ISSN 7704-0198 9 . .. .. Kulinarični icotičeic Poletna akcija • POLO že od 467.313* SIT • GOLF že od 696.045* SIT • BORA že od 780.850* SIT JKJRSCITHE • 25% polog, ostalo plačilo odloženo za 1 leto - operativni leasing do 31.8.2001 Dominlco d.o.o., Zadružni trg 8, Ptuj Tel.: 02/788-11-50 "Imy COMPUTERS Ormoška C. 30, Ruj (Super Mesto) Tel.:02/780-61 -30 Makslmiljan Bračič s.p. KEDR ■ NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI Vošnjakova 6, Ptuj, t( 3l.: 778 24 01 | Ptuj, 16. avgusta 2001, letnik LIV, št. 33 - CENA 190 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Nova turistična priložnost w '^tem ko sta podjetji Hosting in Ptujske vedute julija Ê"^uspešno popeljali turistične delavce in novinarje po .M„ vinsko-turisti~ni cesti Srednje Slovenske gorice, jo bodo sedaj imeli priložnost spoznati še na mednarodni turistični borzi RDA v Kolnu. Posebej razveseljivo je, da se bo v živo predstavila skupaj s haloško in jeruzalemsko vinsko-turistično cesto. To pa je že območje, ki lahko zadovolji še tako zahtevnega srednjeevropskega turista. Slovenska turistična organizacija se je odločila, da bo letošnja predstavitev temeljila na vinsko-turističnih cestah, ker gre za eno od primerjalnih prednosti našega turizma skupaj z neokrnjeno naravo, kulturno dediščino, tradicijo in podeželjem. Slovenija jih ima dvajset, vse so podrobno predstavljene v posebnem katalogu na 70 straneh. Do tiska so ga pripravili v ptujskem Hostingu, podizva-jalec za terenske ogled in popis pa so bile Ptujske vedute. Da Slovenija in tudi območje vinsko-turističnih cest računa na nove organizirane skupine gostov, kažejo tudi skrbno pripravljeni receptivni programi, ki jih je Slovenska turistična organizacija vključila v posebej za to priložnost izdano zloženko. Obiskovalcem sejma bodo ponudili tudi že vabilo za obisk kurentovanja 2002. V Kolnu išče novo priložnost ves slovenski turizem, ptujski z okoljem vred pa še bolj, ker od strategij doslej razcveta še ni doživel. Morda se mu obeta sedaj, ko pobudo vse bolj jemlje v roke domača turistična pamet (kljub še precejšnjemu nezaupanju), ki tudi vse bolj uspešno povezuje turistično ponudbo mesta in podeželja v enovit turistični pk^^ iJL proizvod. ^ ^ ZAVRC / DRUGA PESNISKA ZBIRKA PETRA VESENJAKA Me hribiki haloski bodriio Poet haloških gričev Peter Vesenjak je v soboto 11. avgusta v čudovitem ambientu grajskega dvorišča v Zavrču v siju bakel pripravil veličasten kulturni večer s predstavitvijo svoje nove pesniške zbirke "Me grički haloški bodrijo". Njegove pesmi so nadvse prepričljivo in do popolnosti doživeto prebirali gledališki in dramski umetnik Polde Bibič, dramski igralec Bojan Maro-ševič iz Maribora, ter doma-~inki Petra Bratusa in Zvonka Borak. Kulturni dogodek pa so z izbrano glasbo prijetno za~i- nili violinist-akademik Damir Dekani~ iz Zagreba, citrar Boris Petrovi~ iz Ribnice, pevci iz Podlehnika, ljudske pevke in pevci iz Zavrča, ter harmonikarja Branko Zebec in avtorjev sin, prav tako Peter Vesenjak. Nadaljevanje na strani 13. Peter Vesenjak, poet haloških gričev. V vročih in suhih dneh se je prijetno igrati z vodo. Foto: Martin Ozmec ZGORNJI VELOVLEK / DOSLEJ NAJVEČJI KLOPOTEC Kdo ima veijega? Na enem najlepših vinskih vrhov Zgornjega Velovleka so minulo soboto in nedeljo 11. avgusta postavili doslej daleč največji slovenskogoriški klopotec, saj so peruti iz pohorske smreke dolge kar pet in pol metra tako, da se v celem krilu raztezajo natanko 11 metrov. Tudi druge mere niso zanemarljive. Deska (blaja) z ogromnim repom iz hrastovih vej je dolga skoraj 9 m, po njej pa udarja 8 "maclekov" iz gabro-vega lesa, od katerih je vsak težak dobrih 30 kg. Ta, do sedaj zagotovo največji klopotec, ki ima tudi zavoro, so izdelali in postavili trije Franci: Pihlerjev, Hojnikov in Vidovičev, ter Ivan Slukan in Jože Cebek. Pri postavitvi so jim pomagali tudi prijatelji in znanci, tako da se je v nedeljo popoldne ob nekoliko močnejšem vetru prvega klopotanja velikana veselilo 35 ljudi. Vse, ki ste po starih običajih v vinogradih že postavili klopotce pozivamo, da izvedemo akcijo: kdo ima večjega; Klopotec namreč. Sporočite nam, če je kje še večji! -OM Velikan na Zgornjem Velovleku, na njem in pod njim so tisti, ki so ga izdelali in postavili. Četrti moški z desne drži v rokah enega od rezervnih "maclekov". Foto: M.Ozmec i Twz Murkova ul. 4, PTUJ DEN AA - CULTURE RADIOPTUJ 89,8° 98.2 = I04,3mhz GOSPODARSTVO GORNJA RADGONA/ Pred 39. mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom STRAN 6 PO NAŠIH OBCINAH JURŠINCI / Lani solze, letos sreča v očeh STRAN 12 REPORTAŽA BASKIJA / Dežela, ki te osupne STRAN 22 TURIZEM ORMOŽ / Vinska turistična cesta "VTC 14" STRAN 11 9770040197039 PTUJ / SE O VAROVANIH STANOVANJIH Predlog lokacije bodo vendarle uskladili z vrttem Skladno s pobudo DeSusa, da bi tudi na Ptuju zgradili nekaj deset varovanih stanovanj (denar je na voljo), je bila imenovana posvetovalna komisija ptujskega župana Miroslava Lucija z nalogo, da naj prouči vse možne lokacije gradnje v bližini doma upokojencev. Komisija, ki jo vodi Mitja Mrgole, podžupan mestne občine Ptuj, je že na prvi seji predlagala, da se pripravi pregled možnih lokacij, da bi se lahko najbolje odločili, prav tako je bila njena želja, da se pripravi analiza rojstev, da bi pri odločanju imeli podatke o bodočem številu otrok, ki bodo potencialni uporabniki vrtca, glede na to da je ena od možnih lokacij tudi zdajšnji vrtec (Potrčeva 9 a) v neposredni bližini doma upokojencev. Z vsemi temi podatki se je komisija seznanila na seji 8. avgusta, v Tedniku smo jih predstavili prejšnji teden. Po seji smo se pogovarjali s predsednikom komisije Mitjom Mrgoletom. "Za argumentirano razpravo smo analize nujno potrebovali, z njimi pa tudi nekaj možnih rešitev, ki jih ponujajo lokacije v neposredni bližini doma upokojencev. V prvi vrsti so to lokacije zdajšnjih jasli, prostor med domom upokojencev in cerkvijo ter vrtec, kjer je bila nekoč osnovna šola. Vsaka lokacija ima določene prednosti. O vseh smo razpravljali, obenem pa smo se soočili z novimi dejstvi, določenimi pogoji za gradnjo, o katerih pa doslej nismo govorili. Po nepremičninskem skladu pri Zavodu za pokojninsko in in- validsko zavarovanje so pogoji naslednji: varovana stanovanja morajo biti zgrajena v neposredni bližini doma upokojencev, občina mora zanje zagotoviti komunalno opremljeno lokacijo, kar pa ni zapisano, da mora biti ta prostor v okviru socialnih stanovanj. Če je temu tako, nimamo več kaj izbirati. Ob tem bi želel poudariti, da pa nihče ni nikoli rekel, da je potrebno vrtec zapreti, poiskati je potrebno le rešitev, ki bo zadovoljila vse, po kateri bomo na Ptuj pripeljali milijardo tolarjev za gradnjo 40 varovanih stanovanj. Na Potrčevi deluje tudi edini izmenski vrtec, ki je odprt od 5.30 ure do 22.30 ure. Foto: Črtomir Goznik Skoda bi jih bilo izgubiti zaradi kakršnikoli muh nekaterih. Po temeljitih razpravah, tehtanju argumentov za in proti, smo izluščili, da bi bila najboljša lokacija na delu jasli s tem, da bi morali tretji krak preseliti na lo- kacijo ob Potrčevi 9. Pogovarjali smo se tudi o tem, da bi županu predlagali tri možne rešitve. Nobenega predloga pa ne bomo dajali vse dokler se ne bomo o vsem pogovorili z vrtcem. Ničesar ne želimo delati na silo, prav tako ne pristajamo na nobene grožnje in izsiljevanja, ker to ne vodi k želenemu cilju. Želimo, da bi mestni svet o tem odločal na septembrski seji." MG Javni razpis za sofinanciranje programov prestrukturiranja živilstva Razpisnik: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Rok prijave: do 28.08.2001. Predmet: Predmet javnega razpisa so nepovratne sredstva za financno pomoč pri prestrukturiranju živilskopredelovalnih podjetij in njihovem prilagajanju na razmere, s katerimi se bodo soočila ob vključitvi v skupni trg. Ukrep zajema podpore investicijam, ki omogočajo prilagajanje živilskopredelovalnih obratov normativnim zahtevam EU ter izboljšanju njihove konkurenčnosti na domačem in tujih trgih preko vpeljevanja sodobne tehnološke opreme in prenove proizvodnih ukrepov. Višina sredstev: Okvirna višina sredstev znaša 306.359.900 SIT. Vir: ULRS {t. 61 - 62/2001 z dne 27.07.2001; stran - 4533; ob -52756; številka - 328-06-1/2001 Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Vse informacije je mogoče dobiti na ARSKTRP, Sektor za razvoj podeželja, kontaktni osebi: Janez Lipec in Mihael Alič, tel.: 01/478 92 26 prav tako vsak delavnik med 9. in 12. uro ter vsako sredo med 14. in 16. uro. Javni razpis za zbiranje zahtevkov za dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo komasacije Razpisnik: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja; Rok prijave: do 05.09.2001. Predmet: Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo komasacije za leto 2001. Višina sredstev: Okvirna višina sredstev znaša 83.129.078 SIT. Vir: ULRS št. 61 - 62/2001 z dne 27.07.2001; stran - 4534; ob - 52757, številka - 329-01-1/2001 Vse informacije se lahko dobijo na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, tel. : 01/478 93 50, vsak delavnik od 9. do 12. ure ter ob sredah od 14. do 16. ure. Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za spodbujanje usposabljanja pašnikov Razpisnik: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja; Rok prijave: Do 05.09.2001. Predmet: Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za nove pašnike, urejene v letu 2001 in 2000 za katere sredstva v letu 2000 niso bila uveljavljena. Višina sredstev: Okvirna višina sredstev znaša 75.306.257 SIT. Vir: ULRS št. 61 - 62/2001 z dne 27.07.2001; stran - 4535; ob - 52758; številka - 329-10-1/2001 Vse informacije se lahko dobijo na sedežu Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja na telefon: 01/478 92 24, vsak delavni dan od 9. do 12. ure ter ob sredah med 14. in 16. uro. Javni razpis za ugodnejša posojila malim in srednje velikim podjetjem (v nadaljevanju MSP) v letu 2001 Razpisnik: Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva; Rok prijave: Do porabe namenskih sredstev. Sklad bo v ULRS objavil datum, ko bodo sredstva porabljena. Predmet: Predmet razpisa so ugodnejša posojila MSP, ki jih razpisuje Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva (v nadaljevanju Sklad) v sodelovanju z naslednjimi bankami: Abanka d.d., Banka Celje d.d., Banka Domžale d.d., Banka Koper d.d., Banka Velenje d.d., Banka Vipava d.d., Dolenjska Banka d.d., Factor Banka d.d., Gorenjska Banka d.d., Koroška Banka d.d., Krekova Banka d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Pomurska banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d., SKB banka d.d., Slovenska investicijska banka d.d. Višina sredstev: Okvirna višina sredstev znaša 4.500.000.000 SIT. Vir: ULRS št. 61 - 62/2001 z dne 27.07.2001; stran - 4541; ob -52822. Vse informacije so na voljo na telefonskih številkah: 02/234 12 74, 02/234 12 72 in 02/234 12 64 ali na e-mail naslovu: manfred.lepei@.isma-sklad.si in bostjan.vidovic@jsmg-sklad.si. Javni razpis za dodelitev podpore za izvedeno napravo nasadov jagod Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Rok prijave: do 01.10.2001. Predmet: Predmet razpisa je podpora, ki se bo dodeljevala za napravo nasadov jagod in sicer za nasade, posajene v letu 2001. Višina sredstev: Okvirna višina sredstev znaša 20.000.000 SIT. Vir: ULRS št. 63 - 64/2001 z dne 03.08.2001; stran - 4633; ob - 53093; številka: 321-02-73/01; Obrazec in dodatne informacije so na voljo pri območnih enotah KSS in na domači strani ministrstva: http://www.gov.si/mkgp. Javni razpis za dodelitev podpore za izvedeno obnovo sadovnjakov in oljčnikov Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Rok prijave: Do 01.10.2001. Predmet: Predmet razpisa je podpora, ki se bo dodeljevala za obnovo sadovnjakov in oljčni-kov. Višina sredstev: Okvirna višina sredstev znaša 230.000.000 SIT. Vir: ULRS št. 63 - 64/2001 z dne 03.08.2001; stran - 4637; ob - 53094; številka: 321-02-72/01; Obrazec in dodatne informacije so na voljo pri območnih enotah KSS in na domači strani ministrstva: http://www.gov.si/mkgp. Javni razpis za dodelitev podpore za napravo nasadov špargljev Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Rok prijave: Do 01.10.2001. Predmet: Predmet razpisa je podpora, ki se bo dodeljevala za napravo nasadov špargljev in sicer za nasade, posajene v letu 2001. Višina sredstev: Okvirna višina sredstev znaša 2.500.000 SIT. Vir: ULRS št. 63 - 64/2001 z dne 03.08.2001; stran - 4642; ob - 53095; številka: 321-02-73/01; Obrazec in dodatne informacije so na voljo pri območnih enotah KSS in na domači strani ministrstva: http://www.gov.si/mkgp. Javni razpis za dodelitev podpore za izvedeno obnovo vinogradov Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Rok prijave: Do 01.10.2001. Predmet: Predmet razpisa je podpora, ki se bo dodeljevala za: A.1) obnovo vinogradov; A.2) prvo fazo obnove; B) podsajeva-nje vinogradov v jeseni 2000 ali spomladi 2001; C) posaditev matičnjaka stopnje selekcije BAZA. Višina sredstev: Okvirna višina sredstev znaša 536.500.000 SIT. Vir: ULRS št. 63 - 64/2001 z dne 03.08.2001; stran - 4642; ob - 53095; številka: 321-02-73/01; Obrazec in dodatne informacije so na voljo pri območnih enotah KSS. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje prestrukturiranja in prenovo kmetijske proizvodnje Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Ljubljana, Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti sloven- SLOvemja Doma C Evropi. skega podeželja Ribnica. Rok prijave: za namen E2 do 15.09.2001; za namen E3 do 31.03.2002; za namen F do 15.09.2001. Predmet: Predmet razpisa je dodeljevanje nepovratnih sredstev, ugodnih posojil in jamstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Javnega sklada upravičencem za posamezne namene. Višina sredstev: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 100 mio SIT nepovratnih sredstev za financiranje sanacij kmetij, do 180 mio SIT nepovratnih sredstev za financiranje prestrukturiranja kmetijskih zadrug. Viri Javnega sklada: do 300 mio SIT ugodnih posojil, do 85 mio SIT za jamstva. Vir: ULRS št. 63 - 64/2001 z dne 03.08.2001; stran - 4651; ob -53102; Razpisna dokumentacija je na voljo na sedežu Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti, na pooblaščenih enotah Hranilno kreditne službe Slovenije in na spletni strani: http://www.rdf-sklad.si, kontaktna oseba: Franc Florjančič, tel.: 01/836 19 53. Dodatne informacije so Vam na voljo na naši spletni strani www.bistra.si, preko e-maila simona@bistra.si in na telefonu 02 748-0257. Rast teiajev se nadaljuje Rast tečajev večine delnic na ljubljanski borzi se je, kljub relativno skromnem obsegu trgovanja nadaljevala tudi v prej{njem in začetku tega tedna. Indeks SBI20 je trgovanje v petek zaklju-~il pri vrednosti 1931,50, indeks PIX pa pri vrednosti 1458,12 to~k. Indeks SBI20 se po~asi bliža vrednosti 2000 točk, ki je ni presegel že od 20. 8. 1998. Na borznem trgu je bilo najbolj zanimivo trgovanje z delnicami Pivovarne Union, ki so narasle za skoraj deset odstotkov na 52000 tolarjev. V ozadju so verjetno nakupi tako s strani same pivovarne kot tudi iz konkurenče Pivovarne La{ko, ki je na papirju že 24,9 odstotna lastnica Uni-ona. Precej se je trgovalo tudi z delnicami Leka, Krke in Petrola. Delničarji Dolenjske banke so na seji skup{čine izglasovali pripojitev k NLB. Menjalno razmerje je bilo znano že v naprej, postavlja pa se vpra{anje ali so lahko delničarji Dolenjske banke po objavi polletnih rezultatov poslovanja banke {e vedno zadovoljni z njim. Dobiček Dolenjske banke pred obdavčitvijo je v prvem polletju namreč zna{al 872 milijona tolarjev, kar je skoraj toliko kot lani v vsem letu. Prej{nji teden je bila v sredi-{ču pozornosti oddaja ponudb za nakup deleža v Novi Kreditni banki Maribor. Izjavo o interesu za nakup naj bi oddalo več ko 10 finačnih institucij, vendar pa naj med njimi ne bi bilo nekaterih bank, ki so se v preteklosti najpogosteje omenjale kot možni kupec (npr. belgijska KBC ter avstrijski Erste Bank in Raiffeisen Zentralbank). Za vse ponudnike, ki so poslali ustrezne vloge, bodo v Nomuri pripravil informacijski memorandum (dokument, ki vsebuje podrobnej{e informacije o NKBM), s 15. avgustom pa se bodo predvidoma začeli enodnevni obiski in srečanje z upravo vsakega od ponudnikov v NKBM. Slednji bodo nato v dveh tednih morali poslati predhodne (nezavezujoče) ponudbe, na njihovi podlagi pa bo nato izbran ožji krog vlagateljev. Končnega strate{kega vlagatelja bodo izbrali na podlagi več meril, med najpomembnej{a sodijo pogoji nakupa delnic (zlasti ponujena cena) in razvojni program za NKBM. Objavljeno je tudi redno mesečno poročilo mednarodne bonitetne hi{e Dun & Bradstreet o Sloveniji. Avgustovsko poročilo se praktično ne razlikuje od julijskega. Tveganje poslovanja s slovenskimi družbami je majhno, tako da Slovenija na lestvici tveganja skupaj z Madžarsko {e vedno zaseda prvo mesto v regiji. V poročilu je {e navedeno, da se {e vedno niso izpolnila pričakovanja o upočasnjevanju na{ega izvoza zaradi rastočih težav Evropske unije, pozitivna pa naj bi bila rast neposrednih tujih investicij v Slovenijo, ki s 120,6 milijona dolarji v leto{njem prvem četrtletju presegajo celotne lanske. Miha Pogačar Ilirika BPH d.d. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-12. Celoletna naročnina: 9.880 tolarjev, za tujino 21.790 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si Izvedeli smo TUDI OBČINA MARKOVCI ZA NOVI DIALIZNI CENTER z ptujske bolnišnice so sporočili, da so projekt ureditve novega dializnega centra podprli tudi v ob~ini Markovci. Na seji sveta, ki je bila 30. julija, so sogla{ali s sofinanciranjem nabave dializnega aparata v enaki vi{ini, kot vse ostale ob~ine, nastale na obmo~ju biv{e ob~ine Ptuj. Sredstva bodo zagotovili v prora~unu za prihodnje leto. PRIPRAVE NA CELJSKI OBRTNI SEJEM V Območni obrtni zbornici Ptuj se že nekaj časa pripravljajo na letošnji mednarodni obrtni sejem v Celju, ki bo od 14. do 23. septembra. Zbornični razstavni prostor, v okviru katerega lahko razstavljajo vsi zainteresirani obrtniki, bo v dvorani L. Sredstva za ureditev in opremo razstavnega prostora bo zagotovila zbornica, najem razstavnega prostora pa je strošek vsakega posameznega obrtnika oziroma podjetnika. Ceno za najem je določil upravni odbor zbornice, lani je znašal 20 tisoč tolarjev po m2 prostora. TUDI V OBČINI HAJDINA PRIZNANJA ZA UREJENO OKOLJE Ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga praznujejo novembra, bodo v občini Hajdina prvič podelili tudi priznanja za urejeno okolje. Po vseh naseljih so avgusta izbrali po tri najbolj urejene objekte, posebne nagrade pa bodo podelili trem izmed 21 najlepše urejenih objektov, ki bodo predstavljali ponos občine. Izbrali pa bodo tudi najlepše urejeno naselje kot celoto. USPELA AKCIJA ODVOZA ODSLU@ENIH VOZIL V občini Hajdina so pred kratkim izvedli akcija odvoza odsluženih vozil, ki so jih brezbrižni lastniki zapustili oziroma odložili na različnih krajih. Zbrali so kar 18 vozil. Odvoz, ekološko odstranitev in razgradnjo odsluženih vozil so zaupali podjetju Wolf, d.o.o., iz Prekmurja, ki ima dovoljenje Uprave RS za varstvo narave za predelavo neuporabnih in zavrženih motornih vozil. Žal pa kljub uspeli prvi akciji, ugotavljajo, da občani še kar naprej okolje polnijo in onesnažujejo z odsluženimi motornimi vozili. Upajo, da jim bodo kmalu stopili na prste. V občinskem glasilu Hajdinčan bodo namreč objavili imena vseh, ki to počnejo, kot poduk drugim. v C KONEC TEDNA NA PTUJSKI TELEVIZIJI etrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Bonanza - nadebudneži. obota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Oddaja bo v zna- S )menju prireditev ob šestem prazniku mestne občine Ptuj, ki so se pričele 26. julija in končale 6. avgusta. Osrednje dogajanje je potekalo 4. avgusta, na minoritskem dvorišču je bila osrednja občinska proslava s podelitvijo priznanj zaslužnim, na Mestnem in drugih trgih pa je potekal veselični del, vključno z izborom miss Štajerske 2001, na katerem je letos prvič zmagala Ptujčanka Mihaela Kukovec. Udeleženke tekmovanja za miss Štajerske je že po tradiciji sprejel tudi ptujski župan Miroslav Luci. Sledila bosta prispevka o zgodovini Slovencev v freskah in o svetovnem moto športu. MG PREJELI SMO Odgovor na pismo gospe Mikša Gospe Boženi Mikša moramo pojasniti nekatere neresnice, ki jih je navedla v Ptujskem Tedniku - rubriki Prejeli smo, dne 9.8.2001 in okoli{~ine, zakaj nastaja na Ormo{ki cesti novi sodobni poslovni objekt podjetja TAMES Ptuj. Industrijska cona se na Ormoški cesti pri~ne takoj za potokom Grajena v smeri Ptuj-Spuhlja. Na ormo{ki cesti 14 je bil pred davnimi leti, v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, zgrajen industrijski objekt za proizvodnjo žveplenih listi~ev, ki so se uporabljali za žveplanje lesenih vinskih sodov. Proizvodnja omenjenih žveple-nih izdelkov, v tako imenovani "ŽVEPLARNI", se je pri~ela veliko let prej, preden ste si Vi, gospa Mikša, rodili. Dimnik iz "ŽVEPLARNE" je leta in leta bruhal v okolico strupene pline in žveplen prah. Dejavnost podjetja TAMES pa je ekološko neopore~na. Leta 1990 je podjetje Tames obnovilo razpadajo~o "ŽVEPLARNO" v trgovski objekt. Takrat so se mi nekateri prebivalci iz Trat prišli osebno zahvalit, da smo uredili in polepšali ta del mesta. Gospa Božena, moram Vas obvestiti, da sem od vseh sosedov, ki mejijo s parcelo, na kateri nas- POROČAMO, KOMENTIRAMO taja novi objekt, dobil soglasje, tako da z Vašo nepreverjeno izjavo zavajate bralce Tednika. Nadalje Vas moram spomniti, da je bila hiša, ki smo jo morali odstraniti zaradi dotrajanosti, postavljena do plo~nika. Novi Tames-ov objekt pa je od plo~nika oddaljen 2 m in ko bo odstranjena stara "ŽVEPLAR-NA" bo dosti ve~ji pregled pri vstopu iz smeri Trat na Ormoško cesto, kot je bil prej. Vaša trditev, da je novi objekt zožil dostop iz glavne ulice je neresni~na. Res pa je, da je v ~asu gradnje objekta zaradi varnosti mimoido~ih za~asna zapora plo~nika na desni strani ulice. Na levi strani cestiš~a pa je plo~nik neoviran in normalno prehoden. Prometna nesre-~a, katero navajate, žal s smrtno žrtvijo na prehodu za pešce, se je zgodila na Ormoški cesti, na drugi strani ulice Na tratah leto dni prej, preden je podjetje Tames pri~elo z izgradnjo novega objekta. V ve~jih mestih kot so Ljubljana, Celje itd., nastajajo novi sodobni poslovni objekti z Alu in stekleno fasado. Ptuj si lahko samo želi ~im ve~ novih sodobnih objektov, saj bomo s tem omogo~ili ve~ delovnih mest v doma~em okolju, da se bodo naši ob~ani lahko zaposlili doma in ne bodo morali za kruhom na tuje. Franc Segula inž. HAJDINA / O KANALIZACIJI IN DRUGI KOMUNALNI INFRASTRUKTURI Najvei problemov je pri zbiranju soglasij Gradnja kanalizacije na Spodnji Hajdini z obnovo ostale infrastrukture ter preplastitvijo ceste, je stala skoraj 54 milijonov tolarjev. Fotoarhiv: Ob~ina Hajdina Kanalizacija je največji projekt občine Hajdina na področju komunalne infrastrukture, ki ga bodo uresničevali še nekaj naslednjih let. Julija so dokončali traso v izmeri 500 metrov na Spodnji Hajdini. Pri novem igrišču na Spodnji Hajdini so jo priključili na obstoječo kanalizacijo, ki je povezana s ptujsko čistilno napravo. Na tej trasi so tudi zamenjali dotrajane vodovodne cevi s cevmi iz poliuretana. V zemljo so položili tudi telefonske in električne kable, instalacije javne razsvetljave in kabelske televizije. Celotno traso so na novo preplastili z asfaltom. Razen manjših del so dela na tej trasi v celoti končana. Za omenjena dela so bila tudi pridobljena vsa potrebna soglasja. v prora~un za letos, je bolj ali manj že urejeno, manjka mu le še asfaltna prevleka. ŠD Hajdina je odkupilo zemljiš~e s sredstvi, ki so jih zbrali ob~ani. Pridobilo je tudi v vsa potrebna dovoljenja za gradnjo. Za doslej opravljena dela so sredstva zbrali ob~ani Zgornje Hajdine onstran železnice, ŠD Hajdina, nekaj del so financirali tudi iz sredstev za vzdrževanje ob~i-ne Hajdina. Preplastitev igriš~a bodo predvidoma izvedli jeseni. Igrala so že postavili, delno so jih kupili iz sredstev sponzorstva župana Simoni~a Športnemu društvu Hajdina. MG Dela je izvajalo Vodnogospodarsko podjetje "Drava" Ptuj, ki je dela pridobilo na osnovi razpisa. V teku je pridobivanje uporabnega dovoljenja. "S to traso smo se v ob~ini Hajdina re{ili najob~utljivej{ega obmo~-ja arheolo{kih izkopavanj pri infrastrukturi na Spodnji Hajdini. Stro{ki arheolo{kih izkopavanj zna{ajo 6,6 milijona tolarjev in jih bomo sku{ali povrniti od ministrstva za kulturo, ki bo predvidoma septembra objavilo razpis. Sam projekt kanalizacije je stal 20,6 milijona tolarjev, z upravljalci ostale infrastrukture, ki smo jo ob tej priložnosti posodobili, pa smo se dogovorili za sofinanciranje. Pri elek-tricnih vodih je to zna{alo 5,5 milijona tolarjev, zamenjava vodovodnih cevi je zna{ala dva milijona tolarjev, instalacije za kabelsko televizijo 600 tisoc tolarjev in za telefonsko povezavo 2,1 milijona tolarjev. Vsa gradbena dela (izkopi, betonaža, priprava spodnjega ustroja ces-ti{ca in asfaltiranje) pa so občino Hajdina stala skupaj 16,5 milijona tolarjev," je med drugim povedal hajdinski župan Radoslav Simonič. V celoti je projekt kanalizacije z arheolo-{kimi izkopavanji, gradbenimi deli in posodobitvijo infrastrukture stal 53,9 milijonov tolarjev. Najve~ji problem pri izdelavi projektov za kanalizacijo je zbiranje soglasij. Za nekatera naselja v ob~ini so jih že v celoti pridobili, v nekaterih vaseh, na primer v naselju Hajdoše, pa jim v tem trenutku manjka še okrog 90 soglasij. Zato se je haj-dinski župan Radoslav Simoni~ odlo~il, da se bo o teh vprašanjih z vaš~ani pogovoril na zboru, ki ga bo sklical ob koncu meseca. "Če ne bo bistvenega napredka, bomo prisiljeni do-lo~eni del naselja Hajdoše iz-lo~iti iz projekta. V letu 2002 ne bomo izvajali nobenih ve~jih del, glavna aktivnost bo na pridobivanju gradbenih dovoljenj in pripravi finan~ne konstrukcije za gradnjo kanalizacijskega omrežja v naslednjih letih," je še povedal. V ob~ini Hajdina uspešno uresni~ujejo projekt ekoloških otokov. V celoti so uredili že tri, tik pred dokon~anjem pa jih je pet. Igriš~e na Zgornji Hajdini onstran železniške proge, ki je še v za~etku leta mo~no burilo duhove, ker projekt ni bil uvrš~en — — ' ' wscfrssfc Mercator ^50 % • v • nizje cene od 13. do 19.8.2001 Slive ««.CEH vm 1Mercator Ljubljana 225,00 Bonboni s črto 505 100 g, Kralcommerce, Novo mesto » 123^10 B8.D0 Kviki prestice 200 g, Podravka, Ljubljana ra>2»;00 129,00 Frutolino 250 g, Podravka, Ljubljana mM 189,00 Oan-jagodni nektar 1 liter, Dana, Mirna CENI 467^011 249,00 Nescaffe Classic Kraofting 100 g, KolirnkTLjubljain ■CEN> 842^10 559,00 Intimno tekoče milo Bionsen 200 ml, Bitrade, MengeS ■ciN>42a;ini 253,00 fĚíňresXwnajboljši sosed PETJA JANZEKOVIC KULTURA, IZOBRAŽEVANJE Globalizacija, virtualni svetovi in ilovekove pravice Globalizacijska evforija dosega vrhunec, ki kulminira v dve smeri, pozitivno ali pa negativno, pri ~emer je pozitivni vrh globalizacije prepoznan kot zadnja stopnja množi~ne vseprepletenosti, ki naj bi omogo~ala svetovnozgodovinsko poenotitev vseh "globalnih" individuov, torej držav, na sprave vredno stopnjo, negativni vrhunec globalizacije pa se navadno identificira kar z "grabežljivo" kapitalisti~no strukturo modernih nacij, katerih težnje po obvladovanju ne le lastnih, ampak predvsem tujih trgov naj bi pomenile višek zamaskirane idiosinkrati~ne zmoraliziranosti — pod pretvezo, da je nujnost globalizacije enaka nujnosti vzpostavitve skupnega svetovnega trga, kar bo (ker so nekatere države visoko stopnjo modernizacije že dosegle in je torej eo ipso možna) blagodejno vplivalo na rast kategorij kvalitete in kvantitete vsega sveta, se Kapital dela, kakor da skrbi za Druge, in pretkano zamol~i svojo resni~no namero: z vsesplošno razširitvijo in poenotenjem svetovnih trgov bi (spet) postal dejanski vladar sveta. Naš namen tokrat ni analiziranje teh pozitivnih ali negativnih trendov. To bi prihranili za prihodnji~, saj je vsekakor vredno podrobnejše razdelave. Raje se bomo lotili teoretičnega konstrukta, ki lahko (po mojem mnenju) edini preživi naravnost uni~ujo~o kritiko vsakršne globalizacije: globalizacija (to je osnovni, najpogostejši, pa tudi najtehtnejši o~itek) nujno vodi v zmanjševanje vrednosti osnovnih ~lovekovih pravic, saj na mesto Človeka postavlja Državo. Ali še bolje: globalizacija je nujno negativna, kolikor ji gre za poenotenje strukture, ne pa njenih posameznih ~lenov. Prav zato pa se kar sama vsiljuje ideja, da bi bila morda globalizacija lahko pozitivna, ~e bi ji uspelo prese~i zgolj strukturo in bi namesto Države osvobodila Posameznika. Edino na ta na~in se namre~ lahko nadeja, da ne bo kontradiktorna, venomer razklana in obsojena na prevpraše-vanje in kritiko v nedogled. Namen pri~ujo~ega prispevka je torej v grobem prikazati teoreti~ni konstrukt virtualnih svetov kot tistega medija, ki bi hipoteti~no, v idealnih razmerah, bil sposoben nase prevzeti nalogo "absolutne globalizacije". Globalizacije, v kateri se svet individuov združi v "svetovno navidezno vas". Globali-zacije, kjer bi dejansko bili vsi enaki in enakopravni. In seveda globalizacije, ki se osnovnih ~lovekovih pravic ne bi niti dotaknila, ampak bi jih enostavno pustila ob strani kot brezpredmetne. Absolutna globalizaci-ja v tem smislu bi torej bila predvsem pozitivna, v kolikor bi individuumu, preseljenemu v virtualni svet, kljub neskon-~ni množici taistih individuov, kljub neskon~ni množici interesov in kljub popolni vse-prepletenosti omogo~ila ohranitev svobode. Kajti eden osnovnih problemov vsesplošne globalizacijske evforije je ohranitev samoprepoznavnosti in samospoštovanja individua, pa naj gre za države ali za posameznike. Skratka: vprašanja, ki nas tu zanimajo, so, ali 1.) je tak konstrukt virtualnih svetov sploh možen; 2.) v kolikor Temna luka je možen, ali je sposoben povezati množico individuov v celoto, ne da bi s tem prizadel svobodo vsakega izmed njih; in 3.) ali so individui, katerim bo hipoteti~no dodeljena absolutna svoboda, sposobni preživeti eni zraven drugih, ne da bi na tak ali druga~en na~in sprožili evolucijski boj za preživetje in s tem "prekršili" svobodo drugega. Seveda se nam takoj na za~et-ku pojavi neprijetno vprašanje: Ali je sploh smiselno govoriti o neki tako zelo hipoteti~ni situaciji? Ni, ~e odgovorimo pošteno. A ~e govorimo kot teoretiki, katerih namen je zgolj poiskati neko idealno verzijo pojma glo-balizacije, torej globalizacije, ki bi bila "enako poštena" do vseh, nam je to bržkone dovoljeno. In ~e nam lahko model virtualnih svetov pri tem po~etju ponudi kake odgovore, jih vsekakor velja premisliti. Nujno je, da si najprej pre-do~imo sliko globalnih virtualnih svetov. Vseskozi se moramo namre~ zavedati, da govorimo zgolj hipoteti~no, saj celotna izpeljava stoji na premisi, da virtualni svet kot tak zares obstaja, da je dejanski in da deluje kot skupnost virtualnih individuov. Ti individui so postavljeni v -recimo temu - "virtualno naravno stanje". To pomeni, da iš~e-mo globalno družbo, ki bi bila sposobna v naravnem stanju (kot množica samostojnih posameznikov) prese~i stopnjo boja vseh proti vsem. Zakaj nas to zanima? V kolikor si namre~ drznemo predpostaviti, da so taki virtualni svetovi resni~no mo-go~i, lahko individue, ki v njih živijo, popolnoma "globalizira-mo", zraven tega pa jim za- gotovimo še popolno svobodo. Globaliziramo jih v tem smislu, da jim popolnoma razpremo svet možnosti, med katerimi se bodo eventualno odlo~ali. Od-lo~ilno pri tem je dejstvo, da moramo prav vsem posameznikom v virtualnem svetu pustiti dostop do enakih možnosti. Gre za to, da na nek na~in presežemo stopnjo individualizma. V kolikor namre~ dopustimo, da se znotraj virtualnih svetov pojavijo dolo~eni individui, ki bi bistvo svoje lastne eksistence primerjali z eksistenco drugih tako, da bi nasproti le-tem ~uti-li kakršnokoli pomanjkanje ali zapostavljenost, se nujno postavijo za svojo eksistenco in nasprotnikom napovedo boj. Ni težko uvideti, da na tej to~ki svoboda posameznikov kot taka ni ve~ absolutna — družba postane povsem enaka vsem poprejšnjim, saj ji ne preostane ni~ drugega, kakor da sama sebi postavi dolo~ene restrikcije, ki naj (spet!) veljajo za "vse". S tem pa smo že zelo dale~ od tistega cilja, katerega smo skušali zastaviti na za~etku — pogledati, ali je konstrukt virtualnih svetov tisti, ki lahko odpravi pomanjkljivosti, katere s seboj nujno prinaša vsakršna globalizacija, tako, da posameznike povsem osvobodi. Na kak na~in to sto- riti? Enostavno tako, da jim ne postavimo nobenih pravil. Seveda je tu takoj možen ugovor, da pravila vsekakor moramo postaviti — ~e drugega ne, je potrebno vzpostaviti vsaj pravila in mehanizme, ki omogo~ajo virtualni svet kot tak, torej kot prostor, s tem pa avtomati~no zamejimo tudi vse subjekte, ki v tem prostoru bivajo. Na tak ugovor lahko pripomnimo le, da druga~e pa~ ne gre — v kolikor ho~emo subjekte kamorkoli "postaviti", moramo za to pripraviti prostor. Vendar pa bi to subjektom moralo biti indiferentno, saj se njihove interakcije odvijajo izklju~no znotraj dolo~enega prostora in med posameznimi subjekti, nikoli pa ne morejo v dejanskosti "segati ~ezse", torej nekam, kjer njihovo bivanje ni mogo~e. O tistem "onstran" lahko (povsem iden-ti~no kakor danes v resni~nem svetu) samo mislijo. Vendar pa to dejstvo ne more biti resni-~na omejitev. Zanimajo nas le posledice, ki jih taka virtualna družba prinaša — ~e smo natan-~ni, lahko re~emo, da skušamo preveriti, ali so posamezniki (pa naj gre za "navidezne", virtualne posameznike) sploh sposobni prenesti absolutno svobodo. Nadaljevanje v prihodnji številki. Ob dolgočasnih popoldnevih se kar sama od sebe ponuja rešitev — televizija. Toda zaradi klavrnega sporeda z njo ve~krat naredimo ve~ škode kot koristi za naše razpoloženje. To velja zlasti, če se odločimo za ogled nadaljevanke, kot je na primer Temna luka. Tako kot obeta že njen naslov, gre za izredno mračno nadaljevanko. Temačen ni samo kraj dogajanja (nekakšno pristaniško mestece Bogu za hrbtom), temveč predvsem njeni ljudje. Zmeraj slabe volje — to je njihov moto, morda se bojijo, da bi jim nasmeh v mrzlem podnebju pokuril preveč kalorij. Ne pričakujte torej, da boste po ogledu prekipevali odpozitiv-ne energije. Temna luka pa je posebna še v enem pogledu. Z lahkoto ji odpustimo, da v njej ne nastopa noben znani igralec, toda da niti en igralec ne slovi po toliko opevani hollywoodski lepoti, že težje požremo. Lahko bi rekli, da prikazovanje življenja malih ljudeh s tem pridobi na resničnosti — navadni smrtniki v veliki večini res nismo adonisi — toda hočeš nočeš smo gledalci tako razvajeni, da si brez lepega obraza ne znamo predstavljati filma ali serije. In če bi ena sama nadaljevanka rada naredila revolucijo v zvezi s tem, ne le da ji to ne bo uspelo, predvsem je nihče ne bo hotel gledati. Sicer pa gledalci na splošno nismo zahtevni. Želimo si le čiste TV slike, lepih igralcev ter srečnih koncev. In če tega ne dobimo, potem pač ugasnemo televizor. Nataša Zuran EKARTI SO BILI PREKO LUZE Z letali je prijetno potovati... Prejšnji teden so se s tritedenske turneje po Kanadi in Združenih državah Amerike vrnili člani ansambla Ekart iz Prepolj. Povabilo so dobili od Slovenskega društva v Torontu. Vodja ansambla Jože Ekart, ki že ve~ kot petindvajset let uspešno vodi to glasbeno skupino nam je povedal, da so imeli v severni Ameriki kar deset nastopov. Predstavili so se v Edmontonu, Vancouvru, Torontu, kanadskem Londonu, Windsoru, Allistoneju, Kitchi-neru in Pittsburgu. Po koncertih so igrali tudi za zabave, na katerih se je zbralo od 1000 do 2000 obiskovalcev. Izvajali so slovensko doma~o zabavno glasbo in tudi ljudske pesmi, ki so k petju vzpodbudile tudi obiskovalce. V Kanadi je mlajša generacija naših izseljencev, vsi še v glavnem govorijo slovensko, medtem, ko v Združenih državah Amerike, kjer so že kasnejše generacije Slovencev, slovenš~ine ne obvladajo najbolje. S turnejo so bili zadovoljni tako naši izseljenci, kot ~lani ansambla Ekart in podobno turnejo na~rtujejo tudi za leto 2003. Ansambel ob vodji Jožetu Ekartu sestavljajo: pevki Blanka Akeli~ in Barbara Kolari~, trobentar Silvo Kolari~, klarinetist Damjan Kolari~, kitarist Andrej Ekart, harmonikar Stanko Štuhec in baritonist Renato Kapun. V tej zasedbi igrajo že osem let in so doslej nastopali v Nem~iji, Avstriji, Italiji, Hrvaški in v Švici. Nekateri ~lani ansambla se z igranjem v ansamblu ukvarjajo profesionalno, kar pomeni, da jim je to edini vir dohodka. Doslej so izdali 8 kaset v slovenš~ini, 2 v nemš~ini, 4 kompaktne ploš~e in dva video posnetka. Ansambel je ~lan Kulturno umetniškega društva Urška iz Prepolj. Kot zanimivost nam je vodja ansambla Jože Ekart povedal, da so v Kanado potovali z Brnika, prek Frankfurta v Toronto, da je bilo potovanje sorazmerno prijetno, zgroženi pa so bili, ko so prejeli prtljago. Kovčki z instrumenti so bili stolčeni, harmonikar pa vso turnejo ni mogel uporabljati basov, saj so se mu med potovanjem dobesedno sesuli. Pri prtljagi za letalske prevoze moramo biti resnično previdni, saj očitno letališki delavci delajo z njo kot bi lopatali gramoz. Posebno pomembno je za letalsko potovanje embajlira-nje dragocene opreme, kot so glasbeni instrumenti. O doživljajih na turneji po Kanadi in ZDA bo vodja ansambla Jože Ekart, objavil v Tedniku poseben zapis. Franc La~en Vodja ansambla Jože Ekart Foto: Fl TEDNIKOVA KNJIGARNICA Ob letu osorej Natanko pred letom - kot bi bilo pred tednom - je bil vroč poletni dan. A samo začenjal se je svetlo in avgustovsko lahkotno. Samo začenjal, ker hladen mrakoben oblak, takšen neviden na nebu, a tem močneje občuten v srcu, se je razlezel in vrezal sled v šestnajsti dan avgusta vseh bodočih let. *** Naenkrat so se še oblaki z vsemi meglami zaceli zbirati noro cez nebesno korito, kot bi razšli se delavci beli in nebu objavili stavko srdito. Izzivalno useknil ogromne nosnice in butnil surovo je grom iz oblaka, da za trenutek je nebesu lice bilo kot Bismarcka železnega spaka. Nekdo pa, ki se je v oblačnih cestah izgubil ... *** Verzi Vladimirja Majakov-skega so odlomljeni pesnitvi Oblak v hlačah, izdani v bibliofilski zbirki Večni sopotniki v prevodu Toneta Pavčka (Ljubljana: DZS, 1966). Žlahtno knjižno izdajo je ilustriral Jože Ciuha. To pesnitev je oboževala Lidija Koltak, draga prijateljica in cenjena knjižničarka, čudovita sopotnica na mnogih poteh. Minilo je leto brez nje, naj njej ljubi verzi zvenijo v častnem spominu. Liljana Klemen~i~ KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / BOGAT POCITNISKI UTRIP CENTRA INTERESNIH DEJAVNOSTI Mladi so radovedni in hkrati ustvarjalni Center interesnih dejavnosti Ptuj je tudi letos pripravil bogat program počitniških aktivnosti za otroke in mladino. V julijskih aktivnosti je sodelovalo 119 otrok, mladostnikov in študentov. Direktor CID-a Ptuj Jure Šarman je z odzivom več kot zadovoljen. Že v prihodnjih počitnicah bodo v program vključili nekatere nove aktivnosti, ki jih bodo predlagali bodisi starši bodisi mladi. Njihova želja je, da bi se tisti, ki se v letošnjih aktivnostih morda niso našli, oglasili s svojimi predlogi. Za aktivne počitnice mladih so se letos v mestni občini Ptuj trudili številni, vsem se v CID-u zahvaljujejo. Denar za počitniške aktivnosti mladih so zagotovili mestna občina Ptuj, Urad Republike Slovenije za mladino in nekatere druge občine v upravni enoti Ptuj. S simboličnimi prispevki so pomagali tudi starši. Prispevki po posamezni delavnici so znašali od 1000 do 1500 tolarjev. Prva letošnja počitniška aktivnost CID-a je bila izvedba že tradicionalnega poletnega počitniškega tabora za otroke od 6. do 8. razreda OŠ, ki je potekal med 26. junijem in 6. julijem v domu Planinka na Hoškem Pohorju. Sodelovalo je 24 mladih med 11. in 18. letom starosti. Vodila ga je Daniela Jurgec, dipl. socialna delavka s pomočjo desetih inštruktorjev, študentov prostovoljcev. V dveh likovnih delavnicah, ki sta potekali od 2. do 13. julija, je sodelovalo 27 otrok od 6. do 12. leta starosti. Pod vodstvom mentorice Vesne Kolarič so v prostorih mladinskega hotela izdelovali voščilnice, spoznali pa so tudi potek in izdelavo kolažne grafike s poljubnimi motivi. Pet študentk je od zače- tka do srede julija sodelovalo v gledališki delavnici pod naslovom "Prazen prostor ali ves svet je oder", ki jo je vodil Peter Sr-pčič. Tudi ta delavnica je potekala v prostorih mladinskega hotela, ki uradno še ni odprt, ker kljub prizadevanjem mestne občine in vostva CID-a, še ni bil izveden razpis za najemnika. Hotel tudi še ni v celoti opremljen. 11., 18. in 25. julija je skozi tri izlete v naravo, obiskali so Ptuj in okolico ter Celje in celjski grad, 27 mladih pod vodstvom mentoric Viktorije Dabič in Matilde Simo-nič odkrivalo "enajsto šolo pod mostom", kot neke vrste veliko življensko šolo. Pod vodstvom mentorja Milana Pulka in v sodelovanju z OŠ Olge Meglič, so julija izvedli tudi štiridnevni računalniški delavnici. V prvi so V tradicionalnem poletnem počitniškem taboru so izvedli tudi "indijanski dan", na{emili so se v Indijance, pa tudi jedli so po indijansko. V modelarski delavnici je letos sodelovalo enajst mladih. (Iz fotoarhiva CID-a Ptuj) sodelovali novinci, v drugi pa že mali poznavalci računalništva, ki so se dokazovali z izdelavo lastne računalniške igre in uporabo interneta. Delavnici je obiskovalo 25 udeležencev. Zanimivo je bilo tudi v modelarski delavnici, ki jo je CID pripravil v sodelovanju z OŠ Mladiko in modelarskim društvom Avi-oteh iz Ptuja. Enajst otrok je od 26. julija do 6. avgusta pod strokovnim vodstvom Milana Dajčmana in ob pomoči Mat- JANEZ J. SVAJNCER / PESNICA 1946 55 let od mladinske delovne akcije Prvo nadaljevanje. čeprav te povprečne starosti ne smemo jemati dobesedno -povprečje je vendarle samo povprečje - je večina fantov in deklet bila stara samo šestnajst let (iz Ljubljane je prišla celo pionirska četa). Ta leta pa so po svoje zelo zanimiva. V primeru štajerskih in prekmurskih mladincev nam namreč pripovedujejo o generaciji mladih Slovencev, ki so bili v najbolj občutljivih letih dozorevanja med desetim in štirinajstim letom izpostavljeni najhujšemu okupatorskemu potujčevanju. Na Štajerskem je bil teror tako dognan, ljudje tako prestrašeni in nekateri prepričani skoraj do samega konca, da bo rajh ostal, da je bilo že najbolj skromno opredeljevanje za slovenstvo (kaj šele za narodnoosvobodilni boj) veliko tveganje. Za šestnajstlet-nike s Pesnice 1946, seveda za tiste iz štajerskih brigad, pa lahko sklepamo, da so bili med okupacijo v večini prav gotovo v organizaciji Deutsche Jugend. Torej so bili ob vsem drugem izpostavljeni še tej obliki ponem-čevalnega pritiska. Spomine na te čase pripadniki Deutsche Ju-gend zelo ali pa sploh neradi obujajo, kot da bi se morebiti podzavestno čutili krive za nekaj, čemur pa se sploh niso mogli izogniti. Zgovorna je bila ocena enega izmed njih, ko je dejal, da laže, kdor pravi, da ni bil v tej organizaciji, razen če je sodil pod "zaščitnice" (o tej kategoriji prebivalstva z "belimi" legitimacijami je bilo že dovolj napisanega in je ni treba posebej razlagati). Na "Spodnještajerskem" Nemci niso uvedli vseh oblik organiziranja, ki so mladino različnih let povezovale v rajhu. Ustanovili so enotno organizacijo Deutsche Jugend. Njeno delovanje je zajemalo fante med desetim in osemnajstim letom ter dekleta med desetim in enaindvajsetim letom. Pripadniki DJ niso nosili na rokavu rdečega traku s kljukastim križem kot pripadniki Hitler Jugend, marveč v zeleni barvi. Pripadniki Hitler Jugend, ki so delovali kot voditelji v DJ na "Spodnještajerskem", so še vedno nosili svoje rdeče trakove. Pripadniki DJ so bili seveda tudi uniformirani, vprašanje uniformiranosti pa bi terjalo posebno obdelavo. članstvo v DJ je bilo obvezno. Izogibanje obveznostim organizacije je pomenilo izgubo pravice do kart za hrano. Dejavnost DJ je bila dosti bolj živahna v mestih in trgih kot na podeželju. Eden izmed nekdanjih pripadnikov DJ se spominja, da tri mesece ni dobil nobenih kart za hrano, ko je zaradi tvorov predčasno zapustil tabor Deutsche Jugend. Pripadniki DJ so imeli vsak teden zbor - apel. Korakali so in prepevali nemške pesmi. Opravljali so pohode, ki niso bili niti tako kratki, na primer od Maribora do Radgone. Poleti so bila taborjenja. Za mlajše fante so bila dolga okrog teden dni, več kot štirinajst let stari pa so morali že na enomesečne tabore. Tak tabor za starejše je bil pri Pragerskem. Sliko z urjenja v tem taboru je objavil Unterstei-rischer Kalender 1 za leto 1943. Na fotografiji je videti veliko naselje belih trikotnih šotorov. Mladinci se urijo v streljanju s puškami. Vsi so goli do pasu in v kratkih hlačkah. Ti tabori so bili dejansko oblika predvojaš-ke vzgoje. Vaditelji so bili nemški vojaki - invalidi s front (brez rok in podobno). Bili so zelo ostri. če fant po vaditeljevem mnenju ni dovolj dobro legel s puško, mu je le-ta kar z nogo stopil na križ. Kot se ti mladinci spominjajo, tako ostrega vojaškega urjenja niso kasneje imeli niti med služenjem vojaškega roka v JA, s tem da so se v taborih DJ že vsega naučili. Po spominih nekdanjih pripadnikov DJ je pripadnost organizaciji navajala bolj k slepi pokorščini kot k politični indoktrinaciji. Politična vzgoja je bila stalno ponavljanje Hitlerjevega življenjepisa in učenje nemških koračnic. česa drugega pa se nekdanji pripadniki DJ že več ne spomnijo ob že omenjenih apelih, taborih, športu, korakanju z bobni, sodelovanju pri Winterhilfe in drugem, kar je našlo svoj prostor tudi v številkah Marburger Zeitung. Uniformirani fantje in dekleta so bili potreben del vseh proslav in prireditev. Njim je tudi pripadala vloga okraševalcev prireditvenih prostorov in dvoran. Proti koncu vojne so morali mladinci h kopanju strelskih in protitankovskih jarkov, toda tudi tistim, ki so ostali na primer v Mariboru, ni bilo nič prihranjeno. Maribor je bil proti koncu 1944 in v vojnih mesecih jaža Praprotnika, izdelovalo lastne letalske modele, ki so jih ob koncu delavnice tudi preizkusili na letali{~u v Mo{kanj-cih. V CID-u zbirajo naslove vseh zainteresiranih za modelarstvo. ŠE PROSTA MESTA V DELAVNICI OSNOV GRAFIKE Do konca avgusta bodo v CID-u Ptuj izvedli {e dve delavnici. Za prvo oziroma te~aj znakovnega jezika, ki jo bodo izvedli v sodelovanju z Dru{-tvom prijateljev mladine Ptuj in Dru{tvom gluhih in naglu{nih Podravja, ve~ ne sprejemajo prijav. Pri~eli ga bodo 20. avgusta. Za spoznavanje osnov znakovnega jezika gluhih in naglu{nih, se je odlo~ilo 17 mladih oziroma zainteresiranih. Nekaj prostih mest je {e v delavnici osnov grafike, ki jo prav tako pri~enjajo 20. avgusta. Izvedli jo bodo v sodelovanju z butikom okvirjev A'propos Ptuj. Vodil jo bo Franc Simo-nič. Prijave bodo sprejemali do 17. avgusta oziroma do pri~etka delavnice na telefon: 780 55 40. Prispevek po udeležencu znaša tisoč tolarjev. Direktor ptujskega CID-a Jure Šarman je zadovoljen tudi z obiskom Mladinskega informativnega centra, ki deluje v sklopu CID-a. V njem je mladim na voljo veliko informacij v pisni obliki, še več pa jih ponujajo spletne strani. Na voljo so trije računalniki z brezplačnim dostopom do interneta. Vsem, ki nameravajo potovati v sodelovanju s Počtniškim društvom Peregrin Ptuj, pa so na voljo informacije o pripravah na potovanje, cenejših načinih prenočevanja, in še veliko drugih tovrstnih informacij. V Mladinskem informativnem centru sta mladim popotnikom na voljo tudi dve popustni kartici, kartica IYHF (Mednarodne zveze mladinskih prenočišč), ki omogoča cenejše prenočevanje v mladinskih hotelih po vsem svetu, in evropska popustna kartica - EURO <26 za mlade med 15. in 26. letom starosti, ki ponuja več kot 200 tisoč popustov v 32 evropskih državah, in tudi v Sloveniji. Na Ptuju je za zdaj edino popustno mesto - Fotoatelje Langerholc. Kartico EURO<26 lahko uporabljajo dijaki in študentje. Velja eno leto od izdaje. MG 1945 tarča pogostih in hudih napadov angloameriških bombnikov. Pomemben je bil zaradi svoje industrije, kljub temu pa je vprašanje, če je bilo treba na to slovensko mesto zmetati toliko bomb. Oddaljeno brnenje letalskih motorjev je z bombnimi eksplozijami ustvarjalo na zemlji enotno skupnost prestrašenih ljudi, ki je v sebi združevala najhujše naciste s Slovenci, ki so komaj čakali svobodo in so Nemcem prav gotovo privoščili vse najslabše. Bombe niso izbirale ciljev in tako je lahko Mar-burger Zeitung redno prinašal črno uokvirjene spiske ubitih z bombami. Na njih so se običajno pojavljala imena po dveh ali več pripadnikov iste družine, ki so skupno našli smrt. Ob imenu in priimku je bila vedno letnica rojstva, ki je povedala, da so bombe ubile, na primer, mater s sedemletno hčerko, štiriletnega fantka, osemdesetletno ženico in podobno. Letalska napada na Maribor in Celje prvega in četrtega marca 1945 sta terjala kar 69 mrtvih. Objavljeni priimki nam povedo, da je šlo v veliki večini za Slovence. Nacistični tisk je te zavezniške napade spretno izkoriščal v svoje propagandne namene, kar mu je bilo zaradi ubitih tudi razmeroma lahko. Enake tone je ubiral pri navajanju "banditskih" grozodejstev, še posebej "zločincev" na že osvobojenem ozemlju Jugoslavije. Tako je hotel vse, ki so nestrpno pričakovali svobodo, prestrašiti s tem, kaj jih čaka pod "komunističnim terorjem". Ob tem pa so bili v spodbudo skoraj v vsaki številki Marburger Zeitung in Štajerskega gospodarja objavljeni priimki odlikovanih "Spodnješ-tajercev", ki so si na raznih bojiščih prislužili železne križce in druga odličja. Po pisanju Mar-burger Zeitung 2 bi naj bilo že do novembra 1944 odlikovanih za hrabrost kar okrog tisoč "Spodnještajercev". Nadaljevanje prihodnjič. GORNJA RADGONA / 39. MEDNARODNI KMETIJSKO-ZIVILSKI SEJEM Prtiakujelo 150 tlsoi obiskovalcev čez teden dni bo vrata odprl eden največjih sejmov v državi, letos že 39. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Osnovna usmeritev tokratnega sejma bo sonaravno kmetovanje, trend, ki je zaznaven že domala povsod po Evropi in je posledica strateških odločitev za kmetovanje. Gre za spremembe pridelovalnih in prehran-skih vzorcev, ki se jim morajo prilagoditi tako pridelava poljščin, sadja in drugih pridelkov kot prireja mesa in mleka. V Gornji Radgoni se bo med 25.avgustom in 2. septembrom na okoli 52 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo več kot 1400 razstavljalcev iz 24 držav. Država s statusom gostje pa bo letos Republika Makedonija. Radgonski kmetijsko-živilski sejem bo tudi letos ponujal že uveljavljene vsebine razstavnega programa, veliko razstavljal-cev je napovedalo nove izdelke, med katerimo prednjacijo živilski, kjer je v ospredju uravnotežena prehrana. Kmetijsko živilski sejem bo ponovno ponudil vpogled v delo strokovnih služb ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, kot tudi v delo strokovnih služb in organov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Sejem bo v tem casu svojevrstno informacijsko središče kmetijskih dejavnosti srednje in jugovzhodne Evrope. Poudarek z mednarodnega prizorišča predstvlja 350 tujih razstavljalcev, kjer izstopajo gospodarske predstavitve Japonske, Poljske, Velike Britanije ter delegacije evropske komisija, ki bo ponujala veliko informacij o približevanju Uniji kot tudi gospodarskih dejavnostih znotraj te integracije. Z osnovno usmeritvijo sejma, torej sonaravnim kmetovanjem, je povezan tudi nov, obogaten koncept strokovnih razstav goveje živine, prašičev, konj, drobnice, perutnine, kuncev ter sladkovodnih rib in plazilcev. Revije goveje živine in konj bodo v novo zgrajeni maneži, kjer se bo prve tri dni sejma predstavila tudi klasična šola jahanja iz Lipice. Dogajanje v tem delu sejmišča naj bi popestrile revije drobnice in prikaz striženja ovac ter predstavitev slovenske avtohtone pasme kraški ovačar. Kot vrsto let, bodo lahko obiskovalci tudi letos občudovali vzorčni nasad, za ka- terega od zgodnje jeseni skrb Srednja kmetijska šola iz Raki- SEJEM BO ODPRL BORUT PAHOR V okviru 39. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma se bo zvrstilo tudi preko petdeset predavanj, predstavitev, okroglih miz in poslovnih srečanj, ne bo pa manjkalo niti družabnih srečanj. Sejem bo odprl predsednik državnega zbora Borut Pahor. Že prvi dan naj bi Gornja Radgona gostila kar 8 kmetijskih ministrov različnih držav, več diplomatov in drugih visokih gostov. Največjo manifestacijo slovenskega kmetijstva v Gornji Radgoni naj bi si po pričakovanju Pomurskega sejma letos ogledalo okoli 150 tisoč obiskovalcev. Sejem bodo po devetih dneh zaključili z veliko mednarodno parado kmečkih običajev in navad, je še na tiskovni konferenci pred odprtjem 39. mednarodnega kmetij sko-živil skega sejma v Gornji Radgoni povedal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. ---------- Osnovna usmeritev letošnjega kmetijsko-živilskega sejma je sonaravno kmetovanje. Na fotografiji z leve: mag. Anton Vodovnik, projektni vodja Mateja Jakli~ in direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. V času sejemskega dogajanja bodo na sejmišču v Gornji Radgoni izpeljali še dve ocenjevanji: ocenjevanje kmetijske mehanizacije in živine ter podelili še odličja najuspešnjšim na ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov in vina. Laskavi naziv Nosilec kakovosti za leto 2001, ki ga Pomurski sejem podeli v okviru ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov bo letos prejela Perutnina Ptuj, šesti sejemski dan, v sredo 29. avgusta, pa bo med drugim tudi Dan Perutnine Ptuj. V Gornji Radgoni so v okviru priprav na 39. mednarodni kmetijsko-živilski sejem doslej uspešno izpeljali tri ocenjevanja: ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih iz- delkov, oboje tudi v mednarodni konkurenci ter ocenjevanje slovenskih vin. Slednje se po številu vzorcev uvršča med najbolj množična ocenjevanja. Ocenjevalna komisija vrhun- skih slovenskih enologov pod vodstvom mag. Antona Vodov-nika je letos v petih dneh ocenila 763 vzorcev vin iz 298 vinskih kleti, največ letnika 2000. Ocenjevalci so podelili 5 šampionskih nazivov, 16 prvakov sort, 63 bronastih, 353 srebrnih, 244 zlatih ter 54 velikih zlatih medalj. Sicer pa je bilo tudi letos največ ocenjenih vin iz vinorodne dežele Podravje. Kmetijski kombinat Ptuj - Vinarstvo Slovenske gorice Haloze je z vinom modri pinot letnika 2000 z oceno 18.12 osvojil naziv prvak sorte, z isto sorto in oceno pa je ta naziv osvojilo tudi Vinogradništvo Ratek iz Malega Brebrovnika v Ljutomersko-Ormoških goricah. Podelitev odličij najboljšim pridelovalcem slovenskih vin bo v torek 28. avgusta v hotelu Radin v Radencih. 39. mednarodni kmetijsko živilski sejem bo odprt od 25. avgusta do 2. septembra, vsak dan od 9. do 19. ure. Cena vstopnice za odrasle bo 800 tolarjev, za mladino 400 in skupine 20 oseb in več 650 tolarjev. Na sejem pa se bo tudi letos mogoče popeljati s posebnim sejemskih vlakom iz Ljubljane do Gornje Radgone in nazaj. Anemari Kekec Eznai mm--- Družba za časopisno in radijsko d^avnost RADiO-TEDNiK, úa.o., RADiO-TEDNiK p.p. 95. Rai&va 6,2250 Ptuj, tei.: 0g/74»34-10, -i^miM^zMimatTsmšt:!. :_______liaĚžiii^SádsSsiii&tHf. KMETIJSKO-ZIVILSKI SEJEM letino! 39. mednarodni kmetijsko-živilski sejem 25. 8. - 2. 9. 2001 delovni čas od 9. do 19. ure Gornja Radgona I. I^B POMURSKI SEJEM P E R U T N I T I Č E K Palačinke Ort ob agi Sestavine 2a 4 osebe: Plščančje meso FF 30 dag Gobe Čebula 10 dag Palačinke Sladka mleta paprika 2 g Kisla smetana Moka 2 g Sol, poper, timijan, mleta kumina, lovorov list, curry prašek 100 g 8 kom 2 del Priprava: Iz piščančjega mesa, čebule, mlete paprike ter začimb pripravimo paprikaš. Meso iz paprikaša fino sesekljamo, dodamo gobice, curry prašek ter par žlic omake od paprikaša. Iz tega pripravimo nadev. Falačinke nadevamo s pripravljenim nadevom in jih zvijemo v obliki sarmic. Foložimo jih v pekač, prelijemo s paprikaševo omako in kislo smetano, ter v pečici pri temperaturi 190 °C zapečemo. Gostilna PP, Novi trg 2, Ftuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si Stoletje dobrih okusov M Perutnina Ptuj MOSTJE / OB 59-LETNICI TRAGIČNEGA BOJA Nasprotniki OF še danes ne obialuieio V spominskem parku v Mostju so ob 59-letnici tragičnega boja slovenskogoriške čete, ki je po izdaji 8. avgusta 1942 izkrvavela v neenakem boju z nemškim okupatorjem, pripravili spominsko slovesnost. Okoli 150 udeležencem je težke spomine na dogodke iz NOB obujal Mirko Kostanje-vec, delegacije borcev, mestne občine Ptuj, občine Juršinci in brigadirjev pa so položile vence k osmim spomenikom iz narodno osvobodilnega boja slovenskega naroda. Udeležencem slovesnosti, med katerimi je bilo največ članov ptujske borčevske organizacije in drugih zavednih domoljubov, je uvodoma zaželel dobrodošlico župan občine Juršinci Alojz Kaučič. Posebno je bil zadovoljen, ker je med udeleženci vse več mladih, kar je po njegovem dober znak, da se bomo ob spomeniku v Mostju še dolgo srečevali. Spomine na grenke dogodke iz druge svetovne vojne na ptujskem območju je v imenu ptujskega območnega združenja borcev in udeležencev NOB v slavnostnem govoru obujal eden najstarejših borcev s ptujskega območja Mirko Kostan-jevec. Ob tem je opozoril na nekaj zgodovinskih dejstev, ki so opravičila postavitev spomenika v Mostju in nas obvezujejo, da se ob obletnicah ob njem srečujemo. Posebej je poudaril, da so se nemškemu okupatorju uprli vsi zavedni Slovenci: komunisti, krščanski socialisti, sokoli in napredni intelektualci, ki so ustanovili protiimperiali-stično osvobodilno fronto, ta pa je pozneje organizirala in vodila naordno osvobodilni boj. stapo v Ptuju vrinjenec v četo Franc Knez. Še isti dan je okoli 18. ure četo obkolilo okoli 80 nemških orožnikov in policistov. Neenak boj je trajal dobri dve uri, v njem pa sta padla dva nemška poveljnika, eden orožnik pa je bil huje ranjen. Zbranim v Mostju je govoril Mirko Kostanjevec. Foto: M. Ozmec Delegacije so položile vence k osmim spomenikom iz NOB. Govoril je tudi o pomembnosti ptujskega voda, ki so ga borci imenovali slovenjegoriška četa, ljudstvo pa Lackova četa. Ta četa je bila v veliko moralno podporo prebivalstvu na tem območju saj jim dajala pogum, da so kljubovali okupatorju in bojkotirali njegove predpise, izvajala pa je tudi oborožene akcije ter likvidacijo izdajalcev, zaradi česar je bila Nemcem trn v peti. Ko je 8. avgusta 1942 četa v kateri je bilo ta dan 10 borcev, počivala v gozdičku Tešava med Pacinjem in Mostjem, je o kraju njenega bivanja obvestil ge- VELIKA NEDELJA / KULTURNO DRUŠTVO SIMON GREGORČIČ Komedija ob Dominkovi domaHji V Veliki Nedelji se že mnogo let ukvarjajo z dramsko igro, društvo obstaja že od leta 1893. Njihovo uradno ime, ki ga sicer ne nosijo vse od začetka, je Kulturno društvo Simon Gregorčič Velika Nedelja. Predsednik društva je že nekaj let Tonček Žumbar. Vsako leto člani gledališke skupine svoje zveste gledalce razveselijo s čim novim. Posebej so v preteklih letih odmevali njihovi veliki spektakli na prostem. Najprej so se lotili igre Miklova Zala, ki so si jo mnogi ogledali celo večkrat in vselej jim je orosila oči. V režiji iger na prostem so se nato podali na grad Borl, kjer so pripravili Celjske grofe, lani pa so ob gradu pri Veliki Nedelji zaigrali Jezusovo življenje. Vse predstave so nastajale pod režijsko taktirko režiserja Lojzeta Matjašiča. Komedija, ki so jo pripravili tokrat, nosi naslov Zadega nad zadrego, zapisal pa jo je avstrijski ustvarjalec Streicher. Tudi tokrat je režiser Lojze Matjašič, besedilo pa so priredili v pristno domače narečje. Na oder velikonedeljske dvorane so jo postavili že pred sedmimi leti, z njo pa so gostovali tudi po mnogih drugih odrih. Gledalci so jo z veseljem sprejeli, pred- stave je obiskalo 7000 ljudi, zaigrali pa so jo 51-krat. V letošnji sezoni so se odločili, da jo ponovno obudijo. Tokrat v prav posebnem ambientu, ob Dominkovi domačiji v Goriš- nici. Tam bo dogajanje še bolj pristno in zagotovo nekaj posebnega. Predstave se bodo v živo, v prijetnih večerih, dogajale v petek 17., v soboto 18. in v nedeljo 19. avgusta, vsak večer ob 20.30 uri. V predstavi sodelujo 30 igralcev, zagotovo pa se obeta večer poln iskrenega smeha in dobre volje. Mateja Hržič Od borcev Lackove čete so v bitki izgubili življenje Franc Kramberger, Alojz Zavec, ter Vinko in Kostja Reš. Drago Stojko je hudo ranjen umrl naslednji dan, Nemci so zajeli borca Janeza Pukšiča in Janeza Ceha, medtem ko se je iz obroča uspelo prebiti Francu Osoj-niku, Jožetu Lacku in Mirku Rešu. Po tem, ko je opisal tudi njihovo poznejšo tragično smrt v NOB, je Mirko Kostanjevec izrazil ogorčenje, ker nasprotniki Osvobodilne fronte in izdajalci slovenskega naroda še danes niso pripravljeni priznati in obžalovati dejstva, da v letih 1941-45 niso ravnali prav. Kot obliž na rano je izzvenel kulturni program, v katerem so nekaj domoljubnih in partizanskih pesmi zapeli pevski kvintet društva upokojencev Rogoznica pod vodstvom Franca Ornika in skupina pevk DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom Marije Zamuda. Preden so se razšli so delegacije borcev, mestne občine Ptuj, občine Juršinci in brigadirjev položile vence k osmim spominskim obeležjem iz narodno osvobodilnega boja na širšem ptujskem območju. M. Ozmec RADIOPTUJ 89.8o98.2H04,3mhz kmalu tudi na frekvenci 89,8 MHz z Budnega nad Majšperkom ..♦na vaši frekvenci ... PA BREZ ZAMERE Vraie POLETNE DILEME Keir smo r^'vno ^redi poletja, ko sonce piči sto na uro in samo čakate, da lahko svoje pregreto telo zanesete na varno v kak{no senco, bomo tudi tukaj tokrat ubrali malo bolj neformalne, poletne više. Ne bomo torej preveč kritični. Enkrat, za spremembo. Kaj se pa je v tem tednu zgodilo dobrega ali slabega, pa itak z malo mošganske telovadbe presodite sami. Ni ravno nujno potrebno, da bi vam s tem {e spodaj podpisani vedno skakal po glavi. Kot rečeno, smo sredi poletja. Ki je sicer tu in tam malo bolj mrzlo, kot bi pričakovali, na splo-{no pa ga sonce {e vedno, kot se to za poletje spodobi, kar fino peče. Dešja je bolj malo, rastlinje se še malo su{i in podobne stvari. Poletni pa ste tudi vi. Pivce ali pa ka-k{en njegov ekvivalent vam pa{e malo bolj kot vam bo čez par mesecev, obleke so hitreje pre{vicane, v avtih brez klime je še kar za znoret, da o kak{nih sredstvih javnega prevoza sploh ne govorimo. Na kak{nem busu imate namreč ravno sredi poletja, na najbolj vroč dan v letu, največje mošno-sti, da k vam prisede kak{na oseba, ki se, po vonju sodeč, ni umila še kak{en mesec, ter temu primerno tudi {iri opojne vonjave okoli sebe, pa {e ravno tisti dan je {e bolj za{vicana in kot zanala{č je bilo zjutraj {e bolj mrzlo, tako da si je ta oseba namesto kratke majice oblekla pulover z dolgimi rokavi, tako da vsa stvar {e pridobi na skoncentriranem smradu, ki se zapiči direkt v vas. Ja, in kot zakleto ravno takrat delavci nekaj rijejo po cesti, tako da se va{a voš-nja podalj{a za najmanj polovico. Uh! Pa saj poznate take situacije. Kaj je torej storiti raji, ko nastopijo taki dnevi? Kaj lahko spodoben dršavljan, ki redno plačuje davke in le tu in tam sku{a dršavo na kak{nem področju malo pogo-ljufati, stori v poletni vročici? In če postavimo vpra{anje {e bolj direktno, kaj lahko vi kot konkretna oseba storite, da ne bi celega poletja prešiveli ob zelhanju na busih v spremstvu koncentriranih {vic-avtomatov na dveh nogah? Hja, odgovor se pravzaprav ponuja sam od sebe, mar ne? Gremo tja, kjer se da fino ohladiti, kjer se tudi kak{en {vic-avtomat lahko hitro nevtralizira, kjer je pivo vedno hladno, kjer je vse zeleno, no, malo ali pa kar precej tudi modro, gremo tja, kjer nas imajo vsi radi, oziroma, bolje rečeno, kjer imajo radi predvsem na{ denar, če pa malo zamišimo, pa si lahko celo tu in tam res predstavljamo, da imajo radi tudi nas. Skratka, gremo na morje, na čudoviti včasih-na{-pa-zdaj-nič-več-na{ modri Jadran. Ja, gremo na dopust, malo spustit mošgane na pa{o, dat šivcem malo zaslušene-ga miru, se malo nadihat čistega zraka, poslu{at {kršate, malo za-kravlat, malo poplesat, malo deci zdravje izbolj{at. In tako dalje. Ja odločitev je samo ena. Pot je samo ena in jasno začrtana. Gremo na morje. Če pustimo ob strani finančno plat oziroma privzamemo, da imate dovolj finančnih sredstev za tako migracijo, saj ste celo leto dajali nekaj na stran za dopust, ali pa ste se odločili {e bolj zariti v minus na tekočem računu. Kakorkoli še, recimo, da lahko svoje sanjarije o morju tudi finančno podprete. Se preden se odplavite svojim sanjam naproti, se začne tisti hudo tečen in duha moreč proces, ko se morate nujno odpraviti v {tacuno in nakupiti milijon stvari, od blazin in podmetačev, pa do kak{nih super dragih krem za sončenje, ki vam jih bo itak na plaži maznil kak{en mulc. Seveda boste {ele na morju ugotovili, koliko stvari ste pozabili kupiti in koliko stvari ste po drugi strani vzeli preveč. S tem seveda mislimo na vse tiste kose oblačil, ki jih niti v sanjah ne boste potrebovali, ampak kaj, ko so se doma zdele neobhodno potrebne, celo nujne za nemoten potek va{ega dopusta. Se preden pa boste pri{li do cilja svoje počitni{ke migracije, pa boste morali seveda premagati {e eno oviro — transport. To pa zna biti, razen v primeru, da ste se pa odločili na svojem bančnem računu čisto zares iti v poden, ter se na morje podati kar z letalom, pri katastrofalnem stanju na{ih cest nadvse kritično početje. Obsojeni ste praktično na nekajurno znojenje, preklinjanje, maltretiranje, zezanje, pomirjanje dece, ki ji gre na bruhanje, prepiranje s Cehi, Italijani in jodlarji, iskanje bližnjic po lokalnih cestah, obžalovanje lastne eksistence in podobne lu{kane stvari, zaradi katerih vam bo žal, da ste se kam odpravili, {e preden boste tja sploh pri{li. Ko se boste torej s tečno deco in bolečo glavo po nekajurni apokalipsi na cestah končno zna{li na cilju svoje migracije in boste prepričani, da je najhuj{e za vami, pa vam bodo v hotelu prijazno pojasnili, da va{e sobe nekako niso na voljo, saj se jim je pripetila manj-{a napakica v sistemu, ter da morate do naslednjega dne, ko vam bodo dali za dva razreda nižjo sobo, kot ste jo plačali, spati nekje drugje, kje pa to je, pa jih nič ne briga. Sori. Se zgodi. Naslednji dan, ko boste dobili svojo kamrico in boste mnenja, da je najhuj{e zdaj pa res že za vami, ter da boste končno lahko v polni meri začeli uživati težko prigarani dopust, boste ugotovili, da je ruski bife, ki so ga tako hvalili v bro{uri, že ob pol osmih totalno izropan, saj si prvi gostje natlačijo torbice z vso mogočo hrano, ki jim je na razpolago in da se morate vstati praktično enako zgodaj kot vsak drug delovni dan, če hočete dobiti vsaj malo hrane, ki vam pripada in ki ste jo (drago) plačali. Potem vam bodo obvezno ukradli tisto kot žafran drago kremo za sončenje, če boste imeli srečo, če pa ste bolj nesrečne sorte, pa vam bodo slej ko prej zraven kreme maznili tudi denarnico ali potni list. Morje bo pa itak cvetelo. Ce torej se{tejemo vse stvari, ki se vam bodo oziroma so se vam že zgodile, vidimo, da se smotrnost tovrstne poletne migracije ne kaže več tako smelo in samoumevno. Sicer ni dvoma, da se boste na morje tudi drugo leto odpravljali z enakim zanosom in veseljem, kot ste se do zdaj, a vendar, zgolj droben nasvet: Naredite svojim živcem veliko uslugo in zraven vzemite vsaj kak{en persen in aspirin. LESKOVEC V HALOZAH Šesto kmeiko praznovanje V Leskovcu je je bilo v nedeljo šesto tradicionalno, kmečko praznovanje, ki ga je pripravilo turistično društvo Klopo-tec iz Leskovca v Halozah. Prireditev je bila pred gasilskim domom Leskovec pod naslovom "Mleko in mlečni izdelki". Malo skozi šalo malo zares so prikazali, kakšno je včasih bilo življenje v teh krajih. Prireditev se je pričela ob enajsti uri z mešanim pevskim zborom. Poleg njih pa so program popestrili še člani okteta Lovske družine Leskovec, ljudske pevke ter učenci in učenke iz osnovne šole Leskovec. Ti so poleg petja navdušili prisotne tudi s skečem v katerem sta Mi-cika (Natalija Senekovič) in Ju-lika (Metaja Vidovič), prikazali pogovor med dvema gospodinjama v Leskovcu. Med kulturnim programom so podelili tudi težko prislužena priznanja. Razen tistih za kakovost ocenjenih vin, ki jih je bilo veliko, so podelili tudi priznanja za najlepše urejene domove. Za konec kulturnega programa je še zaigral tamburaški orkester kulturnega društva France Prešeren iz Vidma, nato je tamkajšnji farni župnik Tedi Vajda blagoslovil in odprl razstavo domačih dobrot, ki so jo pripravile gospodinje s pomočjo učenk iz osnovne šole Les-kovec. Sledile so tradicionalne kmečke igre, katerih se je udeležilo sedem tričlanskih ekip, ki so tekmovale v šestih razli- čnih disciplinah. Nekatere igre so obiskovalci že poznali, druge so bile uprizorjene prvič. Po težkem boju je prvo mesto zasedla ekipa Trdobojcev, sledila ji je ekipa Belavška, tretje mesto pa si je priigrala ekipa Repišča. Na koncu uradnega dela so podelili še pokale za tekmovanje v malem nogometu v prejšnjem tednu. Prvo mesto si je priborila ekipa Belavška, drugo mesto Mala Varnica in tretje mesto ekipa Spodnjega Leskovca. OCENJEVANJE NAJBOLJ UREJENIH OBJEKTOV V občini Videm je v organizaciji TD Klopotec iz Leskovca potekalo ocenjevanje najlepše urejenih objektov pod naslovom "Uredimo naše podeželje". Podeljena so bila priznanja za urejenost in ohranjanje arhitekturne dediščine. Priznanje za najlepše urejeni dom je prejela družina Fider-šek iz Tržca 36a, priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine sta prejela Slavica Vin-diš iz Strmca 12 a in Janez Cafuta iz Pobrežja 122, priznanje za najlepše urejeno kmetijo je bilo podeljeno kmetiji Vindiš-Belšak, priznanje za najlepše urejen poslovni objekt je prejelo PGD Tržec, posebno priznanje za urejenost pa je bilo podeljeno Župnijskemu uradu Leskovec. Ozren Blanuša Jana Skaza Kmečke igre Najlepše urejen dom ima družina Fideršek iz Tržca 36a Posebno priznanje za urejenost - Župnijski urad Leskovec Priznanje za ohranjanje kulturne dediščine so prejeli Slavica Vindiš iz Strmca 12 a ... ... in Janez Cafuta iz Pobrežja 122 Tudi te sodijo na kmečki praznik Kaj je novega v Leskovcu Najlepše urejena kmetija je pri družini Vindiš Belšak v Spodnjem Leskovcu 10 Najlepše urejen poslovni objekt je dom PGD Tržec. 9é^éintami slovenja vas / 30 LET GASILSKEGA DRUŠTVA V soboto 18. avgusta bodo člani prostovoljnega gasilskega društva Slovenja vas proslavili 30 let humanega delovanja. Svečanost se bo pričela ob 16. uri pred tamkajšnjim gasilskim domom. Po slavnostnih govorih, kroniki društva in kulturnem sporedu bodo odkrili in blagoslovili sliko Svetega Florijana, najzaslužnejšim pa bodo za 30-letno predanost gasilstvu podelili jubilejne značke. Slavje bodo zaokrožili z gasilsko veselico s Štajerskimi baroni. (-OM) ptuj / LETOVANJE UPOKOJENCEV Od 1. do 8. septembra bodo lahko ptujski upokojenci poceni letovali v Vodicah, v hotelu Olympija, ki nudi polni ali pol-penzion. Hotel se nahaja sredi parka, 100 metrov od plaže in 300 od mesta. Iz hotela so možni izleti na Kornate in na slapove Krke. V nizko ceno 37.500 tolarjev je vračunan avtobusni prevoz, turistična taksa, nezgodno zavarovanje, stroški organiziranja in DDV. Prijavite se takoj, oziroma najkasneje do 24. avgusta na telefon 772 45 91 (Korpar M.) cirkulane / KLOPOTCI IN BLAGOSLOV KAPELE Ker jim je prejšnjo soboto vreme prekrižalo račune bodo to soboto 18. avgusta postavljali klopotce tudi na sami cesti klo-potcev, od Malega Okiča do Slatine pri Cirkulanah. Predstavniki vaške skupnosti Mali Okič - Slatina so povedali, da bodo v sodelovanju s turističnim društvom Cirkulane pričeli s postavljanjem klopotcev ob 15. uri. Od najmaj-nšega do treh klopotcev velikanov, postavili jih bodo v razdaliji 500 m in vmes tudi kakšno zapeli in zaigrali, morda tudi kaj popili. Naslednji dan, v nedeljo 18. avgusta pa bo bo ob 15. uri blagoslov kapele na Malem Okiču. Ob jubilejnem letu 2000 je kapelo postavila družina Milo-šič, blagoslovil pa jo bo dekan Emil Drev. (-OM) ptuj-ormož / 80 LET ZVEZE LOVSKIH DRU@IN V zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož se pripravljajo na jubilejno proslavo ob 80-letnici delovanja, ki bo prihodnjo soboto, 25. avgusta ob 18. uri v avli Šolskega centra Ptuj. Slavnostni govornik bo predsednik ZLD Ptuj-Ormož Milan Trafela, v kulturnem programu pa bodo nastopili Rogisti in Lovski pevski oktet ZLD Ptuj-Ormož, Domžalski rogisti, ter Lovski nonet iz Svete Ane. Na slovesnosti bodo slavljencem podelili odlikovanje Lovske zveze Slovenije Red za lovske zasluge, ter zlato plaketo Mestne občine Ptuj.(-OM) rr] PTUJ, VIDEM / MOJA DE@ELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA Videm v konkurenci z ostalimi kraji Vseslovenski projekt urejanja in varovanja okolja Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki poteka pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije in ministrstva za okolje in prostor, ima iz leta v leto večjo podporo, povečuje pa se tudi število kandidatov za najboljše uvrstitve. Tekmovanje poteka v osmih kategorijah, Ptuj tudi letos ostaja v konkurenci za najbolj urejeni turistični kraj, čeprav si nekaj zadnjih let prizadeva, da bi ga uvrstili v drugo tekmovalno skupino, med mesta. Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj, ki letos slavi 115-letnico aktivnega dela poudarja, da bo že prihodnje leto drugače, in da se z letošnjim tekmovanjem Ptuj v resnici po- Rože povsod, tudi no ograji mosta čez Dravinjo. Okrasitev tudi pred poslovnim sredi{~em Vidma. Foto: J. Bra~i~ slavlja od kategorije "turistični kraji". Projekt Moja dežela -lepa in gostoljubna Slovenijo "deli" na šestnajst regij, med temi je tudi ptujska, ki vključu- PTUJ / V RIBI[KI DRUŽINI NE MIRUJEJO Drugi ribiški car je Mirko Šeruga Novi ribi{ki car je postal Mirko [eruga (levo) v sredini je predsednik RD Ptuj Franc Trbuc ki to razgla{a, desno pa dosedanji car Janko Cigula z žezlom in krono v rokah. V organizaciji ribiške družine Ptuj so minulo nedeljo, 12. avgusta izvedli že drugo tekmo v lovenju rib s plovcem za prestižni naslov ribiškega cara. Med 39 tekmovalci je imel največ sreče Mirko Šeruga iz Nove vasi, ki so mu posadili žezlo in ga okronali. v SODELOVANJU Z AEROKLUBOM PTUJ Za laskavi naziv "CAR RD Ptuj" se je z ribiško palico v rokah potegovalo 39 ribičev. Ulov ni bil najboljši, po treh urah in seveda po obveznem tehtanju najtežje ribe v mreži pa se je izkazalo, da se je tokrat sreča nasmehnila 39-letnemu Mirku NAGRAJUJEMO ZVESTE NAROČNIKE Serugi iz Nove vasi pri Ptuju, ki je ujel najtežjo ribo - 1875 g težkega krapa. Za ribiškega cara ga je proglasil Franc Trbuc, predsednik Ribiške družine Ptuj, žezlo v roke mroMPmmsKiiEmBh IME IN PRIIMEK: Slavica Ferenčič ov. Strsgna 5S, 2286 Podlehnik Nagrajenci pr^jm^jo nagrado po pošti. Branko Kacijan s 76 cm dolgo {čuko, ki pa v tekmovanju ni veljala. Foto: M. Ozmec in krono na glavo mu je izročil lanski ribiški car Janko Cigu-la. Ob kronanju je novi ribiški car Mirko Šeruga ribiče takole nagovoril: "Bodite pravi ribiči, jemljite le ribe ki imajo predpisano mero, pazite na red in čistočo, skrbite za ribji zarod, bodite pozorni na krivolovce in pazite na naše vode. Te so naše največje bogastvo!" Naj dodamo, da je najtežjo ribo na tem tekmovanju ujel Branko Kacijan iz Ptuja, ki je na suho spravil 76 cm dolgo in 3.6 kg težko ščuko. Žal pa po pravilniku Ribiške zveze Slovenije v tekmovanju v lovu rib s plovcem roparice ne veljajo. Še to: lanskega - prvega tekmovanja za ribiškega cara se je udeležilo 56 tekmovalcev, najtežjo ribo pa je ujel Janko Cigula in sicer 4.825 g težkega amurja. M. Ozmec je območje petnajstih občin na Ptujskem in Ormož. Vse občine znotraj te regije so že na začetku leta prejele vabilo, da se aktivno vključijo v letošnji projekt. Odzvali so se le Ptuj, Videm, Markovci, Dornava, Juršinci, Destrnik in Ormož oziroma Jeruzalem. Regijska komisija je ocenila urejenost okolja v vseh prijavljenih občinah, oceno pa posredovala republiški komisiji. Po prvem ocenjevanju so si najboljše ocene pridelali v Ormožu, Jeruzalemu, Vidmu in na Ptuju. Njihovo oceno je potrdila tudi republiška komisija, ki si je tekmovalce od blizu ogledala v začetku meseca. Povsod so se na njen prihod temeljito pripravili, in uredili večino kritičnih točk. Jeseni jih bo obiskala še enkrat, drugi oceni bo tudi sledila razglasitev najboljših. V vsaki kategoriji lahko tekmuje le en kraj oziroma mesto z območja posamezne regije. Ptuj tekmuje v konkurenci turističnih krajev, Videm pa v kategoriji z ostalimi kraji. Ptujsko turistično regijo z Ormožem je te dni obiskala tudi posebna komisija, ki si je ogledala osnovne in srednje šole, vojašnice in zdravilišče. Po prvem krogu ocenjevanja je med osnovnimi šolami na Ptujskem zelo dobro uvrščena nova osnovna šola De-strnik. Ptujsko turistično društvo bo priznanja za urejeno okolje v mestni občini Ptuj podelilo na priložnostni slovesnosti ob svetovnem dnevu turizma - 27. septembru. MG TRIGLAV / KORANTI OSVOJILI NAJVIŠJI SLOVENSKI VRH Korantovi zvonci zadoneli na Triglavu Korant osvojil Triglav Foto: EKD Veseli korant Ptuj Članom Etnogafsko-kulturnega društva Veseli Korant se je po sobotnem neuspelem poizkusu zaradi slabega vremena, v nedeljo le uspelo povzpeti na vrh Triglava. Koranti so seboj na najvišji slovenski vrh ponesli tudi korantovo opremo, v katero se je pri Aljaževem stolpu oblekel Davorin Muzek. Veter je korantu preprečil, da bi si nadel masko, sicer pa so "veseli koranti" podvigu nazdravili s penino in sklenili, da ga še kdaj ponovijo. Podvig ptujskih korantov sta omogočila podjetje Gastro Ptuj in turistična agencija Potepuh iz Maribora. ak ORMOŠKE NOVICE JERUZALEM Zaščitena vrhunska vina Kluba šipon Po treh letnih prizadevanjih za izboljšanje kakovosti in ugleda vinske sorte šipon, je za 20 vinogradnikov, združenih pod skupnim imenom KLUB ŠIPON, napočil pomemben trenutek. Namreč, v avgustu je enološka ocenjevalna komisija podelila naslove najboljših vinogradnikov v pridelavi vina sorte šipon. Kdo so bili izbranci, ki so zadostili vsem kriterijem pravilnika Kluba šipon je bilo uradno objavljeno na novinarski konferenci, ki je potekala v četrtek 9. avgusta 2001, ob 11. uri v zidanici Malek na Jeruzalemsko vinski cesti. Vinorodni okoliš Ljutomer-sko-Ormoških goric se ponaša s sorto šipon, ki je tukaj močno razširjena. Sipon je zmožen dati vina izjemne kakovosti, za kar pa je potrebno veliko znanja pri izbiri primernega terena, primerna vzgoja vinske trte in tehnologija, predvsem pa je treba imeti dosti potrpljenja in seveda veselja. Dejstvo je, da se šipon odlikuje z veliko rodnostjo, katero pa zadnja leta spremljalo nezadostno in neustrezno dozorevanje grozdja oziroma prehitre trgatve. Zaradi prevelike rodnosti grozdja in velikih odstotkov kislin, je kljub vrhunskemu potencialu šipon postal ceneno vino, primerno predvsem za mešanje z mineralno vodo. Odgovor na to je skupina vinogradnikov, ki so leta 1998 ustanovili Klub šipon, katerega predsednik je Božo Grabovac. Ključna ideja Kluba šipon je tako kritika razvrednotenja šipona in prizadevanje, da se šiponu vrne nekdanja kvaliteta in sloves, saj si po mnenju vrhunskih etnoloških strokovnjakov to vsekakor zasluži. Da je skupina vinogradnikov uresničila svoje želje, je bilo treba združiti vsa spoznanja iz preteklosti in jih povezati z sodobnim znanjem. Rezultat dolgoletnega znanja so posebni normativi, ki šiponu zagotavljajo njegovo vr-hunskost in kvaliteto, hkrati pa tudi zadostijo kriterijem EU. Vinogradniki, ki sledijo normativom so lahko člani Kluba šipon, hkrati pa si lahko tudi pridobijo oznako blagovne znamke Kluba šipon. V ožjem pomenu je tako Klub šipon združenje 30 vinogradnikov, svetovalcev in poznavalcev, ki pridelujejo šipon na 10 hektarji po strogih kriterijih, ki zagotavljajo izjemno kakovost šipona. Vinogradniki Kluba šipon pridelujejo šipon pod blagovno znamko Klub šipon in morajo zadostiti naslednjim kriterjem: sorta šipon naj raste samo na J, JV, JZ ali Z legi nad 250 metrov nadmorske višine; največja dovoljena obremenitev po trsu je 10 mladic na tekoči meter; največji pridelek je 2 kg na trs (obvezno redčenje); trgatev je po 25. oktobru, grozdje mora doseči 90 Oe; vino sme imeti največ 9g/l nepovretega sladkorja; integrirana predelava grozdja in vina; na tržišču se vino ne sme pojaviti pred 15. avgustom naslednje leto; vino je opremljeno z kolektivno blagovno znamko Kluba šipon ob potrditvi klubske ocenjevalne komisije o izpolnjevanju navedenih kriterijev. Prvi vinski letnik, ki je bil pridelan po ustreznih kriterijih Kluba šipon, je bil letnik 1999. Od 14-ih vinogradnikov v letu 1999, je po mnenju klubske ocenjevalne komisije kriterijem zadostilo pet vinogradnikov, skupaj 6000 steklenic šipona. Za šipon, pridelan v letu 2000, je ocen- jevalna komisija zasedala 8. avgusta in dan kasneje uradno potrdila, da za šipon letnik 2000, normative izpolnjuje 8 vinogradnikov, to znaša 14.000 steklenic suhega in polsuhega šipona. Nosilci blagovne znamke Kluba šipon za leto 2000 so: AVGUST JANEŽIČ (02/719 61 17), Vinorodna lega: Vinski vrh; JERUZALEM ORMOŽ VVS d.d. (02/741 57 00), Vinorodna lega: Jeruzalem Plešivica; MILAN HLEBEC (02/719 60 43, GSM 031 867 464); Vinorodna lega: Kog; VLADO FERENC (02/588 11 71); Vinorodna lega: Jeruzalem Plešivica; FRANC LAH (02/719 21 13, GSM 031 516 273), Vinorodna lega: Stanov-ščak; MARJAN LAH (GSM 041 728 940), Vinorodna lega: Podgorci; FRANC PUKLAVEC (02/719 11 97, GSM 031 549 311), Vinorodna lega: Vinski vrh; PET-OVAR GRABOVAC (02/740 10 KOG Vinogradništvo Čurin-Prapotnik Pred 30 leti so v Vinogradništvu Čurin - Prapotnik napolnili prvo steklenico z žlahtnim vinom iz lastnega vinograda. Z vinogradništvom so se ukvarjali že leta poprej. Tisti čas pa štejejo, kot nekakšen začetek rojstva uradnega vinogradništva. Prvi trsi v njihovih goricah so okusili kogovsko zemljo v začetku 20. stoletja. Zasadil jih je oče Stanka Curina, rojenega leta 1929, ki je zagotovo eden najpomembnejših slovenskih vinogradnikov in po svoje, legenda slovenskega vinogradništva. Vinograde sta z ženo, ob veliki meri dobre volje in želje po kakovosti ter seveda s pridnimi, delovnimi rokami, vneto širila in zasajala nove površine z žlahtno trtico. Stanko Curin je oče prve ledene trgatve, mnogih jagodnih izborov, suhih jagodnih izborov, in vina iz sušenega grozdja na Slovenskem. Za to, da se tradicija nadaljuje od leta 1972 skrbita hči Jelka in zet Slavko. Predvsem za to, da v kleti Curin-Prapotnik še naprej zori odlično vino. Pa tudi za pri- Najmlajši Borut in najstarejši Stanko, dva izmed pridnih članov Vinogradništva Curin - Prapotnik ob sajenju potomke najstarejše trte z Lenta hodnost se ni bati, sin Borut z veseljem poprime za delo, končal je srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, gorice in klet, pa so tudi njemu eden najlepših kotičkov pod soncem. Prijetno ozračje vas pozdravi na Kogu, kjer se na prostranih gričih razprostirajo sami vinogradi. Petintrideset tisoč trsov, kolikor jih imajo v svojih goricah zasajenih potomci prvih vinogradnikov Curin-Prapotnik vse leto terja od vseh članov družine veliko dela. To pa še zdaleč ni vse, kar je potrebno za dobro kapljico. Treba je vedeti kdaj je pravi trenutek za rez, kop, škropljenje. In pri njih to zagotovo vedo. Tisto, kar pa je najpomembneje pa je veliko ljubezni do slehernega trsa in vsake vinske kapljice. Danes v veliki vinski kleti stojijo veliki sodi in sodobne cisterne, v buteljčni kleti pa shranjujejo vina tekočih letnikov in arhivska vina. Ta so od letnika 1972, največje bogastvo so predikatna vina: pozne trgatve, izbori, leden vina, in vina iz sušenega grozdja. O kvaliteti vin ne gre dvomiti, saj je Vinogradništvo Curin-Prapotnik že od leta 1972 večkratni dobitnik najvišjih priznanj za svoja vina: vrste šampionov, velikih zlatih, zlatih in srebrnih medalj, prvakov sort in tudi slo- venskih vinskih prvakov. Med najvišje potrditve kakovosti pa prav gotovo sodi priznanje Hiša kakovosti, ki ga v Parizu podeljuje Red Svetega Fortunata in so ga prejeli v letu 1999. Naslednje leto so se potegovali tudi za priznanja Prix de Vin 2000. Njihovo klet so obiskali že mnogi pomembni Slovenci, ki so z njihovim vinom z veseljem nazdravili, med njimi predsednik republike Milan Kučan in predsednik vlade Janez Drnovšek. Zagotovo bodo za kakovost svojin vin skrbeli še naprej, ker pa se tudi pri nas kultura pitja vina vse bolj dviguje se tudi za pristaše dobrega vina ni bati. Ce torej radi pokušate dobro vino, so Kog in kogovske gorice pravi kraj za vas. Prijeten ambient, dobri ljudje in veliko odličnega vina, v skoraj vsaki kleti kjer se ustavite, je povabilo, ki se mu ni lahko upreti. Posebej še v času, ko bodo svojo pesem pričeli prepevati tudi prleški znanilci jeseni - klopotci. V času Dnevov turizma na Kogu, ki potekajo od 15. Do 18. avgusta pa vam bodo ob degusta-cijah povsod z veseljem ponudili kupico rujnega vinca. Tistega iz kleti Vinogradništva Curin - Pra-potnik in mnogih drugih. Z veseljem ga poskusite. Lidija Ruška, članica ocenjevalne komisije. 71, GSM 041 328 335), Vinorodna lega: Stanovščak. Orientacijska cena njihovega šipona je 1000 tolarjev za buteljko. Nakup vrhunskih vin je seveda mogoč pri samih nosilcih priznanja kakovosti in v izbranih gostiščih in vinotekah. Ceprav je marketinška faza Kluba šipon še v nastajanju, se bo letošnji vrhunski šipon predstavil na številnih sejmih in drugih vinskih dogajanjih. Cetrtkovo srečanje v Zidanici Malek na Jeruzalemski vinski cesti je še en dokaz več, da znamo ustrezno izkoristiti naravne danosti vinorodnega okoliša. Celotna prireditev je potekala sproščeno ob kozarčku odličnega vina in ob dobri domači hrani (pastirska južina, postržjača, meso iz tunke, kvasenica). Srečanje je organiziral Klub šipon, zahvala gre predsedniku Kluba šipon Božu Grabovcu, predsedniku ocenjevalne komisije Danilu Snajderju, tajniku Frančku Lahu in vsem ostalim sodelavcem in enologom. Prav je, da združimo znanje in naravne pogoje ter damo šiponu mesto kakovosti, ki ga zasluži. Katja Grobovšek ormož / IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V torek 7. avgusta so se na 8. izredni seji sestali svetniki Ormoškega občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila le točka glede razrešitve direktorja Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, Milana Kumra. Po dveurni razpravi so svetniki direktorja Kumra razrešili, saj je pogodbo kršil v več pogledih. Po razrešitvi so sprejeli sklep, s katerim so za polovični čas, za dobo šestih mesecev za vršiteljico dolžnosti direktorice, imenovali Zinko Hartman. Po preteku šestih mesecev bo ponovno izšel razpis za direktorja Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. kog / DELAVNICE Na Kogu, je v času, ko potekajo Dnevi turizma poskrbljeno tudi za najmlajše. V organizaciji Društva prijateljev mladine Kog potekajo počitniške delavnice. Otroci so lahko sodelovali v novinarsko-fotog rafski delavn ici. Osem je bilo takih, ki so želeli seznaniti s tovrstnim delom. V torek so se lahko udeleženci delavnic pomerili v košarki in nogometu. Otroci so lahko v okviru delavnic tudi sodelovali pri pohodu od studenca do studenca, lahko so se tudi naučili izdelovanja rož iz papirja ali pa sodelovali pri oblikovanju izdelkov iz suhega cvetja in delu z naravnimi materiali. Danes poteka na Kogu srečanje invalidov Občine Ormož, k srečanju pa sodi tudi povabilo organizatorjev, na ogled otroških ustvarjalnih delavnic. Delavnice so potekale vsak dan od 9.00 do 13.00 ure, vodja delavnic pa je Milena Orešnik. ormož / POLETNE PRIREDITVE SE IZTEKAJO Poletje se preveša h koncu, prav tako pa tudi prireditve v okviru Ormoškega poletja. V petek 10. avgusta sta v režiji Sama Strelca iz Ptujskega gledališča nastopila Mojca Funkl in Gojmir Lešnjak. Predstavila sta se s komedijo Marjetka, stran 89. Igralca sta, pod taktirko režiserja pokazala velikokrat zelo resnično dogajanje v gledališču, kadar nastajajo takšna in drugačna dela na odru. Prikazala sta, kako resnično nastane gledališka predstava. Brez olepšav sta prikazala vse dobre in slabe strani tega dela in tovrstne umetnosti. Komedija se je zaradi slabega vremena odvijala v Domu kulture Ormož, spremljalo pa jo je okoli tristo obiskovalcev. Predzadnja prireditev v okviru Ormoškega poletja se bo odvijala v soboto 18. avgusta, ko se bo predsta- vilo gledališče Toneta Čufarja iz Jesenic, s komedijo Johna Pa-tricka: Opalo ima vsak rad. Režiser se o predstavi sprašuje tudi o tem, kako naj imenuje žlahtno komedijo, v kateri Opala svojemu prijatelju peče jajčka, kar štiri in jih on z veseljem poje in še kaj. Najverjetneje je nek -izem, ki si ga bo, po njegovem, že kdo izmislil. Vse bo jasno v soboto 18. avgusta ob 20.00 na grajskem dvorišču, ali pa, v primeru dežja, v domu kluture. Prireditve se bodo zaključile v petek 24. avgusta, ko bo v športni dvorani na Hardeku potekal velik koncert, na katerem se bodo predstavili glasbeniki, z glasbo za prav vse okuse. ormož / 63 OTROK V KOLONIJO V četrtek 9. Avgusta je v počitniško kolonijo, ki jo organizira Območna organizacija Rdečega križa Ormož odpotovalo 63 otrok iz Ormoške občine. Otroci bodo v koloniji preživeli 14 dni, lepe dneve, zagotovo polne smeha in dobre volje, pa bodo preživljali v Punatu, na otoku Krku. Kljub temu, da je na začetku izgledalo, da kolonije sploh ne bo, saj je bilo na seznamu na začetku le 17 otrok, so kolonijo vendarle izpeljali. Možnost letovanja je imelo ob koncu 69 otrok, šest pa jih je letovanje tik ob koncu odpovedalo. Prejšnja leta je v Punat potovalo okoli 80 otrok. ivanjkovci / GASILSKO TEKMOVANJE V soboto 11. avgusta je v Iva-njkovcih potekalo peto gasilsko tekmovanje za pokal Lovra Peto-varja. Za to mladinsko-pionirsko tekmovanje je že bilo prijavljenih nekaj domačih in tudi že nekaj pobratenih Prostovoljnih gasilskih društev, vendar pa jo je organizatorjem zagodel dež in tekmovanja niso mogli izpeljati do konca. Prestavili so ga na nov datum, odvijalo se bo 25. avgusta. trije kralji / OTROŠKI POČITNIŠKI TABOR V ponedeljek se je na Treh kraljih pričel 3. Otroški počitniški tabor, ki ga organizirata Območno združenje Rdečega križa Ormož in Lokalna akcijska skupina Ormož. Otroci so se v ponedeljek že spoznavali, nato pa so se podali na pohod na Veliki vrh. Večer pa so zaključili z ogledom diapozitivov s Pohorja. Med drugim so se podali tudi na pohod čez Črno jezero, na Osankarico in Tri žeblje. Teden bodo preživeli med številnimi družabnimi igrami ter mnogimi ustvarjalnimi delavnicami. ORMOŽ / LEPA NARAVA IN PRIJAZNI LJUDJE VABIJO Vinska turistiina cesta "VTC14" Vinorodno območje ormoške vinske ceste se razprostira na slikovitem območju Slovenskih goric, ki se ponaša z razgibanim gričevnatim območjem in primernimi legami za predelavo izjemnega vina. Neizmerni naravni zakladi v vseh letnih časih, etnološka in kulturno-zgodovinska dediščina so ponos Ormoških goric. Na prijaznih obronkih gričev še zasledimo s slamo krite kleti, zidanice in s slamo krite cimprače, ki predstavljajo bogato arhitekturno dediščino Ormoških goric. To ni le področje dobrega vina in bogate dediščine, ampak je tudi območje dobre hrane in prijaznih ljudi. M VDHUNÔKE KAKOVOSTI ^EDUZALEM o p M o ž smehljaj narave JERUZALEM ORMOŽ d.d., KOLODVORSKA 2, ORMOŽ STANE KOSI PRIDELAVA IN PREDELAVA KOŠČIČASTEGA SADJA ŽVAB 26,2259 IVANJKOVCI, TEL.: 02/71W2-64, MOB.: 041/885-716 VINOGRADNIŠTVO GORJAK - LAH Stanovno 47, 48 Obiščite ms in se prepričajte o naši kvaliteti! FRANČIŠEK, MARIJA LAH Podgorci 26, 2273 Podgorci telefon 02 719 21 13 6SM031 516 273. ZORICA, FRANC GORJAK Stanovno 47, 2259 Ivanjkovci telefon 02 719 41 45 GSM 041 979 231. Življenje v Ormoških goricah je prečudovito v vseh letnih časih. Spomladansko sonce obudi rast vinske trte, poletno sonce prispeva k hitremu zorenju grozdja, jesen pa je čas trgatve, čas ko prisluhnemo klopotcem in prazničnemu vzdušju vinogradnikov. Ko je grozdje pobrano, oživijo vinske kleti. Tedaj se sliši kotalje-nje sodov in vesela "pesem mošta in kostanjev". Vešči vinogradniki ormoškega območja pridelajo v svojih kleteh odlična žlahtna vina. Na tem območju uspevajo številna sortna vina, kot so laški rizling, šipon, sauvignon, chardonnay, traminec, beli pinot in renski rizling. Prav zaradi svoje raznolikosti in posebnosti, spadajo Ormoške gorice v sklop ormoških vinsko turističnih cest. Vinorodno območje ormoške vinske ceste poteka v dveh smereh. Prva se začenja v Dobravi in gre preko Kogla, Strezetine, Stanovčaka na Runeč, pa tudi od Žvab do Pržetinc. Pot se nadaljuje čez Senik, So-dinski vrh in Drakšl do Velike Nedelje. Druga smer Vinsko turistične ceste se vije iz Podgorcev na Ctevkovski vrh in preko doline Brestanice na Zamušan-ski vrh. Poleg bogate vinorodne in naravne dediščine lahko obiskovalce presenetijo z znamenitostmi manjših naselij, Velika Nedelja, Sv. Tomaž, Podgorci, Ivanjkovci, Runeč in Ormož. V okviru Vinsko turistične ceste bo mogoče sodelovati na naslednjih prireditvah in dogajanjih: Praznik trgatve v Ivanjkovcih (zadnji vikend v septembru), Martinovanje v Ormožu (na Martinovo soboto), Ocenjevanje mladega vina in degustacija (v organizaciji Društva vinogradnikov Jeruzalem, ob martinovanju), Silvestrovanje na prostem v Ormožu, Kramarski sejem v Ormožu (Martinov sejem, 11. november), razstave (grad Velika Nedelja: etnološka zbirka, grajska kapela, grad Ormož: vinska galerija, grajske dvorane, galerija). Organizator ponudbe Vinsko turistične ceste je Projektni svet VTC 14, sponzorji pa so Občina Ormož in MKGJ! Informacije : Občina Ormož tel. 02 741 53 04; Hotel Ormož tel. 02 740 11 21; Pokrajinski muzej Ptuj, tel. 02 719 81 89; Kmetijska svetovalna služba Ormož, tel. 02 744 28 20.Predstavitev po- nudnikov Vinsko turistične ceste VTC 14. Ponudbo, ki je zelo pestra, sestavlja 31 ponudnikov, ki so podrobneje predstavljeni v zloženki VTC. Ideja Ormoške VTC 14 je nastala v zgodnjih devetdesetih letih, deluje pa od leta 1998. Gospa Hinka Hržic, predsednica Projektnega sveta nam je povedala, da je bila zadnja sprememba Ormoške VTC 14 postavitev tabel za krajevno označevanje. Turistični izletniški kmetiji (Ozmec in Bogša) sta posebnost zaradi tega, ker imata zraven dobre hrane in pijače še možnost prenočevanja, skupaj 18 ležišč. Prav tako sta v ponudbo vključena Hotel Ormož in gostilna Prosnik, kjer lahko prenočuje 78 gostov. V ponudbo je zajetih 11 vinogradniških kmetij, ki same pridelujejo vino, za katerega so dobile številna priznanja. Tako je Vinska klet Ormož oz. Jeruza- Znočilna tabla ob VTC 14 lem Ormož VVS d.d., dobitnik velike zlate medalje za renski rizling letnik 2000, na mednarodnem ocenjevanju vin v Bruslju 2001. Vinotoča sta dva. Kar tri kmetije v ponudbi so vinogradniško-sadjarsko usmerjene, vsaka izmed njih se ponaša s svojimi posebnostmi. Svojevrstno ponudbo nam predstavlja Stane Kosi, ki se posveča pridelavi koščičastega sadja, iz katerega kuha žganje, likerje, džeme in marmelade. Možno je tudi dobiti sezonsko sveže slive, breskve, Vinogrodi in naselja v sožitju nektarine in marelice. Vinogradništvo Gorjak-Lah v turistično ponudbo vključuje ogled vinske kleti s prešo, strokovno vodeno degustacijo, prodajo vrhunskih vin in žganja. Posebnost Ormoške VTC 14 je tudi izdelovanje različnih spominkov iz lesa in keramike, slikanje na steklo in lončarstvo. Iz celotne ponudbe je možno sklepati, da je ponudba več kot pestra in raznolika. Ne samo, da je mogoče uživati ob naravnih in drugih lepotah Ormoške VTC 14, dobri jedači in pijači, možno je tudi kolesarjenje in sprehajanje. Ponudniki so nam povedali, da so gostje, predvsem Slovenci in Nemci, izredno zadovoljni s ponudbo, največ pa jih prihaja poleti in jeseni. Edina stvar, nad katero so ponudniki razočarani, so (ponekod) slabe ceste, ki včasih onemogočajo dostop z avtobusom. Ormoško VTC 14 je pomemben del slovenske dediščine in prav je, da se ponaša s svojo naravno lepoto in ponudbo. Hkrati pa se s tem tudi krepijo že skoraj pozabljeni običaji tega območja. Katja Grobovšek PTUJ / DOBROTE SLASCICARNE ZVEZDA Slašiiiarna Zvezda ni vei igralnica Slaščičarna Zvezda (že samo ime spominja na to, da so eni izmed najboljših), ki je postavljena že od vsega začetka, to je od leta 1968, v Krempljevi ulici 8, nasproti policijske postaje, že ves čas privablja sladokusce z odličnim sladoledom. Ponudba slaščic se je v slaščičarni skozi leta spreminjala. V začetku so ponujali tudi razna peciva, kremne rezine in tortice. Ponudbo le-teh so za zdaj ukinili ker, kot pravi Dimi, ki je pod-šef slaščičarne že dobra štiri leta, še nimajo pravega recepta za pripravo okusnih in kvalitetnih slaščic. Vmes je bila Zvezda tudi ena izmed najboljših igralnic na Ptuju, saj so igralne avtomate menjavali skoraj vsaka dva meseca, ko pa so dobili recept za pripravo pravega sladoleda so igralnico ukinili. Pred enim letom so lokal obnovili in ga nameravajo tudi še v prihodnje, poleg tega pa nameravajo razširiti svojo ponudbo z najemom novega lokala nekje v drugem kraju. Ko pristopite k prodajanemu okencu, vas tam pričaka vedno nasmejan in prijazen slaščičar Dimi ter vam postreže s petnajstimi vrstami različnega sladoleda. Ljubitelji dobrega sladoleda se radi vračajo po nove kepice V slaščičarni Zvezda so zelo zadovoljni s svojimi strankami, stranke pa prav tako z njimi, saj se dostikrat vrnejo po novo kepico. Danes se lahko, poleg zelo dobrega sladoleda, posladkate tudi s prav tako dobrim banana splitom in sadnimi kupami iz svežega sadja, kot novost pa lahko pri njih dobite tudi banana split v kornetu. Tisti malo bolj zaspani se lahko predramijo ob skodelici izvrstne kave, poletno vročino pa lahko preženete tudi z mrzlimi brezalkoholnimi pijačami, saj alkoholnih pijač ne strežejo. Isto ponudbo imajo tudi na avtobusni postaji, kjer vam postreže, prav tako prijazen, slaščičar Veli. Zaposleni v slaščičarni Zvezda (nasproti policijske postaje in na avtobusni postaji) se zahvaljujejo za obiske vsem gostom, ki so kdajkoli lizali kakšno njihovo kepico, posebej pa se zahvaljujejo vsem sosedom, prijateljem in znancem. Prav tako se priporočajo vsem tistim, ki še niste poskusili njihovega sladoleda, da se čimprej oglasite pri njih in sami, po svojem okusu, presodite ali so res vredni takšne samohvale. Slaščičar Lulzim (Dimi) Veliu pozdravlja vse slaščičarje in jim želi veliko uspeha v prihodnje. Ozren Blanuša (PR) \ KUPON I ZA BREZPLAČEN J 1 SLADOLED I OB ROJSTNEM 1 DNEVU I V SLASČIČARNÍ ZVEZDA, i VELJAV MESECU AVGUSTU! JURSINCI / PRAZNOVALI SEDMI OBČINSKI PRAZNIK Lani solze, letos sreia v oieh V soboto in nedeljo so v Juršincih praznovali sedmi občinski praznik. Najpomembnejši dejanje v okviru praznika je bilo odprtje Puhovega muzeja, oziroma Puhove cimprače v Sakušaku v soboto predpoldan, ki ga tudi sicer prepotre-ben dež ni mogel zmotiti. Puhov muzej so svečano odprli Božidar Zorko, državni sekretar za kulturo, Alojz Kaučič, župan občine Juršinci in državni svetnik, Vlado Slodnjak, predsednik društva rojaka Janeza Puha Juršinci, mag. Kristina Šamperl Purg iz ptujskega Zgodovinskega arhiva ter Aleš Arih, direktor ptujskega Pokrajinskega muzeja. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki koncerna Magna Steyr iz Gradca, ki so občini poklonili ček za dokončno ureditev Puhovega muzeja. V naslednjem letu bi naj bilo ob sedanji cimprači zgrajeno še gospodarsko poslopje, da bi bila podoba Puhove domačije na Sakušaku popolna. Za obnovo cimprače je bilo izbrano zidrsko podjetje Zagrešili so Puhovo cimpraco: Vlado Slodnjak, predsednik društva rojaka Janeza Puha, Alojz Kučič, župan, Aleš Arih, direktor ptujskega Pokrajinskeg muzeja in Jože Krampelj, izvajalec. Foto: Fl Zidar iz Juršincev, ki ga vodi Jože Krampelj, ki je ves potreben material za gradnjo uporabilo iz treh cimprač (v Juršin-ški občini jih je še kar nekaj), rž pa je bila seveda letošnja. Ob cimprači je domače društvo rojaka Janeza Puha zgradilo Pu-hovo klet, ki je bila ob tej priložnosti tudi svečano odprta. Klet so zgradili člani društva s prostovoljnim delom. Služila bo za potrebe društva, kot tudi za potrebe obiskovalcev Puho-vega muzeja. V nedeljo je bila v Juršincih svečana proslava ob občinskem prazniku, ki so jo s predstavitvijo starih vozil pričeli člani društva rojaka Janeza Puha iz Juršincev. Številne goste in obiskovalce je najprej pozdravil župan Alojz Kaučič, ki je tudi predstavil razvoj občine v zadnjih sedmih letih in se zahvalil sodelavcem in občanom za sodelovanje pri razvoju občine. Sledil je kulturni program, kjer so nastopili domala vsi, ki se v Juršincih na kakršen koli način bavijo z ljubiteljsko kulturo. Nastopili so učenci osnovne šole vseh generacij, ki so prepevali, igrali na harmoniko, kitaro, violino in plesali. Nastopil je domači pevski mešani zbor pod vodstvom Ludvika Krajnca ter ljudske pevke in SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Kai pa žalost V nekem nedavnem razgovoru je prvi človek gigantskega poslovnega sistema Mercator Zoran Jankovi} dejal, da ga novinarji {e nikoli niso vpra{ali, ~e je kdaj žalosten - in zakaj. Zato je kar sam povedal, da je zelo žalosten vselej, če ima občutek, da je med ljudmi sam, da se mu izogibajo in da ga ne razumejo. Tako je Jankovi} pravzaprav opozoril na {e eno plat svoje, v javnosti pogosto protislovno opisovane osebnosti. Razkril se je kot človek, ki kljub svoji izjemni poslovni uspe{nosti, ki bi mu - vsaj po nekaterih slovenskih merilih - dovoljevala tudi veliko mero vzvi{enosti in prepotentnosti - ni neobčutljiv za povsem običajna medčlove{ka dogajanja, radosti in zadrege. Tudi sicer Jankovi} rad govori o ljudeh. Zasluge za nesporne uspehe ki jih dosega, pripisuje tudi krogu svojih ožjih sodelavcev. O delovanju vodstva ne govori kot kak{en prototipski tehnokrat, ampak predvsem kot človek, ki je srečen ob tistem, kar počne. Kot posebno kvaliteto vodenja omenja dejstvo, da v Mercatorjevi upravi {e nobenega velikega, tudi prelomnega sklepa niso sprejeli s preglasovanjem, ampak vselej s soglasjem. Za Jankovi}a je dobro sodelovanje med ljudmi, ki so se lotili istega posla pogoj in garancija za uspeh. Zato Mercator-jeva doktrina poslovanja računa predvsem na pripadnost ljudi, celotna filozofija vodenja računa na izjemno vlogo "člove{kega faktorja". Jankovi} pripoveduje o nekak{ni Mercatorjevi "higieni" o spletu meril, ki naj bi zagotavljala in predstavljala uspe{nost tega sistema. Tisti, ki ne sprejema (ali ne razume) te filozofije, ne sodi v Mercator in se sam izloča. KAJ BOTRUJE USPEHOM Škoda, da tako slabo poznamo posamezne "človeške plati" in "človeška razmišljanja" Zorana Jankovica in drugih (uglednih) slovenskih poslovnežev. Z gospodarstvom se vse preveč ukvarjamo zgolj skozi številke in surova dejstva, premalo ugotavljamo, kaj vse lahko botruje uspehom in tragičnim zlomom. Jankovič nas s svojim primerom poučuje, da tudi v gospodarstvu - tako kot na vseh drugih področjih - lahko zares uspevaš le tedaj, ko se posla lotevaš z veseljem in navdušenjem, ko veš, kaj hočeš in ko se znaš kot otrok veseliti posameznih uspehov. Tudi, ko si sposoben sanjati. Jankovic ne prikriva, da pogosto tudi sanja. Njegove sanje so denimo 5 milijard mark prometa v Mercatorju, to pa pomeni, da bi Mercator moral vzpostaviti preko 20 takšnih mega marketov, kot je njegov ljubljanski v Šiški, in v njih seveda tudi uspešno poslovati. Sanje so uresničljive le s prodorom Mer-catorja na tuje trge, saj je Slovenija v glavnem že zasičena s trgovinami. Jankovic se ne boji teh sanj in hkrati poudarja, da Slovenija na mnogih področjih nima razlogov za kakšne manjvrednostne komplekse ali za sprejemanje podrejene vloge v mednarodnem merjenju. Zakaj kar naprej govorimo o pre- vzemanju slovenskih podjetij s strani tujega kapitala, ali ne bi bilo normalno, da bi, denimo, Mercator nekoč razmiljal o prevzemu kakšne velike tuje (zahodne) trgovske verige, sprašuje Jankovic. EVROPA PRIHAJA V LJUBLJANO Iz Evrope že prihajajo na strokovne oglede Mercatorevega centra v Šiški. In to od tam, od koder so še nedavno vabili na oglede Mercatorjeve ljudi in Mercatorju ponujali "strokovno" in "tehnično" pomoč. Slovenija ima veliko lastnega znanja in veliko zares kvalitetnih strokovnjakov, opozarja Jankovic in poudarja, da Mercator zdaj vse svoje zahtevne projekte realizira s slovenskih znanjem in dosega večje poslovne uspehe kot nekoč, ko se je v njem kar trlo veliko različnih in dragih tujih "nadzornikov" in "svetovalcev"... Pred nedavnim je članica Mercatorjeve uprave Jadranka Dakič, v Managerju na vprašanje, kaj je po njenem mnenju glavni razlog za Mercatorjev uspeh in njegovo rast odgovorila, da je razlogov več, dva pa sta ključna: "Izbrali smo pravo stratgijo in prave ljudi, tako vodilne kot tudi druge zaposlene. Če podjetje ve, kaj želi doseči, in če ima pravi človeški kapital, potem to tudi lahko dosežemo." Na pripombo, da hitra rast Mercatorja pri marsikomu zbuja pomisleke, da se bo nekje zalomilo, pa je odgovorila: "Tega nezaupanja ni več. Morda se kdaj pa kdaj pojavi zavist, večina pa nam prizna- pevci. Za praznične melodije so poskrbeli godbeniki iz Dorna-ve. Župan Alojz Kaučič in podžupan Simon Toplak sta podelila letošnje plakete občine, ki so jih dobili: Francka Petrovič, dolgoletna ravnateljca šole Jur-šinci, Trgovsko podjetje Hrga iz Gabrnika, domače Strelsko društvo in kmetija Aleksandra Mikuliča iz Kukave. Posebno priznanje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sta dobila Janez Furman in Branko Šenkiš. Na proslavo je prišlo veliko število vabljenih županov, v imenu vseh je pozdravne besede izrekel podžupan mestne občine Ptuj dr. Mitja Mrgole, medtem, ko je župan občine Starše, Vili Ducman, ki se je prvič udeležil občinskega praznika v Jur-šincih, domačemu županu podaril sliko Starš. Pozdravne besede je izrekel tudi častni občan občine Juršin-ci Ludvik Toplak, sicer rektor Univerze v Mariboru. Po proslavi je bilo odprtje likovne razstave slikarjev Društva upokojencev Ptuj, ki so letos ustvarjali v Juršincih. V okviru praznovanja občinskega praznika v Juršincih so ves teden potekala tudi športna tekmovanja za pokal Juršincev. Tekmovali so v streljanju na glinaste golobe, namiznem tenisu, ribičiji, pikadu, dviganju uteži, malem nogometu, strelstvu in gasilstvu. Franc Lačen Slovesnost ob odprtju Puhovega muzeja. Foto: MS Rezultati športnih tekmovanj za pokal Juršincev Streljanje na glinaste golobe, Lovski stav: 1. Ivan Žajdela, 2. Anton Kokol. 3. Alojz Hrga; športni stav: 1. Ivan Žajdela, Štefan Gačnik, Milan Gačnik Namizni tenis, člani: 1. Drago Bec, 2. Jože Rižnar, 3. Anton Toš; Namizni tenis, do 15 let: 1. Andrej Šori, 2. Darjan Čeh, 3. Marko Novak; Ribičija: 1. Stanko Zorko, 2. Tinček Slodnjak, 3. Dušan Žmauc in Branko Matjašič; Mali nogomet: 1. Rotman, 2. Juršinci, 3. Grlinci Dviganje uteži, moški, do 80 kg: 1. Peter Dolamič, nad 80 kg: Vlado Šegula; ženske: 1. Petra Kokol Pikado: 1. Daniel Cizerl, 2. Valerijan Cizerl, 3. Stanko Viher; Strelanje: 1. Mirko Molek, 2. Darko Pavlin, 3. Janko Ber-lak; Gasilstvo, moški: 1. Gabrnik, 2. Savci, 3. Slovenja vas; ženske: 1. Gabrnik, 2. Dornava, 3. Savci V Mostju so postavili novo strelišče za streljanje na glinaste golobe. Foto: Martin Ozmec va, da smo zelo veliko naredili. Zavedajo se, da se ne more nič slabega zgoditi. Kdor zna brati naše računovodske izkaze, lahko tudi razbere, ker so vsi naši podatki javni. V Mercatorju ni nič skrito. Spremembo v razmerju do Mercatorja smo med prvimi zaznali pri bankirjih. Moramo pohvaliti naše banke, ki so bile med prvimi, ki so stavile tudi na osebno zaupanje. In to je tisto, kar je lahko tudi ena največjih vrednot v življenju." Jadranka Dakič - podobno kot jankovic - poudarja, da v Mer-catorju želijo, da "ostane slovensko podjetje in da prodaja predvsem slovenske izdelke, ki so zlasti na živilskem področju boljši kot tuji, poleg tega pa tudi zelo dobro znani na vseh območjih bivše Jugoslavije..." KDO BO ZMAGOVALEC Podobno samozavest, kot preveva predsednika uprave Mer-catorja Jankovica in njegove sodelavce, je na srečo zaznati tudi pri mnogih drugih manager-jih na Slovenskem. Sonja Gole, slavna direktorica Adrie mobil iz Novega mesta, ki je šesti naj- večji evropski izdelovalec avtomobilskih počitniških prikolic in avtomobilov, je v svojem nedavnem pogovoru z novinarji dejala, da je napočil čas, ko bodo tuji izdelovalci želeli postati sestavni del tega novomeškega podjetja. Poslovno uspešnost pripisuje "tradiciji, teamskemu delu, izkušnjam, motiviranosti in inovativnosti. Prisegamo na tematsko delo, prijetno delovno ozračje, na zadovoljnega zaposlenega. Če to pravilno spodbudimo, dajejo ljudje rezultate, ki so boljši, kot bi si jih upali napovedovati. Ključ je naslednji: gradimo, hočemo, vemo, da smo lahko vsako leto boljši. In nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Zavedamo se, da je težko napredovati, toda obtičati na mestu pomeni nazadovati....Zaljubljeni smo v svoje izdelke, saj drugače ne bi mogli delati prikolic in avto-domov, ki morajo razveseljevati tudi kupce... " Novi predsednik slovenskega združenja manager in prvi mož Nove ljubljanjske banke Marko Voljč je pred kratkim dejal, da Slovenija lahko pride v Evropo kot zmagovalka le, če bo imela vrhunske managerje. "Za vrhun- skega managerja pa sta potrebna določena motivacija in primerna nagrada. Namesto, da se branimo in sramujemo vsega, kar je povezano z imenom manager ali top manager, bi morali biti ponosni, da je v tej državi v nasprotju z drugimi, ki so v tranziciji, mogoče govoriti tudi o neki kritični masi sposobnih ma-nagerskih kadrov." V zelo uspešnem Trebanjskem Trimu, kot poroča Gospodarski vestnik, že nekaj časa obstaja učinkovit sistem teamskega dela, ki maksimalno upošteva tudi dialog in "borzo" idej za večjo poslovno uspešnost. Od ljudi, ki so na strokovnih mestih v podjetju, pričakujejo najmanj enkrat na leto novo idejo, predlog, projekt, od ljudi na pomembnih funkcijah pa vsak mesec."Kdo tega ne zmore, ne more zasedati istega delovnega mesta", poudarja Tatjana Frank, voditeljica tega podjetja. "Brez pravih ljudi ne bi bili tako uspešni. Vklap-ljanje v korporativno kulturo je ključnega pomena za podjetje in ljudi, ki delajo v njem. Lahko so posamezniki še taki strokovnjaki, če se ne ujamejo na medčloveški ravni, team ni uspešen..." Jak Koprive ■ PO NAŠIH OBČINAH Qé^imtqm destrnik / TURISTIČNO DRUŠTVO PRAZNUJE Turistično društvo Destrnik je bilo ustanovljeno 16. maja 1981, v Vintarovcih pri Otmarju Simo-niču. @e prvo leto so pozno jeseni pripravili kmečki praznik. Hitro so ugotovili, da potrebujejo prostore, tako so leta 1983 in pri~eli z gradnjo doma. V letu 1995 so razvili društveni prapor. Od lani v dru{tvu delujeta dve sekciji, in sicer ljudske pevke in skupina korantov. Praznovanje 20-letnice bodo proslavili v nedeljo 19. avgusta, ko bodo priredili tudi 20. tradicionalni kmečki praznik. Ob tej priložnosti bodo pripravili razstavo. Pripravili pa bodo tudi veliko povorko s prikazom že pozabljenih kmečkih opravil in obrti značilnih za Slovenske gorice. Predsednik društva Ivan Zorec je povedal, da pričakujejo, da se bo v povorki predstavilo več kot 30 skupin. Ob bogatem kulturnem programu pa bodo podelili društvena priznanja. Ob tem jubileju pa bodo od občine Destrnik prejeli bronasto občinsko priznanje. Predstavili pa bodo tudi zaščitni znak društva, ki je izdelal Danilo Muršec. Na prireditvi pa pričakujejo tudi ministra za kmetijstvo Francija Buta. Kot vsako leto pa bodo tudi letos podelili priznanja za vzorno urejene hiše, kmetije in poslovne objekte. (Zmagoslav Šalamun) ptuj / JESENSKI TEČAJI KINOLOŠKEGA DRUŠTVA Kinološko društvo Ptuj bo vpisovalo v jesenske tečaje šolanja psov 18. in 19. avgusta od 10 do 12. ure, v prostorih društva (pri Ranci). Za malo šolo so primerni psički od 4. meseca starosti naprej zagojici / REGIJSKO TEKMOVANJE ORAČEV PODRAVJA Občina Gorišnica, Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, Kmetijski kombinat Ptuj in Strojni krožek Posestnik organizirajo jutri, 17. avgusta, tekmovanje oračev Podravja za leto 2001 na njivi KK Ptuj, pri Lipi-Zagojiči v občini Gorišnica. Uradna otvoritev s kulturnim programom bo ob 12. uri, že ob 9. uri pa bo v dvorani občine Gorišnica potekala okrogla miza na temo Namakanje in razvoj ze-lenjadarstva v Podravju. Orači Podravja se bodo potegovali za pravico nastopa na državnem tekmovanju v oranju, strojni krožki se bodo pomerili v kategoriji oranja z obračalnim plugom, strojni krožek Posestnik bo predstavil svoj obseg delovanja v kmetijskih in strojnih storitvah, podravski župani pa se bodo pogovarjali o možnostih in načinih kmetijske proizvodnje na namakanih kmetijah. (Jana Ska-za) žetale / TABOR ZA ZOISOVE ŠTIPENDISTE Zavod za zaposlovanje RS, Zavod za gozdove, občina Žetale in drugi sponzorji so organizirali raziskovalni tabor za zoisove štipendiste, ki bo potekal od 15. avgusta do 25. avgusta 2001 v Halozah od Majšperka do Podle-hnika. Teme in področja dela, ki bodo obravnavana so gozd, arhitektura, fotografija in zelišča. S taborom se želi mladim približati terenski način dela, hkrati pa jih spodbuditi k večji angažiranosti pri delu. Cilji tabora so pripraviti nekaj osnov za turistični razvoj obravnavanega področja, obenem pa mladim približati znanja, s katerimi se ne srečujejo pogosto. Dolgoročni namen tabora je priprava celovitega programa razvoja za območje Haloz. (Katja Grobovsek) MAJSPERK / SREČALI SO SE UPOKOJENCI PODRAVJA "Naj bo vlada trna, rdeta ali bela, vsaka nam nekaj vzame!" Pod geslom "Dodajmo letom življenje" je v soboto, 11. agu-sta v Maj{perku potekalo že 8. sre~anje upokojencev Podravske regije. Pri~akovali so jih okoli 2000, pa jim je ra~une prwekrižal dež, zato se jih je pod tremi {otori na Bregu zbralo le kakih 1300. V imenu organizatorjev jim je zaželel dobrodo{lico predsednik Zveze dru{tev upokojencev Ptuj Mirko Bernhard, kot gostitelj se je dobrodo{lici pridružil župan ob~ine Maj{perk Franc Bezjak, slavnostni govornik je bil predsednik Zveze dru{tev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, o aktualnih dogodkih pa je govoril tudi predsednik DESUS-a Janko Ku{ar. Organizacija srečanja je bila v rokah Cirila Murka (levo) in Mirka Bernharda "Upokojenci smo ustvarili današnjo demokratično Slovenijo in smo zato prepričani, da smo k temu kar imamo danes, ne-glede na gospodarske in druge težave, prispevali večinski pozitivni delež. Prav zaradi tega izrekamo našo nesporno zahtevo po dostojnem življenju v našem tretjem življenskem obodobju." je po iskreni dobrodošlici pov-daril Mirko Bernhard, predsednik Zveze društev upokojencev Ptuj, ki je skupaj z društvom upokojencev Majšperk srečanje pripravilo. Prav zaradi te zahteve je osmo srečanje upokojencev Podravja potekalo pod geslom "Dodajmo letom življenje". "Življenje ne pa životarjenje," je povdaril Bern-hard, "saj smo trdno prepričani, da je naša generacija svoje domovinske, etične in moralne norme v celoti izpolnila. Zato upravičeno pričakujemo, da jih bodo tudi generacije, ki prihajajo za nami in današnje odgovorne politične osebnosti. Kajti v nasprotnem primeru bo upokojenska enotnost odmevala tudi v bodočih političnih dogodkih." Majšperški župan Franc Bezjak, ki se je samo zaradi tega srečanja vrnil z dopusta ob morju, je zatrdil, da upokojence in njihove želje upošteva in spoštuje, kot vsakega drugega človeka. Izrazil je svoje veselje, da srečanje upokojencev poteka v Majšper-ku, kajti največji ponos in bogastvo občine Majšperk je slikovita pokrajina, polna naravnih lepot in kulturnih spomenikov, ter prijaznih ljudi. Sicer pa so predstavitev občine, upokojenske organizacije in vsebine srečanja pripravili v posebni brošuri, ki jo je prejel vsak udeleženec. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki je bil tokrat že petič med upokojenci podravske regije, je uvodoma ugotovil, da družbene in ekonomske razmere ne dovoljujejo, da bi upokojenci mirovali, čeprav bi si to zaslužili. V minulem obdobju so se največ ukvarjali s spremembami zakonodaje in uspeli da so 18 njihovih pripomb vendarle vnesli v novi zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. V glavnem pa so spremembe negativne, saj so samo v lanskem letu prejeli upokojenci 23 milijard tolarjev manj, kot pred tem. To pa zagotovo ni le lepotni popravek, kot imenujejo nekateri spremembe zakonodaje, ampak grob poseg v upokojenske žepe. "Naj bo vlada črna, rdeča ali bela, vsaka nam nekaj vzame, čeprav smo si svoje penzije prislužili s trdim delom," je povda-ril Gobec in nadaljeval: "Ne zavedajo se, da pokojnina ni dar države, ampak zaslužena pravica vsakega posameznika. Vemo, da je danes težko, da delavci težko garajo za majhne pla- Vinko Gobec, predsednik Zveze dru{tev upokojencev Slovenije. če, zato smo za to, da bi jim šlo bolje. Dobro njim - dobro upokojencem, slabše njim - slabše nam! Okoli 470.000 slovenskih upokojencev nas je prepričanih, da smo prispevali slovenski družbi več kot tistih 10 odstotkov, ki nam jih je namenila vlada leta 1992 v kapitalskme skladu. Pa nas udarjajo še naprej, zdaj nam hočejo skrčiti zdravstvene pravice, saj želijo ožiti obvezno zavarovanje in prenesti na prostovoljno, kar bo treba dodatno plačevati. Naj raje poberejo tistih 9 milijard neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje in 19 milijard neplačanih prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. To je naloga države, naj bo učinkovita, ne pa da udriha po naših žepih. Poglejte, letos bodo zaradi raznih vsklajevanj naše pokojnine majnše za okoli 18 odstotkov. To je sramota za državo, spet moramo upokojenci nastaviti svoj hrbet!" Tudi predsednik Demokratič- ne stranke upokojencev Slovenije Janko Kusar je bil ob oceni odnosa države do upokojencev kritičen: "Zaradi vsega tega ne bomo pristali, da bi ostali odrinjeni na robu dogajanj. Mi smo in ostajamo del naše družbe, zato želimo tvorno sodelovati pri vseh pomembnih odločitvah. Zato se bomo potrudili, da bo na jesenskih občinskih volitvah v občinske svete izvoljenih še več upokojencev. Tudi z dejstvom, da so med 90 poslanci le štirje iz upokojenske stranke se ne moremo zadovoljiti. tej državi smo sposobni prispevati več, to pa bomo lahko počeli le z več poslanci iz naših vrst," je dejal Kušar. V bogatem kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester iz Destrnika, ter prek 80 pevk in pevcev iz Ptuja, Rogoznice, Mu-retincev, Grajene, Budine-Brstja in Zavrča, za konec pa je vse skupaj obrnil na hec gledališki igralec Lojze Matjašič. M. Ozmec Pod šotori se je zbralo okoli 1300 upokojencev Podravja. Foto: M. Ozmec ZAVRC / DRUGA PESNIŠKA ZBIRKA PETRA VESENJAKA Me hribtki haloški bodrijo Nadaljevanje s 1. strani. Peter Vesenjak je bil rojen 15. aprila 1945 v Pestikah v občini Zavrč živi pa na Turškem vrhu, kjer sta si z ženo zgradila prijeten dom. Kot je o njem zapisal profesor Franc Simonič ga je po končani ekonomski šoli v Ptuju pot odnesla od domačega kraja, a se je leta 1979 spet vrnil. V krajevnem uradu je dobil službo matičarja, hkrati pa mesto tajnika takratne krajevne skupnosti zavrč. To v nekem smislu opravlja še danes, s to razliko, da deluje krajevni urad v okviru Upravne enote Ptuj, nekdanja KS pa je postala samostojna občina v kateri z veseljem opravlja funkcijo podžupana. Kljub razpetosti med dolžnostmi moža, očeta, kmeta in podžupana se Peter razdaja kulturnemu življenju v kraju, saj brez njega praktično ne mine nobena prireditev. Po prvi zbirki "V miru rasti žitni klas" je tako pred nami že njegova druga pesniška zbirka pod naslovom "Me hribčki fa-loški bodrijo", v kateri je ustvarjalne navdihe očitno črpal predvsem iz vinorodnih Haloz. Peter, prevzet od čudovite umetniške interpretacije svojih verzov, se pred tem očitno še sam ni prav zavedal kakšne pesmi je napisal. Vsem, ki so pomagali pri iz-zidu in predstavitvi njegove druge pesniške zbirke se je preprosto in po haloško tudi zahvalil; ženskam z vejico "šipka", kot pravijo vrtnicam, moškim pa s haloško kapljico. Profesorica Marija Svetelsek, ki je zbirko lektorirala je v uvodni besedi zapisala, da je zbirka razdeljena v tri cikle. V prvem so pesmi o naravi in domoljubne pesmi, v drugem so ljubezenske, v tretjem pa razmišljujoče in socialne pesmi. V svojih pesmih Peter Vesen-jak na zelo preprost a dopadljiv način razmišlja o Halozah nekoč in danes, o dnevih, ko so okrog hodili še bosi, ko so se po Halo-ških grabah vile zaprašene ma- kazati, da dobi moč besede svojo vrednost šele takrat ko jo zares čutimo. Predsednica domačega kulturno umetniškega društva Maks Furjan, Terezija Majcenovič je ob čestitki avtorju izrazila svoje veselje nad dejstvom, da njihovega podžupana, matičarja, kmeta in pesnika haloški griči bodrijo. Kajti veliko jih žalostijo, saj postajajo zaraščeni, neobdelani, zapuščeni. Sicer pa je Petra označila za poeta haloških gričev, Pesmi iz nove zbirke so prebirali Polde Bibi~, Petra Bratuša in Bojan Maroševi~. kadamske ceste, ko je bila voda redkost, tako kot kruh ali obleka. Vedno znova se vrača nazaj med svoje haloške griče, med svoje ljudi in ugotavlja, da so namesto starih s slamo kritih nizkih haloških hiš zrasle nove, velike in bele hiše, da je zaprašene ceste zamenjal asfalt, da kruha ne zaklepajo več, da voda priteka kar iz pip. V ljubezenskem delu je avtor zelo skrivnosten, v izražanju pa presenetljivo subtilen in strastno nežen. Kot da bi hotel do- preteklosti in sedanjosti. Prisrčen domač in predvsem izviren je bil tudi eden od domačinov, ki je ob koncu večera stopil na oder in preprosto povedal:"Hvala ti Peter, da si to naredil za nas, za Haloze. Zame si haloški Prešeren... " Večina prijateljev je ob čestitkah Petru zaželela tudi veliko uspeha pri snovanju njegove tretje pesniške zbirke. Peter, Haloze in tvoji Haložani si jo zaslužijo! M. Ozmec PTUJ / POGOVOR Z MISS STAJERSKE MIHAELO KUKOVEC "Vedela sem, da pa bom nekoí šla II ••• Dvajsetletna Ptujčanka Mihaela Kukovec je prva Ptujčan-ka, ki je zmagala na tekmovanju za najlepšo Štajerko v okviru zadnjega regijskega tekmovanja za miss Slovenije 2001. V prejšnjih letih so zmagovala dekleta od drugod. Leta 1996 Tatjana Tutan iz Velenja, leta 1999 Adelina Bombek iz Cirkulan in lani Antonia Novak iz majhne pohorske vasice. Mihaela Kukovec je zmagovalka tretje Te-dnikove avdicije za manekenke in manekene, ki je bila leta 1998. Že pred tremi leti je vedela, da pa bo nekoč šla na tekmovanje za miss Slovenije, ko bo pripravljena. Letos je napočil ta trenutek. Prepričana je, da je udeležba na takšnem tekmovanju prijetna izkušnja za vsako mlado dekle, ne glede na rezultat. Včasih je potrebno na lepotni oder stopiti večkrat, da uspeš, pravi. "Občutki so enkratni, še posebej sem vesela, ker so me ljudje sprejeli. Odziv ob~instva je bil neverjeten, tega nisem pri~ako-vala. Vsi so se veselili z menoj, to je bilo nekaj najlepšega, kar se mi je lahko zgodilo, da nisem bila sama, da so bili z menoj {tevilni Ptuj~ani in drugi, ki so se ta večer zgrnili na ptuj- Cvet štajerskih deklet je sprejel tudi ptujski župan Miroslav Luci. Na sprejemu v poročni dvorani je vsaki izročil vrtnico. Mihaela Kukovec v družbi s Klementino Obretan (levo) in Aleksandro Ješe (desno), Ptujčankama, ki sta se prav tako potegovali za naslov najlepše Štajerke. Fotogroflje: Črtomir Goznik ski Mestni trg. Zahvaliti se moram vsem, ki mi že nekaj časa stojijo ob strani, me podpirajo in spodbujajo. Brez njih zagotovo ne bi imela toliko samozavesti, ker sem po naravi zelo samokritična. Naslednji moj cilj je, da se uvrstim v finale tekmovanja za miss Slovenije. Kako bo naprej, nočem napovedovati. Že regijsko tekmovanje mi je prineslo nekaj dodatnih izkušenj, me obogatilo za marsikaj. Komaj čakam polfinalnega tekmovanja, ki bo 24. avgusta v Termah Olimia. Upam vsaj na takšno doživetje, kot je bilo regijsko tekmovanje na Ptuju," je nekaj dni po izboru miss Štajer- ske 2001 povedala zmagovalka Mihaela Kukovec. Doma so bili Mihaelinega uspeha zelo veseli, skupaj z mamo in sestrama ter o~etom, so se od sre~e zjokali. Pri~akali so jo z rožami in šampanjcem. Mi-haelo v vseh njenih na~rtih na lepotnem in manekenskem po-dro~ju podpira tudi fant. Dan pred izborom za miss Štajerske je skoraj klonila pod pritiskom, on je bil tisti, ki ji je pomagal odpraviti dvome, in povrniti sa-mozaupanje. Mihaelo zelo veseli delo manekenke in fotomodela, zato se je tudi odlo~ila za udeležbo na tekmovanju za miss Slovenije, da bi se ji odprla še ISCETE SVOJ STIL / iSCETE SVOJ STIL Tudi Vida se lahko obleie po modi Vida prej... Večino prostega časa posveča družini, radi skupaj kolesarijo in se sprehajajo. Živijo skupaj s taščo, s katero se zelo dobro razume, kar je prazaprav redkost, pravi. Da je zadovoljna, se ji nenehno "izpisuje" tudi na obrazu. Najraje se oblači v oblačila črne barve in jeans oblačila. Vida je že bila v kozmetičnem salonu. Pri njej je kozmetičarka Neda Tokalic ugotovila mastno kožo, kateri je podredila ves postopek nege. Končala ga je z masko in nanosom kreme. Kljub dosledni negi doma, bo Vida občasno še obiskala koz- Vida Skvorc je po poklicu tekstilna tehnica, doma iz Središča ob Dravi, že deset let pa dela v Carreri Optyl v Ormožu. Je poročena in mamica dveh otrok, 6-letnepunčke in 3-letnega fantka. Akcija "Iščete svoj stil" se ji zdi zanimiva, ni pa pričakovala, da bo izžrebana, ker je večina udeleženk bila doslej z območja občin na Ptujskem. Prijavila se je, ker je želela spremembo. metični salon, da se ji bo stanje kože izboljšalo. Vida je imela lase pobarvane temnorjavo, in precej poškodovane. Želela si je, da bi jih "spravili" stran od obraza, vse drugo je prepustila frizerki Stanki Per-šuh iz frizerskega salona Stanka. Lase ji je najprej ostrigla. Že med nastajanjem nove linije sta skupaj ugotovili, da ji lasje postriženi v rese izredno lepo pristojijo, če jih počeše proti ob- Prijavnica za akcijo Iščete svoj stil me in priime k: S podpisom in prijavnico potrjujem, da se v časopisu Tednik, če bom izžreban(a), objavijo moje fotografije in zapis o obisku pri sodelavcih akcije Iščete svoj stil. Podpis: razu. Naravna barva Vidinih las je rdečkasta, zato ji je predlagala, da ji posname rjavo barvo, poživi pa njeno naravno, ki je res nekaj posebnega in se lepo ujema z njeno poltjo ter še bolj poudari njene oči. Za rahlo toniranje kože je Nina Škerlak uporabila puder v stiku. S črtalom ji je očrtala veki in nanesla nežno violet senčila, ki so se ujemala z barvo njenih oči. Na trepalnice je na- nesla maskaro, ustnice ji je poudarila z rde~ilom in glosom. Modna kreatorka Barbara Plavec Brodnjak je prepri~ana, da si Vida še vedno lahko pri-voš~i obla~ila aktualnih modnih trendov, ki naj jih prilagodi svoji postavi. V nobenem primeru naj se ne izogiba krilom, ki poudarjajo njeno žensko postavo. Zgornji deli obla~il pa so lahko nekoliko ohlapno spuš~eni. V poletnih dneh lahko oble~e tudi hla~e 3/4 dolžine, zraven pa obvezno ~evlje z visokimi petami. Barve, s katerimi bo popestrila svoj zanimiv obraz in ognjevito pri~esko, naj bodo v tonih barve las. Pa tudi svetlejših barv naj se ne izogiba, saj ji postava to dovoljuje. K obrazu pa naj nikar ne oble~e obla~il v ~rni barvni in drugih pretemnih tonov. Mihaela Kukovec v večerni kreaciji Barbare Plavec. kakšna vrata. Želi si spoznati ~im ve~ ljudi iz modnega sveta, ki se ji zdi dovolj privla~en za mlado dekle, ki pa mora biti tudi previdna, ker ni vedno vse bleš-~e~e, kot je videti od zunaj. Rada se obla~i v športno-elegantna obla~ila, obla~ila torej, ki ugajajo tudi drugim mladim. Mihaela ni samo manekenka, je tudi inštruktorica fitnesa v Športnem studiu Olimpic, usposablja pa se tudi za vaditeljico aerobike. Te~aj je že opravila, ~aka jo še izpit. O življenju Mihaela ra- zmišlja zelo trezno. Še nekaj let se vidi na manekenskem odru. Upa tudi, da ji bo uspelo nadaljevati študij na želeni fakulteti, in jo tudi uspešno kon~ati. Njen sanjski fant je tisti, ki jo sprejema z vsemi njenimi napakami. Kadar iš~e sprostitev, se zelo rada odpravi na dravske brzice, voda jo pomirja in obenem sproš~a. Na kavico in klepet s prijateljicami pa gre najraje v Caffe Florijan na Mestnem trgu, ki je po njenem srce Ptuja. MG .pozneje Vida v oblačilih trgovine s. Oliver Helene Glažar v centru Domino na Ptuju. Fotografije: Črtomir Goznik V Športnem studiu Olimpic so za Vido izbrali program "Poletje 2001", v katerem je po strokovnih navodilih brezpla-~no vadila nekajkrat tedensko mesec dni. Poudarek v tem programu je na oblikovanju želene postave. MG Popust frizerstva Stanka v avgustu 16. • 22. avgusta 2001 RADIO PTUJ 98,2 IN 104,3 FM Četrtek, 16. avgust SLOVENIJA 1 8.30 Po vrtovih in parkih: Ljubljanska regija 9.00 Pod klobukom 9.45 Zgodbe iz {koljke 10.20 Oddaja za otroke 10.40 vet narave, poljudnoznanstvena serija, 5/11 # 11.30 Naravni parki Slovenije: Regijski park Trnovski gozd 12.00 Čari začimb: Brancinovi fileji a la Provance 12.25 Dr. Ivan Stopar: Gradovi: Kako so živeli na gradovih 13.00 Poročila # 13.10 Odmevi preteklosti, dokumentarna serija, 3/5 # 14.00 Intervju: Franco Juri # 14.50 Kri ni voda, nadaljevanka, 2/2 16.30 Poročila # 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani, 23/26 16.55 Arčibald, risana nanizanka, 16/26 17.05 Na liniji: Sebastian, oddaja za mlade, ponovitev 17.50 Slovenski pesniki in pisatelji: Boris Pahor in Slovensko zamejsko slovstvo 18.10 Odkrivajmo znanost: Izgubljeni svetovi, 5/10 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 20.45 Na vrat na nos, nanizanka, 7/10 22.00 Odmevi # 22.40 Gibljive slike: Ženske na filmu 23.15 Brane Rončel izza odra 0.00 Slovenski pesniki in pisatelji: Boris Pahor in Slovensko zamejsko slovstvo, ponovitev 0.20 Odkrivajmo znanost: Izgubljeni svetovi, 5/10, pon. SLOVENIJA 2 8.00 10.00 10.30 14.25 14.55 15.30 16.30 17.00 18.00 19.35 20.05 20.55 Vremenska panorama TV prodaja Vremenska panorama TV prodaja Videospotnice Hirošima - usodnih deset sekund, dokumentarna oddaja Rad imam Lucy, nanizanka, 86. epizoda Dr. Quinnova, nanizanka, 27/29 Druga priložnost, ameriški film Videospotnice Osamljeni planet: Kostarika in Nikaragva Poseben pogled: V nebesa bom sel, ker je tu pekel, francoski film. Igrajo: Arnaud Giovaninetti, Gerald Laroche, Claire Keim, Gerard Chaillou in drugi. Francois je sin lokalnega "botra", sam pa ima svojo tolpo. Po prvem uspe{nem ropu jih starej{i gangsterji iznenada napadejo in nekaj tudi ubijejo. Za~ne se neizprosen boj med o~etom in sinom, ~lani se zasledujejo, se pobijajo. Vendar pa med sinom in o~etom ni zgolj sovra{tva, marve~ tudi ljubezen. Film se odvija v ozra~ju, ki je podoben peklu, a bi to bila lahko tudi nebesa. 22.45 Sopranovi, nadaljevanka, ponovitev 23.35 Zlo~inski tango, nanizanka, 6/14 0.25 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev 9.30 Vse za poljub, ponovitev 10.30 Črni biser, ponovitev 11.20 Obala ljubezni, ponovitev 12.10 TV Dober dan, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Newyor{ka policija, 15. del nanizanke 14.20 Zakon v Los Angelesu, 55. del nanizanke 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubezni, 103. del nadaljevanke 17.30 Črni biser, 99. del nadaljevanke 18.20 Vse za poljub, 56. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 4. del nanizanke 20.50 Raztresena Ally, 12. del nanizanke 21.40 Prijatelji, 14. del nanizanke 22.10 Zahodno krilo, 14. del nanizanke 23.00 Zlobni dvoj~ek, 14. del nanizanke 23.50 M.A.S.H., 102. del humor. nanizanke 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 9.30 10.25 11.20 11.50 12.45 13.45 14.15 14.45 15.15 16.15 17.10 18.00 18.30 19.00 20.00 TV prodaja Mladeni~ v modrem, 114. del nanizanke Policisti s srcem, 34. del nanizanke TV prodaja Ricki Lake, ponovitev Mozaik Slovenije TV prodaja Skrita kamera Princ z Bel Aira, 11. del humor. nanizanke Ricki Lake, pogovorna oddaja Temna luka, 13. del nanizanke Providence, 13. del nanizanke Družina za umret, 16. del humor. nanizanke Tretji kamen od sonca, 19. del humor. nanizanke Obalna straža, 14. del nanizanke Golazen, ameri{ki film Igrajo: John Leguizamo, Jeffrey Jones, Edoardo Ballerini, Freddy Rodriguez in drugi. Pestario 'Pest' Vargas mora mafijcu Angusu pla~ati dolg. Ker gre za velike denarje, mu Angus seveda ni pripravljen pogledati skozi prste. Težava je v tem, ker Pestario denarja nima, zato mu trda prede. V težkih trenutkih mu pot prekriža nem{ki lovec na glave Gustav, ki ga preseneti z zelo zanimivo ponudbo. 21.30 Seinfeld, 3. del humor. nanizanke 22.00 Zvezdne steze: Voyager, 4. del nanizanke 22.50 Popolni spomin, 4. del nanizanke 23.40 Mozaik Slovenije, ponovitev TROJKA 9.00 TV prodaja 10.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 11.30 TV prodaja 12.00 Videostrani 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz doma~e skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Camel White Water Challenge - Čile 2000 17.45 Avto {ou 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Sijaj 21.00 Dunlop motorsport magazin 21.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Reporter X 0.20 Jukebox, ponovitev 0.50 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 ~arovnija, serija (27/52). 10.00 Poro~ila. 10.05 Otroški program. 11.25 Orožja odlo~itve 2, dokumentarna serija (9/12). 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.40 Naša dežela, serija (114/150). 13.30 Poro~ila. Poletni program. 13.35 Suzan, humoristi~na serija (11/23). 14.00 Jack in Jill, serija (12/19). 14.40 Svet živali: Krokodil, pz serija (4/6). 15.30 Vrnitev na Osamljeno golobico, serija (4/8). 16.10 Škotski dvorci. 16.35 Svet Baileya Kippera, otroška serija (5/13). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Lepa naša: Na svetokriškem trgu. 18.35 Kolo sre~e. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 GSS - rešitev v planini (3/4). 20.40 Kulturno poletje. 21.40 Iz sveta. 22.10 Odmevi dneva. Poletni program. 22.30 Prijatelji, humoristi~na serija (4/24). 22.55 Dosjeji X (7.), serija (8/22). 23.40 Od Zemlje do Meseca, serija (12/12). 0.40 Harvey, ameriški film. No~ni program. 2.10 Policija, serija. 2.35 Na zdravje, humori-sti~na serija (44/53). 3.00 Nevidni ~lovek 2., serija (1/23). 3.45 Iz sveta. 4.10 Kulturno poletje. 5.10 Hit-depo. HTV 2 8.00 Panorame turisti~nih središ~ Hrvaške. 15.40 V prvem planu. 17.10 Poro~ila. 17.15 Severni veter, serija (4/10). 18.05 Naša dežela, serija (114/150). 19.00 Na zdravje, humoristi~na serija (44/53). 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba. 20.10 ~arovnija, serija (28/52). 21.05 Poro~ila. 21.15 Brigitte in prijatelji (2/10). 22.10 Nevidni ~lovek 2., serija (1/23). 22.55 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Željka Ogresta in gostje. 21.00 Hit-depo. 23.00 Hrvaški glasbeni program. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch, sodni show. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Klinika v sredi{ču Berlina, zdravni{ka serija, 1999. 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdravni{ka serija, 1996 (Claudia Schmutzler). 22.15 Alphateam - Re{evalci življenj v OP zdrav-ni{ka serija. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier, serija. 1.05 The Making Of - Novo v filmskih studijih. 1.35 Kviz. 2.05 Nakupovanje, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslab{i leti! 16.00 Sam svoj mojster, serijska komedija. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varu{ka. 17.30 Med nami (1658). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2293). 20.15 Columbo: Umor v lastnih vrstah, kriminalka, 1977 (Peter Falk, Tris van Devere). 22.15 Straža: Radijski pogovor, policijska serija, 1998. 23.10 Timecop, zf. serija (4). 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster, dve zgodbi, pon. 2.00 Skoraj popolno. 2.50 Nočni žurnal. 3.20 Barbel Schafer. RTL 2 5.45 Otro{ki program. 8.05 Radijska postaja. 8.30 Najlep{a leta. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens. 11.05 Polna hi{a. 11.35 Prijazna hi{a. 12.00 Stargate: Re{itev iz vesolja. 13.00 Otro{ki program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Najlep{a leta. 17.30 Močna družina. 18.00 Prijazna hi{a. 18.30 Polna hi{a. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Zaljubljena trojka, romanca, 1993 (Kelly Lynch, Sherilyn Fenn, William Baldwin). 22.15 Redakcija special. 23.20 Indiskretno poželenje, erotični triler, 1994 (Malcolm McDowell. 0.45 Zaljubljena trojka, pon. romance. 2.45 Indiskretno poželenje, pon. 4.10 Acapulco H.E.A.T., akcij. serija. PRO 7 6.40 Bulevarski magazin, pon. 7.40 Kdo je tu {ef. 8.05 Prijazna družina. 8.40 Velika družina. 9.10 Ljubezen, ostani kot sem jaz, fantazijska komedija, 1995. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby.. 12.05 Grace, srija. 12.30 Roseanne, serija. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella, pogovor. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi, risana serija. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Angel ma{čevanja, glasovi iz teme, triler, 1999 (Goetz George, Carin C. Tietze). 22.25 TV total - Best of "Musik". 23.20 Switch. 23.50 Policijska parada, zabavni show. 0.20 Pa me ustreli! 0.45 Komedija. 1.15 TV total. 2.00 Switch. EUROSPORT 8.30 Golf. 9.30 Jadralni svet, pon. 10.00 Tenis - WTA turnir v Torontu. 11.30 Motorsport, pon. 12.00 AutoMagazin. 12.30 Motor-sport, pon. 13.00 Nogomet, pon. 14.00 Tenis - WTA turnir v Torontu. 15.30 Nogomet: Francija : Danska, pon. 17.00 Odbojka na mivki. 17.30 Nori {porti, magazin. 18.00 Nogomet, pon. 19.00 Tenis - WTA turnir v Torontu, osmina finala, prenos. 22.00 Nogomet, pon. 23.00 Športna poročila. 23.15 Boks, pon. 0.15 Tenis -WTA turnir v Torontu. Petek, 17. avgust SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Prisluhnimo ti{ini # 9.00 Kljukčeve dogodiv{čine: Obvezana glava, lutkovna igrica, 2/2 9.15 Volkovi, čarovnice in velikani, 23/26 9.25 Arčibald, risana nanizanka, 16/26 9.40 Na liniji: Sebastian, oddaja za mlade 10.10 Oddaja za otroke 10.40 Slovenski pesniki in pisatelji: Boris Pahor in Slovensko zamejsko slovstvo 11.00 Odkrivajmo znanost: Izgubljeni svetovi, 5/10 11.30 Slovenski magazin 12.00 Sofie, drama, 3/3 13.00 Poročila # 13.15 Alica, evropski kulturni magazin 14.05 Na vrat na nos, nanizanka, 7/10 15.10 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Rdeči grafit, ponovitev 17.10 Ole Aleksander, nadaljevanka, 7/7 17.25 Risanka 17.45 Gore in ljudje 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Ljubezen na deželi, kanadska nadaljevanka, 1/4 20.45 Zabava za glasbo 21.10 Deteljica 21.20 FIna gospa, nanizanka, 7/10 22.00 Odmevi # 22.45 Polnočni klub: Celiba 0.00 Gore in ljudje, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.35 TV prodaja 15.05 Videospotnice 15.35 Dolina potopljenih zakladov, dokumentarna oddaja 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 87. epizoda 17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 28/29 18.00 Podarjena sreča, nem{ki film 19.30 Videospotnice 19.55 Zurich: Zlata liga v atletiki, prenos 22.15 Plemstvo, nadaljevanka, 6/6 23.05 Umori na podeželju: Ma{čevanje, angle{ki film 0.45 Pobeg, ponovitev nadaljevanke 1.35 Iz slovenskih jazz klubov: Ten Direction 2.20 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev 9.30 Vse za poljub, ponovitev 10.30 Črni biser, ponovitev 11.20 Obala ljubezni, ponovitev 12.10 TV Dober dan, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Newyor{ka policija, 16. del nanizanke 14.20 Zakon v Los Angelesu, 56. del nanizanke 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubezni, 104. del nadaljevanke 17.30 Črni biser, 100. del nadaljevanke 18.20 Vse za poljub, 57. del mehi{ke nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 5. del nanizanke 20.50 Raztresena Ally, 13. del nanizanke 21.40 Prijatelji, 15. del nanizanke 22.10 Zahodno krilo, 15. del nanizanke 23.00 Nevarne dirke, 20. del nanizanke 23.50 M.A.S.H., 103. del humor. nanizanke 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 9.30 10.25 11.20 11.50 12.45 13.45 14.15 14.45 15.15 16.15 17.10 18.00 18.30 19.00 20.00 Režija TV prodaja Mladenič v modrem, 115. del nanizanke Policisti s srcem, 35. del nanizanke TV prodaja Ricki Lake, ponovitev Pop'n'Roll, ponovitev TV prodaja Skrita kamera Princ z Bel Aira, 12. del humor. nanizanke Ricki Lake, pogovorna oddaja Temna luka (II.), 1. del nanizanke Providence, 14. del nanizanke Družina za umret, 17. del humor. nanizanke Tretji kamen od sonca, 20. del humor. nanizanke Obalna straža, 15. del nanizanke Zabavni petek: Prosti teden mojega očeta, amer. film Neal Israel, igrajo: Henry Winkler, Olivia D'Abo, Richard Jeni in drugi. Jack je preobremenjen prodajalec računalnikov. Težave ima v službi, živce pa mu kravžljajo tudi otroci, ki ne znajo niti za trenutek utihniti. Ko mu žena obljubi, da bo otroke za nekaj dni odpeljala na taborjenje, se Jack neizmerno veseli ti{ine in miru. Ne sluti, da se mu namesto tega obeta prava nori{nica. Njegove težave se začnejo, ko mu sodelavec predstavi lepo in nepredvidljivo manikerko Cherice. 21.50 Felicity, 11. del nanizanke 22.45 Mesečniki, 3. del nanizanke 23.40 Striptizete, 7. del nanizanke 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.30 TV prodaja 12.00 Videostrani 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Razvoj avtomobilizma 17.45 Dunlop motorsport magazin 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Nivea Sun Beach Volley 20.30 Koncert 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Jukebox, ponovitev, nato Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 čarovnija, serija (28/52). 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.25 Orožja odločitve 2, ubijalke podmornic, dokumentarna serija (10/12). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (115/150). 13.30 Poročila. Poletni program. 13.35 Suzan, humor. serija (12/23). 14.00 Jack in Jill, serija (13/19). 14.45 Svet živali: Orel, pz serija (5/6). 15.35 Vrnitev na Osamljeno golobico, serija (5/8). 16.15 Glasba. 16.30 Naravna dediščina. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Split: Morje. 18.35 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Omiš 2001. - koncert z razlogom. 21.10 Kri in vino, ameriški film. 22.55 Odmevi dneva. Poletni program. 23.15 Prijatelji, humoristična serija (5/24). 23.40 Dosjeji X (7.), serija (9/22). 0.25 Zlata krila, serija (1/22). 1.10 The Hidden 2, ameriški film. Nočni program. 2.40 Morilsko združenje, ameriški film. 4.25 Policija, serija. 4.50 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (22/22). 5.35 Na meji mogočega, serija (39/44). 6.20 Pravi čas. HTV 2 8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 16.05 Turistični magazin. 17.15 Poročila. 17.20 Nevidni človek 2., serija (1/23). 18.05 Naša dežela, serija (115/150). 19.00 Zakonske vode, humoristična serija (187/210). 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba. 20.10 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (22/22). 21.00 Poročila. 21.10 S polnimi jadri, zabavna oddaja. 22.10 Pravi čas. 23.40 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 19.15 Hrvaški glasbeni program. 19.55 Zurich: Atletika "Zlata liga", prenos. 22.35 Hrvaški filmski portreti: Duško Jericević. 23.20 Na meji mogočega, serija (39/44). 0.05 Čas je za jazz. AVSTRIJA 1 6.15 Otro{ki program. 7.55 Življenje in jaz, serija. 8.20 Princ z Bel-Aira. 8.45 Beverly Hills 90210, serija. 9.30 Felicity, serija. 10.15 Vitezi za volanom. 10.55 Alarm za Kobro 11. 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.00 Kangooji, risana serija. 14.35 Pinky in Brain. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.30 Prijatelji, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Čudno vedenje spolno zrelih me{čanov v času parjenja, komedija, 1998 (Christoph Waltz). 21.45 Rdeča nevarnost, akcijski, 1998 (Jeff Speakman, r: Jerry fP Jacobs). 23.15 Diamant smrti, triler, 1997 (Ron Silver, r: Andrew Stevens). 0.40 Zadnja vožnja, akcijska drama, 1959 (Robert Stack). 2.10 Rdeča nevarnost, akcijski film, 1998. 3.35 Diamant smrti, triler, 1997. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Salzbur{ke zgodbe, komedija, 1956. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Igre življenja, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1336). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, krimi serija. 21.20 Trgovina z ljudmi-zločinski posli kitajske mafije, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet, avstrijska liga, posnetek. 0.45 Susan, serija. 1.10 Zlata dekleta, serija. 1.35 Pogledi s strani. 1.40 Trgovina z ljudmi-zločinski posli kitajske mafije, dokum. 2.25 Modern times, magazin. 2.55 TV kuhinja. 3.20 V imenu zakona, krimi serija. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Zvezde 2001 - PopKomm Gala. 22.15 Mirkomania, zabavni show (Mirko Nončev). 22.45 Debeluh in Belgijec, skeči. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.05 Star Trek, pon. 1.55 Nakupovanje. RTL 2 5.45 Otro{ki program. 8.05 Radijska postaja. 8.30 Najlep{a leta. 9.00 Velika dieta, pon. 10.35 King of Queens. 11.05 Polna hi{a. 11.35 Prijazna hi{a. 12.00 X-Factor: Nepojmljivi. 13.00 Otro{ki program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon. 17.00 Najlep{a leta. 17.30 Močna družina. 18.00 Prijazna hi{a. 18.30 Polna hi{a. 19.00 King of Queens, serija. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Štiri pesti proti Riu, akcijska komedija, 1984 (Bud Spencer, Terence Hill). 22.20 Fight Explosion, akcijski, 1997 (Loren Avedon). 0.05 Odličen posel, komedija, 1993. PRO 7 6.50 Bulevarski magazin. 7.45 Kdo je tu {ef. 8.20 Prijazna družina. 8.50 Velika družina. 9.25 Dekle nasproti, triler, 1998 (Henry Czemy). 11.13 Prijazna družina. 11.40 Bill Cosby. 12.05 Grace. 12.35 Roseanne, serija. 13.00 Opoldanski magazin. 13.55 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galileo, znanstveni magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Predsednikova hči: V smrtni nevarnosti, triler, 1999 (Mariel Hemingway). 22.15 Hellbound, akcijski, 1991 (Calvin Levels, Chuck Norris). 0.00 Ulice Berlina: CQ 371, kriminalka, 1999. 1.55 Angel ma{čevanja, glasovi iz teme, pon. trilerja. 3.35 Predsednikova hči, pon. Sobota, 18. avgust SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Zgodbe iz školjke 9.05 Risanka 9.15 Radovedni Taček: Figa 9.30 Na liniji: Sebastian, oddaja za mlade 10.00 Enciklopedija znanja: Zračni promet, izobraževalna oddaja za otroke 10.20 Kino Kekec: Jonatana in čarovnica, avstrijski film 11.40 Lingo, TV igrica # 12.05 Tednik, ponovitev # 13.00 Poročila # 13.15 Bila sva mlada oba: Lojze Slak 13.45 Mostovi, ponovitev 14.15 Pod Piramido: Znamenja ob poti, oddaja TV Maribor 14.45 Deček Journey, ponovitev filma 16.30 Poročila # 16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka, 15/26 # 17.10 Carski sel, risana nanizanka, 15/26 17.30 Risanka 17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.10 Ozare 18.15 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 9/13 # 18.45 Risanka 19.00 Danes # 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik # 20.00 2 moška, 2 ženski, 4 problemi, nemški film 21.30 Oko viharja, dokumentarna serija, 4/7 22.00 Poročila # 22.25 Oz, nadaljevanka, 5/8 23.20 Novi raziskovalci, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.35 TV prodaja 10.05 Videospotnice 10.25 Caroline v velemestu, nanizanka, 22. epizoda 10.50 Murphy Brown, nanizanka, 10/24 11.15 Jasno in glasno: Azilanti v Sloveniji, kontaktna oddaja 12.10 Alpski ve~er 2001, 1. del 13.00 TV prodaj 13.30 Osamljeni planet: Kostarika in Nikaragva 14.20 Folk Art, oddaja TV Maribor, 2. del 15.20 Koncert slovenske skupine Siddharta 16.10 Evropsko prvenstvo v latinskoameri{kih plesih, posnetek iz Var{ave 17.05 Zlata liga v atletiki, posnetek iz Zuricha 19.30 Videospotnice 20.05 G. Rossini: Italijanka v Alžiru, posnetek opere iz Pariza 22.30 Praksa, nanizanka, 45. epizoda 23.15 Sobotna no~ 1.15 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.00 TV prodaja 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Panda Jin Jin, 11. del risane serije 10.30 Možje v ~rnem, 1. del risane serije 11.00 Zverinice, 1. del risane serije 11.30 Hro{~eborgi, 5. de serije 12.00 Mladi Herkul, 10. del serije 12.30 Brata, 16. del humor. nanizanke 13.00 Formula 1, prenos treninga 14.00 Zakon v Los Angelesu, 57. del nanizanke 15.00 Prva izdaja, 8. del nanizanke 16.00 Klic na pomo~, dokumentarna oddaja, 1/2 16.30 Otro{ki zdravnik, 11. del nanizanke 17.30 Epidemija, ameri{ki film 19.15 24 ur 20.00 Filmski hit: Rob Roy, ameri{ki film 22.30 Princ plime, ameri{ki film Režija: Barbra Streisand, igrajo: Barbra Streisand, Nick Nolte, Blythe Danner, Kate Nelligan, Jeroen Krabbe in drugi. Barbra Streisand je s Princem plime ponovno dokazala, da je izvrstna režiserka. Z glavno vlogo samo še podkrepi prepričljivost filma. Zgodba nam bo kot osrednja lika predstavila Toma Winga in Susan Lowenstein. Tom s severa, kjer pusti službene težave in nesrečen zakon, pripotuje v New York, da bi pomagal sestri dvojčici, ki je že nekajkrat poskusila storiti samomor. Tom dobro ve, da tako sestrine kot njegove težave izvirajo iz otroštva. Spozna sestrino psihiatrinjo Susan Lowenstein in pomaga pri terapijah. S Susan se spoprijateljita in očitno je, da tudi ona nima srečnega zakona. Preko težav in nesreč zasebnega življenja se Tom in Susan zbližata ter postaneta več kot prijatelja. 0.50 24 ur, ponovitev KANAL A 9.30 TV prodaja 10.20 Kamor gredo angeli, ameriški film 12.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 13.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 14.00 Mladoporočenci, ponovitev 14.30 Komedija zmešnjav, ponovitev 15.00 Na sever, 9. del kanadske nanizanke 15.50 Skrita kamera 16.20 Sobotna matineja: Agencija, kanadski film 18.05 Malcolm in Eddie, 2. del humor. nanizanke 18.35 Najsmešnejše poroke, humoristična oddaja 19.30 Malcolm in Eddie, 3. del humor. nanizanke 20.00 Lov za zakladom, 13. del nanizanke 20.50 Sheena, kraljica džungle, 13. del nanizanke 21.40 Pogumna ženska, ameriški film 23.20 Striptizete, 8. del nanizanke 23.50 Najbolj neumni roparji, 11. del nanizanke TROJKA 9.00 TV prodaja 10.00 Jukebox, ponovitev 11.30 Iz domače skrinje, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Info 16.00 Inline hokej 16.30 Vse za zdravje 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Razvoj avtomobilizma 20.00 Sončne stopnice, glasbeni festival - Herceg Novi 2001 23.30 Nivea Sun Beach Volley 0.00 Videostrani HTV 1 8.00 Poročila. 8.05 Sestanek z Judy, ameriški film. 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 35. mednarodni zbor folklore: Nizozemska in Poljska, glasbena oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poročila. 14.05 Oprah Show (292). 14.50 Lov na tihotapce belih kosti, pz film. 15.40 Zlata dekleta, humor. serija (62/180). 16.10 Vinarjeve hčerke, serija (4/6). 17.00 Smrkci, risana serija. 17.25 SOS - potrebujejo nas: V tišini, dokumentarni film. 17.50 TUM TUH MUS, zabavna oddaja. 19.30 Dnevnik. 20.10 The Three Fugitives, ameriški film. 21.50 Moške svinje, humoristična serija (12/42). 22.20 Poročila. 22.35 Ana Pavlova (ženska za vse čase), mini-serija. 0.45 TAG: The Assassination Game, ameriški film. 2.15 Človekov najboljši prijatelj, ameriški film. Nočni program. 3.40 Policija, serija. 4.05 Svet zabave. 4.35 Tic tac, švedski film. 6.10 Čas je za jazz. HTV 2 8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 12.20 Hišni ljubimci. 13.05 S polnimi jadri, zabavna oddaja. 14.05 Pustolovščine iz Knjige vrlin, risana serija (7/12). 14.30 Čarovnija, serija. 17.55 Moje otrok mora živeti, nemški film. 19.30 Policija. 19.55 TV izložba. 20.10 Največje romance 20. Stoletja: Vivien Leigh in Lawrence Olivier (6/26). 20.40 Svet zabave. 21.10 Poročila. 21.20 Festival dalmatinskih šansonov - Šibenik 2001., prenos. 22.50 Dokum. film. 23.45 Festival dalmatinskih šansonov - Šibenik 2001., razglasitev zmagovalcev. 0.05 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 17.00 Zurich: Atletika "Zlata liga", posnetek. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 2.4 otroka VII., humoristična serija (2/7). 20.40 Cosbyjev show VI. (19/26). 21.05 Simpsonovi, risana serija (19/25). 21.30 Na zdravje, humoristična serija (44/53). 21.55 Tic tac, švedski film. 23.30 šport danes. AVSTRIJA 1 6.40 Otroški program. 8.55 Pika Nogavička, serija, otroški program. 11.05 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.00 Drew Carey, serija. 12.20 Življenje in jaz, serija. 12.45 Formula 1, VN Madžarske, kvalifikacijski trening, prenos. 14.20 Smučarski skoki, poletni pokal, prenos. 16.20 Austria Top 40, glasbena lestvica. 17.05 Srčece, show. 17.55 Solo za dva, komedija, 1984 (Steve Martin). 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Policaj iz vrtca, akcijski film, 1990 (Arnold Schwarzenegger). 22.05 Smrt iz globin, akcijski film, 1997 (Treat Williams). 23.40 Nogomet, avstrijska liga, reportaža. 0.40 Do skrajnih meja, akcijski film, 1995 (Anna Nicole Smith). 2.10 Sunshine Reagge na Ibizi, komedija, 1983 (Karl Dall). 3.35 Srčece, show. 4.25 Austria Top 40. AVSTRIJA 2 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Ljubezen na Tirolskem, domovinski film, 1955. 11.10 Gospa Daisy in njen šofer, drama, 1989. 12.45 Zakladi sveta, dokum. 13.00 Čas v sliki. 13.^0 Z vrtnicami se začne ljubezen, domovinski film, 1957. 14.40 Če bi to vedel moj veliki brat, komedija, 1959. 16.10 Podobe Avstrije. 16.25 Alep-Donava-Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.55 Nori _par, skeči. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Skrivnost vrta vrtnic, melodrama, 1999 (Barbara Wussow). 21.45 Čas v lsiki. 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari, reportaža. 22.20 Fendrich: Moška zadeva, posnetek koncerta. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Truplo iz Temze, kriminalka, 1971 (Uschi Glas). 0.40 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari, reportaža. 1.10 Pogledi s strani. 1.15 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 1.45 Pogled v deželo. 2.30 Zadnja vožnja ladje Claridon, akcijska drama, 1959. SATELITSKA TV SAT 1 6.25 V bliskavici, pon. 7.00 Otroški program, risanke in otroške nanizanke. 13.30 Alf. 14.00 Ljudje v belem, zdrav. serija, 1998. 15.00 Družinsko pravo, odvetniška serija. 16.00 Sam proti prihodnosti, fantazijska serija, 1996. 17.00 Res je (Milena Preradovic). 17.30 V bliskavici. 18.00 Bodo Bach. 18.30 Poročila. 19.00 Tajni agent, akcijska serija, 2000. 20.00 C.O.PS. - Best of TV. 20.15 Nogomet, nemška liga, prenosi, analize. 22.15 Šaljive novice. 23.15 Šaljive novice. 23.45 Usodna strast, erotična kriminalka, 1995 (Lisa Comshaw, Clayton Norcross). 1.30 Bob Marley, koncert. 2.55 Sam proti prihodnosti, pon. 3.50 Družinski zakon, pon. RTL 6.20 Otroški program. 11.00 Formula 1 - VN Madžarske, proti trening. 11.55 A-Team. 12.45 Formula 1 - VN Madžarske, kvalifikacij. trening. 14.30 Divja sedemdeseta. 15.00 Beverly Hills, 90210. 15.55 Team Knight Rider. 16.50 A-Team. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend. 20.15 USS Charleston: Zadnje upanje človeštva, drama, 2000 (Armand Assante). 22.20 Napo pečeno, komedija, 1998 (Harland Williams). 23.55 South Park. 0.20 Mad TV. 1.10 Divja sedemdeseta. 1.35 Top of the Pops. 2.20 Beverly Hills, 90210. RTL 2 5.45 Pristaniške podgane. 6.25 Novo v kinu. 6.50 Simpatična gospodinja. 7.15 Ljubezen brez povratka. 8.05 Radijska postaja. 8.25 Močna družina, pon. 8.50 Najlepša leta, pon. 9.20 Bravo TV, pon. 10.35 Dokler obstaja upanje, drama, 1997 (Meryl Streep, Seth Adkins). 12.15 Highladner, pon. 13.10 Sliders, pon. 14.05 F/X, akcijska serija, 1996. 15.00 štiri pesti proti Riu, akcijska komedija (Bud Spencer). 17.05 L.A. Heat, krimi serija, 1997. 18.05 Walker, teksaški ranger, akcijska serija, 1994. 20.00 Poročila. 20.15 Železniška nesreča, dokumentarni. triler, 1998 (John Bach, Aaron Blabey) . 22.15 Seksi poletje, dokumentarni. 23.15 Pekel smrti, akcijski triler, 1997 (Don Dragon Wilson, Evan Lauri). 0.55 Morty -Strah, ki ubija, grozljivka, 1995 (Eddie Bowz). 2.55 Berlin-Moskva, kriminalka, 1997 (Michael Roll). PRO 7 5.05 Dekle nasproti, pon. 7.15 Otroški program. 11.30 Kurja polt, serija. 11.55 Dvojčici, serija. 12.20 S Club 7 v L.A.-ju. 13.20 Prijazna družina. 14.15 Dharma in Greg, serijska komedija. 14.45 Prijatelji. 15.15 Simpsonovi, risana serija. 16.45 Sabrina, serija. 16.10 Simpatije, serija. 17.05 Roswell, fantazijska serija. 18.00 Ljubezenske zgodbe: Andreas Turck. 19.00 Pogovor. 19.30 Max TV. 19.55 Poročila. 20.15 Skrivnost Medvedjih skal, pustolovski, 1995 (Christina Ricci, Polly Draper). 22.15 Alien, Osmi potnik, fantazijska grozljivka, 1979 (Sigourney Weaver, John Hurt, Ian Holm). 0.35 City Wolf III, akcijska drama, 1989 (Chow Yub Fat). 2.00 Priča, kriminalka, 1984 (Anat Atzmon). 3.35 City Wolf III, pon. EUROSPORT 8.30 Nori športi, pon. 9.30 Odbojka na mivki. 10.00 Formula 3. 11.00 Nogomet, kvalifikacije za SP 12.30 Nogomet, pon. 13.30 Tenis - WTA turnir v Torontu, on. 14.30 Motorsport - formula 3000. 16.00 Tenis - WTA turnir v Torontu, četrtfinale. 17.30 Nogomet. 19.00 Tenis - WTA turnir v Torontu, prvi polfinale, prenos. 20.30 Smučarski skoki. 22.00 Bokx, pon. 23.00 Športna poročila. 23.15 Motorsport. 0.15 Tenis -WTA turnir vTtorontu, drugi polfinale. 1.45 Športna poročila. DŠF 5.00 Jutranji program. 7.15 Stoke, pon. 9.00 Speed Zone. 9.15 Takeshi's Castle. 10.45 Baseball Max. 11.15 World Soccer. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Motociklizem, pon. 13.15 Nogomet, 2. liga. 14.15 World Soccer. 14.45 Snowboard. 15.15 Stoke. 16.00 Motokros magazin. 16.30 Rally. 17.30 Formula 1 - VN Madžarske, kvalifik. trening. 18.30 Nogomet. 19.30 Šport po svetu. 20.00 Automagazin, pon. 21.00 Motociklistični magazin. 22.00 Golf. 23.00 Wrestling. 1.00 Speed Zone, pon. Nedelja, 19. avgust SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Telebajski; Mumini, risanka; Mali leteči medvedki, risanka 9.50 Pesmice o sreči, glasbena oddaja 10.15 Mladinski pihalni orkester Viva 10.40 Med valovi, oddaja TV Koper 11.10 Srečanja z živalmi, pz serija, 9/10 # 11.35 Ozare, ponovitev 11.40 Jordan - reka Symbol 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Pod klobukom 14.15 Ljubezen na deželi, nadaljevanka, 1/4 15.00 Fina gospa, nanizanka, 7/10 15.30 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 16.00 Čari začimb: Sadno zelenjavna plošča 16.30 Poročila # 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.35 Alpe-Donava-Jadran: Festival MID Europe # 18.05 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Kraški rob 18.35 Risanka 18.45 Žrebanje lota 19.00 Danes # 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik # 20.00 Zgodba Audrey Hepburn, ameriška nadalj., 1/2 21.35 Pod preprogo: Marko Pogorevc 22.35 Poročila # 22.55 Kamasutra, indijski film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 TV prodaja 9.30 Videospotnice 10.05 Plemstvo, nadaljevanka, 6/6 10.55 Obljubljena dežela, nanizanka, 6/22 11.40 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 12.10 Evropska glasbena noč: Marko Fink in Nataša Valant 12.45 TV prodaja 13.15 Plenilci, poljudnoznanstvena serija, 6/6 13.45 Policistka, dekle iz revije, ameriški film 15.25 Prijateljska košarkarska tekma: Slovenija - Turčija, prenos iz Novega mesta 17.35 Koncert terceta Katrinas na Ljubljanskem gradu, ponov. 18.25 Grand Prix v speedwayu, posnetek iz Prage 19.30 Videospotnice 20.05 Črna in bela sta polni barv, češka dokumentarna oddaja 21.00 Murphy Brown, nanizanka, 11/24 21.25 Homo turisticus 21.55 Končnica 22.55 Zizi, je t'aime, portret plesalke Zizi Jeanmaire 23.55 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.00 TV prodaja 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Panda Jin Jin, 12. del risane serije 10.30 Možje v črnem, 2. del risane serije 11.00 Zverinice, 2. del risane serije 11.30 Hroščeborgi, 6. del serije 12.00 Mladi Herkul, 11. del serije 12.30 Brata, 17. del humor. nanizanke 13.00 Skoraj popolni par, 5. del humor. nanizanke 13.30 Formula 1: Budimpešta, prenos dirke za VN Madžarske 16.00 Klic na pomoč, dokumentarna oddaja, 2/2 16.30 Gorski zdravnik, 12. del nanizanke 17.30 Ugrabljena, nemški film 19.15 24 ur 20.00 Nedeljski film: Moja mačeha je z drugega planeta, ameriški film 22.00 Tat za vedno, 23. del nanizanke 22.50 Osmi potnik 2, ameriški film 1.10 24 ur, ponovitev KANAL A 9.50 TV prodaja 10.20 Davy Crockett, ameriški pustolovski film Režija: Norman Foster, igrajo: Fess Parker, Buddy Ebsen, Basil Ruysdael, Hans Conried, William Bakewell in drugi. Legendarni bojevnik Davy Crockett ima posebno mesto v ameriški zgodovini. Zgodba nas popelje v leto 1813, ko Davy doseže premirje med belci in Indijanci. Kmalu zatem postane predstavnik Ten-nesseeja v ameriškem kongresu in odide v Washington. Njegova politična kariera se konča, ko poskuša zagovarjati ustavne pravice svojih nekdanjih sovražnikov Indijancev. S prijateljem Georgeom se nato odpravita na zahod v Alamo, ki ga oblega mehiški general Santa Anna. Skupaj z rojaki se pogumno spustita v boj z Mehičani, ki imajo številčno premoč. 12.00 13.00 14.00 14.30 15.20 17.10 18.05 18.35 19.30 20.00 20.50 21.40 23.40 0.10 Melrose Place, ponovitev Pop'n'Roll, ponovitev Komedija zmešnjav, ponovitev Na sever, 10. del nanizanke Nedeljska matineja: Onstran prerije, ameriški film Adijo, pamet, 18. del nanizanke Malcolm in Eddie, 4. del humor. nanizanke Melrose Place, 33. del nadaljevanke Malcolm in Eddie, 5. del humor. nanizanke Lov za zakladom, 14. del nanizanke Sheena, kraljica džungle, 14. del nanizanke Noč odločitve, ameriški film triptizete, 9. del nanizanke Adrenalina TROJKA 7.00 TV prodaja 9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Ptujski festival narodnozabavne glasbe 13.00 Camel White Water Challenge - Čile 2000 13.30 Dunlop motorsport magazin 14.00 Inline hokej, reportaža 14.30 Avtodrom 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.30 Sijaj, ponovitev 17.30 Ježek show, glasbeni izbor 18.30 Štiri tačke 19.00 TV razglednica 19.30 Knjiga, ponovitev 20.00 Reporter X 20.30 Avto šou 21.00 Miss Hawaiian Tropic 2001, ponovitev 22.30 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 0.00 Videostrani HTV 1 8.10 Poročila. 8.15 Vrnitev četveronožnega detektiva, ameriški film. 9.45 Svet Super Marija, risani film. 9.55 Operacija Barbarossa, serija (3/7). 10.25 Spomin naroda: Šolski muzej. 11.00 Šibenik: Maša, prenos. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 Sam Shepard, dokumentarni film. 15.05 Zlata dekleta, humoristična serija (63/180). 15.30 Poročila. 15.40 Raziskovalec: Zaščitnik krokodilov, pz serija (36/36). 16.40 Hotel Grand 2., serija (4/10). 17.35 Perry Mason: Primer izgubljene ljubezni, ameriški film. 19.10 Risanka. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Berači in sinovi, dramska serija (8/13). 21.05 Vrhunec zločina, ameriški film. 23.20 Madiganovi, humoristična serija (5/12). 23.45 Poročila. Nočni program. 23.55 Policija, serija. 0.20 Hotel Grand 2., serija (4/10). 1.10 Ksena -bojevniška princesa, serija (24/24). 1.55 Raziskovalec: Zaščitnik krokodilov, pz serija (36/36). 2.50 Sam Shepard, dokumentarni film. 3.50 Amerika - življenje narave. 4.20 Fellini Raconta, italijanski dokumentarni film. 5.15 Cabirijine noči, italijanski film. HTV 2 7.35 Policija, serija. 10.30 Naša dežela, serija. 14.45 Ana Pavlova (ženska za vse čase), mini-serija. 16.50 Briljanteen. 17.20 Risanka. 17.40 Vizum: Danska. 18.30 Ksena - bojevniška princesa, serija (24/24). 19.15 Fotografija na Hrvaškem. 19.30 Policija, serija. 19.55 Zgodovinarstvo na Hrvaškem - slikarstvo, grafika in fotografija. 20.10 Potovanja: Brazilija (7/11). 21.05 Poročila. 21.15 Mesečina. 22.00 Fellini raconta, italijanski dokum. film. 23.00 Cabirijine noči, italijanski film. 0.45 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 13.45 Budimpešta: Formula 1 za Veliko nagrado Madžarske, prenos. 16.00 Košarka: WNBA pregled. 16.30 Dubrovnik: Vaterpolo - divja liga, reportaža. 16.45 Panorame turističnih središč Hrvaške. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Vesoljski otok 1, serija (17/26). 20.55 TOP DJ MAG. 21.55 Ethno Ambient - Salona 2001 (3/4). 22.50 Šport danes. 23.15 Rock Club: Marilyn Manson in Papa Roach. 0.15 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.35 Miniverzum, otroški program. 9.15 Fomula 1, VN Madžarske, ogrevanje, prenos. 10.05 Disneyjev festival, klasične risanke. 11. 00 Trmoglavec, komedija, 1977 (Louis de Funes). 12.30 Šport. 13.00 Formula 1, VN Madžarske, prenos dirke s Hun-garoringa. 16.15 Nogomet, avstrijska liga: Sturm-GAK, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Atomski vlak, akcijska drama, 1999 (Rob Lowe, r: Dick Lowry). 23.00 Mreža prevar, triler, 1998 (Janine Turner, r: Alan Metzger). 0.30 Tožilci, triler, 1996 (Michelle Forbes). 2.00 Smrt iz globin, akcijski film, 1997. 3.35 Mreža prevar, triler, 1998. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Stoletje dunajskega akvarela, dokumentarec. 9.50 El Greco na potovanju-po sledeh genija med kmečko zemljo in mistiko, dokum. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Glasba iz salzburškega ga muzeja na prostem v Grosgmainu. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.20 Univerzum: V dolini krokarjev, dokum. 15.05 Heidi in Erni, serija. 15.30 Kraljevi valček, komedija, 1955 (Marienne Koch). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dežela dolin, dokum. 17.55 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Cvet življenja, melodrama, 1999 (Susanne Uhlen). 21.45 Čas_ v sliki. 21.55 Opombe k zgodovini televizije (7), magazin. 22.55 Čas v sliki. 23.00 Literarni kvartet, pogovor. 0.15 Globoko zgoraj, drama, 1994 (Barbara Steele). I.45 Kulturni tednik. 2.10 Pogledi s strani. SATELITSKA TV SAT 1 6.20 Skalpel (1), zdrav. drama, 1992. 8.05 Weck UP 9.05 Šaljive novice, pon. 10.05 Mircomania, pon. 10.35 Debeluh in Belgijec. II.05 Koenig, krimi serija. 12.05 Klinika Rosenau, zdravniška serija. 13.05 Park Hotel Stern, serija. 14.05 Pensacola, Zlata krila, akcijska serija. 15.00 J.A.G., serija. 16.00 Star Trek - Voyager. 17.00 Farscape - Pogrešani v vesolju, zf. serija, 1999. 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Poročila. 19.00 Nogomet, nemška liga. 20.15 Sem lepa?, komedija, 1998 (Franka Potente, Iris Berben, Senta Berger). 22.30 Kopalna sol. 23.00 Planetopia. 23.50 News & Stories. 0.45 Gorila, detektivska serija, 1989. 2.35 Pensacola, pon. 3.20 Farscape - Pogrešani v vesolju, pon. 4.10 Koenig, pon. RTL 5.05 Otroški program. 8.40 Boksarska trgovina. 9.15 Formula 1 -VN Madžarske, ogrevanje. 10.20 A-Team. 12.10 Team Knight Rider. 13.00 Formula 1 - VN Madžarske. 14.00 Start dirke formule 1 -VN Madžarske. 15.45 Formula 1 - VN Madžarske, povzetek. 16.55 Robin Hood, pustolovska serija, 1999. 17.45 Exclusiv, vikend (Frauke Ludowig). 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili. 20.10 USS Charleston - Poslednje upanje človeštva (2), drama, 2000 (Armand Assante, Rachel Ward). 22.25 Spiegel TV magazin. 23.10 Najboljši prijatelj, reprotaže. 0.10 South Park, pon. 0.45 Prime Time. 1.05 A-Team, pon. 2.00 Robin Hood, pon. 2.45 Oliver Geissen Show. RTL 2 6.20 Sliders, pon. 7.00 Countdown X - Alarm v vesolju. 7.45 Bettle Midlers Gypsy, glasbeni, 1993. 10.25 Opica, mladinska drama, 1985. 12.15 Železniška nesreča, pon trilerja. 14.15 Reklamni spoti. 15.20 Milka on Tour - Be a Star. 15.35 Bravo TV, mlad. magazin. 17.00 Halo. 18.05 Čudoviti svet neumnosti. 19.00 X-Factor -Nepojmljivi. 20.00 Poročila. 20.15 Spodaj brez, dopustniška reportaža. 21.25 Exclusiv, reportaže: Potovanja za samce. 22.10 Ladja ljubezni, dokumentarni. 23.10 Redakcija special: nore ljubezenske igre. 0.15 Electric Blue. 1.15 Pekel smrti, akcijski triler, pon. filma 2.55 Bette Midlers Gypsy, pon. filma. PRO 7 5.00 Ulice Berlina: CQ 371. 6.40 S Club 7 v L.A.-ju. 7.05 Cosby &Kids. 7.30 Otroški program. 10.30 CinemaxX TV, 11.15 Jets, življenje na robu, akcijska serija. 12.15 Viper, serija. 13.05 Largo Winch - nevarna dediščina. 14.00 Na pomoč, komedija, 1996 (Beveryl D'angelo) 15.40 V mreži zarotnikov, krimi komedija, 1996 (Mikey LeBeau). 17.25 Nore počitnice, komedija, 1985 (John Candy). 19.00 Čudežni svet. 19.55 Poročila. 20.15 Gola pištola, komedija, 1994 (Leslie Nielsen, Priscilla Presley). 21.55 Focus TV. 23.00 Otok dr. Moreauja, grozljivka, 1996 (Marlon Brando, Val Kilmer). 0.40 V mreži zarotnikov, pon. krimi komedije. 2.20 Largo Winch - Nevarna dediščina, pon. 3.10 Viper, pon. EUROSPORT 8.30 Gorska kolesa. 9.00 AdNatura, pon. 10.00 Formula 3000. 11.00 Motokros. 12.00 Tenis - WTA turnir v Torontu, pon. 13.00 Motokros. 14.00 Smučarski skoki. 15.30 Atletika. 16.00 Atletski miting v Gatesheadu. 18.00 Kolesarstvo. 19.00 Champ car, prenos iz Wisconsina. 21.00 Tenis - WTA turnir v Torontu, finale. 22.30 Motorsport, nascar serija. 23.30 Športna poročila. 23.45 WATTS. 0.15 Smučarski skoki. 1.15 Športna poročila. dsf 7.00 Potovalni magazin, pon. 8.45 Nogomet, 2. liga. 9.45 Nogomet. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 DSF reportaže. 13.30 Potovalni magazin: Tunizija. 14.15 Golf. 15.15 Motociklizem. 16.00 Automagazin. 17.00 Nezadržni. 17.30 Nogomet. 18.45 DSF reportaže. 19.15 Motociklizem. 20.15 Formula 1 - VN Madžarske. 21.15 DSF Reportaže. 21.45 Nogomet. 22.45 Boks. 23.45 Borilni športi. 0.45 Lumberjack. 2.15 Monster Trucks. Ponedeljek, 20. avgust SLOVENIJA 1 8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna # 8.40 Pod Piramido: Znamenja ob poti, oddaja TV Maribor 9.10 Rde~i grafit: Skupnost barka 9.45 Ole Aleksander, nadaljevanka, 7/7 10.05 Svet divjih živali, poljudnoznanstvena serija, 8/9 # 10.35 Gore in ljudje # 11.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.50 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 9/13 # 12.20 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poro~ila # 13.15 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.05 Polno~ni klub: Celibat 15.25 Gibljive slike: Ženske na filmu 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poro~ila # 16.45 Tomažev svet, izobraževalna odd. za otroke, 8. del # 16.50 Telebajski, 40. oddaje 17.15 Radovedni Ta~ek: Perjanica 17.40 Downov sindrom, angleška dokumentarna oddaja 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Klinika pod palmami, nanizanka, 5/12 21.00 Gore in ljudje # 22.00 Odmevi # 22.45 Branja 22.50 Brez reza: M. Brejc, D. Ferš in J. Švajncer o osamosvojitvi 23.35 Znameniti umetniki: Lily Laskine, fra. dokum. oddaja 0.35 Downov sindrom, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.35 TV prodaja 15.05 Videospotnice 15.40 Junaki divjine: Tiger, poljudnoznanstvena oddaja 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 88. epizoda 17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 29/29 18.00 Peta hiša na levi, humoristi~na nanizanka, 8/10 # 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 Obzorja, angle{ka poljudnoznanstvena serija, 1/6 20.55 Gospa Brown, ponovitev filma 22.35 Med sosedi, nanizanka, 11/13 23.00 Brane Ron~el izza odra 1.00 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 9.30 10.30 11.20 12.10 13.00 13.30 14.20 15.15 15.45 16.40 17.30 18.20 19.15 20.00 20.50 Oprah Show, ponovitev Vse za poljub, ponovitev Črni biser, ponovitev Obala ljubezni, ponovitev TV Dober dan, ponovitev TV prodaja Newyorška policija, 17. del nanizanke Zakon v Los Angelesu, 58. del nanizanke TV prodaja Oprah Show, pogovorna oddaja Obala ljubezni, 105. del nadaljevanke Črni biser, 101. del nadaljevanke Vse za poljub, 58. del nadaljevanke 24 ur TV Dober dan, 6. del nanizanke Raztresena Ally, 14. del nanizanke Igrajo: Calista Flockhart, Courtney Thorne-Smith, Gil Bellows, Greg Germann in drugi. Ally in Elaine se prerivata med množico ljudi in razpravljata o izredni priložnosti, da tekmujeta za vokalistki, ki bi prepevali na turneji Tine Turner. Ko za to izve Billy, zaskrbljeno opozori Ally, da bi bila takšna publiciteta za firmo škodljiva. Ally mu takoj pove nekaj krepkih na ra~un njegove spremembe imidža, lo~itve in afere s Sandy. Ampak Tina pa le pride v klub in odpoje svoje. Medtem Cage in Fish zagovarjata štiri sodelavce v nekem podjetju za grafi~no oblikovanje, ki naj bi dobili odpoved zaradi svojega neprimernega videza in navad. 21.40 Prijatelji, 16. del nanizanke 22.10 Zahodno krilo, 16. del nanizanke 23.00 Zlobni dvoj~ek, 15. del nanizanke 23.50 M.A.S.H., 104. del humor. nanizanke 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 9.30 10.25 11.20 11.50 12.45 13.45 14.15 14.45 15.15 16.15 17.10 18.00 18.30 19.00 20.00 TV prodaja Mladeni~ v modrem, 116. del nanizanke Policisti s srcem, 36. del nanizanke TV prodaja Ricki Lake, ponovitev Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo TV prodaja Skrita kamera Princ z Bel Aira, 13. del humor. nanizanke Ricki Lake, pogovorna oddaja Temna luka, 2. del nanizanke Providence, 15. del nanizanke Družina za umret, 18. del humor. nanizanke Tretji kamen od sonca, 21. del humor. nanizanke Obalna straža, 16. del nanizanke Filmska uspe{nica: Tanka linija smrti, ameri{ki film Režija: Joel Schumacher, igrajo: Kiefer Sutherland, Julia Roberts, Kevin Bacon, William Baldwin, Oliver Platt in drugi. Kiefer Sutherland prepri~a Julio Roberts in še tri študente medicine, da pokukajo v onostranstvo. Predrzno se lotijo poskusa, kjer zapustijo meje znanega življenja in se soo~ijo s smrtjo. Njihov skrivnostni eksperiment naj bi pokazal, kaj je onstran življenja v trenutku, ko se ustavi srce in se na monitorju pokaže le ravna ~rta. Enemu izmed ~lanov ustavijo srce, zato je klini~no mrtev. Trenutek kasneje se ostali z medicinsko opremo spravijo nad podatke in poskusnega ~lana. Kmalu peterica za~uti globoke posledice vmešavanja na ono stran, kajti ob vrnitvi v sedanjost jih spremljajo tudi grehi iz njihove preteklosti. 22.00 Seinfeld, 4. del humor. nanizanke 22.30 Zvezdne steze: Voyager, 5. del nanizanke 23.20 Popolni spomin, 5. del nanizanke 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 10.00 TV prodaja 11.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 12.30 Nivea Sun Beach Volley, reportaža 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Čestitke iz doma~e skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Motor Show Report 17.45 Dunlop motorsport magazin 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 TV razglednica 21.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Jukebox, ponovitev, nato Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 Digitalna enciklopedija vesolja: Dež leonidskih meteorjev (8/11). 10.00 Poro~ila. 10.05 Otroški program. 11.25 Orožja odlo~itve 2, Samurajska duša, dokum.serija (11/12). 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.35 Naša dežela, serija (116/150). 13.25 Poro~ila. 13.30 Suzan, humor. serija (13/23). 13.50 Jack in Jill, (14/19). 14.35 Svet živali: Volk, pz serija (6/6). 15.25 Vrnitev na Osamljeno golobico, (6/8). 16.10 Pleme Dany, dokum. film. 16.35 Ogledalce, ogledalce - otroška serija (24/46). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Glas domovine. 18.35 Kolo sre~e. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Muha, risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Raj, pekel in nirvana, dokum. serija (3/3). 20.55 Turisti~ni magazin. 22.10 Odmevi dneva. Poletni program. 22.30 Prijatelji, serija (6/24). 22.55 Dosjeji X (7.), (10/22). 23.40 Zlata krila, (2/22). 0.30 Potapljanje, kanadski film. No~ni program. 2.00 Policija, serija. 2.25 2.4 otroka VII., humoristi~na serija (3/7). 2.55 Zgodbe Ruth Rendell, serija (2/7). 3.45 Raj, pekel in nirvana, dokumentarna serija (2/3). ČB v barvi. 4.30 Keoma, italijanski film. HTV 2 17.15 Poro~ila. 17.20 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (22/22). 18.05 Naša dežela, serija (116/150). 19.00 2.4 otroka VII., humoristi~na serija (3/7). 19.30 Policija, serija. 19.55 Zgo-dovinarstvo na Hrvaškem: stare oblike - nove tehnologije. 20.10 ~arovnija, serija (29/52). 21.05 Poro~ila. 21.15 Zgodbe Ruth Rendell, serija (2/7). 22.05 Ciklus "Fantasti~ne ženske": Moški in ostale katastrofe, nemški film. 23.35 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 19.30 Hrvaški gjasbeni program. ČB v barvi. 20.10 Keoma, italijanski film. 21.50 ČB v barvi. 22.35 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.25 Otroški program. 7.45 Sam svoj mojster. 8.35 Solo za dva, komedija, 1984. 10.00 Policaj iz vrtca, akcijski film, 1990. 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.00 Kangooji, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210. 16.25 Urgenca. 17.10 Princ z Bel-Aira. 17.35 Sam svoj mojster. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Bogus, komedija, 1995 (Whoopi Goldberg). 22.05 Atletika, miting Linzu, posnetek. 22.35 Sleepers, drama, 1996 (Kevin Bacon, r: Barry Lewinson). 0.50 Nikita, serija. 1.30 Plen, serija. 2.15 Paralelni svet, serija. 2.55 Sleepers, drama, 1996. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1336). 9.50 Zlata dekleta,. 10.15 Skrivnost vrta vrtnic, melodrama, 1999. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Kar-lich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj sre~anja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Atletika, miting v Linzu, posnetek. 1.30 Pogledi s strani. 1.35 Kraj sre~anja kultura. 3.05 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Wolffov revir, krimi serija, 2000. 21.15 Šaljive reklame. 21.45 Anke, serija. 22.15 Rde~a ~etrt, serija. 23.15 Spiegel TV reportaže. 23.50 24 ur: pustolovci na avtocesti. 0.20 No~. 0.40 Star Trek, pon. 1.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kli~e dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, kviz show. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška, serija. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er RTL. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Kviz 21. 21.15 Za rešetkami - Ženska kaznilnica, dramska serija, 2001. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Trend: okoljevarstveni magazin. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.35 Kulturni magazin. 1.00 Sam svoj mojster. 2.00 Skoraj popolno. RTL 2 6.00 Otroški program. 8.55 Trije moški - nobenega otroka. 9.45 Radijska postaja, serija.10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 X-Factor - Nepojmljivi. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Mo~na družina. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poro~ila. 20.15 Pravi mo{ki, agentska komedija, 1987 (John Ritter). 22.00 Exclusiv, reportaže: klobasa, pivo in gole prsi. 22.45 Blind Attack: Grobo, hitro, brez usmiljenja, akcijski, 1994. 0.25 Pravi moški, pon. komedije. 1.55 Morty, pon. grozljivke. PRO 7 6.15 Bulevarski magazin, pon. 7.15 Dharma &Greg. 7.40 Ljubezenske zgodbe - Andreas Turck. 8.40 Pogovor. 9.10 Na pomo~, pon. komedije. 11.05 Desert Forges, pon. pustolovskega showa. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji, serija. 18.30 Sabrina, serija. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Dosjeji X, krimi serija. 21.15 Sedem dni - Vrata v ~as, zf. serija. 22.15 TV total. 23.15 Komedija. 23.45 Nekako v L.A.-ju. 0.10 Seinfeld. 0.40 CinemaxX TV, pon. 1.30 Honny Bravo. 2.30 TV total, pon. EUROSPORT 8.30 Motorsport pon. 9.30 Motorsport, pon. 10.30 Tenis - WTA turnir v Torontu, pon. 11.30 Smu~arski skoki. 13.00 WATTS, pon. 13.30 Atletski miting v Gatesheadu, pon. 15.00 Sumo. 16.00 Eur-goals. 17.00 Kolesarstvo. 18.00 WATTS, pon. 18.30 Atletski miting v Linzu. 20.30 Nogomet. 22.30 Nogomet. 0.30 Eurogoals. dsf 8.15 Nogomet, 2. liga. 9.30 Pogovor o nogometu. 12.00 Speed Zone. 13.00 Nogomet. 14.00 Takeshi's Castle. 14.45 Pago Pago.1 5.30 Angleški gladiatorji. 16.30 Takeshi's Castle. 17.00 Golf. 18.00 Poro~ila. 18.30 Hertha TV. 19.00 Dvoboj. 19.40 Poro~ila. 19.45 Nogomet. 22.15 LaOla, mednarodni nogomet. 23.00 Borilni športi. 0.00 Beach Clash. 1.00 Speed Zone. 2.15 Monster Trucks. Torek, 21. avgust SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka, 12/39 9.25 Radovedni Ta~ek: Perjanica 9.40 Tomažev svet, izobraževalna odd. za otroke, 8. del # 9.50 Oddaja za otroke 10.05 Lahkih nog naokrog 10.50 Downov sindrom, dokumentarna oddaja 11.40 Naokoli po Nem~iji: Hamburško pristaniš~e 12.05 Klinika pod palmami, nanizanka, 5/12 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 14.05 Gore in ljudje # 14.55 Znameniti umetniki: Lily Laskine, dokum. oddaja 15.55 Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor 16.30 Poro~ila # 16.45 Izpodnebnik, nadaljevanka, 6/13 17.10 Oddaja za otroke 17.25 Enciklopedija znanja 17.50 Odmevi preteklosti, dokumentarna serija, 4/5 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Tramontana, nadaljevanka, 9/10 20.50 Aktualno 22.00 Odmevi # 22.45 Ona in on, nemška drama, 1/2 0.20 Odmevi preteklosti, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Mila, naša Mila, portret Mile Ka~i~ 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 89. epizoda 17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka, 1/30 18.00 Zagonetke ge. Bradley - hitra smrt, angleški film 19.30 Videospotnice 20.05 Alpski ve~er 2001, 2. del 20.55 Mese~ina, ameri{ki film 22.40 Sopranovi, nadaljevanka 23.30 Kaj bi {e rad, slovenski kratki film 23.50 A, B, C... Manhattan, ponovitev filma 1.25 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev 9.30 Vse za poljub, ponovitev 10.30 Črni biser, ponovitev 11.20 Obala ljubezni, ponovitev 12.10 TV Dober dan, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Newyorška policija, 18. del nanizanke 14.20 Zakon v Los Angelesu, 59. del nanizanke 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubezni, 106. del nadaljevanke 17.30 Črni biser, 102. del nadaljevanke 18.20 Vse za poljub, 59. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 7. del nanizanke 20.50 Raztresena Ally, 15. del nanizanke 21.40 Prijatelji, 17. del nanizanke 22.10 Zahodno krilo, 17. del nanizanke 23.00 Zlobni dvoj~ek, 16. del nanizanke 23.50 M.A.S.H., 105. del humor. nanizanke 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 9.30 10.25 11.20 11.50 12.45 13.45 14.15 14.45 15.15 16.15 17.10 18.00 18.30 19.00 20.00 TV prodaja Mladeni~ v modrem, 117. del nanizanke Policisti s srcem, 37. del nanizanke TV prodaja Ricki Lake, ponovitev Mozaik Slovenije TV prodaja Skrita kamera Princ z Bel Aira, 14. del humor. nanizanke Ricki Lake, pogovorna oddaja Temna luka, 3. del nanizanke Providence, 16. del nanizanke Družina za umret, 19. del humor. nan. Tretji kamen od sonca, 22. del humor. nan. Obalna straža, 17. del nanizanke Akcijski film: Univerzalni vojak 2, ameri{ki film Režija: Jeff Woolnough, igrajo: Matt Battaglia, Chandra West, Jeff Wincot, Gary Busey in drugi. Luc Devereaux je nekdanji vojak. Zdaj dela za vlado, ki izvaja strogo zaupno operacijo Univerzalni vojak. Operacijo vodi skrivnostni Mentor, ki namerava z recikliranjem mrtvih vojakov ustvariti mo~no najemniško vojsko. Luc mora s svojo zaveznico, televizijsko novinarko Veronico Roberts, prepre~iti, da bi Mentor svoje zamisli uresni~il. Toda še preden lahko Mentorja razkrinkata, Lucu zbrišejo spomin. 21.40 Seinfeld, 5. del humor. nanizanke 22.10 Zvezdne steze: Voyager, 6. del nan. 23.00 Popolni spomin, 6. del nanizanke 23.50 Mozaik Slovenije, ponovitev TROJKA 9.00 TV prodaja 10.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 11.30 TV prodaja 12.00 Videostrani 13.00 Razvoj avtomobilizma 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz doma~e skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Popotovanja z Janinom, ponovitev 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Naj N - nogometni studio 21.00 V sedlu, oddaja o konjeništvu 21.30 Iz doma~e skrinje, kontakna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Jukebox, ponovitev 1.20 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 ~arovnija, serija (29/52). 10.00 Poro~ila. 10.05 Otroški program. 11.25 Orožja odlo~itve 2, Vidljiva tema, okumentarna serija (12/12). 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.35 Naša dežela, serija (117/150). 13.25 Poro~ila. Poletni pro- gram. 13.30 Suzan, humoristi~na serija (14/23). 13.55 Jack in Jill, serija (15/19). 14.40 Znanost o magiji, dokumentarni film. 15.35 Vrnitev na Osamljeno golobico, serija (7/8). 16.15 Glasba. 16.35 Fant spoznava svet, otroška serija (134/153). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Živeti z... 18.35 Kolo sre~e. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Ljudje ki spreminjajo ~as: Zgodba o neenakosti, dokumentarna oddaja. 20.40 V prvem planu. 22.15 Odmevi dneva. Poletni program. 22.35 Prijatelji, humoristi~na serija (7/24). 23.00 Dosjeji X (7.), serija (11/22). 23.45 Zlata krila, serija (3/22). 0.30 Hiša iger, ameriški film. No~ni program. 1.55 Policija, serija. 2.20 Cosbyjev show VI. (20/26). 2.45 Siska 1., serija (3/6). 3.45 Aralsko jezero - jezero smrti, dokumentarni film (2/2). 4.20 Matador, francoski TV film. 5.45 Kraljestvo divjine. 6.10 Monoplus. HTV 2 8.00 Panorame turisti~nih središ~ Hrvaške. 17.15 Poro~ila. 17.20 Zgodbe Ruth Rendell, serija (2/7). 18.10 Naša dežela, serija (117/150). 19.05 Cosbyjev show VI. (20/26). 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba. 20.10 ~arovnija, serija (30/52). 21.05 Poro~ila. 21.15 Becker, humoristi~na serija (4/22). 21.40 Siska 1., serija (3/6). 22.40 Aralsko jezero - jezero smrti, dokumentarni film. 23.15 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Matador, francoski TV film. 21.35 Monoplus. 22.15 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.20 Franklin, risana serija, otroški program. 8.00 Vsi županovi možje, serija. 8.20 Princ z Bel-Aira, serija. 8.45 Sam svoj mojster, serija. 9.05 Sam svoj mojster, serija. 9.30 Felicity, serija. 10.15 Trmoglavec, komedija, 1977. 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.00 Kangooji, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster,_serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Anna-izginula brez sledu, triler, 1999 (Judy Winter, r: Peter Patzak). 21.55 No~na mora brez konca, triler, 1999 (Deborah Kaufmann, r: Gabi Kubach). 23.30 Dotik zla, triler, 1996 (Paula Abdu, r: David Contner). 1.00 Eroti~ni dnevniki, serija. 1.25 Anna-izginula brez sledu, triler, 1999. 3.00 No~na mora brez konca, triler, 1999. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Če bi to vedel moj veliki brat, komedija, 1959. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1338). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Južna Amerika-Dežela savan in jezer, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizoriš~u, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in po~ez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija. 0.55 Zlata dekleta. I.20 Univerzum: Južna Amerika-dežela savan in jezer, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin. 3.25 Po dolgem in po~ez, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof, talsshow. 15.00 Sodnica Barbara Salesch, sodni show. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Natalie, drama, 1994 (Udo Schenk, Nina Hoger). 22.15 Akti 2001/34. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 No~. 0.50 Frasier, serijska komedija. 1.20 Star Trek, pon. 2.10 Nakupovanje, pon. 3.00 Franklin, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 Trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kli~e dr. Brucknerja 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, kviz show. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška, serijska komedija. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magzain. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 SK Babies, krimi serija, 1998. 21.10 V imenu zakona, policijska serija, 1999. 22.10 Quincy, krimi serija, 1979. 23.10 Policijski zdravnik Dangerfield. 0.10 Pol-no~ni žurnal. 0.40 Susan. 1.10 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Skoraj popolno. 2.50 No~ni žurnal. RTL 2 6.00 Otroški program. 8.55 Najlepša leta, pon. 9.20 Princ z Bel-Aira, pon. 9.45 Mo~na družina, pon. 10.10 Radijska postaja. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Neumni prestopniki. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Mo~na družina. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 Kign of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poro~ila. 20.15 Wild Things, dokumentarni, 1995. 21.10 Neumni dopustniki. 22.15 Exclusiv, reprotaže: zabava na morju - Ibiza 2001. 23.05 Redakcija. 0.05 Foxy Fantasies. 1.10 Peep. 2.15 Upanje na ljubezen, drama, 1994. 3.50 Ostrostrelci, akcijski, 1997. PRO 7 5.45 Jutranji program. 7.55 Kdo je tu šef. 8.30 Prijazna družina. 9.00 Velika družina. 9.30 Star Cracks, Trk svetov, komedija, 1985. II.10 Prijazna družina. 11.40 Bill Cosby Show. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji, serija. 18.30 Sabrina, serija. 19.00 Simpsonovi, risana serija. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Speed - Čas je denar. 21.15 Desert Forges, pustolovski show. 22.15 TV total.23.15 Gospodarski magazin. 23.50 Milenium, fantazijska krimi serija, 1999. 0.40 Dosjeji X, pon. 1.30 TV total, pon. 2.20 Speed - Čas je denar, pon. EUROSPORT 8.30 Nogomet. 10.00 Skoki s ~eri. 10.30 AdNatura, pon. 11.30 WATTS, pon. 12.00 Eurgoals. 13.00 Atletski miting v Linzu, pon. 14.30 Nogomet, pon. 16.00 Sumo. 17.00 Kolesarstvo. 18.00 Sumo. 19.00 Nori športi, magazin. 19.30 Motociklizem. 20.00 Motokros. 21.00 Nogomet - poletni turnir v Las Palmasu. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Motociklizem. 23.45 Motorsport. 0.45 Skoki s ~eri. 1.15 Športna poro~ila. dSf 8.30 World Soccer, pon. 9.00 Nogomet, 2. liga. 10.45 LaOla, pon. 12.00 Speed zone. 13.00 Hertha TV, pon. 13.30 Šport po svetu. 14.00 Takeshi's Castle. 14.45 Pago, pago. 15.30 Angleški gladiatorji. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago Pago. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 DSF reportaže. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna pro-o~ila. 19.45 Nezadržni. 20.15 Automagazin. 21.15 Formula 1 - VN Madžarske. 22.15 Športna poro~ila. 22.30 Motodrom. 23.30 Ekstremni trenutki. 0.30 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks. Sreda, 22. avgust SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Risanka 9.10 Trojčice, risana nanizanka, 6/13 9.35 Carski sel, risana nanizanka, 15/26 9.55 Izpodnebnik, nadaljevanka, 6/13 10.20 Oddaja za otroke 10.35 Enciklopedija znanja 10.50 Lingo, TV igrica # 11.15 Odmevi preteklosti, dokumentarna serija, 4/5 # 12.05 Tramontana, nadaljevanka, 9/10 13.00 Poročila # 13.10 Srečanje tamburaških orkestrov Slovenije 13.40 Jordan - reka Symbol 14.00 Jonatana in čarovnica, avstrijski film 15.20 Aktualno 16.30 Poročila # 16.45 Pod klobukom, ponovitev 17.30 Risanka 17.50 Svet narave, poljudnoznanstvena serija, 6/11 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Sedmi pe~at: Lepe punce, ameri{ki film Igrajo: Timothy Hutton, Matt Dillon, Michael Rapaport, Max Perlich, Lauren Holly, Natalie Portman, Uma Thurman, Mira Sorvino in drugi. V ospredju filma je skupina mladeničev, ki se zberejo ob 10-letnci šole v katero so hodili. Mladeniči, sedaj že blizu tridesetih leto se zberejo v Novi Angliji, kjer so zime daljše od vseh ostalih letnih časov, kjer se vsa ta leta ni spremenilo nič. Spreminjali so se le letni časi, vse drugo je ostalo, kot je bilo. Precej mladeničev svojega mesta ni nikoli zapustilo. Še najbolj ambiciozen je bil Willie, ki je iskal možnosti drugod in je pripeljal na srečanje svoje dekle Tracy. Tracy naj bi bila njegova zaročenka, toda Willie še zdaleč ni prepričan ali naj se odloči za poroko. Tudi ostali imajo težave... 22.00 Odmevi # 22.45 Gilles Apap igra Mozarta 23.35 Svet narave, ponovitev # SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.25 TV prodaja 14.55 Videospotnice 15.30 Homo turisticus 16.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 90. epizoda 17.00 Komisar Rex, nanizanka, 2/30 18.00 Nepozabna no~, angle{ki ~b-film 20.00 Hrepenenja, glasbena oddaja 20.50 Federico Garda Lorca, angleška dokumentarna oddaja 22.10 Sopranovi, nadaljevanka 23.00 Umori, nanizanka, 19/45 23.45 Videospotnice POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev 9.30 Vse za poljub, ponovitev 10.30 Črni biser, ponovitev 11.20 Obala ljubezni, ponovitev 12.10 TV Dober dan, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Newyorška policija, 19. del nanizanke 14.20 Zakon v Los Angelesu, 60. del nanizanke 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubezni, 107. del nadaljevanke 17.30 Črni biser, 103. del nadaljevanke 18.20 Vse za poljub, 60. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 8. del nanizanke 20.50 Raztresena Ally, 16. del nanizanke 21.40 Prijatelji, 18. del nanizanke 22.10 Zahodno krilo, 18. del nanizanke 23.00 Zlobni dvojček, 17. del nanizanke 23.50 M.A.S.H., 106. del humor. nanizanke 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 TV prodaja 9.30 Mladenič v modrem, 118. del nanizanke 10.25 Policisti s srcem, 38. del nanizanke 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 TV prodaja 14.15 Skrita kamera 14.45 Princ z Bel Aira, 15. del humor. nanizanke 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaj 16.15 Temna luka, 4. del nanizanke 17.10 Providence, 17. del nanizanke 18.00 Družina za umret, 20. del humor. nanizanke 18.30 Tretji kamen od sonca (VI.), 1. del humor. nan. 19.00 Obalna straža, 18. del nanizanke 20.00 Komedija zmešnjav 20.30 Mladoporočenci 21.00 Mesto angelov, 8. del nanizanke 21.50 Seinfeld, 6. del humor. nan. 22.20 Zvezdne steze: Voyager, 7. del nan. 23.10 Popolni spomin, 7. del nanizanke 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.30 TV prodaja, nato Videostrani 12.30 Naj N - nogometni studio, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Knjiga, oddaja o kulturi 17.45 Štiri tačke 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Brez ovir z Jano 21.00 Reporter X 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Avtodrom 0.30 Jukebox, ponovitev 2.00 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 čarovnija, serija (30/52). 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.25 Divja obzorja: Okefenokee - predel drhteče zemlje, pz serija (1/15). 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (118/150). 13.25 Poročila. Poletni program. 13.30 Suzan, humoristična serija (15/23). 13.55 Jack in Jill, serija (16/19). 14.35 Odkrivanje čarovniških skrivnosti, dokumentarna serija (1/4). 15.25 Vrnitev na Osamljeno golobico, serija (8/8). 16.05 Breuegel starejši, slikar - dokumentarni film. 16.30 Glasba. 16.35 Navadna smrklja, otroška serija (41/52). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 To leto_ Brač. 18.35 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Odpluti stran, ameriški film. 21.50 Portreti ki se jih spominjamo: Aleksander F. Stasenko, dokum. oddaja. 22.25 Odmevi dneva. Poletni program. 22.45 Prijatelji, humoristična serija (8/24). 23.10 Dosjeji X (7.), serija (12/22). 23.55 Zlata krila, serija (4/22). 0.40 Quilerovo poročilo, angleški film. Nočni program. 2.20 Policija, serija. 2.45 Simpsonovi, risana serija (20/25). 3.10 Severni veter, serija (5/10). 4.00 Animavizija. 4.30 Frostov pristop, serija (3/4). 6.15 Amerika - življenje narave. HTV 2 8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 17.15 Poročila. 17.20 Siska 1., serija (3/6). 18.05 Naša dežela, serija (118/150). 19.00 Simpsonovi VII., risana serija (20/25). 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba: Jože Plečnik. 20.10 čarovnija, serija (31/52). 21.05 Poročila. 21.15 Severni veter, (5/10). 22.05 Družinsko drevo rocka: Zvoki Merseya (8/11). 22.55 Stil sodobnega plemena: oblikovanje, dokum. serija (3/6). 23.45 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Slačilnica: Ivo Gregurević. 21.05 Animavizija. 21.35 Frostov pristop, serija (3/4). 23.15 Hrvaški glasbeni program. (Nogometna Liga prvakov: 3. Predkolo, Mallorca : Hajduk, prenos). AVSTRIJA 1 6.25 Otroški program. 8.05 Princ z Bel-Aira, serija. 8.30 Sam svoj mojster, serija. 9.20 Felicity, serija. 10.00 Bogus, komedija, 1995 (Gerard Depardieu). 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.00 Kangooji, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija (Jason Priestley). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, liga prvakov, kvalifikacije: Tirol Innsbruck : Lokomotiva Moskva, prenos. 22.50 McKenziejev pobeg, vojni film, 1970 (Brian Keith, r: Lamint Johnson). 0.30 Policisti iz El Camina, serija. 1.15 Primer Jessica, serija. 2.00 Obrekovanje, kriminalka, 1963 (Richard Chamberlain). 3.40 McKenziejev pogeg, vojni film, 1970. AVSTRIJA 2 6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Kraljevi valček, komedija, 1955. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1339). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Vse moje hčerke, serija. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Evropska panorama, magazin. 23.15 Resnično življenje princese Margaret, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Apropos film. 1.00 Susan, serija. 1.20 Zlata dekleta, serija 1.45 Na prizorišču, reportaža tedna. 2.15 Pogledi s strani. 2.20 Evropska panorama, magazin. 3.05 Resnično življenje princese Margaret, dokumentarec. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih.1 2.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, talskhow. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Komisar Rex, krimi serija, 2000. 21.15 Sto-ckinger, krimi serija, 1995. 22.15 Zločinski tango, krimi serija, 1996. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier, serijska komwedija. 1.05 Star Trek - Naslednje stoletje, pon. 1.55 Nakupovanje, pon. 3.00 Stockinger, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti. 16.00 Sam svoj mojster, serija. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 201.5 Dr. Stefan Frank, zdravniška serija, 2001. 21.15 Angel ognja, gasilska serija, 1997. 22.15 Stern TV, magazin (Gunther Jauch). 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Skoraj popolno. 2.50 Nočni žurnal. RTL 2 6.00 Jutranji program. 8.55 Najlepša leta. 9.20 Princ z Bel-Aira. 9.45 Močna družina, serija. 10.10 Radijska postaja. 10.35 King of Queens. 11.05 Polna hiša. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 neumni dopustniki, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Močna družina. 18.00 prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Stargate, Zvezdna vrata, zf. serija, 2000. 22.15 Nikita, akcijska serija, 1999 (Peta Wilson). 0.00 Exclusiv - reportaže. 0.45 Kickboxerji, vzhodnjaški, 1991. 2.15 Amazonke na Mesecu, komedija, 1987 (Michelle Pfeif-fer). 3.50 Kickboxerji, pon. PRO 7 5.05 Jutranji program. 6.55 Bulevarski magazin. 7.50 Kdo je tu šef. 8.25 Prijazna družina. 8.55 Velika družina. 9.25 Morilski pohlep, triler, 1995. 11.10 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby Show. 12.05 Grace, serija. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina, serija. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, serija, 1999. 21.15 Čarovnice, serija. 22.15 TV total. 23.15 Pro7, reportaže: Med žarom in vrtnimi palčki. 0.00 Nevarne igre, erotični, 1997. 1.40 Buffy, pon. 2.30 Čarovnice, pon. EUROSPORT 8.30 Kolesarstvo, pon. 9.30 Motociklizem, pon. 10.00 Nogomet, pon. 11.30 Gorska kolesa. 12.00 Jahanje. 13.00 Boks. 14.30 Nogomet, pon. 16.00 Sumo. 17.00 Kolesarstvo. 18.00 Sumo. 19.00 Skoki s čeri. 19.30 AutoMagazin. 20.00 Motorsport. 20.30 Jadralni svet. 21.00 Nogomet, liga prvakov, kvalifikacije. 23.00 Športna poročila. 23.15 Boks. 0.15 Kolesarstvo, pon. 1.15 Športna poročila. dsf 8.30 Šport po svetu. 9.00 World Soccer. 9.30 Automagazin. 10.30 Motociklizem, pon. 12.00 Normal, magazin. 13.00 Nogomet. 13.30 DSF reportaže. 14.00 Takeshi's Castle. 14.45 Pago Pago. 15.30 Angleški gladiatorji. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago, Pago. 18.00 Športna poročila. 18.15 Stoke, pon. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna poročila. 19.45 Športna borza. 20.15 Motociklisti-čni magazin. 21.15 Automagazin. 22.15 Športna poročila. 22.30 Snowboard. 23.00 Boks. 0.00 Normal, pon. 0.30 Wrestling. @,8dto-tedn!k.sî radlo, ki je na vasi frekvenci 104,3 FM 98,2 FM http://www.radio-tednik.si 16. - 22. avgusta 2001 POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 16. avgusta: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOF^ 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 1 1.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). PETEK, 17. avgusta: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 1 1.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman-Žunec). 21.00 GLASBA VČERAJ-DANES-JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). SOBOTA, 18. avgusta: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTI- TKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler in Tilen Pusar). 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). NEDELJA, 19. avgusta: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). PONEDELJEK, 20. avgusta: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). TOREK, 21. avgusta: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 1 1.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). SREDA, 22. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz! KVIZ PIRAMIDA RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04:3MHZ VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO PRIPRAVljA IN VODI: ^AJVDIMIR KAJZOVAR ^ Mercator TÏL.: 02 / 77122 61 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri poiicočm 13. RujskihS Naša zlata orna 12. Ans. Petra Finka Sreča na tvoji strani 11. Ans. IVIodrijani Daleč je dom 10. Vesele Štajerke Qubčel( moj 09. Ans. Tonija Verderberja Teci, teci, Kolpa moja 08. Ans. Toneta Žagarja Naš praznik 07. Ans. Franca Lesjaka Spomini se vračajo 06. Ans. Jevšek Gorenjska bejba 05. Kranjski muzikanti Življenje smisel le takrat ima 04. Ans. Vasovalci Osamljeni godec 03. Štirje kovači V mislih si Planinski kvintet Z glasbo vas pozdravljamo Ans. Franca Potočarja Dekle iz mlina •il 7 1 Gamsi Hej, hej 2. Petovlo Ob meni si 3. Korado & Brendi Boter Vinny 4. Evita Črepinšek Pojdi z mano 5. Foxy teens Prva ljubezen 6. Piramida Naj bogovi povedo 7. Yuhubanda Bum, bum K Poskočnih 13 I Glasujem za: _ Veličastnih 7 02 01 Glasujem za: Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING đ.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Nagrado založbe ZLATI ZVOKI prejme: Anica STRMŠEK Fodlehnik 86,2286 Podlehuik LEPOTE SLOVENIJE TURISTIČNI TEDNIK Bled in njegovo jezero Siva pot, vodi me, kamor hoče srce, na Gorenjsko, kjer gore so, vodi me, siva pot. (A. Mežek) Pripovedujem o lepotah najrazličnejših krajev v tujini, a bi skoraj pozabila na enega izmed draguljev Slovenije, na Bled in jezerce ob njem. Danes slišim ljudi prepevati: "Kdor ne skače ni Slovenec!" Jaz pa vam pravim, da ni Slovenec tisti, ki so mu je tuja domača gruda. Naselje ob jezeru sodi med najstarejše turistične kraje v Sloveniji. Leži ob vznožju Julijskih Alp, v kotlini, v kateri je Bohinjski ledenik izdolbel sedanjo jezersko kotanjo. Blejsko jezero je nastalo pred približno 14000 leti, ko je voda zalila kotanjo, iz katere se je umaknil ledenik. Bilo je večje in dvakrat globje kot današnje, odtok je imelo na vzhodni strani. Sedanji odtok, Jezernica, se je prebil proti jugu in jezero se je začelo manjšati. Zdaj je 2120 metrov dolgo, široko od pol do 1 kilometra in do 31 metrov globoko. V teh dneh ima voda temperaturo med 18°C in 24°C in bo ohranila primerno temperaturo za kopanje vse do jeseni. Pozimi, jas- no, jezero zamrzne, le malokdo pa ve, da je blizu jezera termalni vrelec, ki je zajet v pokritih bazenih dveh hotelov na Bledu. Zelo pomemben za Bled je kongresni turizem, a vse bolj prihaja v ospredje nekoč zelo uveljavljen zdraviliški turizem, ki ima tudi za vse nas posebno noto, posebej v povezavi z rekreacijskimi možnostmi in naravnimi danostmi Bleda in njegove okolice. Prvi obiskovalci Bleda so bili romarji, ki so iz različnih krajev romali k Mariji na Otoku. Otok je bil kultno središče verjetno že v poganskih časih. Poleg preprostih ljudi je na Bled prihajala tudi gospoda. J.V. Valvasor je 1689 poročal o termalnih vrelcih, ki so bili v njegovem času že zasuti. Veliko nevarnost za preprečitev blejskega zdraviliškega in turističnega razvoja pa so pomenile ideje grajskega oskrbnika Ignaca Novaka. V letih od 1782 do 1787 je večkrat predlagal, da bi jezero izsušili, pridobili rodovitno polje in ilovico z dna uporabljali kot surovino za opeko. Kranjski deželni zbor je Novakov predlog odklonil. Leta 1818 so termalne vrelce ponovno zajeli in jih 1822 leta prekrili s preprosto lopo. Zaradi slabih prometnih zvez so tedaj Bled obiskovali predvsem gostje iz bližnjih krajev. Postopoma so v večjem številu začeli prihajati tudi tisti, ki jih je privabila idilična lepota jezerske pokrajine. K mednarodnemu slovesu je Bledu pripomogel iz Švice priseljeni zdravnik dr. Arnold Rikli, ki je postavil prve zdraviliške zgradbe in osnoval program zdravljenja, ki je vseboval sončne, zračne in vodne kopeli. Pol stoletja njegovega delovanja je pripomoglo, da je Bled že leta 1903 dobil zlato medaljo na veliki mednarodni razstavi zdraviliških krajev na Dunaju, 1906. pa uradno priznanje kot pomemben turistični kraj cesarske Avstrije. Po I. svetovni vojni si je jugoslovanski kralj Aleksander Karadžordževic izbral Bled za poletno rezidenco, danes pa je to kraj, ki ga pozna svet, ki ga občuduje staro in mlado, kamor prihajamo, da se v Blejski noči izgubimo v soju tisočerih svečk in se s čolničem popeljemo na otoček, kjer se nam izpolni prav vsaka želja. Na vrhu skalnatega osamelca pa 138 metrov nad jezerom in njegovimi prebivalci že stoletja gospodari Blejski grad, ki sodi med starejše spomenike na Slovenskem in nudi poleg čudovitega razgleda na pokrajino še dobro hrano grajske kuhinje, za duševno hrano pa poskrbi grajski muzej. In ko boste obiskali Bled, ne pozabite na že omenjeno otoško cerkvico Marijinega vnebovzetja z "zvonom želja" iz leta 1534 ter na bližnjo sotesko Vin-tgar, ki je s 13 metrov visokim slapom Šum kot naravna znamenitost del Triglavskega narodnega parka. Pa pojdimo na izlet! Rodni kraj domači Ptuj, Ptuj prelepi rodni kraj Ti moj, v daljnem svetu sem, a vedno si z menoj, vedno vračam se rad nazaj, v rodni svoj domači kraj. Ptuj, Ptuj prelepi rodni kraj Ti moj, v otroštvu dal si mi življenjski ti opoj, s ponosom Te gledam vsakikrat, ko z veseljem pridem Te obiskat. Ptuj, Ptuj prelepi rodni kraj Ti moj, kraljuješ lepi tej naravi pod seboj, dolga stoletja tu stojiš ponosno s pogledom na ptujsko polje to donosno. Ptuj, Ptuj prelepi kraj Ti moj, gospodar vsak tujec hotel je biti Tvoj, tlačan slovenski vedno bil je trdi boj, za nadalnji življenjski svoj obstoj. Ptuj, Ptuj prelepi rodni kraj Ti moj, z daljave Te pozdravlja rojak Tvoj, z željo na še lepši Tvoj razvoj, da vedno ostaneš ponos Ti moj. Ptuj, Ptuj prelepi rodni kraj Ti moj, živel na stara leta spet bi rad s Teboj, da obujal bi spomine stare svoje, ker revno a srečno je bilo življenje moje. Ptuj, Ptuj prelepi rodni kraj Ti moj, ki ostaneš vedno edini domek moj, sedaj čisto si slovenski kraj, za mene tako ostaneš pravi raj! Stanislav Murko KURENT TURISTIČNA AGENCIJA - TRAVEL AGENCY MINORITSKI TRG 2, 2250 PTUJ telefon: 02 748 18 80, 748 18 81 telefata: 02 778 33 31_ - ORGANIZACIJA IZLETOV IN POTOVANJ j - POČITNICE DOMA I IN V TUJINI ^ - LETALSKE VOZOVNICE I NASI KRAJI IN LJUDJE PTUJ / PREDSTAVLJAMO PREJEMNIKE PRIZNANJ MESTNE OBČINE PTUJ S svojim delom bogatijo sebe in okolje Na osrednji proslavi ob šestem prazniku mestne občine Ptuj, ki je bila 4. avgusta na dvori{~u minoritskega samostana, so podelili priznanja posameznikom in dru{tvom za njihovo ustvarjalno delo na različnih področjih družbenega življenja in dela, s katerim bogatijo sebe in okolje. Zlato plaketo mestne občine Ptuj je letos prejela Zveza lovskih družin Ptuj - Ormož ob svoji 80-letnici in za povezovanje lovskih družin v Spodnjem Podravju. Plakete so prejeli Julij Ošlovnik, Folklorna skupina bolnišnice Ptuj ob 25-letnici plodnega delovanja in Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj ob 50-letnici uspešnega dela. Pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija sta za svoje ustvarjalno in požrtvovalno delo prejela Sonja Winkler in Martin Vr-bančič. Rojstni dan Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož je dan ustanovnega občnega zbora, ki so ga imeli lovci in ljubitelji lova 15. maja leta 1921 v Narodnem domu na Ptuju. Pripravljalni odbor je vodil dr. Ljubo Jenko, ki ga je občni zbor tudi izvolil za načelnika podružnice Slovenskega lovskega kluba na Ptuju. Okolica Ptuja je lepa lovska postojanka, s primernim poslovanjem bo podružnica lahko združila vse lovce okraja in onemogočila lovske tatvine in zatrla mrharstvo, je bilo še posebej poudarjeno ob tej priložnosti. Prvič se je nova podružnica javnosti prestavila s tekmo ptičar-jev, ki je bila 9. in 10. oktobra leta 1921 v Podvincih in na Bregu pri Ptuju. Z javnostjo so jo povezovale tudi nekatere oblike družabnega življenja, leta 1927 so pričeli z organiziranjem lovskih plesov, ki so ostali tradicionalna prireditev vse do začetka druge svetovne vojne. Ugled med najširšim krogom ljudi so si utrdili z lovsko razstavo, ki so jo pripravili leta 1935. Med drugo svetovno vojno je dejavnost lovskih organizacij skoraj zamrla. Prvi občni zbor Slovenskega lovskega društva na Ptuju po drugi svetovni vojni je bil 18. novembra leta 1945. Do nove prelomnice v delovanju lovstva na ptujsko-ormoškem območju je prišlo leta 1976, ko se je Lovska zveza Ptuj preoblikovala po delegatskem sistemu v Zvezo lovskih družin Ptuj - Ormož. Leta 1977 so v Hajdošah svečano odprli prvo olimpijsko strelišče v Sloveniji na glinaste golobe v disciplinah TRAP in SKEET. Osnovna naloga in odgovornost lovskih organizacij je skrb za varstvo divjadi, kot dela naravnega bogastva in zdravega človekovega okolja. Predsednik Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož mag. Emi-lijan Trafela je ob prejemu zlate plakete povedal: "Zelo ponosni in veseli smo tega visokega priznanja mestne občine Ptuj. Z njim je dejansko potrjeno naše preteklo uspešno 80-letno delo. 23 lovskih družin združenih v ZLD Ptuj - Ormož s ponosom prevzema to priznanje, hkrati pa se zaveda, da nas tudi zavezuje, da bomo nadaljevali uspešno delo iz preteklosti. V 23 družinah je včlanjenih 1010 članov, ki upravljajo 84.506 ha veliko lovsko gojitveno območje. V glavnem s prostovoljnim delom je bilo zgrajenih 24 lovskih domov in dva bivaka. Lovci vzdržujemo 930 krmišč za poljsko divjad, kateri se iz leta v leto krči življenski prostor. Zgradili smo kilometre lovskih poti, veliko naprav v loviščih, kot so visoke preže, krmne njive in remize za divjad, kamor se lahko skrije, ko je v življenskem prostoru motena. Vzdržujemo in obdelujemo 231 ha krmnih njiv. Lovci vzdržujemo v okviru LD tudi 210 preizkušenih lovskih psov, ker pravičnega lova ni brez uporabnega lovskega psa." Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj je letos praznovalo 50-letnico uspešnega delovanja. Skozi celo obdobje Milan Belšok, predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj, ki se aktivno vklju~uje v akcije sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, še posebej pri zagotavljanju varne poti v {olo. zavzeto uresničuje svoje temeljno poslanstvo - izobražujejo in vzgajajo profesionalne in amaterske voznike. Ob prazniku mestne občine Ptuj so posebej izpostavili njihovo požrtovalno Mag. Emilijan Trafela, predsednik Zveze lovskih družin Ptuj -Ormož. Fotogroflje: C. Goznik, M. Ozmec Foklorna skupina ptujske bolnišnice in odgovorno delo v akcijah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zlasti še pri zagotavljanju varne šolske poti prvošolčkom ob vstopu v osnovno šolo. Svojo prepoznavnost združenje gradi tudi z bogatim športnim in družabnim življenjem. Predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj je Milan Bel{ak. Folklorna skupina bolnišnice Ptuj je letos praznovala 25-letnico uspešnega delovanja. V letu 1976 jo je ustanovil sindikat ptujske bolnišnice. Je edina delujoča odrasla folklorna skupina v mestni občini Ptuj, vključuje plesne pare, godce in pevce. Kljub temu, da sedaj deluje v okviru DPD Svoboda Ptuj, je še vedno zelo tesno povezana s ptujsko bolnišnico. Zvestemu občinstvu doma in v tujini se predstavlja s pisano paleto plesov slovenskih pokrajin, skupaj z mentorico Cvetko Glatz so veliko truda vložili v raziskavo ptujskih meščanskih plesov v obdobju od leta 1850 do 1900. Slikar Julij Ošlovnik je plaketo mestne občine Ptuj prejel za umetniško ustvarjanje. Znan je kot slikar Haloz, Slovenskih goric, Ptuja in rož. S slikanjem Julij Ošlovnik se ukvarja že od leta 1968, že kot otrok je rad risal. Najprej je bil aktivni član likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj, po upokojitvi se je vključil v likovno sekcijo društva upokojencev Ptuj. Zelo je vezan na svoje mesto, ki ga nenehno odkriva na novo. Njegove vedute Ptuja v različnih letnih časih razveseljujejo marsikaterega ljubitelja slikarstva doma in v tujini. Ob prejemu plakete je povedal: "Najprej moram reči, da je plaketa zame presenečenje, podvomil pa sem tudi o tem, ali sem jo zaslužil. Nisem je pričakoval, nikoli tudi nisem razmišljal o njej. Je pa resnično priznanje, na katerega sem ponosen." Martin Vrban~i~ je prejel pečat mesta Ptuj z likom sv. Jurija za izjemne uspehe pri organiziranju in vodenju prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, ki ga vodi od leta 1998. Prej je bil tajnik. Še posebej se je skupaj z drugimi člani izkazal ob lanskoletni proslavi ob 130-kletnici prostovoljnega dela gasilskeg društva Ptuj. Zavzeto skrbi za izobraževanje in usposabljanje članov, posebno skrb namenja usposobljanju najmlajših članov, ki jim je tudi mentor. Martin Vrban~i~ Sonja Winkler se je z umetnostjo dobesedno okužila že v družini. Svoje življenje in delo je posvetila glasbi, predvsem Sonja Winkler petju. Na OŠ Videm poučuje glasbo že 25 let. Z otroškim in mladinskim zborom ter zborom prvošolčkov sodeluje na vsakoletnih območnih revijah otroških in mladinski zborov. Otrokom na svojstven način odpira vrata v svet glasbe. Na letošnji državni reviji ljudskih pesmi in plesov v Rogaški Slatini so mladi pevci OŠ Videm pri Ptuju prejeli zlato priznanje. Od leta 1992 je Sonja Winkler tudi zborovodkinja pevskega zbora sv. Viktorina, ki neguje ve stile glasbene zgodovine, od renesanse, klasike, romantike, do novodobne glasbe. Ob 30-letnici je zbor prejel tudi papeževo priznanje. Tudi Sonjo Winkler je priznanje presenetilo, skromna kot je, je povedala le, da je lepo, da je nekdo opazil njeno delo, katerega sadove deli skupaj s pevci, ki prihajajo iz najrazličnejših okolij. MG PODVINCI / 90 LET MARIJE KEKEC Delo, knjige in pesem Delegacija Društva upokojencev Rogoznica je obiskala eno izmed najstarejših članic društva, Marijo Kekec iz Podvincev, ki je 1. avgusta praznovala svojo 90. obletnico rojstva. Rodila se je v delavski družini, 1. avgusta leta 1911 v Spu-hlji. Osnovno šolo je uspešno končala v Ptuju, zaposlena pa je bila v ptujski Perutnini. Sedaj živi pri hčerki Justini v Budini, Šeronova ulica 6. Marija se je leta 1937 poročila z Martinom Kekcem v Po-dvince. V zakonu sta se jima rodila sin in hčerka. Osrečuje jo 5 vnukov in 5 pravnukov. Marljivo je obdelovala polja, gospodinjila in skrbela za svojo družino, tako, da je lahko njen mož vestno in brezskrbno opravljal odgovorne naloge delovodje v ptujskem gradbenem podjetju Drava. Ob srečanju ob njenem častitljivem jubileju so njeni najdražji poudarili, da je najboljša mama, babica in prababica. V jeseni njenega življenja zanjo zelo skrbno in z ljubeznijo skrbi hčerka Justina z možem. Kljub častitljivim letom še vedno rada prepeva stare slovenske ljudske pesmi, rada pripoveduje o svojem delu na kmetiji v Podvin-cih, kjer je bilo zelo težavno, pa vendar lepo. Njeno življenje Marija Kekec. Foto: Langerholc je bogatila knjiga, saj so redki, ki so prebrali toliko knjig in tako radi prepevali naše slovenske ljudske pesmi kot Marija. Iskreno ji želimo, da živi še dolgo zdrava in srečna v krogu svojih najdražjih. Feliks Bagar NASVETI Kuharski nasveti Pa/aJjJnjk, nepog/eSJjJVu JI ^, JI J/ I / J J jjvjJo {JevjJnjn li^uhjnj Paradižnik spada v veliko skupino plodovk, tako kot jacev-ci in paprika. Danes je ta rdečo barvana zelenjava tako priljubljena, da je ne uporabljamo samo v letnem času, ko je v izobilju, ampak skozi vso leto. Paradižnik daje jedem barvo ali pa s svojim okusom podpira glavne sestavine. Lahko pa je tudi odlična košarica za najrazličnejše nadeve. Kuhanje si kar s težavo predstavljam brez uporabe paradižnika in njegovih izdelkov. Danes imamo različne sorte paradižnikov, prav tako različnih oblik, od okroglih, do podolgovatih, tako po barvi rde~ih v razli~nih odtenkih in rumenih. Tudi po sorti se razlikujejo od velikih mesnatih, ki so {e posebej primerni za kuhanje paradižnikove omake, do mali češnjevcev, ki jih uporabljamo le za dekoracijo. Tudi po okusu poznamo sladki paradižnik, ki je primeren za surovo uživanje in kisli paradižnik, ki je posebej okusen v solatah ali pa iz njega naredimo paradižnikove polizdelke ali izdelke. Podolgovati, jajčasti paradižniki, so bolj mesnati in primerni za juhe in omake. Najbolj pogo- sti in najbolj znani so okrogli paradižniki, ki so bolj sočni in imajo nekoliko debelejšo kožo. Zaradi tega jih enostavno režemo na rezine, polnimo ali pečemo. Pri pripravi solat uporabljamo še ne popolnoma zrele paradižnike, ki imajo malo soka in so dovolj čvrsti. Sočne paradižnike pridelujejo predvsem za industrijo in pridejo redko v prodajo. Vedno pogosteje lahko vidimo v kis vložene, zelene paradižnike. To ni nova sorta, temveč nezreli rdeči paradižniki, ki jih običajno poberejo proti koncu sezone in jih ne smemo zamenjati s tomatiliji. Zeleni paradižniki so posebej okusni z drugo PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 343. NAD. Duševno zdravje otrok jn mladostnikov 55. nadaljevanje Ekonomski in socialni dejavniki duševnega zdravja - 13. nadaljevanje Brezposelnost - nad. in konec Danes pa si še bomo pogledali študije o povezanosti brezposelnosti in zdravja, ki izhajajo iz stresnega pojasnjevalnega modela. Te študije ugotavljajo, da brezposelni in tisti, ki jim grozi izguba službe, pogosteje iščejo pomoč zaradi problemov, povezanih tako s telesnim kot psihosocialnim zdravjem. Najhuje so prizadeti tisti, katerim služba predstavlja osnoven vir dohodka in tisti, ki so osebno veliko investirali vanjo. Manj brezposelnost prizadene tiste, ki lahko opravljajo dodatne alternativne socialne vloge, s pomočjo katerih se vključujejo v razne aktivne oblike porabe prostega časa, kot so: strokovno usposabljanje, samozaposlitev,, pomoč družinskim članom, delo v prostovoljskih organizacijah in druge. Obema pojasnjevalnima modeloma, ki sicer veljata za celotno brezposelno populacijo, je potrebno dodati še tretjega, specifičnega za brezposelne mlade - tiste, ki še niso bili zaposleni. Mladi, ki vstopajo v življenje in jim na trgu delovne sile ne uspe najti zaposlitev ter so brez poklica in strokovne izobrazbe, nimajo nikakršnih možnosti zadovoljevanja svojih temeljnih življenjskih potreb, ki bi jim omogočale osamosvojitev, načrtovanje prihodnosti in družine ter kakovostno življenje. Znajdejo se v začaranem krogu brez izhoda: brez izobrazbe, brez dela, brez stanovanja, brez denarja, na socialni podpori države ter odvisni od izvorne družine. Raziskave kažejo, da so psi-hosocialne posledice brezposelnosti za mlade dolgoročne in bolj prikrite. Pokažejo se počasi v spremenjeni samo-podobi, v odnosu do okolja, v spremenjenih življenjskih pričakovanjih in vrednostnih orientacijah. Njihova identiteta je prizadeta ali celo negativna. Dolgotrajno brezposelni mladi izoblikujejo tudi specifične vrednote. Med njimi je najbolj zaskrbljujoč socialno negativen odnos do dela kot obramben mehanizem. Zato zaposlitev mladim pomeni več kot le varovalni dejavnik psihosocialnega zdravja. Pomeni jim ključni vir za zadovoljevanje osnovnih materialnih, socialnih in osebnostnih potreb v življenju. Naslednjič pa o tem, kako izboljšati stanje na področju ekonomskih in socialnih dejavnikov duševnega zdravja otrok in mladostnikov. mešano zelenjavo in vloženi v kisano in začinjeno tekočino. Pripravimo jih lahko tudi v začinjeni omaki ali narezane na rezine, panirane ter ocvrte ali pečene. Rumeni paradižniki so nova sorta, pridelujejo jih zaradi lepe rumene barve, sladkega okusa in male vsebnosti kislin. Uporabljamo jih pri pripravi solat ali jih vlagamo. Zreli paradižniki so občutljivi za pritisk in hitro zgnijejo. Okus paradižnika je odvisen tudi od časa kuhanja, če jih pripravljamo surove in le malo kuhamo, se njihova fina aroma ohrani. Če jih v pečici z drugimi živili pečemo kako uro, so sladki in sočni, če pa jih kuhamo približno dve uri, dobijo izrazito začinjeni okus. Iz paradižnika si lahko pripravimo številne jedi. Tako ga v Italiji pripravljajo z mozzarelo in baziliko, v Franciji je znan nadevan s čebulo, sardelnimi fileji, na Nizozemskem ga pečejo z drobtinami, v Italiji je znana tudi solata iz paradižnika in kaper, ter sveža paradižnikova juha z okusom po baziliki. Pri nas so priljubljene številne solate z različnimi dodatki, paradižnikova juha, omake, polnjeni pardižnik z različnimi nadevi, od riževega do mesnega nadeva. Prav tako ga pogosto pečemo na žaru ali v mali količini maščobe v ponvi in ponudimo kot prilogo, ali ga pečenega ohladimo in iz opečenega naredimo okusno solato. Priljubljene so tudi različne omake za testenine. Po okusu se paradižnik ujema tudi s kislim zeljem, skuto, slanino, tuno, jajci, gobami, cvetačo in hrenom. Zanimiva po barvi in okusna je tudi kremna paradižnikova juha. Pripravimo jo tako, da v lonec damo večjo količino paradižnika, ki ga poljubno narežemo. Dodamo še manjšo količino olupljenega krompirja in olupljeno čebulo. Začinimo z vejico zelene, soljo in peteršil-jem. Pokrito kuhamo 30 minut, nato juho skozi cedilko ali pa-sirko pretlačimo. Juho ponovno zavremo, po potrebi razredčimo z mlekom in pred serviranjem po juhi potresemo opečene kruhove kocke. V tako pripravljeno juho bi lahko na koncu zakuhali tudi manjšo količino riža ali drobnih testenin. Začinimo pa jo lahko tudi z baziliko. Iz paradižnika si lahko pripravimo tudi zapečeni paradižnik s skuto. Najprej manjše okrogle pradižnike operemo in jim odrežemo zgornji del skupaj z nastavkom peclja, ter jim s pomočjo žlice odstranimo notranjost. Posebej pretlačimo skuto, za 8 manjših paradižnikov potrebujemo 25 dekagramov skute. Pretlačeni skuti dodamo kislo smetano, celo jajce, ter začinimo s soljo, kumino in muškat-nim oreškom. S pripravljenim nadevom napolnimo pripravljene paradižnike in jih v vroči pečici pečemo 15 minut. Tako pripravljene ponudimo kot prilogo h mesnim jedem. Skutni nadev lahko zamenjamo tudi s poljubno, na pol kuhano zelenjavo, kot je korenje, grah, bučke, špinača, blitva, ter zelenjavi dodamo naribani pol-trdi sir, lahko pa jih napolnimo tudi z mesnim nadevom, z mešanico mlete svinine in govedine ali poljubnimi ribami. Paradižnike lahko narežemo tudi na debelejše okrogle rezine, jih rahlo solimo in popramo ter v manjši količini maščobe v ponvi spečemo. Lahko pa jih položimo na rahlo pomaščeni pekeč, na vsako rezino paradižnika damo rezino slanine, nato rezino sira in jih prav tako spečemo v pečici. Pravzaprav paradižnik ponuja veliko možnosti za pripravo in vključevanje v druge jedi, ne smemo se le prepustiti toku enoličnosti. Nada Pignar profesorica kuharstva KOMENTIRAMO - TEGOBE NAVADNIH SMRTNIKOV w Ce nímaš dokumentov, ne dobiš dokumentov Smo v času, ko m^^amo spremeniti naše osebne dokumente, potrebna je nova osebna izkaznica in potni list. Mlada ptujska občanka se je odpravila na Upravno enoto v Ptuju, da si uredi svoje osebne dokumente. "Dobro je" so rekli, "dokumente bomo pripravili in Vam jih poslali s priporo~eno po{tno po{iljko". Ni posebej dolgo trajalo in po{tar je prinesel priporočeno pošiljko. Mlade Ptujčanke ni bilo doma, mami pa poštar pošiljke ni dal, ker mora po{iljko prevzeti naslovnik. Je že prav, nič hudega, popoldan se je naslovnica oglasila na ptujski pošti, da prevzame pošiljko z dokumenti. "Pokažite osebni dokument", je želela uradnica na pošti. "Bo vozniško dovoljenje zadostovalo, ostali dokumenti so namreč v pošiljki", je pojasnjevala naslovnica. "Vozniško dovoljenje ni ustrezni dokument, naj pride mama", je bil odgovor pedantne poštne uslužbenke. "Mama, saj sem polnoletna", užaljeno trdi mladost na drugi strani. "Polnoletna že, pa brez dokumentov", nazaj gospa Pedantna. Pa sem pa tja, pa še sem pa tja, pa nič. Drugi dan je poštar (sicer tudi zelo pedanten, ker prejšnji dan mami ni hotel dati pošiljke) prinesel pošiljko, jo predal, mlada Ptujčanka jo je sprejela, zamislila pa se je, kaj je narobe z njeno sliko v vozniškem dovoljenju. Poduk! Red mora biti! Fl PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU U/iiii^j^a izi/pava v/tno zemljo jn /asJlinje Le nekaj dni poletne vročine je vrtno rastlinje že tako izčrpalo, da vrt spreminja svojo podobo, ko precej vrst vrtnin s plitvejšimi koreninami veni in predčasno zaključuje vegetacijo. Ovenelost rastlinja in presušitev vrtnih tal preprečujemo z zalivanjem, zaskorjeno zemljo pa prerahljamo. V SADNEM VRTU letošnje nenavadne vremenske razmere najbolj občutijo jablane in hruške. Po spomladanski pozebi so ostali nepo{kodovani le zapozneli cvetni brsti in kasno cvetoče sorte. Hladno in deževno pomladansko vreme je oviralo razvoj plodičev, ki jih je kasneje še poškodovala toča. Junijskega naravnega redčenja plodov jabolk in hrušk vsled skromnega nastavka ni bilo, zato je kazalo, da bo še vendar le nekaj sadja ostalo. Zadnje dni neseca julija in v začetku avgusta pa se je vsled vročinskega vala in nenadnih sprememb v razvoju dreves, sadje pričelo močno redčiti in predčasno odpadati. Odpadle plodove sproti pobirajmo in odstranjujmo iz vrta, da se tod ne bodo širile razne bolezni na zdrave plodove. Še je čas za letno rez sadnega drevja in upogibanje navpično rastočih mladik, da se jim zavre rast v dolžino in da se še v tem kratkem času meseca avgusta na njih izoblikuje rodni les s cvetnimi brsti. V avgustu je ugoden čas za cepljenje sadnega drevja na način okulacije, pri katerem vložimo speči lesni brst žlahtne mladike v zalub podlage. Uspešno je lahko cepljenje na način oklucije le na mladikah letošnje rasti debeline svinčnika, pa do 1 cm, ko je podlaga v muževnem stanju. Cepilno mesto povežemo z gumijastim trakom, ki ga po nekaj dneh, ko se je ce-pilno mesto zarastlo, odstranimo, da se ne zaraste v podlago. Na odraslem drevesu precepljanje na način okulacije ni priporočljivo, ker je vsled dolgotrajne nege drevo bolje nadomestiti z dobro razvito mlado sadno sadiko. V OKRASNEM VRTU v teh pasje vročih dneh pomanjkanje talne vlage najbolj občutijo tiste vrste okrasnih rastlin, ki v tem času cvetijo. Posledice tako nenadnih sprememb pa cvetoče rastline ne kažejo samo v ovenelosti, predčasnem odcvetanju in pri nekaterih z osipom cvetja, marveč tudi s prenehanjem cvetenja kakor obnove in tvorbe cvetnega nastavka za cvetenje v prihodnje. Z zalivanjem okrasnih rastlin pričnemo, čim opazimo prve znake venenja, to pa je vselej tedaj, ko se v koreninski grudi prst toliko izsuši, da prične vleči vlago nase iz rastline. Prednost ima talno zalivanje pred deževalnimi napravami, ker so cvetoče rastline občutljive na nenadne toplotne spremembe. Zalivajmo poredkoma, ker mora biti rastlinskim koreninam dosegljiv tudi zrak. V premokri zemlji se korenine zadušijo. Bele gomoljne lilije po nekaj letih rasti na istem mestu se tako zgoste, da prično v rasti in razvoju pešati. Ker je njihov razvoj nekoliko rugačen kot pri drugih gomoljnicah, je potrebno na to opomniti. Ko lilije junija odcveto in stebla dozore, nadzemni organi rastline odmro, v avgustu pa poženejo iz gomoljev novi poganjki. Gomolje sedaj izkopljemo in razsadimo z mladim poganjkom vred na novo pripravljeno mesto na cvetlični gredici, kjer jih sadimo v skupinah po 10 do 15 čebulic, oziroma sadik, 15 cm narazen in 15 cm globoko. V ZELENJVNEM VRTU, na posevkih in nasadih vrtnin, ki so še v fazi rasti, nadaljujemo z opravili kot v preteklih mesecih, da bodo dobro dorastle in dale kakovosten pridelek. Vrtnine morajo biti do njihovega spravila redno oplete, da jim nadležni pleveli v obdobju doraščanja in dozorevanja ne bi odvzemali talne vlage in hranil, ko so jim ta nujno potrebna. S talno obdelavo sproti preprečujemo zaskorjenost zemlje, s čimer ohranjamo talno vlago in zračnost. Kapusnicam: kavli, kolerabici, zelju, ohrovtu in kitajskemu zelju, ki smo jih namenili za jesensko rabo, še za njihovo dvomesečno rast, v sredi meseca avgusta potrosimo zadnji obrok rudninskih gnojil, jih oplejemo, odstranimo porumenele in posušene liste, okopljemo in zalivamo. Ker prav v tem obdobju glavnate kapusnice tvorijo glave, potrebujejo največ vlage in hranil ter varstvo pred boleznimi, še posebej pa škodljivci. V vrtovih je mogoče opaziti vse več gojiteljev ljubenic in melon, ki jim naj bo ena izkušnja več, da v naših talnih in vremenskih razmerah meseca avgusta plodove, drobnejše od teniške žogice odstranimo, ker na prostem ne bodo več dorastli in dozoreli v kakovosten plod, doraščajočim pa bi porabili preveč rastlinskih hranil. Na prosto še lahko sejemo sorte solate be-rivke in radič solatnik, špinačo in motovilec, za spomladansko pridelavo pa do konca meseca avgusta presajamo por. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rasltine, ki jih pridelujemo zaradi plodov 11. in 12. ter od 18. do 20. avgusta, korenike od 12. do 15. ter 21. do 23. avgusta, cveta od 15. do 17. avgusta ter 24. in 25. avgusta ter solatnice, ki jih pridelujemo zaradi njihovih listov 17. in 18. ter 25. in 26. avgusta. Miran Glušič ing.agr. ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE BASKIJA Dežela, ki te osupne španska manjšina zavzema ozemlje severne oz. severozahodne Španije, od levega konca Pirenejev do Atlantskega oceana. Pomembno je dejstvo, da del Baskije sega tudi čez mejo Francije. Dežela Baskov je v španski monarhiji po svoji velikosti in številu prebivalstva približno enaka kot Slovenija. Ne gre oporekati, da so Baski s svojo separatistično organizacijo ETA, ki se bori za neodvisnost od [panije, dobro poskrbeli za svoj odmev v svetovnem merilu. Na baskovskih zidovih je velikokrat možno zaslediti napis GORA ETA, kar pomeni nadaljuj Eta. Ideje Ete so izredno spoštovane, dejanja pa obsojana tako s strani Baskov, kakor tudi s strani [pancev. Pri tem razpoznavanju večkrat pozabljamo na vse ostale lepote, ki jih je v Baskiji mogoče najti. Kultura in navade, po velikosti tako majhnega naroda, nas kot popotnike osupnejo in prijetno presenetijo. Pripovedovanja o Baskih so se mi zmeraj zdela nekaj posebnega in skrivnostnega. Za razkritje teh skrivnosti sem v začetku letošnjega maja vzela nahrbtnik in odšla raziskovat. Prvo veliko spoznanje ob prestopu špansko-francoske meje, ki me je precej presenetilo je, da človek pravzaprav nima občutka, da je prišel v [panijo. Zmotno se je oklepati stereotipov o [pa-niji, saj Baski razen uradnega španskega jezika in skupnega ozemlja s [panci nimajo ničesar skupnega. Baski so skozi stoletja razvili svojo kulturno dediščino, katere temelj je bas-kovščina oz. baskovski jezik. Ta jezik je dandanes priznan kot najstarejši jezik v Evropi, kar nas nehote popelje v razmišljanje, da so morda prav Baski avtohtono ljudstvo na tem ozemlju. Prav to dejstvo nas opominja na izvor Baskov, ki je še vedno ovit v plašč skrivnosti. Kljub vsej skrivnostni veličastnosti nas Baski očarajo s svojo preprostostjo in pristnostjo. Dežela Baskov se od konca Pi-renejev strmo spušča proti oba- li Atlantskega oceana. Peščene plaže so obkrožene s strmimi klifi (strma stena, ki se dviga nad obalo), ki veličastnost in razgibanost ozemlja še povečajo. Prekrasne peščene obale, nizka gričevja, hribovja in majhen del gorovja sestavljajo štiripere-sno deteljico, ki je razpoznavni znak dežele Baskov. V pravem pomenu simbola deteljice Ba-skijo sestavljajo štiri pokrajine oz. province, imenovane Guipu-zkoa, Vizkaya, Alava in del Navarre. Glavna mesta pokrajin so pomembna tako za Baske kakor tudi za celotno [panijo. Najpomembnejša baskovska mesta so San Sebastian (baskovsko ime Donostia), Bilbao (Bilbo), Vi-toria (Gasteiz), Pamplona, kjer pretežno živijo [panci. Razgibano ozemlje dežele Baskov se lahko ponaša z izredno pomembno turistično funkcijo, pomorstvom, industrijo, kmetijstvom in pomembno prometno lego. Ponos Baskov na svojo deželo se vidi v trudu izkoristiti najboljše možnosti za življenje in v močni ekološki ozaveščenosti. O tem nam pričajo lepo urejene majhne kmetije, kjer gojijo poljščine ali se ukvarjajo z rejo krav, ovac in konjev, urejena mestna jedra, raznolikost turistične ponudbe, nacionalna zavest itd. Baski imajo v [panski monarhiji politično in kulturno avtonomijo. To pomeni, da imajo tako lokalno vlado za vsako baskovsko provinco posebej kakor tudi predstavnike v španskem parlamentu. Avtonomija jim daje možnost, da se najstarejša dediščina ohranja in krepi v svojem prvotnem pomenu in obliki. Možnost izobraževanja v baskovščini je temelj njihovega razvoja in upanje na nekoč svobodno deželo Baskov. Prva Baskovska univerza Hribovita pokrajina Vizkaya San Sebastian z zaščitnikom in otokom Santa Clara Baski se prav gotovo lahko ponašajo s svojo kulinariko, ki v [paniji velja za najboljšo. Posebnost Baskov so priprava morskih jedi in različnih tortilij, katere so lahko narejene praktično iz česarkoli, le krompir je osnova. Baski pijejo izredno veliko vode in piva, vendar se kultura pitja močno razlikuje od naše slovenske kulture. Izredno zanimivo se mi je zdelo pitje malega piva, ki je v primerjavi z našim resnično zelo malo, meri samo en deciliter. Kolikor so mi povedali domačini, imajo Baski stroga merila glede vožnje avtomobila pod vplivom alkohola. Za urejanje prometa oz. spame-tovanje hitrih voznikov Baski uporabljajo hitrostne semaforje, ki jih na prvi pogled praktično ni mogoče ločiti od pravih semaforjev. Namen teh hitrostnih semaforjev je prav v nevednosti ali so pravi ali ne, tako voznik avtomobila avtomatsko zmanjša hitrost. Tudi za zabavo so Baski dobro poskrbeli. Po- sebna značilnost baskovskih provinc so številni športi, od nogometa, jogginga, obmorskih promenad, ribolova. Najbolj tipični šport, ki ohranja baskovsko tradicijo je približek squasha, ki je tudi njegov predhodnik. Po celi Baskiji najdemo naravne in umetni{ke spomenike, ki pri~ajo o povezanosti in nacionalni zavesti Baskov. Nekateri kraji in vasi so postali sveti{~a baskovske kulture in tradicije. Posebno mesto Baski pripisujejo romarjem, peregri-nom, ki s svojo odprtostjo {iri-jo katoli{ko vero. San Sebastian oz. Donostia, kakor mu re~ejo Baski, ki je po mnenju Baskov najlep{e mesto v Baskiji, je tudi name napravilo enkraten vtis. Lahko bi rekli, da se ob prestopu {pansko-francoske meje že za~ne obrobje San Sebastiana, katerega mestno jedro leži neposredno ob morju in {teje približno 175.000 prebivalcev. San Sebastian je bil dolga leta del di-ktatoriata generala Franca. Da- Zahodna obala Baskije nes je mesto pomembno zaradi svoje geografske lege in {tevil-nih dejavnosti, ki so zanj zna-~ilna. San Sebastian je ribi{ko in komercialno pristani{~e, ki je po svoji zunanji podobi podobno polkrožnemu zalivu, nad katerim se dvigujejo veli~astni klifi z veli~astnimi razgledi. Reka Rio Urumea deli San Sebastian na novo in staro mestno jedro, ki sta povezani s tremi ~udovitimi mostovi. Romanti~-ni popotniki po San Sebstianu bi gotovo bili fascinirani zaradi ve~ kilometrske promenade neposredno ob pe{~eni obali, kjer je že maja mogo~e opaziti pogumne plavalce. Vsako leto se po tej promenadi sprehajajo hollywoodske zvezde zaradi slovitega filmskega festivala. Po- membno je omeniti, da je zahodna obala Španije pod mo-~nim vplivom morskih tokov Atlantskega oceana, ki vpliva na deževno in vetrovno klimo obmorskih mest. Prav v ta namen je provokativen baskovski kipar Chillida, na odprten rtu na koncu obale San Sebastiana skonstruiral veli~astne kipe, imenovale Glavniki za veter. Visoko nad starim mestnim jedrom se dviga klif, ki je pravzaprav majhen gri~, kjer pa je možno videti, da ima San Sebastian svojega za{~itnika, Boga, ki blagoslavlja svoje baskovsko ljudstvo. Posebna zna-~ilnost San Sebastiana so tudi izredno lepo urejene zelene po-vr{ine, ki so jih Baski spremenili v prekrasne parke, ki se nahajajo po celem mestu. Tudi San Sebastian Chillida: Glavniki za veter muzejev in cerkva ne manjka. Umetnost, glasba in poezija je izredno pomembno krepilo baskovske zavesti. Prebivalci San Sebastiana so izredno ponosni na svoje pristani{ko mesto. Ta ponos Baskov se da ~utiti pravzaprav na vsakem koraku. Prijaznosti, dobrodu{nosti in iskrenosti Baskov ni mogo~e pozabiti. V spominu mi je ostala skupina Baskov, oble~enih v živahne narodne no{e. Ob~udo-vala sem njihovo odprtost, saj smo kar skupaj zaplesali. Menim, da smo ljudje v~asih pretirano obremenjeni z lastnimi predsodki, ti pa nam zastirajo pogled. S sprejemanjem druga~nosti bomo sprejeli tako sebe kot druga~ne. Široko gledanje nas osvobaja. Lahko bi rekla, da je prav to morda moto dežele Baskov. Katja Grobovšek glasbene novice 29. avgusta bo na Hipodromu Stožice pri Ljubljani veliki koncertni spektakel poimenovan Pop Arts Festival 2001. Glavni zvezdniki tega Festivala bodo Marilyn Manson, Papa Roach, The Cult, Alien Ant Farm in Siddharta. *** Britanski band TRAVIC je še vedno v modi s skladbo Sing, ki je del Fantasti~nega albuma The Invisible Band. Kvintet odli~-nih glasbenikov briljira s skladbo SIDE (*****), ki je akusti~na pop/rock balada in ima v besedilu dvojno sporo~ilo. Italijanski pevec ZUCCHERO je mednarodno zaslovel s pesmijo Senza Una Donna (Withjout A Women) in jo je zapel v duetu z Paul Youngom. Eden najmarkantnej{ih italjanskih pevcev je naredil popolno presene~enje, saj v novi pesmi BAILA (SEXY THING) prevladujejo moderni soul, blues ter latino ritmi in sodobna plesna produkcija. Ameri{ki band STAIND sestavljajo Aaron Lewis, Johnny Apri, Mike Mushok in Jon Wysocki. Kvartet je odkril Fred Durst (pevec skupine Limp Bizkit) in jim preko zvez uredil pogodbo z založbo Warner. Mlodi band je letos izdal dober drugi album Break the Cycle, ki je bil tudi na vrhu ameriške Billboardove lestvice albumov in je že presegel dvo milijonsko naklado. STAIND je ime, ki si ga velja zapomnit tudi zaradi njihove klasi~ne rock /Folk balade ITS BEEN AWHILE (***). *** Ameriška skupina MARILYN MANSON velja za eno najbolj kon-traverznih skupin, kar je slišno tudi v antikristi~nih besedilih na albumu Holy Wood. Glavni zvezdniki Festivala PAF v Stožicah predstavljajo novo pesem THE NOBODIES (**), katera ima manj pregrešno besedilo in je dovolj napadalna ter ostra, da bo navdušila oboževalce te skupine. *** Ameriško skupino M.O.P. sestavljata Lil'Fame in Billy Danzerier. Mlada raperja prihajata iz Broklyna in sta prišla na sceno s komadom Cold As Ice. M.O.P! gojita tudi v novem komadu ANTE UP (***) agresiven rop slog in ga je v tem komadu dopolnila še ena rap legenda Busta Rhymes. *** Britanska skupina TYMES 4. je zaradi dobrega petja in izgleda podpisala pogodbo z založbo Edel. Kvartet izvaja sodobno r & b novost z naslovom BODY ROCK (***). Besedilo za to pesem je napisal Craig David. *** Ameriška pevka ANASTACIA je vzbudila pozornost s hitom I'm Oulta Love. Simpati~na blondinka osvaja s svojim grobim vokalom in stilsko takoj razpoznavnim atraktivnim r&b ritmom v novem komadu MADE FOR LOVING YOU (****), ki je že ~etrti single iz njenega albuma Not that Kind. *** Britanska pevka VICTORIA BECKHAM je v osnovi ~lanica skupine Spice Girls, ki se je "opekla" z zadnjim albumom Forever. Punce tako sedaj snemajo solo ploš~e in tako je tudi VICTORIA izdala debitanski ritmi~ni r & b single z naslovom NOT SUCH AN INNOCENT GIRL (***). *** Britanska skupina HONEYZ je prišla na glasbeno sceno s skladbo Finally Found, medtem, ko njihova največja uspešnica nosi naslov End of the Lifetime. Trio vrhunskih vokalistov je odpel čudovito soul pesem I DONT KNOW (****), ki je pravi balzam za ušesa in temelji tudi na otožnem besedilu. *** DINA CARROLL je svojo glasbeno pot začela pri skupini Quartz in je letos izdala svojo zbirko solističnih hitov z naslovom The Very Best of Dina Carroll. Izjemna pevka pričara v novi pesmi LL I ASK (****) moč soul in r & b glasbe. *** 883 velja za najuspešnbejšo italijansko skupino 90 ki je v začetku meseca avgusta izdala novi album Uno in Piu. 883 imajo v svoji glasbi izredne pozitivne vibracije, kar je slišno tudi v novem atraktivnem poletno plesno pop obarvanem komadu LA LUNGA ESTATE CALDISSIMA (*****). David Breznik O MLADIH ZA MLADE Mladi dopisniki NAŠ IZLET Dne 24.5.2001 smo imeli zaključni šolski izlet. Pred šolo smo se zbrali ob 8. uri zjutraj. Pot nas je vodila v kraj majšperk, Rogatec in Podčetrtek. Najprej smo se ustavili v kraju Majšperk, kjer smo si ogledali tovarno čevljev Planika. Pot nas je vodila naprej do znanega muzeja na prostem, RRogatca. tukaj smo si ogledali zelo stare hiše, ki so jih v tistih časih delali. Tukaj smo si lahko kupili tudi razne spominke. Pot nas je vodila naprej do kraja Olimje pri Podčetrtku. Ogledali smo si staro cerkev. V čokoladnici smo si kupili razne sladkarije. Videli smo tudi čarovniško kočo. Tam smo si ogledali pravljico. Sli smo tudi do jelenjega grebena. Tukaj se je končal naš šolski izlet. Odpravili smo se proti domu, polni novih doživetij. Niko Krušíc 2.A. OŠ Ljudski vrt Ptuj PAPAGAJ Papagaja sem dobila pri teti. Bil je črno moder in trebušček je imel rumen. Prve dneve ni hotel jesti in ne piti, ker ni bil navajen na nas. Ogledoval si je okolje. Kupili smo mu hrano za papagaje. Vsak dan sem mu prinesla čisto vodo in nastavila hrano. Rada sem se igrala z njim. bil je osamljen, žalosten, pogrešal je svoje prijatelje. Med poletjem je bil zunaj. Prepeval je le včasih. Ni mu bilo prijetno v kletki. Hotel je na prostost. Ko je videl ptičke, je tudi on hotel odleteti na prostost. Čez čas sem morala kletko počistiti. Nekega dne sem se igrala in nevede sem pustila odprto kletko. Ptiček je s krili odprl vratca in odletel na prostost. Ko sem zvečer dajala kletko v hišo, ni bilo papagaja več v njej, odletel je v svobodo. In potem nikoli več nisem videla papagaja. zelo sem bila žalostna, ker ga ni bilo. Od njega mi je ostala le kletka. Potem se nisem imela s kom igrati. Žalostno sem jokala za njim. Ostal mi je lep spomin na papagaja. Amadeja Avguštin, 5.b. OŠ Kidričevo PTUJ Mesto Ptuj leži ob Dravi, z lepoto svojo se postavi. Nad mestom kraljuje ptujski grad, ki v sebi skriva svoj zaklad. To mesto prijaznih je ljudi, da v njem živim - me veseli. Spomladi je lepo, ko park za-cveti, zaljubljenec mladi na klopci sedi. Poleti obiščejo nas turisti, ki včasih zeleni so od zavisti. Ko jesen pobarvati Ptuj želi, dobrot in vina tu mrgoli. Ko sneg na mesto se spusti, že Kurent naš se prebudi. Ptuj je staro slovensko mesto, lahko imel bi rimsko cesto. Smo nate ponosni in radi te imamo, zato te nikoli nikomur ne damo. O, ti naš dragi Ptuj, še zlate čevlje si obuj! Nina Bezjak 4.c. OŠ Mladika Ptuj PESEM O LUNI Prvi krajec že potuje na nebo zemlja zaspala je. Srebrna poljub nam luna da, srebro na zemljo siplje. Luna potuje od hiše do hiše in vsakogar obišče, s srebrom ga posiplje, odhiti do druge hiše. Vso noč luna spečim se smehlja in vsakemu dar spanca da srebro se toči iz neba nebesna voza dva se predramita. Luna prelepa srebrna in zvezde preljube Svetlinke zapuščajo nebo in se odpravljajo za goro. Kmalu bo sonce prve žarke poslalo, zvezde bodo šle v pozabo. Darja Štagar, 4.c OŠ Lovrenc na Dravskem polju POVELJE Kaj se zvečer dogaja pri nas doma S Kitajske je prispelo, črni pečat je imelo. Kakšno je dano v tem pismu povelje? Kakšen ukaz? V tem pismu ukaz, da starši morajo po osmi uri spat. Drugi ukaz se glasi, da otroci morajo bedeti vsi. To je strogo kitajsko povelje, ki obšlo je celi svet, žlahtno odpira se otroško veselje, kot najlepši cvet. ÍA^gel-^HAGGY & M^D Í^Ejer-ftity / The Road ta HDBBIE WILLIA: .4. Ain't it Funny - JENNIFER LDPE 5. BDDtyliciDus - DESmYS^JlD i FdIIdw Me - UNCLE KHACKEB 7. Amazing - MADONNA □untry Roads - HERMES HOUSE R 9. Elevation - U2 10. Someone to Call my Lover - CKSON V5a\c

o\?o\:o m. ^ Utrinek s treninga ekipe ženskega rokometnega kluba Tenzor najbolje pripravili. Potrebno bo veliko delati, saj imamo nekaj novih igralcev. Napovedi glede uvrstitve so nehvaležna stvar. Mi si želimo biti čim višje na prvenstveni razpredelnici. Hen-dicep bi nam lahko bilo tudi to, da razen dveh, treh ekip ostale konkurence ne poznamo dobro, ki pa jo bomo skozi prven- Vlado Hebar, trener RK Gori{nica Buzeti. Mislim, da je realno ekipa močnejša kot v minuli sezoni, s tem pa so tudi višje ambicije, ki segajo v zgornji del prvenstvene razpredelnice, ne-glede na to, da bo ta liga najmočnejša od svoje ustanovitve dalje. Namreč, pet ekip se je izredno okrepilo in bo bilo ogorčen boj za sam vrh, potem pa bi lahko bili mi. Realna uvrstitev bi naj bila od 4-7 mesta." RK DRAVA Teden dni kasneje, kot prvoligaši in prvo B ligaši so s pripravami pričeli še rokometaši ptujske Drave, ki bodo v novi tekmovalni sezoni nastopali v enotni drugi slovenski rokometni ligi, Njihov trener Neno Po-točnjak je po ponedeljkovem prvem treningu dejal: "Na začetku priprav niso bili prisotni vsi igralci. Nekaj jih je manjkalo zaradi delovnih obveznosti, nekateri pa so še na dopustih, vendar bo že naslednji teden povsem drugače, takrat bom imel na razpolago vse rokome-taše. Trenirali bomo vsak dan v okolici športne dvorane Mladika, zadnji teden v avgustu se bomo preselili v dvorane, ter se bomo na pričetek prvenstva, ki se prične 6. oktobra kar Matjaž Pernat ponovno odliino Plavanje v Sloveniji je izgleda dobilo svoje temelje. Ko pa govorimo ravno o njih lahko mirno zapišemo, da je na pohodu odlična mlada generacija plavalcev in plavalk, ki bo polagoma prevzela vodilno vlogo tudi v članski konkurenci. Med to novo "elito" zagotovo sodi mladi plavalec Matjaž Pernat iz Pleterij na Dravskem polju. Visokemu in postavnemu fantu je uspelo na minulem evropskem mladinskem prvenstvu, ki je potekalo na Malti, doseči uvrstitev v finale in sicer v disciplini 200 metrov prsno. Ko smo se z Matjažem zadnjič pogovarjali, je bil še poln vtisov iz EP na Malti, z mislimi sicer pri plavanju, vendar se je v njegovih očeh dalo razbrati, da komaj čaka na kopanje in to mu je celo uspelo. Toda, še pred tem je nastopil na državnem prvenstvu v Kopru, kjer je ponovno dokazoval svojo kvaliteto in jo seveda dokazal, kar je bilo nekaj povsem normalnega, saj je Matjaž že vse skupaj razvadil z dobrimi nastopi. V disciplini 200 metrov prsno je s časom 2:33,34 osvojil prvo mesto, s tem pa tudi naslov državnega prvaka. V absolutni konkurenci je osvojil tretje mesto, ter s tem že nakazal, da je vedno bližje tudi kakšni stopnički višje. V disciplini 50 metrov prsno je s časom 31,00 zavzel drugo mesto. Enako mesto pa je zasedel na 100 metrov prsno s časom 1:06,60. Nastopil pa je tudi v disciplini 200 metrov mešano, kjer je s časom 2:11,19 zasedel tretje mesto. Ta nastop na državnem prvenstvu je bil tudi zadnji nastop v prvem delu sezone in sedaj naj še kdo reče, da si mladi športnik ni zaslužil počitka. Mogoče bo v svoji lokalni skupnosti, to je občini Kidričevo, dobil vsaj kakšno čestitko in bo deležen kakšne majnše pozornosti, saj vsak ne more nastopiti v finalu evropskega prvenstva ali biti večkratni državni prvak. Tekst in foto: Danilo Klajnšek bo v 1. B SRL nastopilo kar trinajst ekip. Tekem torej dekletom ne bo manjkalo. Trener RK Tenzor Vojko Prislan je o dosedanjem poteku priprav povedal naslednje: "Individualno so dekleta pričela vaditi s tretjim julijem. Šesti avgust pa pomeni pričetek skupinskega dela ekipe. Do sedaj smo trenirali dvakrat na teden in to dopoldne Neno Poto~njak, trener RK Drava Matjaž Pernat stvo spoznavali. Sicer pa bodo rokometaši Drave imeli dovolj priložnosti za uigravanje, saj načrtujem deset pripravljalnih srečanj." ŽRK TENZOR Okolico športne dvorane Mladika ponovno spoznavajo dekleta ŽRK Tenzor iz Ptuja, ki bodo v novo tekmovalno sezono krenila z novim imenom, trenerjem.. itd. Vsekakor se je nujno dobro pripraviti za tekmovanje, ki bo zelo dolgo, saj STRELJANJE in popoldne. Z enakim tempom bomo nadaljevali še prihodnji teden. V dvorano bi se naj preselili dvajsetega avgusta. Opravili pa bomo tudi štiridnevne priprave na Pohorju, kjer bodo dekleta pričela vaditi že tehnično taktične variante. 30. avgusta bomo imeli prvo pripravljalno srečanje, do pričetka prvenstva bodo dekleta odigrala pet prijateljskih srečanj in pa tradicionalni turnir na Ptuju." Tekst in foto: Danilo Klajnšek Osmo mesto Sreika Majcenoviia Tudi športniki invalidi ne mirujejo. Skorajda ni človeka, ki ne bi poznal ptujskega strelca Srečka Majcenoviča. V začetku avgusta se je udeležil Evropskega prvenstva, ki je potekalo na Danskem in sicer s vsemi orožji. Srečko Maj-cenovič nam je o nastopu na EP povedal naslednje: "S svojim nastopom nisem najbolj zadovoljen. Prvi dan je bilo tekmovanje v disciplini stoje 60 metrov. Ker nisem imel stika z orožjem nekaj dni, sem enostavno izgubil občutek. Ko pa še pride malo treme, še ti manj uspe, kot si sam želiš. V prvih dveh serijah sem si nabral toliko zaostanka, da ga potem nisem mogel več nadoknaditi. Uvrstil sem se sicer v finale in osvojil osmo mesto. v disciplini 60 metrov leže pa sem osvojil osemnajsto mesto, kar je vsekakor manj, kot sem sam pričakoval." Želje se torej Srečku Majce-noviču niso uresničile, da bi bil višje. Vsekakor pa bo za to še dovolj priložnosti na velikih tekmovanjih. Mogoče bi bilo drugače, če bi športniki invalidi, posebej tisti z dobrimi rezultati imeli več podpore. Dvajsetega septembra pa bo Srečko nastopil še italijanski Fioki, kjer je tovarna streliva, ki je tudi organizator turnirja. S tem pa bi naj bilo tekmovanj v letošnjem letu konec in po krajšem odmoru bodo seveda ponovno sledile priprave na novo sezono. Danilo Klajnšek ZANIMIVOSTI IN OBJAVE TEDNIKOVA ANKETA Če bi bil župan Miha Cucek, študent: Dal bi očistiti ptujsko jezero in ga izkoristil v turistične namena, saj ima Ptuj zelo velik potencial turizma, ki bi ga bilo potrebno izkoristiti. Trenutno se na tem dela zelo malo in tudi na internetu ni ni~ pametnega o Ptuju. Za mladino je zelo malo narejenega. Kak{en mladinski kulturni center bi bil zelo priporo~l jiv. Sedanja ptujska oblast zelo malo naredi za Ptuj in bi jo bilo potrebno prenoviti. Sploh ti starej-{i, ki so na oblasti, v glavnem delajo zase in ne za ljudi Ptuja. Duška Sekuljica, študentka: Naredila bi predvsem dosti prostorov za mlade, kjer bi lahko preživljali prosti čas. Npr. na Muršičevi bi naredila mladin- ski center, rampo za skaterje. Za turiste bi naredila več kažipotov, saj sploh ne vejo kam naj gredo. Za ves promet bi zaprla Prešernovo in Cankarjevo ulico, ob prometnih zamaških, to je od 14.00, ure bi postavila več prometnih policajev. Uredila bi tudi parkirišči pri stari vojašnici in Muršičevi, vendar brez pobiranja parkirnine. Saša Brunčič, študentka: Dosti bi dala za ureditev okolja, saj komunala premalo čisti, posebej pozimi, ko je sneg, nekatere ulice ostanejo zelo dolgo časa popolnoma zasnežene. Uredila bi še avtobusno in železniško postajo, zgradila več socialnih stanovanj. Uvedla bi policijsko uro za mlajše od petnajst let in bi zelo veliko vložila v boj proti drogam.. Konrad Lah, upokojenec: Sedanja ptujska oblast se mi zdi še kar v redu. Premalo pa dajo za ureditev cest. Ptuj potrebuje veliko več pešpoti in kolesarskih stez. Odvažanje smeti bi moralo biti veliko bolje organizirano, saj enkrat odpeljejo in potem moraš čakat kar nekaj časa, da znova pridejo. Aleš Skledar, zaposlen: Meni je čisto vseeno kdo je na oblasti mislim pa, da bi moralo biti na cesti več policajev, ki bi urejali promet. Franc Muzek ml., zaposlen: Prvo bi obnovil in odprl grajsko restavracijo, saj to predstavlja veliko sramoto za Ptuj. Turisti si pridejo ogledat grad in kaj zagledajo? V jedru mesta bi prepovedal ves promet, razen za dostavo in druge nujne stvari. Ptujska oblast premalo dela na razvoju turizma. Rajko Brglez, zaposlen: Ptuj je potreben velikih prometnih izboljšav, v katere sodijo tako obvoznica kot kolesarska in peš steza. Prevetril bi ptujsko upravo. Nekaterim bi dal drugo službo, nekatere pa bi odpustil, saj so si do zdaj že preveč napolnili žepe. Ptuj tako ali tako upravlja le peščica ljudi in župan je samo luft, je pač tam ker mora biti. Tako menijo naključno vprašani prebivalci o Ptuju in njegovem upravnem aparatu. Zelo zanimivo je tudi, da je veliko mladih pripravljenih deliti svoje mnenje, medtem, ko tisti, malo starejši rečejo, da bi marsikaj postorili v Ptuju, vendar nočejo, da bi bili v časopisu. Ozren Blanuša Miha Cucek, Duška Šekuljica, Saša Brunčič, Konrad Lah, Aleš Skledar, Franc Muzek ml., Rajko Brglez PISMA BRALCEV Kri, znoj in solze K prispevku časnika TEDNIK o dogajanjih v Genovi dodatno dodajam za pisma bralcev prispevek v smislu dopolnitve prvega prispevka, ki je bil objavljen 20.07.2001. iz razloga, ker smo bili zaradi časa naše vrnitve domov in zaradi izdaje naklade TEDNIKA v časovni stiski. V tem prispevku podrobneje opisujem dogodke iz prvega prispevka, ki smo jih Slovenke in Slovenci, ki smo bili v prvih linijah med demonstranti in policijo, najgloblje doživljali. Demonstracij se je udeležilo približno petdeset članov različnih organizacij iz Slovenije: Globale, Urada za intervencije, Neodvisnih sindikatov Slovenije, Civilnega združenja za nadzor institucij, Anarhistov in Punkerjev. Mirne demonstracije petde-settisoč glave skupine, ki smo ji pripadali - bilo je več skupin (skupaj 200.000), so se pričele z mirnimi pohodi proti skupnemu cilju, ko je policija poizkusila zaustaviti pohod naše kolone. Na demonstrante je iz helikopterja pričela metati solzivec in dimne bombe, ko so policisti na tleh pričeli streljati dimne bombe in napadati demonstrante. Prve linije demonstrantov so vedele, da napadu policije ne smejo popustiti, saj bi se jedro demonstrantov znašlo v klavnici, zato so na njihov napad odgovorili s silo. Dobro pripravljena taktika s strani policije, ko bi napadli mirno jedro demonstrantov in povzročil stampedo s streljanjem z orožjem, dimnimi in solznimi bombami, v katerem bi lahko bilo mnogo huje ranjenih in mogoče do smrti pohojenih demonstrantov. Ta strategija je bila popolnoma mogoča, saj je bila petdesettisoč glava množica ujeta na sicer široki cesti z mestnimi hišami, zidano ogra- jo, visoko nekaj metrov, in železniško progo ob njej. Tako bi izgledalo, da so umikajoči de-monstrantje v paniki pohodili sotovariše do smrti. Ta načrt se ujema z informacijami, objavljenimi v slovenskih občilih, in našimi informacijami, da je policija najela hladilne prostore v velikosti 500 m za do 200 trupel, da je uporabljala bojni solzivec in živčni plin in uporabila pravo strelivo, ko je enega izmed demonstrantov ubila s strelom v čelo. Da bi prikrili umor, so dali izjavo, da je demonstrant umrl zaradi opeke, dobljene v glavo. Namesto da bi se opravičili za smrt, so odprli pokojnikov dosje in ga javnosti prikazali kot postopača in kriminalca in ustvarili mnenje, da je tako in tako bilo dobro, da so ga ustrelili. Celotno razmišljanje so tako želeli preusmeriti, da je bil ustreljen nevaren kriminalec, da se ne bi videlo klavnice, ki so jo pripravljali. Ker jim ni uspelo, so izgubili živce. Tako je en mlad človek umrl, drug mlad policist pa je postal dosmrtni morilec, z razliko, da je prvi umrl za dobrobit ljudi, drugi - policaj, pa ni vedel, zakaj in za koga nosi svojo glavo na prodaj. Postal je morilec v imenu G-8. Policaj, če se je počutil v nevarnosti, bi se lahko umaknil ali pa v skrajni sili streljal v zrak in kasneje v roko ali nogo. Krivi so tisti, ki so dali ukaz, da ni umika s strani policije in zaukazali uporabo pravega strelnega orožja. In te je potrebno poiskati. V Genovi kot Goteborgu vodijo niti do samega vrha. Ob zaustavitvi kolone smo nekaj časa opazovali bombardiranje s solzivcem in dimnimi bombami iz helikopterjev, ko smo opazili, da je nekaj demonstrantov odšlo po sosednji ulici. Ker smo mislili, da je tukaj prehod za nadaljevanje demonstracij, smo šli za njimi. V trenutku smo se znašli v špici spopadov, kjer so padale dimne bombe in solzivec, kjer je letelo kamenje in gorel ogenj. Demonstrantje so se pred policaji zavarovali z zabojniki in drugimi zaščitami. Preko obrazov so imeli rute, ki se jih poizkuša prikazati kot zloglasni simbol nasilnežev, so pa bile samo varovalne, z vodo prepojene rute pred dimnimi bombami, solzivcem in živčnim plinom. V dimu in ognju smo se uro in pol borili z demonstranti in držali barikade. Tudi sami smo si tako zaščitili obraze, da smo lahko dihali in ostali pri zavesti. Policija je rušila vse oblike fer borbe in se posluževala najbolj podlih metod. Na demonstrante je namesto v loku direktno izstreljevala tromblonske izstrelke in tako marsikoga ranila do krvi. Tudi eden izmed nas je bil deležen direktnega izstrelka, ki pa ga je na srečo samo oplazil. Skozi hrup in dim je videl pojavo v popolni bojni opravi, kako z brzostrelno puško meri vanj. Menil je, da se mu vse skupaj zaradi dima, ognja dozdeva, in se je obrnil na stran ter se poizkušal orientirati v prostoru. Z leve je slišal pisk in pogledal tja. Videl je, kako se je izstreljen tromblon vrtel v zraku, za seboj puščal dimno sled in drvel direktno proti njegovi glavi. Za trenutek je umaknil glavo in izstrelek ga je samo požgečkal po vratu in padel približno pet do šest metrov stran. Člani sindikata smo se vsake toliko časa dobili na določenem mestu, da smo se spočili in vrnili v prve vrste. Dva sta odšla raziskovat po ulicah, kjer ni bilo spopadov. Prišla sta v hrbet policijskim enotam in se skoraj pomešala med nje. Kljub temu da je bil eden izmed članov sindikata slučajno oblečen v črno-zeleno trenerko, da je bil popolnoma podoben anarhistom, ga policija ni niti pogledala oziroma je imel občutek, da ga je vzela za svojega in se je skoraj neovirano gibal med njimi in jih opazoval. To potrjuje dejstvo, kot tudi to, da je nek duhovnik videl dva črno zama- skirana anarhista, ki sta se pogovarjala s policisti, da so bili med črno oblečenimi demonstranti tudi pripadniki specialne policije in vojske s svojimi nalogami. Zaradi dima, solzivca in verjetno živčnega plina je enemu od naših postalo slabo. Zato se je naša skupina odločila, da se vrnemo v tabor in odpočijemo. Nekaj minut zatem je na prostoru, kjer smo se gibali, padla smrtna črtev. Tudi po končanih demonstracijah in spopadih je policija agresivno nastopala. V večjih avtomobilskih kolonah z zavijajočimi sirenami in strelci na odprtih strehah, ki so imeli v rokah avtomatske puške, je policija divjala po mestu. Nad kampom, kjer smo spali demonstrantje, je celo noč v nizkem letu preletaval helikopter, očitno z namenom, da nam ne pusti niti minute zaspati in nas tako pripravi za masaker za naslednji dan. Nekaj neprespanih noči, živčni plini in vse je pripravljeno za veselo žurko za naslednji dan. Doživljali smo pravo nasprotje, ko smo te iste policiste srečevali v drugih oko-ličinah, ko so bili ti policisti prijazni in nasmejani fantje, ki so nam prav radi pomagali iskati pot in z veseljem pokramljali z nami. Oboji pa smo čutili, da dolgo ne bo tako. Ko smo se srečevali s pogledi, smo v njih videli istočasno prijateljstvo in strah, se nemo spraševali, ali se bomo mogoče ravno mi srečali v drugačnih okoliščinah. Kaj vse ni napravila globalizacija iz nas? Prej pogovor in smeh, kmalu za tem smo si stali nasproti kot smrtni sovražniki, z majhno razliko: mi smo vedeli, za kaj se borimo, oni pa ne. Mi smo se borili za svoje otroke in njihovo prihodnost, oni celo morebiti proti svojim lastnim otrokom, ki so bili na drugi strani barikad za nekakih G-8. V resnici so bili ti fantje največje žrtve, žrtvovane s strani G-8. Mislim, da so se mnogi tega začeli zavedati. Popravilo in servisiranje vseh vrst OSEBNIH in TOVORNIH vozil AVTOSERVIS-AVTOMEHANIKA Janez Vrhovšek s.p. Lancova vas 27 a, tel. 02/765-00-40 ŽMIODC y SALON POHIŠTVA Spuhlja 79a, PTUJ Telefon: 02/ 775 41 01 • regali, sedežne garniture • spalnice, otroške sobe • kuhinje, jedilnice • pisarniški program Možnost plačila s plačilnimi karticami. Do 35% popusti pri gotovinsitem plačilu! Plačilo tudi na obrolte! OBČINA ORMOŽ Na podlagi 30. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99) objavlja župan občine Ormož JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN I. predmet prodaje je stavbišče s stanovanjsko stavbo in gospodarskim poslopjem v Ormožu, Kolodvorska 1, parc. št. 618, 619 in 620 k.o. Ormož v skupni izmeri 1.889 m2. II. Izklicna cena za navedeno nepremičnino je 42.213.827,00 SIT. Izklicna cena je določena na podlagi cenitve sodno zapriseženega cenilca gradbene stroke. III. Kupec poleg na dražbi izklicane cene plača davek na promet nepremičnin in stroške vknjižbe v zemljiško knjigo. IV. Uspeli dražitelj bo dolžan prodajno pogodbo skleniti v 8 dneh po opravljeni javni dražbi in kupnino plačati v 8 dneh po sklenitvi pogodbe. V. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred pričetkom javne dražbe morajo pravne osebe prodajalcu predložiti izpisek iz sodnega registra, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Pooblaščenci dražiteljev morajo pred pričetkom dražbe predložiti pisno pooblastilo. VI. Vsak dražitelj mora pred pričetkom javne dražbe vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene na ŽR prodajalca, št. 52410-630-20808 in predložiti potrdilo o vplačilo pred pričetkom dražbe. VII. Varščina se všteje v kupnino, neuspelim dražiteljem pa vrne v 8 dneh po dražbi. Če uspeli dražitelj ne bo sklenil prodajne pogodbe v določenem roku ali ne bo pravočasno plačal kupnine, se šteje da je od nakupa odstopil oziroma se pogodba šteje za razdrto. Varščina v tem primeru ostane prodajalcu. VIII. Vsa dodatna pojasnila dobijo interesenti na Občini Ormož, Ptujska cesta 6, Ormož pri Dragi Bočko-Žižek, tel. 74 15 310. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru. IX. Javna dražba bo 04. 09. 2001 ob 9.00 uri v sejni sobi občine Ormož, Ptujska cesta 6, Ormož. Svet zavoda OŠ Videm, Videm pri Ptuju 47, 284 Videm pri Ptuju ponovno razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih dolo~a Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje (Ur. l. RS 12/96, 53., 145. ~len) in v skladu s spremembami zakona (Ur. l. RS 64/2001), imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Mandat ravnatelja traja 5 let. Delo bo pri~el opravljati 1. 9. 2001. Pisne prijave z dokazili o izpoljevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave razpisa na naslov šole, s pripisom "Razpis za ravnatelja". Kandidati bodo o izbiri obveš~eni v predpisanem roku. Da zaključim: v Genovo smo se odpravili, da podpremo Socialni forum Genove in njihove zahteve po socialnih spremembah v svetu. V EU in ZDA so zahteve po socializmu vedno večje. Razmere prebivalcev se drastično slabšajo. Demonstracij in podobnih dogodkov je vedno več. V glavnem so de-monstrantje mladi, stari od 15 do 20 let. Le-ti se zavedajo, da se borijo za svojo prihodnost. Ponosen sem, da sem jih lahko pomagal, kolikor je bilo v mojih močeh. Slovenskim delavcem in občanom pa lahko podajam zelo točne podatke, kako je in kaj se dogaja v EU in ZDA in kakšen je pravi obraz kapitalizma, če nekdo v naprej rezervira hladilnico za približno 200 Oglase, osmrtnice in male oglase za objavo v Tedniku sprejemamo za vsako {tevilko do torka do 10. ure. Telefon: 02/749-34-10. trupel, uporablja bojne strupe in strelno orožje nad svojo mladino, ki ni stara več kot dvajset let. Ali je eno izložbeno okno vredno več kot mlado življenje? Odgovor je: v globalizaciji očitno da. Predsednik predsedstva NSS: Rastko Plohl POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA POSLOVNA SKUPINA t^r Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853 ■ OKNA ■ VRATA ■ SENČILA ■ ZIMSKI VKTOVI ■ GARAŽNA VRATA ■ POLICE UGODNO KREDITIRAIVJE! standardno vgrajena stekla termopan s plinom, k=1,1 W/m2K Z vgraditvijo naših oken ste upravičeni do državne subvencije DANA BESEDA OBVEZUJE flUTOCOiVllVl€BC6, d.d. nC-MOBIL, d.».e. PSC Maribor, Ptujska 132, tel.: 02/46 00 122 02146 00 123, e-mail: salon.mb@ac-mobll.si HOINTDA debis ::ssr AC Leasing NOVE DIMENZIJE PROSTORA PONUDBA TEDNA - Nova Honda Civic s petimi vrati - Nova Honda Civic s štirinni vrati - Nova Honda Stream - AKCIJA: Honda CR-V - nove. ni^e cene UGODNO FINANCIRANJE ZAGOTAVUA DEBIS AC LEASING. Komunalno podjetje Ptuj, d.d. OBVEŠČA vse potrošnike vode, da smo v skladu s sklepi Občinskih svetov občin: Mestne občine Ptuj, Občine Podlehnik, Občine Dornava, Občine Žetale, Občine Kidričevo, Občine Hajdina, Občine Markovci, Občine Videm, Občine Juršinci, Občine Trnovska vas, Občine Gorišnica, Občine Cerkvenjak, Občine Sv. Andraž, Občine Majšperk, Občine Zavrč in Občine Destrnik ter Uredbe o predhodni prijavi cen komunalnih storitev (Ur.l.RS 46/2001), Navodila za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb oskrbe s pitno vodo (Ur.l.RS 56/2001) in Uredbe o spremembi uredbe o predhodni prijavi cen komunalnih storitev (Ur.l.RS 60/2001) povišali ceno proizvodnje in distribucije vode in sicer na višino: - GOSPODINJSTVA: 115,78 sit/m3 - GOSPODARSTVO: 171,75 sit/m3 - NEGOSPODARSTVO: 162,86 sit/m3 Cene so brez DDV! V Občini Cerkvenjak velja po sklepu Občinskega sveta za gospodinjstva obstoječa upravičena cena 130.00 sit/m3 brez DDV! Cene se uporabljajo od 05. 08. 2001, oz. za Občino Sv. Andraž, Občino Majšperk, Občino Zavrč in Občino Destrnik od 01. 09. 2001. Komunalno podjetje Ptuj Mali oglasi NEPREMIČNINE GARSONJERO na Ptuju oddam. Tel.: 041/633-798. DVOSOBNO stanovanje v Ptuju prodamo ali menjamo za hišo v okolici Ptuja z doplačilom. tel. 775-58-21, GSN 041 485-735. STANOVANJE, novo, neopremljeno v 2. nadstropju poslovnega središča Drava v Ptuju, v izmeri 116 m2, z dvema parkirnima mestoma v garaži prodam. Tel.: 041/740-783. DVOSOBNO STANJOVANJE v Ptuju, Ul. 25. maja 17, tretje nadstropje, oddam v njem. Stanovanje neopremljeno, po želji tudi opremim. Tel.: 041/241-942, 041/240-467. HI[O, Zg. leskovec, Gradišče 34 pri avtobusni postaji po zelo ugodni ceni prodam. Tel.: 751-26-81. GARSONJERO ali 1 -sobno stanovanje na Ptuju vzamem v najem. Tel.: 040/348-262. 1,4 HA NJIVE na Libanji pri Ormožu prodam. Tel.: 740-25-90. STAREJÎO HI[O v Gočovi dam v najem. Tel.: 757-10-71, zvečer. 13 AROV PARCELE na lepi sončni legi, cesta, voda, elektrika na parceli prodam. Cena ugodna. Tel.: 782-13-11. STANOVANJE v centru mesta 79 m2 v 4. nadstropju ugodno prodam. Tel.: 041/227-493. HI[E - 1-druž. Vitomarci; 1-druž., Meškova, Ptuj; poslovno stanovanjska Aškerčeva; 1-druž. Hajdoše; nova Zagojiči; 1-druž. Moškanjci; 2-druž. Moškanjci; 1-druž. takoj vseljiva Nova vas pri Ptuju; manjša Orešje; atrijska Kle-pova; 1 -druž. Ormož; 1 -druž. Majšperk; 1-druž. Maistrova z večjo parcelo; starejša Bukovci; manjša Podgorci; Jiršovci; v. Nedelja; Tibolci; Strjanci; poslovno stanovanjska Placar; nedokončana Prerad; nedokončana Zg. Lesko-vec; Loperšice; 2-druž. Tavčarjeva; 2-druž. Šercerjeva; 2-druž. Langu-sova; manjša Bodkovci; poslovno stanovanjska hiša Boprovci itd. STANOVANJA-1-sobn. 5. Prekomorske; 2-sob. Dornava; 3-sob. pritličje z atrijem takoj vseljivo 5. Prekomorske; 3-sobn. Majšperk; 3-sob. takoj vseljivo Kidričevo; 4-sobn. Kidričevo; 5-sobn. Potrčeva itd. Parcele-Maistrova; Rogoznica; Sovretova; Gorišnica; 4800 m2 parcele z obstoječimi objekti v ind. Coni Vrtnaraska pot, zelo ugodno itd.. Prodaja vrstnih hiš-krediti do 20 let. Kmetije-Lovrenc na Dravskem polju; Mala Varnaica; Slovenja vas kurja farma z starejšo hišo itd.. Vikendi-Strjanci; Vareja; Cir-kulane, Pohorje; Hrastovec pri Zavrču itd. Agencija Vikend Biš 8/b, Trnovska vas, telefon 02 757-1101, GSM 041 955 402, poslovni center Domino Trstenjakova 5, telefon 02 748 1013. DELO DEKLE za strežbo potrebuje Okrepčevalnica Katarina v Hajdo-šah, tel.: 040/320-103. Zuapanič Damjan s.p., Hajdoše 70. VOZNIKA, izkušenega za mednarodni promet redno zaposlimo, Petty d.o.o., Trgovišče 39, Velika Nedelja, tel.: 031/646-535. GOSPODINJSKO pomočnico iščem. Tel.: 778-20-81 in 041/375-776 ter 779-77-91. ČE STE KOMUNIKATIVNI in pripravljeni za honorarno sodelovanje (tudi mlajši upokojenci) pri zbiranju novih naročnikov za časnika Slovenske novice in Delo. Pošljite pisne ponudbe v 8 dneh na: Dialog, Robert Kosi s.p., K mitreju 2, 2251 Ptuj. TEDNIK - Naročnina: 02/749-34-16 Tajništvo: 02/749-34-10 Mali oglasi: 02/749-34-37 Reklame: 02/749-34-15 / VEČ SAMOSTOJNIH monterjev ogrevalnih naprav z znanjem avtogenega varjenja in strojnega tehnika pripravnika za delo v komerciali zaposlimo. Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85, Markovci, tel.: 788-88-12. MOTORNA VOZILA AVTO-RAK, UGODNO PRODAMO: TICO SX, 1997,CLIO 1.2, 1999,ŠKODA FAVORIT GLX, 1994, A 3 1.8, 1997,AUDI 80 1.6, 1991, DAIHATSU GRAN MOVE 1.5 I CX, 1998, SEPHIA 1.6 SLX, 1995, MONDEO 1.8, 1998, AUDI A6 2.4 QUATTRO, 1999, MEGANE 1.6 RT, 1998, VECTRA 2.0 I CD, 1993, PEUGEOT 206 1.4 XT, 2000, ROVER 214 SI,1995,FRONTERA 2.0 I SPORT, 1993, AUDI 100 2.3 E, 1991, PEUGEOT 106 XN, 1993, AROSA 1.0, 1997, BALENO 1.6 GLX 16V, 1996, SEPHIA 1.6 SLX, 1996, LANTRA 1.8 GLS WAGON, 1996, TOYOTA HI ACE 2.4, 1993,PONTIAC LEMANS, 1991, VOYAGER 2.5 SE, 1993, MERCEDES BENZ 200 E, 1992, TWINGO, 1994, ASTRA 1.6 I, 1992, ZX 1.4 I AVANTAGE, 1992, VITARA JLX, 1990, GOLF JXD, 1986, VOYAGER 2.5 LE TD, 1993,. POSREDOVANJE PRI ODKUPU VOZIL DO 5 LET STAROSTI, PLAČILO TAKOJ, KEKEC RADKO S.P,NOVA VAS PRI PTUJU 76 A, PTUJ, TEL. 02/78-00-550. JUGO koral 45 A, letnik 86, registriran do 30.10. prodam Cena po dogovoru. Tel.: 796-14-61 po 18. uri. RAZNO KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, plačam takoj. TRAKTORSKI drobilec zrnja in hrastove sode 300 l prodam. Tel.: 041/936-157. NEM[KE OVČARJE, čistokrvne, rodovniških staršev prodam. Tel.: 746-23-21. LES, rezan, smrekov (deske, fosne, late, trame, štafle, ladijski pod in brune) prodam. Tel.: 041/833-781. [TEDILNIK na trdo gorivo, rost-frei, malo rabljen prodam. Tel.: 755-86-91. PREÎO, leseno, starejšo, dobro ohranjeno prodam. Tel.: 772-83-71. DRVA, bukova prodam. Tel.: 031/885-154. PTUJČAN, 45/173/67, želi spoznati samsko dekle ali mamico z enim otrokom, staro od 27 do 37 let, doma iz Ptuja ali okolice. V pismo priloži svojo sliko. Ponudbo pošlji na uredništvo Tednika -pod šifro: Le zate, bije mi srce. SALONITNE PLOÍČE, 8 niz-kovalne, 120 kosov prodam. Tel.: 783-43-71. BUKOVA drva z dostavo na dom prodam. Tel.: 041/835-363. NEMÎKO OVČARKO, staro 2 meseca, brez rodovnika, odličnih rodovniških staršev prodam. Tel.: 031/686-418. PO NAROČILU sprejemamo skupine, ob vikendih od 17. do 1. ure. Pice - žar in po naročilu nudimo razne usluge, možno za piknike. Tel.: 782-14-91. Marija Kampl s.p., Gostilna Amor, Slovenja vas 62/a, Ptuj. Prostovoljno gasilsko društvo Hajdoše objavlja RAZPIS za oddajo poslovnih prostorov v najem, namenjenih za trgovinsko dejavnost, v izmeri 64 m2, na lokaciji Hajdoše 41 b, v prostorih Gasilskega doma. Pisne vloge sprejemamo na naslov: Prostovoljno gasilsko društvo Hajdoše, Hajdoše 41 b, 2288 Hajdina. Rok za prijave je do 14. 09. 2001. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02 782 26 91 popoldan. AGENCIJA LEA Uresničite svoje sanje, želje. Spoznajte pravega partnerja z nami. Pokličite 031 739-998 oz. 040/328-499 Storitev Mitra, Branislav Jurgec s.p., Titova c. 52, Sl. Bistrica, PE Partizanska 3-5, Maribor. Va{a sre~a, na{e zadovoljstvo! Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. AVTO Marjan Vrbančič s.p. Prvenci 17 2281 Markovci _ tel.: 02/74W