov. Burno so odobravali krasne kombinacije Ljubljane, ki je danes Beogradu pokazala, da je treba z njo računati ravno tako, kakor z onimi iz »gornje hiše«.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Jedinstvo: Novak — Popovič, Vujo-vič — Poljvaš, Lončarevič, Zve-kan — Dragičevič, Kečkeš, Seku-lič, Zivkovič, Pašanski.
Ljubljana: Pogačnik — Hasl, Ber-toncelj — Slapar, Pupo, Boncelj — Janežič, Lah, Pepček, Žitnik, Ti-čar.
Čeprav je Ljubljana dominirala skoraj skozi vso igro, ni mogla doseči zmage, ker je Jedinstvo pokazalo, da igra dostikrat kot celota zelo ostro, a večkrat so bili tudi posamezniki zelo surovi. Ta njihova surovost je prizadela danes Ljubljani precejšnjo izgubo. Že v 2. min. igre je bil Slapar pod kolenom težje poškodovan, da je moral takoj zapustiti igrišče in se ni več vrnil. Ljubljana je torej 88 minut igrala samo z 10 igralci. Že to dejstvo je zadostovalo, da je Ljubljani ušla zmaga. Žitnik, ki je začetkoma igral v zvezi, je moral stopiti na mesto desnega krilca. S tem pa je bil napad razbit. Kljub temu, da je igralec Jedinstva, ki je poškodoval Slaparja. dosegel svoj cilj, ni bil zadovoljen temveč je tudi udaril Hasla, ki je igral absolutno fair. V odmoru je Hasl poiskal tajnika Jedinstva g. Vasiljevi-ča ter ga prosil, naj vpliva na svoje igrače, naj bi se nekoliko brzdali. Kljub temu pa je bil v 40. min. nekoliko poškodovan Bertoncelj II, vendar pa je ostal na igrišču. V zadnji minuti igre je imela Ljubljana lepo šanso za zmago. Janežič je prišel na 16 metrov pred gol. Mesto da bi streljal, pa je po nepotrebnem oddal Tičarju, ki pa je bil v of si-deu. S tem se je razblinila zadnja šansa. Neodločeni rezultat ne odgovarja poteku igre in bi bila zmaga Ljubljane, čeprav tesna, zaslužena.
Kot celota je Ljubljana igrala prav dobro. Razumeti pa ne moremo, da igra Tičar, ki je fizično dobro razvit precej s strahom. Tudi v tehničnem oziru je zaostajal. Treba priznati, da je po p<> škodbi Slaparja Tičar izgubil Žitnika "v levi zvezi, vendar pa bi se moral sam rralo bolj žrtvovati. Pepček na centru je bil v tehničnem oziru dober ter je igral pametno, vendar pa mu je igra z gla vo delala precej preglavic. Kot vodja napada je bil premalo energičen. Od rjega smo pričakovali kako solo akcijo, ki bi danes gotovo imela uspeh. V napadu sta dominirala Lah in Janežič. Njuna igra je bila prvovrstna. Vendar pa zaradi nemogoče leve strani njun trud ni prišel do izraza. Pepček je v drugem polčasu igral levo zvezo, Tičar pa je šel na mesto vodje napada. Tičar pa se zaradi nerazumljve bojazljivosti ni obnesel. čeprav sta ga Pepček in Lah večkrat pošiljala z lepimi predložki naprej.
Krilska vrsta je dobro opravila svoj posel. Boncelj je imel mnogo dela z desnim krilom, ki ga je lepo držal. Pupo je zasenčil svojega nasprotnika. Pokazal mu je. kako mora igrati srednji krilec. Njegovi predložki so bili točni in precizni. Venomer je pošiljal napad naprej. Tudi Žitnik je na Slaparjevem me-
stu dobro izvršil svojo nalogo. Posebno se je odlikoval v drugem polčasu. Ima pa to napako, da preveč napada nasprot nika od zadaj.
Obramba je bila pravi zid. Tu ni bilo kruha za Jedinstvo. Odločna igra branilcev je bila večkrat predmet burnega odobravanja od strani občinstva. Reči pa je treba, da kljub odločnosti in ostrosti niti Hasl, niti Stane nista zagrešila nobenega foula.
Pogačnik v golu je ubranil nekaj zelo nevarnih strelov. Pogačnik je vratar, ki dobro dirigira svoja branilca, kar se do sedaj ni videlo še pri nobenem ljubljanskem vratarju. Slapar je svoji dve minuti dobro igral, vendar pa preveč dribla.
Absolutno objektivno in dobro je sodil g. Neverkla.
BSK: Hašk 4:1 (1:1)
Za današnjo prvenstveno tekmo je vladalo veliko zanimanje in je bilo na igrišču nad 7000 gledalcev. Prvih 20 minut se BSK ni mogel znajti in je igral zalo slabo, nasprotno pa Hašk odlično. V 5. min. je Fink zabil prvi gol za Hašk, a od 20. min. dalje se je BSK znatno popravil in prešel v ofenzivo. Pokazal je dobro igro in je zmago popolnoma zaslužil. Gole so zabili za Hašk Fink, za BSK Valjarevič 2, Moša 1, Vujadinovič 1.
Sodil je g. Barna iz Budimpešte odlično.
Hajduk: Gradjanski
lsl (1:1)
Split, 26. septembra Gradjanski je že v 7. min. po Lešniku, ki je plasiral oster in efekten strel, prišel v vodstvo, a v 10. min. je Hajduk po Kra-giču izenačil. Krivda za gol zadene branilca, ki sta pokrivala Glaserja, da ni videl žoge. Moštvo Gradnjanskega je igralo W sistem in je precej ugajalo zaradi svoje precizne in povezane igre. Tudi je bil Gradjanski tehnično boljše moštvo, Hajduk borben, a njegova obramba slaba.
Sodil je g. Scarpi iz Benetk. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, gledalcev nad 5000.
Concordia: Jugoslavija 1:0 (1:0)
Zagreb, 26. septembra V 13. min. je Ajbel iz opasne situacije pred golom Jugoslavije zabil edini in zma-gonosni gol.
To je bila najslabša letošnja prvenstvena tekma. Slaba je bila Concordia, a še slabša Jugoslavija. 3000 gledalcev je razočarano zapustilo igrišče. Sodil je g. Bažant.
Slavija : Bask
1:0 (1:0)
Sarajevo, 26. septembra Zmaga je bila odločena že v 10. min. prvega polčasa po (nagli akciji napada Slavi je. Bask je nastopil brez dr. Ivkoviča in Molinoviča, Slavija brez centerfora Raj-liča. Bask je bil tehnično boljše moštvo. Slavija pa je bila boljša v startu ln bolj požrtvovalna.
Sodil je g. Podupski lz Zagreba.
Prvenstvo LNP
Včerajšnje IV. podsavezno kolo je dalo nekaj prav presenetljivih rezultatov
Včerajšnja srečanja za prvenstvo pod-saveza so prinesla nekaj prav nepričakovanih rezultatov. Zlasti je treba omeniti visoko zmago Mure nad železničarjem, zmago Jadrana nad Hermesom in hud poraz Bratstva od strani ljubljanske Svobode. V naslednjem poročila:
Ljubljanska skupina Jadran: Hermes 1:0 (0:0)
Ljubljana, 26. septembra
V dosedanjem tekmovanju ni niti Hermes niti Jadran izgubil nobene točke, pa se je pričakovala ostra in napeta borba, ki tudi ni izostala. Na lastnem igrišču je po odprti igri bil nepričakovano premagan kljub temu, da je veljal za favorita. Trnov-čani so z neprimerno voljo, elanom in mladostnim poletom nadvladali tehnično bolj izvežbane Šiškarje in si tako popolnoma zasluženo priborili dve točke, ki bosta v nadaljnjem prvenstvu igrali še zelo važno vlogo.
Hermes je sicer v prvem polčasu prevladoval, toda zaradi neodločnega napada ni mogel izkoristiti niti najbolj zrelih šans. V golu Hermesa je po daljšem času zopet nastopil golman Malič, ki je svoje delo opravil prav dobro. Za dobljeni gol ga ne zadene nobena krivda. V krilski vrsti je manjkal srednji krilec Košenina, čigar odsotnost se je močno poznala. Tudi napad ni bil kompleten.
Jadran je taktično zadovoljil. V prvem polčasu se je krepko branil in je obrambe-na linija s krilsko vrsto opravila svoje delo prav dobro in sigurno. V drugem polčasu pa je po zmagovalnem golu, ki je padel v 5. min. popolnoma prevladoval in je bilo od časa do časa videti na terenu samo plave.
Tekmo je prav dobro vodil g. Vrhovnik.
Reka: Kranj 3:2(2:2)
Kanj, 26. septembra
Pred precejšnjem številom občinstva je danes ljubljanski Reki uspelo, da je na tujem igrišču odvzelo Kranju dve točki. Zmaga Rečanov je zaslužena. Kranj je nastopil v pomlajeni postavti, ki pa se ni obnesla.
Kranj je prišel v vodstvo v 15. min. po desni zvezi, izenačil pa je Zoreč v 30. min. v 34. Kranj zopet vodi, toda štiri minute kasneje je Prijatelj izenačil. Zmagonosni gol je 10 minut pred koncem zabil Zoreč.
Sodil je zelo dobro g. Mrdjen.
Svoboda : Bratstvo 7 :1
Jesenice. 26. septembra
Danes popoldne se je vršila na igrišču Bratstva podsavezna prvenstvena tekma med ljubljansko Svobodo in Bratstvom, ki se je končala z visoko zmago gostov 7:1.
Borba .je bila zelo neenaka, ker so bili nekateri najboljši igralci Bratstva odsotni in je jeseniška enajstorica zaradi tega nastopila v precej oslabljeni postavi.
Mariborska skupina
Maribor : čakovec 3:1 (2: o)
Maribor, 26. septembra Ta igra je spričo uspešnega nastopa CSK proti Železničarju prejšnji nedeljo v Ca-kovcu vzbudila precejšnje zanimanje. Na igrišče je prišlo več sto gledalcev v nadi, da bodo priča pričakovane napete igre. Toda moštvo CSK ni izpolnilo pričakovanja. V moštvu, ki je danes nastopilo proti Mariboru, je bilo marsikaj narobe. Pri napadalcih je bilo mnogo slabosti, krili pa sta bili zelo šibki, a ko sta dobili več posla, se je izkazalo, da nista prav pri stvari. Srednja vrsta je igrala taktično slabo. Vsi trije krilci so bili stalno v obrambi. Pri vsem tem je bila leva stran mariborskega napada stalno prosta. Od tod je prišlo tudi največ nesreče. Ožja obramba je bila najboljša formacija, bila je dobra, toda ne preveč zanesljiva.
Maribor je ponovil dobro igro pretekle nedelje in je bil nedvomno boljši partner. Vse formacije so bile izenačene in ni bilo v moštvu slabe točke. Posebno se je odlikovala napadalna vrsta, ki je pokazala res vzorno kombinacijsko igro. Pri tem se je izkazalo, da Maribor nima nobenega strelca, ki bi znal številne zrele situacije izkoristiti. V splošnem je današnja tekma nudila le nekaj zanimivih momentov, zlasti v prvem polčasu, ko je Maribor prevladoval tako očitno, da se je pričakovala visoka zmaga. Toda v drugem polčasu so se pri domačem moštvu pokazali znaki utrujenosti, tako da je prišel tudi nasprotnik do sape. Ofenziva gostov je trajala vse do konca in efekt je bil ta. da so zabili častni gol, ki so ga tudi pošteno zaslužili.
Gole so zabili v 27. min. Vele, v 34. pa Priveršek, a v 16. min. drugega polčasa je Podkubovšek zvišal na 3:0, v 35. je pa Ta-kacs znižal na 3:1.
Sodil je g. Pečar iz Ljubljane. Bil je gotovo objektiven glede of sidov in foulov, pa ni bil preveč siguren.
Mura: železničar 5:0(1:0)
Murska Sobota, 26. septembra V Murski Soboti se je danes odigrala pred rekordnim številom gledalcev 600, prvenstvena tekma med prvakom LNP že lezničarjem in novopečeno prvorazredno Muro. Železničarji so sicer v polju pred-vedli povsem zadovoljivo igro, pred nasprotnim golom pa se niso izkazali. Nasprotno je Mura s svežo in enostavno igro prisilila Zelezničarjevo obrambo h kapitulaciji in je petkrat potresla mrežo gostov.
Pri Železničarju je bila še najboljša sred nja vrsta, ki je smiselno razdeljevala žogo, dočim je bila ožja obramba izpod vsake kritike. Tudi napad se ni izkazal, čeprav se je zelo potrudil. Pri Muri je bil najboljši napad, ki je z enostavno in efektno igro zasluženo zmagal.
Goli so padli: V 25. min. po Hojerju, t
drugem polčasu v 14. min. po Jožetu, v 27. min. isti, v 30. min. Stare, v 40 min. pa Serec.
Zaradi lepe zmage je v Murski Soboti zavladalo veliko veselje in je bil današnji dan pravi narodni praznik.
Sodil je dobro in objektivno g. Berglez iz Zagreba.
Rapid: Gradjanski
2:1(1:0)
Cakovec, 26. septembra Rapid je danes odigral svojo prvenstveno tekmo v Cakovcu in si priboril dve dragoceni točki. Borba je bila zelo ogorčena, a na koncu koncev je le zmagalo moštvo, ki ima večjo rutino in vzdržnost. Gradjanski je igral zelo požrtvovalno, toda proti Ra-pidovi solidni obrambi njegov napad ni uspel. Gole so dali v 14. min. Sinkovič in v 20. min. drugega polčasa je isti zvišal na 2:0. V 32. min. je Banek znižal na 2:1.
Tekmo je dobro vodil g. Kopič iz Maribora.
Celjsko-trboveljsk a skupina
Celje : Trbovlje 6 : o (2 : 0)
Celje, 26. septembra Danea se Je na Glaziji pred 300 gledalci odigrala podsavezna tekma med Celjem in Trbovljami. Celjani so bili tehnično in kombinatorno za dober razred boljši. Krilska vrsta in ožja obramba Celja sta igrali smiselno in požrtvovalno, napad pa je bil preveč ležeren.
Gostje so pokazali zelo primitivno igro. Svoje neznanje pa so hoteli nadoknaditi z ostrostjo in nesportskim vedenjem. Ce-
lje Je hfflo ves Sa* ¥ absolutni premo«, toda dober del prvega polčasa ni moglo spra
viti žoge v mrežo. Največ prilik Je pokvaril napad sam, veliko žog Je pa postalo plen izvrstnega vratarja gostov. Šele v 37. min. je potresel Brunšek po lepi kombinaciji mrežo, Iv zadnji minuti prvega polčasa je povišal Dobrajc po enajstmetrovki na 2 :0. V drugem polčasu je v 7. min. Slamič po enajstmetrovki zviSal na 3 : 0, v 13. min. pa je spet Brunšek na mestu in je znova poslal žogo mimo vratarja v gol. že minuto pozneje je Dobrajc zvišal rezultat, v 21. min. pa je Ahtlk spet potisnil žogo v mrežo in postavil končni rezultat.
Celje je igralo do konca na polovici boveljčanov, vendar so pa napadalci igrali zelo ležerno pred golom. Tri minute pred koncem je sodnik izključil enega Trbo-veljčana.
Sodil je g. Reinprecht objektivno, le premalo energično.
Ostale nogometne tekme
LJUBLJANA: Mladika : Korotan 4:3. Drugorazredna prvenstvena. Juniorsko prvenstvo: Korotan : Jadran 2:1, Mars : Mladika 2:1, Ljubljana : Hermes 5:1.
DOMŽALE: Disk : Javornik 6:3 (5:0)
CELJE: Jugoslavija : Laško 5:1.
PRAGA: Prvenstvo. Sparta : Kladno 4:2 Slavija : Viktorija Žižkov 1:0, Prostejov : Slezka Ostrova 2:2. Pardubice : Viktorija Plzen 2:1, Plzen : Zidenice 2:1, Bratislava : Nachod 3:2.
DUNAJ: Prvenstvo. Vienna : FC Wien 3:3, Austria : FAC 2:0, Admira : Simme-ring 4:2, Rapid : Favoritner AC 3:0, Wac-ker : Sportklub 2:1.
RIM: Prvenstvo. Torino : Milano 1:0, Roma : Napoli 2:1, Luchese : Lazio 0:0, Tri-estina : Ambrosiana 1:1. Juventus : Bari 3:1, Genova : Fiorentina 1:0, Bologna ; Atalanta 2:1, Liguria : Livorno 3:2.
Lahkoatletf na delu
Gostovanje celovških lahkoatletov v Ljubljani —
rekord v balkanski štafeti
Not
Stadion je bil včeraj popoldne pozorišče gostovanja celovških lahkoatletov. Naš sta ri znanec KAC je poslal svoje juniorsko in seniorsko moštvo, ki sta se pomerili z dvema našima kluboma. Obakrat so morali gostje priznati premoč domačih.
V dvoboju juniorjev SK Planine in KAC je zmagala Planina s 50:38 točkami, odpadel je pa dvoboj seniorjev Primorja in KAC, ker sta bila oba kluba zaradi odsotnosti nekaterih odličnih atletov handica-pirana in je bila namesto dvoboja le prijateljsko srečanje.
Višek današnjega dne je bila balkanska štafeta 800x400x200x100, v kateri je Pri-morje, četudi ni nastopilo v najmočnejši sestavi, za 4 desetinke sekunde zboljšalo svoj lastni jugoslovenski rekord in postavilo novo znamko 3:27.
Zelo je ugajal tudi Zgur, ki je skoraj igraje preskočil vse višine do 180 in bi prav gotovo postavil nov rekord, da ni bil odskok premehak. Zgur je zato poizkusil le dva skoka, a je zaradi bolečin v členku odstopil od nadaljnjih poizkusov. Odličen čas je dosegel Skušek v teku na 400 m z 51.7. Primorje ima zdaj poleg Pleterška in Gabrška že tri tekače s časom pod 52 sekund.
Celovčani so prav po nepotrebnem prišli do dveh zmag in sicer na 800 m zaradi slabe taktike Pogačnika, v štafeti 4x100 pa zaradi popolnoma neuspele prve predaje med Gradišnikom in Zgurom.
Od gostov bi bilo v prvi vrsti omeniti srednjeprogaša Glanzinga in odličnega sprinterja Erlacherja.
Organizacija prireditve je bila prav dobra in je sodniški zbor v polni meri zadostil svoji nalogi. Občinstvo, v glavnem mla dina, bi bilo lahko bolj disciplinirano.
Tehnični rezultati so bili:
Balkanska štafeta 800x400x200x100 m:
1 Primorje (Goršek, Pleteršek, Skušek, Zgur) 3:27, nov jugoslov. rekord! (stari 3:27.4), 2. KAC (Kunschitz, Novak, Egger, Haderer) 3:37. Do 400 m je vodil Kunschitz nato pa je Goršek potegnil in predal s 50 m naskoka. Ostali trije so do cilja naskok povečali na 70 m.
Skok v višino: 1. Zgur (P) 180, 2. Eber-wein (KAC) 165, 3. Kreuzbauer (KAC) 165. Zgur je do 170 skakal v trenirkah in je vse višine do 180 preskočil že pri prvem poizkusu. Celovčana nista bila nevarna.
800 m: 1. Glanzing (KAC) 2:05.6, 2. Pogačnik (P) 2:05.8. Primorjaš je taktično nepravilno prehiteval nasprotnika na zavoju in se je pri tem tako izčrpal, da ni bil dorasel v ravnici ponovnemu spurtu Celovčana.
100 m: 1. Erlacher (KAC) 11.5, 2. Pleteršek (P) 11.5 za prsa, 3. Egger (KAC) 12.1, 4. Gradišnik (P) 12.6. Pleteršek je slabo startal, a je izgubo do cilja skoraj nadoknadil. Zmagovalec je ves čas vodil.
3000 m: 1. Goršek (P) 9:20.4, 2. Weber (KAC) 9:22.2, 3. Srakar I., (P) 9:56.1. Ce-lovčan je vodil do 300 m pred ciljem, v končnem spurtu pa je Goršek zmagal s 10 m.
4x100 m: 1. KAC (Novak, Egger, Haderer, Erlacher) 45.6, 2. Primorje (GradiSnlk, Zgur, Skušek, Pleteršek) 46. Zmago je odločila slaba prva prtdaja, kjer je Primorje izgubil 10 m, ki jih ni bilo mogoče več nadoknaditi.
400 m: 1. Skušek (P) 51.7, 2. Erlacher (KAC) 51.8, 3. Nabemik (P) 54.4. Skušek je vodil z nekaj metri naskoka, v silnem spurtu je pa Celovčan zmanjšal z razliko za prsa.
Trst:Ljubljana 4:2
Zanimiv teniški dvoboj — Izvrstna igra Ljubljančana Šivfca
Ljubljana, 26. septembra
Včeraj dopoldne se je na igriščih Ilirije pred približno 200 gledalci nadaljeval teniški dvoboj med reprezentancama Trsta in Ljubljane. Tržačani so že po sobotnih igrah prišli v vodstvo z 2:1 in so tudi v včerajšnjih igrah postavili isti rezultat ter zmagali v prvem srečanju z Ljubljano s končnim uspehom 4:2. Po zmagi Šivica nad Italijanom dr. Cattaneom se je zdelo, da bo Ljubljana iz/ojevala vsaj neodločen rezultat, ki bi bil v ostalem tudi bolj realen. Te račune je prekrižal izredno slabo razpoloženi Gogala.
Tržaška četvo. ica se je predstavila k« t odličen nasprotnik, ki ga odlikuje predvsem večja izenačenost, rutina in v ne mali meri tudi borbenost. Pri Ljub'jančar.ih sta se odlikovala le Šivic in Smerdu. dočim sta dr. Bleiweis in Banko nastopila slabo pripravljena, a Gogala je imel izrazit črn dan.
Revanžna tekma se bo vršila 17. oktobra v Trstu, poslej pa se bo vsako leto vršilo srečanje med Trstom in Ljubljano v tenisu.
V	prvi partiji včerajšnjega sporeda Je zmagal Šivic nad Tržač. dr. Cattaneom gladko v dveh setih 6:0, 6:3. Šivic, ki se nahaja v izborni formi je svojega dobrega nasprotnika dobesedno pregazil. Odlični Šivic je imel včeraj brez dvoma svoj najboljši dan in je posebno prvih šest gemov odigral v mojstrskem stilu. Cattanea je vidno zbegal diktirani tempo in ko se je znašel, ni uteenil groziti razigranemu nasprotniku. S Šivičevo zmago je Ljubljano ponovno izenačila stanje dvoboja.
V	napetem pričakovanju je sledila druga partija med dr. Aro in ljubljanskim zastopnikom Gogalo. Po prvih udarcih je dajal Gogala mnogo upanja na osvojitev točke, saj je pričel Tržačan defenzivno, kar je za Gogalo vedno ugodno. Dasi je Gogala zelo neodločno napadal in mnogokrat brez upno grešil na mreži, je zadržal ves prvi set z-.Setni naskok in zmagal v pr/em setu z rezultatom 6:2. V naslednjem ie prišel hitro v vodstvo s 3:0, od tu dalje pa je mnogo popustil, po nepotrebnem spremenil taktiko in se povsem umaknil v obrambo. Premoč je zato kmalu prešla na dr. Aro, ki je v rahlem napadu počasi pričel zbirati točko za točko. Gogala je vedno bolj popuščal, dobil samo še en gem, set pa je moral prepustiti nasprotniku, ki je s tem stanje izenačil. Potreben je bil torej
še tretji in odločilni set, v katerem pa Gogala ni imel več besede. Dr. Ara je zmagal s skupnim rezultatom 2:6, 6:4, 6:3 in priboril Trstu važno tretjo točko.
Pri stanju dvoboja 3:2 za Trst je sledila zadnja partija, in sicer double igra med Šivicem z Gogalo in Banfieldom s Sadar-jem. Banfield prične. Gogala, ki je vidno deprimiran po izgubljeni single partiji, zapored greši na mreži in prvi gem gre v korist gostov 1:0. Servis dobi Šivic in ga z bombnimi udarci kmalu dobi. 1:1. Igra je takoj v začetku odlična, posebno se odlikuje Šivic, ki je enako razpoložen kot v singlu, rešuje za Gogalo, kar se le da. 3:1 za Ljubljančane. Gosta po mnogih izenačenjih znižata na 3:2 in zopet servira Šivic naravnost idealno! Toda radi partnerjevih pogrešk izgubi servis in stanje je izenačeno 3:3. Gogala je povsem odpadel, zaradi česar dobita tudi sedmi važni gem nasprotnika in vodita 4:3. Vedno bolj prihaja do izraza koristna igra Banfieldova na mreži. Po njegovi zaslugi gresta tudi naslednja gema v njihovo korist in s tem tudi prvi set z rezultatom 6:3. V drugem setu pa se slika temeljito izpremeni. Šivic je pričel diktirati svoj običajni tempo, potegne Gogalo s seboj in Ljubljančana gresta na Šivicev servis v vodstvo 1:0. Tudi v nadaljevanju je inicijativa na naši strani, igra postaja razburljiva in živahna. Krasne parade izvaja Šivic, ki igra in teka za dva. Ljubljančana dobivata gem za ge-mom in v osmih minutah jih imata šest, gosta pa le enega. Gladek 6:1 uspeh v drugem setu je dal misliti na zmago Ljubljančanov. Toda v tretjem so moči igralcev pri kraju. Ljubljana vodi 1:0, potem dobi servis Gogala ter ga izgubi kakor vse doslej! Gogala mora svoj servis temeljito izboljšati pa se mu drugič kaj takega ne bo pripetilo. Igra postaja vedno bolj mlačna. Tržačani vodijo 2:1 in Šivic komaj še reši svoj srevis 2:2. Zaradi odlične Banfieldo-ve igre na mreži so Tržačani ponovno v vodstvu 3:2. Prvič dobita naša na Gogalov servis gem in stanje je zopet enako 3:3. Odločilni sedmi gem gre v izgubo na ro-vaš Gogale, ki dela velike napake pri mreži. 4:3 za goste. Na naslednji Šivičev servis ne dobita Ljubljančana niti točke, 3:0, s čemer je dateh odločen! V devetem gemu Ljubljančana sicer odbijeta dve odločilni žogi, toda tretjo Italijana izrabita in zaključita z rezultatom 6:3. Tržačani so na ta način postavili končni rezultat na 4:2.
»JUTRO« ponedeljska izdaj«
4
Ponedeljek 27. IX. 1931
čez dm in strn
ZRAČNI NAPAD
Opazovalnica na mestnem stolpu je včeraj nekoliko minut pred 10. uro prejela te-lefonično poročilo, da se bližajo Mariboru letala. Takoj je obvestila o tem industrijske obrate, ki so s sirenami dali znak bližajoče se nevarnosti. Letal sicer ni bilo... (»Jutro«, 18 IX.)
Letal sicer ni bilo... Če bodo imeli napadalci iz zraka v zaresni vojni vsaj malo tiste obzirnosti, ki jo kažejo v teh naših protiplinskih vajah, lahko pač mirno zremo v nemirne čase pred seboj.
GROZEN SAMOMOR
Na cesti blizu Slovenjgradca so ljudje našli truplo neznanega moškega, ki je bilo brez glave. Kmalu so v parku našli še strahotno razmesarjeno glavo. V ustih je tičala dinamitna patrona. (»Slovenski narod«, 18. IX.)
Dinamitna patrona v ustih razmesarjene, odsekane glave. Dvoje skrivnosti, ki jih bodo naši kriminalisti najbrž izlahka razložili občinstvu. Prvič: Kakšna je bila ta dinamitna patrona, da je po eksploziji še v ustih cela ostala, ln drugič: Kakšna je bila glava nesrečnega neznanca, da ji je Še po eksploziji lahko patrona v ustih ostala?
MASARYK IN NAŠA MLADINA
Vendar je treba pri tej priliki mimogrede omeniti, da bi naša mladina morala nekoliko bolje poznati človečanske in demokratične ideje T. G. Masaryka, kakor jih pozna češkoslovaška mladina. (»Slovenski narod«, 21. IX.)
Nič ne rečemo — Masaryk je po svojem življenjskem delu velik, občudovanja vreden duh, da bi bilo prav, če bi vsi narodi v čim večji meri zajemali iz njegovih studencev. Želja, naj bi naša mladina njegove človečanske in demokratične ideje bolje poznala kakor češkoslovaška, pa se nam zdi v danih razmerah skoraj zaman.
Z MASARYKOVEGA POGREBA
Njim so sledili odposlanci francoske, angleške, italijanske, jugoslovenske, rumunske in turške vojske s šefom češkoslovaškega generalnega štaba Krejčijem na čelu. Francosko vojsko je zastopal maršal Foch. (»Jutro«, 22. IX.)
Tolikšne pozornosti od Francije pač nihče ne bi bil pričakoval. Na pogreb prezidenta - Osvoboditelja je poslala sivolasega maršala Focha, ki na takšno častno pa težavno poslanstvo najbrž ni bil pripravljen. Slavni zmagovalec z Mame je namreč pod rušo že nekaj let.
OD NANKING A DO EVROPE
Nanking 21. septembra. Snoči ob 10. (davi ob 5. po srednjeevrodskem času) se je nad mestom pojavilo 300 japonskih letal, ki so pričela bombardirati severne okraje. (»Jutro«, 22. IX.)
Tako je v teh zmedenih časih še čas prestopil v nasprotno smer. Ko imajo na D a! j njem vzhodu večer, je pri nas na za-padu že zdavnaj naslednji dan.
RAZMERE NA FRANCOSKEM
Škof ga je krstil. Pa ne kakega princa,
ampak trinajstega sinčka preproste 34-letne kmečke matere v Franciji. Za botra pa mu je šel sam predsednik francoske republike. Sama hinavščina na strani države! (Slovenski dom«, 22. IX.)
Glejte, to je pač edina sreča za Francijo, da ima svoje škofe. Od kod naj bi ta zavržena framazonska dežela sicer vzela poslednjo iskrico iskrenosti?
Z MANEVROV
Tako smo torej pol ure čakali, da je mimo nas šla dobrih osem kilometrov dolga kača vojaštva. (»Slovenski dom«, 23. IX.)
Te dni, ko smo v listih vsak dan brali poročila z manevrov, smo o naSi vojski izvedeli zvrhano mero novih odlik. Tejle Iz »Slovenskega doma« pa se najbrž ne bo dalo verjeti: da bi naša vrla pehota v polni bojni opremi v pol ure zmogla dobrih osem kilometrov.
NOV TIP NEMŠKEGA LETALA
Njegova maksimalna hitrost znaša komaj 45 km na uro. Ako piha ugoden veter, pa se ta hitrost lahko zmanjša tako rekoč do ničle, tako da more letalo ostati povsem nepremično v zraku tudi v najbolj razburkanem ozračju. (»Slovenski narod«, 24. IX.)
Za vojno je bilo menda v resnici najbolje
iznajti takšno letalo, da mu bo najbolj razburkano ozračje najugodnejši veter.
OB JULIJU CEZARJU
Tristo in več let je minilo, odkar je Shakespeare skalil usodne dogodke v večno dramo in danes so učinkoviti še prav tako. (»Slovenski narod«, 25. IX.)
Shakespeare da je usodne dogodke v nekakšno dramo skalil? Včasih se morajo na pisateljevo kožo potruditi prav vsi, režiserji, igralci in recenzent je, da se kakšna dobra reč skali pred obličjem sveta.
POGLAVJE O POLITIčNi MORALI
O priliki proščenja v Vinski, srez Der-venta, je v torek popoldne skupina 40 do 50 ljudi iz vasi Višnjika začela pod vodstvom Pere Oreča brez naloga napadati posameznike, ki so se s proščenja vračali na svoje domove. (»Jutro«, 25. IX.)
Tako daleč smo torej v medsebojni strpnosti prišli: ljudje začenjajo drug drugega napadati, ne da bi jim bil kdo takšen nalog dal.
KARAMBOL
Avtomobil je mogel šele zadnji hip videti pred seboj puntajočega se konja, zato je avto zavozii v stran. Pri tem se je avtomobil zaril s prednjim delom v obcestni kamen, ki ga je okobalil ter se tam ustavil... Avtomobil je bil zaradi trčenja spredaj čisto razbit ter so morali iz Ljubljane pripeljati poseben avtomobil z žerjavom,
kt Je s težavo dvignil v kamen zariti avtomobil. (»Slovenski dom«, 24. IX.)
Vsakdanja, pa vendarle žalostna zgodba z naših cest. A kar je najbolj žalostnega na vsej zadevi, je dejstvo, da je avtomobil opazil konja šele zadnji hip.
PRETEP
Ko so se jima pa glave razgrele, sta si bila kmalu v laseh. Nikola je naredil konec prepira na ta način, da je potegnil iz žepa nož in ga Josipu zasadil v desno stran glave za ušesi. (»Slovenski dom«, 24. IX.)
V desno stran glave za ušesi? To bi se najbrž reklo po naše: za desno uho.
POVODENJ
Tudi Ljubljanioa je sedaj močno narasla. Njeno vodno stanje pri hidrocentrali na Fužinah je bilo davi 200 m nad normalo, voda pa je bila davi tam globoka m. (»Slovenski dom«, 23. IX.)
Takole zanese včasih tiskarski škrat nezaslišane reči na kup. Vodno stanje mu pride 200 m nad normalo, pa je voda še zmerom globoka le 5.20 m.
POPRAVEK
Delavci in kuhinja Delavskega doma. Na notico, ki smo jo priobčili pod tem naslovom v svoji četrtkovi številki, nas naproša uprava Delavskega doma za objavo naslednjega pojasnila: Stalnih abonentov iz vrst delavstva kuhinja Delavskega doma sploh nima. (»Jutro«, 26. IX.)
Tako je po uradnem pojasnilu prišlo za čas in razmere značilno dejstvo na dan, da med abonenti kuhinje Delavskega doma delavcev sploh ni.
Teden dni filma
V spomin na slavno plesalko Faniko Elsslerjevo je bil pravkar dovršen film z njenim imenom. Faniko igra Lilian Harvey, dvornega svetnika Gentza pa Willy Birgel. Film je prepleten s številnimi lepimi nastopi plesalk
| Dobra komedija se nam obeta. Te dni
bodo kazali v Matici film »Cirkus Saran«, eno najbolj posrečenih komedij pretekle sezone. V filmu bomo lahko videli vse glavne igralce, ki med komiki kaj veljajo. Hane Moser bo igral dvojno vlogo kava-lirja in klovna. Pevec Leo Slezak, naš stari zmanec, bo zbujal burjo smeha, Adela Sandrockova, ki je žal ne bomo mogli več dolgo občudovati, ker je zadnje leto pred smrtjo le malo finala, bo pokazala eno svojih naboljših vlog. Razen njih sodelujeta še Pat in Patachon, ki ju angažirajo v cirkusa za kroti tel ja, pa se boji t a zveri in bežita predi njimi. V filmu bo imel tudi večjo vlogo mladi Ceh Rolf Vanka, ki ga štejejo Čehi med svoje najbolj nadarjene igralce. Film režira E. W. Emo. glasbo pa je napisal Robert Stok. ki ima še tako dobro ime h prvih časov zvočnega fitima. »Cirkusa Sarana« nikari ne zamudite!
Film »Princesa korald«, v katerem igrata Ita Rina in Svet »slav Petrovič, so nedavno dovršili v Berlinu, kjer bo v kratkem velika premiera. Prisostvoval bo tudi diplomatski zbor. Prav radovedni smo na kritiko. Zelo verjetno pa je, da bo film lepo predstavil lepote m zanimivosti otoka Zla-rina. Najbolje je menda od vseh sodelavcev pri tem filmu odrezal skladatelj Ivo Tijardovič, ki so ga kar obdržali v Berlinu, da piše glasbo za nekatere nove nemške filme.
V Zagrebn so Imeli te dni premiero filma »Potepuhi«, napravljenega z našo mariborsko divo Eriko Druzovičevo po Jel-lerjevi opereti. Poročila pravijo, da so režiserji Eriko zaenkrat še štedili in da se šele proti koncu prav razmahne. Toda začetek je zadovoljiv in bo Erika gotovo v nadaljnjih filmih pokazala svoje pevske in igralske sposobnosti.
Lida Baarova igra mlado plesalko v zvočnem filmu »Patrioti«, ki ga postavlja nemška produkcija na trg kot eno svojih najboljših letošnjih del
FILATELIJA
Nove znamke po vsem svetu
Angleška Indija: Izšla sta dve novi znam ki s sliko kralja Jurija VI. v kronanjskem ornatu. Vrednota po 9 piesov je temno zelena, po 1 ana pa temno rdeča.
Češkoslovaška: Za 150 letnico rojstva Jana Purkyna sta izšli dve znamki, in sicer 50 vinarjev zelena in po 1 krono rdeča. — Pripravljajo se posebne žalne spominske znamke za smrt predsednika Masaryka.
Dominicana: Za prve narodne olimpijske igre v Ciudad Fruillu so izšle posebne spominske znamke. Na zeleni, rdeči in sinji znamki po 1 cent je metalec diska, na vijoličasti, rdeči in sinji po 3 cente ter tem no sinji rdeči in sinji po 7 centov pa športnik pred državno zastavo.
Eknador: Portovna znamka po 10 centov v sinji barvi je dobila pretisk »POSTAL« ln služi zdaj za frankovno znamko.
Filipini: Portovna znamka po 4 centa-ve je dobila pretisk »3 evos«.
Franciia: Izšla je prva frankovna znamka po 65 centimov v sinii barvi. — Za podpiranje muzejev sta izšli dve posebni priložnostni znamki s pribitkom, in sicer po 30 + 70 centimov v zeleni barvi in po 55 + 70 centimov v rdeči barvi. Na obeh znamkah je slika Nike Samotraške. Znamki se prodajata samo na posebnih dopisnicah v Louvru. Fontainebleauju in Versail-lesu. — Izšla je tudi posebna dobrodelna znamka po 65->-25 centimov v vijoličasto rjavi barvi z napisom »Pour sauver la rsce«.
Jhind: Znamki Angleške Indije po 3 ane 6 piesov v svetlo sinji barvi in po 6 an olivno rumena sta dobili zdaj pretisk »JHIND STATE«.
Letonska: Za fond »Nagrada domovine«, ki so ga ustanovili, da bodo z njim podpirali zaslužne umetnike, je izšla posebna priložnostna serija znamk s sliko predsednika Ulmanisa. Naklada znaša 100.000 serij. Znamke po 3 santime je rdeče oranžna rumena, po 5 centov svetlo zelena in zelena po 10 santimov črnozelena in temno zelena, po 20 santimov lilasto rdeča in vijoličasta, po 30 santimov sinja in temno sinja, po 40 santimov rjava in temno rjava, po 50 santimov olivno zelena in temno zelena.
Libanon: Izšla je nova frankovna znamka po p.50 piastra v lilasti barvi.
Mehika: Izdana je bila nova frankovna znamka po 10 centov v viioličasti barvi.
Nabha: Frankovna znamka Angleške Indije po. 9 piesov v temno zeleni barvi, li-lasta po 1% ane in sivo zelena po 4 ane so dobile pretisk »NABHA STATE«.
Norveška: Izšle so frankovne znamke po 5 oerov rdeče vijoličasta, po 10 oerov zelena in po 20 oerov rdeča. Razen tega ie bila izdana tudi znamka za letalsko pošto po 45 oerov v svetlo sinii barvi.
Novi Zeland: Frankovna znamka po 2 šilinga v olivno zeleni barvi je bila s kurzivnim pretiskom »Oficial« izpremenjena v uradno.
Peru: Spet je izšlo nekai novih znamk in sicer zelena po 2 centa, črna po 4 centa, temno rjava po 20 centov, sivo sinja po 50 centov in rltramarinasta po 1 sol. — Ra zen tega letalske znamke: rumeno zelena po 5 centov, lilasto rdečkasta po 20 centov, lilasto rjava po 50 centov, zelena po 70 centov in temno zelena po 90 centov.
Portugalska: Za 400 letnico smrti pesnika in igralca Gila Vincentea je izšla posebna priložnostna znamka po 1 eseudo v rdeči barvi.
Romunija: Za osmo balkanijado so izšle posebne spominske znamke s pribitkom. Na njih so slike raznih lahkoatletskih panog. Znamka po 1 + 1 lej je vijoličasta, po 2+1 lej zelena, 4+1 lej rdeča, 6+1 lej rjava, in 10 + 1 lej svetlo sinja.
Saurath: Izšla je nova frankovna znamka po 1 ana karminasta in črna z napisom »Postage & Revenue«.
Španska pošta v Maroku: S pretiskom »TANGER« je izdala valencijska vlada na slednje frankovne znamke: temno zeleno po 1 centimo, svetlo rjavo po 2 centima, črno zeleno po 15 centimov, rdečo po 30 centimov, in sivo črno po 1 peseto
Švica: Poročali smo že, da je uvedla Švica posebne premične poštne urade na avtomobilih za razne prireditve. Za take avtomobile je izdala tudi posebno znamko po 10 centimov v rdeči in črni barvi.
Tunis: Izdan je bil frankovni provizorij. Na svetlo sinji znamki po 50 cent. je pretisk »0.65«.
Venezuela: Izšla je nova frankovna znamka po 5 bolivarjev v rjavi barvi.
Novi bloki
Naš blok, ki je izšel za razstavo v Beogradu, smo že opisali. Naj navedemo kot dopolnilo še to, da je znašala celotna naklada 130.000 kosov. Od tega so dobili filatelisti direktno 90.000 kosov po društvih, v katerih so včlanjeni, 40.000 pa so jih prodali an razstavi. V Nemčiji notira naš blok povprečno 6 mark.
Nemčija se s 6vojima zadnjima blokoma ni izkazala. »Rjavi trak« je s svojim pretiskom v primeri s prejšnjimi vse prej kakor okusen. Koliko je znašala njegova naklada ni znano, baje pa okoli pol milijona kosov. Bloka se je polastila špekulacija in ga
»Na Soči 1917«. Burni dogodki ofenziv na Soči 60 ovekovečeni v filmu »Na Soči 1917«. Strahote velike vojne so prikazane na pretresljiv način. Film izdeluje tvrdka »Tobis«. Zaključna snemanja se pravkar do-vršujejo in bo film najbrž že oktobra prišel v Jugoslavijo. Prav verjetno je. da bo v naših krajih, ki so bili tako usodno priklenjeni k dogajanjem na 60ški fronti, zbudil še posebno veliko pozornost.
»Razbiti vrč« se imenuje film po znani Kleistovi komediji. V glavni vlogi je Emil Jannings, režira Gustav Uoickv.
Mlada Deana Durbinova, ki igra glavno vlogo v filmu »Tri zlate devojČice«, je v Ameriki močno priljubljena. Od vseh strani ji stavijo ponudbe, da bi služila za reklamo. Toda mlada, nadarjena lepotica *e ne da premakniti od filma. V koliko je njen sloves upravičen, bomo videli v filmu »Tri zlate devojčiče«. ki je baje prav ljubka veseloigra.
Jeanetta Macdonaldova se je sicer poročila, toda ostala je zvesta filmu in svojemu partnerju Neteonu Eddyju. Po velikih uspehih v »Veseli vdovi«, in »Roeemarie« doživlja zdaj triumfe v filmu »Valček strasti«, ki ga že predvajajo v Beogradu, Jeanetta poje celo vrsto izbranih opernih arij Sodelujejo donski kozaki in veliki operni zbori.
Mož iz »Eden-bara« Francoski filmi so postali v zadnjem času zelo priljubljeni To nam najbolje izpričuje obisk »Kitar«, ki jih zdaj daje Matica. Obeta na-m pa prav v kratkem še en prvovrsten film francoske produkcije. »Moža iz Eden-bara«. Ta film oo resne vsebine. Glavni vlogi v njem bosta imela slavni igralec Harrv Baur ln Inkisinov. Razen njiju nastopa tudi obvezna igralka Gina Mane«. Film ee odiigrava v Parizu, na Montparnasseu. To njegovo privlačnost še bolj povečava. Harry Baur ima pač tudi v Ljubljani velik krog spoštoval-cev svoje izredno močne umetnosti.
Mariborska Zveza za tujski promet je svečano proslavila svojo desetletnico
Maribor. 26. septembra
Staroslavni mariborski grad, kamor se je Tujskoprometna zveza s Putnikom preselila ob današnji proslavi, je bil danes ves v državnih zastavah. Od vseh strani so prihajali gostje, ki so se zbirali v veliki ka-zinski dvorani, da prisostvujejo jubilejnemu zboru Tujskoprometne zveze.
V okrašeni in razsvetljeni Kazini, s katere je plapolala državna zastava, je otvo-ril jubilejni zbor v odsotnosti obolelega predsednika inž. V. Šlajmerja podpredsednik ravnatelj Šubic iz Celja. Nad predsed-stveno mizo, okoli katere so se zbrali člani odbora, je bila z državno trobojnico slika Nj. Vel. kralja Petra II. Svoja uvodna izvajanja je posvetil g. šubic pozdravu navzočih odličnikov, zastopnika kr. banske uprave dr. Rateja, generalnega inšpektorja Blagojeviča kot zastopnika trgovinskega ministra, inž. Hinterlehnerja kot predstavnika naših železnic, g. Sedlarja kot zastopnika ljubljanske finančne direkcije, stolnega prosta dr. Vraberja kot škofovega zastopnika. nadalje mestnega načelnika dr. Juvana, sreska načelnika Popoviča in dr. Šiško, narodnega poslanca dr. Jančiča, častnega člana in bivšega podbana (te. Pirkmajerja, dr. Brauna kot zastopnika avstrijskega zveznega ministrstva za trgovino in promet, g. Schmelza kot predstavnika avstrijskih tujskoprometnih organizacij, zastopnika zagrebškega Putnika g. Dragoma-noviča ter vse navzoče predstavnike korpo-racij in organizacij, ki so prispeli k tej slovesni proslavitvi Putnikove lOletnice. Zatem je g. Šubic prečita) pozdravna pisma, ki so jih razni odličniki poslali Tujskopro-metni zvezi v Maribor ob njenem jubileju. Stoje je zbor sprejel udanostno brzojavko, ki so jo potem odposlali Nj. Vel. kralju Petru II. Nato so prečitali pozdravne brzojavke predsedniku vlade, trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču. banu. š»fu turističnega odseka v trgovinskem ministrstvu ter zvezinemu predsedniku.
Sledilo je izčrpno poročilo predsedstva, ki ga je prebral g. Šubic. Poročilo podaja pregledno zgodovino razvoja Tujskoprometne zveze v Mariboru. V poročilu se zlasti navajajo zasluge bivšega velikega župana mariborske oblasti dr. Pirkmajerja, ki je utstanovil Tujskoprometno zvezo in ki je je s svojim delom postavil temelje in osnove, ki so omogočile nadaljnji razmah tuj-skopropagandnega dela ob naši meji. Pod naslednjimi zvezinimi predsedniki dr. Rata-jem, dr. Jančičem ter inž. Slajmerjem ee je to delo spretno, sistematično nadaljevalo, tako da je Maribor po tem delu zaslovel omstran državnih meja. V tej kratki dobi je Zveza razširila 6voj delokrog e sodelovanjem Putnika, ki je dejansko zraščen z zvezo v delu in službi za tujski promet. Otvorila se je biljetarnica, sledila je menjalnica, zrasle so številne nove postojanke iz matičnega področja Tujskoprometne zveze v Mariboru in Putnika. Osem postojank deluje danes v tem okviru, od katerih so one v št. IIju, Maribor gl. kol. Dravogradu, Gornji Radgoni, Ptujj nnetale v zadnjem času. Nešteto intervencij v vseh problemih tujskoprometne stroke je bilo izvršenih v desetih letih. Brez števila pobud, prospektov in drugih propagandnih publikacij je izšlo na iniciativno prizadevnost Tujskoprometne zveze v Mariboru.
Ž a to uspešnost 60 dali Tujskoprometni zvezi v Mariboru ob lOletniei tega zaslužnega dela javnega in toplega priznanja navzoči odlični predstavniki, ki so ge po končanem predsedstvenem poročilu oglasili k
besedi. Dr. Ratej je izrekel čestitke Zvezi in opozoril na nekatere momente zvezinega dela, ki eo uspešnost tega dela zajamčili. V imenu naroine skupščine je pooblaščen po skupščinskem predsedniku S. Ciriču spregovoril narodni poslanec dr. Veble ter takisto izrekel Tujskoprometni zvezi čestitke in toplo priznanje. Mestni načelnik dr. Juvan je zagotavljal Zvezo nadaljnje podpore, ki je prišla ob jubileju do izraza z odstopom prostorov v gradu, kamor ee je Tujskoprometna zveza dane*- preselila. Priznanje in čestitke je izrazil v imenu avstrijskega zveznega ministrstva za promet in trgovino g. dr. Braun. Izvajanja, ki jih je pričel v srbohrvaščini, nadaljeval v nemščini in zaključil zopet v srbohrvaščini, je ob toplem aplavzu zbora zaključil z vzklikom »Živela Jugoslavija! Čestitke sta iz.-rekla tudi inšpektor Blagojevič, ki je pohvalil vzorno delo mariborske postojanke, ter vodja zagrebškega Putnika in predstavnik zagrebških turističnih organizacij gosp. Dragomanič. Zbor je pozdravil in Zvezi čestital tuidi ravnatelj dr. Tominšek v imenu SPD.
Današnji jubilejni zbor je bil slavnostna manifestacija dela in tvornosti v službi narodnega gospo iarstva- s posebnim o žirom na naše obmejno ozemje. Bil je izkaz hvaležnosti in priznanja, ki ga takšno delo zasluži. Navzoči eo s.i zatem ogledali nove zvezine reprezentančne prostore v nrariibor-skem gradu. Sledil je svečan obed. potem pa izlet.
Naj bi bila Tujskoprometna zveza, ki so ji s preselitvijo dane nove možnosti najtesnejšega poslovnega stika z Mariborom, tudi v drugem desetletju deležna tako lepih uspehov, kakršne je žela doslej.
Dokležovje pod vodo
M. Sobota, 26. septembra
Dokležovje je pod vodo. Nalivi v petek ponoči je naglo sledila poplava. Mura *e razliva po vsej dolžini. S štajerske strani je dohod do lesenega mosta mogoč samo še e čolnom. Spodnji del Dokležovja je že ves pod vodo in voda še vedno narašča. Ljudje rešujejo svinje in živino. Voda teče čez dvorišča, skozi hleve, svinjake, ekozi vrtove in ograde. Ponekod sili že tudi_ y hiše. Mnogo družin se je moralo izseliti. Čepe na cesti, ob vodi, deca joka, žene tarnajo, ali ravnodušno čakajo, kaj bo. Saj jih letos tepejo nadloga za nadlocro in so ljudje postali že skoraj neobčutljivi. Z velikimi čolni prevažajo na suho, kar se pač
^Tudi mnogo njiv je pod vodo. Z največjo naglico rešuje,jo ljudje buče, da ne odplavajo. koruzo in snopje ajde in prosa. A voda'narašča. Preteče se vali temno, umazano valovje in povsod oh vodi stoje ljudje, v svesti si svoje ne.moči pred njo. včeraj na gimnaziji v Murski Soboti ni moglo biti pouka, ker zaradi velike vode polovica učencev ni mogla do šole.
Pogreb gosp© Josipine Vonfinove, ki je
bil v nedeljskem »Jutru« napovedan za ponedeljek ob 16, bo šele v torek.
Srečke
Prodajale« ta »reči« ra*-redne loterije, Utemo proti ugodnim pogojem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srefcke«.
270 16
Kupuj domače blagoJ
Objavljamo sHke naših letalskih znamk. Podroben opis smo prinesli že v četrtkovi Številki »Jutra«. Na znamki po 50 par ln 5 dinarjev je slika samostana sv. Nauma na Ohridskem jeroru, na znamki po 1 ln 10 dinarjev Rab, na 2 in 20 dinarski znamki Sarajevo, na 2.50 ln 30 dinarski pa Ljubljana
prodajajo že po 10 mark in dražja. Tudi novi Hitlerjev blok je moral biiti izdan v zelo veliki nakladi, ker se še zmerom lahko dobi toliko kosov, kolikor jih kdo hoče.
Belgija pripravlja še en blok v korist letalskega fonda, drugega, pa baje za »dan znamke«, ki l>o v novembru.
Blok San Sfarina. o katerem amo že pisali, je izšel v nakladi 100.000 kosov.
Francov blok s sliko Toleda je izdal poseben konzorcij, in sicer 50.000 kosov v sivo oranžni barvi, prav toliko pa v sinje zeleni barvi. Po 5000 blokov vsake vrete je ostalo nezobcanih. Bloke prodajajo iz Belgije. Na pošti v Burgosu jih je bilo uporabljenih prav malo. Baje ima isti konzorcij pooblastilo, da izda še štiri druge blo-
ke. Za blok občine v Vinebri prihajajo glasovi, da je čista špekulacija. Valencijska vlada je namreč izdala pojasnilo, da lokalne znamke mest, odborov in raznih organizacij nimajo frankaturne veljave in da ona z izdajo teh znamk nima nikakšnih zvez. Zato je potrebna vsa opreznost pri novih španskih znamkah!
Novi katalogi za leto 1938
Poleg Michela in Senfa, ki smo ju že opisali, so izšli tudi že Zumsteinov, Froeds-jev in Yvertov katalog. O njih tx>mo napisali nekaj več v prihodnjih številkah. Zaenkrat lahko rečemo samo to, da so po svojih cenah vsi dosti realnejši kakor prva dva.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del js odgovoren Alojz Novak. Vsi ▼ LJubljani.