TEDNIK
LETO Lil, št. 45  PTUJ, 11. NOVEMBER 1999 CENA 130 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Vigoia za obstof
Zagotovo človeštvo še nikoli ni stalo pred tako usodno odločitvijo
kot v teh dneh, pred koncem drugega tisočletja. Svarila okolje-
varstvenikov se šal uresničujejo, saj že občutimo, da si s posegi v
naravo, z motenjem naravnega ravnotežja in neurejenim okoljem
režemo vejo, na kateri sedimo. Življenjske mre in možnosti za va-
ren razvoj civilizacije si krnimo predvsem sami in to zavestno, saj
se ozonska plast, ki nas varuje pred nevarnimi učinki ultravijo-
ličnega sevanja, nenehno tanjša. Če bi se danes odločili, da takoj
ukinemo vse, kar uničuje ozon, bi izboljšanje lahko čutili šele čez
kakih 20 let. Zato si ne smemo privoščiti, da bi bila svetovna
družba prihodnosti na prelomu tisočletja projekcija sedanjosti, ki
ne upošteva okoljevarstvenih omejitev. Tudi pri nas na sončni
strani Alp.
Kako majhni smo. Slovenija predstavlja teritorialno le 0,04
odstotka površine sveta, a ima sočasno 2 odstotka vse biološke raz-
novrstnosti na Zemlji. V naravovarstvenem pogledu smo torej pra-
vi gigant in ob borih dveh milijonih prebivalcev imamo ob vseh
vladnih institucijah registriranih kar 128 okoljskih nevladnih or-
ganizacij. Kljub polnim ustom ekologije pa se še naprej obnašamo
zaplotniško, balkansko, ali če hočete, samouničujoče. Ne morem
razumeti, da prav nikogar ne moti dejstvo, da recimo na
Dravskem polju, ki je s svojim depresijskim lijakom glavni rezer-
vat pitne vode v Sloveniji, nekdo odvaja odplake in svoje iztrebke
v opuščene studence. Katastrofa. V ekološko zavedajočem se svetu
bi bili vsi na nogah, pri nas pa ostajamo pri nemočnih skomigih z
rameni in obračanju oči vstran. Dokaz več, da je ravnanje z
odpadki zaradi prenapolnjenih deponij in divjih odlagališč vse res-
nejši slovenski problem. Stroka zatrjuje in razviti svet dokazuje,
da so sežigalnice odpadkov okolju najmanj nevarne. V Švici, reci-
mo, so prvo sežigalnico zgradili že leta 1905 in danes pokurijo kar
98 odstotkov vseh odpadkov. Tudi pri nas že nekaj časa ne stojimo
križem rok, saj smo bili pred dnevi priča prvi javni predstavitvi
ene od možnih sežigalnic v kidričevskem Talumu. Ali jo bodo
zgradili ali ne, je stvar zavestne (ne politične) presoje. A odločiti se
je treba čimprej in najti prijaznejšo pot do narave. Nihče ne
pričakuje, da bomo slekli svoja oblačila in se vrnili k prednikom v
Potočko zijalko, a dejstvo je, da tako preprosto kot do sedaj, s po-
metanjem smeti pod tuji prag, pač ne bo šlo naprej. Dognano je,
da je pri ekološkem osveščanju najpomembnejše izobraževanje,
zato me je prijetno presenetila skupina mladih iz našega okolja, ki
želi v procesu izobraževanja doseči uvedbo predmeta o ekologiji;
ker menijo, da je to za obstoj civilizacije pomembnejše kot verouk,
ki ga vsiljuje Cerkev in je *!=-5r^
stvar zasebnosti. Kot vedno        / j/J^     ,      A  j
obstajata dve možnosti ...      / fi^i^nZ^ / CjT^^
Izberimo življenje. / i / "
Še malo se mora zbistriti, pa bo pravi, sta tik pred Martinom sredi vinorodnih Haloz ugotovila
Ivan in Franc. » Foto: JoŽe Bračič
ORMOŽ, MIKLAVŽ / MARTINOV TEDEN
On ga bo krstiL iaz ga bom oil
Občina Ormož je pokrovitelj letošnjega martinovanja, ki so
ga pripravili člani Turističnega društva, Društva vinogradni-
kov in Območna izpostava sklada RS za ljubiteljske kultur-
ne dejavnosti.
Letošnje Martinove prireditve
so se pričele že v torek, 9. no-
vembra. Prvi dan martinovanja
so v ormoškem hotelu ocenjeva-
li vino. V sredo pa so člani Tu-
rističnega društva in Društva
vinogradnikov že tradicionalno
ocenjevali urejenost ter ponu-
dbo hrane in pijače gostinskih
lokalov na področju KS Ormož.
Rezultati bodo objavljeni v so-
boto, zadnji dan ormoškega
martinovanja.
Današnji tradicionalni Marti-
nov sejem, ki se vsako leto zgodi
11. novembra, se je pričel že v
ranih jutranjih urah. Pred hote-
lom danes ponujajo tudi mlado
vino. V petek bosta ob 18. uri v
hotelu enologinji Andreja Brg-
lez in Lidija Ruška predavali o
skladnosti hrane in vina ter kle-
tarskih posebnostih vina leto-
šnjega letnika.
Osrednji dogodek Martinove-
ga tedna pa bo sobotno martino-
vanje pred ormoškim gradom s
krstom mošta in kulturnim pro-
gramom, ki se bo na grajskem
dvorišču pričel ob 10. uri. Pro-
menadnemu koncertu pihalne-
ga orkestra Ormož bo sledil nas-
top ormoškega dekliškega tam-
buraškega orkestra in tambu-
rašev iz Cirkulan. Ob 11. uri
bodo nastopili člani folklorne
skupine Podgorci in ljudski pe-
vci s Huma. Za njimi se bodo
predstavili plesalci folklorne
skupine Ivanjkovci ter zapeli
ljudski pevci iz Obreza in Gma-
jnarice iz Hajdoš. Ob 12. uri pa
se bo pričel Martinov koncert
vinskih pesmi in napitnic. Ob
14. uri bodo razglašeni rezultati
ocenjevanja vin in gostinskih
lokalov. Krst mošta ob 15. uri
bodo tokrat vodili člani Kultur-
nega društva Kog. Društvo
kmečkih žena občine Ormož pa
bo na ta dan pripravilo v hotelu
kulinarično razstavo in prodajo
dobrot Prlekije, ki bo na ogled
med 9. in 15. uro. V soboto se bo
martinovalo tudi v hotelu, gos-
tilni Prosnik ter gostilni Črni
ribič v Frankovcih.
MIKLAVŽ PRI
ORMOŽU • Odpr-
te vinske kleti
Turistično društvo Miklavž
pri Ormožu vabi v Martinovem
tednu v vinske kleti, ki so
odprte že od 6. novembra. Kle-
tarji in vinogradniki vas do
nedelje, 14. novembra, v po-
poldanskem času vabijo na
pokušnjo mošta ter degustaci-
jo vina in dobrot domače ku-
hinje.
Prejšnjo soboto se je predsta-
vil Rado Lesjak iz Vuzmetin-
cev, ki je obiskovalcem gostol-
jubno  ponudil  tudi  medeno
žganje in suho sadje. V nedeljo
so goste v Malem Brebrovniku
pričakali s pečenim odojkom v
kleti Lešničarjevih. Klet
Janežičevih v Velikem Brebrov-
niku je bila odprta v ponedeljek.
Na izletniško kmetijo Kolarič v
Vinski vrh se je splačalo priti v
torek. Poleg ogleda viničarije z
etnološko zbirko so goste popel-
jali med vinogradi s konjsko
vprego. Včeraj se je predstavil
Saško Štampar s Kajžarja,
danes, v četrtek, pa vas pričaku-
jejo v vinski kleti Puklavec v
Zasavcih. Pogostili vas bodo z v
krušni peči spečenim svinjskim
mesom, domačim kruhom ter
črno redkvico z domačim
bučnim oljem. Mošt bodo krsti-
li jutri, v petek, pri Stanku Čuri-
nu v Vuzmetincih. Kot zadnja
se bodo v soboto gostoljubno
odprla vrata vinske kleti Puk-
lavčevih iz Zasavcev.
Martinov teden bodo v kra-
jevni skupnosti Miklavž pri
Ormožu zaključili z nedeljskim
pohodom po turističnih pešpo-
teh. Na pot bodo krenili izpred
osnovne šole ob 13. uri.
Majda Fridl
2
Četrtek, 11. november 1999 - TEDNIK
AierUMNO
PTUJ / »NOVOROJENCEM PRIJAZNA PORODNIŠNICA«
Z dojenjem do zdravja otrok
številni slovenski in ptujski zdravstveni delavci ter drugi gost-
je so se udeležili petkove slovesnosti ob podelitvi prestižnega
mednarodnega naslova ptujski porodnišnici Novorojencem
prijazna porodnišnica. Uradno ta akcija poteka po svetu že od
leta 1991, njen cilj pa je, omogočiti materam prostovoljno iz-
biro najboljšega naravnega načina hranjenja svojih novoro-
jencev, to je dojenja.
Svetovna zdravstvena organiza-
cija in Unicef spodbujata mnoge
dejavnosti za vrnitev k dojenju.
Za prve štiri do šest mesecev
otrokovega življenja priporočata
izključno dojenje, kar pomeni, da
otrok v tem obdobju ne dobi po-
leg materinega mleka nobene
druge hrane ali pijače, nobenih
dud ali cucljev.
Kot je na petkovi slovesnosti ob
podelitvi naziva Novorojencem pri-
jazna porodnišnica ptujski porod-
nišnici kot četrti med 14 sloven-
skimi porodnišnicami (v kratkem
naj bi ga podelili tudi novomeški,
v postopku ocenjevanja pa je tudi
novogoriška) povedala v imenu
ginekološko-porodnega oddelka
Tončka Neubauer Potočnik, dr.
med., so prve korake na poti k
temu nazivu v bistvu naredili že
leta 1991, ko se je porodni odde-
lek preselil v nove prostore, s
čimer so bili dani pogoji, da so
novorojenčki lahko ostajali pri
materah, s čimer so bile dane
možnosti dojenja po želji otrok.
Intenzivno pa so se na pridobitev
naziva pričeli pripravljati leta
1997, ko so akcijo Unicefa pričeli
uresničevati tudi v Sloveniji.
Udeležili so se prvega osnovnega
seminarja slovenskega odbora
Unicefa in Nacionalnega odbora
za spodbujanje dojenja. Sobivan-
je matere in dojenčka je pred dve-
ma letoma postala stalna praksa,
večina mater se je pozitivno
odzvala na spremenjene postopke
v ptujski porodnišnici. Prejeti
naziv zaposlenim v ptujski po-
rodnišnici nalaga, da dojenje kot
najbolj zdrav način prehranje-
vanja otrok še naprej vzpodbuja-
jo, najmanj enkrat letno pa bodo
po napovedih asistenta mag. Bo-
ruta Brataniča, predsednika Na-
cionalnega odbora za spodbujan-
je dojenja, deležni pregleda. Pri
tem jih morajo podpreti tudi dru-
ge družbene institucije oziroma
družba kot celota.
V imenu ministrstva za zdravst-
vo Republike Slovenije in vlade
je ptujskim zdravstvenim delav-
cem ob prejemu tega prestižnega
mednarodnega naziva čestital
državni sekretar v ministrstvu za
zdravstvo prim. Janez Zajec, dr.
med., in povedal, da ta naziv ni
samo priznanje za ptujsko porod-
nišnico oziroma bolnišnico, am-
pak za celotno slovensko zdravst-
vo, ki je na visoki strokovni ravni
tudi v primerjavi z evropskim.
Naziv Novorojencem prijazna po-
rodnišnica omogoča vzpostavitev
zelo jasne hiearhije na oddelkih,
odgovornosti in pravic. Žal pa
slovenska država še vedno ne na-
grajuje požrtvovalnosti zdravst-
venih delavcev v pravi meri.
Ponos je ob prejetem nazivu iz-
kazal tudi ptujski župan Miros-
lav Luci, ki je o ptujski bol-
nišnici govoril kot o regijski bol-
nišnici, kar naj bi zaznala oziro-
ma potrdila tudi država, ter o po-
rodnišnici, ki je nastala z ljubez-
nijo, saj je bila zgrajena s sredstvi
samoprispevka. Direktor ptujske
bolnišnice Lojze Arko, dr. stom.,
specialist čeljustne kirugije, je
med drugim poudaril, da je tudi
naziv novorojencem prijazna po-
rodnišnica rezultat vlaganj te
ptujske zdravstvene ustanove v
znanje in sodobno opremo. Naziv
bi želeli obogatiti tudi z nazivom
prijazne bolnišnice. Ptujska po-
rodnišnica je ena izmed redkih v
Sloveniji, kjer se število porodov
povečuje: do 5. novembra jih je
bila pet več kot v enakem obdob-
ju lanskega leta, letos naj bi jih
bilo čez 800.
Ploščo Unicefa z nazivom Novo-
rojencem prijazna porodnišnica sta
odkrili Tončka Neubauer
Potočnik predstavnica Unicefa
dr. Dunja Obersnel Kveder, ker
je bil ambasador Unicefa Lado
Leskovar zadržan.
MG
Ploščo Unicefa z napisom "Novorojencem prijazna
porodnišnica" sta odkrili Tončka Neubauer Potočnik, dr.
med., Iz ptujske porodnišnice (na desni) in predstavnica
Unicefa dr. Dunja Obersnel Kveder.   Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu je sodelovala tudi otroška folklorna
skupina Klopotec.
Državni sekretar prim. Janez Zajec, dr. med., si je po
končani prireditvi ogledal ptujsko porodnišnico.
PTUJ / OCENA KMETIJSKE ZADRUGE PTUJ
Od povpreine da slabe letine
Tudi v Kmetijski zadrugi Ptuj, eni največjih kmetijskih za-
drug v Sloveniji, zbirajo zadnje podatke o letošnji kmetijski
sezoni in ugotavljajo njeno uspešnost. Kmetijstvo je med le-
tom spremljalo ugodno in manj ugodno vreme, že lanska je-
senska setev seje začela slabo in tako bo letina 1999 med pov-
prečnimi, pri nekaterih kmetijskih kulturah morda tudi med
nekoliko slabšimi.
Začetek spravila kmetijskih pri-
delkov oznani žetev pšenice. Kot
smo med letom že poročali, je
bila količina pšenice letos dokaj
skromna, zato pa je bila boljša
njena kakovost. Od načrtovanih
10 tisoč ton so letos v KZ Ptuj od-
kupili 6 tisoč ton pšenice. Kljub
temu so s količino kar zadovoljni,
saj je bil izpad manjši kot na dru-
gih žitorodnih območjih Sloveni-
je. V juliju in avgustu sprejeto
pšenico so pridelovalcem že
plačali, čakajo pa še na obljublje-
ne tri tolarje za kilogram pšenice
in 54 tisoč tolarjev po hektarju,
kar dolguje država.
Sočasno z žetvijo začenjajo v za-
drugi tudi odkup vrtnin, ki je v
tem času v glavnem končan razen
prevzema čebula in rdeče pese.
Odkup so začeli z zgodnjim
krompirjem, sledile so paprika,
kumarice in vrsta drugih vrtnin.
Pri posameznih vrtninah je bil
odkup zadovoljiv, pri drugih
daleč pod načrtovanim. Pri tem je
potrebno spomniti, da so bili le-
tos izjemno ugodni pogoji za raz-
voj rastlinskih bolezni, ki so v
mnogih primerih več kot razpo-
lovile pridelek. Pod pričakovanji
je tako prevzem 150 ton paprike,
zadovoljni pa so z odkupljenimi
20 tonami feferonov. Doslej so v
KZ Ptuj odkupili okoli 150 ton
čebule, pričakujejo pa je še 250 do
300 ton. Cena čebule trenutno ni
ugodna, pričakujejo pa, da se bo v
naslednjih mesecih nekoliko po-
pravila.
V KZ Ptuj odkupujejo še vrsto
drugih vrtnin: tako so odkupili
okoli 200 ton korenčka, od
načrtovanih 500 ton so odkupili
približno polovico zelja. Zelo pri-
manjkuje krompirja, ki ga ni
mogoče dobiti tudi ob sedanji
precej višji ceni. Zadruga si je za
oskrbo svojih tradicionalnih
kupcev pomagala celo z nakupom
gorenjskega krompirja. Polo-
vično količino načrtovanega pri-
delka so dosegli tudi pri kumari-
cah, saj so jih odkupili okoli 200
ton, kljub precejšnjim površinam
pa so tudi pri kumaricah bolezni
zelo zmanjšale količino pridelka.
Kot novost se je v zadnjih letih
pojavilo pridelovanje jajčevca, ki
so ga letos odkupili 80 ton in je
zanimiv tako po pridelovalni kot
prodajni plati. Poleg tega so letos
začeli odkup lubenic in jih odku-
pili okoli 10 ton, prav toliko so
odkupili paradižnika.
Pomembna za naše območje je
tudi pridelava grozdja. Kot je
znano, je bila tudi letina grozdja
dokaj skromna, saj so ga v zadru-
gi odkupili samo 220 ton. Od ma-
sovnejših kultur trenutno še po-
teka odkup rdeče pese. Doslej so
je prevzeli okoli 1200 ton, upajo
pa, da bodo vso pridelano redečo
peso uspeli prevzeti in posredova-
ti predelovalni industriji do de-
cembra. Se nekaj dni bo tekel od-
kup koruze, ki je bodo prevzeli
okoli 3 tisoč ton in jo po ugodni
ceni prodali ptujski Perutnini.
Kot kaže, je letos dober pridelek
sladkorne pese, tudi vsebnost
sladkorje je višja od pričakovane.
Sicer pa pridelava sladkorne pese
poteka na osnovi pogodb nepos-
redno s Tovarno sladkorja, za-
druga skrbi le za kreditiranje set-
ve in obdelave površin svojih čla-
nov.
Kot je povedal vodja komerciale
v KZ Ptuj Marjan Janžekovič, je
zadruga uspela prodati večino
letošnje proizvodnje. Pri nekate-
rih kulturah so se pojavili pre-
sežki, spet pri drugih je bilo pri-
delka manj, kot bi ga lahko pro-
dali. Vse to pa seveda sodi v ne-
predvidljivost kmetijske proiz-
vodnje.
J. Bračič
TEDENS|<:i KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOS-
REDNISKE HISE
Jesenska
raipalaženje
Jesensko umirjanje narave vpliva tudi na slo-
venski trg kapitala. Slovenski borzni indeks že
nekaj časa izgublja na svoji vrednosti. Pretekli
teden je padel za 0,4 odstotka, vrednost se je
ustavila pri 1838 točkah. Ob takem gibanju
tečajev delnic se bo indeks kmalu srečal s 1800 ]
indeksnimi točkami, kjer ima kar precejšnjo ;
podporo. Med delnicami, ki so se gibale na-
sproti trgu, je bila zopet Mercatorjeva. Njena
vrednost je presegla 14.000 tolarjev, enotni I
tečaj se je v enem tednu povzpel za 0,6 odstot-
ka, od začetka leta pa se je njena vrednost sko-
raj podvojila. Pri pohodu navzgor se je Merca-
torju pridružilo tudi največje slovensko špedi-
tersko podjetje. Vrednost delnice Intereurope jel
po dolgem času gibanj pod 2500 tolarji prebilaj
to vrednost, tečaj se je okrepil za 0,7 odstotka. |
Skoraj vse druge pomembnejše delnice naj-
višje borzne kotacije so pretekli teden izgublja-
le na svojih vrednostih. Farmacevtski delnici sta
tudi tokrat prispevali kar precej k padcu sloven-
skega borznega indeksa. Krki se je vrednost
znižala pod 26.000 tolarji - posli so se sklepali
pri 25.800 tolarjih, kar je odstotek nižje kot pred
tednom dni. Delnica Leka seje gibala za invest-l
itorje nekoliko ugodneje. Njen tečaj je pretekli
teden izgubil 0,3 odstotka in se ne more dvigniti
prek 35.000 tolarjev. Za enak odstotek se je
znižala tudi vrednost delnice Luke Koper. Enot-
ni tečaj delnice je v petek znašal 3.139 tolarjev,
delnico pa se je dalo kupiti tudi nekoliko nižje.
V rdečih številkah so teden končale tudi delnice
slovenskih naftnih podjetij. Petrolu se je vred-
nost znižala za 0,2 odstotka na 26.500 tolarjev,
Istrabenz pa je pokleknil kar za 1.2 odstotka na
2.861 tolarjev. Podot)en padec sta zabeležili
tudi delnici Droge Portorož in Radenske. Delni-j
ci Droge se je vrednost znižala na 34.840, Ra-
denska pa je bila v petek vredna 2.177 tolarjev.
Veliko bolj kot uradna borzna kotacija je bil
pretekli teden zanimiv prosti trg. Veliko pozor-
nosti so vlagatelji namenili predvsem pokojnin-
skim bonom. Tedenska rast je bila kar pre-
cejšnja, saj so bili boni v petek vredni 51,64 to-
larja, najvišji posel pa je bil sklenjen pri 55,9 to-
larja. Ponudba pokojninskih bonov bo na trgu
zelo omejena, saj je odstotek delničarjev, ki so
zamenjali delnice za bone, nizek, poleg tega
tudi vsi ti boni ne bodo zagledali luč trga. Ker
bo tako kupcem na trgu na voljo razmeroma
malo bonov, je cena močno poskočila. Trenut-
no razmerje cen med boni in delnicami poob-
laščenih investicijskih družb kaže, da se trenut-
no splača delničarjem izkoristiti pravico do za-
menjave delnic za bone in le-te prodati na trgu,
saj je vrednost bona kar 20 tolarjev višja od pri-
merljivih praznih pooblaščenih investicijskih
družb, katerih vrednost na trgu znaša 34 tolar-
jev.
Ravno obratno od pokojninskih bonov se je
gibal indeks PIX, ki meri gibanje vrednosti del-
nic pooblaščenih investicijskih družb. V enem
tednu je indeks izgubil slaba 2 odstotka. Veliko
je k temu prispeval padec pida Pomurska
družba 1. Pretekli teden je le-ta padel za 5,5 od-
stotka na 86,5 tolarja. V visokih rdečih številkah
je teden končal tudi sklad Zvon 1. Njegova
vrednost se je znižala za 4 odstotke, investitorji
pa so bili za delnico pripravljeni plačati 75 tolar-
jev. Izmed polnih pidov sta pretekli teden razve-
selila le Triglav steber I in Nacionalna finančna
družba 1. Triglav se je povzpel za pol odstotka
na 95 tolarjev. Nacionalna finančna družba pa
je pridobila 0,3 odstotka.
Trenutno jesensko mrtvilo in pesimistično raz-
položenje na trgu negativno vplivata na gibanje
vrednosti delnic. Stanje na trgu ne kaže na
kakšne bistvene spremembe, vendar lahko do
konca leta še pričakujemo kakšen obrat.
Matjaž Bernik, Ilirika, BPH
PTUJ / O GRADNJI LEKARNIŠKIH
ENOT
Po polževo
do novih lekarn
Prostori za novo lekarniško enoto Lekarn Ptuj na Bregu
so v glavnem urejeni, v teh dneh naj bi izšel javni razpis
za opremo. Če bo šlo vse po načrtih, bo lekarna pričela
delati še letos. Enoto v Gorišnici pa bodo predvidoma
odprli še v tem mesecu, saj čakajo le še na opremo.
Za drugo enoto v Ptuju pa je javni zavod po vseh zapletih, ki so
jih imeli z iskanjem lokacije na Potrčevi oziroma v bližini
zdravstvenega doma in bolnišnice, to le našel ob vpadnici na
Ormoški cesti, v nekdanjem trgovskem objektu Mercatorja, ki ga
je kupil Salus. S tem tudi ni več zadržkov, da ptujski mestni svet
ne bi izdal soglasja zanjo, ker so drugo lekarniško enoto pogoje-
vali s poprejšnjo ureditvijo enote na Bregu.
S tem bo zapolnjena lekarniška mreža na območju mestne
občine Ptuj, ki jo je sprejel in potrdil upravni odbor Lekarniške
zbornice Slovenije januarja 1998 in je tudi vključena v strategijo
razvoja lekarniške dejavnosti do leta 2000 na območju mestne
občine Ptuj in drugih osmih občin, ki so nastale na tem območju.
Po dolgih letih prizadevanj za delitev centralne lekarne v Ptuju
(tudi iz strateških razlogov) sedaj do tega tudi v resnici prihaja.
Direktorju Jožetu Gorencu je uspelo to, kar njegovim predhod-
nikom ni. V pokoj odhaja z otipljivimi rezultati.
MG
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja
RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor; Franc Lačen.
Uredništvo; Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tetinične
redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda; Oliver Težak,
■0 041-669-509.
Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95.
Raičeva 6. 2250 Ptuj:
s (062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.760 tolarjev, za tujino 13.520 to-
larjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7. točko
25. člena Zakona o davku na do-
dano vrednost, Uradni list 23. 12.
1998. št 89
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
strani na Internetu:
mvvv. radio-tednik. si.
E-pošta:
nabiralnik {'^radio-tednik. si
tednik .iamis.net
TEDNIK - Četrtek, II. november 1999
3
PORO€AMO, KOMENTIRAMO
Izvedeli smo
KULTURNI VEČER S PODELITVIJO PRIZNANJ
Vprostorih občine Videm bo 19. novembra tradicionalni kulturni
večer Območne obrtne zbornice Ptuj, na katerem bodo podelili
plakete in priznanja. Sedemnajst obrtnikov bo prejelo bronaste pla-
kete zo 20-letno delo v obrti, pet srebrne za četrstoletno delo v obrti
in dva zlate za 30 let dela v obrti. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi
priznanja in plakete nekaterim obrtnikom za njihov prispevek pri raz-
voju obrti na Ptujskem.
DANES PODELITEV PRIZNANJ NAJBOU
UREJENIM KRAJEM
VLaškem bo danes zaključno prireditev letošnje akcije Turistične
zveze Slovenije Moja dežela, lepa, urejena in gostoljubna. Na
njej bodo podelili priznanja najboljšim v posameznih kategorijah. Po
sedmih zaporednih zmagah, kar doslej ni uspelo še nobenemu mes-
tu, je Ptuj letos med turističnimi kraji zasedel tretje mesto. Zaključna
prireditev se bo pričela s popoldanskim posvetom s turističnimi dela-
vci iz vse Slovenije.
MISS V SOBOTO V LONDON
Danes, 11. novembra, ob 11.11 se bo v prostorih uprave Dela v
Ljubljani pričela tiskovna konferenca pred odhodom letošnje
miss Slovenije Nede Gačnik na svetovni izbor v London, kamor bo
odpotovala v soboto. Ob tej priložnosti bodo predstavili program
njenega bivanja v Londonu in krajih, kjer bodo snemali reklamne in
druge spote, ter njene druge aktivnosti. Izbor miss sveta bo 4. decem-
bra. Neda bo v London odnesla tudi obe svečani oblačili ptujske kre-
otorke Barbare Plaveč Brodnjak in usnjena oblačila, ki so jih sešili v
priznani Hiši usnja Hermana Kokola v Dolanah.
MARTINOVANJE V MESTNI ČETRTI JEZERO
Vdomu krajanov Budina-Brstje bo v soboto, 13. novembra, ob
19. uri veselo martinovanje. Občani te mestne četrti si ga^ bodo
zapomnili tudi po prvem nastopu moškega pevskega zbora MČ Jeze-
ro, ki ga vodi Ladislav Pulko. Sestavlja ga petnajst pevcev.
USTVARJALNE DEUVNICE V OBZORJU
Vklubu Obzorje na Potrčevi cesti v Ptuju bodo vtem in naslednjem
mesecu potekale ustvarjalne delavnice. Od 10. do 12. ure bodo
ob ponedeljkih slikali na steklo, ob torkih bodo izdelovali adventne
aranžmaje in venčke ter novoletne voščilnice. Srečanja ob četrtkih, ki
se bodo pričela 18. novembra ob 10. uri, pa bodo potekala pod
naslovom Naša pot v Potrčevih delih. V prostore kluba Obzorja vabi
tudi skupina Zreli vedež, ki je pripravila izredno zanimivo razstavo fo-
tografskih in kartografskih dokumentov o svojih pohodih in izletih v
ožjo in širšo okolico. Obzorjani vabijo tudi v Središče za samostojno
učenje, kjer lahko dopolnite svoje znanje angleškega, nemškega in
italijanskega jezika ter spoznate osnove računalništva. Aktivnosti
kluba Obzorja so brezplačne, odprt je vsak dan od 8. do 1 7. ure.
KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
Tokratno informativno oddajo sestavlja devet prispevkov. Župani
Spodnjega Podravja so se srečali z ministrom za ekonomske od-
nose in razvoj Marjanom Senjurjem, ptujska porodnišnica je bila
proglašena za novorojencem prijazno, v Miheličevi galeriji so odprli
razstavo fotografij Hermana Pivko, Dušica Kunaver je izdala zbirko
knjig pod naslovom Pod lipo domačo, Tone Fornezzi Tof je za stavo
prekolesaril pet mejnih prehodov, v mestnem vinogradu so 1 8. ok-
tobra imeli trgatev, ena od prireditev, po katerih je znana Gorišnica,
je lukarski praznik, pri intiharjevih v Gerečji vasi je letos zrasla buča
velikanka, in ker nasvetov o zdravju ni nikoli dovolj, si bomo lahko
ogledali tudi poljudno oddajo Kako biti zdrav in zmagovati.
Pripravila: MG
Izvedeli smo
pOmRI SE...
I ... DA bi v naši državi glede na
p'ditve o kontinuiteti prejšnjega
*i^.ima morali voziti po levi kot
Angleži, prehitevati v svetlejšo
prihodnost pa po desni.
... DA te dni policaji pospešeno
preverjajo psihofizično stanje
Voznikov. Menda pri večini ugo-
tavljajo nekoliko zvišan krvni
tlak.
... DA je to mogoče pripisati
izključno vzemirjenju ob pogle-
du na plave luči in uniforme.
... DA med osnovna ruivodila
^mnj^v teh dneh sodi tudi
'dnjc: preden pihneš v ba-
lon, nikar ne zajemaj zraka, saj
je ta korttaminiran z vsaj 0,5
promile.
... DA je minister za kulturo
pred radijskim studiem odložil
žvečilno. Zainteresirani še vedno
lahko poskusijo, kakšen je okus
slovenske kulture.
... DA 50 radijci ministra mor-
da prav zaradi ravnanja z
čikgumo Tuislavljali kulturni mi-
nister.
... DA je imela naša sodelavka
nesrečo, da v nočni dogodivščini
ni naletela na policaja, ki je bil
odlikovan za inovativno obe-
leževanje mlekarjev z odsevnimi
trakovi. Sama je namreč povsem
brez sijaja že v uri strahov stopa-
la proti domu.
... DA je dotična šla mimo po-
kopališča in mimoidočemi dah-
nila: 'Kako me je bilo strah samo
v tej uri.' Pa je mimoidoči odgo-
voril: 'Tudi mene je bilo strah,
dokler sem še živel.'
PTUJ / PRVO DRŽAVNO TEKMOVANJE
SLIKOPLESKARJEV
hunuonitono iioto
\a pobudo gradbene sekcije pri Območni obrtni zbornici
Ptuj, ki jo vodi Branko Goričan in ima okrog 220 članov, bo
26. novembra v Ptuju prvo telunovanje slikopleskarjev Slove-
nije, ki bo poslej tradicionalno ptujsko tekmovanje. Od pobu-
de v prejšnjem letu, za njo je Branko Goričan pridobil celo
sekcijo, do realizacije je preteklo letni dni. Med več kot 50
slikopleskaiji s Ptujskega so se na tekmovanje do sedaj pr^a-
vili štirje, nekaj ekip pa je prijavljenih tudi že iz Ljubljane,
Ce^a in IJutomera.
V okviru tekmovanja bodo eki-
pe, pričakujejo, da jih bo petnajst,
prepleskale prostore nekdanjega
otroškega oddelka ptujske bol-
nišnice, kjer naj bi kmalu pričela
poskusno delati negovalna bol-
nišnica. Zanjo si v ptujski bol-
nišnici prizadevajo že skoraj dve
leti in pol.
Prvo tekmovanje slikopleskarjev
Slovenije ni pomembno samo za-
radi tekmovanja, temveč zaradi
druženja pleskarjev in izmenjave
izkušenj ter humanitarnega pris-
pevka, ki v tem primeru
predstavlja ureditev prepotrebnih
prostorov za negovalno bol-
nišnico. Ocenjujejo, da bo njihov
prispevek vreden okrog milijon
tolarjev. Sponzorja tekmovanja
bosta JUB in Helios.
Branko Goričan je v imenu
gradbene sekcije povedal, da so
glede na to, da gre za prvo
tovrstno slovensko tekmovanje,
zadovoljni z odzivom pri tekmo-
valcih in sponzorjih. Med tremi
možnimi lokacijami tekmovanja
(dornavski grad, grad Bori in
ptujska bolnišnica) so se na pobu-
do sekretarja OOZ Ptuj Janeza
Rižnarja odločili za slednjo. V
ptujski bolnišnici, kjer imajo sko-
raj tisoč prostorov, ki jih je
potrebno redno vzdrževati, so po-
budo sprejeli. Direktor bolnišnice
Lojze Arko je slikopleskarje Slo-
venije povabil k stalnemu sodelo-
vanju. Želijo si, da bi tudi drugo
tekmovanje potekalo v njihovih
prostorih.
Tekmovalce bo ocenjevala po-
sebna komisija, v kateri bodo
predstavnik Poklicne gradbene
šole Maribor, predstavnika JUB-a
in Heliosa ter že upokojena sli-
kopleskarja iz Ptuja Andrej Here-
ga in Vili Kramberger. Za tri na-
jboljše tekmovalce bo nagrade
prispeval JUB. Poleg predsednika
gradbene sekcije Branka Goričana
sta koordinatorja priprav na tek-
movanje še Boris Krajnc in Ivan
Slaček ob strokovni pomoči Bori-
sa Repiča. Branko Goričan je pred
tekmovanjem povedal, da bodo
ptujski slikopleskarji (on ob
pomoči Vilija Krambergerja) pop-
leskali tudi druge spremljajoče
prostore nekdanjega otroškega
oddelka - tiste, ki jih ne bodo ure-
dili v okviru tekmovanja. Vsak
tekmovalec naj bi opleskal eno
sobo z vratnim podbojem.
MG
PTUJ / OBISK V VINARSTVU SLOVENSKE GORICE - HALOZE
Petomna za leto dva fisoi
Vinski letnik 1999 je manjši, kot sta bila letnika '97 in '98.
Leta 1997 so v ptujskem vinarstvu Slovenske Gorice - Haloze
prevzeli 5 mil^onov kilogramov grozdja, lani štiri milijone,
letos pa 2,6 milijona kilogramov, medtem ko v količinsko
normalnih letinah odkup doseže 3 milijone kiogramov. Kako-
vost letošnjega grozdja je bila zelo dobra in ob dobrem kle-
tarjenju je zagotovljen odličen vinski letnik. Še enkrat se je
izkazalo, da narava v daljšem obdobju poskrbi za razumno
povprečje. Po letošnji mai^ši količini grozdja in vina lahko
pričakujemo, da se bo tudi trg vina stabiliziral.
"Vinarji smo ob poplavi vina v
zadnjih dveh letih iskali kupce na
evropskem in svetovnem trgu, kar
bo skupaj z letošnjim
skromnejšim letnikom prispevalo
k umiritvi stanja na domačem
trgu," meni direktor PC Vinarstvo
KK Ptuj, d.d., Andrej Sajko.
"Narava je letos poskrbela za
zelo visoke stopnje sladkorja, že
rizvanci v začetku trgatve so vse-
bovali okoli 83 Oe, zelo dobri so
bili chardonnayji, sauvignoni,
renski rizlingi. Večina grozdja
(okoli 80 odstotkov) je bilo
vrhunske kakovosti. Kako se bo
to odrazilo na kakovosti vina, je
sedaj še težko napovedati, vendar
tudi enologi govorijo o ugodnih
razmerjih med sladkorjem in kis-
linami. Pomembno kletarsko delo
bo sedaj dodalo svoje h kakovosti
vina in pričakujemo lahko čudo-
vit letnik 1999.
TEDNIK: Kako sta preobilna
letnika vplivala na gospodarjen-
je vinskih kleti in kakšno je gos-
podarsko stanje v profitnem
centru Vinarstvo?
Andrej Sajko: "Vinarstvo in vi-
nogradništvo je v minulih dveh
letih zašlo v precej globoko krizo.
Država je morala poseči po ukre-
pih za zmanjšanje zalog vina. Na-
jvečji problem vinogradnikov in
kletarjev je izrazit padec cen vina,
kar je s tržnega vidika ob veliki
ponudbi normalno. Na srečo se je
začelo zadnjega pol leta stanje ne-
koliko izboljševati, vendar je
proces vračanja na vzpodbudnejše
cene vina težavnejši. Vinska pano-
ga v celoti je v globalni krizi, ven-
dar osebno napovedujem, da se bo
kriza v naslednjem letu spremeni-
la na bolje in se bo stanje v vi-
narstvu morda vrnilo na tisto v le-
tih '95 in '96. Tudi slovenski trg se
odpira tujim vinom in dolgoročno
je potrebno skrbeti za nenehno
zniževanje stroškov pridelave
vina in shajanje z nižjimi cenami.
Ptujska klet je svojo količino vina
uspela prodati in ima sedaj
povsem normalne zaloge."
TEDNIK: 260 vagonov grozdja
v letu 1999 je v glavnem iz vino-
gradov vaših kooperantov.
Kakšno je sedaj, po nekaj letih
spremenjenega načina gospo-
darjenja z nekdanjima družbeni-
mi vinogradi, njihovo stanje in
kako je glede obnov in drugih
ukrepov?
Andrej Sajko: "Predlani smo
tudi prek zadruge odkupili 1,4 mi-
lijona kilogramov grozdja, lani
900 tisoč in letos le 210 tisoč kilo-
gramov. Največ grozdja torej res
dobimo iz lastne kooperacije.
Tam so bili letos pridelki dokaj
dobri, nekaj težav je bilo le na
območju Mestnega Vrha, ker je
trikrat klestila toča. Ocenjujemo,
da bi bil pridelek, če ne bi bilo
toče, v kooperaciji nižji 6 do 8
odstotkov, tako pa je glede na po-
vprečne letnike izpad nekoliko
višji. Danes imamo v organizirani
kooperaciji 93 vinogradnikov, gre
za naše nekdanje delavce, pa tudi
za nekaj kmetovalcev. V zadnjem
času je bilo nekaj vinogradniških
obnov, dejstvo pa je, da je
potrebno najprej dokončno rešiti
denacionalizacijo, mi pa že
pripravljamo ukrepe za pospešeno
sajenje vinske trete v Halozah in
srednjih Slovenskih goricah v pri-
hodnjem letu. Verjetno se bomo
odločili za tak pristop, da bomo
pri posameznih proizvajalcih
posadili 2 do 3 tisoč trsov, tako da
se lahko nadejamo med 50 do 100
tisoč novih trsov. Vse skupaj je se-
veda potrebno uskladiti s pravico
do zemlje, naj gre za najemniške
ali druge odnose,^ sedanje
lastniško stanje je za razvoj vino-
gradništva neugodno. Kar pa se
tiče stanja vinogradov, lahko
potrdijo tudi strokovnjaki, da so
kljub letošnjim ugodnim razme-
ram za razvoj bolezni razmere v
naši organizirani proizvodnji
dobre.
V dogovoru s kooperanti orga-
niziramo celotno pridelavo, od
gnojenja in zaščite naprej. S koo-
peranti se dogovorimo tudi o
poznih in posebnih trgatvah. Le-
tos smo že potrgali pozne trgate
sauvignona, chardonnayja in
renskega rizlinga, tudi suhi ja-
godni izbor šipona, na morebitno
ledeno trgatev pa še čaka laški
rizling; ustrezne vremenske raz-
mere pričakujemo v decembru."
TEDNIK: Današnji Martinov
dan je praznik vinogradnikov in
vinarjev. Kako ga boste proslavi-
li v vašem podjetju?
Andrej Sajko: "Martinovanje bo
v Ptuju organiziralo GIZ Poetovio
Vivat. Žal moram reči, da nisem
dovolj vpet v ta dogajanja in mis-
lim, da bi se morali vsi skupaj bolj
potruditi na nivoju mestne občine
in širše. Za vinsko klet lahko po-
vem, da prihajamo v tem času na
trg z novimi izdelki. Čez nekaj
dni bomo dali na ptujski trg novo
penino petoviana 2000; to je prva
penina iz ptujske kleti, proizvede-
na po klasični metodi. Na trgu bo
zaenkrat samo okoli 4 tisoč stekle-
nic te penine, ki bo darilo
ptujskih vinarjev ob prehodi v
leto 2 tisoč. Pripravljamo tudi po-
sebne polnitve rumenega
muškata, renskega rizlinga in še
kakšnega odličnega vina. Marti-
novo je res praznik vinogradnikov
in kletarjev in ob tej priložnosti
jim želim uspešno kletarjenje,
vsem, ki so celo leto naporno dela-
li, pa nekaj zasluženega počitka.
Slovencem je v krvi, da je
potrebno martinovo dobro prosla-
viti in pri tem želim vsem skupaj
obilo užitkov. Vino je na-
vsezadnje nekaj, kar nosimo Slo-
venci v sebi in je tudi del naše kul-
turno zgodovinske tradicije."
J. Bnili
Andrej Sajko, direktor PC Vinarstvo Siovenske gorice -
Haloze, KK Ptuj, d.d.: "Žeiim vam uspešno kietarjenje in
da bi si po celoletnem trdem delu odpočili."
4
Četrtek, 11. november 1999 - TEDNIK
KULTURA, IZOBRAZeVAMJE
VELIKA NEDEUA/ POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ VABI NA RAZSTAVO
Velika Nedelia skozi stoletja
v Pokrajinskem muzeju Ptuj smo pripravili na pobudo krajevne |
skupnosti Velika Nedelja ob osemstoletnici prihoda nemškega
viteškega reda na ormoško območje razstavo o zgodovinskem j
razvoju Velike Nedelje skozi stoletja. i
Velika Nedelja je gručasto
obcestno naselje, ki leži večinoma
ob vznožju Slovenskih goric, na
prehodu na skrajni vzhodni del
Ptujskega polja ob cesti in železni-
ci Ptuj - Ormož, od koder se vzpne
na vinogradniško sleme Kogel.
Zaradi ugodne lege, plovnosti
reke Drave in rodovitnosti
Ptujskega polja je bilo ozemlje po-
seljeno že od mlajše kamene dobe
naprej. Bogate arheološke najdbe
nam pričajo o eneolilskih naselbi-
nah na Drakšelnu in Mihovcih. V
rimskem obdobju je skozi južni
del naselja tekla državna rimska
cesta Poetovio - Savaria, ki je po-
vezovala Poetovio z drugim de-
lom province Panonije. V
zgodnjem srednjem veku so
ozemlje med Dravo in Muro pose-
lili Slovani.
Zgodovina Velike Nedelje je
neločljivo povezana s prihodom
vitezov nemškega reda na
ormoško območje. Ta red je bil
tretji, najmlajši v vrsti viteških re-
dov, ki so nastali kot posledica
križarskih vojn za osvoboditev Je-
ruzalema in drugih svetih krajev v
Palestini. Njegov začetek sega v
leto 1118, ko so Nemci ustanovili
v Jeruzalemu svoje zavetišče - špi-
tal za romarje, ki so ga poimeno-
vali Sv. Marija Jeruzalemska.
V začetku 13. stoletja je bil svet
med Muro in Dravo neposeljen,
"terra nuUius" ali nikogaršnja
zemlja. Predstavljal je mejno
območje med nemškim ce-
sarstvom in ogrskim kraljestvom,
spadal pa je pod oblast mogočnih
cerkvenih gospodov - salzburških
nadškofov. V njihovem imenu je
to posest opravljala in branila
mejo proti Ogrom viteška rodbina
gospodov Ptujskih. V 12. stoletju
sta salzburški nadškof in njegov
ministerial Friderik Ptujski z ve-
likimi težavami odbijala roparske
napade Ogrov. Prav zaradi teh je
Friderik Ptujski leta 1190 poklical
na pomoč novoustanovljeni
nemški viteški red v Sveti deželi.
Z njihovo pomočjo je na veliko
nedeljo premagal roparske horde
ogrskega kralja Emerika. Po
končani bitki naj bi Friderik
Ptujski zasadil na kraju samem v
tla, prepojena s krvjo, zastavo
nemškega viteškega reda z beseda-
mi: "Na veliko nedeljo je bil ta
kraj zavzet in Velika Nedelja naj
se imenuje, nemški vitezi pa naj
ga v prihodnje varujejo in brani-
jo." Salzburški ministerial Fride-
rik Ptujski se je nemškemu
viteškemu redu oddolžil za pomoč
okoli leta 1200 z bogato darovni-
co, v kateri je združil širšo veliko
velikonedeljsko okolico v
zemljiško gospostvo ter na njej us-
tanovil redovno postojanko - ko-
mendo nemškega viteškega reda s
hospitalom Device Marije. Izročil
ji je polovico desetine ter predal
cerkev in patronat nad župnijo.
Redovna, v začetku skromna po-
sest, se je v 13. in 14. stoletja z da-
rovnicami, zamenjavami in naku-
pi naglo večala ter dosegla v
osemdesetih letih 15. stoletja na-
jvečji obseg. Poleg Ptujskih gos-
podov so bogate posesti poklonile
še druge plemiške družine. S pri-
dobitvijo gospoščine Muretinci (z
zamenjavo) leta 1652 se obseg
zemljiške posesti vse do zemljiške
odveze ni bistveno spremenil. Ko-
menda Velika Nedelja je obsegala
skoraj celoten del vzhodnih Slo-
venskih goric ter ravninske prede-
le ob Dravi in Pesnici. Glavnina
zemljiške posesti je bila okrog Ve-
like Nedelje, Trgovišča, Miho-
vcev, Cvetkovcev in Bratonečic,
posamezne kmetije pa je imela
tudi na območju ravninskih vasi
Osluševci, Formin, Placerovci in
Mala vas. Poleg tega je imela še
ribičijo v Pesnici in stari Muri pri
Apačah, pripadala pa ji je tudi
pravica do lova v graščinskih in
podložniških logih. Bila je dobro
organizirana fevdalna posest s
trdno upravo in stalnimi dohodki,
zlasti iz žitne in vinske desetine.
Upravno središče komende je bil
velikonedeljski grad, ki se prvič
omenja že leta 1273. Do 17. stolet-
ja je bil relativno skromen, leta
1542 je bil vreden komaj 500 gol-
dinarjev. V posesti križnikov je
ostal vse do II. svetovne vojne.
Imel je pomembno vlogo pri
obrambi nekdanje nemške meje
proti Ogrom, pozneje pa tudi pro-
ti Turkom ter v bojih s Kruci. Te-
meljito prenovo in razširitev je
doživel okoli leta 1622 pod
vodstvom komturja Markvarda
pl. Egkha.
Danes je Velika Nedelja po-
membno krajevno središče s
sedežem krajevne skupnosti, os-
novno šolo, vrtcem, prosvetnim,
gasilskim domom in športno dvo-
rano. Društveno življenje kraja
poteka v prosvetnem društvu Si-
mona Gregorčiča, lovski družini,
prostovoljnem gasilskem društvu
(Velika Nedelja in Trgovišče), tu-
rističnem društvu in športnem
društvu Partizan.
V petek, 12. novembra, ob 18.
uri bo odprl razstavo v velikone-
deljskem gradu Vili Trofenik,
župan občine Ormož. Vabljeni!
Irena Niavrii
Razglednica Velike Nedelje, ki jo je izdal sredi tridesetih let
velikonedeljski trgovec Franc Medik.
TEDNIKOVA KNJIGARNliii
Pravljiina ura in joga
Joga je celovit mednarodno
priznan način telesne vadbe
za potrebe sodobnega člove-
ka. Vadba joge, veščine, ki ji
je domovina Indija, zajema
povsem naravne vaje brez po-
sebnih pripomočkov ter opre-
me. Joga pomaga razvijati in
ohranjati telesno, duševno in
duhovno zdravje, ki je odločil-
nega pomena v današnjem
stresnem svetu.
V mladinskem oddelku
Knjižnice Ivana Potrča smo se
odločiti za sodelovanje s
ptujsko vadbeno skupino
društva Joga v vsakdanjem
življenju Maribor, k čemer so
pripeljale ugotovitve
zmanjšane koncentracije in
pozornosti pri otrocih, težave
gibljivosti in orientacije ter sla-
ba drža. Pravljične ure v
knjižnici so se tudi doslej
začenjate z umirjanjem in ne-
katerimi elementi joge, ki so
otrokom povšeči. Tako je tudi
želja otrok in staršev za tako
obliko vadbe pripeljala do
nove oblike izvajanja
pravljičnih ur, kjer bodo otroci
uvodoma poslušali pravljico,
nato pa bodo telovadili pod
vodstvom inštruktorice joge
Sonje Trplan, ki vodi tečaje
joge za odraste.
Joga za otroke zajema teles-
ne vaje, vaje pravilnega dihan-
ja, vaje sproščanja in vaje
koncetracije. Redna vadba
pomaga k celovitemu telesne-
mu razvoju otroka, uravnava
gibljivost skeleta s poudar-
kom na hrbtenici in pravilni
drži, vzpodbuja pravilno in za-
vestno dihanje (zaščita pred
boleznimi dihalnih poti),
povečuje telesno zmogljivost
in odpornost proti boleznim,
premaguje napetost in stres,
izboljšuje sposobnost koncet-
racije ter hitrejše in lažje
učenje.
Torej vabimo danes, 11. no-
vembra, ob 17.uri v
pravljično sobo mladinske-
ga oddelka (Mali grad,
Prešernova 33) na uvodno
PRAVLJIČNO URO Z JOGO.
Otroci naj imajo copate in lah-
ka športna oblačila. Pravljične
ure z jogo so namenjene otro-
kom od petega do osmega
leta, skupina pa je omejena na
petnajst udeležencev. Dodat-
ne informacije dobite na tele-
fon 773-230 (Sonja Trplan) in
v knjižnici (778-885, Liljana
Klemenčič).
K spoznavanju joge vam po-
magajo tudi naslednje knjige,
ki si jih lahko izposodite v mla-
dinskem oddelku knjižnice:
Pauline Mainland Posnema-
jmo živali (slikanica joge za
zdravo življenje, Didakta,
1998), Lucy LidelI Joga (Mla-
dinska knjiga, 1991), Joga
uma in telesa (zbirka Za zdravo
življenje, Mladinska knjiga,
1998).
Uliana Klemeniii
FILMSKI KOTIČEK
Divji Divji zaliod
(Wild Wild West)
Hollywoodu je spet uspelo. Razvili so namreč nov
žanr filma, imenujemo ga latiko kar znanstveno-
fantastični vestrn. To pomeni, da je Kirka Dougla-
sa zamenjal Witt Smith, Indijance znanstvenik brez
mehurja, revotveraške dvoboje pa gigantski robo-
tizirani pajek na parni pogon. No, vsaj kaktusi so
ostali isti.
James West (Will Smith) in Artemus Gordon (Kevin
Kline) sta šerifa, ki ju predsednik ZDA najame, da
ustavita zlikovca po imenu Lovetess. To je namreč
zblazneli znanstvenik, ki je izumil neverjetne bojne
stroje samo z enim namenom: da bi razdružil ZDA.
Pogumna šerifa čaka težka naloga ...
Že leta 1876 so Anreriko terorizirali hudobni blaz-
neži, na srečo pa so tudi takrat biti na razpolago
pogumni državljani s srcem na pravem mestu. V
današnjem filmu sta to pogumna, a nekoliko bu-
tasta šerifa, ki si pač pomagata s tehniko, ko
odpovejo možgani. Tako spoznamo, da je Ameri-
ka premogla nekakšne Jamese Bonde že v
prejšnjem stoletju, te da pride tehnika zaradi
puščavskega ozadja v tem vestrnu še bolj do izra-
za. Le kaj se je zgodilo z dobrimi starimi kavbojci
in Indijanci?
In kaj pravi o filmu sam Will Smith? V nekem inter-
vjuju je izjavil: "Jaz sem James West, Kevin Kline
pa je moj partner. Satma Hayek pa je lepa."
Kaj lahko pričakujete od filma, v katerem je glavna
vloga igralke, da je lepa, za Smitha in Klina pa niti
tega ne moremo trditi? Smithova izjava pa film
kljub temu izredno dobro opredeli; brez svojih
zvezdniških igralcev bi namreč pristal, kamor
sodi: na smetišču. Tako pa imajo gledalci vsaj pri-
ložnost opazovati VVillova velika ušesa in obline
Salme Hayek (le malo je tistega, kar ostane očem
prikrito), vse to pa omogoči, da gledalci zapustijo
dvorano brez večjih izgredov.
Če vam ideja znanstvenifantastičnega vestrna še
ni tako domača, ga pač ne uporabite za film Divji
Divji zahod. Na srečo ga lahko poimenujete z izra-
zom, ki bo film še bolje opredelil: polomija.
Nataša Žuran
SLOVENSKA BISTRICA / TEDEN V5EZIVLJENJSKEGA UČENJA
Pohorie, Haloze, Draviniske gorke -
naš živlieniski prostor
Pri Ljudski univerzi v Slovenski Bistrici so v okviru tedna
vseživljenjskega učenja dali osrednji poudarek predstavitvi
javnih del, v okviru katerih nastaja tudi nadvse zanimiv pro-
jekt "Pohorje, Haloze in Dravinjskega gorice - naš življenjski
prostor".
Ker je učenje odkrivanje tistega,
česar ne veš, so pri slovenjebist-
riški ljudski univerzi v okviru
tedna vseživljenjskega učenja
predstavili najrazličnejše de-
javnosti. Pričeli so s predavanjem
na temo "Tudi v starosti aktivni -
mladost in starost z roko v roki",
nadaljevali s predstavijo projekta
javnih del, jezikovnih tečajev in
svetovanja za izobraževanje, us-
posabljanje in izpopolnjevanje.
Zanimiv in dobro obiskan je bil
tudi projekt "Ustvarjamo in se
družimo". Obiskovalce so sezna-
nili z jedrni s področja Dra-
vinjskih goric in etnološkimi de-
lavnicami, kjer so vezli, izdelovali
rože iz papirja, pletli košare, ople-
tali steklenice ter opravljali še
vrsto drugih dejavnosti.
Posebno zanimiva je bila
predstavitev projekta javnih del z
naslovom "Pohorje, Haloze in
Dravinjske gorice - naš življenjski
prostor", s posebnim poudarkom
na spoznavanju preteklosti tega
območja. Direktorica LU Slo-
venska Bistrica Vida Lipoglav je
povedala, da so javna dela, ki jih
organizirajo skupaj z Zavodom
RS za zaposlovanje - Območno
enoto Maribor, Uradom za delo
Slovenska Bistrica ter občino in
jih izvajajo že četrto leto, nastala z
namenom, da vključijo vanje
nezaposlene s četrto, peto in šesto
stopnjo izobrazbe, ki bodo skupaj
s predavatelji raziskali naravno in
kulturno dediščino ter naravne
danosti območja za uspešno turis-
tično dejavnost in turistično vo-
denje. S projektom ter podprojek-
ti bodo tako udeležence tega
javnega dela usposobili za samos-
tojno delo, za samozaposlitev in
zaposlitev ter jim na ta način
ponudili priložnost, da se
dokažejo tudi v drugem poklicu
ali dejavnosti, da pridobijo novo
znanje in tako postajajo motivira-
ni za delo z dokajšnjo mero samo-
zavesti, ki je pri takšnem opravilu
potrebna. Tako bo projekt "Po-
horje, Haloze in Dravinjske gori-
ce - naš življenjski prostor " s šte-
vilnimi podprojekti aktualen in
zanimiv tudi v letu 2000, želijo pa,
da preraste okvire občin Oploini-
ca in Slovenska Bistrica.
Vsak udeleženec javnega dela je
pri projektu "Pohorje, Haloze in
Dravinjske gorice" naredil po tri
seminarske naloge in tako je nas-
tala resnično bogata zbirka
spoznanj o tem območju nekoč in
danes. Omenimo še mentorje, kot
so prof. Srečko Štajnbaher, dipl.
etnologinja Maja Kanop in števil-
ni drugi, prav tako znani predava-
telji. Štirinajst seminarskih nalog
bo opremljenih s kataložnim zapi-
som o publikaciji, te pa bodo
odslej na voljo tudi bralcem v
knjižnici Josipa^ Vošnjaka v Slo-
venski Bistrici. Še kako prav bodo
prišle kot pomoč dijakom pri
pripravi raznih seminarskih na-
log. Štiri od teh nalog so ude-
leženci javnih del predstavili
javnosti in tako prvič nastopili
kot predavatelji. Gorazd Soršak je
predstavil območje Dravinjskih
goric. Srečko Gujt vinsko cesto, ki
vodi preko Ritoznoja, Jolanda
Račel Kurjo vas na Pohorju, ki je
danes ni več, in Mira Pleničar
umetnost izdelovanja okrasnega
cvetja (papirnate povoščene rože)
na območju Pohorja, Haloz in
Dravinjskih   goric   nekdaj   in
danes. Bilo je nadvse zanimivo in
poučno, bo pa potrebno na tem
področju opraviti še veliko dodat-
nega dela in marsikatero
podrobnejšo raziskavo. Vendar je
že to, da so se tega projekta pri
Ljudski univerzi lotili na tak
način, hvalevredno.
Vida Topofovec
TRNOVSKA VAS / OB LETU STAREJŠIH
RAZISKOVALI ŽIVUENJE DEDKOV IN BABIC
Soittfe generciCff
skozi oii otrok
v domu krajanov v Trnovski vasi so malo- in osnovnošolci do 5.
razreda tamkajšnje šole pred kratkim predstavili raziskovalno
delo z naslovom Sožitje dveh generacij. Učenci so na pobudo
vodje šole Angele Fras ob letu starejših raziskovali življenja svo-
jih babic in dedkov, zabeležili njihove življenjepise ter si zapiso-
vali zanimivosti in stare pesmi, vse to pa združili v prijeten kul-
turni program ob srečanju zadnji dan šole pred jesenskimi
počitnicami.
Srečanja se je udeležilo okoli 150 dedkov in babic; najstarejši dedek je
imel 81, babica pa 78 let. Otroci so pripravili razstavo izdelkov, ki so jih
ustvarili s starimi starši: klopotce, pletenine, vezenine in izdelke iz lesa,
babice pa so za to priložnost pripravile nekaj domačih kulinaričnih
dobrot. Za še prijetnejše vzdušje je poskrbel harmonikar - dedek Stanko
Mušič.
Srečanja so se udeležili tudi ravnatelj zavoda Destrnik-Trnovska vas-
Vitomarci Drago Skurjeni in učiteljice, ki so osnovnošolcem pomagale
beležiti preteklost staršev. Ob tej priložnosti je bila izdana posebna
zloženka, v njej pa zapisane ugotovitve raziskovalnega dela : 73 dedkov
in 97 babic je starih od 50 do 69 let, 21 dedkov ter 42 babic nad 70 let,
otroci so našli tudi 13 pradedov in 11 prababic. Najstarejši praded je
star 93, najstarejša prababica pa 94 let. Najpogostejši imeni pa sta, kot je
bilo pričakovano, Franc in Marija.
ak
TEDNIK - Četrtek, 11. november 1999

KULTURA, IZOBRAIEVANJe
GLEDALIŠČE PTUJ / ANA IN KRAU, KI JE PADEL IZ
PRAVU ICE
Mali gkdaUi so navdušeni
premiera otrošlce pravljice Ana in kralj, kije padel iz pravlji-
ce - prve predstave ptujskega gledališča v novi sezoni - je bila
4. oktobra. Doslej se je zvrstilo že kar nekaj ponovitev, ogleda-
lo pa si jih je ogromno malih gledalcev. Predstava je nastala
pod režisersko taktirko Miha Alujeviča, skorajšnjega diplo-
manta Akademije za dramsko umetnost v Zagrebu, Ano igra
Alenka Tetičkovič, kralja pa Niko Krajnc Kus - oba sta stara
znanca ptujskega odra, v pripravi in izvedbi predstave pa so
sodelovali še mnogi drugi.
Tisti, ki so si Ano in kralja že og-
ledali, so bili navdušeni, skupaj z
njima so se za nekaj časa podali v
pravljični svet in pri tem neizmer-
no uživali. Med predstavo so bili
gledalci pozorni, začudeni in tudi
malo prestrašeni. Sanje so se jim
podrle, ko sta se Ana in kralj vrnila
v pravljico. In kaj se je prvošolcein
1. B na OŠ Breg najbolj vtisnilo v
spomin?
Vili Koderman: »Najbolj mi je
bilo všeč, ko je Ana kralju oprala
umazane noge in ko je kralj hodil z
bosimi nogami in zanalašč padel
...Ana je želela kralju pomagati na-
zaj v pravljico, bila je radovedna,
zanimalo jo je marsikaj in kralju je
nagajala.«
Iris Kališnik: »Ana je imela zelo
lepo obleko z rožicami, všeč pa mi
je bil tudi Anin nahrbtnik, poln
čarobnih stvari. Kraj se je zaljubil
v Ano in je jokal, ker ni imel svoj-
ih princesk. Ana je bila njegova
pravljična kraljična in z njo se na
koncu tudi poroči ... Pravljica mi
je bila super.«
Miha Rajh: »Ana ni bila prava
princeska, kralju pa se je zlagala,
da je prava. Samo za nekaj časa si
je želela biti prava princeska in je v
tem zelo uživala Na koncu pred-
stave je bilo strašno, ko se je palača
podrla, mi pa smo se malo
ustrašili. Teme in megle nas ni
bilo strah, pravljica pa je bila všeč
celemu razredu.«
Nika Erjavec: »Meni je bila zelo
všeč Ana, ker je imela enak
nahrbtnik, kot ga imam jaz. Videli
smo, da so pravljice spravljene v
veliki rdeči knjigi, polni prahu. V
tej knjigi je bil tudi kralj, ki je pa-
del iz pravljice in se je potem vrnil
vanjo, Ana mu je pri tem pomaga-
la Ana in kralj sta bila zelo lepo
oblečena...«
Učiteljica Ivanka Vidovič:
»Zelo dobra, zelo zanimiva pred-
stava za otroke in tudi za odrasle.
Učitelji smo si jo z veseljem ogle-
dali. Skoda, da ne moremo več&at
v gledališče, želim pa, da bi bilo v
prihodnje še več otroških pred-
stav. Predstava je modema, dobro
odigrana in tako kot otrokom je
bil tudi meni najbolj všeč srečen
konec, ko se kralj vrne v pravlji-
co.«
7M
Utrinek iz predstave Ana in kralj, ki je padel iz pravlji-
ce. Nastopata Alenka Tetičkovič in Niko Krajnc Kus.
Foto: Sandra Požun
Nad predstavo so bili navdušeni breški prvošoici Vili Koderman, Iris Kališnik, Miha
Rajh, Nika Erjavec in njihova učiteljica Ivanka Vidovič. Foto: TM
PTUJ / VIKTORINOVI VEČERI
Spazmtjmo Vikioriim Pfujskes^
in Ptuj ¥ antiki
72. Viktorinov večer, ki bo 12. novembra ob 19. uri v refektori-
ju minoritskega samostana na Ptuju, bo posvečen Viktorinu
Ptujskemu in namenjen vsem tistim, ki vas zanima podoba
našega mesta v antični dobi. Predavateljica dr. Iva Curk nam
bo z velikim znanjem in subtilnim odnosom tako do našega
mesta kot do njegove rimske dediščine poskušala s svojstveno
retorično sposobnostjo pričarati Ptuj Viktorina Ptujskega.
Dr. Iva Ciu-k se je rodila v
Ljubljani leta 1935. Že leta 1957 je
diplomirala na filozofski fakulteti
v Ljubljani iz arheologije, leta
1964 pa doktorirala na temo Terra
sigillata in sorodne vrste keramike
iz Poetovione. Od leta 1964 je bila
kustosinja za rimsko arheologijo v
Pokrajinskem muzeju na Ptuju, od
leta 1965 pa vodja skupine za kul-
turno dediščino v Zavodu RS za
varstvo naravne in kulturne
dediščine. V Pokrajinskem muze-
ju na Ptuju je izvedla obsežno revi-
zijo in inventarizacijo starejšega
rimskodobnega muzejskega mate-
riala, preiu-edila arheološke depoje
in razstavne zbirke ter opravila
Vrsto tekočih arheoloških izkopa-
vanj na Ptuju in v njegovi okolici.
Skupaj z možem Jožetom Curkom
sta leta 1%5 in nato 1982 izdala
sno temeljnih del o zgodovini Ptu-
)a od prazgodovine do danes. Veli-
je publicirala tudi v tujih stro-
jnih časopisih in je članica
niednarodnih komisij za
proučevanje rimske keramike ter
Mednarodnega sveta za spomeni-
ce in spominska območja
Dr. Ivo Ciu-k česio srečujemo na
^uju. Čeprav je že v j)okoju, še
vedno piše in tako je v letošnjem
letu v viteški dvorani na Ptuju
predstavila knjigo Arma virumque
nato smo jo srečali kot predava-
teljico na mednarodnem simpozi-
ju o mitraizmu, v tretje pa nas bo
gotovo presenetila na Viktorino-
vem večeru v tednu, ko je ta veliki
pisec, filozof in ptujski škof praz-
noval svoj osebni praznik.
Viktorinovo delovanje umeščajo
v čas Dioklecijana pred letom 304.
Viktorin Ptujski bo služil predava-
teljici za časovni, teritorialni in
vsebinski okvir bitja in žitja rim-
ske Poetovione, "čeprav ne vemo,
od kod je stopil Viktorin na poeto-
vijonski škofovski sedež, vendar je
bil škof in voditelj skupnosti v
mestu, skozi katerega so se preta-
kale kolone vojaštva in z njimi
tudi množice verstev. Poleg mi-
traizma in lokalnih kultov se je v
Poetovioni ukoreninjalo tudi
krščanstvo v svoji pravoverni in
heretični obliki. Na škofovskem
sedežu prav gotovo ni bil prvi, saj
iz njegovih del (Razlaga apokalip-
se, Janezovo razodetje, O zgradbi
sveta, kronološki fragmenti, o de-
setih devicah ...) odseva že obliko-
vana skupnost, ki nima
začetniških težav, ampak proble-
me zrele dobe," je zapisano. Žal je
Viktorin tudi eden tistih, ki so bili
potisnjeni na knjižnih policah bolj
v zavetrje, kot bi si zaslužili, kar je
razvidno iz pravkar izdane knjige
o Viktorinu Rujskem Izdala jo je
najstarejša slovenska založba Mo-
horjeva družba - knjigo boste
lahko kupili tudi na Viktorinovem
večeru. Pridite in spoznajte Ptuj
Viktorina Ptujskega.
Večer bo z igranjem na klavir
popestril Mladen Delin, absol-
vent glasbene pedagogike na Peda-
goški fakulteti v Mariboru.
Kristina ŠamperI Purg
Viktorin Ptujski.
Foto Farič
SVETA TROJICA / ODPRTA SOLA
lispeim predstavitev [avnosti
Na širšem lenarškem območju bodo za prehod na devetletno
šolanje potrebovali več dodatnih učilnic, med drugim tudi na
osnovni šoli pri Sveti Trojici. Zaradi pretesnih prostorov ima-
jo že zdaj dvoizmenski pouk, zato resno razmišljajo o možnos-
tih za čimprejšnjo rešitev prostorske stiske.
Osnovno šolo pri Sveti Trojici,
ki je vselej odprta za dobre pobude
staršev in drugih krajanov in je
tudi zelo dejavna na kultiunem in
športnem področju, obiskuje 244
otrok. Prihajajo iz Zgornjega
Porčiča, Zgornjih in Spodnjih
Verjan, Gočove, Oseka ter Zgornje
in Spodnje Senarske. Skupaj jih je
244, razporejeni so v 15 oddelkov.
Imajo tudi oddelek podaljšanega
bivanja za učence razredne
stopnje. Poučuje devet učiteljev
razredne in enajst predmetne
stopnje, imajo tudi svetovalno
službo, psihologa in socialno peda-
goginjo ter seveda tehnično osebje.
Na čelu kolektiva je že nekaj let
ravnatelj Darko Škerget.
Trojiška osnovna šola pripravlja
številne projekte in dodatne pro-
grame, s katerimi se je uveljavila v
širšem prostoru in je tudi poznana
po Sloveniji. Še zlasti dejavni so na
področju računalniškega opismen-
jevanja, kar so dokazali z letošnjim
dnevom odprtih vrat. Prikazali so
številne novosti, ki so jih uspešno
vnesli v učno-vzgojne programe.
Seveda se zelo radi pohvalijo tudi z
zgodovino. V šolski kroniki je za-
pisano, da so začeli graditi šolo pri
Sveti Trojici leta 1867 na mestu
avguštinskega dvorca, ki so ga za
ta namen krajani podrli in na nje-
govem mestu zgradili novo šolsko
zgradbo. Prva šola je bila triraz-
rednica, v njej pa je potekal pouk v
slovenskem in nemškem jeziku.
Današnja šolska zgradba, ki so jo
večkrat prezidali in dozidali (ob
njej sta tudi telovadnica in vrtec),
stoji v mirnem in prijaznem okol-
ju blizu baročne cerkve in
mogočnega frančiškanskega sa-
mostana, ki sta razpoznavni znak
Svete Trojice.
V tem šolskem letu nadaljujejo
dejavnosti, kot so opisno ocenje-
vanje in raziskovalno delo, fakul-
tativni pouk tujega jezika na raz-
redni stopnji, pouk računalništva,
projektno delo in teorija izbire.
Med druge dejavnosti pa uvrščajo
gledališke in filmske predstave,
dneve odprtih vrat, učne delavni-
ce, šolsko hranilnico, zdravstveno
in prometno vzgojo, prireditve za
starše, plavalne tečaje in šolo v na-
ravi. Pestro in razgibano, da je kaj.
SLOVENSKA BISTRICA / LITERARNI VEČER Z ZDENKOM
KODRIČEM
Uterarni "tekai na
dolge proge"
Kot uvod v dogajanje ob mesecu knjige je knjižnica Josipa
Vošnjaka v Slovenski Bistrici pripravila literarni večer z
Zdenkom Kodričem, pesnikom, pisateljem, dramatikom, no-
vinarjem in letošnjim Grumovim nagrajencem. Številno
občinstvo je z zanimanjem prisluhnilo gostu literarnega
večera, saj je na zanimiv in slikovit način govoril o sebi in svo-
jem delu. Literarni večer, ki gaje vodila ravnateljica knjižnice
Anica Korošec, so popestrili Dejan Kalan z branjem Ko-
dričevih pesmi ter trio flavt Glasbene šole Slovenska Bistrica
pod vodstvom Bojane Rojko.
Bistričani Zdenka Kodriča poz-
najo že lepo število let kot novi-
narja, saj zadnje čase novinarsko
ponovno "pokriva" to območje,
poznajo pa ga tudi kot literarnega
ustvarjalca, saj se je s svojim pe-
sniškim prvencem Biti oven v hu-
dih časih, ki je izšel 1986. leta pri
mariborski založbi Obzorja, v bi-
striški knjižnici že predstavil. Od
takrat do danes je izpod peresa
Zdenka Kodriča, ki sam zase pra-
vi, da je pri svojem literarnem sno-
vanju "tekač na dolge proge" (prva
je pač služba), prišlo že prenekate-
ro delo. Njegov literarni opus ob-
sega romana Blaženi Franc Rihta-
rič (1994), Postdamska baterija
(19%), soavtorstvo televizijskega
scenarija Alpinist in soaavtorstvo
z Branetom Šalamimom pri petih
radijskih igrah: Figurice, Pimt,
Marmor, Reka in Do konca.
Slednja je bila prevedena in pred-
vajana na radiu K"ln, za kar sta
1992. leta prejela nagrado.
Kodričev dramski prvenec Vida
vidim je leta 1989 uprizorilo SLG
Celje; to je predelana drama
Zemlja, zemlja - kmečke slike krvi,
ki jo je pričel pisati že leta 1881 in
jo dve leti kasneje poslal v Kranj
na natečaj za Grumovo nagrado.
Drama, podpisal jo je s psevdoni-
mom Z. Adamič, je prišla v ožji iz-
bor in je povzročila veliko prese-
nečenje celo pri najožjih sodelav-
cih, ki niso vedeli, cia Kodrič skri-
va v sebi tudi pisateljsko žilico,
kljub temu da je pričel pisatiže ve-
liko prej. Njegovi začetki segajo v
1968. in 1971. leto, vendar se je
vedno skrival pod psevdonimom
kot Mitja Mlakar ter Ivan in Z.
Adamič.
Njegov veliki uspeh na dram-
skem področju je Grumova nagra-
da, ki so mu jo prisodili marca le-
tos na 29. tednu slovenske drame v
Kranju za dramski tekst Vlak čez
jezero. "Ko sem tekst oddal na
pošto, sem imel dober občutek. Pri
tem sem si mislil: tu me imate,
zmagati pa tudi ne bi bilo nič
napačnega. Vesel bi bil, če bi prišel
tudi v ožji izbor, vendar tega letos
ni bilo. Tako sem bil še bolj vesel
in seveda tudi presenečen, ko sem
kar zmagal. Če me kdo vpraša, kaj
sem doživljal po tem, ko sem post-
al nagrajenec, moram reči, da sem
čutil neko čudno praznino. Veselje
je trajalo kaka dva tedna, nato pa
pričelo plahneti," je svoje občutke
ob letošnji Gnunovi nagradi strnil
Zdenko Kodrič. V nadaljevanju je
še povedal, da na kratek rok ni pre-
več pisateljsko produktiven, in če
bi on in njegova družina morala
živeti od njegovega pisateljskega
dela, bi najbrž tenko piskali. Ven-
dar mu je družina nadvse v pomoč,
saj so med prvimi kritiki njegovih
tekstov, rad pa jih da prebirati tudi
drugim.
V življenju je veliko naključij,
eno takšnih je bilo prvo 'srečanje'
Zdenka s slikarjem Ludvikom
Lajošem Vrečičem, prekmtu^ko-
madžarskim slikarjem, ki se je ro-
dil 1900 v Skakovcih v Prekmurju,
umrl pa 1945 na Madžarskem od
strelov ruskega vojaka; ta je glavna
oseba Kodričeve kasnejše drame.
Ko je čisto po službeni dolžnosti
prišel v pisarno ravnateljice mari-
borske umetnosme galerije, je tam
zagledal sliko manjšega formata z
nekoliko nenavadnimi temnimi
barvami. Pozanimal se je za njene-
ga avtorja in tako izvedel nekaj po-
datkov o Vrečičevem življenju. V
nadaljnjem raziskovanje, pri
čemer so mu pomagali kolegi iz
Prekmiuia, se je dokopal do živl-
jenjske zgodbe tega zanimivega
slikarja in do njegovih povezav s
slovenskim impresionistom Ri-
hardom Jakopičem, ki mu je bil
Vrečičev način slikanja všeč. Zato
je Jakopič v svojem paviljonu
1928. leta v Ljubljani organiziral
Vrečičevo razstavo, a je bila polo-
mija.
Nagrajena drama je izšla je v
zadnji številki revije Sodobnost,
vendar po njej ni povpraševanja
med slovenskimi gledališči. "Pri
nas pač niso skočili," je Zdenko na
kratko odgovoril. Drugje v svetu
bi gledališča tekmovala za tekst, ki
na tako aktualen način izpostavlja
problem timetniškega ustvarjanja
in položaj lunetnika znotraj tržno
usmerjene družbe, saj je ta danes
prav tako pereč in boleč, kot je bil
v kriznem 1928. letu, ko se del dra-
me dogaja.
V Novi reviji 199-200 iz decem-
bra 1998 pa je bil objavljen odlo-
mek iz romana "Vlak iz Budim-
pešte", kar daje slutiti, da Kodrič
piše roman. To je tudi potrdil in
dodal, da se po njegovih predalih
pomika še nekaj drugih tekstov.
Zdenku Kodriču leži skupinsko
delo, rad dela v timu, kar dokazuje
tudi prvi slovenski internet roman
z naslovom Trampolin.com, ki ga
je na Internetu od 11. januarja do
29. marca letos poleg Zdenka pisa-
lo še 16 slovenskih pisateljev in pi-
sateljic.
Gost literarnega večera je zani-
mivo pripovedoval tudi o svojih
študentskih letih v Ljubljani in
druženju z danes mnogimi znani-
mi slovenskimi ktiltumimi delavci
ter umetniki. Poskusil se je celo na
igralski akademiji, vendar kot je
omenil, ni bil s srcem pri stvari.
Njegove misli so plavale po poteh
okoli rojstnega kraja Cirkovce in
pri vožnjah s kolesom po bližnjih
krajih, ki so mu pri srcu še danes.
Vida Topolovet
6
Četrtek. 11. november 1999 - TEDNIK

HAJDINA / POGOVOR Z ŽUPANOM RADOSLAVOM SIMONIČEM OB PRVEM OBČINSKEM PRAZNIKU
Obilna kot gospodarski proleki
Ta konec tedna nova občina Hajdina praznuje svoj pni
občinski praznik. Za praznični dan so si izbrali prvo soboto]
pred martinovim. Temelje novi občini so postavili v sorazmer-|
no kratkem času, za kar gre zasluga vsem članom občinskega
sveta in drugim organom, ki v celoti delujejo v korist razvoja
občine. Praznični dan pa je bil tudi priložnost za prvo 'inven-i
turo' opravljenega dela in predstavitev uresničevanja prvega!
proračuna samostojne občine Hajdina, ki letos obsega 233 mi-'
lijonov tolarjev. i
TEDNIK: Nova občina Hajdina
je v sorazmerno kratkem času us-
pela postaviti osnovne temelje de-
lovanja. V polni zasedbi dela tudi
že občinska uprava. Kako vam je
to uspelo?
R, Simonič: "Da, proti pričako-
vanju mene in večine naših
občanov smo v polovici prvega
leta postavili večino temeljev,
potrebnih za normalno delovanje
občine. Omenili bi jih samo ne-
kaj. Delati so priučeli občinski
svet in drugi organi - odbori sveta.
Sprejeli smo statut in poslovnik o
delu občinskega sveta, proračun
za 1999. leto in kar zajeten kup
odlokov, poslovnikov in sklepov,
ki so bili nujno potrebni za nor-
malno delovanje občine. Že v ap-
rilu sem uspel v sicer zeJo
maloštevilni upravi zaposliti ta-
jnika z izobrazbo in izkušnjami,
računovodje in vodjo pisarne. Ne-
kaj mesecev kasneje sem zaposlil
tudi delavca vzdrževalca in dva
delavca iz javnih del. Vsi zaposle-
ni so občani občine Hajdina. To
mi v bodoče verjetno ne bo več us-
pevalo, kajti v kratkem času na-
meravam zaposliti še gradbenega
inženirja za področje nizkih gra-
denj - za komunalno infrastruktu-
ro. Ker primernega kadra z večlet-
no prakso v naši občini ni, se
bomo verjetno odločili za javni
razpis. Podobno bomo ravnali pri
javnih delih. Kako mi je to uspe-
lo? S trdim in velikokrat ce-
lodnevnim delom. Predvsem pa
zasluge pripadajo članom
občinskega sveta, za katere lahko
zatrdim, da v celoti delajo za raz-
voj naše mlade občine. Sicer pa je
primarna naloga vseh strank na
lokalnem nivoju razvoj lokalne
skupnosti. Besedičenja se v prak-
si, v vsakdanjem življenju kaj
malo poznajo in občani takšne
vrste dejanj kaj hitro prepoznajo
in ocenijo. Prav tako je to zasluga
strokovnega in trdega dela
občinske uprave."
TEDNIK: Na zunaj poteka delo
v novi občini in svetu kot na-
jvišjem organu občine zelo uskla-
jeno, pa četudi je bilo v začetku
precej skeptičnih misli ob koali-
cijski navezavi SLS-SDS. Kako
varn uspeva umiriti strasti, ko se
te pojavijo?
R. Simonič: "Niti jaz kot župan
niti občinska uprava in menim, da
niti velika večina članov sveta (vsi
verjetno nikoli in nikjer), ne
ločujemo dela navzven in navzno-
ter. Naše delo je povsod javno.
Vedno smo z vsemi svojimi dobri-
mi in slabimi lastnostmi na očeh
javnosti - naših občanov in širše v
slovenskem prostoru, predvsem
pa pod budnim očesom medijev.
Takšno delo je težko in odgovor-
no in hitro lahko pride do napake.
Prepričan sem, da je do sedaj ni
bilo in da je ne bomo naredili tudi
v naslednjih treh letih. O koali-
cijski povezavi SLS in SDS pa so
bili skeptični le tisti, ki so ostali
zunaj nje - pa ne mislim članov
sveta iz drugih strank, temveč tis-
te, katerih ambicije so ostale zunaj
občinskega sveta, ki v občinski
svet niso bili izvoljeni. Sam nisem
kandidiral za člana občinskega
sveta, ampak izključno za župana,
zato me tovrstne strasti ne zani-
majo, ker nimajo nikoli dobrega
namena in ker imam pametnejšo
in koristnejšo delo. Enostavno se
mi zdijo nedorasle času in razme-
ram, v katerih živimo."
DELO V KORIST
VSEH OBČANOV
TEDNIK: Koliko je pri vašem
delu politizacije?
R. Simonič: "To vprašanje bi
lahko bilo nadaljevanje prejšnje-
ga. Sam izhajam iz vrst SLS. Kot
župan, pa tudi drugače ne ločujem
ne ljudi ne občanov po politični
pripadnosti. Ločujem pa kot vsak
izmed nas ljudi na delavne in
nedelavne, še bolj pa na poštene
in nepoštene. Te navade in moral-
ne karakteristike pa nimajo nič
skupnega ne s politično pri-
padnostjo, ne z vero in ne z
izobrazbo. Sam sem župan vseh
občanov, ne glede na njihovo poli-
tično pripadnost, delavnost, mo-
ralo itd. Moje delo je apolitično,
kolikor je to največ možno, razp-
rava pa je lahko zelo politična.
Nekateri v naši občini in državi
pa ne poznajo ločnice med delom
in razpravo. Žal nekateri - sreča,
da zelo redki - naslavljajo na župa-
na vprašanja, na katera jim še re-
sorni minister ali ustavno sodišče
ne znajo takoj (največkrat nikoli)
odgovoriti. Srečujem se z občani,
ki več desetletij svojih medsebo-
jnih, medsosedskih, materialnih
in drugih sporov niso rešili po
sodišču, sedaj pa pričakujejo od
mene kot župana, da bo rešitev ta-
kojšnja in dokončna. Ko jim
razložim pristojnosti župana in
pristojnosti sodišč in drugih insti-
tucij, pa zadevo na koncu spoli-
tizirajo. No, takrat jih razumem,
zakaj zadeve desetletja niso rešene
na sodišču. Dodaten komentar za
naše občane ni potreben. Želim pa
povedati, da se tudi na takšen
način dela politika. Zame je in bo
občina gospodarski projekt, zave-
dam pa se, da to vsem "politikan-
tom" ni všeč in to njihovo
(ne)razgledanost rad vzamem v
zakup."
TEDNIK: Katere pomembnejše
investicije ste uresničevali letos in
kaj vas še čaka do konca leta?
R. Simonič: "Takoj v začetku
leta smo se lotili gradbene obnove
občinske stavbe. Stavbo smo
obnovili odzunaj in znotraj. V
sklopu obnove je bila obnovljena
tudi kulturna dvorana. V stavbo
smo napeljali centralno ogrevan-
je, opremili delovne prostore s
pohištvom, z računalniško, tele-
fonsko in drugo opremo. Sklenili
smo pogodbo za nakup zemljišča,
na katerem bomo uredili
občinsko središčo. Na šoli Hajdi-
na smo financirali vso manjkajočo
opremo za uvedbo 9-letnega
šolanja. Sofinancirali smo obnovo
župnišča, opravili večji poseg na
pokopališču, kamor smo pripeljali
novo, debelejšo vodovodno sev,
trifazni tok, prepeskali stavbi itd.
V Dražencih na domu vaščanov je
dokončana fasada, v Skorbi v
domu krajanov centralna napelja-
va, sofinacirali pa smo tudi
gradnjo nogometnega igrišča v
Skorbi, v Hajdošah urejamo
igrišče za mali nogomet in
košarko, sofinancirali smo obno-
vo športnega objekta v Slovenja
vasi in kupili kombinirano gasils-
ko vozilo za PGD Slovenja vas. V
vseh naseljih naše občine so bile
opravljena "spomladanska" gra-
moziranja cest, modernizacije in
preplastitve občinskih cest. Tik
pred koncem je izdelava idejnega
projekta kanalizacije v občini
Hajdina in Kungoti. V izdelavi je
projekt za pločnike na cesti Hajdi-
na - Kidričevo (v smeri Pragers-
kega in Lovrenca), prav tako pro-
jekt za vrtec pri šoli s (prostorsko)
navezavo na 9-letno OS in projekt
za celostno podobo pokopališča
Hajdina. Več manjših del pa pote-
ka in načrtujem, da jih bomo
končali do konca leta. Vsa večja in
manjša investicijska dela
obravnavajo pristojni odbori,
prav tako njihovo uresničevanje.
Sofinancirali smo tudi ponovno
odprtje L mitreja na Sp. Hajdini,
nabavljamo stole za dvorani v
Dražencih in občinski stavbi, po-
teka napeljava elektrike za
razsvetljavo od pokopališča do
železniškega prehoda, postavitev
šestih nadzemnih hidrantov na
Zg. Hajdini in drugo."
STROKA
PRED LOBIJI
TEDNIK: Kako je z načrti za
cesto čez Hajdino? Nekateri trdi-
jo, da z vztrajanjem pri kidričevs-
ki varianti ne delate v dobro svoje
občine.
R. Simonič: "Razumem, da no-
vinarji - mediji postavljajo provo-
kativna vprašanja, ne razumem
pa, da provokacija meji na politi-
zacijo, ki nima nič skupnega z de-
janskim stanjem (večina ni 100%,
ampak 50%). Župan mora upošte-
vali pri svojem delu najprej stro-
ko, pri vprašanju avtocestne trase
čez Hajdino pa tako mnenje
prebivalstva kot stroko. V juliju
smo prejeli na občino gradivo in
vprašanje, za katero od predlaga-
nih treh tras avtoceste Fram -
Hajdina (Tržeč) se opredeljuje
občina Hajdina. Takoj sem sklical
kolegij župana, razširjeni odbor za
komunalno infrastrukturo
(predstavnike vseh naselij naše
občine), razpravo pa smo nato na-
daljevali na 8. redni seji občinske-
ga sveta. Ta se je s 13 glasovi za in
enim vzdržanim opredelil za vari-
anto Kidričevo in me kot župana
pooblastil, da na vseh razgovorih
zastopam izključno to varianto.
Pri nas na Hajdini mandata o
takšni odločitvi nima župan, am-
pak občinski svet. Ali s svojim
vprašanjem postavljate člane
občinskega sveta Hajdina za
neumne in za tiste, ki ne delajo v
dobro občine Hajdina? Predvsem
pa je to, kje bo trasa avtoceste po-
tekala, tudi strokovno vprašanje.
Smo prva občina v Sloveniji, v ka-
teri je ob takšnih odločitvah
župan imenoval komisijo. Ta je
izdelala elaborat, ki našo
odločitev strokovno obrazlaga in
ker smo ugotovili, da je študija
projektantske organizacije za tra-
so Brunšvik in Marjeta po-
manjkljiva, nepopolna, v nekate-
rih primerih pa celo neresnična in
za povprečnega državljana,
predvsem pa za stroko napačna,
zavajajoča. Elaborat se sestoji iz
uvodnih misli, prometne študije,
ekološke študije, kmetijske in ar-
heološke študije. Komisijo vodi
Janko Mere, dipl.ing., in je bila
imenovana po stroki za potrebe
študije. Uvodne misli sva zapisala
župan in podžupan g. Markovič.
Elaborat je bil dostavljen uradu za
prostorsko planiranje pri mi-
nistrstvu za okolje in prostor. Na
vaše vprašanje, da nekateri trdijo,
da z vztrajanjem na varianti
Kidričevo ne delamo v dobro
občine Hajdina, pa odgovarjam z
vprašanjem: 'Kdo in od kod so ti
nekateri?' Na Hajdini smo se na
referendumu odločili za lastno
občino predvsem iz razloga, da na
domačem dvorišču - v občini
Hajdina - gospodarimo sami, kot
to nalagata zakon o lokalni sa-
moupravi in ustava RS. Če dovoli-
te, pa še zelo pošten in ne ciničen
odgovor, ki si ga ne upa povedati
vsak župan ali poslanec, čeprav
mora biti to njegova dolžnost: ti
'nekateri' niso zakon o lokalni sa-
moupravi in ustava RS, temveč lo-
biji. Avtocestni trasi Brunšvik in
Marjeta presekata vse naše vasi
oziroma občino Hajdina po dol-
gem. Enkrat je to že bilo storjeno
in rezultat je nepopravljiva škoda
v okolju in prostoru. V celoti je
trasa speljana čez same kmetijske
površine (njive in travnike), čez
najožji vodovarstveni pas enega
največjih vodnih črpališč v Slove-
niji, tik ob šoli Hajdina, preko
enega največjih arheoloških
najdišč v Sloveniji (Hajdina je v
postopku za pridobitev spomeni-
ka državnega pomena), da mnenja
in razburjenja tukaj živečih
občanov sploh ne omenjam. Če bi
na Hajdini takšen poseg dovolili
ali modro molčali, občinski svet
in župan nismo vredni zaupanja
naših občanov. Populacija 'neka-
terih' se nas torej dotika le toliko,
ker ne upošteva stroke, predvsem
pa tukaj živečih občanov."
O PRORAČUNU
ZA LETO 2000 ŠE
V TEM MESECU
TEDNIK: Koliko pri svojem
delu lahko uresničujete svoje
predvolilne obljube o trdem in
poštenem delu?
R. Simonič: "V celoti. Jasno pa
je, da še stroj naredi napako pri
svojem delu, popolnoma poštena
pa sta verjetno le Bog in novoro-
jenček. Mi drugi pa se lahko le
trudimo v največji meri slediti na-
vedene vzglede."
TEDNIK: Kako daleč ste s
pripravami na drugi proračun,
kakšne so izkušnje pri prvem?
R. Simonič: "Osnutek pro-
računa za leto 2000 bom predložil
v obravnavo občinskemu svetu v
novembru, kot to nalaga zakono-
dajalec. Izkušnje pri prvem so
dobre, kar je predvsem rezultat
kakovostnega članstva občinskega
sveta."
TEDNIK: Kakšno je vaše spo-
ročilo občanom ob prvem prazni-
ku nove občine Hajdina?
R. Simonič: "Sporočilo obča-
nom so čestitke. Uspeh je bil
dosežen v večjem obsegu, kot je
bil zamišljen. Zato je sedaj na
martinovo, ko je tudi zahvalni
dan, čas za nekaj pogovorov o po-
manjkljivostih v preteklih desetih
mesecih, o načrtih v prihodnjem
in naslednjih treh letih, čas za
družabnost in veselje. Nedo-
končanih del in skrbi pa nam še
desetletje ne bo zmanjkalo. Tako
kot sta včeraj in jutri naš vsakdan
(delo in skrbi), tako se je ob praz-
niku potrebno spočiti in se pove-
seliti. Ta dan bo v soboto, 13. no-
vembra, na prireditvenem prosto-
ru pred sedežem občine in pred
župnijsko cerkvijo sv. Martina ob
14. uri. Ob 15. uri se bo pričel kul-
turni program četrte Martinove
prireditve Iz moštva vino - pridi na
Hajdino. Ob 16.30 bo kratek pro-
gram pred cerkvijp in nato ob
igranju ansambla Ekart v šotoru
pokušnja mladega belega vina in
kvintona letnika 1999. Kletar let-
nika 1999 je letos iz naselja Haj-
doše. Za to čast je bil s sklepom
župana na predlog vaškega odbora
Hajdoše imenovan Stanko Glažar
starejši. Samo zaobljuba in cere-
monial še sledita, pa bo ustoličen."
Prva prireditev ob letošnjem
prvem prazniku občine Hajdina je
bila 6. novembra v prostorih PGD
Hajdoše, na njej pa so se srečali
pevci in godci iz občine Hajdina z
nekateri gosti: iz Oplotnice,
Kidričevega in Rogoznice. Prire-
ditev so poimenovali Praznujmo s
pesmijo, organiziralo jo je KD Va-
lentina Žumra. Nabito polna dvo-
rana gasilskega doma je potrdila
veliko priljubljenost ljudskega
ustvarjanja.
V ponedeljek so se v okviru pri-
reditev ob prvem občinskem praz-
niku pomerile ekipe malega nogo-
meta Športne zveze Hajdina. Tur-
nir je potekal v telovadnici OS
Hajdina, v torek pa so se jim na is-
tem prostoru priključile ekipe ve-
teranov. Najboljšim bodo pokale
in nagrade podelili na sobotni os-
rednji prireditvi ob prazniku. Ob
tej priložnosti bodo izvedli tekmo-
vanje v vlečenju vrvi. Za pokale in
nagrade se bodo merile ekipe vseh
sedmih vasi v občini Hajdina.
V nedeljo, 14. novembra, pa bo
ob 10. uri v okviru občinskega
praznika tudi slovesna maša.
MG
Kot prva skupina iz občine Hajdina so se na sobotni
kulturni prireditvi Praznujmo s pesmijo predstavile
ljudske pevke Gmajnarice KD Valentina Žumra iz
Hajdoš; to društvo je bilo tudi organizator srečanja
ljudskih pevcev in godcev
Radoslav Simonič, župan občine Hajdma.
............_ ________   ^ EaiD-.čnomiF Qo3unu^
TEDNIK - Četnek, 11. november 1999
7
PO MA5IH KRAJIH
PLESNI CENTER MAMBO / PTUJSKI PLESALCI HIPHOPA ČETRTI NA SVETOVNEM PRVENSTVU
PriplesaK naiboljšo slovensko uvrstitev
potem ko je ptujska članska formacija v hiphopu na
letošnjem državnem prvenstvu osvojila drugo mesto in si
prislužila pot na svetovno prvenstvu, uspeh tudi tu ni izos-
tal: v zadnjih oktobrskih dneh so se v Osnabriicku v Nemčiji
pomerili z 20 najboljšimi članskimi ekipami hiphopa na sve-
tu in dosegli zavidanja vredno četrto mesto takoj za
prvo uvrščenim i Slovaki, drugimi Švedi in tretjimi Nemci.
S Ptujčani so na svetovno
prvenstvo potovali tudi Ka-
zinčani, a na koncu osvojili
skromno štirinajsto mesto, in sku-
pina plesnega kluba M iz Ljublja-
ne, ki je bila šesta. V ptujski plesni
ekipi je bilo tokrat enajst odličnih
plesalk in plesalcev: Jernej Sle-
jko, Tomaž Horvat, Nataša
Petrušič, Loreta Kmet, Albinca
Kukovec, Vesna Pavlica, Hermi-
na Žuran, Natali Brunčič, Nata-
lija Kovše, Maja Leber in Nada
Žampa. Na svetovno prvenstvo je
s plesalci potoval tudi trener Bo-
rut Žuran in ob vrnitvi povedal:
"Za nas je bilo veliko prese-
nečenje že drugo mesto na držav-
nem prvenstvu. Za priprave in
treninge smo imeli na voljo kar
nekaj tednov, plesno točko, katere
koreograf je Gena iz Ljubljane, pa
smo pred svetovnim prvenstvom
še malo dodelali. Igrali smo tudi
na to karto, da smo majhna skupi-
na, saj formacije štejejo tudi do 24
plesalcev, zato smo želeli narediti
kar naboljše kostume in s tem biti
bolj prepoznavni. Glavna kostu-
mografka Ptujčanka Stanka Vau-
da je pri končni izdelavi klostu-
mov uporabila tudi bleščice, kar
nam je omogočilo, da smo bili pod
refklektorji še opaznejši.
Prepričan sem, da smo imeli
srečno roko tudi pri izbiri glasbe,
ki nam jo je studijsko pripravil
Rado Škrjanec - ljudem je bila všeč
in so jo dobro sprejeli. Pred odho-
dom smo veliko trenirali, želeli
smo kar najbolj izpiliti tehniko,
nekaj časa smo delali tudi na moči
in mislim, da nam je to zelo poma-
galo. Uspeli smo premagali pritisk
in bili smo eni redkih, ki smo tudi
v finalnem delu imeli še dovolj
moči za dobro izvedbo. Sodniki so
rekli svoje, in če bi nas slovenska
sodnica v finalu malce bolje oce-
nila, potem nam tretja stopnička
ne bi ušla. Amapk več kot zado-
voljni smo s četrtim mestom, kar
je največji uspeh, ki ga je doslej
dosegla slovenska hiphop scena.
Na prvenstvu je bilo izredno dosti
dobrih ekip, predvsem iz
vzhodnih držav in Skandinavije,
konkurenca je bila močna. Slo-
venske ekipe smo navijale druga
za drugo in na koncu se je vse
dobro izteklo. Rad bi le še pouda-
ril, da z organizacijo tekmovanja
nismo zadovoljni, lahko bi se bolj
potrudili. Ampak kaj bi o tem,
važna je naša dobra uvrstitev in
tak uspeh bo verjetno zelo težko
ponoviti. Imamo še nekaj rezerve,
pričakujemo nekaj novih članov,
lahko bomo delali tudi selekcijo,
kar smo doslej bolj težko, na-
vsezadnje pa imamo mlado
člansko skupino, ki je skupaj
dobri dve leti. Upam, da bomo
imeli še kako priložnost za pono-
vitev uspeha; nova se nam bo
ponudila drugo leto na državnem
prvenstvu."
Borut Žuran, dolgoletni plesa-
lec standardnih in latinskoame-
riških plesov, se že lep čas preiz-
kuša v vlogi trenerja in hiphop je
zanj plesni izziv. Pravi, da mu je
všeč način dela v skupini, da so to
mladi ljudje, zagnani in si želijo
delati, tekmovati ter dosegati
dobre uvrstitve. Četrto mesto na
svetovnem prvenstvu si bo Borut
prav gotovo zapomnil s prav po-
sebnim zadovoljstvom. Hiphop je
svetovna modna muha, mladim je
blizu in tudi Ptujčani so torej
"IN".
LAŽJE JE USPEH
OSVOJITI KOT GA
UBRANITI
Nekako tako pravi direktor
Plesnega centra Mambo Metod
Peklar, ki se te dni veseli uspeha
svojih varovancev. Začuden je ob
neverjetno hitrem vzponu skupi-
ne in nad uspehi, ki so prišli v
pičlih dveh letih, odkar so skupaj
in tekmujejo, vesel in zadovoljen
pa, da se je na prvenstvu za PC
Mambo vse izteklo tako dobro.
"Uspeh nam daje nove obvez-
nosti, saj pravim, da je uspeh lažje
osvojiti kot ga pozneje ubraniti.
Vendar če je bila letošnja sezona
dobra, potem se bomo trudili, da
bo tako tudi drugo leto. Za hi-
phop, ne samo skupinski, je pri
nas veliko zanimanja, enako tudi
v Ormožu, kjer smo pred kratkim
odprli podružnico. Imamo osnov-
nošolsko skupino hiphopa, želi-
mo pa pridobiti predvsem več ple-
salcev hiphopa v različnih katego-
rijah in več fantov. Naša skupina
po doseženem uspehu ne bo
počivala, ampak začenjamo kar
delati, kajti znova želimo narediti
dobro plesno točko. Želeli bi si
ponoviu uspeh, trudili se bomo,
kolikor bo mogoče. Ob tej pri-
ložnosti bi se zahvalil vsem plesal-
cem, ki so se odfično odrezali, nji-
hovim staršem, ki so k uspehu
prav tako veliko pripomogli, tre-
nerju Borutu, firmi Nes, ki nam je
priskočila na pomoč pri oblačilih,
in prav vsem, ki so nam pomagali
in nas vzpodbujali."
Tatiana Mohorke
Ptujski piesaici hiphopa PC Mambo s ponosom povedo, da so bili na svetovnem
prvenstvu četrti
Trener Borut Zuran: To je
eden mojih večjih ples-
nih uspehov."
8
Četrtek, 11. november 1999 - TEDNIK
PO MASI H mtAilH
PTUJ / DANES MARTINOVANJE NA MESTNEM TRGU
Osrednja telodnevna prireditev
Na Mestnem trgu v Ptuju, kjer bo danes
od enajste do ene ure naslednjega dne po-
tekalo osrednje martinovanje, naj bi se v
trinajstih urah prireditve zgodilo marsikaj
veselega. Za to bo poskrbel GIZ Poetovio
vivat s soorganizatorji - Zvezo kulturnih
društev in Skladom RS za ljubiteljske kul-
turne dejavnosti - območno izpostavo Ptuj,
OZVZ - Kmetijsko svetovalno službo Ptuj
in KK Ptuj - Vinarstvom Slovenske gorice
- Haloze. Glavni pokrovitelj letošnjega
martinovanja je mestna občina Ptuj. Sicer
pa ljubitelji Martinovih jedi le-te lahko
okušajo že od sobote, 6. novembra. Stojnici
sta odprla Perutnina Ptuj in turistična
kmetija Meznaričevih iz Stojncev.
Vse skupaj se bo danes začelo ob enajstih s
prodajo Maninovih dobrot, enajst minut čez
enajsto bodo ustoličili princa karnevala in
kurentovanja 2000; govori se, da bo to stari
(po izkušnjah) ptujski kiu^ent Jože
Gašperšič. Po nekajletnih napovedih se bo
tako na martinovanju, ki naj bi bil začetek
jesenskega pusta, zgodila omenjena inavgu-
racija. Ob 11.30 pa se bo pričel kulturni ma-
raton, ki bo trajal vse do 17. ure z okrog 360
nastopajočimi. Do 13.30 ure bodo nastopali
ljudski pevci in godci, od 15. do 17. lu-e pa bo
slišati pesem (združeno s plesom) o vinu in
Martinu. Sveta maša in blagoslov novega
vina se bo pričela ob 16. lui v cerkvi sv. Juri-
ja, ob 17. uri bodo predstavili vinski letnik
ob zdravljici župana mestne občine Ptuj, sle-
dil bo hiunoristični krst mošta ob 18. lu-i, ob
19. uri pa se bo zabava nadaljevala z ansam-
blom Ptujskih 5.
Če bo kdo tožil o skromnem letošnjem
ptujskem martinovanju (razen četrtka) v
preostalih dneh, ga bo moral zadovoljiti od-
govor, da ni bilo interesa. Ponudniki naj bi
se martinovanja šli bolj ali manj v svojih
zaprtih prostorih. Brez dvoma pa bi lahko
Ptuj ob martinovanju pokazal še več. Lahko
bi, denimo, organiziral največje martinovan-
je v Sloveniji. Podlago za to ima, in kar je
največ, tradicijo.
MG
PREJELI SMO
Najdihojco ustvarjajo generacije mladih
literatov
(Dopolnitev prispevka novinarke Tatjane Mohorko)
Verjamem, da je novinarka v prispevku nehote izpustila glavnega
"grešnika", da so prve številke Najdihojce daljnega 1959. leta zagledale
luč sveta. To je bil dolgoletni, zdaj že pokojni direktor Ptujske tiskarne
gospod Viktor Tomanič. Ta je nam trem, tiskarskim vajencem in nek-
danjim učencem hajdinske šole velikodušno in z velikim veseljem do-
volil, da smo literarnim in likovnim prispevkom dali grafično podobo.
Še več! V naslednjih nekaj številkah je omogočil, da smo k prosto-
voljnemu tiskanju pritegnili še takratni aktiv LMS v podjetju. Ptujska
tiskarna pa je prevzela patronat nad hajdinsko šolo s skromnimi vsako-
letnimi prispevki.
Ponosni smo na to, da smo s prostovoljnim delom in v prostem času
generacijam hajdinske šole omogočili vpis v zgodovino.
Stanko Lepej
PTUJ / 25 LET DRUŠTVA DIABETIKOV PTUJ
£f iiiff e s sladkorna, ne bolnild
Narodni dom v Ptuju je bil 6. novembra pretesen, da bi lahko
sprejel vse, ki so se želeli udeležiti jubilejnega srečanja ob 25-
letnici delovanja Društva diabetikov Ptuj; nekateri so ostali
brez sedeža in stoje spremljali jubilejno slovesnost. Še dobro,
da je problem vnovič zaznal tudi ptujski župan Miroslav Luci,
ki je ob tej priložnosti naglas razmišljal o potrebnosti nove
kulturne dvorane. Sicer pa gre za star ptujski problem, ki ga,
kot kaže, ne bo uspešno rešil niti zdajšnji sestav ptujskega
mestnega sveta.
V Sloveniji naj bi bilo po oce-
nah že okrog 90 tisoč ljudi s slad-
korno boleznijo, na ptujskem in
ormoškem območju pa okrog štiri
tisoč. Kljub temu pa država še
vedno ni našla ne denarja in ne
moči, da bi uvedla sistematično
zbiranje podatkov o kakovosti
oskrbe ljudi s sladkorno boleznijo
oziroma register sladkornih bol-
nikov, prav tako je moteč podatek,
da še vedno ni oblikovanega in
sprejetega nacionalnega programa
za boj proti sladkorni bolezni. Le-
tos poteka tudi deset let od podpi-
sa saintvincentske deklaracije, ki
je postala osnova za oblikovanje
nacionalnih programov za po-
dročje sladkorne,bolezni, kar bi
moralo Slovenijo še posebej zave-
zovati.
Sladkorni bolniki s ptujskega in
ormoškega območja so se v soboto
spomnili začetkov društvenega
delovanja, ki se je začelo tudi na
pobudo znane ptujske diabetolo-
ginje Lidije Trop, dr. med. Četrt-
stoletno delovanje društva je
predstavila predsednica Marija
Velikonja, ki ptujsko društvo
požrtvovalno vodi že osem let.
Spomnila je na skromne začetke
delovanja: v začetku so se člani
sestajali po različnih stanovanjih
in tudi gostilnah, potem je
društvo dobilo majhno pisarno na
bivšem Hrvatskem trgu, zatem v
Dravski ulici, od začetka devetde-
setih let pa jim zavetje daje ptuj-
ska bolnišnica. Njihova osrednja
naloga je vzgoja članov in njiho-
vih družinskih članov ter
osveščanje. Predsednica se je v so-
boto še posebej zahvalila vsem, ki
jim pomagajo pri ohranjanju in
vzdrževanju njihovega zdravja,
zlasti še obema diabetološkimi
dispanzerjema ter nekaterim pod-
jetjem, ki jim pomagajo pri orga-
nizaciji srečanj, kot so Ptujske pe-
karne in slaščičarne. Perutnina.
Slavnostni govornik ptujski
župan Miroslav Luci je poudkhl
pomen regijske organiziranosti
društva in njegove vloge pri
osveščanju in vzgoji članov ter
okolja, ki si mora prav tako kot
sladkorni bolniki prizadevati za
boljše življenje vseh prebivalcev
Slovenije. Pri sladkorni danes ni
vprašanje preživeti, ampak kako z
njo kljub temu kvalitetno živeti.
Posebej je ptujski župan Miroslav
Luci pohvalil družabno delovanje
v društvu, ki prispeva k boljšemu
počutju in s tem k zdravju. Diabe-
tologinja Marta Simonič je govo-
rila o sladkorni bolezni na
splošno in o tem, da je kljub veli-
kim možnostim za zdravljenje še
vedno veliko zapletov.
Predsednik zveze društev slad-
kornih bolnikov Slovenije Jože
Snoj je na jubilejnem srečanju ob
25-letnici Društva diabetikov
Ptuj podelil priznanja najbolj de-
lovnim članom ptujskega društva.
Zahvalne listine so prejeli Marjan
Samprl, Anica Prešem in dr.
Jože Bešvir, bronasto plaketo Ro-
zalija Vučak in Marija Velikon-
ja, zlato plaketo pa diabetologinja
Marta Simonič, dr. med. Jože
Snoj se je posebej zahvalil stroki v
Ptuju in v okolici, ki je društvo
pripeljala na visoko raven delo-
vanja. Diabetikom in njihovim
potrebam pa je letos bolj pris-
luhnila tudi fimdacija invalidskih
in humanitarnih organizacij. Več
denarja pa pomeni tudi to, da le-
tos zveza lahko za posameznega
udeleženca šole za cfiabetike prvič
prispeva po pet tisoč tolarjev. Jože
Snoj je izredno zadovoljen tudi
zato, ker so jim letos prisluhnili
tudi mladi, ki so se udeležili kviz
tekmovanja o sladkorni bolezni.
Podelili jim bodo 1100 bronastih,
50 srebrnih in 90 zlatih medalj.
Več posluha pa bi si diabetiki
želeli v ministrstvu za zdravstvo,
za zdaj pa so žal brez vpliva v Za-
vodu za zdravstveno zavarovanje
Slovenije. V naši državi trenutno
deluje 39 društev diabetikov, v ka-
terih je včlanjenih 15 tisoč članov.
Zveza društev diabetikov je pol-
nopravna članica mednarodnega
združenja za sladkorno bolezen in
njegove regionalne organizacije.
Jože Snoj si kot predsednik Zveze
društev diabetikov Slovenije pri-
zadeva, da bi se diabetiki pred-
stavljali kot ljudje s sladkorno
(tako je v tujini), ne pa bolniki
oziroma pacienti.
V kulturnem programu ob 25-
letnici delovanja Društva diabeti-
kov Ptuj so sodelovali člani
moškega pevskega zbora Komu-
nalnega podjetja Ptuj in mladi
harmonikar Igor ter diabetologin-
ja Lidija Trop, ki je napisala
doživeto pesem o sladkorni bolez-
ni.
MG
Marija Veiikonja,
predsednica Društva
diabetikov Ptuj.
Jubilejnega srečanja ob 25-ietnici Društva
diabetikov Ptuj se je udeiežii tudi predsednik Zveze
društev diabetikov Slovenije Jože Snoj (na levi) in
podelil priznanja zaslužnim članom.
Znanja o sladkorni bolezni ni nikoli dovolj. Veliko ga
prinaša tudi časopis Sladkorna bolezen. Na desni
dobitnica zahvalne listine Anica Prešeren.
Foto: Črtomir Goznik
LENART / PODELILI OBČINSKA PRIZNANJA
Ilati grb podiefniku H. Fekonii
V Lenartu se z jutrišnjim odprtjem ceste v Šetarovi in otvorit-
vijo razstave Branka Pugartnika iztekajo prireditve ob 2.
občinskem prazniku. V kulturnem domu v Lenartu pa so že v
minuli petek na osrednji slovesnosti podelili najvišja občin-
ska priznanja.
Zlati grb občine Lenart je letos
prejel podjetnik Henrik Fekonja
od Sv. Trojice. Visoko priznanje
je po mnenju občinske komisije
pridobil z izjemno uspešnim pos-
lovanjem, s čimer je prispeval tudi
k razvoju in ugledu občine.
Začetki družinskega podjetja me-
sarske dejavnosti segajo že v leto
1974. Od začetnih korakov in pro-
daje svežega mesa se je mesarija v
25 letih delovanja usposobila tudi
za proizvodnjo suhomesnih izdel-
kov, predvsem salam, ter odprla
več prodajaln v severovzhodni
Sloveniji.
Srebrna grba lenarške občine
sta v petek prejela Anton Jelenko
iz lenarškega Uniorja za širitev
proizvodnje in novih delovnih
mest na lenarškem, ter Darinka
Čobec (tudi sodelavka našega ra-
dia) za prizadevno delo na kultur-
nem področju."Menim, da je to
priznanje kultiui, ne samo Darin-
ki Čobec," je bila kratka Darinka,
ki je petkovo prireditev tudi pove-
zovala. Bronaste lenarške grbe je
župan Ivan Vogrin izročil atletu
Jožetu Čehu in podjetnikoma
Slavku Jančiču ter Antonu
Žižku. Plakete občine so letos pre-
jeli: inovator Friderik Družovec,
oblikovalec Janko Haložan, mla-
di kmetovalec Danijel Divjak in
aktiv kmečkih žena od Svetega Ju-
rija.
V kultimiem programu na os-
rednji občinski prireditvi so nas-
topili Inga Sipek na flavti, mešani
pevski zbor Mary Jurman iz Len-
arta, ritmična skupina Pupe Kul-
turnega društva Ivana Cankarja
Jurovski Dol, Nataša Kramber-
ger, ženski nonet iz Voličine in
folklorna skupina Jurovčan Kul-
turnega društva Ivana Cankarja.
Občane in goste pa je nagovoril
župan Ivan Vogrin.
Se pred slovesnostjo so pred
kultiumim domom nastopili god-
beniki lenarškega godbe MOL,
obiskovalci pa so lahko pokusili
letošnji mošt, se ogreli ob kuha-
nem vinu ter naslajali ob dobro-
tah lenarških gospodinj.
Danes bo v središču Lenarta
pred Mercatorjevo blagovnico tra-
dicionalno lenarško martinovan-
je, jutri bodo v Šetarovi odprli po-
sodobljeno lokalno cesto, zvečer
ob 18. uri pa bo lenarški župan v
galeriji Krajnc odprl še razstavo
oljnih slik Branka Pugartnika,
člana likovne sekcije KUD Ange-
la Besednjaka iz Maribora. Raz-
stava male retrospektive oljnih
slik bo na ogled do 1. decembra.
AK
Srebrni grb občine Lenart tudi za prizadevno
lenarško kulturnico in sodelavko Radia Ptuj Darinko
Čobec. Od ieve: Srečko Šalamun, župan Ivan Vogrin
ter Darinka Čobec in Anton Jeienko, prejemnika
srebrnega grba občine Lenart
JUROVSKI DOL / SKRB ZA KULTURNO DEDIŠČINO
Bo!«,slyo miliinosH mlradidie
V krajevni skupnosti Jurovski Dol, ki je pred kratkim znova
povzela nekdanje ime Sveti Jurij v Slovenskih goricah, skrbno
varujejo kulturno dediščino in negujejo bogato tradicijo
društvenega življenja.
Pred leti so ustanovili odbor za
varstvo naravne in kulttu-ne
dediščine in ta je organiziral več
odmevnih akcij in prireditev ter
postal pomemben člen v prizade-
vanjih za ohranitev identitete in
posebnosti tega dela Slovenskih
goric. Med najvažnejšimi prire-
ditvami, s katerimi negujejo in
ohranjajo kultiu-no dediščino in
bogato ljudsko izročilo, sta vsako-
letno jurjevanje z blagoslovitvijo
konj in žetev. Obe prireditve sta
organizacijsko utečeni, imata do-
bre in sposobne sodelavce in kljub
komercializaciji ohranjata precej
izvirnosti. Jtirjevanje je preraslo v
osrednjo krajevno ttiristično pri-
reditev, z njim že nekaj let zao-
krožajo krajevno praznovanje.
Odlika jiu-jevanja je velikanski
obisk od blizu in daleč, tako da or-
ganizatorji že razmišljajo o novih
organizacijskih prijemih. Praznik
vselej obogatijo s ponudbo
domače kulinarike, predstavijo
ljudske plese in pesmi in konjere-
jo v osrednjih Slovenskih goricah.
V sodelovanju z lenarškim konje-
niškim klubom so doslej vzorno
predstavili številne rejce, lastnike
in prijatelje konj, od delovnih do
tekmovalnih.
Poleg jurjevanja, ki seveda ne
gre brez svečanega bogoslužja in
čaščenja farnega zavemika svetega
Jurija v domači župnijski cerkvi,
je žetev po domače druga osrednja
turisučno-etnografska prireditev.
Marljivim organizatorjem v kul-
turnem društvu Ivana Cankarja,
društvu Dediščina, v krajevni
skupnosti in drugih društvih ter
organizacijah uspeva ohraniti ori-
ginalnost časa žetve in mlačve.
Zal organizatorjem večkrat pona-
gaja vreme, tako da morajo prire-
ditev prestavljati, kljub temu pa
so vrsto let ostali zvesti tradiciji in
se ji očitno ne bodo izjalovili. Za
prihodnje leto znova napoveduje-
jo izvirne predstavitve.
Skrb za kultimio dediščino se
odraža tudi na^ osnovni šoli in v
kraju nasploh. Številne prireditve,
ki jih pripravljajo ob posameznih
praznikih in drugih priložnostih,
so vselej povezane s kratkimi
predstavitvami domače ustvarjal-
nosti. Korenin se torej ne sramu-
jejo, bogastvo preteklosti pre-
našajo tudi na mlajše rodove, kar
jim uspeva veliko bolj kot v neka-
terih sosednjih slovenskogoriških
krajih.
Sicer pa v tej krajevni skupnos-
ti, ki sodi v preoblikovano občino
Lenart, deluje več društev, ki se
lahko pohvalijo z bogato zgodovi-
no. Tako so že leta 1907 ustanovili
Kmetijsko družbo, ki jo je vodil
prvi predsednik Janez Roškar,
deželni poslanec. Ustanovili so
tudi podružnico Slovenske straže,
ki je združevala moške in dekliške
skupine. Za ktilturno življenje so
skrbeli v kulttmiem društvu Edi-
nost in pod njegovim okriljem
razvijali dramsko dejavnost. Zato
torej ni naključje, da je dramska
dejavnost v Jtirovskem Dolu še
danes živahna. Iz bogate krajevne
kronike omenjamo tudi podatek o
knjižnici, ki je imela ICKK) knjig,
največ z gospodarsko tematiko.
Organizirali so bralne kotičke in
druge prireditve, s katerimi so bo-
gatili društveno življenje pred
prvo svetovno vojno. Tudi med
obema vojnama so v tem kraju
razvijali živahno dejavnost. Čas je
prinesel spremembe, obdobje so-
cializma je poleg tegob prineslo
tudi veliko pozitivnih sprememb
in množično udejstvovanje ljudi
na različnih področjih - v kulturi,
športu, gasilstvu in lovstvu.
Na bogati tradiciji slonijo tudi
najnovejša prizadevanja, a dobiva-
jo drugačne primesi in nove vse-
bine. S tradicijo se prepleta so-
dobnost, ki v tem delu Slovenskih
goric ceni in spoštuje tudi pretekli
čas.
Marjan Toš
TEDNIK ■ Četrtek, 11. november 1999
9
OD TOD IN TAM
DONACKA GORA
Obnovliena zahtevna planinska pot
Na območju Donačke gore (883 m) poteka več označenih pla-
ninskih poti, med katerimi je najslikovitejša in hkrati naj-
zahtevnejša pot po vzhodnem grebenu na prvi vrh. Speljana je
po strmem pobočju ter nas po enourni hoji iz Bukovja privede
do strmega skalnega pečevja. Do naravne ovire, ki smo jo ptuj-
ski planinci kot vzdrževalci poti že pred desetletji opremili z
jeklenico in klini, poteka pot po bukovem gozdu. Toda kljub
gozdnatosti je pot zaradi velikega naklona močno izpostavlje-
na in zdrsna ter je do nedavnega zlasti v času padavin ali slane
predstavljala resno nevarnost številnim obiskovalcem
Donačke gore, ki svoje gomiške sposobnosti preizkušajo na
omenjeni poti.
Ker frekvenca obiskovalcev poti
iz leta v leto narašča, smo se v
ptujskem planinskem društvu
odločili, da pot ustrezno obnovi-
mo ter jo zavarujemo z lesenimi
varovali. V nedeljo, 24. oktobra, ]e
bilo vse nared za pričetek obsežne
markacijske akcije. Preden pa je
številna ekipa pričela talno nade-
lavo poti, so bila v tednu pred ak-
cijo potrebna še različna pripravl-
jalna dela. V okviru teh priprav je
bila pot najprej ustrezno pregleda-
na in popisana. Na osnovi temelji-
tega popisa je bilo potrebno pri-
praviti več kot 220 metrov raz-
ličnih lesenih varoval, bodisi
bočnih erozijskih zaščit, količkov
ali stopnic. Kljub gozdnatosti
Donačke gore, kjer ne manjka
lesa, pa so se pojavile prav na tem
področju resne težave. Les, ki bi
ga bilo moč dobiti na pobočju
Donačke gore, je pretežno bukov.
Zaradi slabše kvalitete in hitrega
trohnenja varovala veliko hitreje
propadejo in so njihove zamenja-
ve vezane na precej krajše časovno
obdobje kot sicer. Vendar so se
tudi tokrat izkazali domačini in
nas rešili iz zagate. Da še vedno
živijo med nami dobri ljudje, nam
je dokazal gospod Marjan Novina
iz Jelovic, bolj poznan kot gospo-
dar domačije pri sv. Bolfenku,
kjer hranijo kontrolni žig
Haloške planinske poti. Ptujskim
planincem je podaril ves potrebni
les, ki je bil povrhu vsega kostan-
jev, kar pomeni, da bodo lesena
varovala, nameščena ob koncu iz-
tekajočega se stoletja, po mnenju
strokovnjakov zdržala krepko čez
polovico naslednjega stoletja.
Skupina šestih markacistov je
tako že v ponedeljek pripravUa
ves potrebni les ter ga s pomočjo
domačinov z bližnjega Kupčinje-
ga Vrha prepeljala po strmih ko-
lovozih na pobočje Donačke gore.
Zadovoljstvo organizatorjev akci-
je je bilo nadvse veliko, saj je bilo
s tem omogočeno nemoteno in
časovno primerno delo v nedeljo.
"Le na vreme je potrebno še
počakati in akcija bo pod streho,"
so modrovali udeleženci pripravl-
jalnih del ob zasluženem ko-
zarčku nekje na pol poti med Na-
rapljami in Zetalami.
Čeprav je bilo sobotno p)opoldne
nekako turobno in deževno, smo
vsi upali na najboljše. In res! Ob
sedmi uri, ko smo se pričeli zbira-
ti pod Marijinim obličjem na
enem izmed ptujskih trgov, je
nebo prekrivala čudovita modra
barva, v kateri so se kot drobne
lučke lesketale poslednje jutranje
zvezde. Le še opremo, pripeljano
iz Ljubljane, je potrebno naložiti
in že drvimo proti jutranji zarji, ki
se širi med haloškimi griči. Pravo
opojnost nedeljskega jutra žal pre-
kine pogled na prometno nesrečo
v Apačah, ki nas vse opominja na
previdnost pri izpolnjevanju
naših namer. Varnost bo glavno
vodilo tudi tokratne akcije in se-
veda vseh drugih.
Polni pričakovanj prispemo v
haloški zaselek Završe, kjer nas
pričaka nasmejani gostitelj go-
spod Zdravko Jernej šek. Dolgo-
letni planinski prijatelj je prevzel
generalno pokroviteljstvo nad
našo akcijo in poskrbel za okusno
haloško hrano, popestreno z bre-
zalkoholno in ob koncu akcije se-
veda tudi alkoholno pijačo (prist-
no haloško kapljico, kot se za te
kraje spodobi). Za njegovo potezo
mu gre seveda velika zahvala. Po
obilnem zajtrku (op.avt.: bralcem
Tednika izdam, da je bil to muflo-
nov golaž, mmm...) so prevzeli va-
jeti v svoje roke izkušeni marka-
cisti inštruktorji iz komisije za
pota pri Planinski zvezi Slovenije.
Tehnični vodja akcije Florjan
Nunčič iz Celja je povedel na de-
lovišče prvo ekipo, ki sta ji sledili
ekipi pod vodstvom Boža Jordana
iz Dobrteše vasi pri Šempetru v
Savinjski dolini ter Toneta
Gašpariča iz Rečice ob Savinji.
Medtem ko so prve tri ekipe nade-
lovale zahtevno pot na Donačko
goro in nameščale lesena varovala,
je četrta ekipa pod vodstvom
Alenke Zorko prenovila markaci-
je na poti Žetalskega Jožeta iz
Zetal na Donačko goro.
Pozno popoldan so bila dela na
vseh odsekih delovišča zaključena
in utrujenih 24 markacistov in
članov PD Ptuj se je pričelo
spuščati na domačijo Stojnškovih
v Završah. Ob okusni večerji iz-
pod kuhalnice gospodinje Ber-
nardke in ob zvokih frajtonarice
smo zaključili največjo markacij-
sko akcijo ptujskega planinskega
društva v zadnjih petindvajsetih
letih. Ob tej priložnosti sta se
vsem sodelujočim za pomoč za-
hvalila organizacijski vodja akcije
Uroš Vidovič in predsednik PD
Ptuj Tone Purg. Slednji je pouda-
ril velik pomen tovrstnih aktiv-
nosti v društvih, saj pomenijo
tovrstne akcije velik prispevek k
izboljševanju obstoječe planin-
sko-turistične infrastrukttire, ki
bo v bodoče zagotavljala kvalite-
ten nastop na področju razvoja
prostočasnih aktivnosti. Za izved-
bo obsežnih del pri vzdrževanju
planinsko-turistične infrastruktu-
re pa bo v bodoče potreben ustre-
zen posluh občin in države, ki
bodo morali planinskim
društvom ponuditi ustrezno ma-
terialno pomoč za uspešno izva-
janje tovrstoih aktivnosti.
Tekst in foto:
Uroš Vidovič
Po uspešno zaključeni akciji je udeležence na domačiji Stojnškovih v Završah pogostil
generalni sponzor markacijske akcije Donačka gora '99 Zdravko Jernejšek (drugi z leve).
PLANINSKI KOTIČEK
lipopolttjevanie planinsitih vodni'
kov po nwdnarodnih standmdili
Ptujsko planinsko društvo, ki bo v začetku prihodnjega
tisočletja praznovalo petdeset tet aktivnega delovanja, združuje
v svojih vrstah več kot 800 članov. Med številnim članstvom, ki
sega v starostnem razponu od cicibanov do devetdesetletnikov,
deluje v društvu tudi več kot 20 planinskih in mladinskih vodni-
kov.
Oba naziva sta bila v preteklem letu združena v enotno oznako
vodnikov; ti se odslej imenujejo vodniki Planinske zveze Slovenije.
Glavna naloga vodnikov je povezana z vodenjem ljubiteljev gora v
gorski svet. Izleti v organizaciji PD Ptuj se tako raztezajo od lahkih
pohodov v gričevje, kot je Haloška planinska pot, preko sredogorja
vse do visokih skalnatih vršacev, kot so Triglav, Škrlatica, Jalovec in
drugi. Poleg izletov v slovenske gore so občasno organizirane tudi
tako imenovane odprave v tuja gorstva, kot npr. vzpon na najvišji ev-
ropski vrh Mont Blanc, ki pa zahtevajo posebne priprave in ustrezne
psihofizične sposobnosti udeležencev. Vodniške aktivnosti ptujskih
vodnikov so vezane na celoletno delovanje, kar pomeni, da poteka
vodništvo tako v poletnih (kopnih) kot zimskih (snežnih) razmerah.
Vzporedno z vodenjem opravljajo vodniki PZS tudi številne druge
naloge, kot je izobraževanje članov PD, organiziranje taborov... Sta-
tus vodnikov PZS ureja poseben pravilnik o enotni kategorizaciji
vodnikov PZS. Ta deli vodnike po usposobljenosti za vodenje v po-
sameznih razmerah na kategorije od A do K. Pri nas poznamo vod-
nike, ki so usposobljeni za vodenje lahkih tur v kopnih razmerah (ka-
tegorija A), zahtevnih tur v kopnih razmerah (kat. B), zelo zahtevnih
kopnih tur (kat. C)... Kategorije so zajete v štirih skupinah, namenje-
ne vodenju v kopnih razmerah, snežnih razmerah (npr. kat. D in E),
vodenju turnih smukov in vodenju po ledeniškem svetu. Za pridobi-
tev posameznih kategorij je potrebno opraviti ustrezno izobraževan-
je ter predhodno izvesti predpisano število tur, ki zagotavljajo
ustrezno mero izkušenj.
Vsi vodniki PZS morajo za potrditev registracije opraviti letno naj-
manj pet vodenj ter se vsaka tri leta udeležiti verificiranega izpopoln-
jevanja vodnikov PZS. V okviru tovrstnih izpopolnjevanj je pričela
Planinska zveza Slovenije v letošnjem oktobru izvajati izpopolnje-
vanja za vodnike PZS po mednarodnih standardih UIAA, Eno izmed
prvih tovrstnih izpopolnjevanj je potekalo sredi letošnjega oktobra v
Kamniški Bistrici. Med 42 udeleženci iz vse Slovenije sta se izo-
braževanja udeležila tudi vodnika PD Ruj Uroš Vidovič in Miran
Muhič. Izpopolnjevanje je zajemalo štiri tematske sklope: odškod-
ninska odgovornost vodnikov PZS, orientacija v prostoru, bolezen-
ska stanja, ki jih nosimo v gore, ter gibanje in tehnika vodenja, ki je
tokrat vključevala veščine pri prečkanju hudourniških grap in rek.
Slednje, povezano s praktičnim delom na terenu, spada med tema-
tike, predpisane s strani mednarodne planinske zveze UIAA, ter
omogoča vodnikom PZS pridobitev mednarodne vodniške licence
za vodenje po različnih delih sveta. Prečkanje hudourniških grap in
rek je vključevalo suho in mokro prečkanje Kamniške Bistrice pod
strokovnim vodstvom podpolkovnika Slovenske vojske Marjana
Ručigaja iz vojašnice v Bohinjski Beli. Zlasti suho prečenje deroče
Kamniške Bistrice s pomočjo posebej izdelane žičnice iz statične
planinske vrvi je med vodniki vzbudilo val navdušenja nad enostav-
nostjo in varnostjo prečkanja na videz neprehodnih kanjonov. S
tovrstnim usposabljanjem se ptujski vodniki vključujemo v medna-
rodne vodniške kroge, hkrati pa dosegamo ustrezno usposoblje-
nost za kvalitetno in predvsem varno vodenje po gorskem svetu
tako doma kot v tujini.
Uroš Vidovič
ATLETSKI KLUB PTUJ
illecf skakoUi v višino
Ptujska atletika se je ponovno dvignila v slovenski vrh.
Zadnjih šest let so uspevali le nekateri posamezniki, saj je At-
letski klub Ptuj kljub slabim pogojem za treniranje veljal za
enega najboljših v Sloveniji v skoraj vseh športnih,panogah.
Ob izgradnji novega stadiona ob Šolskem centru pa so se
lahko začele razvijati in pridobivati na kvaliteti discipline, ki
za svojo izvedbo ne potrebujejo veliko prostora in tako je na-
predoval predvsem skok v višino.
Po besedah predsednika Atlet-
skega kluba Ptuj Žarka Marko-
viča je skok v višino bil na Ptuju
vedno prisoten in so ptujski atleti
vedno zasedali najvišje stopničke
v Sloveniji. Žal pa pogoji za tre-
ning niso bili najboljši ne prostor-
sko, ne finančno. Z izgradnjo no-
vega stadiona se je izboljšalo
predvsem vadišče, kar je pripomo-
glo k odličnim rezultatom. Zgo-
dovina ptujske atletike je imela
kar nekaj odličnih skakalcev v
višino: Dušan Koren (prvi je pre-
skočil dva metra). Kristjan
Kovač (rekord kluba 210 cm),
Sonja Pajenk, Dušan Dimovski
in Andrej Petrovič. Slednji v klu-
bu dela kot trener skoka v višino
in vzgaja trenutno najboljše mla-
de skakalce v višino v Sloveniji.
Andrej Petrovič daje veliko
predvsem na svoje izkušnje in na
izmenjavo izkušenj z drugimi
vrhunskimi trenerji. "Z letošnjo
sezono sem izredno zadovoljen,
kajti vsi atleti so uresničili zadane
načrte, nekateri so jih celo prese-
gli. Vsekakor uspehi niso nakl-
jučje, temveč reztiltat skupnega
sistematičnega dela kluba. V klu-
bu nikoli ni bilo nmožičnosti v
skoku v višino, treniral je le
kakšen posameznik, kvečjemu
dva, letos pa imamo prvič skupino
štirih mladih talentov približno
enake starosti. Res je, načrti so ve-
liki in pred nami so še dolgi zim-
ski meseci napornega treninga.
Vendar z motivacijo in tekmoval-
nim elanom letošnjih rezultatov
stopamo v naslednje tisočletje
Polni optimizma. Upamo tudi na
izboljšanje finančnih pogojev s
pridobitvijo sponzorja. Ponovno
hvala staršem atletov za njihovo
podporo!"
Andrejeva intuicija ga za enkrat
še ni izdala, saj ima v svojih vrstah
kar dva državna prvaka.
Predvsem pa se zahvaljuje Borisu
Mikužu, tehničnemu direktorju
AZS, ki mu je pomagal z nasveti
in pri opremi njegovih varovan-
cev. Pod njegovim okriljem sedaj
trenirajo Maja Mlinaric, Bojan
Zemljarič, Bojan Horvat in Da-
vorin Sluga. Vsi razen Davorina
Sluge so v klub prišli v letošnjem
letu. Osnove skoka v višino so do-
bili v šolah, kar je zasluga
predvsem osnovnošolskih šport-
nih pedagogov. Vsi pa imajo ena-
ke težave, to je razdalja, ki jo mo-
rajo premagovati, da pridejo na
trening. Vendar imajo srečo, da
jih starši popolnoma podpirajo pri
njihovih odločitvah. Pravijo, da je
v klubu odlična dnižba, kar je še
en razlog, da radi pridejo v Atlet-
ski klub Ptuj. Vsi so vzorni učenci
in tako jim šport ne dela težav pri
učenju, kvečjemu jim še pomaga,
saj so bolj samozavestni in disci-
plinirani. Radi potujejo,
predvsem pa si želijo dobrih re-
zultatov.
Davorin Sluga prihaja iz Pod-
lehnika in obiskuje drugi letnik
srednje elektro šole v Mariboru. V
klubu trenira eno leto. Njegovi re-
zultati v lanskem letu, ko je bil še
pionir, so bili odlični (3. mesto na
osnovnošolskem DP, 1. mesto na
klubskem DP, 2. mesto na med-
narodnem troboju za reprezentan-
co Slovenije in 2. mesto na
srednješolskem ekipnem DP), v
letošnjem letu pa je medaljam še
povečal žlahtnost: 1. mesto na ml.
mladinskem DP, 1. mesto na ml.
mladinskem finalu APS, 1. mesto
v finalu za srednje šole, 2. mesto
na ml. mladinskem dvoranskem
DP, 3. mesto na st. mladinskem
DP, 4. mesto na članskem DP in
član ml. in st. mladinske repre-
zentance RS - osebni rekord 202
cm.
Bojan Horvat prihaja iz Doma-
ve in obiskuje prvi letnik elektro
šole na Pmju. Komaj po nekaj me-
secih treninga je domov prinesel
že dve medalji v pionirski konku-
renci: 2. mesto v finalu APS in 3.
mesto na DP - osebni rekord 183
cm.
Bojan Zemljarič prav tako pri-
haja iz Dornave in obiskuje prvi
letnik elektro šole na Ptuju. V
Domavi je bil njegov učitelj
športne vzgoje Dušan Koren,
nekoč odličen skakalec v višino,
kar je na delo s Horvatom prav go-
tovo veliko vplivalo, kar kažejo
rezultati: 1. mesto na osnovnošol-
skem DP, 1. mesto na pionirskem
DP, 1. mesto v finalu APS in ude-
leženec pionirske reprezentance
RS - osebni rekord 186 cm.
Maja Mlinaric prihaja iz Sre-
dišča ob Dravi in se zraven atleti-
ke ukvarja še z rokometom, njeni
rezultati po dveh mesecih trenin-
ga pa so prav odmevali v sloven-
skem prostoru: 2. mesto na DP in
udeleženka reprezentance RS -
osebni rekord 165 cm.
Mladi ptujski skakalci v višino
sodijo v slovenski vrh, saj so sko-
raj vsi člani državne reprezentan-
ce. Upajo pa, da se bo njihova kva-
liteta še povečala ob izboljšanju fi-
nančnih in drugih pogojev.
n/lilan Krajnc Pavlica
Predsednik AK Ptuj Žarko
Markovič
Trener Andrej Petrovič
Odlični ptujski skakalci v višino: Bojan Zemljarič, Bojan
Horvat, Maja Mlinaric In Davorin Sluga. Foto: Nini
10
četrtek, 11. november 1999 - TEDNIK
NASVETI
Kuharski nasveti
Martinove jedi
Sveti Martin je zaščitnili vinogradniliov, vinarjev, gostilničar-
jev, revežev, beračev, domačih živali, še posebej gosi, zato ni
čudno, da je prav pri vseh teh najbolj znan in da ti na god sve-
tega Martina pripravljajo razne pojedine in različne obrede, s
katerim krstijo vino, v katerega se ta dan spremeni mošt. Na
pojedinah ne sme manjkati pečena goska, ki jo danes zamenja-
mo tudi z drugimi vrstami perutnine, kot so kokoš, raca, mla-
dao purica in kapun ali celo puran.
Mogoče se praznika veselimo
tisti, ki imamo radi dobro hrano,
celo nekoliko manj, saj je hrane
in raznih pečenk skoraj vsak dan
dovolj, zato je Martinova pojedi-
na celo nekoliko zbledela. Glede
na to, da pa si gosi ne pripravlja-
mo tako pogosto, jo na ta dan za-
gotovo pripravimo. Gosi, ki jih
lahko danes kupimo, že zdavnaj
niso tako mastne, da bi se zaradi
tega otepali njihove priprave. Po-
leg gosi si na ta dan lahko pripra-
vite tudi raco, saj je njeno meso
med sladokusci zelo cenjeno.
Tako gos kot raco naj bi na ta
praznik spekli, zraven pa lahko
ponudimo različne omake iz ze-
lenjave, sadja, ter obilico prilog iz
zelja, krompirja, kostanjev in ze-
lenjave.
Na tržišču lahko najpogosteje
kupimo mlade pitane gosi, ki
tehtajo od 3,5 kg do 5 kilogramov
in imajo bledo, nekoliko mastno
kožo ter mesnate prsi, meso sta-
rejših gosi pa je nekoliko bolj
sivo in trše. Pitane gosi prihajajo
na tržišče stare od 5 do 9 mesecev
ali eno leto. Maščobo, ki je v tre-
bušni votlini, moramo pred peko
odstraniti. Gosja mast je delikate-
sa tako kot gosja jetra, sploh če so
gosi pitali s koruzo. Po nekaterih
virih naj bi pri pripravi kvasenice
uporabljali izključno gosjo
maščobo.
Cele gosi najpogosteje pečemo,
čeprav jih lahko tudi okusno
zdušimo in so še izdatnejše.
Pečenje gosi naj bo precej inten-
zivno, da se izcedi vsa maščoba in
da po peki ostane hrustljava koža.
Nekatere gospodinje jo pečejo na
mrežici v pečici, pod njo pa pos-
tavijo pekač s tekočino, da se vanj
izcedi vsa maščoba; pravijo, da le
tako postane koža hrustljava. Za
peko gosi je še zmeraj najprimer-
nejša francoska metoda peke per-
utnine, to je pečenje pri zelo viso-
kih temperatiu-i od 220 do 250C;
pri večjih goseh temperaturo za
nekaj časa zmanjšamo. Za oku-
sne j šo in lepšo barvo kože jo
lahko narahlo premažemo s suro-
vim maslom ali prekajeno slani-
no, sploh če je gos malo mastna.
V trebušno votlino lahko za
boljši okus damo zelišča, kot so
timijan in pehtran, pri starješih
živalih pa tudi brinove jagode,
vendar je namen pečenja v pečici
predvsem ta, da razvije perutnina
svojo lastno aromo.
Race in gosi pečemo v pečici ve-
koliko več časa, pri mastni koži
pa jo je priporočljivo nekoliko
nabosti, da se maščoba lepše
izteče in postane koža lepo
krustljava, meso pa sočno.
Če se nam začne maščoba ali
sok v posodi, v kateri pečemo,
prijemati, prilijemo malo vode ali
juhe.
Tako kot je na martinovo nepo-
grešljiva pečena gos ali raca, je
zraven še nekaj standardnih pri-
log, brez katerih prav tako ne bi
šlo. K raci so standardne priloge
iz pomaranče, breskve, češnje, ja-
bolka, pozimi jih zamenja suho
sadje. Mlade race spomladi ponu-
dimo z mladim grahom, jeseni pa
z jabolčno omako in repo. H go-
ski pa najpogosteje ponudimo
dušeno rdeče zelje, sladko zelje,
različne priloge iz krompirja - od
praženega do krompirjevih sla-
mic ter kolačkov, različne pireje
iz kostanjev, repe, pečena jabol-
ka, kislo zelje, krompirjeve cmo-
ke, mlince in podobne priloge.
Po peki gosi ali race je potrebno
pečeno meso pravilno razkosati.
Manjše gosi razkosamo tako, da
najprej odrežemo bedra, nato
prsno meso od reber kakor pri
puranu; pri tem pazimo, da ima-
mo na vsakem kosu tudi kožo za-
radi dobrega okusa in lepšega vi-
deza. Majhne gosi lahko raz-
režemo na štiri dele, tako da ima-
ta dva dela perutnice, dva dela pa
stegna z bedri. Nekoliko večje
gosi pa lahko narežemo tako, da
gos pri držimo z prožnimi večjimi
vilicami in prerežemo kožo med
bedri in trupom, bedra z nožem
potisnemo navzven, da pridemo
do prsnega mesa. Beder ne
odrežemo. Malo nad sklepom
perutnice prerežemo prsno meso
vodoravno do kosti in ga nato
narežemo po dolgem v dolgih
tankih rezinah. Nato položimo
gos na bok in zabodemo vilice v
zgornji  del  bedra  ter bedro
odrežemo. Na drugi strani posto-
pek ponovimo. Ob koncu raz-
režemo še hrbtni del.
Veliko manj pogosto pripravi-
mo gosjo juho. To si pripravimo
v primeru, če smo slabše dele gosi
odrezali in pečemo samo boljše
kose. Jtiho si pripravimo tako,
hrbtni del gosi narežemo na tri
del in damo v lonec z večjo
količino vode, dodamo jušno ze-
lenjavo (korenje, zeleno, pe-
teršiij, čebulo in cvetačo), začini-
mo z lovorovim listom, celim po-
prom, pimentom in malo solimo.
V juho damo še drobovino razen
jeter. Počasi kuhamo 2 uri, tako
da juha ostane čista. Posebej
zmeljemo gosja jetrca in jim do-
damo malo vinjaka, jajčni rumen-
jak in 1 do 2 žlici kisle ali sladke
smetane. Narahlo solimo. Če je
zmes pretekoča, dodajte še malo
finih drobtin in rimienjak. Pose-
bej v slani vodi najprej skuhamo
poskusni cmok ali žličnik, in če
ne razpade, skuhamo še ostale, če
pa zmes razpade, dodajte še jajčni
rumenjak in drobtine ali moko.
Žličnike ali cmočke
vedno kuhamo pose-
bej v slani vodi, da ne
skalimo juhe.
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
PREJEU SMO
Pa saj ni res ...
Skozi zadnja vrata se v Evropo ne bo dalo
priti! Zaradi obljub in intrig nas ne jemljejo
resno. Po toliko letih ignoriranja pravnega
reda v komunizmu se ta nostalgično nadaljuje.
V mislih imam namreč "namerno" počasnost,
da ne rečem ignoranco pri privatizaciji in
vračanju v komunizmu ukradenega imetja. V
isti koš mečem tudi zadnjo akcijo "Betnave ne
damo", od katere se "večinski" mediji niso
ogradili - da ne rečem, da so jo celo potihoma
podprli.
Pa saj ni res! To je bilo le pred mesecem dni
- ob papeževem obisku v Mariboru. V oktobru,
po novi ocenitvi iz Bruslja, pa skoraj ni
takšnega ali drugačnega dnevnika, da ne bi
slišali in brali (iz istih ust) drugačnega mnenja
- namreč, da moramo ta madež zloglasne ko-
lektivizacije prejšnjega režima čim hitreje od-
straniti. Grenka pilula, ki smo jo spet dobili
servirano od tam, kjer nas gledajo, je kot kaže
privržence nostalgije - zavirače denacionaliza-
cije - sedaj le omehčala oziroma nanje
odločujoče vplivala, da se bomo lahko v dog-
lednem času pridružili v klub, kamor spadamo
že od samih zametkov. Vendarle bo prevladalo
spoznanje, da se mora zaloteni plen tatovom
odvzeti, kar je vendarle najmanjša še možna
kazen za krajo, ki je pravno in tudi versko v
vseh verstvih sveta obravnavana kot zločinski
akt: vrniti tistim, katerih je!
V teh letih ignoriranja zakona o denacionali-
zaciji sem že pisal in tudi prejel različne "od-
meve". S pisanjem okrog tega pa se vedno, kot
tudi danes, dotikam komtmističnega fenome-
na kolektivizacije oziroma razlaščanja, ki je te-
meljilo na dejstvu: vzeti tistemu, ki si je kaj
ustvaril (privarčeval, prigaral, od ust odtrgal
...), in podariti tistim, ki nimajo (ravno-
dušnežem, zapravljivcem, delonurznežem, pos-
topačem ...). Torej pišem o vizionarski "izrav-
navi" ljudi in enakomerni porazdelitvi dobrin
mednje. Pišem o materialni izravnavi tistih, ki
radi delajo, in tistih, ki so delomrzneži. Pišem
in mislim na komimistični manifest Marxa in
Engelsa iz davnega leta 1847, kjer je zapisano,
da je komtmizem za odpravo lastnine, družbe-
nih razredov in s tem tudi izkoriščanja, kar bo
zagotovilo svobodo vseh v skupnosti - v komu-
ni. Ta lepa teoretična zasnova iz manifesta pa
se je v praksi sčasoma sprevrgla v eno samo na-
silje, ki mu ni para v dosedanji zgodovini. Na
osnovi arhivov in avtentičnih pričanj še
živečih je ta zabloda stala, kot navaja danes ak-
tualna Črna knjiga komimiznaa, 100 milijonov
mrličev, kar je kar nekaj več, kot znašajo pobo-
ji nacizma in fašizuM skupaj. Tega razkoraka
med želenim in dejanskim komunizmom je po
mojem krivo dejstvo, da sta dve osebi, pa če sta
si tudi genetsko najbližji (brata, sestri), dru-
gačnih karakterjev, nista enako pošteni, enako
skrbni, enako varčni nista si antropološko
skladni. In prav to je krivo, da se ta sicer dobra
zamisel o enakosti (vsekakor po potrebi, enaki
želodci, brez denarja, brez sodnikov in tožni-
kov ...) ni obnesla in se celo po "zaslugi" tira-
nov formata Lenin, Stalin, Mao, Pol Pot ...
sprevrgla v največjo morijo v zgodovini
človeštva.
Prav zaradi tega in ne samo zaradi tega razlo-
ga se mora čimprej vrniti vsaj imetje (bolečin
in žrtev ni možno) vsem (tudi tistim, ki "ga ne
rabijo"), saj je prav lastnina, kot je sedaj do-
končno jasno, tista gonilna sila, ki je prinesla
primat tistim, ki so jo vedno spoštovali in ne-
govali. Tudi nas, pa ne samo nas, ki smo v pre-
teklosti zganjali komtmizem, je prav kapitali-
zem hranil in nas kolikor toliko ubranil od
najhujšega.
S tem pisanjem pa nikakor ne negiram
možnosti, da se ne bo nekoč, mogoče čez 100
let, na Zemlji pojavil spet nekakšen komtmi-
zem. Namreč kaj lahko se zgodi, da bo pošte-
nih in pridnih spet premalo, brezbrižnežev in
postopačev (lumpenproletariata) pa preveč,
tako da bodo ti slednji, če se izrazim po atom-
sko, dosegli kritčno maso in sprožili reakcijo,
ki smo jo nekoč imenovali rdeča revolucija.
Teorija enakih želodcev, ki bo nato spet izbo-
jevana, pa bo spet priskrbela za stagnacijo tega
"novega komunizma". Skratka ne pozabimo,
da se zgodovina rada ponavlja!
Rajho Topohvec
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO
ZDRAVJE . - 250. NAD
Zalroif, družinm in
duševno xdrtnrje
112, nadaljevanje
Terapevtski proces
zakona in družine -
na splošno • 29. nad.
Analitska zakonska
in družinska terapija
- še nekatera formal-
na in tehnična
pravila
Pa nadaljujmo opis uvodnega
intervjuja.
Večina terapevtov priporoča,
da v vsakem primeru pritegne-
mo v intervju tudi "zdrave"
člane družine (npr. druge
večkrat "psevdo zdrave" otroke).
Najbolj jasno diagnostično po-
dobo bomo dobili, če bomo po-
datke iz intervjuja gledali z vi-
dika naslednjih dimenzij:
- značilnosti posameznih čla-
nov družine (njihova individu-
alna dimenzija),
- značilnost odiiosov med
člani dnižine (dimenzije odno-
sov),
- materialna situacija družine,
- socialna in kulturna situacija
družine.
Dobrodošla pomoč pri diag-
nozi posameznih članov ali
družine v celoti so tudi testi.
Poznamo več kot 200 testov in
drugih postopkov za
proučevanje različnih vidikov
družine, ki pa jih je nemogoče
tu naštevati in opisovati.
Zaradi specifičnosti proble-
mov in družin, s katerimi se
srečamo pri svojem delu, mora-
mo biti pri prvem intervjuju
zelo pozorni in je treba voditi
prvi intervju v skladu s konste-
lacijo problemov v vsakokratni
družini. Stierlin je leta 1977 v
zvezi s tem dal tudi dragocene
napotke za pristop k družinam z
naslednjimi problemi:
Družine v razkroju - V
družinah, kjer so starši ločeni,
ločeno živijo ali se ločujejo, na-
vadno ni prave motivacije za
družinsko terapijo. Če se tera-
pevt sreča s tako družino, mora
v prvi vrsti poiskati odgovore
na naslednja vprašanja: Ali še
obstajajo pozitivne ali vsaj am-
bivalentne vezi med zakonce-
ma? Ali je eden od zakoncev
pod negativnim vplivom okolja
(npr. pod vplivom lastnih
staršev)? Koliko vključujeta v
lastni konflikt tudi otroke?
Terapevt bo dobil jasno podo-
bo le, če ho zelo nepristranski.
Bolj pristranski je lahko le, ka-
dar je govor o otrocih; če je le
mogoče, naj deluje njim v ko-
rist. Čeprav npr. že v prvem po-
govoru spozna, da ni nobenih
možnosti, da bi se dalo organi-
zirati družinsko terapijo, ki bi
ohranila zakon, pa je lahko po-
membna vloga terapevta, če
uspe na zakonca vplivali vsaj to-
liko, da ločitev (sam postopek
in naknaden odnos do otrok) za
otroke ne bo prehudo čustveno
breme. V tem smislu lahko go-
vorimo o "ločitveni terapiji". K
tej sodi, če je le mogoče, tudi
delo z otroki z namenom,
povečati njihovo ft-ustracijsko
tolerantnost, pa tudi lojalnost
do obeh staršev.
Naslednjič pa bomo govorili
še o družinah z drugimi proble-
mi.
mag. Bojan Sinko
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIG /      V VRTU  *   V VRTU  *   V VRTU*   V VRTU *   V VRTU
Martinovi vremenslii ofcef/ vrtnarjem
Po vremenu ob martinovem si vrtnarji napovedujemo prihodnjo
zimo. Če bo ob Martinu deževno, mu bo zagotovo sledila mokra in
mila zima; nasprotno pa "sonce na Martina, pred durmi huda
zima", medtem ko se vrtnarji nadejajmo nekaj vmesnega po pre-
govoru: "Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh!" in skrbno ne-
gujmo vrt, četudi ga iz dneva v dan bolj obdajata Jesenska sivina in zimsko miro-
vanje.
V SADNEM VRTU se listopada pričenja ob-
dobje sajenja sadnega drevja. Ob pravočasnem
in pravilno izvedenem sajenju bo to uspešno, če
ob tem sadiki opravimo varstvo pred škodljivci.
Mlade koreninice jablan in nekaterih drugih sad-
nih vrst že takoj po sajenju začutijo talni glodavci
voluharji, v bolj ostri zimi pa si pod snežno odde-
jo poljske miši najdejo hrano z objedanjem kore-
ninskega vratu in spodnjega dela mladega de-
belca. Voluhar je zahrbten sadni škodljivec, ki ga
ne opazimo prej, dokler ni sadnih korenin že toli-
ko poškodoval, da drevesce, če je brez opore,
pade. Živi v zemlji in se giblje po rovih, za katere
na površini ni vidnih znamenj. Poljske miši žive v
gnezdih na travni površini. Na sadni rastlini obje-
dajo koreninski vrat v obliki prstana, tako da rast-
lina spomladi ni sposobna za začetek vegetacije,
ker so snedene vezi med koreninami in nadzenrv
nimi deli rastline. Poznani so najrazličnejši načini
zatiranja in uničevanja talnih škodljivcev.
Uspešni so načini s kemičnimi pripravki, ko h ko-
reninam ali v rove nastavljamo razne strupe ali
odvračala, vsi pa so kratkotrajnejši, ker se v tleh
naglo razgradijo in izpuhtijo. Učinkovit je tudi lov
na voluharje s pastmi, ki pa je fizično omejen
prav iz razloga, ker se giblje s površine po nevid-
nih rovih in je njegovo neposredno zaznavanje
nepredvidljivo. Trajno varstvu korenin pred volu-
harjem dosežemo, če sadiko posadimo v jamo,
obdano s tako gosto pleteno žično košaro, da
škodljivec ne bo dosegel korenin še po nekaj le-
tih rasti. Žična košara mora ustrezati velikosti ko-
renin, ki jih sadna rastlina doseže na neki podla-
gi: na podlagi semenjaka vsaj en meter premera,
na šibko rastočih podlagah pa seveda temu pri-
merno manjše. Žična košara mora z zgornje stra-
ni biti podvita do koreninskega vratu, da voluhar-
ju preprečuje pristop h koreninam tudi s
površine.
Ko v OKRASNEM VRTU v tem času odpade
listje z drevnin, ga pograbljamo in kompostira-
mo. Odpadlo listje je potrebno pod drevninami in
s trate odstraniti iz več razlogov. Listje v debe-
lejši plasti ali zaradi vetra nanešeno na kupe se v
jesenskem dežju zlepi in travno rušo tako tesno
prekrije, da se ta prične dušiti, po trohneči in gni-
joči travni ruši pa se prično tvoriti plesni in trava
do pomladi povsem odmre. V odpadlem listju se
zadržujejo mnoge vrste škodljivcev, v njem
ugodno prezimijo in se spomladi od tod širijo na
vrtno rastlinje. Odpadlo listje pa je cesto
okuženo s sekundarnimi infekcijami različnih
rastlinskih glivičnih boleznih, kjer v zimskih tro-
sovnikih prezimijo, spomladi pa ob ugodni toplo-
ti in vlagi izbruhnejo in okužujejo žlahtno okra-
sno rastlinje.
Če je trata ob letošnji ugodni in topli jeseni še
toliko porastla po zadnji košnji, da bi pod snežno
odejo polegla, jo pokosimo na petcentimetrsko
višino. Z nje pograbimo ostanke pokošene trave
listja in druge ostanke vrtnega rastlinja in ga
kompostiramo.
V ZELENJAVNEM VRTU so vrtnine, ki smo jih
pridelali za zimsko rabo. v začetku listopada do-
zorele in je čas, da jih pospravimo. Za spravilo iz-
beremo ugoden čas, da jih ne zbiramo v
vlažnem vremenu. Mokri in blatni plodovi vrtnin v
nobeni shrambi niso obstojni. Pred hrambo plo-
dove vrtnin skrbno preberemo in izločimo
poškodovane, bolne in slabo razvite, ker se prav
na njih prično najprej razvijati skladiščne bolezni.
Korenček, rdeča pesa in strniščna repa so
vrtnine iz rodu korenovk, ki v naših vremenskih
razmerah na prostem ne prezimijo, njihovo me-
sno tkivo pa je v obliki korenov tako zraščeno, da
je, če je primerno zavarovano pred zmrzaljo,
sposobno dolgo ohraniti svojo svežnost. Ko-
renček in druge korenovke najbolje ohranimo v
zasipnici, ki jo naredirrra kar na vrtni gredi. Če je
zemlja rahla, zasipnico vkopljemo v zemljo. V
težjih tleh naj bo vkopana le za globino rezila lo-
pate, če pa se pojavlja visoka podtalnica, pa za-
sipnico naredimo na površini gredice. Korenje v
zasipnici mora biti prezračevano, kar dosežemo
z vložitvijo drenažnih cevi. Prebrane korene
položimo na gosto žično pletivo, da prerečimo
dostop talnih glodalcev (miši in voluharjev), po-
krijemo s slamo, smrečjem ali praprotjo in
zemljo, okrog zasipnice pa izkopljemo jarčke za
odtok deževnice. Manjše količine korenčka
lahko hranimo v kleti, če ni prevlažna, v lesenih
zabojčkih ali pa jih vložimo v mivko, pesek ali
lažjo zemljo krtinovko, kjer ne izgubijo toliko vla-
ge. Lahko pa jih hraninro tudi v polietilenskih
vrečkah, ki pa ne smejo biti neprodušno zaprte,
da se v njih ne bi nabirala vlaga.
Miran Giušič, ing. agr.
TEDNIK - Četrtek, 11. november 1999
11
OD TOD IN TAM
KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV
Ob novih volitvah v organa MP5
študentje so družbena skupina z velikim ustvarjalnim poten-
cialom, a ta v veliki meri ostaja neizkoriščen. Razlog je med
drugim v tem, da ne izkoriščajo vseh možnosti za lastno orga-
niziranje. I\a lokalnem, ptujskem območju, veliko možnost
predstavlja prostovoljna, neprofitna organizacija Klub ptuj-
skih študentov (KPŠ), ki združuje študente upravne enote Ptu-
ja in postaja na širšem področju Ptuja in drugod po Sloveniji
vse bolj prepoznaven. Dobro organizirano, kvalitetno in zavze-
to delo preteklih let je prineslo rezultate, ki študentom danes
omogočajo neodvisno načrtovanje in izvajanje obštudijskih
dejavnosti ter smiselno in pestro preživljanje prostega časa.
Vodstvo kluba, ki se mu je
enoletni mandat pred kratkim
iztekel, je skozi dobro timsko
delo ob aktivnem sodelovanju
študentov uspešno uresničilo
zastavljene cilje. Med večjimi
dosežki lahko izpostavimo pri-
dobitev novega prostora v Vod-
nikovi 2, Ptuj, kjer je sedež klu-
ba, spremembo temeljnega
pravnega akta - statuta KPS,
oblikovanje disciplinskega pra-
vilnika, razvoj lastne računal-
niške baze podatkov, spremem-
bo grafične podobe kluba, obli-
kovanje spletne strani pod last-
no domeno, kontinuirano pris-
otnost v medijih, med katerimi
ima posebno vrednost avtorski
mesečnik Informator KPS. Ve-
liko pozornosti so posvečali po-
dročjem kulture, zabave in re-
kreacije. Tako so v študijskem
letu 1998/99 organizirali oglede
šestih velikih glasbenih koncer-
tov, enega v lastni organizaciji
KPŠ, odmevno tradicionalno
Brucovanje v Kidričevem, pri-
pravili ogled 22 kino predstav,
šestih gledaliških predstav, lite-
rarnih večerov, študentje so
lahko silvestrovali v Krakov^^u,
smučali na Voglu, prvomajske
praznike preživeli v Poreču in
se poleti namakali v Bolu na
Braču. Kulturo pridelovanja vin
in pitja žlahtne kapljice so lahko
spoznavali v okviru projekta
Vinska Slovenija, ko so obiskali
Haloze in Slovenske gorice.
Zelo dragocena pridobitev pre-
teklega študijskega leta je bil
tudi avtobus, ki je člane kluba
vsako nedeljo popeljal v
Ljubljano. Zraven naštetega so
imeli v vseh letnih časih
možnost krepitve muskulature
in srčno-žilnega sistema, razgi-
bavanja, sproščanja, razbremen-
jevanja in druženja skozi re-
kreacijo. Igrali so tenis, se kopa-
li, smučali, se krepili v fitnes
studiu, igrali košarko, odbojko,
športno plezali, itd.
Ob dejstvu, da se je v dejav-
nosti KPS v preteklem študij-
skem letu bolj ali manj aktivno
vključevalo več kot 400 ptujskih
študentov in študentk, ne prese-
neča zares izjemen odziv ob red-
nem občnem zboru v soboto, 23.
oktobra, v prostorih CID v Ko-
pališki ulici na Ptuju. Dnevni
red je zajemal izvolitev organov
občnega zbora, različna poročila
o preteklem delu kluba, razpra-
vo, razrešnico dosedanjemu
vodstvu, za večino navzočih pa
so bile najzanimivejša točka
dnevnega reda volitve v organe
KPŠ za leto 1999/2000. Prisot-
nih volilnih upravičencev je
bilo kar 113, kar je glede na to,
da jih je bilo v preteklih letih
največ 32, izredno visoka števil-
ka. Prisotnih je bilo tudi nekaj
gostov, ki se ukvarjajo s sorodno
dejavnostjo, in še nekaj simpati-
zerjev kluba. Skupni imenova-
lec vseh navzočih je bila ned-
vornno zavest o pomembnosti
KPŠ in odločenost po svojih
močeh prispevati k nadaljnjemu
razvoju te študentske organiza-
cije. Kandidatov za skupno 13
mest v upravnem in nadzornem
odboru ter disciplinski komisiji
je bilo 20, kar je največ v zgodo-
vini kluba. Tudi to dejstvo
potrjuje ugotovitev, da se KPS
širi, da se povečuje število štu-
dentov, ki si želijo voditi to or-
ganizacijo in aktivno soobliko-
vati njeno prihodnost.
Kandidati so se predstavili ne-
posredno pred volitvami. Bili so
sorazmerno heterogena skupina
glede na starost, spol in študij,
ki ga obiskujejo. Vsi po vrsti so
imeli nekaj treme, kar pa je iz-
padlo simpatično in jim ni pre-
prečilo, da bi izrazili veliko do-
brih idej in predlogov za razvoj
kluba. Volitve so bile dobro or-
ganizirane, tako da je vse pote-
kalo zelo tekoče. Kandidate so
volili tajno v provizoričnih ka-
binicah, blizu katerih sta bili
tudi volilni skrinjici. Za izvoli-
tev je bila potrebna absolutna
večina navzočih, kar je dopu-
ščalo možnost drugega kroga
volitev. Vrhunec je napetost do-
segla v trenutkih, ko se je delov-
ni predsednik občnega zbora
namenil prebrati razmerja med
dobljenimi glasovi za kandidate
za vrh vodstva KPS, torej pred-
sedniške kandidate. Izkazalo se
je, da je absolutno večino glasov
visoko presegel kandidat Sandi
Kraner, absolvent socialne pe-
dagogike v Ljubljani, ki je bil
izbran tako kot vsi drugi kandi-
dati že v prvem krogu in tako
postal predsednik Kluba ptuj-
skih študentov za študijsko leto
1999/2000. Razglasitvi rezulta-
tov je sledilo sproščeno študent-
sko druženje ob pijači in slanem
pecivu, kjer se je porodila še
marsikakšna zanimiva ideja in
veliko načelnih dogovorov o so-
delovanju. Obstaja velika verjet-
nost, da bodo najboljše od teh
idej, pa tudi druge, ki bodo med
letom zrasle v študentskih gla-
vah, uresničene. Novoizvoljeno
vodstvo KPŠ je namreč predsta-
vilo jasno vizijo razvoja kluba in
strategijo oziroma koncept dela,
ki omogoča, da bodo študentje
imeli dovolj odprtih in kvalitet-
nih kanalov komuniciranja z
vodstvom kluba oziroma posre-
dovanja svojih predlogov. Eden
od ciljev kluba bo v prihodnje
širjenje in poglabljanje stikov z
drugimi študentskimi in sorod-
nimi organizacijami v Sloveniji
in tujini, kandidiranje na regio-
nalnih, državnih in mednarod-
nih razpisih in resnejše srednje-
ročno in dolgoročno finančno
planiranje, kar vključuje tudi
ureditev odnosov s sponzorji.
Vodstvo kluba je odločeno ko-
rigirati nekatere pomanjkljive
oziroma izkrivljene predstave o
KPŠ v javnosti in oblikovati
predstavo o klubu kot organiza-
ciji, ki nudi priložnost čisto vsa-
kemu članu, da izkoristi prav-
no-formalne možnosti in mate-
rialne ter človeške vire za soraz-
merno neodvisno definiranje
svojih želja ter njihovo uresniči-
tev. Glavna orientacija študen-
tov, organiziranih v KPŠ, mora
postati kvalitetno, pestro in
smiselno življenje študentov v
času in prostoru, ki ju živijo,
meni vodstvo KPŠ. Zahvaljuje
se vsem, ki ste k razvoju kluba
kakorkoli prispevali, in se veseli
sodelovanja z vsemi zainteresi-
ranimi, posebej pa s študenti iz
Ptuja in okolice.
V prostorih KPŠ v Vodnikovi
2 se lahko oglasite vsako sredo
od 17. do 18., vsak petek od 17.
do 19. in vsako soboto od 11. do
13. ure. Lahko pa pokličete
(062) 776-541 in 041 774-140 oz.
pišete po elektronski pošti na:
kpsjtujPhotmail.com
fllifTIa
PTUJ / SLOVENSKO-FRANCOSKA IZMENJAVA NA
GIMNAZIJI
Glmnazl/cl gostili
froficosiro vrstniko
SEPTEMBRA SO BILI PTUJSKI GIMNAZIJCI GOSTJE FRANCO-
SKIH GIMNAZIJCEV V KRAJU LES HERBIERS, KONEC OKTOBRA
PA SO JIM FRANCOSKI GIMNAZIJCI VRNILI OBISK
Projekt Učim se francoslio - spoznavam Francijo je eden izmed
številnih projektov na ptujski gimnaziji. Vanj so vključeni dija-
ki, ki se učijo francosko in se hkrati zanimajo za francosko
zgodovino in kulturo. Vodi ga Jasna Regent, profesorica fran-
coskega jezika na ptujski gimnaziji.
Dejavnosti dijakov, ki se učijo
fi-ancoskega jezika na ptujski
gimnaziji, imajo že dolgoletno
tradicijo. Na šoli že petindvajset
let - razen krajših presledkov -
gostujejo asistenti firancoskega
jezika iz matične dežele. Tudi
zaradi njihove prisotnosti na
šoli je povezovanje s Francijo
intenzivnejše. Stiki z fi-ancosko
gimnazijo Jean XXIII v kraju
Les Herbiers v pokrajini Ven-
dee segajo v obdobje izpred
dveh let, ko so bili dijaki naše
šole prvič na obisku pri franco-
skih prijateljih. Ti so kasneje
obiskali Slovenijo in Ptuj le za
krajši čas, vendar so bili tako
navdušeni nad našo deželo, da
se je partnerstvo nadaljevalo. V
preteklih dveh letih so si ptujski
dijaki dopisovali s francoskimi
gimnazijci, hkrati pa so pri-
pravljali desetdnevno strokovno
ekskurzijo po Franciji.
Potovanje ptujskih gimnazij-
cev po Franciji je potekalo od 9.
do 19. septembra letos. Strokov-
ne ekskurzije se je pod vodst-
vom Jasne Regent, Alenke
Ketiš, Braneta Rokavca in Me-
lani Centrih udeležilo 34 ptuj-
skih gimnazijcev. Obiskali so
Strasbourg, kjer jih je v Svetu
Evrope sprejela slovenska vele-
poslanica Magdalena Tovornik,
ogledali so si katedralo v Reim-
su, dvorec Vincennes in najpo-
membnejše znamenitosti v Pari-
zu, višek potovanja pa je bilo
štiridnevno gostovanje pri fran-
coskih prijateljih v Les Herbier-
su. Gostom so pokazali svojo
pokrajino, zgodovinsko-zaba-
viščni park, atlantsko obalo,
mesto La Rochelle, otok Ile d'-
Aix, preživeli pa so tudi dopold-
ne v njihovi šoli, pri pouku. Od
francoskih prijateljev so se
Ptujčani poslovili z obljubo: Na
svidenje v Sloveniji, v Ptuju.
Zadnji teden v oktobru so
francoski gimnazijci vrnili
obisk. Bili so prvič v Sloveniji,
nekateri celo prvič tako daleč od
doma, vendar so bili nad našo
deželo in mestom izredno nav-
dušeni. 41 francoskih dijakov so
gostoljubno sprejele družine di-
jakov ptujske gimnazije in ves
teden skrbela zanje, tako da so
se počutili kot doma. Po nekaj
dneh so odpadle tudi jezikovne
pregrade in srečanje slovenskih
in francoskih dijakov, staršev in
profesorjev ptujske gimnazije je
bilo res internacionalno.
Srečanje so pripravili starši dija-
kov ptujske gimnazije, na
pomoč pa so priskočile vse večje
ptujske delovne organizacije.
Francozi so bili navdušeni nad
slovensko gostoljubnostjo in
kulinariko. Poleg druženja s
ptujskimi gimnazijci so si fran-
coski dijaki in njihovi profesorji
Sylvane Friconneau, Daniel
Renaudet in Jean-Pierre Ra-
gon ogledali znamenitosti Ptu-
ja, obiskali Bled in Volčji Potok,
Ljubljano in Postojnsko jamo,
muzej na prostem v Rogatcu,
steklarno v Rogaški Slatini in
Ptujsko Goro.
Bilo je naporno, vendar ostaja-
jo nepozabni vtisi na dneve
skupnega druženja. Vsi, ki smo
sodelovali v tem projektu, smo
zadovoljni in ponosni na svoj
uspeh, ker se zavedamo, da smo
veliko pripomogli k promociji
Ptuja in Slovenije v svetu - dok-
ler gimnazijci iz Les Herbiersa
niso imeli stikov s ptujsko gim-
nazijo, je bila Slovenija zanje le
majhna točka na zemljevidu,
zdaj pa so ponesli sloves o lepo-
tah naših krajev 1800 kilome-
trov vstran na drugo stran Evro-
pe.
ZapissAa Melani Centrih
Seveda je bilo najlepše na ptujskem gradu ...I
Foto: Langerholc
UUBUANA / ŠTUDENTSKE VOLIWE 99'

Pretekli teden je bil na slovenskih fakultetah v znamenju voli-
te> v oba študentska parlamenta. Na ljubljanski univerzi, ki
prav v letošnjem letu praznuje osemdesetletnico obstoja, so po-
tekali volilni boji prav na vseh fakultetah in visokih strokovnih
šolah. Poleg fakultet in nekaterih njihovih samostojnih oddel-
kov v slovenski prestolnici so potekale volitve tudi na enoti Pe-
dagoške fakultete v Kopru, enoti Teološke fakultete v Maribo-
ru ter na Pomorski fakulteti v Piranu.
Za 73 sedežev študentskega
parlamenta Univerze v Ljublja-
ni se je tokrat potegovalo kar
180 kandidatk in kandidatov, ki
so izpolnjevali razpisne pogoje.
Med kandidati so se pojavili
tudi posamezni Ptujčani; med'
njimi smo zasledili Aleksandra
Kranerja, novoizvoljenega
predsednika KPŠ.
Kot nam je povedala predsed-
nica volilne komisije Petra
^bič, so potekale letošnje volit-
ve po uradni plati brez večjih
zapletov. Do vroče krvi je priha-
lalo predvsem zaradi zapletov
'^ed posameznimi nasprotnimi
kandidati, vendar so se zapleti
rešili po mirni poti. Vzdušje na
fakultetah je bilo v času voUtev
precej razgibano. Številni plaka-
ti, pa lističi in seveda nasmejani
kandidati, ki so vsak po svoje
snubili potencialne volivce, da
jim naklonijo svoj glas. Poleg
prijaznih besed še kakšen bon-
bonček ali kondom(-ček), pa je
glas moj, so potihoma razmišlja-
li ob koncu drugega dne že
rahlo utrujeni kandidati. Štajer-
ci so ubrali povečini nekoliko
bolj udarno pot snubitve s ku-
hanim vinom in prigrizkom,
kot se za prave Štajerce spodobi.
Katera metoda je bila
uspešnejša, pa bomo videli po
razglasitvi uradnih rezultatov.
Za nadzor nad potekom voli-
tev je skrbelo poleg številnih
odbornikov še osem t.i. inšpek-
torjev oziroma študentov s
pooblastilom za preprečevanje
nepravilnosti, kot so jih uradno
poimenovali. Te varuhe reda in
pravičnosti med študentskimi
volitvami je pošiljala na teren
volilna komisija, ki je budno
spremljala dogajanje iz glavnega
oziroma volilnega štaba na
Kersnikovi 4 v prostorih ŠOU v
Ljubljani. Po končanih volitvah
bodo imele največ dela ponovno
čistilke in seveda takoj za njimi
volilna komisija, ki bo najka-
sneje do torka, 2. novembra, izo-
besila uradne rezultate volitev
na oglasnih deskah vseh fakul-
tet in visokih šol Univerze v
Ljubljani. Pa naj še kdo reče, da
pri nas ni demokracije!?!
U.V.
Krvodajalci
26. OKTOBER - Franc Turnšek, Apače 140,
Franc Prelog, Markove! 52, Janez Bombek,
Ul. Nikole Tesle 21, Kidričevo, Stanislav Za-
vec, Turniška 26, Ptuj, Bogdan Kelenc, Cun-
kovci 12, Anton Danko, Potrčeva 40, Ptijj, Bo-
jan Sabotin, Volkmerjeva 27, Ptuj, Ivan Sibila,
Apače 250, Davorin Lubej, Trniče 43, Janez
Muhič, Bukovci 63, Silvo Ktajnšek, Lovrenc
na Dr. polju 5, Bogdan Mohorko, Sela 14/c,
Marjan Hergan, Zg. Jablane 21, Damir Kosi,
Lancova vas 46/b, Maks Kostanjevec, Po-
brežje 98/b, Janez Bedenik, Kočice 25, Fran-
jo Petek, Slovenska cesta 9, Središče ob Dra-
vi, Vido Kavarič, Prerad 50/a, Mirko Sambo-
lec, Župečja vas 2/a, Alojz Zoreč, Minoritski
trg 4, Ruj, Jožica Lovrec, Zlatoličje 36, Ivan
Strnad, Koračice 47, Dušan Dodlek, Apače
296.
28. OKTOBER - Bojan Meško, Kajžar 35,
Mirko Meško, Kajžar 35, ivan Petek, Žabjak
54, Zdenka Vidovič, Velika Varnica32, Marjan
Toplak,   Mladinska  4,   Kidričevo,   Darko
Šumenjak, Prerad 37, Kristina Žgeč, Kraig-
herjeva 21, Ptuj, Jožef Rajh, Apače 294, Ev-
gen Muhič, Gorišnica 46, Franci Princi, Seta
28/a, Radovan Mesaric, Slape 17, Anton Ce-
nar, Mezgovci 55, Ivan Emeršič, Draženci
76/b, Zdenka Selinšek, Draženci 42, Anton
Zelenik, Vintarovci 36, Boris Blažek, Kelemi-
nova 16, Maribor, Branimir Avguštin, Stopno
14/a, Dragica Leskovar, Cirkovce 60/g, Mar-
jan Avbel, Majšperk 76, Dragoslav Lupinšek,
Majšperk 52, Milan Munda, Ul. 25. maja 5,
Ptuj, Milan Arnuš, Arbajterjeva 8, Ptuj, Vera
Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj, Bojan Verdenik,
Krčevina pri Vurbergu, Ptuj, Marjan Murko,
Podvinci 130, Roman Meško, Mezgovci 56/a,
Renato Rižner, Apače 118, Stanko Soršak,
Lovrenc na Dr. polju 5, Silvo Petek, Trajanova
9, Ptuj, Andrej Forstnerič, Pobrežje 132,
Franc Cucek, Podvinci 38, Janko Vindiš, Ptuj-
ska Gora 3, Darko Tomanič, Gerečja vas 1/c,
Martin Kovačec, Zg. Hajdina 17/a, Andrej
Horvat, Gorišnica 95, Mira Zajšek, Kozminci
6/b, Roman Lampret, Apače 271, Bojan Ber-
talanič, K brodu 27, Maribor.
TEDNIK - Četrtek, 11. november 1999
13
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / NA OBISKU MINISTER ZA KULTURO JOŽEF SKOLC
Ministrstvo    finamiralo ptujslio gledališie
Vprašanje soustanoviteljstva in soflnanciranja zavodov s
področja liulture dva meseca pred iztekom leta ni rešeno. To
je bilo tudi osrednje vprašanje, lu so se ga dotaluiili
predstavnild l(ultumih zavodov v Ptuju (ravnateljica Pokra-
jinskega muzeja Ptuj dr. Marjeta Ciglenečki, direktor Gleda-
lišča Ptuj Samo Strelec, ravnateljica Knjižnice Ivana Potrča
Lidija Majnik; ob ptujskem županu Miroslavu Luciju, ki je
ministra Školča tudi uradno povabil na obisk v Ptuj -čeprav je
imel na mizi že vabila vseh kulturnih zavodov - sta sodelovala
še podžupan Milan Čuček in vodja oddelka za družbene de-
javnosti Ivan Vidovič), ki imajo regijski značaj, na ponedeljko-
vem delovnem srečanju z ministrom za kulturo Republike Slo-
venije Jožefom Školčem, a ker je soustanoviteljstvo razpršeno,
jim tudi v novem letu ne bo prizanešeno s težavami.
Takšne razmere vladajo v večini
slovenskih občin. Vsi pričakujejo
čudežno rešitev od ministrstva za
kulturo, minister Školč pa jim je
zelo odločno povedal, da bodo
rešitev morali poiskati v občinah
naslednicah samih, saj so vse do-
bile pet odstotkov dohodnine več
za financiranje javnih zavodov, ki
so bili preneseni z države na
občine. Ključ do tega vodi preko
sporazuma, lahko pa država asisti-
ra pri dogovarjanjih. Iniciativa je
prav gotovo v rokah župane
mestne občine Ptuj, ta pa je tako
kot ptujski podžupan Milan
Čuček prepričan, da bi morala
država z zakonom rešiti to
vprašanje. "Kot za druga področja
morajo tudi za delitev svojih ob-
veznosti rešitev poiskati v
občinah. Občine so po zakonu
dolžne skrbeti za kulturne de-
javnosti. Ptujski župan mora skli-
cati župane sosednjih občin in jim
predložiti predlog za rešitev. Tega
ne bo storil nihče zunaj občine, v
enem letu bi se občine ustanovi-
teljice pa že morale o tem dogovo-
riti," je prepričan Jožef Školč.
Ko je treba potrjevati direktorja
(čeprav je tudi to težava, ker je
potrebno pridobiti soglasje vseh
petnajstih občin) ali svet zavoda
(ta je na primer pri knjižnici ses-
tavljen tripartitno - trije
predstavniki zavoda, trije
predstavniki javnosti in trije
predstavniki, ki zastopajo interese
vseh petnajstih občin), bi bile vse
občine soustanoviteljice, ko pa je
potrebno dati denar za knjige ali
prostore, ostaja le mestna občina
Ptuj. Letos tako nobena občina na
Ptujskem (razen mestne) ni imela
denarja za nakup ene same knjige,
kaj šele da bi kaj prispevala za
delo knjižnice in knjižničarjev.
Ministrstvo za kulturo je za na-
kup knjižničnega gradiva iz dveh
virov (redne dejavnosti in v
programu kulturnega tolarja) za
letos zagotovilo dvajset milijonov
tolarjev. Če bi k temu primaknile
še lokalne skupnosti, bi se tega de-
narja   nabralo   kar   nekaj,   je
prepričan minister Školč. Mi-
nistrstvo za kulturo ima pogodbo
z muzejem za financiranje
programskih stroškov v celoti,
akcije na področju kulturne
dediščine so vredne okrog 36 mi-
lijonov tolarjev, Zgodovinski ar-
hiv financirajo v celoti, sodelujejo
pa še v nekaterih drugih projek-
tih, Ptuj sam pa po oceni ministra
prav tako veliko vlaga na področje
kulture. 224 milijonov tolarjev pa
znaša prispevek ministrstva za
ureditev Malega gradu za potrebe
Knjižnice Ivana Potrča (500 mili-
jonov tolarjev je doslej za ureditev
tega objekta prispevala mestna
občina Ptuj). Doslej so v dveh le-
tih nakazali 184 milijonov, preos-
tanek pa bodo še do konca leta. Za
opremo knjižnice je po oceni
potrebnih 120 milijonov tolarjev.
Glede morebitnega prispevka mi-
nistrstva za te namene minister ni
želel povedati nič določenega, ker
je še prezgodaj govoriti o razdelit-
vi sredstev za prihodnje leto. Bo
pa to zagotovo znano še do konca
leta. Doslej pa ministrstvo skoraj
ničesar ni prispevalo za Gledališče
Ptuj, razen da je sofinanciralo ne-
katere projekte, ki so jih gleda-
liščniki izvrtali skupaj z ambi-
cioznim direktorjem Samom M.
Strelcem. Je pa ministrstvo za kul-
turo pripravljeno tudi pri
ptujskem gledališču uporabiti
model sofinanciranja, kot ga upo-
rablja že pri drugih poklicnih gle-
dališčih, ker gre za dobro orga-
nizirano ustanovo, ki ima za-
vidljivo produkcijo. S to pogodbo
bi gledališču priznali programske
stroške (ocena je v tem trenutku,
da bi bilo tega denarja med 10 in
15 milijonov tolarjev) kot pri dru-
gih poklicnih gledališčih, drugo
pa je vprašanje investicij v infra-
strukturo (projekt obnove
ptujskega gledališča), ki bodo mo-
rale iti v breme občine. Ptuj pa se
bo brez dvoma tudi moral enkrat
odločiti, kaj je njegova prioriteta
znotraj kulture, je prepričan mi-
nister Školč. Infrastrukturni po-
goji že morajo biti takšni, da bo
možno podpisati pogodbo.
Ptujski župan Miroslav Luci se
je v ponedeljek zavzel, da bi do-
hodninski dodatek za kulturo os-
tal občinam, ministrstvo pa naj bi
poiskalo nove vire za finančne
težave, v katerih se utegnejo znajti
kulturni zavodi. Dejstvo je, da je
država eno leto financirala te za-
vode, kljub temu da so bili z
države preneseni na občine, pri-
hodnje leto tega ne bo. Zato bodo
težave kulturnih zavodov v letu
2000 toliko večje, še posebej pa,
ker tudi delitvene bilance še ni,
vsaj na Ptujskem še ne. Če bi mi-
nister dobil namenski denar, bi
pokril vse potrebe zavodov, pa še
nekaj bi ostalo, smo slišali v
ponedeljek.
Predstavnike kulturnih zavodov
s Ptujskega je zanimalo tudi, kako
je z davkom na dodano vrednost.
Minister je povedal, da pri nobe-
nem projektu zaradi uvedbe
davka na dodano vrednost niso
uspeli pridobiti dodatnih^
sredstev. To je generalni problem
v državi. Le pri založniških pro-
jektih jim je uspelo pridobiti en-
kratna sredstva.
MG
Minister za kulturo Jožef Školč se je v ponedeljek v ptujski
Mestni hiši srečal s predstavniki kulturnih zavodov Ruja. Ogle-
dal si je tudi prostore nove knjižnica Ivana Potrča v Malem gradu
in ptujsko gledališče. Foto: Kosi
IVANJKOVCI / Z LJUDSKO PESMIJO IZ MOSTA V VINO<
Fofočl Martin 99
Prejšnjo soboto, 6. novembra, zvečer so člani Pevskega društva Ivanjkovci organizirali v Domu
kulture Martinov večer, na katerem so se srečali in številnim obiskovalcem predstavili pevci in
glasbeniki. Kot se za tak večer spodobi, so opravili tudi krst mošta; tega so ponudili vsem, tako
ljubiteljem dobrega vina kot tistim, ki dajejo prednost slovenski ljudski pesmi in dobri glasbi.
Člani Pevskega društva Ivanjkovci na dvorišču ormoškega gra-
du. Foto: Ema Žalar
V programu so sodelovali moški
pevski zbor Ivanjkovci, moški
pevski zbor društva upokjencev iz
Ljutomera, moški pevski zbor iz
Polšnika pri Zagorju in prleška
godba društva upokojencev Lju-
tomer.
Organizatorji tokratne priredit-
ve - Pevsko društvo Ivanjkovci - je
bilo ustanovljeno leta 1992. Že
pred tem so nekateri člani peli v
Oktetu Ivanjkovci.Sprva so delo-
vali v okviru domačega kulturne-
ga društva, od lanskega septembra
pa so organizirani kot samostojno
društvo. 18 pevcev v starosti od 23
do 70 let vadi enkrat tedensko pod
strokovnim vodstvom Branka
Fifnje. Pojejo štiriglasno, najbolj
pogosto slovenske narodne pesmi.
Doma so v vinorodnih krajih,
zato ni naključje, da je njihova
najljubša pesem Vinska pesem, ki
je tudi himna domačega kraja. Po-
jejo na domala vseh kulturnih do-
godkih v domačem kraju, ne-
pogrešljivi so na prireditvah v
Ormožu, Ljutomeru in drugod,
pojejo pa tudi na drugih dogodkih
v domačem kraju, veselih in
žalostnih. Radi se odzovejo pova-
bilu k sodelovanju na porokah,
praznovanjih petdesetletnice
rojstva in krstih. Prisotni so na
domala vseh pogrebih v domačem
kraju. Predsednik društva Mirko
Žalar nam je povedal, da se tre-
nutno pripravlajo na sobotni nas-
top ob zaključku martinovanja v
Ormožu. Naslednja večja priredi-
tev bo božični koncert v cerkvi na
Svetinjah. V začetku leta 2000 se
bodo udeležili revije pevskih zbo-
rov v Ormožu, ki jo vsako leto or-
ganizira Območna izpostava
SLKD Republike Slovenije.
Maida Pridi
14
četrtek, 11. november 1999 - TEDNIK
OO rOD IN TAM
PTUJ / MLEKARSTVO PRED POMEMBNIMI ODLOČITVAMI
Evropa "groif tudi mkkariem
v Mlekarski zadrugi Ptuj ocenjujejo, da prireja mleka v dese-
tih mesecih ni dosegla pričakovane količine. V začetku leta so
namreč pričakovali, da bo odkup na območju zadruge in tudi v
Sloveniji porastel za 10 odstotkov. Pri teh predvidevanjih pa so
se mlekarji ušteli in v devetih mesecih je bilo odkupljenega le
štiri odstotke več mleka kot v lanskem enakem obdobju. Sep-
tembra letos so v Mlekarski zadrugi Ptuj odkupili celo manj
mleka kot septembra 1998, kar je nedvomno odsev nekaterih
težav v tej kmetijski dejavnosti.
Vzrokov za tako stanje je več:
število rejcev, ki oddajo mleko,
nenehno upada in z Mlekarsko za-
drugo Ptuj sodeluje le še nekaj
nad 1100 kmetovalcev, torej kar
200 manj kot pred letom dni.
Težava malih proizvajalcev so
vedno ostrejše zahteve za kako-
vost mleka, nekaj je k odločitvi o
prenehanju prireje prispevalo
tudi neredno plačilo, ki poteka se-
daj že z okoli 55-dnevno zamudo.
Vzroke za zamudo je treba iskati v
prodaji izdelkov pod ceno, ki bi
pokrivala stroške, še bolj kritično
pa je dejstvo, da država dolguje
mlekarnam izvozne stimulacije za
pet mesecev, kar v primeru ptuj-
ske mlekarne pomeni izpad nad
100 milijonov tolarjev. Poleg tega
je največji dolžnik, Vindija iz
Varaždina, mlekarni dolžan okoli
150 milijonov tolarjev. Težave so
torej razumljive, tako v Mlekarni
kot v Mlekarski zadrugi pa upajo,
da jih bo mogoče premagati in da
se bodo čim manj odražale v ne-
posredni proizvodnji.
Vzpodbudnejši so podatki o ka-
kovosti oddanega mleka, ki je do-
bra, celo nadpovprečna, zatrjuje
direktor Mlekarske zadruge Dra-
go Zupanič. "Kar 85 odstotkov
oddanega mleka vsebuje pod 100
tisoč mikroorganizmov, kar ptuj-
ske mlekarje uvršča v sam sloven-
ski kakovostni vrh. Od 1100
proizvajalcev jih kar 880 zagotav-
lja mleko z manj kot 400 tisoč so-
matskih celic, vsebnost maščobe
je v povprečju 4,2, beljakovin pa
3,35 odstotka."
NOVA UREDBA O
KAKOVOSTI
MLEKA
Na nivoju države je v pripravi
uredba o še ostrejših kriterijih za
določanje kakovosti mleka, ki bo
začela veljati v bližnji prihodnos-
ti. Ta bo bistveno posegla v odkup
mleka. Na veterinarski upravi re-
publike Slovenije pospešeno pri-
pravljajo uskladitev predpisov,
veterinarski službi in izvoznim
mlekarnam so že izdali navodila o
higienskih postopkih pri zbiranju
in predelavi mleka. Novi predpisi
so zahtevnejši od obstoječe zako-
nodaje in postavljajo evropske
kriterije. Surovo kravje mleko bo
moralo izpolnjevati naslednje po-
goje: število mikroorganizmov v
mililitru mleka ne bo smelo prese-
gati 100 tisoč, število somatskih
celic ne bo smelo biti višje od 400
tisoč, kontrole kakovosti bodo po-
gostejše in tako naprej. Na srečo
slovenski dobavitelji mleka iz-
polnjujejo večino kakovostnih po-
gojev, občasno pa prihaja do težav
pri količini suhe snovi v mleku,
skupnem številu mikroorganiz-
mov in številu somatskh celic.
Če vsi pogoji ob dobavi mleka v
mlekarno ne bodo izpolnjeni, so
dolžne mlekarne poseči po nas-
lednjih ukrepih: ločeno bodo mo-
rale urediti zbiranje mleka tistih
dobaviteljev, katerih mleko bo
ustrezalo postavljenim evropskim
zahtevam. Narediti bodo morale
seznam izvoznih dobaviteljev,
označiti cisterne, ki bodo pre-
važale mleko izvoznih dobavitel-
jev, in določiti sprejemni rezervo-
ar za to mleko. Ker so predpisi še
v fazi priprave, še ni mogoče na-
tančno napovedati, kaj bo to pri-
neslo pridelovalcem mleka, jasno
je le to, da bo začela iu"edba veljati
v kratkem času in da bodo znova
pod pritiskom manjši pridelovalci
mleka - tisti torej, ki ga oddajajo v
skupne bazene zbiralnic. V Mle-
karski zadrugi se intenzivno pri-
pravljajo na doseganje čim
manjšega števila mikroorganiz-
mov tako v zbiralnicah mleka kot
na prevzemu v Mlekarni in upajo,
da novosti njihovim članom ne
bodo povzročile večjih težav. Ni si
namreč mogoče predstavljati,
kako bodo mleko na terenu vlivali
v ločene cisterne in vozili v ločene
prevzemne rezervoarje v Mlekar-
ni.
Rejcem naj bodo napovedi
ostrejših kakovostnih kriterijev
izziv, da stvari na svojih kmetijah
uredijo tako, da v prihodnje ne
bodo imeli nepotrebnih težav in
da pri sprejetih ukrepih upošteva-
jo nasvete molznih kontrolorjev.
POVEZOVANJE
MLEKARN ŠE
VEDNO ZGOLJ
ŽELJA
Da so slovenske mlekarne pred
nujnim povezovanjem, je jasno že
nekaj časa, prav tako jasno je, da
tako razbito mlekarstvo v Evrop-
ski uniji nima prihodnosti. Žal
bistveno dlje od besed mlekarji
niso prišli. Največji korak v smeri
povezovanja sta naredili celjska in
ptujska mlekarna, vendar le na
področju delitve proizvodnega
programa in nastopanja pod skup-
no blagovno znamko zelene doline.
V povezovanje mlekarstva je bilo
sicer vložene že ogromno energi-
je, pa žal brez pravih razul tatov, ki
bi zagotavljali boljšo skupno mle-
karsko prihodnost ob zmanjšanih
stroških in enotnem nastopu proti
tuji konkurenci. Danes se dogaja
nasprotno, da si slovenske mle-
karne konktirirajo in zbijajo cene.
Letošnje leto je bilo za mnoge
mlekarne gospodarsko neugodno:
najprej so se otepale z velikimi za-
logami izdelkov, te pa so pozneje
prodale po zelo okleščenih cenah.
Tudi ptujska mlekarna je zaradi
tega pridelala rdeče številke. Nad-
zorni svet Mlekarne Ptuj je pred
kratkim sprejel sklep, da mora do
odločitve o povezovanju priti še v
tem lem. Kaj in kdaj se bo zgodi-
lo, še ni mogoče napovedovati.
Cilj večinskega lastnika, to je
Mlekarske zadruge Ptuj, pa je, da
je potrebno v Ptuju obdržati mle-
karsko proizvodnjo, sicer pa delo-
vati v okrilju združenega in go-
spodarsko močnejšega slovenske-
ga mlekarstva.
J. Bračič
Direktor Mlekarske zadruge
in predsednik nadzornega
sveta Mlekarne Ptuj Drago
Zupanič: "O povezovanju slo-
venskih mlekarn se moramo
odločiti še letos!"
TRNOVSKA VAS / Z OKTOBRSKE SEJE SVETA
Dobili olnlmki prmznik^
podžupana se ne
Svetniki in svetnica občine Trnovska vas na oktobrski seji niso
podprli predlaganega kandidata za podžupana, svetnika Fran-
ca Pukšiča. Zanj sta namreč glasovala le dva, trije so bili proti,
dva pa sta se vzdržala. Bolj enotni so bili pri izbiri datuma za
nov občinski praznik. Čeprav je bilo slišati, da bo ta oktobra,
na dan, ko goduje farni zavetnik sv. Bolfenk, so za praznik
občine letos določili soboto, 11. decembra.
Svetniki občine Trnovska vas so
imenovali tudi pripravljalni od-
bor za pripravo praznika občine;
poleg predsednika Manfreda Ja-
kopa še Marija Kovačič in Franc
Piikšič.
O ekološki osveščenosti v občini
pa priča potrditev odloka za rav-
nanje z odpadki na območju
občine Trnovska vas. Svemiki so
občinski upravi predlagali začetek
pogovorov s Čistim mestom za
odvoz kosovnih odpadkov dva-
krat letno (spomladi in jeseni) ter
pridobitev informacij o ekoloških
otokih. Govorili so še o nadomes-
tilu za uporabo stavbnega
zemljišča. Ker s tem prihaja do
novih obdavčitev občanov, so
sklenili, da obravnavo preložijo
na čas, ko bodo zanjo temeljiteje
pripravljeni, tokrat pa predloženo
gradivo obravnavali le kot delov-
no.
Svetnico Marijo Kovačič je zani-
mala zasnova nove OŠ Trnovska
vas in zakaj se v priprave ne
vključuje še odbor za šostvo.
Franc Pukšič, predsednik delovne
komisije za pripravo gradiva za
razpis, je ob tem povedal, da se je
občina prijavila na javni razpis z
investicijami za dve triadi za šolo
Trnovska vas ter dva oddelka
vrtca in telovadnico. Razmerja so
opredeljena z zakonom o financi-
ranju občin, kar pomeni, da naj bi
70 odstotkov sredstev prispevala
država in 30 občina sama. Z
gradnjo telovadnice se delež
občine povečuje, kajti doslej izde-
lana idejna dokimaentacija predvi-
deva gradnjo izven predpisanih
normativov glede na število otrok.
V Trnovski vasi naj bi namreč
gradili večnamensko dvorano,
kjer bi lahko pripavljali še kultur-
ne in druge prireditve. Prav zato
naj bi sredstva skušali pridobiti še
od ministrstva za kulturo, je poja-
snil svetnik Franc Pukšič.
AK
OD TOD IN TAM
sv. ANDRAŽ O Uradni izidi
nedavnega referenduma
Občinska volilna komisija občine Sveti Andraž
je sporočila tudi uradne izide nedeljskega referen-
duma. Od %0 vpisanih volilnih upravičencev je
glasovalo 638 ob^nov, za se jih je izreklo 550. Vo-
lilna komisija pod vodstvom predsednice Olge Fe-
konja je v poročilu svetu občine zapisala, da je
predlog za uvedbo občinskega samoprispevka v
denarju, za območje občine Sveti Andraž izgaso-
van, saj se je zanj izreklo 550 občanov ali 57 odstot-
kov vseh volilnih upravičencev, torej več od po-
trebne in zakonsko določene večine. Svetniki naj
bi sklep o uvedbi novega občinskega referendimia
potrdili že včeraj na 8. redni seji sveta, ko naj bi
sprejeli tudi odlok o uporabi grba, zastave in
občinskem prazniku. Kot predlog za praznik se
pojavlja 30. november, god farnega zavetnika sv.
Andraža. Če so tako odločili tudi svetniki (o tem
ob zaključku redakciji še nismo imeli podatkov),
bodo pri Sv. Andražu praznoval torej že konec me-
seca.
AK
POBREUi 1 Obujanje spominov
na kinecke navade
Dobrote in deb naših babic in dedkov je naslov pri-
reditve, ki jo v soboto zvečer ob 19. uri pripravljajo
v KS Pobrežje. Glavni organizator je domače fo-
klorno društvo, ki bo ob pomoči članov krajevne
skupnosti poskrbelo, da bodo na prireditvi zaživeli
nekateri stari običaji in jesenska kmečka opravila,
ki so še posebej značilni za to območje. Ker se bo
vse skupaj dogajalo ravno v Martinovem tednu, or-
ganizatorji obljubljajo, da ne bo manjkalo mladega
vina, pečenih kostanjev in drugih Martinovih do-
brot. Za pristnost priredit\'e bodo poskrbeli mdi
plesalci foklornega društva in ljudske pevke.
TM
GRAD BORL m V soboto
tradiiionaino martinovanje
Turistično društvo Cirkulane, Društvo vino-
gradnikov in sadjarjev Haloze in KPD Francka
Kozeia Cirkulane bodo tudi letos poskrbeli za tra-
dicionalno martinovanje na grajskem dvorišču na
Borlu. V soboto ob 11. uri bodo pričeli s šaljivimi
vinogradniškimi igrami (ekipe se lahko prijavijo
petnajst minut pred pričetkom tekmovanja), ob
14. uri bo bogat kulturnim program, sledil bo krst
mošta, potem bodo sneli klopotec in nazdravili do-
bri vinski letini. Na prireditvi ne bo manjkalo do-
brot in \Thunskih vin prizanih haloških vinograd-
nikov.
TM
mm VARNfCA o v soboto
jesenski pobod po Halozah
Planinsko društv^o Haloze ljubitelje pohodništva
in planince vabi na še zadnji letošnji pohod po
haloški planinski poti. Pohodniki se bodo zjutraj
ob 8. uri zbrali v Vidmu pri občinski zgradbi, po-
tem se bodo z avtobusom odpeljali na izhodišče
pohoda. Iz Velike Varnice (pri Skokovi kapeli) jih
bo pot vodila do kmetije Forštnaričevih, do sv.
Avguština in nazaj do Leskovca. Na poti bodo pri-
pravili več postankov za okrepčilo, pohod bo trajal
okoli pet ur, v Leskovcu pa se bodo ob zaključku
pohoda skupaj poveselili. Startnina za tokratni po-
hod po Halozah je 250 tolarjev.
TM
LEHART • Veierna šola ob kontu
meseta
Napovedana večerna šola marketinga in prodaje
v Lenartu v organizaciji Gea CoUegea, Območne
obrtne zbornice Lenart in občine Lenart se bo
predvidoma pričela v torek, 23. novembra, v hote-
lu Črni les. Prijave zbira Območna obrtna zborni-
ca Lenart.
AK
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
ICcfe (so)odlo€a
Najnovejši spopadi in nespora-
zumi v zvezi z (ne)odločanjem te-
levizijskih (in radijskih) novinarjev
o njihovih odgovornih urednikih so
v bistvu opozorili na širši problem
participacije ljudi pri sprejemanju
posameznih pomembnih
odločitev, med katerimi so ned-
vomno v ospredju tudi kadrovska
vprašanja.
"POSPRAVLJA-
NJE" SAMO-
UPRAVLJANJA
Po prvotnem nekritičnem "po-
spravljanju" in "odpravljanju" vse-
ga, kar naj bi dišalo po nekdanjem
samoupravljanju, zdaj vse več
treznih glasov vendarle opozarja,
da je bilo v imenu "novega"
zavrženega marsikaj "samouprav-
nega", ki bi lahko tudi v novih raz-
merah zagotavljalo višjo kvaliteto
(so)odločanja in preprečevalo raz-
lične deformacije. Znana ekono-
mista dr. Bajt in dr. Mencinger (ki
nista bila nikakršna apologeta
prejšnjega sistema) ob siceršnji
kritiki prejšnjega režima in njego-
vih stranskih poti in napak kar po-
gosto opozarjata na posamezne
pozitivne vidike samoupravljanja.
Eno izmed Mencingerjevih aktual-
nih opozoril govori o tem, daje sa-
moupravljanje omogočilo decen-
tralizacijo gospodarskega življenja
in s tem preprečilo mnoge hujše
ekonomske in družbene deforma-
cije, s katerimi so se za razliko od
slovenskega in jugoslovanskega
socializma soočili v drugih socia-
lističnih državah.
Sindikati v svojih sedanjih zav-
zemanjih proti kratenju socialnih
in drugih pravic zaposlenih (vsaj
indirektno) opozarjajo na pravice
in pristojnosti iz samoupravljanja,
ki bi morale biti tudi sestavni del
(resnično racionalnega in demo-
kratičnega) ekonomskega družbe-
nega razvoja v novih pogojih last-
ništva in gospodarjenja. Vsekakor
bi posebno preučitev in raziskavo
zaslužila tista skupina politikov in
gospodarstvenikov na Sloven-
skem, ki poskuša kar naprej uvel-
javljati nekakšen presežen vzorec
kapitalizma, v katerega sodi tudi
zavestno minimiziranje pravic za-
poslenih tudi na vseh tistih po-
dročjih, kjer so v razvitem kapita-
lizmu že zdavnaj spoznali in priz-
nali blagodejen in nezamenljiv
vpliv takšnega sodelovanja. Zelo
ilustrativen je primer že kar nekaj-
letnih različnih poskusov, da bi
zmanjšali ali povsem onemogočili
vpliv predstavnikov zaposlenih v
nadzornih svetih podjetij. Pred
kratkim so se jih hoteli znebiti pod
pretvezo, da to zahteva prilagajan-
je sistemu delovanja in pravnega
reda v Evropski uniji, kar je seveda
čista izmišljija. Ob tem je značilno,
da je veliki nemški koncert, potem
ko je v začetku devetdesetih let
prevzel večinsko lastništvo nad
ljubljansko tobačno tovarno,
zahteval udeležbo predstavnika
delavcev v nadzornem svetu,
čeprav tega tedanja slovenska za-
konodaja sploh ni predvidevala...
KAKŠEN
SLOVENSKI
ZNAČAJ
Povsem normalno bi bilo, če bi
na vseh ravneh odločanja govorili
o odločilnem deležu gospodarst-
va. Vendar pa očitno ni tako. Pred
časom je predsednik slovenske
gospodarske zbornice celo alarm-
antno opozarjal, da slovensko go-
spodarstvo še zdaleč ni ustrezno
vključeno v proces pripravljanja in
sprejemanja pomembne zakono-
daje in drugih odločitev. Mnogim
je nerazumljivo, zakaj nova slo-
venska država ne more oziroma
noče vzpostaviti takšne svoje or-
ganizacije, ki bi dejansko zagotav-
lja maksimalno sodelovanje vsega
znanja in vseh izkušenj. Ena iz-
med komprativnih prednosti Slo-
venije kot majhne države v primer-
javi z večjimi bi morala biti ravno v
sposobnosti, da vsako svojo zami-
sel in odločitev domisli drugače,
temeljiteje in ustrezneje svojim
specifičnim potrebam. Predvsem
pa se ne bi smela bati sodelovanja
(in soodgovornosti) čim širšega
kroga državljanov. To bi blagodej-
no vplivalo tudi na oblikovanje
značaja sodobnega Slovenca, ki
ga žal aktualne politične bitke in
igre bolj kot k utrjevanju občutka
sožitja soodvisnosti in soodgovor-
nosti za kreativno in strpno skup-
no življenje usmerjajo k delitvam,
medsebojnem nagajanju in celo
nerazumevanju in sovraštvu.
Če s tega vidika spremljamo in
ocenjujemo trenutne prepire v
zvezi z vodenjem slovenske nacio-
nalne televizije, potem se seveda
zdijo mnoge dileme povsem
odvečne in skonstruirane. Nobe-
nega dvoma seveda ne more biti,
da je vnaprej slabo, če ni ustrez-
nega sozvočja (kar pomeni več
kot vsaj minimalno razumevanje)
med vodstvom in (novinarskim)
kolektivom. To pa je mogoče
doseči na različne načine, ne
samo z obveznim soglasjem ko-
lektiva k imenovanju odgovornih
urednikov. Odločilni vpliv pri vseh
razpravah in odločitvah o nacio-
nalni televiziji bi morale imeti anali-
ze in ocene o tem, kako le-ta
opravlja svoje poslanstvo. Kakšno
naj bo to poslanstvo, pa mora biti
spet predmet najširšega nacional-
nega dogovora. Idealnih (ali idi-
ličnih) rešitev seveda ne more biti,
vendar bi morali težiti k čim večji
uravnoteženosti delovanja nacio-
nalne TV, k temu, da bi dosegli
čim večje (možno) soglasje o prin-
cipih njenega programa. K temu bi
morali biti potem zavezani vsi -
tako voditelji kot delavci na TV. Ni
mogoče soglašati s poenostavlje-
no tezo, da z odpravljanjem sogla-
sja zaposlenih na imenovanje od-
govornih urednikov na televiziji (in
radiu) odpravljajo še zadnje ostan-
ke "samoupravljanja".
Resnično samoupravljanje bi
moralo povsod predstavljati mak-
simalno sodelovanje in razume-
vanje vseh, ki nastopajo v procesu
odločanja. V imenu samoupravl-
janja ali demokracije si ne more
noben kolektiv, tudi televizijski ne,
domišljati vodenja brez participa-
cije, vloge in odgovornosti vodil-
nih osebnosti. Včasih se na slo-
venski televiziji zdi, da ravno glede
tega nimajo povsem razčiščenih
pojmov. Ce odgovorni urednik
pravi, da se v nekatere oddaje za-
radi miru v hiši sploh ne "vtika", to
vsekakor ne priča o kakšni poseb-
no vzorni urejenosti procesa nas-
tajanja posameznih programov in
odgovornosti zanje. Prav tako se
zdi nenormalno (in neproduktivno)
to, da se posamezni vodilni funk-
cionarji televizije hvalijo s slabimi
ali težavnimi odnosi med seboj ali
s tem, da so na posameznih vodil-
nih pozicijah proti volji najodgo-
vornejšega človeka na televiziji. La
kako naj takšen neuglašen stroj
zares dobro funkcioniral? Tistim,
ki so z odpravo soglasja kolektiva
na imenovanje odgovornih uredni-
kov na televiziji in na radiu zanetili
sedanje prepire, očitno še ni do
tega, da bi začeli prave pogovore
o slovenski nacionalni televiziji...
Jak Koprive
TEDNIK ■ Četrtek, 11. november 1999
/5
PO NAŠIH KRAJIH
KIDRIČEVO / PRVIČ JAVNO O SEŽIGALNICI
Bodo odpadke lx trefline Slovenije
seiigaii v iGdriievem ali Mariboru?
Zaradi prenapoliijenili obstoječili deponij liomunalnili odpad-
liov, v kateriti je prostor le še za dve ali tri leta odlaganja, je
ravnanje z odpadki v Sloveniji vse resnejši problem. Izhodov iz
na videz brezupne, vsekakor pa zapletene situacije ni veliko.
Po zagotovilih stroke in na osnovi pozitivnih izkušenj razvitega
sveta je okolju najmanj nevarna in regijskim centrom za rav-
nanje z odpadki najprimernejša gradnja objekta za termično
obdelavo trdnih odpadkov - sežigalnice. Kaj je to, kakšna je vi-
deti, kje naj bi stala, kako bo potekalo sežiganje in kakšen bo
vpliv na okolje ... - na ta in podobna vprašanja, ki si jih zastavl-
jajo krajani kidričevske in okoliških občin, so sredi prejšnjega
tedna dobili prvi odgovore svetniki občine Kidričevo.
Zavest o nujnosti bolj zdravega
odnosa do okolja in okolju var-
nejšega "spravila" oziroma
zmanjšanja odpadkov je v Slove-
niji zadnja leta bolj prisotna in ak-
tualna. Kot je znano, se je 73
občin severovzhodne Slovenije
pred letom in pol skupaj z mi-
nistrstvom za okolje in prostor pri
iskanju rešitve za ravnanje s
trdnimi odpadki povezalo v kon-
zorcij in podpisalo pismo o name-
ri o združevanju sredstev v te na-
mene.
Kot smo izvedeli na prvi javni
predstavitvi projekta, ki so ga
svetnikom in županu občine Ki-
dričevo v četrtek, 4. novembra,
podrobneje predstavili člani pro-
jektoega sveta kidričevskega Ta-
luma mag. Danilo Toplek, dipl.
inženirji Marko Drobnič, Goran
Popovič, in Ivana Banič
Krajnčevič, dr. Miran Medved,
dipl. ing Natalija Pivec - Kegl ter
dipl. oec. Vilko Pešec iz Ekolesa,
sta za lokacijo objekta termične
obdelave odpadkov in odlagališča
preostankov odpadkov po ter-
mični obdelavi za območje seve-
rovzhodne Slovenije prispeli dve
ponudbi. Prva predvideva gradnjo
v industrijski coni Maribora, dru-
ga, zaradi železnice in transportne
logistike ugodnejša varianta, pa v
industrijskem kompleksu Taluma
v občini Kidričevo, ki je bil na
podlagi javnega razpisa s podizva-
jalci izbran za najboljšega ponud-
nika. Glavni direktor Taluma
mag. Danilo Toplek je poudaril,
da so pri izdelavi študije poleg ug-
ledne švicarske firme Ecoling so-
delovale tudi slovenske institucije
Hidroinženiring Ljubljana, Uni-
verza Maribor-FERI, Ekoles Ptuj,
Prometni inštitut Ljubljana in
GOP iz Maribora. Glavni cilj štu-
dije, ki je bila recenzirana septem-
bra, je najprimernejši izbor in pri-
kaz upravičenosti ter finančnih
posledic izbora postopkov in
tehnologije oskrbe odpadkov.
Tako naj bi sežigalnica zajemala
odpadke z območja severovzhod-
ne Slovenije, ki obsega pomursko,
podravsko, koroško, savinjsko in
posavsko regijo oziroma 38 od-
stotkov površine Slovenije, kjer
živi 43 % prebivalcev, ki so lani
ustvarili 448 tisoč ton odpadkov.
V termično obdelavo odpadkov
naj bi po predhodnem ločenem
zbiranju firdscij iz 20 komimalnih
zbirnih območij usmerili 65 od-
stotkov trdih odpadkov ali na
osnovi prognoze za leto 2005, ko
bi s termično obdelavo v sežigal-
nici že lahko pričeli, okoli 280
tisoč ton letno.
Za termično obdelavo odpadkov
so izbrali v svetu najzanesljivejši
in okolju najprijaznejši proces -
sežig na rešetki, ki naj bi ga
opravljali na dveh identičnih lini-
jah, dolgih po 270 m, obe skupaj
široki dobrih 141 m. Objekt
sežigalne tovarne naj bi se raz-
prostiral na blizu 40 ha, iz vsake
od obeh sežigalnih linij pa naj bi
skozi filtrime naprave vodile cevi
v skupni 65 m visok dimnik.
Energijo, ki nastaja pri sežigu, naj
bi izkoristili v visokotlačnem par-
nem kotlu za proizvodnjo elek-
trične energije z obratovalno
močjo 30 MW, od česar bi lahko
24 MW prodali na trg.
Procesni sklop naj bi zajemal
zbiranje, prekladanje in transport
odpadkov do objekta za termično
obdelavo, termično obdelavo od-
padkov z izrabo njihove energet-
ske vrednosti, čiščenje dimnih
plinov, obdelavo in končno
oskrbo tekočih in trdnih preos-
tankov, ki nastajajo pri procesu
zgorevanja in čiščenju dimnih pli-
nov. Kemijsko vezano energijo v
odpadkih je možno z različnimi
procesnimi stopnjami, kot so pi-
roliza, uplinjanje in sežig, spre-
meniti v termično energijo. Celo-
ten objekt bo nenehno nadzoro-
van in v celoti računalniško vo-
den.
Po sežigu bodo za odstranjevan-
je dušikovih oksidov uporabljali
nekatalitsko redukcijo, za
ločevanje prahu ali letečega pepe-
la so izbrali elektrostatični filter,
za odstranjevanje plinskih kom-
ponent mokro pranje, za odstran-
jevanje dioksinov/fiiranov adsorb-
cijo na aktivno oglje. Potrebna je
tudi obdelava odpadne vode, in
preden jo bodo spustili v kanal, jo
bodo nevtralizirali s hidratizira-
nim apnom, dodatno pa se kom-
pleksirajo še težke kovine, kot so
živo srebro in kadmij. Tudi za ob-
delavo preostankov so izbrani
procesi, ki ne bodo obremenjevali
okolja. Tako naj bi žlindro odla-
gali na odlagališča rdečega blata
ali halde, ki naj bi jih pred tem
pokrili z nepropustno plastično
folijo. S tem bi storili še en eko-
loški korak, saj bi preprečili na-
daljnje izpiranje vode skozi
lužnato rdeče blato v podtalnico.
Odlagališče bo seveda ustrezno
lu-ejeno z ogradno folijo in zaje-
mom izcednih vod.
Celotna investicija naj bi veljala
okoli 250 milijonov mark, predlog
možnega modela financiranja pa
med možnimi viri upošteva okoli
40 odstotkov nepovratnih sred-
stev skladno z nacionalnim pro-
gramom varstva okolja RS ter kre-
dite bank in izvajalcev.
Po zagotavljanju strokovnjakov
naj bi takšna sežigalna tovarna
pomenila ekološki napredek, saj
bi volumen odpadkov zmanjšali
kar za 90 odstotkov ali še bolj. Si-
cer pa težko je v nekaj stavkih
predstaviti nekaj 100 listov
obsežno študijo, zato so člani pro-
jektne skupine Taluma poudarili,
da so pripravljeni vsebino projek-
ta sežigalnice predstavljati povsod
tam, kamor jih bodo povabili, če
jih to podrobneje zanima.
M. Ozmec
Projekt sežigalnice je kidričevskim svetnikom predstavil
glavni direktor Taluma mag. Danilo Toplek s sodelavci iz
projektnega sveta. Foto: M. Ozmec
KIDRIČEVO / S SEJE OBČINSKEGA SVETA
O sežigalniii na izredni seji
Svetniki občine Kidričevo so na 8. redni seji v petek, 5. novembra, skoraj eno uro razpravl-
jali o zapisniku prejšnje seje, saj nekateri sklepi po mnenju svetnikov niso bili zapisani
tako, kot so bili predlagani in sprejeti. Na predlog župana Alojza Špraha so umaknili z
dnevnega reda razpravo o termični obdelavi odpadkov v Severovzhodni Sloveniji, saj bodo o
tem posebej razpravljali na izredni seji 15. novembra. Zaradi nejasnosti so umaknili tudi
odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. j
Kljub nekaterim nasprotovanjem so se strinjali s
spremembami in dopolnitvami občinskega statu-
ta, ki določa, da zbor občanov veljavno sprejema
odločitve, če je prisotnih najmanj 5 % volivcev. Od
devetih sklicanih sta bila namreč pred kratkim
sklepčna le dva zbora občanov. Tudi odlok o jav-
nem redu in miru so sprejeli brez bistvenih pri-
pomb, sicer pa so poudarili, da so nanj že dolgo
čakali. Soglašali so s spremembami in dopolnitva-
mi odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila
polje, ki daje komisiji za informiranje in uredniku
večja pooblastila.
Sprejeli so spremembe pravilnika o plačah funk-
cionarjev in nagradah članov delovnih teles, tako
da bodo nagrad lahko deležni tudi zunanji člani
omenjenih teles. Soglašali so s programom pripra-
ve lokacijskega načrta za obvoznico Pragersko ter s
spremembami in dopolnitvami sklepa o ustanovit-
vi odbora za gospodarjenje s premoženjem
Zavrnili so predlog za 40-odstotno povišanje cen
odvajanja odplak in soglašali le z-8 odstotno uskla-
ditvijo z rastjo inflacije. Seznanili so se tudi z ned-
avnimi zbori občanov, ki so bili slabo obiskani; v
povprečju je bila udeležba le 5-odstoma in niso
uspeli, kot bi sicer, če bi bili - po mnenju nekaterih
svetnikov - nekoliko bolje pripravljeni.
Dokaj zanimive so bile tudi pobude in vprašanja
svetnikov. Vlado Forbici je svet opozoril, naj ne
pozabijo na dogovor, da po lu-editvi šolskega pros-
tora v Čirkovcah, kjer so sicer presegli dogovorjen
obseg in sredstva, turedijo vse potrebno za, gradnjo
športne dvorane v Kidričevem. Franc Skrila je
opozoril na slabo stanje nekaterih cest, ki kljub
dogovoru še vedno niso zakrpane. Vojteh Rajher
je dal pobudo za revitalizacijo naselja Kidričevo in
vključitev naselja Njiverce v Kidričevo, ki naj bi
sčasoma pridobilo mesme pravice. Franc Kopušar
je dal pobudo za lu-editev ogrevanja oziroma kurja-
ve v dvorani v Lovrencu, ob koncu pa je Vlado
Forbici predlagal, da lu-edijo ogrevanje v kidričev-
skem vrtcu, kjer še vedno kurijo na premog.
M. Ozmec
SLOV. BISTRICA / 3. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Sedla j Zgarnja Lažnka,
Zgornja Palskava in Kebelj
Tretja izredna seja slovenjebistriškega občinskega sveta je po-
tekala v znamenju programa naložb za potrebe devetletke v šol-
ski prostor v obdobju 2000 - 2004. Po hitrem postopku so svet-
niki sprejeli tudi spremembe odloka o določitvi šolskih oko-
lišev ter spremembo odloka o določitvi šolskega okoliša OŠ
Pohorskega bataljona Oplotnica.
Vzrok za sklic izredne seje je bil
razpis šolskega ministrstva, saj je
bil rok za prijavo občin na natečaj
izredno kratek. Po skoraj sogla-
snem potrjevanju programa na-
daljevanja šolskih naložb za po-
trebe devetletke v občini Sloven-
ska Bistrica do leta 2004 (vzdržal
se je samo eden izmed svetnikov
ZLSD) je ob koncu nepričakova-
no prišla pohvala občinskemu
vodstvu za uspešno vodeno ure-
sničevanje dosedanjih naložb v
šolski prostor (telovadnico v
Črešnjevcu so že predali namenu,
pri adaptaciji in prizidku v Lapor-
ju so končali gradbena dela, slove-
snosti ob odprtju telovadnic na
Spodnji Polskavi in Šmartnu na
Pohorju pa bosta danes in v sobo-
to) iz opozicijskih vrst.
Svetnik Jože Pleterski (ZLSD)
je predlagal opredelitev vrstnega
reda gradenj šolskih naložb, ki so
v programu do leta 2004. Andrej
Godec s Pragerskega pa se je zav-
zel za potrditev programa, vendar
z dopolnjenim dogovorom med
Zgornjo in Spodnjo Polskavo ter
Pragerskim v zvezi z naložbami v
matično šolo na Spodnji Polskavi.
Tako bodo na Pregerskem in
Zgornji Polskavi z dodatno širit-
vijo šolskih zgradb zagotovili
možnost pouka v dveh triadah. O
vrstnem redu posameznih naložb
pa je Milan Ozimič povedal, da so
zaradi že zagotovljenih lokalnih
virov (krajevni samoprispevek)
sedaj na vrst Zgornja Ložnica,
Zgornja Polskava ter Kebelj.
Govorili so tudi o gradnji druge
osnovne šole v Slovenski Bistrici,
ki bi bila več kot potrebna, saj
sodi sedanja med najštevilčnejše v
Sloveniji in je po vseh pedagoških
merilih in zaradi velikega števila
otrok vse prej kot primerna. Lo-
kalnega vira - izglasovanega sa-
moprispevka pa tukaj ni, prvi je
pred dvema letoma propadel, za
novega pa se štiri mestne krajevne
skupnosti v Slovenski Bistrici ne
ogrevajo. Povedano je bilo, da lo-
kalni vir ni samo samoprispevek,
lahko je tudi drugačen - od pris-
pevka posameznikov ali podjetij
do donacij in podobnega. Ana
Ačko iz ene od mestnih krajevnih
skupnosti pa je prizadeto menila,
da so se pri njih na samoprispevek
dobro pripravili, in je prepričana,
da prebivalci mesta, kjer se zbere
največ denarja davkoplačevalcev,
pomagajo pri gradnji šol v zunanj-
ih naseljih. Dr. Janko Čar je opo-
zoril na začetek gradnje srednje
šole v mestu, češ če jo izgubimo,
bo to za mesto velik korak nazaj.
Po njegovem bi se za samoprispe-
vek ali kakorkoli že bi ga imeno-
vali, v mestu Slovenska Bistrica
morali temeljito pripraviti.
VidaTopolovec
OD rOD IN TAM
KICMtmMakadamse
umika asfaltu
Minulo soboto, 6. novembra, ob
14. turi so krajani Kicarja slavili
pomembno delovno zmago. Na
povabilo odbora stanovalcev so se
zbrali na svečanosti ob odprtju
nove asfaltirano cesto od Kicarja
do Kalmanovega klanca v dolžini
450 metrov. Polovico sredstev je
prispevala mestna občina, drugo
polovico pa krajani s prispevki in
prostovoljnim delom.
-OM
PTUJ • Stopimo iz teme
S prihodom slabega vremena je
konec lepe jeseni in vse bliže smo
zimskim voznim razmeram s
slabšo vidljivostjo na cestah. Za-
radi tega so v torek, 10. novembra,
policisti pričeli akcijo Stopimo iz
teme, ki je namenjena predvsem
pešcem in kolesarjem. Na pobudo
Sveta za preventivo in vzgojo v
cesmem prometu je Mestna
občina Ptuj nabavila nekaj tisoč
odsevnih trakov, ki jih policisti
delijo pešcem in kolesarjem. Na
podeželju bodo odsevne trakove
razdelili predvsem med tiste, ki
nosijo ali vozijo s kolesom posode
za nileko. Svetlobna oziroma od-
sevna telesa so namreč v mraku,
megli in ponoči zaradi večje opaz-
nosti obvezna za vse pešce in kole-
sarje.
-OM
PTUJ • Sreianje
Mladega foruma
v dvorani mestne četrti Ljudski
vn je bilo v soboto, 6. novembra,
prvo srečanje članov Mladega for-
uma Združene liste iz Maribora,
Slovenske Bistrice, Hajdine, Ki-
dričevega, Vidma, Trnovske vasi
in Ptuja. Kot je okoli 30 udeležen-
cem povedal Jernej Neubauer,
predsednik Mladega fonima Ru-
ja, so srečanje namenili spozna-
vanju skupnih problemov in cil-
jev ter dogovoru o regijskem po-
vezovanju. Srečanje so popestrili z
okroglo mizo o varstvu okolja; vo-
dil jo je Sebastjan Pungračič, ki
na to temo opravlja magisterij. Po
mnenju mladih, ki se resno zave-
dajo nevarnosti zaradi vse večje
ekološke obremenjenosti našega
okolja, vode in zraka, je pri eko-
loškem osveščanju najpomebnejše
izobraževanje. Zato je po mnenju
generalnega sekretarja Uroša
Javševca strateška usmeritev
Mladega foruma Slovenije, doseči
uvedbo predmeta o ekologiji, ne
pa da Cerkev vsiljuje veroiik, ki je
stvar zasebnosti.
-OM
VITOMJUKI m Igrali
bodo Mojco PokraJ€uljo
Otroška gledališka skupina
KUD Vitomarci bo v jutri ob 12.
lu-i v dvorani gasilskega doma za
vitomarške osnovnošolce zaigrala
igro Mojca Pokrajculja. Pril-
jubljeno koroško ljudsko pripo-
vedko sta po istoimenski radijski
igri za gledališke deske priredila
Valerija Ilešič in Miran Čemel.
Igrajo osnovnošolci od 2. do 8.
Razreda ter dva nešolarčka. Igro
je režirala Valerija Ilešič, za sceno
sta poskrbela Danica in Milan
Zvare, kostiune pa prispevala Zin-
ka Kovačec. Mladi gledališčiniki
iz Vitomarcev so se na svojo prvo
gledališko predstavo pripravljali
tri mesece, imeli okoli 30 vaj, ge-
neralko pa opravili že v torek.
Naslednja predstava Mojce Po-
krajculje pa bo v Vitomarcih že to
nedeljo ob 16. uri, prav tako v
dvorani gasilskega doma.
AK
LESKOVECm
Poiastili sv. Martina
Na zahvalno nedeljo so člani
TK Klopotec organizirali zdaj že
tradicionalni krst in blagoslov
mošta, ki ga je opravil farni žup-
nik Edi Vajda. Mošt iz vseh dva-
najstih zaselkov KS Leskovec so
vlili v skupen sod in po opravlje-
nem blagoslovu so lahko krajani
pokušali vino, ki so ga poimeno-
vali leskovčan.
Vse zbrane je na prijetni prire-
ditvi pozdravila tudi predstavnica
TK Klopotec Ida Vindiš Belšak.
Po kultiu"nem programu, v kate-
rem so sodelovale ljudske pevke
in zbor kultiurnega društva Lesko-
vec, je sledil govor župana Franca
Kirt)iša in predsednika krajevne
skupnosti. Oba govora sodila v
drugi, zabavni del programa, saj
so mošt krstili tudi na šaljiv
način. Obiskovalci so lahko poku-
sili ponujene dobrote in uživali
ter se zavrteli ob prijetni glasbi.
Na koncu so s pomočjo župana
Franca Kirbiša razrezali slaščico,
ki so jo poimenovali Martinov
lulček.
NZ
SREDIŠČE OB DRAVI •
V soboto martinovanje
v soboto, 13. Novembra, bodo v
Središču ob Dravi martinovali
pred blagovnico Mercator. Krst
mošta se bo pričel z nastopom
godbe na pihala Središče ob E)ravi
ob 9. uri. Do 10. bodo nudili tudi
pečene kostanje, mošt, mlado
vino ter domačo potico in kuhano
vino.
mf
BUKOVCI m Martino-
vanje na prostem
Danes, na martinovo, bo veselo
tudi v Bukovcih, kjer pripravlja
vaški odbor veliko martinovanje
na prostem. Zbrali se bodo ob
16.30 v centru Bukovcev pri kape-
li, kamor bodo vaščani prinašali
mošt v skupno posodo. Uradni
blagoslov mošta bo opravil farni
župnik Janez Maučec, opravili
bodo tudi civilni krst, po urad-
nem delu pa bodo simbolično sne-
li vaški klopotec, nato pa se pove-
selili in na:&dravili mlademu vinu.
-OM
16
četrtek, 11. november 1999 - TEDNIK
OO rOO IN TAM
ORMOŽ / 4. DRUŠTVENA RAZSTAVA AMLIH PASEMSKIH ŽIVALI
Selrcf/ci golobarlev vodilna v Sfovenl/I
člani ormoškega društva gujite^ev malih pasemskih živali so | |—
od 28. do 31. oktobra pripravili vsakoletno zanimivo razstavo,
ki Je bila največja po številu razstav^enih golobov v Slovenci
doslej. V starih delavnicah na Dobravski cesti so tokrat že
četrtič razstavili več kot 700 živali. Največ, 520, je bilo golobov,
92 kuncev in 90 živali, ki sod^o med perutnino. Obiskovalci so
si lahko ogledali tudi činčile, grlice, kanarčke in afriške ščin-
kavce.
Razstavljene živali je ocenil zbor
sodnikov Zveze gojiteljev malih
pasemskih živali Slovenije. Ocene
so bile zabeležene na ocenjevalnih
kartonih, ki so bili pripeti na klet-
ke, v katerih so bile razstavljene
živali. Tako so lahko tudi obisko-
valci prebrali, katera žival sodi
med najlepše. Ocene so bile ob-
javljene tudi v katalogu, ki so ga
izdali ob tej priložnosti. V uvod-
nem delu so zapisali, da želijo z
razstavo pokazati predvsem svoje
uspehe, ki jih dosegajo kot gojitel-
ji malih pasemskih živali. V svoje
vrste vabijo vse, ki v srcu nosijo
vsaj kanček ljubezni do malih
živali. Z letošnjim obiskom raz-
stave člani društva niso zado-
voljni. Predvsem osnovnošolcev
je bilo manj kot ponavadi.
Člani posameznih sekcij društva
so bili ves čas odprtja razstave na
razpolago obiskovalcem in njiho-
vim morebitnim vprašanjem.
Predsednik ormoškega društva
gojiteljev malih pasemskih živali
Jože Plohi nam je povedal, da so
društvo ustanovili pred štirimi
leti. Kljub finančnim težavam jim
uspe, da vsako leto pripravijo raz-
stavo predvsem s pomočjo spon-
zorskih sredstev. Generalni po-
krovitelj letošnje je bila občina
Ormož. Društvo šteje 18 članov,
predvsem iz ormoške občine. So
zelo različnih poklicev in starosti.
Ljubezen do živali ne pozna meja.
Sedež društva je v Ormožu na
Dravski ulici 1, kjer je tudi vitrina
z naslovi in telefonskimi številka-
mi gojiteljev.
Člani so znotraj društva razdel-
jeni v sekcije. Ukvarjajo se z vzre-
jo perutnine, kuncev, činčil, golo-
bov in različnih drugih ptic. Na-
juspešnejša sekcija so golobarji, ki
gojijo 45 različnih pasem.
Ormoško društvo, ki je v Sloveniji
najmlajše, je najuspešnejše med
vsemi golobarji v državi. Vsak
prvi ponedeljek v mesecu se dobi-
vajo na rednih sestankih, v okviru
katerih so organizirana tudi pre-
davanja. Predavatelji so izkušeni
člani ter zunanji sodelavci. Pose-
bej tesne so vezi z ormoškimi ve-
terinarji.
Ormoško društvo je eno izmed
33, ki so del slovenske zveze goji-
teljev malih pasemskih živali.
Podpredsednik zveze Egon Plev-
nik iz Rač je ormoško razstavo
ocenil kot nadpovprečno
predvsem po številu razstavljenih
golobov ter kvaliteti ocenjenih
živali. V ormoškem društvu so vo-
dilni v Sloveniji tudi po raz-
novrstnosti pasem golobov, ki iz-
virajo iz različnih koncev sveta.
Zveza pripravlja vsako leto
državne razstave, na katerih se
praviloma predstavijo gojitelji iz
vse Slovenije. Včeraj, v sredo, 10.
novembra, je bila na sejmišču v
Gornji Radgoni odprta 7. državna
razstava, na kateri so na ogled
kunci, golobi, perutnina in
činčile. Razstavljajo rejci iz 31 slo-
venskih društev. Člani ormoškega
društva sodelujejo z 200 živalmi.
Ocenjevanje živali na državni raz-
stavi bo potekalo pod strožjimi
kriteriji kot na regijskih razstavah
posameznih društev.
Slovenski rejci malih pasemskih
živali pa si nabirajo izkušnje ter
razstavljajo tudi v tujini. 1991.
leta je slovenska zveza postala čla-
nica evropske zveze gojiteljev ma-
lih živali, ki ima sedež v Bemu v
Švici. Sodelovali so tudi na nedav-
nem sejmu Alpe - Adria v Celov-
cu, kjer so razstavili 230 živali -
golobov, kimcev in perutnine.
Dosegli so 14 prvih mest, največ
pri golobih. Tudi na evropski raz-
stavi v Brnu so dosegli pomembne
rezultate. Dva naslova absolutni
šampion Evrope so dosegli za go-
sko in goloba, za golobe, ktmce in
perutnino pa še 15 naslovov prvak
Evrope. Vsako leto se udeležijo
tudi evropskega kongresa, na ka-
terem strokovnjaki predstavijo
nove pasme ter nove barve in veli-
kosti pasemskih živali. Strokovn-
jaki pa udeležence tudi opozorijo
na bolezni, ki bi lahko v evrop-
skem prostoru ogrozile male pa-
semske živali.
Majda Fridl
Ponos kmečkega dvorišča - eden najlepših petelinov
Predsednik ormoškega
društva rejcev malih pasem-
skih živali Jože Plohi.
Foto: Majda Fridl
Podpredsednik Slovenske
zveze ljubiteljev malih pa-
semskih živali Egon Plevnik
Ormoška sekcija golobarjev je med najuspešnejšimi v Slo-
veniji. Na sliki je beli kodravec, eden najlepših golobov.
OPLOTNICA
Martinavmie'
IHtmnik mito in ntošfo
Praznik vinskega patrona sv. Martina bodo primemo obe-
ležili tudi v bistriški in oplotniški občini, saj je na območju
obeh veliko hektarjev vinogradov z dobrim izborom vinske
trte. Vino iz posameznih sort pa vinogradniki in kletarji v
zadnjem času znajo tudi primerno negovati, da iz njega re-
snično postane visoko kakovostna rujna kapljica.
To dokazujejo številna priznan-
ja, ki jih vinogradniki kot posa-
mezniki in tudi društva prejemajo
na raznih ocenjevanjih. Če bi vsa
priznanja sešteli, bi vsekakor vo-
dili vinogradništvo Zorjan iz
Tinjske Gore ter Zorinovi iz Lov-
nika, pa še nrnogi drugi se s svojo
kapljico lahko postavijo ob bok
najboljšim. Prav zaradi tega bo
potekalo praznovanje martinove-
ga tudi v številnih krajih obeh
občin.
V Oplotnici bosta martinovanje
in krst mošta 11. novembra ob 15.
uri na ploščadi pred oplotniško
blagovnico. V Makolah, kjer že
vrsto let deluje zelo aktivno
društvo vinogradnikov, pa bodo
ceremonije ob krstu mošta pote-
kale v soboto, 13. novembra Pri-
reditev bo v dvorani Doma kraja-
nov ob 19. uri, organizatorji pa so
Društvo vinogradnikov Makole,
domače prosvetno društvo, aktiva
kmečkih žena Ložnica in Makole,
Lovska družina in krajevna skup-
nost Makole. Izvedli bodo mdi
krajevno avtentični krst mošta. V
Leskovcu pri Starem Logu so
martinovanje opravili že minulo
soboto, 6. novembra, v Poljčanah
pa so se odločili za 20. november.
Tako se bo tukaj praznik vina in
mošta pričel ob 18. uri v tam-
kajšnji telovadnici, sodelovali pa
bodo poljčanska godba na pihala,
ljudske pevke KUD Janka Živka
Poljčane, tamburaši Kavkler, fol-
klorno društvo Košuta Poljčane,
ansambel Mikola, dvojčici Vesna
iii Vlasta ter Sara Kohne.
V7da Topolovec
Na podlagi 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa
na področju kulture (Uradni I. RS, št. 75/94) in 5. člena Pravil-
nika o postopku za izbiro kulturnih programov, ki se sofinanci-
rajo iz proračuna Občine Markovci (Uradni vestnik Radia Ted-
nik Ruj, št. 9 /99), župan Občine Markovci objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE KUL-
TURNIH PROGRAMOV, KI JIH BO V LETU 2000 SOFINAN-
CIRALA OBČINA MARKOVCI IZ DELA PRORAČUNA, NA-
MENJENEGA ZA KULTURO
/. PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa so lahko programi, ki sodijo v okvir
izvajanja kulturnih dejavnosti.
Občina Markovci zagotavlja, za uresničevanje javnega inter-
esa na področju kulture, sredstva iz proračuna skladno s pro-
grami za naslednje namene:
- za varstvo naravne in kulturne dediščine,
- za izvajanje kulturnih programov, ki obsegajo sredstva za
plače, avtorske honorarje in materialne stroške za izvedbo
programov,
- za investicije v javno infrastrukturo na področju kulture,
- za vzpodbujanje umetniške ustvarjalnosti in za nagrade na
področju kulture.
Prednost imajo programi, ki spodbujajo povezovanje vseh
delov občine.
//. PREDLAGATEUI
Za kulturne dejavnosti po zakonu štejejo vse oblike ustvar-
janja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot na področju
književne, glasbene, plesne, gledališke, likovne, filmske in vi-
deo dejavnosti, varstva kulturne in naravne dediščine, razstav-
ne in knjižnične dejavnosti ter založništva, kinematografije, ra-
dia televizije in drugih področij.
Predloge programov lahko pošljejo vse pravne osebe, regi-
strirane za opravljanje kulturno umetniških dejavnosti in posre-
dovanje kulturnih vrednot, samostojni ustvarjalci na področju
kulture, kulturno umetniška in druga društva, ki imajo v svojih
ustanovnih aktih določeno opravljanje kulturne dejavnosti, in
imajo sedež na območju Občine Markovci.
///. NAČIN PRIJAVE PROGRAMOV
Programi morajo v skladu z zgoraj navedenim vsebovati na-
tančen opis programa s predvidenim številom udeležencev,
krajem izvajanja programa, programi morajo biti finančno
ovrednoteni in navedeni viri sofinanciranja.
Rok za prijavo na javni razpis je do 1.12.1999.
Razpisna dokumentacija: interesenti lahko razpisno doku-
mentacijo dvignejo na naslovu: Občina Markovci, Markovci
33, 2281 Markovci, informacije v zvezi z razpisom pa dobijo na
telefonski številki: 787 68 10.
V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu z pravilni-
kom in merili za izračun dotacij iz proračuna občine, namenje-
nih za kulturne dejavnosti.
Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe v desetih dneh
po sprejemu proračuna Občine Markovci za leto 2000.
Prijave je potrebno poslati na naslov: OBČINA MARKOVCI,
Markovci 33, 2281 Markovci.
Župan Občine Markovci
Franc KEKEC, l.r.
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št.
22/98) in 7. člena Pravilnika o vrednotenju športnih programov
v Občini Markovci (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj, št. 8 /99)
župan Občine Markovci objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PRO-
GRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2000, KI JIH BO V LETU 2000
OBČINA MARKOVCI SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA
PRORAČUNA
I.
Na razpisu lahko sodelujejo športna društva, njihova
združenja in drugi subjekti, ustanovljeni na podlagi Zakona o
zavodih in Zakona o gospodarskih družbah, če imajo v svoji
dejavnosti registrirano izvajanje športnih dejavnosti.
II.
Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji pro-
grami:
1) PROGRAMI VADBE IN TEKMOVANJ:
Programi morajo vsebovati:
- naziv izvajalca, z navedeno odgovorno osebo,
- vsebino za populacijo, kateri je vadba namenjena (skupino,
ekipo ali posameznika),
- kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne kvalifikacije,
- urnik in kraj vadbe,
- poimenski seznam vadečih,
- program tekmovanj.
Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofi-
nanciranja.
2) STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE
Vsebina vloge:
- naziv predlagatelja,
- predvideno število kandidatov za šolanje za pridobitev stro-
kovnih nazivov (vaditelj, inštruktor, trener),
- predvideno število strokovnih delavcev za predvidena izpo-
polnjevanja (potrjevanje licenc)
3) ŠPORTNE PRIREDITVE (športne prireditve, akcije in med-
narodni nastopi)
Vloga mora vsebovati:
- naziv izvajalca,
- naziv prireditve,
- namen prireditve,
- kraj, čas in okvirno število udeležencev prireditve,
- finančna konstrukcija prireditve in viri sofinanciranja.
4) PRIZNANJA ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM
5) VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV
Glede vsebine vloge pod točko 4. in 5. se smiselno uporablja-
jo zahteve, navedene pod ostalimi točkami od 1. do 3.
III.
Programi morajo v skladu z zgoraj navedenim vsebovati na-
tančen opis programa z predvidenim številom udeležencev,
krajem izvajanja programa in urnikom, programi morajo biti fi-
nančno ovrednoteni in navedeni viri sofinanciranja.
Rok za prijavo na javni razpis je do 1.12.1999.
Prijave je potrebno poslati na naslov: OBČINA MARKOVCI,
Markovci 33, 2281 Markovci.
IV.
V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s pravilni-
kom in merili o vrednotenju financiranja programov športa v
Občini Markovci, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna.
Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe v desetih dneh
po sprejemu proračuna Občine Markovci za leto 2000.
Razpisna dokumentacija; interesenti lahko razpisno doku-
mentacijo dvignejo na naslovu Občina Markovci, Markovci 33,
2281 Markovci, informacije v zvezi z razpisom dobijo na telefon-
ski št.: 78768 10.
Župan Občine Markovci
Franc KEKEC, l.r.
20
četrtek, 11. november 1999 - TEDNIK
lANIMIVOSrh POGOVORI
FILMSKA KRITIKA / POGOVOR Z NATAŠO ZURAN
"Pišem, l(w iutim in mislim"
Vsaka novost je zanimiva, pa četudi ni najboljša. Njeno kvaiite-|
to pokaže čas. Tako je pred dobrim letom luč sveta zagledala;
nova rubrika v Tedniku Filmski kotiček, ki nastaja pod pere-i
som Nataše Žuran. Minili so vsi letni časi in rubrika se jej
obdržala.
Veliko ljudi zanima, kdo so tisti,
ki (so)ustvarjajo Tednik. Zanima
jih, kakšni smo, kaj si mislimo,
kako delamo in še veliko vsega.
Predvsem pa so se naši bralci
sj)raševali: "Kdo je Nataša
Žuran?" Ali sedi kje zraven njih v
kinu in gleda film, je ta film že vi-
dela, kaj si misli, ali je ta film v
redu, ker še kritike ni bilo v
Tedniku ...
Natašin Filmski kotiček je bila
prva rubrika v Tedniku, ki je po-
dala svoje mnenje o filmu. Vemo,
da skoraj ni nikogar, ki ne gleda
rad filmov, zato je rubrika dobila
veliko bralcev.
Nataša Žuran je študentka četr-
tega letnika angleškega jezika na
filozofski fakulteti v Ljubljani,
doma je na Ptuju in obožuje filme.
Samo toliko smo uspeli izvedeti iz
nje, saj je zelo skromno dekle, ne-
rada govori o sebi, temveč raje
piše oz. se skriva nekje v ozadju.
S filmsko kritiko se je začela
ukvarjati pred dobrim letom. Na
fakulteti so pisali veliko kritik in
profesorji so jo pri njenem delu še
posebej pohvalili. Oglasila se je v
uredništvu Tednika (kot redna
bralka) in predlagala temo, ki bi
lahko bila v časopisu vsak teden.
Urednik se je strinjal...
Nataši pomeni film veliko, rada
ima vse zvrsti in pri kritiki ne dela
razlik, če ji je morda kak igralec
bolj všeč. Najraje gleda filme v
kinu. Vse filme, ki pridejo na
Ptuj, že prej vidi v Ljubljani. Fil-
ma nikoli ne gre gledat sama, saj
želi vedno z nekom poklepetati o
njem, vendar si ne pusti, da bi tuje
mnenje vplivalo nanjo. Vedno
piše samo tisto, kar čuti in misli.
Rada ima resnico in iskrenost,
takšna je tudi sama.
Rada ima filme, ki jo nasmejejo,
čeprav se velikokrat ob kakšnem
ganljivem prizoru na njenem licu
pojavijo solze. Nimam pa rada
neskončnih nadaljevank, ki jih
lahko spremljamo na televizijo
vsak popoldan.
V rubriki Filmski kotiček so
predstavljeni predvsem filmi, ki
jih lahko vidimo v Mestnem kinu
Ptuj, tako da bralci lahko presodi-
jo, kako se njihovo mnenje s
Tednikovim - Natašinim.
Direktor Mestnega kina Ptuj
Srečko Šneberger je zadovoljen,,
da se piše o kinu, kajti do sedaj se
je o filmu in Mestnem kinu pisalo
malo. Rubriko v Tedniku
spremljajo redno. Niso ravno za-
dovoljni z njo, ker gre predvsem
za osebno mnenje in ne toliko za
objektivno kritiko. Zaveda pa se,
da velikokrat sami ne morejo
ponuditi najkvalitetnejših filmov
oz. filmov, ki sodijo v visoko
umetnost, ker jim žal to ne
dopušča finančna moč, saj je zani-
manje za ogled le-teh skromno.
Zato se morajo obnašati komerci-
alno in ponuditi program, ne gle-
de na kvaliteto. Poudarja pa, da
videnja posameznikov in njihov
okus ni nujno enak večinskemu.
Dogaja se prav nasprotno. "Posku-
si predinformacij v Tednikovi
rubriki o filmu ostajajo na ravni
neanalitičnega pristopa in so spo-
ročilo našim gledalcem, da je film
gledljiv, zabaven in komunikati-
ven. Avtorski in eksperimentalni
projekti z 'abstraktnim raz-
mišljanjem' pa sodijo k manjšemu
številu gledalcev in organizirani
obliki ponudbe, kot je to bilo pred
leti filmsko gledališče, a je zaradi
majhnega zanimanja klavrno pro-
padlo," je pojasnil S. Šneberger, ki
kljub vsemu pozdravlja trud
Nataše Žuran in njeno prizade-
vanje za usmerjanje gledalcev na
predstave, ki so ali niso na ravni
njihovih pričakovanj. Naj gledalci
ocenijo sami.
Veliko Ptujčanov pa v Tedniku
redno spremlja rubriko Filmski
kotiček. In kaj menijo?
Vesna Tomše: "Redno berem
Tednik, prav tako tudi rubriko
Filmski kotiček, ker se mi zdi zelo
zanimiva, vendar zaradi kritike ne
pustim zmotiti svojega okusa. Ve-
likokrat pa je kritika podobna
moji."
Sonja Hojnik: "Moje mišljenje
je veUkokrat podobno kritiki, ki
je v Tedniku. Rubriko berem
redno, ker me film zelo zanima.
Prav tako je kritika zanimiva in
dobra, saj je zelo objektivna in v
njej lahko najdem tudi tisto, česar
drugi ne bi upali napisati. Res je
dobra."
Suzana Trafela: "Rada gledam
ljubezenske, pustolovske in zgo-
dovinske filme in sem redna obis-
kovalka ptujskega kina, prav tako
pa tudi redna bralka Filmskega
kotička, s katerega vsebino se zelo
strinjam. Včasih se odločim za og-
led filma, ko je kritika dobra, tudi
ko ni iz mojega žanra."
Renata Voda: "Kritika je zelo
dobra in velikokrat se odločim, za
ogled filma, če je kritika dobra.
Rubriko spremljam redno."
Doroteja Mohorko: "Rubrika je
zelo zanimiva, zato jo tudi redno
berem, čeprav moje mnenje ni
vedno enako kot v Tedniku.
Ponavadi je v časopisu bolj pozi-
tivno mnenje kot moje."
Milan Krajnc Pavlica
Direktor Mestnega kina
Ptuj Srečko Šneberger
Nataša Žuran.
Foto: Nini
Vesna Tomše, Sonja Hojnik, Suzana Trafela, Renata Voda in Doroteja Mohorko
HAJDOŠE / KONCERT PEVCEV IN GODBENIKOV
Mopitnue lo martinovo
v soboto, 6. novembra, je bil v gasilskem domu v Hajdošah kon-
cert, ki ga je organizator - Kulturno društvo Valentina Žumra -
ob občinskem prazniku namenil vsem občinskim možem ter
vsem občanom nove občine, kot je v uvodnem nagovoru poveda-
la predsednica društva Andreja Glažar. Na odru se je zvrstila
pisana paleta glasbenih skupin in posameznikov iz občine, po-
vabili pa so tudi nekaj gostujočih skupin.
Skoraj ves večer je bil obarvan v
ljudskem duhu in z napitnicami
napovedal čas, ko se bliža marti-
novanje. Med pevskimi skupina-
mi iz Rogoznice, Kidričevega ter
Koritnega nad Oplotnico so na-
jveč aplavza poželi gotovo slednji,
ki so s svojim nastopom dokazali,
da izvirno ljudsko večglasje v že
skoro pozabljeni moški zasedbi še
obstaja. Od ženskih pevskih sku-
pin iz hajdinske občine so nasto-
pile Gmajnarice in pevke KD
Skorba, od moških pa septet PD
S. Petroviča s Hajdine in moški
pevski zbor PGD Hajdoše. Vse
naštete skupine so pokazale, da
resno delajo pa čeprav so žanrsko
zelo različne: od ljudskega do
zborovskega petja. Od instrumen-
talnih skupin  je nastopil trio
Škorci iz Slovenske vasi, ki je s
svojimi zvoki ogrel poslušalce v
dvorani, še bolj pa po koncertu v
bolj sproščenem vzdušju.
Na koncertu se je zvrstila tudi
vrsta posameznikov - od najsta-
rejših do najmlajših: harmonikar-
ja Jože Galun st. in Romana Tes-
kač, oba iz Hajdoš, pevca Ula
Šegula iz Skorbe in šestnajstletni
Uroš Sagadin s Sp. Hajdine, ki je s
svojim baritonskim petjem v prvi
in falzetnim v drugi pesmi docela
navdušil občinstvo v prepolni
dvorani.
Prireditev je bila dovolj skrbno
pripravljena in vodena, predvsem
pa je bila dobro odmerjena
dolžina koncerta in to, da je tekel
brez formalnih govorov.
Po koncertu je župan Rado Si-
monič vse prisotne povabil na
martinovanje, ki bo na Hajdini v
soboto, 13. novembra.
Mitja Gpbec
Ljudski pevci s Koritnega nad Oplotnico.
Foto: Črtomir Goznik
CERKVENJAK/ 14. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE
Bratom Gaiperii nagnda
lo Veniek domoiih
V Cerkvenjaku so predzadnji oktobrski konec tedna uspešno
izpeljali še en festival narodnozabavne glasbe in si smelo zada-
li cilje za jubilejnega, 15., prihodnje leto. Festival sta pripravila
kulturno društvo Jožeta Lacka in Radio Maribor pod organiza-
cijskim vodstvom Franca Bratkoviča, častni pokrovitelj prire-
ditve pa je bila občina Cerkvenjak. Festival so podprla številna
podjetja in cerkvenjaški obrtniki. Občinstvo so s skladbo Pas-
tirček navdušili Mladi Dolenjci, žirijoVesele Štajerke, v
Podvince z brati Gašperič pa je šla nagrada za priredbo Venčka
domačih.
Nabito polna dvorana kulturne-
ga doma je v Cerkvenjaku znova
pokazala potrebo po gradnji do-
datnega balkona. Cerkvenjaški
kulturniki se nadejajo, da bo
občinska oblast v proračunu našla
potrebna sredstva za obnovo ter
do prihodnjega festivala zagotovi-
la dovolj prostora za vse ljubitelje
narodnozabavnih viž v Cerkven-
jaku in okolici. Na festivalu, ki po
besedah nekaterih velja za drugi
pomembnejši festival domače
glasbe v Sloveniji, je bilo letos po
mnenju strokovne komisije več
solidnih nastopov, čeprav brez
zvenečih imen, izvajalci pa so po-
kazali solidno glasbeno znanje.
Strokovno komisijo festivala so
letos sestavljali: Boris Rošker,
Smilja Baranja, Zdenka Majerič,
Damijan Kolariča in Darko Šker-
get, kvaliteto besedil pa presojali:
Metka Jauk, Asja Matjaž in Ed-
vard Pukšič. Izmed 13 ansamblov
je bilo 8 debitantskih. Obiskoval-
ci so lahko prisluhnili: bratom
Gašperič iz Podvincev, Slo-
venskogoriškemu kvintetu in an-
samblom Eks iz Dobja pri Plani-
ni, Pušnik iz Šoštanja, Rogla iz
Loč pri Poljčanah, Jožeta Potrča
iz Maribora, Pik iz Radelj ob Dra-
vi, Mladim frajlam iz Laškega,
Veselim Štajerkam iz Vojnika,
Mladim Dolenjcem iz Novega
mesta ter v revialnem delu še
ptujskemu Prerodu.
Strokovna komisija je za zmago-
valke festivala razglasila Vesele
Štajerke, drugi so bili Frajerji in
tretji Mladi Dolenjci. Posebno
nagrado za najboljšo priredbo in
izvedbo ljudske skladbe je prejel
podvinski ansambel bratov
Gašperič. Občinstvu so šle najbolj
v uho skladbe Pastirček v izvedbi
Mladih Dolenjcev, Če te srček
boli Mladih frajUc ter Vrtimo pla-
net zmagovalk festivala Veselih
Štajerk. Vrtimo planet je bila nag-
rajena še za besedilo, prispeval pa
ga je Franc Ankerst iz Lesc, že
lanskoletni nagrajeni tekstopisec
cerkvenjaškega festivala narodno-
zabavne glasbe.
AK
Bratje Gašperič iz Podvincev so navdušili s pri-
redbo Venčka domačih
TEDNIK - Četrtek, 11. november 1999
21
MASI KRAJI IN UUDiE
HAJDINA / SREČANJE SOŠOLCEV
Po tridesetih letih ponovno skupai
Od brezskrbnih šolsldh dni je minilo kar nekaj časa. Da so
bili dnevi brezskrbni, vemo šele danes. Valeto smo končali ju-
nija 1969 in si rekli nasvidenje čez pet let. Pa žal ni bilo tako.
Brezskrbni dnevi so šli kmalu v pozabo, saj so nas naše
Življenjske poti vodile v razne kraje po Sloveniji in tujini.
IVlalo nas je ostalo na tem področju.
Po tridesetih letih smo se ko-
nec oktobra ponovno srečali v
hajdinski osnovni šoli. Tam nas
je sprejel ravnatelj šole Jože Lah
in predstavil dogajanje v šoli od
časov, ko smo jo mi zapustili.
Razlika je očitna. Najbolj nas je
presenetila prostornost in
opremljenost učilnic, knjižnica
ter zelo lepa telovadnica.
Hajdinska osnovna šola je med
redkimi v Sloveniji, ki že izvaja
devetletni pouk.
Ob pogledu na učne pripo-
močke in izobraževalni pristop
so se obudili spomini na naše
šolske dni, ko so bile razmere
zelo drugačne. Ni pa razveseljiv
podatek, da je na tej šoli danes
pol manj učencev kot pred tri-
desetimi leti. Včasih so bili sicer
šolski okoliši malo drugače raz-
deljeni, pa je bilo kljub temu na
šoli trikrat več učencev (več kot
600), kot jih je danes. Zanimiv
je tudi zgodovinski muzej v
zgornjih prostorih šole, kjer je
zbrano kar lepo število raznih
orodij, naprav in pripomočkov
za kmetijsko-obrtniško de-
javnost z našega področja
bližnje preteklosti.
Po ogledu šole smo se podali še
na pokopališče, saj smo v tem
času izgubili eno od sošolk.
Srečanje smo nadaljevali v
gostišču pri Olgi na Hajdini. Ob
okusni zakuski, dobri kapljici,
prijetni glasbi ter živahnem
obujanju spominov (tudi gle-
danju starih fotografij) smo
dočakali zgodnje jutranje ure.
Nekateri se srečanja žal niso
mogli udeležiti zaradi različnih
vzrokov. Ob koncu je bilo nav-
dušenje tako prijetno, da smo
predlagali skorajšnje ponovno
snidenje. Nekateri bi ga želeli
kar vsako leto, najpozneje pa čez
pet let, ko se bomo že srečali z
"abrahamom". Hvala vsem, ki so
kakorkoli pripomogli organizi-
rati našo obletnico valete.
E. Dobnik
Foto: Laura
PLAVANJE
V Avstriji za pol zamaha ob šilinge
Plavalci se le redkokdaj lahko udeležimo tekme v tujini s kva-
litetno mednarodno udeležbo in denarnimi nagradami. Če ni
tega, je pač pogosto kaj drugega, na primer uvrstitve med na-
jboljše in na vsakem tekmovanju novi osebni rekordi. V tem
duhu smo nadaljevali tudi minuli konec tedna v Gradcu, kjer
je približno 500 plavalk in plavalcev iz 6 držav plavalo v 50- in
100-metrskih disciplinah. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz
predtekmovanja, polflnala in finala. Najboljših šest v finalu je
prejelo tudi denarne nagrade.
Člani ptujske najboljše ekipe
Matevž Božičko, Uroš Gojkovic,
Blaž Horvat, Boštjan Maračič,
Berni Pihler in Miha Šori so
mogoče tudi po zaslugi novih
majic z glavnimi sponzorji (Ka-
ger. Petij a, PCS computers in
Pikapolonica) plavali odlično.
So zelo dobri šprint-crji in po
zaslugi  trenerke  prof.  Tanje
Rozman "pokrijejo" vse stile:
Matevž in Blaž sta kravlista,
Uroš delfinist, Boštjan in Miha
prsača in Berni hrbtaš. Najboljši
rezultat je dosegel na tem tek-
movanju Matevž Božičko, ki je
v disciplini 50 m prosto s časom
24,92 bil sedmi. Za osvežitev
spomina bralcev naj napišem,
da je poleti s časom 25,98 zma-
gal na državnem prvenstvu ka-
detov. Napredek pri takšni kva-
liteti rezultata, dosežen v 3 me-
secih, si bo pa kar vsak sam
zračunal.
Verjamem da za plavalni klub
velja pravilo, da bolj kot na nas
nalagajo različne tuje probleme,
boljši smo.
Franjo Rozman
^"^va ekipa ptujskih plavalcev; stojita (od leve) trenerka Tanja
Rozman in Blaž Horvat čepijo Boštjan Maračič, Berni Pihler,
•vlatevž Božičko, l\/liha Šori in Uroš Gojkovič.
Foto: Maks Krajnc
PTUJ / USPEHI PTUJSKIH PODJETNIKOV
r. Kožarju priznanje za uspešno delo
lomi Kožar, učitelj glasbene vzgoje na osnovni šoli Breg, se v prostem času ukvarja tudi z
uglaševanjem in popravljanjem klavirjev. Tako je od Obrne zbornice Ormož prejel priznanje za
petnajstletnico uspešnega dela in razvoj na tem področju.
Tomi se je uglaševanja in pop-
ravljanja klavirjev naučil na du-
najski šoli Bosendorfer. Glasba
je v njihovi družini že tradicija,
saj sta že njegov ded in oče bila
glasbenika in učitelja glasbene-
ga pouka. Tomi Kožar uspešno
nadaljuje dolgoletno družinsko
tradicijo, saj na OŠ Breg vodi
zelo aktiven pevski zbor in glas-
beno dejavnost, prav tako pa
njegov sin Gregor že stopa po
njegovih stopinjah, saj obiskuje
glasbeno gimnazijo v Mariboru
- smer klarinet, skupaj z njim pa
igra tudi v ptujskem pihalnem
orkestru.
Pri svojem delu nenehno
skrbi, da je v koraku s časom.
Tako popravlja tudi najmoder-
nejše instrumente, ki so polni
elektronike. Ker je elektronika
njegov osnovni poklic, je prav
tako zelo uspešen tudi na tem
področju, saj je pred nekaj leti
dobil priznanje kot inovator
leta.
Milan Krajnc Pavlica
Tomi Kožar ob koncertnem klavirju v Glasbeni šoli Karola Pa-
horja v Ptuju. Foto: Nini.
PTUJ / FRIZERSKI SALON S TRADICIJO
20 let frizerskesa salona Stanka
Frizerski salon Stanke
Peršuh sodi med tiste, ki ima-
jo daljšo tradicijo, saj letos
praznujejo 20-letnico. Pred
kratkim je sedanja lastnica
pripravila srečanje z najsta-
rejšimi in najzvestejšimi
strankami in udeležila se ga
je tudi prva lastnica salona
Tilka Terpinc.
V salonu je zaposlenih pet
frizerk, skrbijo pa tudi za
podmladek in tako imajo
pripravnico in pripravnika.
Svoje znanje izpopolnjujejo na
izobraževalnih seminarjih, stro-
kovnjake pa vabijo tudi medse.
Ob jubileju so svojim stran-
kam ponudili brezplačno bar-
vanje las.
Salon Stanka iz Ptuja ima tudi
za prihodnje velike načrte,
družinsko tradicijo pa bo nadal-
jeval sin Tomi, ki že načrtuje
nekatere spremembe.
ms
Zaposleni v frizerskem salonu Stanka. Foto: Langerholc
ZABJAK / V POTOKU PLAVAJOČA ŽIVALSKA DROBOVINA
Rogoiniia odkriva svoie rane
Živopisno jesensko fotografijo bi lahko dali
tudi v rubriko "Vidi se", a, ker bi se videlo bolj
malo, ji posvečamo samostojni prispevek, namen-
jen vsem, ki so jim smetišča še tuja in skrb za na-
ravo odveč. Pred dnevi smo namreč v naš fotoob-
jektiv v potoku Rogoznica ujeli plavajoče ostanke
zaklane živali (drobovino) in to ob že rjavečih
smeteh. Dnevi postajajo hladnejši, kolin bo na
podeželju v prihodnje še več. Ali bodo morali vo-
dotoki še naprej požirati ostanke "domačih praz-
nikov" ali pa bo ob vsem veseljačenju nekaterih
ostalo še kaj zavesti, kam s kožami in drobovino
zaklanih živali. Smo na pragu 21. stoletja mar po-
zabili, da so barbarska dejanja že preteklost? No,
vsaj v civilizi-
ranem svetu
naj bi bila, ka-
jne?
AK
SLADKI VRH / LIKOVNO SREČANJE
PALETA '99
Nagrajen slikar Leon Pišek
Na Sladkem Vrhu je v oktobru ponovno potekalo tradicional-
no likovno srečanje Paleta '99. Na njem je ustvarjalo in se
družilo 16 slikarjev z različnih koncev Slovenije, med njimi
tudi ptujski slikar Leon Pišek, član likovne sekcije pri DPD
Svoboda na Ptuju, doma iz Cirkovc. Za svojo sliko (olje na plat-
no) z naslovom "Pred, med in po Titu toti" je prejel posebno
nagrado in s tem dodal uspeh več k dosedanjim nagradam v si-
cer mladem likovnem ustvarjanju.
TM
22
četnek, 11. november 1999 - TEDNIK
ZA KRATEK CAS
Info-
glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor,
in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika
Emone Merkurja Ruj podarili zgoščenko.
Da je bil pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Adi Smolar, je ugo-
tovit tudi Sašo Meško, Runeč 33 a, Ivanjkovci. Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj- Rok: četrtek, 18. november.
Ljubitelji popularne glasbe so na va-
lovih radia Ruj dobili novo glasbeno
oddajo z naslovom Včeraj, danes ju-
tri. Vsak petek ob 21.00 uri ste torej
vabljeni na zmenek z mano in s su-
per glasbo.
V drugem tednu novembra smo že, pa
vendar poglejmo še oktobrske nove
albume ali velike plošče: Hours - DA-
VID BOWIE, In the Life of Chris Gaines
- GARTH BROOKS, XXX - ZZ TOP,
Amen - PAULA COLE BAND, S Club-S
CLUB 7, Come on Now Social - INDI-
GO GIRLS, Deconstmction - MERE-
DITH BROOKS, Hooray for Boodies -
BLOODHOUND GANG, The Distance
to Here - LIVE, Breakdovvn - MELISSA
ETHERIDGE, The Best of - KELLY FA-
MILY, Run Devil Run - PAUL
McCARTNEV, Emotion - MARTINA
McBRIDE, Level G. - DJ BOBO, The
Fragile - NINE INCH NAILS, Millioners
- JAMES, Tvvelve Months, Eleven
Days - GARY BARLOVV, Nightiife -
PET SHOP BOYS, Human Clay-CRE-
ED, Northem Star - MELAINE C, Rise
- GABRIELLE, Awake and Breathe -
B'WITCHED, Greatest Hits - JON SE-
CADA, CIapton Chronicies - ERIC
GLAPTON, No Ordinary World - JOE
COCKER, As Time Goes By - BRVAN
FERRV, Looking Forvvard - CROSBV,
STILLS, NASH & YOUNG, Peace - EU-
RVTHMICS.
Kanadski rocker BRVAN ADAMS je
prejšnji petek, 5. novembra, praznoval
svoj 40. rojstni dan. Njegov največji
hit je čudovita balada Everything I do,
I do it for you iz filma o Robinu Hoodu,
ki je bila kar 16 tednov na vrhu britan-
ske lestvice malih plošč. Gospod
ADAMS bo ob koncu meseca izdal
Greatest Hits - The Best of me album
in kot single prihaja zanimiva naslovna
pesem THE BEST OF ME tttt ki
ima tudi nekaj country elementov.
Irsko družinsko skupino THE CORRS
sestavljajo Sharon, Andrea, Caroline
in Jim Corr. Odlični kvartet je odigral
svoj Unplugged koncert in na njem
predstavil tudi prijetno pop/rock
skladbo RADIO *^Me|^ob odlični
orkestralni spremljavi.
Kanadska pevka ALANIS MORISSET-
TE je prav tako posnela Unplugged al-
bum, na katerem so ob nekaterih no-
vih skladbah združene tudi največje
uspešnice z njenih prejšnjih dveh al-
bumov Jagged Little Pili in Supposed
Fonner Infatuation Junkie. ALANIS to-
krat promovira tipično balado THAT1
WOULD BE GOOD )K)K)K)Kin v njej
izraža žalost, jezo ter potrtost.
RICKV MARTIN s svojim hitom Livin'
La Vida Locka kandidira za največji hit
leta 1999. Največja konkurenta sta
hita Baby One More Time pevke Brit-
ney Spears in Mambo No. 5 pevca
Louja Bega. RICKV se vrača k latino
ritmom s komadom SHAKE VOUR
BON BON ^leleK; vendar temu koma-
du manjkata komercialni naboj in ple-
sna energija.
Britansko zasedbo CULTURE CLUB
sestavljajo Boy George - pevec, Roy
Hay - kitara, Michael Craig - bas kitara
in John Moss - bobni. Boy trenutno
gostuje pri zasedbi Faithless kot pevec
v komadu Why Go? Kvartet pa kaže
svojo kvaliteto v prijetni temi COLD
SHOULDER
ANOTHER LEVEL je skupina, ki jo je
odkril ameriški raper Jay-Z. Ta je tre-
nutno na lestvicah skupaj z Mariah
Carey v komadu Heartbreacker. Najst-
niški idoli izvajajo melodično r&b pe-
sem BOMB DIGGV ^^iz otroške
TV serije North Hollyv\/ood High.
Britanska pevka ANN LEE je najprej
poleti zaslovela v Italiji s komadom 2
Times. ANN ne spreminja formule v
novem plesnem komadu VOlCES
ttn ki je 95% kopija debitant-
skega hita.
Kanadska diva CELINE DION bo 15.
novembra izdala album AH the Way, ki
bo vseboval devet uspešnic in sedem
novih pesmi. Gospa DION vas bo go-
tovo presenetila z novovalovsko pop
pesmijo THAT'S THE WAV IT IS
ttn pod katero se je podpisal
producent Max Martin.
Ameriška igralka in pevka WHITNEV
HOUSTON je do sedaj igrala v treh fil-
mih: Bodyguard, VVaiting to Exhale in
The Preachers Wife. Fenomenalna
pevka poje zahtevno pesem I LEAR-
NED FROM THE BEST ki
vsebuje gospel, r&b in soul prvine. V
tej duhovni pesmi blesti tudi pevski
zbor, najdete pa jo na albumu My
Love is your Love!
David Breznilc
POPULARNIH
1. VVaiting for Tonight
- JENNIFER LOPEZ
2. Heartbreaker
- MARIAH CAREY &
JAYZ.
3. Larger than Life
- BACKSTREET BOYS
4. Smooth
-SANTANA &
ROB THOMAS
5. Satisfy you
- PUFF DADDY &
R. KELLV
6. Lift me up
- GERI HALLIVVELL
7.1 Knew I Lx)ved you
- SAVAGE GARDEN
8. Genie in a Bottle
- CHRISTINA
AGUILERA
9. (You Drive me)
Crazy
- BRITNEV SPEARS
10.1 Needto Know
- MARC ANTHONV
Lestvico POPULAR-
NIH 10 lahko poslušate
vsako soboto v večer-
nem sporedu radia Ptuj
<m>Hladli dopisniki
ŽALOSTNE MISLI
Zjutraj v postelji ležim,
premišljujem in ugotovim,
kako lepo je, če si zdrav.
Kako hudo je tistemu,
ki v postelji leži,
sploh ne vstane,
samo še spi.
Kako hudo je tistemu,
ki na stolu je priklenjen,
tistemu, ki obsojen je na seden-
je,
tistemu, ki vzeli so mu glas.
tistemu, ki nima dosti las.
Skoraj bo umrl,
zanj in njegove se bo svet podrl.
Barbara Krasnič, 6. c,
OŠ Olge Meglic, Ptuj
TEDEN OTROK
Prvi teden oktobra je teden
otrok. Otroci brez staršev nimajo
hrane, hiše, oblačil in še veliko
drugih stvari. Lahko jim pomaga-
mo, da jim darujemo razne stvari
preko Rdečega križa. Ne morejo
se učiti kakor mi, račimati in pisa-
ti. Za hrano imajo divjad, ki jo
ulovijo. Hiše imajo iz bambuso-
vih palic, za streho pa imajo velike
liste. Spijo na tleh. Imajo hude
bolezni, zaradi njih tudi umirajo.
Veselim se, da nisem tako bolan
in reven!
Matjaž Valenko, 4. a,
OS Gorišnica
TAKO ZELO SEM
UTRUJEN
Tako zelo sem utrujen, saj cele
dneve nosim žito na ladje. Vsi
smo že zelo lačni, saj cele dneve
delamo kot mravlje, pa nam ne
dajo nič jesti in piti. In če bi neha-
li nositi žito, bi bili zelo tepeni.
Jaz in vsi drugi si želimo, da bi
umrli, da bi si lahko oddahnili, saj
smo že zelo utrujeni. Imajo nas za
živino, ne za ljudi.
Naslednje jutro smo spet začeli
zgodaj zjutraj nositi žito. Bilo je
popoldne, mi pa smo rekli pogla-
varju, zakaj si ne smemo malo od-
dahniti, saj smo zelo utrujeni in
žito že teče s krova ladje. Poglavar
nam je rekel: "Saj ste vendar
sužnji, zato morate nositi tako
dolgo, dokler ne boste znosili vse-
ga na krove ladje." Ker smo začeli
nositi bolj počasi in utrujeno, je
poglavar prišel z bičem in nas te-
pel tako dolgo, da nismo začeli
spet nositi tako hitro kot prej. Ko
je bila ura okoli 10. zvečer, nam je
poglavar rekel: "Zdaj lahko greste
spat, zjutraj pa, da začnete nositi
žito zelo zgodaj." In mi smo ga
morali ubogati. Zjutraj smo se
zbudili, ko je poglavar spal, in šli
nosit žito na ladjo. Ladje so bile že
tako polne, da je žito že teklo s
krova, mi pa smo morali še vedno
delati kot mravlje. Ker ni bilo več
ladij, smo si ulegli na da, da bi se
odpočili. A takrat je prišel pogla-
var in nas našel spati na deh, vzel
je v roke bič in nas premlatil kot
živali. In spet smo morali začeti
nositi žito. Vsi si želimo, da bi en-
krat nehali nositi žito in bi se
lahko odpočili.
Branko Jtis, 8. a,
OS Ivattjkovci
PLANINSKI IZLET
v nedeljo smo šli na Boč. Ko se
je pripeljala učiteljica, smo se
zbrali. Pripeljal se je vlak. Ko smo
vstopili na vlak, smo se posedli v
kupeje. Iz Poljčan smo šli dalje
peč. Potem smo se slikali. Ko smo
se slikali vsi skupaj, smo bili na-
smejani. Ko smo hodili in hodili,
smo se zmučili. Prišli smo do
koče, tam smo se igrali. Igrali smo
se s konjičkom. Včasih pa se nisi
mogel zibati. Lepo je bilo v koči.
Potem smo šli dalje na stolp.
Počasi smo šli domov.
Maša Vajda, 2. b,
OS Markovci
NA OBISKU V
DOMU UPOKOJENCEV
Mladi člani Rdečega križa naše
šole smo se skupaj z mentorico
Sonjo Pucko odločili, da bomo
obiskovali varovance Doma upo-
kojencev Ptuj. Vsak mesec pripra-
vimo kulturni program za tiste
dedke in babice, ki praznujejo
rojstni dan. Razveselimo jih s pet-
jem, recitiranjem in tudi s skrom-
nimi darili. Slavljenci nas zavzeto
poslušajo in se nam zahvalijo s
koščkom torte. Ker vidimo v nji-
hovih očeh veliko veselja, jih
bomo še večkrat obiskali.
Aljaž Segula, 3. a,
OŠ Ljudski vrt. Ptuj
TRGATEV DANES
Današnja trgatev se precej razli-
kuje od trgatve nekoč. Jedača in
pijača sta še vedno dobri. Brači so
veseli, po trgatvi tudi kakšno za-
pojejo, tu in tam še zaplešejo ob
zvokih harmonike. Spremenila se
je le oprema in mehanizacija.
Brači berejo namesto v vedra v
gajbe, ki jih s traktorji naložijo in
odpeljejo v prešo ali k prikolici.
Grozdje vsipljejo v električne mli-
ne, da zdrobijo jagode in včasih
odstranijo tudi peclje. Takšno
grozdje presipljejo v hidrovlične
stiskalnice, ki že pri enem stisku
grozdje iztisnejo do konca. Tako
je delo opravljeno hitro in kvali-
tetno. Lesene sode, v katerih so
poprej shranjevali mošt, da se
spremeni v vino, so sedaj v večini
zamenjale cisterne, ki porabijo
manj prostora in so lažje za
čiščenje.
Tamara Kerenčič, 5. b,
OŠ Miklavž pri Ormožu
BILI SMO PRI
RAJHOVIH
v petek smo imeli poseben dan.
Povabljeni smo bili k sošolcu
Franciju. Njegov oče je zakuril na
dvorišču. Mi smo narezali kostan-
je in jih dali peč. Oče je zaigral na
harmoniko, mi smo peli in plesali.
Vsi smo smrdeli po dimu. Jedli
smo kostanje in pili sok. Ko je
bila ura enajst, smo pohiteli v šolo
na kosilo.
Jani Veselko,
OŠ Stanka Vraza, Ormož
MORSKI UTRINKI
Po obilni večerji smo v hotelski
sobi premišljevali, kako bi
preživeli prijeten večer. Lepo ure-
jeni smo se šli sprehajat po mestu
in gledat izložbe.
Prijeten topel morski veter nam
je mršil lase in ohlajal zagorela te-
lesa. Povsod je igrala nežna glas-
ba. Vabile so slaščičarne, pizzerije
in kavarne. Pot nas je pripeljala
do pomola, kjer je bil postavljen
velik rdeč šotor. Dišalo je po
pečenih ribah. Za popestritev je
poskrbela živa glasba. Oder je bil
v obliki odprte školjke. Na njem
je pisalo: "Z vami je duo Štajer".
Takoj smo ugotovili, da je ansam-
bel iz Maribora, zato smo poiskali
primerno mizo. Oči je mamico
povabil na plesišče. S sestro Bar-
baro sva pili sok, poslušali šumen-
je valov in občudovali jadrnice,
privezane ob pomolu. Oblečeno
sem imela dolgo modro ozko oble-
ko, v laseh pa polno drobnih okra-
snih sponkic v obliki metuljčkov.
Kot strela z jasnega sta se nama
približala dva fanta. Brez
vprašanja je prvi prijel Barbaro za
roko in že sta se znašla na ple-
sišču. Tudi mene je drugi povabil
na ples. Seveda sem se branila in
si izmišljala razne izgovore: "Ne
znam plesati, ne smem zapustiti
mize, ne tečnari, ne bom popusti-
la!" Radoveden je bil, koliko je
stara moja prijateljica. "To je moja
sestra, ki že obiskuje fakulteto,"
sem že nekoliko jezna odvrnila.
Ko pa je izvedel, da jaz štejem ko-
maj dvanajst let, se je obrnil in
odšel.
Bila sem vesela, da sem ga poteg-
nila za nos. Po končanem plesu so
se vrnili oči, mami in Barbi. Na
račim mojega pripovedovanja smo
se še dolgo v noč smejali.
Maja Topolovec, 6. a,
OS Cirkovce
VSAKA BABICA JE
PRAVA BABICA
Res je. Vsaka babica je prava, ne
glede na to, kakšna je. Tudi moja
je "ta prava", a jaz ji rečem kar
"mama".
"Naša mama", kot ji pravimo
njene vnukinje, je prava super ba-
bica. Je dobra kuharica in nas ved-
no razveseljuje s svojimi mojstro-
vinami. Le kako se mi ne bi poce-
dile sline ob misli na njene
gibanice, sirove zavitke, žgance in
sirove štruklje. Saj te jedi niso nič
posebnega, vendar jih znajo naša
mama pripraviti na poseben, res
poseben način, kot ve ona in
nihče drug. Čeprav imajo veliko
dela na kmetiji, si vedno vzamejo
čas, da mi pripovedujejo zgodbe iz
svojega otroštva. Včasih so žalost-
ne, včasih nerodne, vendar jim
vedno znova rada prisluhnem.
Rada jim pomagam pri delu na
kmetiji, saj vem, da kljub pomoči
ne zmorejo vsega. Kljub svojim
letom pa se po naše rečeno "držijo
dobro". To pa ne pomeni, da ni-
majo težav. Nasprotno. Imajo jih.
Veliko. Vendar jih s smehom in
upanjem vedno premagajo. So
ženska, za katero bi lahko rekli,
da je okusila že vse. Kljub svoje-
mu nagubanemu obrazu nekje v
duši ostaja še vedno mlada.
To je samo nekaj o naši mami-
Lahko bi pisala še več in več, ven-
dar mislim, da je dovolj, če vseio
povem, da je "Benčonarva Treza"
iz Apač najboljša babica v tem šir-
nem vesolju.
Katja Svenšek, 7. b,
OŠ Videm
LUJZEK
Dober den vsolci den! Sedim
pri topli peči in tuhtam, kaj vam
naj gnes povem. Aha, malo
počolcajte, gliti zaj skoz okno vi-
dim, ke sosid Juža gre proti naši
Icoči. Malo se mi zdi sunUiv, saj
nekaj pod šurcom skrivle. Ne
ven, če neje kaj vinskega in
svinjskega vmes. Ker je gnes
Martinova nedela, to niti ne bi
nič čudnega bilo, še posebno v
tolcem cajti, ico sta moja Mica in
jegova ta bojša polovica pri sveti
meši...
Tak kak sen vam reka. Juža je
resen prisveta s pijačo in jedačo
v obliki tiste ta dobre domače
idobose. Glih zaj mi je relui, da
če neman kaj boj pametnega za
delati, lehko malo požvečema in
srknema. Rečen vam, pijača in
jedača za plus deset. Naroča mi
je, da vas naj vse čitalce Tednika
lepo podavim tudi v jegovem
imeni.
To sma naredla, zaj pa malo
počokajte, da se mija do kunca
okrepčama, saj v malem
flaškončeki že skoro podrto gle-
dama, pa tudi nama se svetijo
gledike, Icak da bi naji stekla li-
sica vjela. Na zdrovje, še enega,
pa nič več!
Joj, kak je Jiitro mina cajt.
Mica in Juiova polovica glih zaj
od meše po dvoriši marširata
kak prova oficira. Nič dobrega
se nama z Juiom ne obeta. Pa ne
bote vervali, kak se je vse mirol-
jubno začelo in tudi hejalo.
Mica mi je naročila: "Lujs, te pa
ne bi še ti v klet stopa, jaz bom
pa v tunko segnola in bomo vsi
fkuper malo pojuzjiali!" Seveda
neje vedla, da sma mija z Juiom
že vredik trinicala in kloboso po-
pacala ... Zaj smo glih tak dobre
vole, ke si bomo še eno zapeli.
Najbrž tisto, ki paše k Martini:
"Mi, Slovenci, vinca ne proda-
mo, ker ga sami dobro piti zna-
mo!" Fcoj pa še tisto: "Naj bo
mujcek, pujcek, picek ali pesek,
samo, da je mesek..."
Pa smo na kunci. Zaj že tudi
moja Mica in Južova polovica
veselo vun zgledata. Glovno je,
ke smo dobre vole in se imamo
radi.
Tudi vas ma rad vaš LUJZEK
fEDNIK - Četrtek, 11. november 1999
25.
ŠPORT
ŠPORTNE NOVICE
STRELSTVO •
lil, državna liga
v 1. krogu III. državne lige v
jireljanju z zračno pištolo je ekipa
5p Juršinci gostovala pri SD
COAL iz Lendave in izgubila s
1550:1488. Najboljši posameznik
dvoboja je bil Janko Berlak s 532
lu-ogi, Zlatko Kostanjevec je dose-
gel 491 kr., mladinka Staška Ben-
^0 pa 465 kr.. V naslednjem krogu
se bosta v Lendavi v lokalnem
derbiju pomerili SD Juršinci in
SD Petoviaavto iz Ptuja.
P.D.
STRELSTVO •
Tretja državna liga
v Turnišču pri Murski Soboti je
bil prvi krog tretje državne lige v
streljanju z zračno pištolo. Ekip-
no je zmagala ekipa Tišine. Naj-
bolje uvrščena ekipa Ptuja je Poe-
toviaavto v sestavi Simon Simo-
nič, Boštjan Simonič in Kristjan
Koroša - s 1539 krogi so bili tretji.
Juršinci so bili šesti, Dornava sed-
ma in Kidričevo osmo. Posamez-
no je Jurček Lamot iz Kidričeve-
ga bil drugi s 541 krogi, Boštjan
Simonič četrti s 540 krogi, Simon
Simonič šesti s 533 krogi, Janko
Berlak iz Juršincev sedmi s 532
krogi. Najboljši mladinec je bil
Jernej Peteršič, SD Dornava, s 501
krogom.
SI
STRELSTVO •
I. kontrolno
tekmovanje
v soboto in nedeljo bo v
Ljubljani prvo kontrolno tekmo-
vanje najboljših slovenskih strel-
cev. V streljanju z zračno pištolo
se bodo pomerili tudi ptujski
strelci - nilajši mladinec Simon
Fras, mladinec Matija Potočnik
in član Franc Bedrač iz strelskega
kluba Ptuj ter Boštjan Simonič iz
SD Petoviaavto. Nastopili bodo
tudi strelci Kidričevega, Ptuja,
Dornave in Juršincev.
SI
PLAVANJE •
Vabilo bodočim
vaditeljem plavanja
v soboto, 20. novembra, bo Pla-
valni klub Terme Ptuj skupaj z
mag. Dorko Šajber-Pincolič s fa-
kultete za šport v Ljubljani orga-
niziral tečaj za vaditelje plavanja.
Vse dodatne informacije lahko
dobite na tel. številki 745-371.
Franjo Rozman
ROKOMET / 1. B SRL MOŠKI
Velika ilecTef/a - Dol TKI
Hrasinik 20s2t (13:15)
: Velika    Nedelja:    Kovačec,
JBelšak 1, R. Mesarec, Trofenik,
iGregorič, Potočnjak 1, Bezjak 9,
i Planine 7, Kokol, Poje 7, A. Me-
^sarec 2, Okreša, Kumer, Belec.
] Rokometaši Velike Nedelje so
I do druge zmage, prve domače,
prišli v zadnjem delu tekme, ki jo
je v športni dvorani v Veliki Ne-
delji spremljalo 300 gledalcev.
Gostje iz Hrastnika so bolje
začeli in tudi nadaljevali ter bili
do 40. minute v stalnem vodstvu,
tudi s štirimi zadetki prednosti,
i Domača obramba je težko ustavl-
Ijala kombinatorno igro gostov, v
napadu pa ni in ni steklo. Tako je
bilo vse do omenjene minute, ko
je bilo še 19:16 za goste. Nekaj
sprememb v obrambi domačih in
manjših poškodb pri gostih je pri-
neslo preobrat. Gostom se je v na-
padu popolnoma ustavilo, njihove
idealne priložnosti pa je ustavil
vratar Belec, tudi dve sedemme-
trovki. 16 sušnih minut gostov so
domači s pridom izkoristili in z
delnim izidom 11:0 odločili tek-
mo. Pričakovati je, da je močna
domača ekipa prišla v serijo zmag
in se bo v kratkem priključila eki-
pam, ki se borijo za vrh.
I.k.
2. SRL - VZHOD •
Maribor - MRK
Ptuj 20:31 /10:16/
Rokometaši MRK Ptuj so gosto-
vali v Mariboru in dosegli novo
visoko zmago. Ptujčani so si v
prvem polčasu priigrali šest zadet-
kov prednosti, kar je bilo dovolj
za mirno igro v nadaljevanju, ob
koncu pa je razlika do konca
srečanja narastla na enajst zadet-
kov prednosti. V naslednjem kro-
gu se bodo rokometaši Ptuja v
športni dvorani Center pomerili z
drugo ekipo Ormoža.
-ek
1. B SRL -
ŽENSKE • Polje -
ZRK Ptuj 30:26
/16:10/
ŽRK PTUJ: Vidovičeva, A.
Potočnil^, Šijančeva 6, Pučkova
1, Bezjakova, Majeričeva 6, Mi-
količeva, Petkova 6, Maračičeva
2, N. Potočnik, Cemetova 5,
Zampova 2, Kelenčeva.
Ptujske rokometašice so v
Ljubljani z domačo ekipo Polja
doživele poraz. V prvem polčasu
sta ekipi posvečali premalo pozor-
nosti igri v obrambi. Rezultat je
bil skorajda do konca prvega
polčasa izenačen, nato pa se je
igralkam Ptuja ustavilo in
domačinke so prišle do prednosti
šestih zadetkov.
Drugi polčas je bil enakovred-
nejši, vendar gostjam kljub borbe-
ni igri ni uspelo narediti preobra-
ta. V zaključku srečanja pa so
igralke Ruja uspele rezultat neko-
liko zmanjšati.
Danilo Klsunšek
ODBOJKA / 1. A DOL - ŽENSKE
I__
tOM lliifomer - itorMf 3:0
MARSEL PTUJ: Terbučeva,
Mohorkova, Blažičeva, Pustos-
lemškova, Krebsova, Seronova,
Frumnova, Vindiševa.
Odboj karice Marsela so doživele
tretji zaporedni poraz. Tokrat so
bile od njih boljše igralke iz Lju-
tomera in so po 48 minutah zma-
gale s 3:0.
Igra Ptujčank v tem prvenstvu je
daleč od želenega in precej pod
pričakovanji.
Rezultati nizov: 25:19, 25:20,-
25:15.
1. A DOL MOŠKI
• Astec Triglav -
Granit 1:3
GRANIT: Zorenč, Kavnik, M.
Bračko, Pušnik, Kotar, Z.
Bračko, Rajh, Jurak, Lampret,
Pivko, Pipenbaher, Jesenko.
Odboj kar j i bistriškega Granita
so v Kranju dosegli pomembno
zmago proti domačemu Triglavu.
Vse srečanje so bili boljši. Po
odlični igri v prvem nizu so neko-
liko popustili v drugem in dobili
so ga domačini. To pa je bild tudi
vse, kar so uspeli domači odboj-
karji iztržiti.
Rezultati nizov: 17:25, 25:20,
18:25,21:25.
-ek
ŠAHOVSKE NOVia
# Hitropotezno prvenstvo
Ptuja
v nadaljevanju tekmovanja za hitropotezno
prvenstvo Pmja sta bila odigrana dva turnirja. Za
oktober je zmagal mojster Gregor Podkrižnik z 8,5
točke pred Viktorjem Napastom s 6,5, Robertom
Roškarjem s 6 in Robertom Mihaličem s 5,5 točke.
Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju za
november je ponovno zmagal Gregor Podkrižnik,
sicer član "Piramide" Maribor, z 9,5 točke pred Ro-
bertom Roškarjem s 7,5 in veterani Jožetom Čičem
in Jankom Bohakom s 7 točkami in Viktorjem
Pernatom s 5,5 točke.
Po desetih turnirjih je v vodstvu Robert Roškar s
146 točkami (9 turnirjev) pred Gregorjem Pod-
križnikom s 116 točkami (6 turnirjev) in Jožetom
Cičem z 79 točkami (9 turnirjev).
• Pokalno prvenstvo
Slovenije
Moštvo Šahovskega društva Ptuj je na polfmalni
^kmi za državno pokalno prvenstvo gostovalo v
Krškem in izgubilo z domačim 'Triglavom". Re-
zultati: Sermek - Polajžer 1:0, Pavasovič - Knun-
pačnik 1:0, Meštrovič - Roškar 1:0, Šitnik - Bohak
remi.
• Državna liga
Na moštvenem prvenstvu Slovenije - državna
liga bo domače moštvo nastopilo v najmočnejši
postavi. Moštvo Šahovske^ društva Pmj je poleg
ZŠK "Piramida" Maribor, ŠK "Triglav" Krško in
Ljubljanskega šahovskega kluba resen kandidat za
osvojitev najvišjega državnega naslova. ŠD Ptuj bo
na državni ligi nastopilo s postavo: Beljavski, Mi-
halčišin, Petrosjan, Polajžer, Knmapačnik, Brglez,
Roškar in Bohak.
• 3. slovenska liga - vzhod
v vzhodni skupini tretje slovenske šahovske lige
uspešno nastopa kombinirano drugo moštvo
domačega društva. Ptujski šahisti so v prvem kro-
gu premagali ŠK "Paloma" iz Sladkega Vrha s
3,5:2,5 nato moštvo ŠK Fram s 4,5:1,5 ter igrali
nodločeno 3:3 s ŠK Konjice. Za Šahovsko društvo
Ptuj so v treh partijah dosegli Anita Ličina 2, Mar-
tin Majcenovič 2,5 Viktor Napast 3, Branko
Orešek 1,5, Helena Rižnar 1,5 in Karel Zajdela 0,5
točke.
Janko Bohak
NAMIZNI TENIS
II. SNL ŽENSKE
• Petovia -
Edigs-Mengeš 6:0
I. SNTL MOŠKI •
Petovio -
ETA Preserje 1:6
Domačini se niso mogli upirati
razpoloženim gostom, ki so pre-
pričljivo osvojili vse igre z 2:0, le
Piljaku je uspelo premagati
Legiša z 2:1. Za domače so nasto-
pili: Piljak, Janžekovič, Držič,
Ovčar, za goste pa: Leguša, Kas-
telic, Petrovčič in Pan Wei.
Tekma prve ženske ekipe proti
ekipi Kajuh Slovan iz Ljubljane
je preložena in bo v četrtek ob
17.00 uri v Mladiki.
M. Zupane
NOGOMET
Rezultati 14. kroga: Aluminij - Nafta 5:2, Črenšovci
- Drava 2:0, Šentjur - Zagorje 1:6, Avtoplus Korte -
Montavar Rogoza 0:1, Jadran Šepič - Ivančna Gorica
0:0, Živila Triglav - Esotech Šmartno 2:3, Elan - Tabor
Sežana 1:3, Železničar - Koper 1:2.
1. TABOR SEŽANA 14 12 1 1 35:5 37
2. KOPER 14 10 3 1 40:10 33
3. ESOTECH ŠMARTNO 14 9 2 3 32:21 29
4. ŽELEZNIČAR 14 8 3 3 22:9 27
5. ALUMINIJ 14 8 2 4 29:12 26
6. ELAN 14 8 1 5 26:20 25
7. ZAGORJE 14 7 3 4 25:16 24
8. MONTAVAR ROGOZA 14 5 4 5 14:17 19
9. ŽIVILA TRIGLAV 14 6 O 8 18:20 18
10. IVANČNA GORICA 14 4 2 8 18:27 14
11. JADRAN ŠEPIČ 14 3 5 6 13:22 14
12. ŠENTJUR 14 3 4 7 10:26 13
13. DRAVA 14 2 5 7 14:20 11
14. NAFA 14 2 4 8 11:37 10
15. ČRENŠOVCI 14 2 4 8 11:37 10
16. AVTOPLUS KORTE 14 O 3 11 4:35 3
Pari naslednjega kroga: Drava - Avtoplus Korte,
Koper - Aluminij, Nafta - Črenšovci, Tabor Sežana -
Železničar, Esotech Šmartno - Elan, Zagorje - Živila
Triglav, Ivančna Gorica - Šentjur. Montavar Rogoza -
Jadran Šepič.
ALUMINIJ - NAFTA 5:2
/liM
STRELCI: 1:0 Pucko /9/, 1:1 Gerenčer /31/, 1:2
Horvath /55/, 2:2 Emeršič /63/, 3:2 Emeršič /64/,
4:2 Kancler /67/, 5:2 Emeršič /77/
ALUIVIINIJ: Šeremet, Franci /Gorše/, Koren,
Žolek, Vršič /Verhovc/, Perkovič, Kolar, Emeršič,
Pucko, Z. Bezjak A/idovič/
Nafta je bila vedno neugoden tekmec za Kidričane
in tako je bilo tudi tokrat, čeprav začetek srečanja
tega ni napovedoval. Že v 9. minuti so domači poved-
li. V 31. minuti je prišla kazen za slabšo igro domačih
v sredini igrišča. Gostje so imeli krajši čas pobudo in
bili uspešni, saj je Gerenčer dosegel mojstrski zade-
tek z razdalje okrog 25 metrov.
V drugem polčasu je v 55. minuti stadion v Ki-
dričevem onemel, saj so gostje presenetili domačo
obrambo in povedli. Toda potem je na sceno stopil
Milan Emeršič in v dveh minutah dosegel dva zadet-
ka ter preobrnil rezultat v prid Aluminija. Kancler in
ponovno Emeršič sta samo potrdila zasluženo zma-
go Kidričanov. Nafta je bila samo na trenutke dorasel
tekmec. Enostavno preveč napak so naredili v
obrambi, da ne bi ostali nekaznovani.
ČRENŠOVCI - DRAVA 2t0
/l.-O/
STREj-CA : 1:0 Gruškovnjak /13/, 2:0 Krapec /54/
DRAVA: D. Golob, S. Goiob, IVIeznarič, Lenart,
Klinger, B. Emeršič, M. Emeršič, Toplak /Krajnc/,
Fridauer /Strgar/, Korez, Štebih /Habjanič/.
Nogometašem Drave ne gre in ne gre. Po osvojeni
točki v minulem krogu so dokaj optimistično krenili
na pot v Črenšovce v pričakovanju točke. Zaigrali so
dobro, vendar niso imeli sreče. Zamudili so številne
priložnosti, njihovi napadalci pa so bili nespretni. Na-
sprotno pa so domači iz redkih napadov in priložnosti
dvakrat zadeli v polno in se veselili druge zmage v
prvenstvu. V naslednjem krogu bodo nogometaši
ptujske Drave gostili ekipo Avtoplus Korte.
3. UOA - SEVER
Rezultati 13. kroga: Gerečja vas - Hajdina 1:0, Pa-
loma - Bistrica 1:0, Fužinar - TIM Laško 4:2, Pobrežje
- Krško 1:5, Dravinja - Starše 1:1, Mons CIaudius -
Zreče 2:3, Usnjar - Kovinar 0:0.
1. PALOMA 13 9 2 2 29:19 29
2. DRAVINJA 13 8 4 1 25:9 28
3. ZREČE 13 8 3 2 26:15 27
4 GEREČJA VAS 13 8 O 5 21:18 24
5. FUŽINAR 13 7 2 4 24:24 23
6. TIM LAŠKO 13 6 3 4 37:25 21
7. HAJDINA 13 5 3 5 16:22 18
8. STARŠE 13 4 3 6 22:20 15
9. USNJAR 13 3 6 4 20:19 15
10. KOVINAR 13 4 3 6 13:12 15
11. KRŠKO 13 3 4 6 22:20 13
12. BISTRICA 13 3 3 7 15:27 12
13.M0NSCLAUDIUS 13 2 4 7 14:25 10
14 POBREŽJE 13 O 2 11 16:45 2
GEREČJA WIS - HAJDINA
1:0 (0:0)
strelec: B. Kmetec v 71. minuti.
GEREČJA VAS: Lampret, Kajsersberger (Pa-
veo), Vidovič, IHabjanič, Zajšek, Ciglar, Kmetec,
Bezjak, Kaučevič, Perko in Veriak.
V športnem parku v Gerečji vasi je bil v zadnjem
krogu jesenskega dela tekmovanja derbi dveh starih
znancev, ki sta v prvem delu prikazala dopadljivo igro
med obema kazenskima prostoroma, le redki pa so
bili streli na vrata, saj si ekipi nista ustvarili priložnosti
za zadetek. V nadaljevanju smo videli podobno igro
vse do takrat, ko so domačini prišli v vodstvo po le-
pem zadetku z glavo B. Kmetca. Gostitelji so se nato
razživeli, toda obramba gostov je vzdržala.
-anc
NiNZPTUJ -1. RJkZRED
Rezultati 11. kroga: Poiskava - Slovenja vas 1:3,
Boč - Eltehšop R. 1:1, Videm - Ormož 0:4, Prager-
sko - StojncI 3:6, MarkovcI - Središče 4:3, Dornava
- Gorišnica 2:3.
1. STOJNCI 11  10 O    1     55:14   30
2. DORNAVA 11 6   3    2    29:14   21
3. BOČ 11 5   5    1     22:13   20
4. ORMOŽ 11 4 4 3 29:18 16
5.SREDIŠČE-1 11 5   2    3    24:20   16
6. VIDEM 11 4   3    4    18:20   15
7. ELTEHŠOP R. 11 3   5    3    30:32   14
8. MARKOVCI 11 4 2 5 22:31 14
9.PRAGERSK0 11 3   3    5    21:30   12
10. GORIŠNICA 11 3   3    5    23:25   12
11. SLOVENJA VAS-1 11 2 2 7 12:20 7
12.P0LSKAVA 11 1   O   10    8:56     3
Razpored tekem 12. kroga - 1. spomladanski
krog: Slovenja vas - Ormož, Videm - Eltehšop Rogoz-
nica, Boč - Gorišnica, Dornava - Središče, Markovci -
Stojnci, Pragersko - Poiskava
MNZPTUJ - II. RJkZRED
Rezultati 11. kroga: Grajena - Lovrenc 2:0, Haj-
doše - Apače 2:0, Skorba - Zavrč 5:2, Bukovci - Tržeč
1:2, Podvinci - Leskovec 5:1.
1. SKORBA 10 8   2    O    43:12   26
2. TRŽEČ 10 7   2    1     21:9    23
3. LOVRENC 10 5 1 4 16:19 16
4 HAJDOŠE 10 4   3    3    23:16   15
5. GRAJENA 10 4   3    3    26:26   15
6. APAČE 10 4   2    4    20:28   14
7. BUKOVCI 10 3   4    3    19:22   13
8. ZAVRČ 10 3   2    5    16:21   11
9. PODLEHNIK 10 3   2    5     17:22   11
10. PODVINCI-1 10 2   1    7    14:23    6
11. PAGO LESKOVEC       10 O   2    8    17:34    2
Razpored tekem 12. kroga - spomladanski krog:
Pago Leskovec prost, Podvinci - Tržeč, Bukovci -
Apače, Hajdoše - Lovrenc, Grajena - Zavrč, Skorba -
Podlehnik.
M4LI NOGOMET - 2. LIGA
VZHOD
Rezultati 6. kroga: Križevci - Marco Polo 4:2, Slo-
venske gorice - Draža vas 9:5, Mak Gola - Valšped
10:5, Oplotnica - Dobovec 6:11, Vitomarci Petlja -
Pušenci 14:5.
1.MAKC0LA 5   4   1    0    38:25   13
2. MIZARSTVO ŠIROVNIK   5   3   1     1     38:18   10
3. SLOVENSKE GORICE     5   3   1     1     26:17   10
4. KRIŽEVCI 5   3   11     16:12   10
5. DOBOVEC 6   2   2    2    30:25    8
6. DRAŽA VAS 4   2   11     17:17    7
7. VALŠPED 5   2   1    2    21:21     7
8. PUŠENCI 6   2   1    3    25:39    7
9. VITOMARCI PETUA      6   2   1    3    33:41     7
10. OPLOTNICA 5   0   2    3    17:25    2
11. MARCO POLO 6   0   0    6    17:38    O
-ek
SERVIS SMUČI
TENIS OPREME TER KOLES
Šport Servis Davorin Munda s.p.
Slwenski trg 1,2250 Ru], tel.: 062/778-587
PTOJ / PROMETNE ZDRAHE
Pajek in lisiie naredili red
Kljub nekaterim zapletom in pritožbam posamezniliov so leto
dni po uvedbi gospodarske javne službe za urejanje parkirišč
in odvoz nepravilno parkiranih vozil v mestni občini Ptuj po
besedah župana Miroslava Lucija zadovoljni, tako z ureditvi-
jo prometa kot s koncesionaijem, ki to dejavnost opravlja -
Komunalnim podjetjem Ptuj.
Po začetnem nezaupanju deluje
sistem urejanja prometa vedno
bolje, parkiranje vozil na orga-
niziranih parkiriščih je v porastu,
v modri coni je za parkiranje
vedno dovolj prostora, vozniki pa
vedno bolj upoštevajo prometno
ureditev, tako da je vse manj pri-
silnih ukrepov odvoza in
ukleščanja nepravilno parkiranih
vozil.
Na zahtevo stanovalcev v peš
coni so v letu dni izdali 219 na-
lepk, za dostavljalce so jih izdali
189, za intervencijske službe pa
88. Kontrolo prometa nadzoruje
mestna redarska služba, ki jo ses-
tavljajo trije redarji, komunalni
nadzornik in komunalni inšpek-
tor. Ta sicer nosi mestne redarske
uniforme, leta 2000 pa naj bi dobi-
li enotne uniforme za redarsko
službo po vsej Sloveniji.
Za upravljanje z mestnimi pro-
metnimi površinami in odvoz vo-
zil je pri Komunalnem podjetju
Ptuj zaposlenih 11 delavcev oziro-
ma uslužbencev. Kot je povedal
direktor Komunalnega podjetja
Jože Cvetko, je vrednost investi-
cije naprav in objektov za ureditev
mirujočega prometa ter odvoz
nepravilno parkiranih vozil 48,5
milijonov. Od začetka izvajanja
službe do konca oktobra letos so s
pajkom odpeljali 676 nepravilno
parkiranih vozil, od 6. aprila letos
pa so namestili 960 naprav za blo-
kado napačno parkiranih vozil.
Skupni bruto prihodek na nadzo-
rovanih parkirnih površinah v
mestu znaša od 1. novembra lani
do 31. oktobra letos 57,1 milijona,
od tega od parkirišč 45,1 milijona,
od odvoza vozil in nameščanja li-
sic pa dobrih 12 milijonov.
Mestna občina Ptuj je tako na
podlagi koncesijske pogodbe od 1.
novembra lani do 31. oktobra le-
tos deležna 7,1 milijon prihodka.
To seveda ni mačji kašelj, vendar
je manj, kot so pričakovali.
Prometne tokove v Komunali
redno spremljajo, namesto
predvidenih 8 so v mestu postavili
10 avtomatov, v katerih lahko
plačate parkirnino in dvignete lis-
tek s časom parkiranja. Od začet-
nih 200 sit so parkirnino znižali
na 100 sit, žal pa se dogaja, da še
posebej ob dežju avtomati denar
zaradi vlažnosti zavračajo. V takih
primerih priporočajo, da po-
kličete dežurnega v modri coni
(mobitel 041 779 031).
Po besedah predstojnika skup-
ne občinske uprave Staneta Na-
pasta peš cone še niso uvedli v
drugem delu mesta na območju
VošnJakove in Jadranske ulice ter
Vrazovega trga, ker še vedno niso
našli skupnega jezika z lastniki lo-
kalov in nekaterimi stanovalci. Si-
cer pa smo v zadnjih nekaj letih v
Ptuju na novo pridobili okoli
1000 parkirnih mest, potrebno pa
bo zgraditi še parkirišča ob
Potrčevi cesti in povečati tisto ob
zdravstvenem domu. Tako bi na
pridobili skupaj še okoli 400 par-
kirnih mest. Poseben problem pa
je pomanjkanje parkirnih prosto-
rov za stanovalce blokov v novem
naselju, vendar lastniki stanovanj,
v glavnem so to stanovalci sami,
zaenkrat še niso dali nobene po-
bude za skupno ureditev tega
problema. Vsekakor mesta občina
ne bo ostala križem rok, saj je
pripravljena pomagati pri iskanju
ustreznih rešitev, financiranje
morebitne izgradnje novih parki-
rišč v spalnem naselju pa je, kot
pravijo, stvar lastnikov stanovanj.
NL Ozmec
Od 6. aprila do 31. oktobra letos so na napačno parkirana vozila v Ptuju namestili 960 naprav za
blokado vozila. Foto: M. Ozmec
Kulturni
l(rižemkražem
PTUJ • Mladinski oddelek
ptujske knjižnice vabi danes,
11. novembra, ob 17.uri v
pravljično sobo (Mali grad,
Prešernova 33) na uvodno
Pravljično uro z jogo. Otroci naj
imajo copate in lahka športna
oblačila. Pravljične ure z jogo
so namenjene otrokom od pe-
tega do osmega leta, skupina
pa je omejena na petnajst ude-
ležencev.
PTUJ • V Gledališču Ruj bodo
jutri, 12. novembra, ob 9.30 po-
novili predstavo za otroke Ana
in kralj, ki je padel iz pravljice.
LENART • V galeriji Krajnc
bodo jutri, v petek, 12. novem-
bra, ob 18. uri odprli razstavo
Male retrospektive oljnih slik
Branka Pungartnika, člana li-
kovne sekcije KUD Angela
Besednjaka iz Maribora.
PTUJ • Slovensko stalno gle-
dališče iz Trsta gostuje v sobo-
to v Gledališču Ruj s predsta-
vo Vsi moji sinovi v režiji Zvone-
ta Šedlbauerja. Predstava bo
ob 19.30.
PTUJ • V ponedeljek, 15. no-
vembra, ob 8.50 in 10.30 bo v
gledališču ponovitev predstave
Fant v avtobusu v režiji Sama
M. Strelca.
PTUJ • V ptujski Galeriji Drava
je od 8. do 26. novembra na
ogled razstava Monotipije. Ga-
lerija je odprta vsak delavnik
razen srede od 16. do 18. ure.
Po predhodnem dogovoru je
možen ogled tudi v dopol-
danskem času.
PTUJ • V razstavišču Merca-
torjeve blagovnice so 3. no-
vembra odprli razstavo del sli-
karke Rozine Šebetič. Na og-
led so najnovejše stvaritve v
olju.
SLOVENSKA BISTRICA • 19.
novembra ob 19. uri bo v
viteški dvorani bistriškega gra-
du koncert vokalne skupine
Freya iz Šmarja pri Jelšah.
ŠTATENBERG • Do 14. no-
vembra si v viteški dvorani
dvorca lahko ogledate razstavo
bistriške likovne kolonije Šta-
tenberg - 99.
ORMOŽ • V avli občine Ormož
je na ogled razstava Pokra-
jinskega muzeja Ruj Obrti
prazgodovinskega Ormoža.
Razstava bo na ogled do 20.
novembra.
SLOVENSKA BISTRICA • V
bistriškem gradu vas vabi stal-
na razstava sodobne keramike
iz podarjene zbirke slovenske
pisateljice, pesnice in kera-
mičarke Ifigenije Simonovič, ki
živi in dela v Londonu. Zbirko je
v letu 1999 podarila Zavodu za
kulturo v Slovenski Bistrici.
SLOVENSKA BISTRICA • Od
5. novembra do 16. decembra
je v obnovljeni likovni galeriji v
gradu Slovenska Bistrica na
ogled prve pregledna razstava
Društva keramikov in lončarjev
Slovenije.
KINO PTUJ • Ta teden je na
sporedu Deset razlogov, zakaj
te sovražim, prihodnji pa Divji
Divji zahod; predstave so ob
18. in 20. uri.
ČRNA KRONIKA
KOLESAR UMRL NA
KRAJU NESREČE
Po lokalni cesti od Janežovcev
proti Destrniku se je v soboto, 6.
novembra, okoli 8. ure peljal s ko-
lesom 63-letni F.K. iz Doliča,
občina Destrnik. Med vožnjo sko-
zi naselje Janežovski Vrh je pri
hiši št. 41 zapeljal preveč na rob
ceste, zadel v betonski robnik, od
tam pa ga je zaneslo po strmini
navzdol, izgubil je oblast nad
krmilom kolesa, padel je in se
tako hudo ranil, da je na kraju
nesreče umrl.
TRČENJE V STOJEČA
AVTOMOBILA
Po avtocesti proti Mariboru je v
soboto, 6. novembra, ob 10.30
vozila osebni avto 33-letna M.B. iz
Kidričevega in pred križiščem z
regionalno cesto ob semaforju z
rdečo lučjo ustavila. Prav tako je
ustavil svoj avto 26-letni A.M., ki je
vozil za njo. To pa je spregledal
voznik osebnega avtomobila, 24-
letni B.S. iz Kranja, in silovito trčil
v avto A.M., da je njegov avto od-
bilo še v avto voznice iz Kidričeve-
ga, ki je bila pri tem lažje ranjena,
prav tako tudi njena sopotnica
D.B. in U.B. Lažje ranjen je bil
voznik B.S., ki je zakrivil nesrečo,
hudo ranjen pa je bil voznik A.M.
iz Šmarja pri Jelšah.
V AVTO PRED SABO
V soboto, 6. novembra, nekaj
po polnoči je 35-letni M.G. iz oko-
lice Maribora vozil osebni avto po
regionalni cesti od Zgornje Pols-
kave proti Framu. Pred križiščem
z lokalno cesto za naselje Buko-
vec je trčil v osebni avto, ki ga je
vozila 23-letna N.K., ki se je zaradi
zavijanja v levo pred križiščem us-
tavila. Avto voznice je odbilo na-
prej, vendar voznica ni bila
poškodovana. Avtomobil M.G. je
ob trčenju odbilo v levo in je obs-
tal v obcestnem jarku, voznik pa
je bil pri tem hudo ranjen.
VLOM V PTUJU IN
ČIRKOVCAH
V noči na soboto, 6. novembra,
je neznanec vlomil v prostore
podjetja M&M v Prešernovi ulici v
Ruju. Vlomilec, verjetno s
pomočniki, je odnesel večje števi-
lo žičnih in brezžičnih telefonskih
aparatov. S tem je bilo podjetje
oškodovano za 650.000 tolarjev.
V isti noči je bilo vlomljeno tudi v
gostinske in skladiščne prostore
gostilne Korže v Čirkovcah. Poleg
nekaj menjalnega drobiža je vlo-
milec odnesel še precej cigaret,
kave in sladkarij. Po oceni je
lastnik oškodovan za okoli
400.000 tolarjev.
FF
hUj;ljMi'<.!,!'l|i/|
f—-
RODILE SO ■ ČESTITA
MO: .Suzana Trop, Hum
Ormož - deklico; Tatja;
Kuhar, Podvinci 119/b, Pi
Špelo; Ida Čeh, Levan'
^ v'a, Destrnik - deklit
Klavdija Pahič, Studeni,
\2, Poljčane - Luka; Simo:
Folanec, Arbajterjeva 8, Pi
- Lauro; Darja Veršič, Trži
19, Videm - dečka; Brigi
Kristovič, Zabovci 29, Ma:
kovci - deklico; Majda Štai;
par, Cvetkovci 82, Podgorci
- Polonco; Andreja Berton-
celj, Gregorčičev dr. 1, Ptu) -
dečka; Lidija Majcen,
Poljska c. 27, Ptuj - deklico;
Ivanka Kokol, Paradiž 43/a,
(^irkulane - Tilna; Slavica
Barukčič, Pristovica 2/b,
Rogaška Slatina - Saro; Ani-
ca Podgoršek, Placarovci
143, Gorišnica - Klemna;
Jožica Mere, Velika Varnica
44, Zg. Leskovec - Moniko;
Slavica Karo, Vintarovci 18,
Destrnik - Lauro; Marinka ,
Vinko-Lilek,    Dežno    13,1
Podlehnik - deklico; Metka I
Veselko, Trg talcev 5, Sre- i
dišče   -   Aljaža;   Snežana
Živičnjak,   Drevenik    37,
Podplat - Niko; Janja Nedel-
jko, Rimska pl. 22, Ptuj -
dečka; Sabina Majhen, Slati-
na 59, Cirkulane - dečka.
POROKA - PTUJ: Jožef
Pregl, Ponikva 45, in Silvija
Dimič, Majšperk 51.
POROKA ■ ZAVRČ: Mar-
jan Rus in Irma Galič, Ciril-
Metodov drevored 3, Ptuj.
UMRLI     SO:     Julijana
Bezjak, rojena Hudin, Šalo-
vci 32,* 1922 -1 29.oktobra
1999; Ivana Horvat, rojena
Škripec, Dravska ul. 12, Sre-
dišče ob Dravi,-^i; 1906-t 2«^
oktobra 1999; Franc Kumt
Pristava 8/a, -k' 1939 - t 2=;
oktobra 1999; Anton Kokol,
Kukava 31, * 1943 - t 31.
oktobra    1999;    Elizabeui
Fošnarič, rojena Topolov t
Gradišče 22, t 29. oktob
1999;      Jožef     Medvea,
Podlože 13,     1931 - t 3"
oktobra 1999; Jožef Šegu^
Zabovci 19, * 1914 - t 3,.
oktobra 1999; Ivana Feguš,
rojena Župec, Cunkovci 11,
1922 -t 31. oktobra 1999;
Neža Kodrič, rojena Jurko-
vič. Nova vas pri Markovcih
23, * 1913 - t 1. novembra
1999; Lucija Hujski, rojena
Kmetec, Repišče 18, ^ 1923
- t 1. novembra 1999; Ru-
dolf Majcenovič, Muretinci
45, ;H 1928 - t 2. novembra
1999; Ivan Jurčič, Ciril-Me-
todov dr. 15, * 1929 - t 31.
oktobra 1999; Nevenka
Drobnjak, rojena Fajt, To-
varniška c. 2, Kidričevo, 'A-
1915 -1 30. oktobra 1999.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes ho v notranjosti države pre-
težno oblačno in večinoma suho, na
Primorskem delno jasno z zmerno
oblačnostjo. Najnižje jutranje tem-
perature bodo od -1 do 3, ob morju
do 5, najvišje dnevne pa od 3 do 8,
na Primorskem okoli 10 stopinj C.
Oheti
V petek in soboto bo subo vreme.
Ponekod v nižinab v notranjosti
Slovenije se bo večji del dneva
zadrževala nizka oblačnost, drugod
bodel no jasno. V soboto popoldne se
bo v zabodnib krajib pooblačilo.