480
/. Navratil: Še nekaj  o  besedni razporedbi glede na naš  rodilnik.
&:::&^:W>w^~z*m

Ljubljana po potresu: Kadi za zelje — bivališča Krakovčanom.
str. 402, 10: „bogata negojega dkštert" '), namreč: „ vragi. . . . videz vi. otrokovica2), bogata negojega dtšteri., nače vtpiti" ; na str. 178: „Svetago loanna zlatoustago slovo." Prim. tudi napise (naslove) na str. 245, 271, 272, 289, 294, 302, 317 itd. —• („Vitae Sanctorum") tudi iz XI. veka; izdal Fr. Miki. na Dunaju 1. 1847, 5  (163):   „ . . . vtsego  bezakonija učitelju."
Videli smo, da je taka govorica postala v sedanji slovenščini (po mnogih krajih domačih) in v drugih narečjih ali jezikih slovanskih3) med narodom stalna (stereotipna), sosebno pa v ,primerih rodovinskih'4) in pri nekaterih .imenih rastlinskih'.
1)  To je bogatega Negojega hčer: (negoje nom. popr., Miki. lex. 45S s. v. „nega").
2)   Otrokovica = deklica.
3)  Pogrešaš je pa v novi bolgarščini, ki je izgubila do malega sklanjo (deklinacijo).
4)   „Mojega očeta oče" itd. Vendar bode zarad določnosti ali jasnosti pisati tudi vprihodnje n. pr.: našega starega soseda hlapec, ki boleha (namreč hlapec), ni za nikako rabo; — nasproti pa: hlapec   našega   starega   soseda,    ki   boleha
Živo priporočam pa ta besedni razpored tudi vsem drugim — sedanjim in prihodnjim pisateljem našim, ki naj bi ta posebni razpored, ki se je v narodni govorici zakorenil tako čvrsto,
—    rabili v drugih slučajih (nestalnih) vsaj ,navmes', torej ne vselej, nego po latinskem pregovoru („varietas delectat") vsaj kdaj-kdaj'.')
Kedarkoli se namerim, čitajoČ na tujem knjige ali Časnike slovenske, na hvaljeno staro govorico, oveselim se vselej, kot da sem2) srečal v tuji deželi — starega vrlega znanca iz mile domovine.
Bog daj, da ne bi moje besede ostale — glas vpijočega v puščavi!
(namreč sosed), opravlja vsa dela sam. (Zoper to pravilo greše cesto oni, kateri mislijo — nemški,   a pišejo
—    slovenski.) Namesto: „Nisem videl našega soseda sina" — smeš pa zarad lepoglasja reči pravilno tudi tako: „Nisem videl sosedovega sina", a namesto: „slišal sem od mojega brata hlapca ..." tudi tako: „od bratovega hlapca."
2) Namesto: ,kdaj in kdaj', ,dann und wann'. Belokr. uprav: „kedaj — kedaj"; prim. hrv. ali srb. „kad i kad", „kadkad" ali  „kadkada.
2) Kot da sem (belokr.) = kakor [da] bi bil.