Glasilo organizaoije združenega dela ALMIRA — alpska modna industrija Radovljica z n. sol. o. LETNIK III. ŠTEVILKA 4 december 1976 »Pravice poznamo dobro, obveznosti pa vse premalo« Kmalu bo za nami poslovno leto, ki je po svojih nepričakovanih poslovnih dogodkih najrazburljivejše leto v zadnjem deset letnem obdobju. Temu miso vzrok nove investicije v opremo ali novogradnje v delovni organizaciji, temveč zunanji faktorji, ki so odločali povsem nepričakovano in prekinjali vnaprej programirano delo. Želeli smo imeti stabilizirano poslovno leto prav zaradi. velike odločitve v letu 1975, ko smo pripojili TOZD Šivalnico Boh. Bistrica OZD TIP-TOP. Številni problemi sanacije, izguba, osebni dohodki, preusmeritev proizvodnje, zagotovitev dela im prodaje, so resnično zahtevali nemalo truda vseh odgovornih delavcev, predvsem pa umirjenost v gospodarstvu i(n normalno prodajo v letu 1976. Žal pa so mnogi dejavniki, restrikcije v investicijah, predvsem pa nov plačilni sistem popolnoma spremenili normalni tok že vpeljanega načina dela v nabavi, proizvodnji, predvsem pa v prodaji. V prvem tromesečju je poslovni barometer kazal malone -idealne razmere in upali smo, da se bodo celo naše želje po stabilizaciji uresničile. Podatki o realizaciji so presegli pričakovanja, saj je bila dosežena 150 % realizacija v primeru z enakim obdobjem v lanskem letu. Menili smo, če bodo določene težave ob prehodu na nov -plačilni -sistem, ne bodo -bistveno vplivale spričo že ustvarjenih rezerv, ki bodo lahko igrala pomembno vlogo. Prišel je tisti nesrečni; april, ki ga bodo komercialisti in finančniki v tekstilni industriji še dolgo pomnili. Poleg vrnjene robe s -tržišča, (ki- je močno načela ustvarjene rezerve, je mesec april dobesedno eliminiral vso prodajo. Tovariši te komerciale so kljub -izdatni podpori vodstva tovarne uspeli prodati le v višini 25 % v primerjavi z enakim obdobju v la-nskem letu. Še tako črnogledi napovedovalec takega stanja na tržišču ni pričakoval. Trgovske organizacije so se držale načela, da ob novem plačilnem sistemu najprej počistijo zaloge in šele zatem fedaja-jo -nova naročila. S takim ukrepom mi bila prizadeta samo industrija, temveč tudi potrošnik, ki je bil priča zelo slabi 'izbiri blaga v trgovini. Priprave na jesensko-zim-sko prodajo so bile iz omenjenih razlogov še bolj temeljite. -Prisotna je bila velika odgovornost, da je treba z vsemi mogočimi ukrepi kakor kolii ublažiti obstoječe ekonomsko stanje. Rezultati niso /izostajali, že v mesecu avgustu je bila ustvarjena rekordna realizacija kot še nilkoli doslej. Tudi preostali meseci so se gibali v okviru programa im se je rezultat v 3/4-letnem obdobju bistveno popravil. V samoupravnem pogledu smo sicer že v preteklem letu ugotovili, da smo naredili veliko; imamo delegate in delegacije, delavske svete v TOZD4h itd. Zelo dobro poznamo sa- želijo odem elanom kolektloa družbeno politične organizacije, damoupcaonl organi In ooddtoo pocljet}a »Pravice poznamo...« Nadaljevanje s 1. strani moupravne pravice, vse premalo pa se zanimamo za samoupravne dolžnosti. Danes to mi več beseda, temveč dejstvo, da bo možen korak naprej za boljši dohodek le, če se bistveno spremeni odnos do dela. Koliko besed in časa smo porabili za opozarjanje na disciplino, na odnos do dela, kvaliteto dela, izkoristek delovnega časa, manipulacijo z materiali, pa popravke v že daniiih odločitvah litd. Pri konkurenci, kakršna vlada, bo težko tiskati nove vire dohodka na tržišču. Zadovoljni bomo, če bo trg pokrival podražitve materialov in povečane stroške poslovanja. Dohodek bomo morali iskati v rezervah znotraj tovarne, ki so oqitne. Morah se bomo odpovedati inapakam, 'ki jih delamo na delovnem mestu. Vodje sektorjev in vodje TOZD-ov bodo morali v mejah odgovornosti in pooblastiti ukrepati ob neodgovornem fielu posameznikov, bodo pa tudi nosilci akcije za odkrivanje notranjih rezrv. Smo samoupravna družba, ki zahteva (samoupravno dogovarjanje in tudi obnašanje. Prav poslovno leto 1976 zgovorno dokazuje, da so moderni stroji, nove zgradbe itd. še vse premalo za (dobro gospodarjenje. Na domačem in tujem tržišču deluje močna konkurenca z ugodnejšo ponudbo tako nerazvitih področjih doma kakor tudi nerazvitih držav. Vse to nas resnično vodi' k iskanju notranjih rezerv in če bomo te našli pravi čas, jahko pričakujemo boljše poslovne rezultate. Naša naloga je pravzaprav večja, ker ne moremo mimo vloge, Ki; smo jo sprejeli kot samoupravna družba. Za delovno organizacijo niso dovolj samo sredstva zaj osebne -dohodke, obratna sredstva, urejeno stanovanjsko vprašanje, družbeni standard članov kolektiva itd. Sprejeli' in podpisali smo in še bomo vrsto samoupravnih sporazumov, ki žele zagotoviti hitrejši družbeno — ekonomski razvoj naše družbe kot celote. V ospredju so krajevne, občinske in regionalne sa-mopravne interesne skupnosti lin samoupravni sporazumi republiških samoupravnih interesnih skupnosti. Slabo uslugo bomo napravili družbi, če bodo naša denarna sredstva iz čistega dohodka pičla, oz. le taka, ki bodo tovarni zagotovila samo najnujnejše obveznosti v okviru obratnih -sredstev, 'investicij, plač in sindikalne liste. Družba od nas pričakuje tesno ekonomsko sodelovanje v vseh sporazumih v okviru prispevnih stopenj, bodisi za vrtce, stanovanja, izobrazbo, promet, energetiko, zdravstvo, obrambo, socialno varnost, prosveto, kulturo itd. in je tak družbeni dogovor nujno potre-itd.ben za združevanje sredstev, za izpeljavo solidarnostnih in skupnih nalog. Napotkov za delo v letu 1977 je iz same -prakse v letu 1976 več kot dovolj. Bistveno bo moralo Ito dogajanje vplivati tudi na bistvene odločitve v poslovni politiki, ki zadevajo investicije, preciznejše izdelane programe proizvodnje iin prodaje tako na domačem kakor tudi -na zunanjem tržišču. Kot osnovno načelo in naloga pa bo moral kolektiv sprejeti v proizvodnjih temeljnih organizacijah -in skupnih službah obvezo po odkrivanju notranjih rezerv. Čimbolj se bodo vključevali v akcijo vsi člani kolektiva, tem hitreje i-n gotovo bo cilj dosežen. Sodelovanje v sporazumih v okviru dogovorov za združevanje sredstev pa zavisi prav od akcije odkrivanja rezerv. Danes je popolnoma jasno, da naše prodajne cene ne prenesejo večjih obremenitev. Ni pričakovati, da ibi tržišče spričo velike ponudbe spremenilo odnos v korist proizvajalca. Obratno, pričakujemo poslabšanje, tržnih razmer, (ker že sedanje analize kažejo, da povpraševanje na zunanjem trgu upada, in to predvsem v vzhodnih državah, ki so še pred kratkim predstavljale za jugoslovanske proizvajalce dokajšnjo kupno moč. O bodoči povezanosti vseh treh tekstilnih tovarn, Sukna, Vezenin in Almire še niso bile izrečene zadnje besede. O tem bodo, vsaj upam, v letu 1977 -dokončno spregovorili sami delavci ioz. člani vseh treh kolektivov. Koristno pobudo prav v tej smeri daje zadnji primer skupnega kulturnega nastopa vseh treh tekstilnih tovarn v organizaciji mladine, ki so resnično prispevali k medsebojnem spoznavanju, da si bodo kolektivi 'čimpreje stisnili roke. Taki nastopi so tudi na drugih področjih zažel- jeni in bi jih Mo koristno programsko vključiti v poslovnem letu 1977. Vsem članom kolektiva, zunanjim sodelavcem fin upokojencem želim v svojem imenu in v imenu vodstva tovarne SREČNO NOVO LETO 1977. Miro Kavčič Zlati modefest za „Almiro" Modna priznanja v letu 1976 34569 aLmlra 12240 yu b sajam almira radovijica na ruke generalnog direktora Po teleksu, tki nam je pred dvema mesecema oznanil, da je kolektiv Almire dobili dvoje zlatih košut, dvoje najvišjih jugoslovanskih modniiih priznanj, smo prejeli še mičen zlati kipec Modefesta vase preduzece dobilo je najviše priznanje *zLatnu košutu1 na ^medjunarodnom sajmu odevanja »moda u svetu* u grupi zenska konfekcija i dopunski asortiman na čemu vam najsrdačnije cesti molimo vas da sa predstavnikom preduzeca i kreatorom nagradjenog m<6§la prisustvujete svečanoj predaji .nagrade na dan 8,oktobra u 12 časova u skuptini grada oeograda, dragoslava jovanovica 2. pozdrav beogradski sajam km-rr/mm/2158 5.0eee 15,10.1976 u 18.57 34569 yu almira 12240 yu b sajam Tik pred istekom leta je kolektiv »Almire« prejel še eno priznanje, to je, zlati modefest 1976. »Almira« je prejela zlati modefest za športne artikle iz izredne kolekcije Vesne Gaberšček. Modefest je za poslovne partnerje in proizvajalce, -ki sodelujejo na vsakoletnih modefestovlh prireditvah priredil v čateških toplicah poslovni sestanek, na katerem so -se zbrali tako proizvajalci kot predstavniki trgovske mreže modefesta in ob tej priložnosti priredili tudi modno revijo z nagrajenimi modeli. Oba Almirina modela, spletena iz 100 % volne sta med športnimi artikli požela izredno priznanje. Družbena samozaščita Glede na to, da je neuvrščena im socialistična družba, kot je inaša, še vedno marsikje trn v peti notranjim In zunanjim sovražnikom, oportunistom In konservativcem vseh vrst, in glede na (to, da takšna družba kot je naša, v kateri je najznačilnejše samoupravno odločanje delavcev in občanov o vsem, je treba za ohranitev takšnih odnosov storiti vse, da se le-ti očuvajo, nadalje razvijajo -i-n ohranjajo kot najbolj humani koncept urejenosti človeške družbe. Podružbljanje funkcije družbene zaščite v rnarksi-stično-ideološkem pogle- du, pomeni tudi-lodm-i-ra-nje države v klasičnem smislu in prenašanje njenih najznačilnejših funkcij na vse in vsakogar. Takšen način je v letu -sprejemanja novega zakona o združenem delu in z njim ter prek njega povezanih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov In drugih samoupravnih aktov, stvaren -in reflektiven cdsev (naših družbenih im ekonomskih odnosov ter neuvrščenosti kot osnovnemu izhodišču naše zunanje politike. Ker vemo, da je izvedba družbene samozaščite mo- goča le z zavestnim delovanjem vseh in vsakogar, si poglejmo na kratko še, kdo so glavni -nosilci funkcije družbene samozaščite. Glavni in temeljni nosilec družbene varnosti in samozaščite je prav gotovo delovni- človek in občan, se pravi, mi vsi kot posamezniki. Mi smo -individualno temeljni nosilci vseh ukrepov i-n vse dejavnosti v družbeni samozaščiti. Poleg tega pa (ima družbena samozaščita za svoje nosilce tudi organizacijske in organizirane oblike. Ena takšnih je TOZD, kjer (leže (trajne vrednote socialistične samoupravne družbe. Tu je družbena samozaščita se- Meka] misBi iz Zakona o ljudski obrambi Subjekte sistema splošna ljudske obrambe predstavljajo delovni ljudje In občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti , družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične in druge družbene organizacije. Skupna karakteristika vseh teh subjektov je v tem, da, so aktivni dejavniki, organizatorji in izvrševalci ukrepov na področju ljudske obrambe tudi nosilci pravic in dolžnosti obrambe, svobode in neodvisnosti naše države. Vloga delovnih ljudi in državljanov ikot osnovnih subjektov v sis.emu splošne ljudske obrambe je vse bolj poudarjena, kar je v skladu z njihovim splošnim položajem v družbenopolitičnem sistemu in s podružbljanjem funkcije ljudske obrambe. Obramba države je pravica in največja dolžnost in čast naših državljanov. Beseda je o nedotakljivi in neodtujljivi, a ne podarjeni pravici naših državljanov za obrambo države. Le-ti uresničujejo te pravice organizirano, povezano in združeno na ozemijjti, kjer žive in delajo. Osnovne in druge organizacije združenega dela, kot oblika povezovanja in združevanja delavcev jim stavni del načrtov in razvojnih programov In jobe-nem temeljno poroštvo za učinkovito zaščito samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Adekvatno temu šo tudi krajevne skupnosti eden od nosilcev družbene samozaščite občanov. Družbenopolitične iskupno-st|i pa so najbolj odgovorne za varnost in zaščito na svojem področju. Državni - organi In službe, inšpekcije, pravosodni organi in SDK kot nosilci opravljajo zadeve ih 'naloge v okviru svojih pristojnosti, v skladu s pooblastili za uporabo določenih metod, sredstev fin postopkov, ki jih lahko uporabljajo le in samo ti delavskega razreda kot celote in kot ključna komponenta samoupravno organizirane družbene baze, imajo pomembno vlogo tudi kot osnovni subjekti sistema [splošne ljudske obrambe. Tako organiziram im združeni proizvajalci so osnovna materialna moč in opora celotnega sistema splošne ljudske obrambe glede na to, da organizirajo obrambne moči družbe kot svoje lastne moči. Krajevne skupnosti so osnovne samoupravne skupnosti in po svojem pomenu osnovna oblika organiziranja, povezovanja in združevanja delovnih ljudi in občanov v naselju, delu naselja ali v več povezanih (naseljih. Le-te predstavljajo danes skupaj z osnovnimi im drugimi organizacijami združenega dela bazično komponento obrambnega organiziranja, kjer se lahko najbolj pokažejo elementi samoorganiziranja in samoobrambe, samostojnost in samoimciativa človeka-borca, krajevne razmere (im |pogojl, bogate revolucionarne Izkušnje in tradicije narodov in narodnosti Jugoslnvjie iz narod n oosvobod i Ine vojn e in socialistične revolucije. Družbenopolitične organi- organi in zlužbe. Pri tem gre za strokovno pomoč samoupravnim fin drugim družbenim subjektom. S svojim ravnanjem pa so ti organi dolžni vplivati na podružbljanje varnostnih zadev. Poleg že omenjenih so tudi JLA ijn teritorialna obramba važni nosilci družbene samozaščite, že po naravi imajo svoje zadolžitve, zlasti na področju varnosti1. Gre pa še za nekaj več: imajo sami izdelane sisteme samozaš-. čite in po tem se opirajo na celovito organiziran in enoten sistem družbene samozaščite. Eden glavnih organizacijskih in 'idejnih nosilcev družbene samozaščite pa je vsekakor Zveza komu- zacije so prav tako pomembni subjekti v sistemu splošne ljudske obrambe, ker je obramba države funkcija celotne na.e družbe lin vseh njenih delov in struktur, a v tem sklopu tudi vseh družbenopolitičnih skupnosti. Vloga federacije je poudarjena, ker je /obramba naše socialistične družbe ena od trajnih in najbolj vitalnih, skupnih interesov vseh narodov in narodnosti in delovnih ljudi in državljanov Jugoslavije. Iz takšne vloge federacije izhaja njena pravica in dolžnost, da zagotovi neodvisnost, ozemeljsko celovitost lin .zaščito njene suverenosti v mednarodnih odnosih, da odloča o vojni in miru, da ureja osnovo sistema ljudske obrambe kot enotne osnove planov in pripravljenih ukrepov družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Vloga in mesto republik in avtonomnih pokrajin v sistemu splošne ljudske obrambe ter posebno v organiziranju teritorialne obrambe je eden izmed izrazov njihovega splošnega položaja v družbenopolitičnem sistemu. Občine so samoupravne in osnovne družbenopoli- nistov, ki mora spodbujati vse družbene sile k organiziranju iiln razvoju zaščite in varnosti, ki mora biti v središču vseh družbenih prizadevanj za organiziranje družbene odgovornosti ter ustvarjati možnosti, da se čim širši krog občanov vključi v družbeno samozaščito. Poleg ZK ima pomembno nalogo kot nosilec družbene samozaščite tudi SZDL, ki predvsem daje pobude za urejanje številnih vprašanj, obvešča delovne ljudi in občane ;o funkciji, mestu in vlogi družbene samozaščite ter jih obvešča in seznanja z nevarnostmi, ki prete naši socialistični samoupravni družbi. tiene skupnosti in so tako osnovne nosilke obrambnih priprav lin vseh načinov splošnega ljudskega odpora. Družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije prav tako predstavljajo pomembne subjekte v sistemu splošne ljudske obrambe. Njihova vloga je predvsem izražena v idejnopolitičnih in moralno-psiholoških pripravah naše 'družbe za obrambo pred napadi in metodami ter sredstvi specialne vojne. Obiskali so nas Gospa Yurdagul Sadiklar, soproga guevernerja turške banke je obiskala našo delovno organizacijo v spremstvu Miloše Jukiiičeve, direktorice dokumentarno devizne kontrole pri NB Slovenije. Gospa Sadiklar isi je z zanimanjem ogledala proizvodnjo, se zelo laskavo (izrazila o delovnih pogojih, v katerih (delavke delajo iin prav tako (izredno pohvalila pestro izbiro, modnost in udobnost naših artiklov. Predstavniki skupščine občine Brus in tekstilne tovarne Brusjanka v pogovoru z vodstvom naše OZD, na katerem so se dogovorili o medsebojnem poslovno tehničnem sodelovanju. DOPISUJTE e V NAŠE GLASILO DELAVSKI ZAKON Dne 25. novembra letos je bil po temeljitih pripravah sprejet v Zvezni skupščini zakon o združenem delu. Ta zakon je vsekakor za sprejemom same ustave naš najpomembnejši akt. Kot temelj socialističnega samoupravnega združenega dela utemeljuje oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, družbeno lastino produkcijskih sredstev- pravico do dela z združenimi sredstvi in družbeni značaj dela, ter samoupravni položaj delavcev v združenem delu, ki mu omogoča demokratično samoupravno odločanje o delu in družbeni reprodukciji. Pomen novega zakona \ni samo v njegovi revolucionarni vsebini, s katero neposredno vnaša ustavna načela v našo delovno prakso, ampak tucjit v načinu njegovega sprejemanja. Sprejeli smo ga plebiscitarno na naših polletnih zborih, primerjajoč predlagane rešitve zakona z (našo dnevno prakso. V tem pa je drugi del njegove pomembnosti1. Vsa praksa delavskega razreda Jugoslavije pri upravljanju in razvijanju socialistične samoupravne prakse je strnjena v zakonu in omogoča neprekinjen proces osvobajanja človeka. Vsebinsko je zakon razdeljen r.a 6 poglavij in 671 členov, v katerih sistematsko in pregledno obdeluje vso zahtevno snov. V temeljnih določbah, ki se navezujejo neposredno na ustavo, opredeljuje temelje združenega dela, sistem samoupravne demokratične organizacije združenega dela in socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose. V drugemu delu zakon razlaga in urejuje odnose prii pridobivanju dohodka kot so: družbenoekonomska vsebina dohodka, podlage za pridobivanje dohodka in družbenoekonomski položaj delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno poklicno dejavnost, ugotavljanje dohodka in jnjegovo razporejanje, razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Pri tem je posebej poudarjena dru- žbena vsebina dohodka in določila, da delavcu v temeljni organizaoij|i' združenega dela gre osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb, kot tudi za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, ki so na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma zakona krijejo iz njegovega osebnega dohodka. To poglavje oziroma ta del zakona je vsekakor napo-membnejši, ;saj obravnava dohodkovne odnose. Pridobivanje oziroma ustvarjanje dohodka in njegova delitev je vedno le dohodek temeljne organizacije in se kot tak tudi izkazuje. V tem delu zakona so obdelana tudi medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu, to je razmerja delavcev v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti. Obdelana je sklenitev delovnega razmerja, določene so pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, odgovornosti za delovne obveznosti, predvidene kazni ea kršitev im podani elementi, kako lahko preneha delovno razmerje. Pri kršitvah delovnega razmerja je med drugimi disciplinski ruji ukrepi zakona tudi denarna kazen, ki je predvidena za nekatere hujše kršitve delovnih dolžnosti. Tretji del zakona je v celoti posvečen samoupravnemu organiziranju združenega dela, posebej pomemben je 320. člen, ki postavlja pogoje kdaj imamo delavci pravico iin dolžnost, da se organiziramo iv temeljni organizaciji združenega dela. Tak del mora biti delovna celota, rezultati dela se morajo samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in še, da delavci kot temeljna skupnost .lahko v celoti uresničujejo vse svoje samoupravne pravice. Nekatere novosti so tudi pri pojmu delovna organizacija lin združevanje v sestavljene organizacije združenega dela. Četrfiii del obdeluje uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu. Govori torej o odločanju delavcev. Uzakonja zbore z (referendumom in druge oblike osebnega izjavljanja, delegate v delavskem svetu, nadzor nad delom organov lin služb, kakor tudi odločanje po delegacijah iin delegatih v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Pomembno mesto v tem delu je posvečeno obveščanju, saj brez dobrega, pravočasnega, resničnega in popolne- Republiški svet zveze sindikatov Slovenije je na seji, dne 20. decembra 1976 sprejel končno besedilo sindikalne liste 1977. V sindikalni listi so zapisana stališča skupnega dogovora o tistih vprašanjih, za katera si sindikati prizadevajo, da bi bila enotno urejena in vgrajena v območnih družbenih dogovorih in v samoupravnih dejavnosti o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke dejavnosti ter v samoupravnih splošnih aktih TOZD in drugih organizacijah zdru- ga obveščanja ni celosne-ga obveščanja. Peti in šesti' del zakona obravnavata kazenske sankcije proti kršilcem posameznih določb, predvideva razne prekrške itn določa kaj je potrebno vse storiti za uveljavitev zakona. (Posebej pomemben je 660. člen, ki pravi v svojem prvem odstavku naslednje: »obstoječe temeljne 'in druge organizacije združenega dela, poslovne sku- ženega dela in delovnih skupnostih. Sindikalna lista nima neposredne pravne veljave. Temeljni namen je oblikovati enotna merila za oblikovanje sistema delitve sredstev za osebne dohodke po delu iin rezultatih dela, kakor tudi minulega dela, ta menila pa so vsklajena z določili zakona o združenem delu. (Sindikalna lista opredeljuje enotne kriterije za izplačh lo osebnih prejemkov pa tudi različnih pravic iz sklada skupne porabe. Seveda to ne pomeni, da bodo višine, ki so navedene pnosti in organizacije poslovnega združevanja morajo prilagoditi svojo organizacijo in vsakladiti samoupravne sporazume o združevanju, druge samoupravne sporazume, statute iin druge samoupravne splošne akte s tem zakonom v rokah, ki jih določajo programi za izvajanje določb tega zakona, najpozneje pa v dveh letih od njegove uveljavitve«. Alenka Bole — Vrabec v sindikalni listi avtomatično vgrajene v samoupravne sporazume, ker je to odvisno od naših možnosti, od uspešnega poslovnega rezultata, od doseganja objektivno planirane poslovne uspešnosti. Za informacijo navedimo le tiste postavke sindikalne liste, ki so valorizirane glede na povišanje živ-Ijenskih stroškov (14 odstotkov) . Dnevnice za sfužbena potovanja v državi znašajo: — cela dnevnica največ 170 din Srečanje upokojencev V Grajskem dvoru so se tako kot že prejšnja leta zbrale članice kolektiva, ki so se letos upokojile. Srečanje je bilo prisrčno in v svojem pozdravnem govoru je direktor Kavčič naglasil, da je v slehernem uspehu kolektiva vgrajen delček prizadevnosti' vsakega posameznika. Obenem je tudi naglasil, da bomo v bodoče poskušali vezi z upokojenci Almire še utrditi. Vse upokojenke so prejele tudi spominska darila, barvno fotografijo z delovnega mesta in leposlovno knjigo. Srečanje upokojencev: od leve proti desni Stoje predsednik DS OZD, Brinšek Franc, vodja spl. kadrovskega sektorja Ivan Cerkovnik in gl. direktor OZD, Miirko Kavčič. Sede: Amalija Bole, Kati Dolinar, Mariča Korošec, Helena Cerar, Manija Strgar iin Tončka Grilc. SINDIKALNA LISTA 1977 Podeljene jubilejne nagrade Zapis o srečanju in posvetu s predstavniki Koroških Slovencev Stanje na Koroškem in neposredne naloge v sodelovanju s koroškimi Slovenci. Občinska konferenca SZDL Radovljica je 17. decembra pripravila srečanje s predstavniki koroških Slovencev. Srečanje je otvoriI Jošt Role, predsednik koordinacijskega odbora za odnose z zamejskimi Slovenci, zdomci in drugimi jugoslovanskimi narodi pri obč. konferenci SZDL. S podelitve jubilejnih nagrad v radovljiški temeljni organizaciji im SDS skupnih služb. V mesecu decembru nagrade dolgoletnim Jubilejne nagrade so 20. let delovne dobe Ažman Marija Gluščič Francka Jesenko Sonja Kejžar Minka Marjanovič Cveta Primožič Marica Rogač Jakob Ropret Minka Smolej Magda Šturm Jelica Uršič Alojz Senica Jelica Janša Jelka Oblak Terezija so bile podeljene tudi jubilejne in prizadevnim članom kolektiva, prejeli: 10. let delovne dobe Špendav Mirko Preželj Antonija Galič ing. Nedeljko Ferjan Marija Fir Zalka Lindič Meta Luznar Marija Palovšnik Mira Rozman Jelka Valentinčič Fani Zalokar Hermina Hribar Ivana Knific Marija Močnik Miroslava Oblak Majda Sodja Mira Smukavec Apolonija Hribar Frančiška Čebrom Valerija Djokič Mira Klančič Zdenka Vincetič Irena Po krajšem kulturnem programu je prvi spregovoril predsednik NSKS dr. Grilc Matevž ter je v začetku obsodil dejanja avstrijske vlade. Na kratko je orisal potek glavnih dogajanj ina avstrijskem koroškem ter njihove vzroke. Ob plebiscitu so se koroški Slovenci iz različnih vzrokov odločili za Avstrijo, ile-ta pa ni izpolnila svojih obljub in je vedno bolj kršila vse pra- Ob tej priločnosti jubilantom iskreno čestitajo: vodstvo podjetja, samoupravni organi in družbeno politične organizacije celotne organizacije združenega dela. Na fotografiji: podelitev jubilejnih nagrad v radovljiški temeljni organizaciji. Li H Kozinc, poverjenik za kulturo v predsedstvu UO ZSMS — pol dnevnice največ 110 din — znižana dnevnica (za odsotnost 6 do 9 ur) največ 55 din Stroški prenočevanja se krijejo največ do 195 din. Stroški prenočevanja, če delavec ne predloži računa so največ 80 din. Kilometrina ostane 1,50 din za prevoženi kilometer, valorizirana bo med letom po podražitvi bencina. Terenski! dodatek znaša največ 80 din na dan, nadomestilo za ločeno življenje pa znaša mesečno največ 1.425 din. Regres za prehrano med delom znaša največ 255 din mesečno in se po novem nadomešča iz sklada skupne porabe. Regres za letni dopust bo znašal od 1.100 do 1.400 dim. Nismo našteli vseh vsebinskih sprememb nove sindikalne liste, z njtimjl se bomo seznanili ob spreminjanju našega samoupravnega sporazuma, takrat bodo strokovne službe pripravfnle konkreten predlog, ki ga bomo obravnavali na zborih delovnih ljudi. A. V. Razpis za razstavo ročnih del Konferenca osnovnih organizacij sindikata »Almire« vabi vse članice kolektiva »Almire«, ki se ukvarjajo z ročnimi deli, da svoje najbolj mične iln lepe izdelke pripravijo za razstavo ročnih del, ki jo bo KOOS pripravila ob mednarodnem prazniku žena, 8. marcu 1977. Ročna dela oddajte vključno do 1. marca predsednikom izvršnih odborov v posameznih temeljnih organizacijah. Strokovna žirija, ki jo bodo sestavljali po ena članica izvršnega odbora iz vsake temeljne organizacije in kreatorki Maruša černilec (in Vesna Gabrščnik-llgo bo ročna dela tudi ocenila, troje najboljših in spretnih pa bo prejelo knjižna darila na temo ročnih del. KOOS »ALMIRA« vice, ki so bile določene s 7. členom avstrijske državne pogodbe. Velik udarec za koroške Slovence je bila prav gotovo odprava dvojezičnega šolstva. Vedno bolj se je pojavljala lin se še pojavlja gospodarska kot socialna diskriminacija. Ljudje, ki so se v preteklosti borili proti fašizmu, danes nastopajo proti koroškim Slovencem. Največji odstotek predstavlja kmečko prebivalstvo, ki pa se vedno bolj seli v mesto in si išče delo v industriji ter ostalih dejavnostih. Na Koroškem je veliko nemškega in zahodno evropskega kapitala, zato je paš človek prisiljen iskati delo pri nemških delodajalcih; leti pa odločno prepovedujejo vsakršno narodno zavest, sicer grozi Slovencem, da jih odpustijo z delovnega mesta. Leta 1970 so začeli koroški Slovenci odločneje opozarjati avstrijsko vlado na njene dolžnosti in glavni pobudnik je bila prav mladina. 7. julija letos je avstrijska vlada sprejela Izakon, iki spet dopušča preštevanje — ugotavljanje števila koroških Slovencev glede na občine. Preštevanje naj bi se vršilo vsakih 5 ali 10 let in že čez 15 let bi ostal le še neznaten odstotek koroških Slovencev. Vemo, da je preštevanje 14. novembra ; letos pomenilo velik poraz avstrijske politike, vendar je dr. Grilc poudaril, da je položaj še slabši za rešitev manjšinskega problema, kakor pred 14. novembrom, ter da se borba šele začenja. Zahvalil se je tudi za moralno podporo vsem narodom Jugoslavije. Zapis o srečanju... Nadaljevanje s 5 strani Drugi je spregovoril tajnik zveze slovenskih organizacij Srečko Wieser /iin orisal trenutni položaj na Koroškem: koroški Slovenci morajo biti bolj enotni kot kdajkoli. Vse močnejše so težnje, da se ustvari enoten gospodarski im kulturni prostor, ki zajema Koroško, Trst in Madžarske ob naši meji. Gospodarska zbornica Slovenije in Ljubljanska banka, kakor tudi! nekatere gospodarske organizacije so že ponudile konkretno pomoč pri sodelovanju. Tovariš Wieser je poudaril nujnost, da hi lahko koroški Slovenci sprejemali ljubljanski TV program in obratno. Slovenske oddaje bi veliko pripomogle, da bi se mladina lažje in hitreje učila slovenskega jezika, (obenem pa bi ljudje dobili občutek enakopravnosti, zmanjšali bi tudi vpliv namenske propagande s strani avstrijske TV, kaj vemo, kako zelo se informacije in stališča do političnih in drugih dogodkov razlikujejo med eno in drugo televizijsko hišo. Moral bi se izoblikovati tudi koncept regionalnega sodelovanja s koroškimi Slovenci. Radovljiška občina na primer že lepo sodeluje z njimi, predvsem na kulturnempodroč-ju. Tretji je spregovoril predstavnik koroške mladine o njenih smernicah in delu; mladina je v vseh akcijah pokazala veliko mero samozavesti in borbenosti. Za glavni cdIj so si zadali ustanoviti močno mladinsko organizacijo s skupnim organom ter v večji meri vključiti kmečko mladino — sedaj je najbolj aktivna študentska in dijaška mladina. Sledila je razprava im v pogovoru smo slišali še nekaj zanimivosti. Zopet je bill poudarek na gospodarski rasti Koroške kot na enem od momentov osvobajanja in večjih svoboščin. Tako npr. smo iz- vedeli, da je propadel načrt Gorenja, da bi zgradili na Koroškem svoj obrat in tako zaposlili naše ljudi, saj je naletelo pri ustanavljanju obrata na prevelike težave s strani Avstrijcev. Ravno tako se pojavljajo težave pri zamisli Elana, da bi skupno s švedsko firmo ustanovil firmo za športne (izdelke v Celovcu. Kot smo slišali, so v Celovcu še dandanes prostori, kamor Slovenci nimajo vstopa. Na zboru delavcev, ki je bil v TOZD Nova Gorica, dne 25. nov. 1976 smo enoglasno izvolili nove vodje skupin im njihove namestnike. Za vodjo I. skupine je bila Izbrana SANABOR SONJA (pletil-nfca), namestnik LOJK JELKA. II. skupina: KENDA VERA ^šivalnica) namestnik KLANČIČ ZDENKA III. skupina: HROBAT SILVA (pletilni-ca) namestnik IPAVEC CVETA IV. skupina: KOŠMRL ANDREJA [šivalnica) namestnik KAVS HELENA SANABOR SONJA Sonja je bila rojena 21. 4. 1954 v Postojni. Je poročena in ima triletnega sina Sašo. Živi o Ozeljanah pri Novi Goriči. V novogoriškem TOZD pa je zaposlena že 7 let kot pletilja. 1. I kateri družbeno-poli-tični organizaciji si še vključena? Sem samo član 00 ZSMS v Almiri Nova Gorica. 2. Kot novi vodja skupine mi lahko poveš, kakšen se ti zdi potek dela v našem TOZD? S potekom dela v TOZD nisem preveč zadovoljna. Ker je pogosta menjava artiklov, gre delo počasi od rok in zato je tudi osebni Zato so z velikim trudom kupili zemljišče, kjer nameravajo zgraditi kulturni dom. V ta namen bodo organizirali široko nabiralno akcijo — tudi v Jugoslaviji. Poskušajmo se tudi mi zamisliti nad žgočimi vprašanji in težavami koroških Slovencev (im jim dajmo vsaj vso moralno podporo ali pa se bomo morda vključili v konkretne akcije gospodarskih, kulturnih in predvsem turističnih stikov z našimi zamejci? Lili Kozinc dohodek vedno manjši. Skupne službe naj bi se bolj pobrigale za nemoteno proizvodnjo, n. pr. pra-kroje, točnejša navodila. KENDA VERA Rojena je bila 16. 1. 1954. Je poročena in ima enoletno hčerko Tanjo. Živi v Novii Gorici. V Almiri pa je zaposlena 5 let na fazi likanja. 1. Zaenkrat sem član 00 ZSMS v TOZD in blagajnik OOS Sindikata. 2. Po mojem ^mišljenju potek proizvodnje ni tak kot bi moral biti. Velikokrat nam zmanjka delo na likanju in nas potem prestavljajo s faze na fazo. Pač tam, kjer je delo. Tako tudi osebni dohodek ne more biti zadovoljiv. Pa tudi medfazna kontrola je premajhna. Velikokrat odkrijemo napako, ko je artikel že na končni kontroli. Nato pa ga lahko začnemo znova obdelovati. Ne vem kdo je temu kriv, vendar nekdo bi za to moral skrbeti, ker se ta napaka zadnje čase pogosto ponavlja. In tako še enkrat poudarjam, da se naš osebni dohodek manjša. Dodam naj še to, |da tudi dobava končnih mer in pomožnega materiala prihaja v novogoriško Almiro iz Radovljice z večkratno preveliko zamudo. Predstavljamo vam delegate samoupravnih organov Poslavlja se Alenka Bole — Vrabec »Šla je nekoč kraj mrtvih koč, zavita v črn pled ... « je napolnjeval radovljiško kino dvorano z zelo dobro, zdeklamirano Borovo Roško balado močan, šolan glas Alenke Bole-Vrabec. Za Praznik žena, pred skoraj tremi leti je bilo to. Takrat sem se prvič srečala z njo, kot se gledalec, eden med mnogimi, sreča z umetnikom. Pa drugo srečanje? Povsem nasprotno. Izza očal rjave oči hočejo biti resne, pa jim povsem ne uspe. Resne, zaradi1 resnega poklica, ki ga je Alenka od 1. 1. 1974, ko je iz uredništva radijskih iger pri RTV Ljubljana prišla v Almiro, opravljala kot sekretar samoupravnih organov ter glavni in odgovorni urednik glasila delovne organizacije. Od aprila 1974 ima glasilo Almire sedanjo podobo. Dvomesečnik je, katerega kvaliteta je od Izdaje do izdaje boljša; veliko je tu Alenkinega. Bila je razpeta med poklicem uslužbenke Un njenim pravim poklicem gledališke igralke. Eno je bila dolžnost, drugo notranja potreba. V občini ni' bilo nobene prireditve brez nje. Okoli sebe je zbrala mnoge, ki jim udejstvovanje na kulturnem področju nekaj pomeni. Najmlajši do zrelih ljudi sestavljajo njene retitacijske in dramske skupine. Uslužbenka, žena in mati, kulturni delavec, književni prevajalec. Vse to je Alenka. »Preveč za teh nekaj ur, ki jih ima odmerjenih na dan«, bi rekli. Pa še diplomirati ji je uspelo! V novembru je diplomirala na Igralski akademiji v Ljubljani. S prvim decembrom letos je zapustila naš kolektiv. Ne rada. Dobro se je počutila med nami. Toda odšla je v svoj osnovni poklic. Pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij Radovljica je sprejela delovno mesto režiserja in strokovnega sodelavca za gledališče. Prej je živela med Almiro in kulturo, sedaj med kulturo in Almiro. Ne bo nas zapustila popolnoma. Kadar koli jo bomo potrebovali bo rada prišla: prišla bo zavita v pisan pled, živahna in hitra, takšna kot je. KVIZ USPEL Zamisel o organizaciji kviza se je porodila že zgodaj spomladi, ko smo z novim predsedstvom pripravljali akcijski program. Sama predstava ibi morala biti že ob obletnici! 40-letnice štrajka tekstilnih m gradbenjih delavcev, vendar smo zaradi obilice dela, ki se je nakopičilo pred letnim dopustom, na to kar malo