[[[JEGIFSSOGSQMRTPERWM Štajerski TEDNIK INPLAN (bivša Metalka) —šÞkN_΄—¢¶a]΄ijœ΄Btaà 8SVIO . SOXSFra 2022 petek, 30. 9. 2022 Aktualno Sl. Bistrica z Za 3,8 milijona evrov nova športna dvorana  Stran 3 Ptuj, petek, k 30 30. septembra b 2022 Nejc Krevs: Otrok RTV-ja za krmilom osrednjega Dnevnika 29. SEPTEMBER 2022 št. 39 -40 % COLOR CMYK stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_0707_22_N.indd 1 21/07/2022 12:50 LLetnik ik LXXV z ššt. 76 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,95 EUR Podravje, Slovenija z Absurdna situacija na področju nabave zdravil SPORED ORED D Nekaterih zdravil v lekarnah morda ne bo TV Veseljak Radi pojemo slovenske narodne Od 30. 9. TV-spored Lekarniška zbornica Slovenije je ministra za zdravje pozvala, naj prioritetno uredi zakonske podlage za nabavo zdravil. »V nasprotnem primeru bodo lekarniški javni zavodi prisiljeni prenehati nabavljati zdravila, pacienti pa bodo ostali brez zdravil, ki jih za svoje zdravje nujno potrebujejo.« Več na strani 3. do 6. 10. 2022 NAJBOLJ SLOVENSKI KONCERT Gospodarstvo Kidričevo z Talum v dodatno zmanjševanje proizvodnje  Stran 2 Zdravstvo Podravje z Plačni rekorder med zdravniki dela tudi na Ptuju  Stran 7 Foto: ČG Energetika Ptuj z Zagnali daljinsko ogrevanje, nova cena še neznanka  Stran 5 petkova izdaja  Stran 12 Tožbe po poplavah 2012 z Sveti Tomaž z V nekaj dneh dve različni sodbi Mala Mia potrebuje pomoč dobrih ljudi  Stran 2 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Strani 6 in 7 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si Kronika Ptuj z V mestu potencialno 75 spečih bomb iz 2. svetovne vojne Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 30. septembra 2022 Podravje z Sodišča s prvimi sodbami za poplave Drave 2012 Mariborsko sodišče v prid tožniku, ptujsko ne Odškodninske tožbe proti Verbundu na sodiščih dobivajo epiloge, ki pa so različni. Mariborsko okrajno sodišče je presodilo v prid oškodovanca, ptujsko okrožno je ta teden tožbe štirih občin zavrnilo kot neutemeljene. Odločitve obeh sodišč so nepravnomočne. 5. novembra bo minilo deset let od katastrofalnih poplav, ki so razdejale dravsko dolino v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem. S tako silovitim obsegom poplav se ljudje, ki bivajo v krajih ob Dravi, do takrat niso srečali. Reka se je razlivala široko čez rob struge, imela rušilno moč, za seboj pa pustila pravo razdejanje. Ker so se porajale domneve, da bi lahko bil za obsežnost poplav odgovoren avstrijski upravljavec elektrarn Verbund, so se nekateri oškodovanci (podjetja, občine, društva, posamezniki) odločili za odškodninske tožbe. Verbund naj bi vodo zaradi čim večjega energetskega učinka zadrževal v akumulacijah. Prišlo je do obsežnih padavin, situacija je postala neobvladljiva, zato so odprli jetove in vodo spustili. Zgodbe, kaj se je dogajalo za tem, verjetno ni treba posebej pojasnjevati: reka je dobesedno podivjala. Mariborsko sodišče ugotovilo odgovornost Verbunda Prvo, ki je odločilo o tožbah proti Verbundu, je bilo Okrajno sodišče v Mariboru, in sicer v primeru tožbe, ki jo je s pomočjo odvetnice Magde Vraničar vložilo Rancarsko društvo Malečnik. Sodišče je z vmesno sodbo odgovornost za poplavni val pripisalo Verbundu, o višini odškodninskega zahtevka 13.000 evrov pa še ni odločalo. „Vmesna sodba pravi, da je Verbund odgovoren za poplavni dogodek po temelju, torej da je Verbund odgovoren, da je prišlo do teh poplav,“ je pojasnila odvetnica Vraničar. Sodnik Andrej Ekart je po njenih besedah popolnoma sledil izvedeniškemu mnenju nemškega Koliko tožb v Mariboru in na Ptuju? Čeprav je šlo za isti dogodek in domnevno istega povzročitelja, proti kateremu so oškodovanci vložili tožbe, se je obravnava primerov po sodiščih in njihovih posameznih oddelkih zelo razdrobila. Na gospodarskem oddelku mariborskega okrožnega sodišča so vsi oškodovanci pravne osebe, konec avgusta je bilo odprtih osem zadev, in sicer za podjetja Razgoršek, ŠRC »RATA-TA …«, ADCO & DIXI,DEM, KNO, zavarovalnico Generali ter občini Maribor in Duplek. »Na pravdnem oddelku imemo v teku 29 zadev, od tega so v 26 primerih tožeče stranke (oškodovanci) fizične osebe in v treh zadevah društva: PGD Malečnik, Ribiška družina Maribor in Nogometni klub Malečnik.Skupen znesek zahtevkov v odprtih gospodarsko-pravdnih zadevah je 17,2 milijona evrov s pripadki, skupen znesek zahtevkov v odprtih pravdnih zadevah znaša 4,6 milijona evrov s pripadki,« so pojasnili v urednu predsednice mariborskega okrožnega sodišča. Dodali so, da na pravdnem oddelku okrajnega sodišča obravnavajo dve tožbi (fizične osebe in društva), skupni toženi znesek pa je okoli 20.000 evrov. Okrožno sodišče na Ptuju na pravdnem oddelku obravnava 17 in na gospodarskem 11 zadev, na okrajnem pa še dve pravdni zadevi. Skupni vtoževani znesek vseh zadev znaša blizu pet milijonov evrov. izvedenca Thomasa Pfaffa, ki je, kot je povzela, navedel, da se je poplavni dogodek začel v Avstriji in ni nastal v Sloveniji ter da je zaradi prepozne reakcije na dveh avstrijskih jezerih prišlo do ogromne količine vode, ki se je razlivala po Sloveniji. V tem postopku je bil po besedah odvetnice postavljen še en izvedenec, meteorolog Jože Rakovec. Tudi ta je po njenih navedbah pomembno vplival na odločitev, saj je sodnik iz mnenja sklepal, da ni šlo za višjo silo. Glede na analize padavin, ki jih je opravil izvedenec, po razlagi Vraničarjeve ni šlo za izredni dogodek, tako da bi takšne količine padavin pri Verbundu morali upoštevati pri svojem delovanju. Foto: ČG Po podatkih sodišč na Ptuju in v Mariboru so nekaj tožbenih zahtevkov zavrnili, zavrgli ali ustavili, nekateri oškodovanci so tožbe umaknili ali pa se je sodišče izreklo o nepristojnosti. Skupni vtoževani znesek je bil najprej več kot sto milijonov evrov, glede na informacije obeh sodišč je sedaj že prilično skrčen, za mariborsko in ptujsko okrožje 27 milijonov evrov. mora biti zveza med protipravnostjo in škodo ter škoda. Če ena od teh predpostavk ni izpolnjena, je tožbeni zahtevek neutemeljen in se sodišču z ostalima dvema predpostavkama sploh ni potrebno ukvarjati. „V konkretni zadevi tožeča stranka ni podala praktično nobenih navedb o škodi, zato je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo že iz tega razloga, brez da bi se kakorkoli spuščalo v presojo protipravnosti ali vzročne zveze,“ je v tožbeni zadevi občine Videm, ki je od Verbunda terjala skoraj 115.000 evrov, pojasnil sodnik. Ob tem je v obrazložitvi sodbe še dodal, da je sodišče v tem postopku tožečo stranko večkrat pozvalo k predložitvi dokazov glede škode, pa temu ni sledila. „Pač pa je očitno pričakovala poravnavo Ptujsko sodišče tožbe občin zavrnilo Medtem ko je mariborsko sodišče odločilo v prid oškodovanca, je ptujsko zavzelo drugačno stališče. Odškodninske tožbe občin Ormož, Gorišnica, Cirkulane in Videm je zavrnilo. Tožeča stran po presoji sodnika v nobenem od primerov ni podala nobenega dokaza o škodi. Sodnik Jernej Praznik je pojasnil, da se obravnavane zadeve za navedene štiri občine bistveno razlikujejo od mariborskega primera, v katerem je sodišče odločilo v prid oškodovanca. Dejal je, da morajo biti za ugoditev zahtevku za plačilo odškodnine izpolnjene tri predpostavke: protipravnost, določena Foto: ČG V desetletnem obdobju so se ob strugi Drave izvedli delni protipoplavni ukrepi, o celovitosti zaščite območja medtem ni moč govoriti. Situacija je namreč aktualna, ko se zgodi, z leti spomin zbledi in se na marsikaj pozabi. in v tej zvezi tudi terjala mojo izločitev, a je bila ta zavrnjena.“ Enako kot v primeru občine Videm je nato sodišče odločilo za tožbene zahtevke občin Gorišnica (140.000 evrov), Cirkulane (60.000 evrov) in Ormož (40.000 evrov). Odvetnica predčasno zapustila sodno dvorano Odvetnica Vraničarjeva obrazložitve zadnje razglašene sodbe ni želela poslušati in je narok zapustila predčasno, pred tem pa napovedala, da se bo na odločitve pritožila, medtem ko odvetnik Verbunda Urban Kropivšek ni imel pooblastila za izjave v imenu svoje stranke. Vraničarjeva meni, da bi bilo najbolj modro, če sodišča novih obravnav v ostalih zadevah ne bi razpisovala, ampak bi počakala na pravnomočnost mariborske sodbe, ki je v prid oškodovancem. Prepričana je, da bi sodniki lahko zavzeli enotno stališče, saj da je šlo za en dogodek, ki se je zgodil v enem dnevu, da je tu en povzročitelj in različni oškodovanci. Mojca Zemljarič Kidričevo z Talum v dodatno zmanjševanje proizvodnje v elektrolizi Od oktobra v pogonu samo 20 od 160 peči Razmere in pogoji na energetskem trgu pomembno vplivajo na poslovanje kidričevskega proizvajalca aluminija. Po besedah predsednika uprave Marka Drobniča so sicer v prvi polovici leta ne glede na turbulentne okoliščine poslovali dobro. „Tudi zato, ker smo lani, ko smo videli, kaj se dogaja in predvideva na trgu energentov, hitro odreagirali. V zadnjem kvartalu leta smo delno zmanjšali obseg proizvodnje v elektrolizi, izpad pa v prvi polovici letošnjega leta uspešno nadomestili s kupljenim in pretaljenim aluminijem. Tako smo dosegli plan, ki smo si ga zadali ob koncu lanskega leta. Poslovni rezultat je celo nekoliko nad načrtovanim. V drugi polovici letošnjega leta v poslovanje posega dodatno zaostrovanje cen (podražitve) na trgu energentov in padec cen aluminija. Julija smo proizvodnjo v elektrolizi dodatno zmanjšali, prešli smo na samo 30 od 160 peči, kolikor je polna kapaciteta. Z oktobrom bomo proi- zvodnjo obdržali v samo 20 pečeh, kar je predvideno tudi za naslednje leto. Smo pa še vedno v pričakovanju vladnih ukrepov za gospodarstvo v smislu regulacije in posegov na trg energentov.“ Letošnji pričakovani obseg proizvodnje bodo po Drobničevih navedbah skorajda izpolnili, razen pri drogovih, kjer je nekoliko upadlo povpraševanje. „Za ostalo sledimo planu in računamo, da nam bo, tudi s pomočjo finančne državne pomoči, uspelo poslovati pozitivno.“ Leto 2023 bo zahtevno Šef Taluma je poudaril, da bo večji izziv nedvomno prineslo leto 2023. „V panogi aluminija in materialov nasploh je zelo veliko podjetij, ki so ostala odprta pri nabavah električne energije. Mi smo zaku- pe za naslednje leto delno izvedli, tudi za plin. To nam daje relativno dobro pozicijo, ampak nam bo pa manjkajoči del količine energentov povzročal zelo velike težave. Zato je nedvomno treba hitro odreagirati in poseči v cene energentov tudi za gospodarstvo in industrijo. Če se to ne bo zgodilo kmalu in hitro – da se postavijo predvidljivi okvirji – potem bomo v panogah primorani zmanjševati obseg proizvodnje. To za seboj potegne poseganje v fiksne stroške, ki smo jih sedaj še pokrivali. Če bodo cene energije vztrajale na takšnem nivoju in ne bo prišlo do regulatornih posegov, tega več ne bomo sposobni prenašati. V tem primeru bo sledilo zmanjševanje proizvodnje. Treba je vedeti, da cene energije dosegajo desetkratnik cen preteklega leta in tega v ceno izdelkov ni moč prenesti.“ Foto: ČG „Glede na ekstremne razmere na trgu energije imamo pripravljene določene scenarije. Nekateri so na prvi trenutek boleči, ker bi bilo treba zmanjševati proizvodnjo, ki se na drugih koncih sveta povečuje in ima v primerjavi z nami tudi slabši ogljični odtis. Vsekakor je treba slediti cilju in najti pot, da glavnino proizvodnje ne glede na vse okoliščine zadržimo,“ je jasen predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Inovacije jim dajejo kisik Drobnič meni, da so inovacije tisto področje, ki daje podjetju kisik. „Zadnje desetletje smo področju raziskav, inovacij in razvoja ter rasti dodane vrednosti namenili veliko aktivnosti. Menim, da smo tudi zaradi tega še sposobni krmariti v teh turbulentnih razmerah. To nam daje dodatno energijo in motiv tudi za naprej. Veseli me, da se je število inovacijskih predlogov v desetletju podeseterilo, kar dokazuje, da tudi sodelavci v inovacijah prepoznavajo temelj za to, da smo tukaj danes in bomo jutri.“ Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK Aktualno petek z 30. septembra 2022 3 Slovenija z Absurdna situacija na področju nabave zdravil Sl. Bistrica z Boljši pogoji za športnike Nekaterih zdravil v lekarnah morda ne bo Nova športna dvorana Lekarniška zbornica Slovenije je ministra za zdravje Danijela Bešića Loredana pozvala naj prioritetno uredi zakonske podlage za nabavo zdravil. »V nasprotnem primeru bodo lekarniški javni zavodi prisiljeni prenehati nabavljati zdravila, pacienti bodo ostali brez zdravil, ki jih za svoje zdravje nujno potrebujejo,« je opozorila Darja Potočnik Benčič, predsednica zbornice. Zaradi neskladja področne zakonodaje in zakona o javnem naročanju so namreč številne lekarne v prekšrku. Sodišče jim je letos začelo zaračunavati globe, kar jih je spodbudilo k še bolj intenzivnem ukrepanju. 21 od skupno 24 javnih lekarniških zavodov je v prekrškovnih postopkih na sodišču zaradi nespoštovanja Zakona o javnih naročilih (ZJN-3) pri dobavi zdravil. Nekateri postopki tečejo, drugi so končani. Vodstvo Lekarniške zbornice opozarja, da je to nesprejemljivo, saj razlogi tičijo v absurdnosti zakonodaje, ki jih »sili« v kršitve. V nasprotnem primeru bi številni pacienti ostali brez zdravil. »Nikakor si ne želimo, da bi bili primorani prenehati dobavljati zdravila, zato prosimo pristojne, predvsem Ministrstvo za zdravje, da skupaj najdemo rešitev za področje nabave zdravil, s katerimi bo zagotovljena učinkovita in gospodarna poraba javnih sredstev, hkrati pa ne bo motena oskrba pacientov z zdravili, javni lekarniški zavodi pa bomo zmožni delati zakonito,« je poudarila Potočnik Benčičeva. Če se zakonska podlaga za nabavo zdravil javnih lekarniških zavodov ne uredi, bi lekarne lahko ostale brez zdravil. Nabavo in oblikovanje cen ureja več zakonov Izvedba javnih naročil v lekarnah naj bi bila izjemno zahtevna, predvsem zaradi neskladja zakonodaje, ki jo morajo pri svojem delu spoštovati javni zavodi. Zakon o javnem naročanju (ZJN) jih zavezuje, da izberejo zgolj enega cenovno najugodnejšega dobavitelja. »Ker nekaterih zdravil ni mogoče do- stran 3 V Slovenski Bistrici so ta teden slavnostno odprli vrata prenovljene in dograjene športne dvorane. Na Ptuju je bila z občinskim denarjem nazadnje zgrajena Športna dvorana Ljudski vrt, leta 2006, torej pred 16 leti. Foto: Aleš Kolar Slavnostno odprtje prenovljene in dograjene športne dvorane Slovenska Bistrica je bilo v sredo, 28. septembra. Foto: ČG Darja Potočnik Benčič biti le pri enem dobavitelju, smo primorani kršiti zakonodajo, da lahko pacientom zagotovimo vsa registrirana zdravila.« Nekatere lekarne so na ta račun že bile oglobljene, druge so v prekrškovnih postopkih. Na neskladje med področno zakonodajo in Zakonom o javnem naročanju opozarjajo vse od leta 2016. V zbornici dejstvu, da so javni lekarniški zavodi zavezanci za javna naročila, ne oporekajo, težava pa nastaja, ker je področje nabave zdravil in oblikovanja cen urejeno v okviru več zakonov. Prepričani so, da Zakon o javnih naročilih ne sme Za eno zdravilo 48 različnih cen V Lekarniški zbornici Slovenije trdijo, da ni možno zagotavljati dobav od le enega, najugodnejšega dobavitelja. »Tudi veletrgovci s polnim obsegom ne zagotavljajo vedno vseh zdravil v zahtevanih količinah. Javni lekarniški zavod bi tako moral imeti vsaj dva dobavitelja za isto zdravilo.« To posledično pomeni dve ceni, če bi na naslednjem razpisu delili sklope še po zavodih, bi to pomenilo kar 48 različnih cen za isto zdravilo. Najnižja cena bi bila veljavna. S tem bi sicer vršili pritisk na nižanje cen, a Potočnik Benčičeva opozarja na tveganje. »Sprožamo pa tveganje za umik zdravil s trga, predvsem tistih za redke bolezni.« Ohranitev enotne cene zdravil na nivoju države se ji zdi izjemno pomembna. Vsi razpisi za skupno nabavo zdravil od leta 2016 naprej so padli v vodo, kar po njenem prav tako jasno kaže na sistemske pomanjkljovsti. Tudi Lekarne Ptuj bodo skoraj zagotovo plačale globo V Lekarnah Ptuj za zdaj zagotavljajo preskrbo z zdravili, direktor Miroslav Mihalič se zaveda velike odgovornosti, ki jo nosijo na svojih plečih, v dobro pacientov. „Kot ostali javni zavodi tudi mi zagotavljamo nemoteno preskrbo z zdravili, čeprav se zavedamo neskladja področne zakonodaje in zakona o javnem naročanju.“ Tako kot vsem drugim se tudi njim obeta globa. Zadnja izrečena za kršitve zakonodaje za odgovorno osebo Kraških lekarn (direktorico) znaša 500 evrov, za zavod dodatnih 25.000 evrov. Primerljiv znesek bojda lahko pričakujejo tudi v ptujskih lekarnah. Prve izrečene globe so bile še precej višje, tudi do trikrat. Očitno je sodišče vendarle prepoznalo, da gre za sistemsko napako in je višino zneska nekoliko omililo. Podatke je Državna revizijska komisija zbirala zadnji dve leti, globe pa je sodišče začelo izrekati letos. ogrožati nabave zdravil in da bi v ospredju moralo biti spoštovanje matične zakonodaje, torej Zakona o zdravilih in Zakona o lekarniški dejavnosti. Če bi se držali javnega naročanja, zdravil ne bi bilo Opozarjajo na več težav, ki jih imajo pri nabavi, v razpisu med drugim ni mogoče definirati natančno niti predmeta nabave, niti količin, saj zdravnik, ki predpisuje Foto: ČG Lekarniška zbornica Slovenije opozarja na nasprotujočo si zakonodajo na področju nabave zdravil. zdravila, za štiriletno obdobje ne more poznati bodočih zdravstvenih potreb pacientov: »Medtem na trg prihajajo nova zdravila, ki morajo biti pacientu dostopna takoj. Lekarna na primarnem nivoju mora imeti na zalogi vsa zdravila, ki so registrirana na slovenskem trgu. Po pravilniku farmacevt izda zdravilo, predpisano z zaščitenim imenom. Zaradi navzkrižja zakonodaje so lekarne prisiljene v kršitve.« Javne lekarne tako zdravila pogosto nabavijo brez razpisa, kar pomeni, da so po Zakonu o javnem naročanju v prekršku. Če zakonodaje ne bi kršili, pacienti številnih zdravil ne bi dobili. Od ministrstva pričakujejo, da bo zakonodajne zadeve uredilo in uskladilo na način, da ne bodo prisiljeni v kršitve. Potočnik Benčičeva je jasna: ukrepati je treba nemudoma. »Preden nastopijo težave v preskrbi! Sicer bodo lekarne ostale brez zdravil, ki so nujno potrebna za zdravje ljudi.« Na ministrstvu za zdravje so zagotovili, da se bodo lotili iskanja sistemskih rešitev na področju nabave zdravil. Prvi korak je današnji sestanek (v petek) s predstavniki Lekarniške zbornice, na katerem bodo skušali najti skupni jezik in najboljše ter najhitrejše možnosti odprave zakonskih naskladij. Dženana Kmetec Športna dvorana Slovenska Bistrica je bila zgrajena pred 36 leti, v slabih štirih desetletjih je dotrajala v vseh pogledih, od premajhnih garderob, neustreznih prostorov za sodnike do dotrajanega parketa in razsvetljave, potrebna je bila celovite energetske obnove. Občina Slovenska Bistrica je sklenila dvorano posodobiti in dograditi. V obstoječi dvorani so gradbinci odstranili vse notranje prostore, kar je omogočilo razširitev glavne dvorane, v novo dograjenem prizidku so uredili garderobe, sanitarije ter druge spremljevalne prostore. Dvorano bodo kot telovadnico vsakodnevno uporabljali učenci OŠ Pohorskega odreda, sicer pa je dvorana s prenovo dosegla ustrezne površine in standarde za izvedbo športnih aktivnosti in tekmovanj na različnih ravneh, tako lokalnih kot mednarodnih. Na občini so poudarili, da novi prostori omogočajo izvedbo kulturno-družabnih prireditev, ki zahtevajo velik prostor, kar do zdaj ni bilo mogoče. Obnova dvorane s prizidkom je stala 3,8 milijona evrov, večino je prispevala občina, in sicer 2,9 milijona evrov, preostanek je dodalo ministrstvo za šolstvo. Dela je izvedlo ljubljansko podjetje Lesnina MG oprema, ki je projekt začelo julija lani, avgusta letos pa obnovo končalo. Z izgradnjo dvorane pa investicije v športno infrastrukturo na Bistriškem še niso končane. Na vrhuncu je gradnja plezalnega centra pri bistriškem stadionu, investicija zgolj izgradnje je ocenjena na 4,8 milijona evrov, center pa s podizvajalci gradi koprsko podjetje Makro 5 gradnje. Mojca Vtič Ormož z Gradnja tovarne po načrtu Proizvodnja naslednje leto Gradnja nove tovarne nemškega proizvajalca avtodomov Carthago, ki v Odrancih že zaposluje skoraj 800 ljudi, v Ormožu napreduje po načrtih. Foto: MZ Direktorica Sandra Županec Potem ko so aprila položili temeljni kamen, naj bi v kratkem začeli inštalaterska dela v hali. Kot je povedala direktorica slovenske družbe Sandra Županec, še letos pričakujejo prve proizvodne stroje. V podjetju se nadejajo, da bodo poskusno proizvodnjo v novem ormoškem obratu zagnali do marca, v normalnem obsegu pa naj bi ta stekla do sredine prihodnjega leta. Za začetek načrtujejo, da bodo s 180 delavci tedensko proizvedli okoli 40 počitniških vozil. Investicija je bila sicer ocenjena na 45 milijonov evrov, a Župančeva pravi, da bo zaradi podražitev gradbenih materialov zagotovo dražja. Carthago bo za investicijo, ki bo po predlanskem zaprtju Safila pomembno vplivala tudi na statistiko zaposlenosti v Ormožu in okoliških občinah, prejel šest milijonov evrov državne spodbude. V Ormožu bo podjetje v nemški lasti proizvajalo manjša počitniška vozila Malibu, medtem ko proizvodnja večjih vozil ostaja na sedanji lokaciji v Odrancih. Leta 2024 nameravajo blagovni obseg proizvodnje povečati na več kot 3000 vozil, leta 2025 pa še za dodatnih 15 odstotkov. MZ Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 30. septembra 2022 Zavrč z 26. občinski praznik povezal številna društva Vlaganje v mlade je najboljša investicija za prihodnost V občini Zavrč se je praznovanje 26. občinskega praznika začelo že v začetku septembra. K organizaciji raznih kulturnih, športnih in turističnih prireditev so pristopila prav vsa društva v občini. Po besedah župana Slavka Pravdiča gre za izjemno pomemben dogodek zaradi druženja in povezovanja ter spodbujanja pripadnosti. Osrednja prireditev s podelitvijo priznanj bo v soboto, 1. oktobra 2022, ob 18. uri, ko bo župan v svojem nagovoru med drugim izpostavil tudi uspešno investicijsko leto 2022. Proračun občine je znašal okoli dva milijona evrov, od tega so nekaj manj kot polovico sredstev namenili za investicije. Iz državnega proračuna jim je uspelo pridobiti okoli 600.000 evrov, na kar so zelo ponosni (sanacija plazu Turški Vrh–Hrastovec: 57.350 evrov, sanacijska dela Goričak–Hrastovec–meja RH: 245.000 evrov). Med pomembnejšimi investicijami so tudi postavitev avtobusnih postajališč z nadstreški in solarno razsvetljavo, ureditev prostorov PGD Zavrč in modernizacija ceste Hrastovec–Juršek v dolžini 400 metrov. Slednjo bodo izvedli do konca letošnjega leta. Občina prav tako precejšnja sredstva namenja za delovanje društev, preko razpisov pa lahko nepovratna sredstva pridobijo tudi domači kmetovalci in podjetniki. Izjemno radodarni so tudi glede pomoči ob rojstvu otroka, saj vsak novorojenec prejme 500 evrov. Veseli jih, da vse več mladih družin ostaja v kraju, priseljujejo pa se tudi od drugod. Posledica tega je rast števila otrok v vrtcu. Te številke so za občino zelo razveseljive, po drugi strani pa prinašajo tudi nepri- čakovane investicije. »Naša vrtec in šola delujeta pod eno streho, prostora pa je za zdaj še dovolj. Bomo pa morali v prihodnje postaviti dodatna otroška igrišča z igrali in zunanje sanitarije,« je izpostavil župan in dodal, da so to sicer»sladke skrbi«. Skrbijo tudi za nemoteno delovanje športnega stadiona, kar jih na letni ravni stane okoli 39.000 evrov. V času korone pa so se na pobudo župana Pravdiča povezali tudi mladi, ustanovili društvo, občina pa jim je pomagala pri urejanju prostorov. »Vlaganje v mlade je prav gotovo najboljša investicija za prihodnost.« Pozabili pa niso niti na starejše, saj so pripravili projekt izgradnje dnevnega centra. Občina si prizadeva za razvoj turizma Završka občina se v zadnjem obdobju izjemno trudi za razvoj turistične dejavnosti. V ta namen se vključujejo v razne projekte, kot sta na primer Turistična destinacija Haloze in Naša Drava. Še posebej jih veseli dejstvo, da je v občini vse več ponudnikov nočitvenih kapacitet, ki so v toplejših mesecih večinoma razprodane. V prihodnjih letih se nameravajo posvečati predvsem doživljajskemu turizmu – radi bi oživili reko Dravo (gradnja vstopno-izstopnega mesta), kolesarski turizem, obnovili stare zapuščene studence, promovirali čebelarja, ki je eden izmed redkih vrst ptic v Evropi, ki gnezdijo v Zavrču (gradnja opazovalnice). V prihodnjih letih jih čaka še energetska sanacija šolske in občinske stavbe ter športnega parka. Estera Korošec Foto: ČG Župan Slavko Pravdič je ob 26. občinskem prazniku zadovoljen z razvojem občine. 6SRãWRYDQHREþDQNHLQVSRãWRYDQLREþDQL2EþLQH=DYUþ 2EþLQVNDRUJDQL]DFLMD6RFLDOQLKGHPRNUDWRY=DYUþ9DP LVNUHQRþHVWLWDREREþLQVNHPSUD]QLNX2EþLQH=DYUþ =$95ý Naročnik objave: Socialni demokrati Starše z 24. Pozdrav jeseni lepo obiskan Sveti Andraž z Selitev knjižnice v nove prostore Dišalo po domačih dobrotah Prenesti je treba več tisoč knjig Prireditev Pozdrav jeseni, ki sta jo organizirala Turistično društvo (TD) in občina Starše, je pritegnila lepo število obiskovalcev. Vsi so bili pogoščeni z odličnimi lokalnimi kulinaričnimi dobrotami, ki so jih pripravila domača društva in drugi ponudniki. Andrašovski ljubitelji knjig so slednjič dočakali večjo knjižnico, ki je svoj prostor dobila v novem prizidku ob večnamenski dvorani v Vitomarcih. Foto: MZ Nastop mažoretk in godbenikov iz Male Subotice V soboto, 24. septembra, se je dogajalo ves popoldan in še pozno v večer. Društva ter drugi ponudniki so na prireditvenem prostoru postavili stojnice, kjer so kuhali, cvrli in pekli, zakuska je bila za obiskovalce zastonj, saj je stroške pokrila občina. Pri šoli so opravili rez potomke stare trte, sledili so povorka starodobnih vozil (traktorjev in avtomobilov), nastop domačih folkloristov ter godbe in mažoretk iz pobratene občine Mala Subotica iz okolice Čakovca. „Najstarejši traktorji starodobniki so bili z letnico izdelave okoli 1950. Kar nekaj gostov s starodobniki je bilo iz različnih krajev v regiji. Bilo je več kot 30 traktorjev in okoli 20 avtomobilov. Z organizacijo prireditve in obiskom smo zadovoljni, vse je potekalo, kot smo načrtovali. Upamo, da bomo naslednje leto lahko prireditev ponovno izpeljali, takrat bo to 25. po vrsti, kar pomeni srebrni jubilej,“ je povedal predsednik TD Starše Marjan Malek. „Prireditev vidimo kot turistični produkt, poslužili smo se oglaševanja in povabili obiskovalce od drugod. Dogajanje ni tržno naravnano, temveč želimo predstaviti našo občino, kulinariko, društva, vsi so se imeli priložnost na prireditvi predstaviti. Imeli smo lep obisk, kljub temu da je bilo vreme kar muhasto, med ljudmi pa je tudi veliko kovidnih okužb in so v izolaciji … Ponudbo na stojnicah so organizirala društva ter lokalni ponudniki domače hrane. Vsem, ki so to želeli, smo omogočili možnost predstavitve. Za obiskovalce pa je bila vsa ponudba na stojnicah brezplačna. S prireditvijo, kot se je iztekla, smo zelo zadovoljni,“ je ocenil župan občine Starše Stanislav Greifoner. MZ Ob popoldnevih in koncih tedna je na relaciji med staro in novo knjižnico zelo živahno, saj morajo prostovoljci preseliti 7.000 enot gradiva. Kot je povedala Valerija Ilešič Toš, predsednica KUD Vitomarci, jih vsak dan dela približno deset. »Organizacija, kam katere knjige odnesti, je v pristojnosti moje mame (Ema Ilešič, op. p.), ki že dolga leta vodi knjižnico, ostali smo bolj ali manj samo nosači. Montažo pohištva so prevzeli na Občini, nas pa, ko bomo knjige preselili, čaka še sortiranje po abecedi.« Sprva so računali, da bodo novo knjižnico odprli v začetku oktobra, a se to najbrž ne bo zgodilo pred sredino prihodnjega meseca, saj je selitev takšnega števila knjig vse prej kot mačji kašelj. Stari prostori so knjižnici KUD Vitomarci služili vse od leta 1970, zadnja leta pa so postali pretesni. Tudi novi niso veliki, merijo zgolj 30 kvadratnih metrov, a so grajeni namensko in bodo zadoščali za potrebe knjižnice. Občina se je s projektom Vitomarci včeraj in danes, ki vključuje tudi pridobitev novih prostorov za knjižnico, preko Lasa Ovtar Slovenskih goric prijavila na razpis za pridobitev Foto: KUDV Približno 7.000 enot gradiva prostovoljci ob popoldnevih in koncih tedna selijo v nove knjižnične prostore. nepovratnih sredstev. Prvič so bili s prijavo neuspešni, v drugo, ko so nekoliko prilagodili dokumentacijo, jim je uspelo. Investicija je vredna približno 50.000 evrov, od tega bo šla polovica denarja za novogradnjo. Bralna kultura ima v Svetem Andražu dolgo tradicijo, kar dokazuje tudi jubilej nekdanjega bralnega društva, danes KUD Vitomarci, ki je lani slavilo 130-letnico delovanja. SD Štajerski TEDNIK petek z 30. septembra 2022 petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK Gospodarstvo 5 Portorož, Ljubljana z Ptujčan Blaž Brodnjak imenovan za managerja leta 2022 Ptuj z Začetek ogrevalne sezone »Kljub privatizaciji ostali iskreni domoljubi« Zagnali so plinski kotel Upravni odbor Združenja Manager je odločil, da letošnje priznanje Manager/ka leta prejmeta Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, in Sabina Sobočan, direktorica družbe Varis Lendava. Priznanji sta prejela včeraj na managerskem kongresu v Portorožu. Blaž Brodnjak je avtor izjemne preobrazbe NLB, od prejemnika državne pomoči do uspešne banke, ne le v Sloveniji, temveč tudi v regiji. Na vseh šestih trgih, na katerih banka deluje, je med top tremi bankami. Pod njegovo taktirko so izboljšali poslovne rezultate in močno tudi zadovoljstvo zaposlenih. Ti Brodnjaka opisujejo kot zaupanja vredno osebo z visokimi etičnimi standardi. Prav tako je zagovornik družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja ter velik podpornik športa,“ izhaja iz obrazložitve za priznanje Manager leta 2022. Ptujčani bi k temu dodali še, da je velik podpornik kulture, še posebej vedno bolj mednarodno prepoznavnega glasbenega festivala Arsana, in tudi „velik“ Haložan, saj mu Haloze izjemno veliko pomenijo. Na družinskem posestvu si pogosto nabira moči za nove delovne izzive. Managerja leta smo povabili k pogovoru. Kaj vam pomeni priznanje? Zagotovo se ni lahko povzpeti na podjetniški olimp, še posebej v Sloveniji ne, kjer uspeh nekoga ni nekaj, kar bi veselilo vse v naši mali podalpski deželi. „To je priznanje predvsem moji ekipi, ki je v izjemno zahtevnih okoliščinah z veliko predanostjo v desetih letih našo NLB iz brezna vrnila med najuglednejše in dokazano sistemsko pomembne ter odgovorne slovenske družbe. Imamo veliko priložnost, da postanemo edinstvena univerzalna finančna podporna platforma za soustvarjanje multinacionalk s sedežem v naši regiji in za izboljševanje kakovosti bivanja ljudi, ki tu živimo. Z zavistjo v naši deželi sicer nikoli ne bomo povsem opravili, a uspeh na dolgi rok vseeno pritegne bolj kot nenehno stokanje in opazovanje iz zadnjih vrst. Še pred petimi leti je delež negativnih medijskih objav o NLB presegal tretjino, danes pa jih je le 0,3 %. Tri leta zapored smo bili v absolutnem znesku najdonosnejše slovensko podjetje, praktično povrnili smo prejeto državno pomoč, letos smo s prevzemom banke v težavah stabilizirali bančni sistem, hkrati pa smo kljub izvedeni privatizaciji ostali iskreni domoljubi.“ V naši državi je že kar neke vrste folklora izključevanje, kar je v nasprotju z vsemi trajnostnimi načeli, ne samo razvoja. V NLB ste se trajnosti zelo resno lotili. Trajnost pa ni samo okoljevarstvo, daleč največji izziv je upravljavski, ne samo pri podjetjih. To ste še posebej poudarili na okrogli mizi, ki ste se je udeležili ob 30-letnici Manager kluba Ptuj. „Da, in temu je težko kaj dodati. Ideološke skrajnosti niso nikoli sorazmerne in nas kot družbo oddaljujejo od skupnega imenovalca stran 5 Čeprav je glavna kurilnica, iz katere Javne službe (JS) Ptuj ogrevajo blokovska naselja in objekte javnega značaja (bolnišnico, zdravstveni dom, šolski center …), v remontu, so že začeli ogrevati. Foto: ČG V kurilnici na Volkmerjevi cesti vgrajujejo nov biomasni kotel. Dela bodo predvidoma končali novembra. Foto: Združenje Manager Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, prejemnik priznanja za managerja leta 2022 „Kot izjemno raznoliko in v mednarodno okolje vpeto malo gospodarstvo lahko z znamko 'Narejeno v Sloveniji' dosežemo višjo ceno le pri pomembno višji kakovosti kot pri nemških, avstrijskih ali celo švicarskih znamkah. Za zagotovitev in ohranjanje te razlike v kakovosti moramo v Sloveniji zadržati oziroma sem pripeljati najkakovostnejše razvojne talente, ki pa jih seveda moramo primerljivo nagraditi. Naši ključni tekmeci ne prihajajo le iz zgoraj omenjenih visoko razvitih držav, ampak predvsem iz držav srednje Evrope, v katerih praktično brez izjeme razvojna kapica omogoča bistveno višje neto prejemke. To pomeni, da morajo slovenska podjetja zato, da jih izenačijo, za bruto bruto plače odšteti bistveno več denarja,“ razmišlja manager leta Blaž Brodnjak. ter ciljev, ki nas povezujejo, posledično smo kolektivno na slabšem. Odgovornost za to nosijo vsi, ki skušajo skrajna stališča uveljaviti, hkrati pa ob tem izključujejo tiste z drugačnimi pogledi.“ Kdaj bomo v Sloveniji začeli slediti razumu in pričeli izkoriščati svoje prednosti, od geostrateškega položaja naprej? „Ko bomo naposled dojeli, da moramo v malem odprtem gospodarstvu na vse ključne položaje imenovati dokazano mednarodno konkurenčne ljudi z relevantnimi izkušnjami. Družbene podsisteme in podjetja nam morajo upravljati najsposobnejše Slovenke in Slovenci, ne pa lojalni »vojščaki« s strankarskih seznamov, ki niso nikoli vodili večjega števila ljudi v mednarodno delujočem okolju. Za to pa je treba spremeniti volilni sistem in modele nagrajevanja v javnem sektorju.“ Poudarjate nujnost socialne kapice. Zakaj je v Sloveniji „nezaželena“? „Ker smo žrtve ideološke skrajnosti, da vsi delamo po najboljših močeh in dajemo vse od sebe, zato večje razlike med prejemki menda niso družbeno sprejemljive. V Sloveniji so višje plače med najbolj obdavčenimi na svetu, Ginijev količnik pa potrjuje, da smo med najegalitarnejšimi družbami. S tem sicer ni nič narobe in na to smo lahko zelo ponosni, a če želimo imeti še višje plače, smo primorani ustvarjati proizvode in storitve, ki upravičujejo višjo ceno. Pri mojih bruto mesečnih prejemkih je denimo neto izplačilo na Hrvaškem dobrih 40 % višje, z novelo Zakona o dohodnini se bo ta razlika še povečala. Da ne omenjam Češke, Slovaške, Madžarske in Srbije. Povsem nepotreben in škodljiv ukrep je znižanje praga za neobdavčen znesek pri variabilni nagradi s prejemnikove na povprečno plačo v državi. Tu se ljudem v zasebnem sektorju, ki ima ustaljen način nagrajevanja, obstoječ obseg pravic dejansko zniža. To konkretno pomeni, da se najustvarjalnejšim, najbolj delavnim, najpodjetnejšim in tistim z najvišjo odgovornostjo denar preprosto vzame iz žepa. Izvorni greh je v tem, da ključne ljudi v javni administraciji, ki upravljajo zdaj že 14-milijardni proračun, nagrajujemo neodvisno od dejanskih rezultatov dela in radikalno prenizko, da bi lahko pritegnili kritično maso neodvisno razmišljujočih in dokazano mednarodno konkurenčnih talentov. Preberite si javno dostopna pravila nagrajevanja predsednika vlade Singapurja. Mi imamo primerljivo geostrateško lego.“ Četudi ste že vrsto let na delu v prestolnici, je vaša povezanost s Ptujem, predvsem pa s Halozami, velika. Kakšni so ti občutki? „Dom je vedno dom in mentalno stika z njim nismo nikoli izgubili. V šali pravim, da so moji otroci dvojezični, saj so odrasli v Ljubljani, a se je za stenami našega doma vedno govorilo izključno v ptujskem narečju. S slednjim namreč zavestno ohranjamo svojo identiteto. Sicer so na naših stenah slike z vedutami Ptuja in Haloz ter motivi korantov, kraljuje pa moja povsem edinstvena korantova kapa iz zajčjega krzna. Tudi v pisarni imam na steni izjemno mojstrovino Jožeta Ciuhe s koranti. Sicer pa v Halozah družina razvija posebno vinogradniško posestvo in sodobni koncepti dela omogočajo, da se s soprogo čez nekaj let načrtujeva preseliti tja in s tem tudi fizično vrniti domov. Sem kar malo skrajni lokal patriot, a sem tudi povsem zaveden Slovenec in imam dobre prijatelje po vsej državi, ob slovenski himni pa se mi oko vedno orosi s solzami ponosa.“ MG JS Ptuj namreč v kurilnici na Volkmerjevi cesti vgrajujejo in priključujejo nov kotel na lesno biomaso, s katerim bi lahko pokrili 70 odstotkov potreb po ogrevanju. V podjetju so povedali, da je bilo kljub investiciji, ki še ni končana, moč zagnati ogrevalni sistem, in sicer s plinskim kotlom. „Ogrevati smo začeli v torek, 27. septembra, izpolnjen je bil kriterij zunanjih temperatur, hkrati so odjemalci izrazili željo po zagonu ogrevanja. Ogrevanje se trenutno izvaja z obstoječim plinskim kotlom, hkrati potekajo dela za zagon novega biomasnega kotla. Vse napore vlagamo v čimprejšnji zaključek del rekonstrukcije kotlovnice. Predvidevamo, da bomo dela končali v novembru,“ so povedali v JS Ptuj, ki je koncesionar za daljinsko ogrevanje v mestu Ptuj. Cene še neznanka Oblikovanje cen za naslednjo kurilno sezono se bo začelo ob zaključku rekonstrukcije, saj še niso znani vsi dejavniki, ki vplivajo na ceno. Posodobitev kurilnice na Volkmerjevi cesti bo veljala 3,2 milijona evrov. Stroški dobave kotla na lesno biomaso, njegova vgradnja in prestavitev plinskega priključka so ocenjeni na 1,8 milijona evrov. Vrednost gradbenih del je blizu milijona evrov, elektro del pa 310.000 evrov. Izvajalec je podjetje Tames, dobavitelj kotla pa družba Metallum Zorman. Kot smo že poročali, se v JS nadejajo, da bodo novi kotel na lesno biomaso zaradi cenejšega energenta (sekancev) izkoristili v največji možni meri. „Zemeljski plin bomo uporabili samo kot nujno dopolnitev v višku zimske sezone. Ne izključujemo tudi temeljitejše spremembe režima ogrevanja, saj želimo porabo plina znižati na najnižjo možno raven.“ Z novim letom so cene ogrevanja na Ptuju drastično zrasle, pri nekaterih uporabnikih so se podvojile ali celo potrojile. Ptujsko ogrevanje je med najdražjimi v državi. Čeprav se je ogrevalna sezona že začela, pa v JS Ptuj natančnega odgovora o bodoči ceni nimajo. Vsekakor bo vanjo treba vključiti stroške investicije, po drugi strani pa bodo stroški nabave energenta (lesnih sekancev) nižji. „Oblikovanje cen za naslednjo kurilno sezono se bo začelo ob zaključku rekonstrukcije, saj še niso znani vsi dejavniki, ki vplivajo na ceno.“ MZ Slovenija z Statistika kmetijske pridelave Krušne pšenice 150.000 ton Po prvih podatkih statističnega urada smo letos v Sloveniji obdelovali 176.378 hektarjev njiv. Od tega je bila polovica namenjena žitom za zrnje, pšenico smo pridelovali na 26.948 hektarjih. Krušnih žit, to je pšenice, pire, rži in soržice, je bilo letos pridelanih nekaj več kot 154.000 ton, od tega 150.000 ton pšenice. Pridelek krmnih žit, se pravi ječmena, ovsa in tritikale, je bil z nekaj manj kot 140.700 tonami šest odstotkov manjši kot lani. Največ je bilo ječmena – 112.520 ton. Pridelek zgodnjega krompirja je bil 3.700 ton, poznega bo po pričakovanjih 58.500 ton. Zaradi suše je v primerjavi z lani slabši pridelek koruze. S pridelkom industrijskih oljnic, med katere sodijo oljna ogrščica, soja in sončnice, so pridelovalci lahko zadovoljni, saj je bil večji kot lani. Ogrščice so pridelali 7.500 ton, skoraj 6.500 ton naj bi pobrali sojinega zrnja, sončnice so letos dale slabši pridelek. V sadovnjakih so zelo dobro obrodile marelice in češnje. Povprečni pridelek marelic v intenzivnih sadovnjakih je bil 10,1 tone na hektar, povprečni pridelek češenj je znašal 7,8 tone na hektar. Jagod so letos pridelovalci nasadili na osem odstotkov večjih površinah, pobrali so jih okoli 2.300 ton. Nakazuje se tudi boljša letina breskev in nektarin v primerjavi z zelo slabo lansko letino. UR Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK petek z 30. septembra 2022 V središču 6 stran 6 Sveti Tomaž z Rdeči križ zbira sredstva za zdravljenje 14-mesečne Mie Plejnšek Mala borka potrebuje pomoč dobrih ljudi, pomagajo ji 14-mesečna Mia se je rodila s hudo telesno deformacijo. Na prsih in pod pazduho je imela ogromen izrastek – bulico, nekaj manjših pa še na hrbtu, v trebuhu in levi roki. Levo rokico ima krajšo, odebeljeno, prstki so manjši, dva sta zaraščena, nohti so zelo majhni. Zdravniki so mlada starša z dejstvom, da z otrokom nekaj ne bo v redu, seznanili v šestem mesecu nosečnosti. Po pričevanju Miinih staršev, Jasmine Belšak in Marjana Plejnška, zdravniki niti sami niso vedeli, kaj je narobe. Svetovali so splav, staršema pa za odločitev dali na voljo le eno noč časa. Stiske, ki sta jo začela doživljati, ni moč opisati z besedami. Odločila sta se življenju dati priložnost in deklica Mia se je s pomočjo carskega reza v ljubljanski porodnišnici rodila 30. julija lani. Tehtala je 4,8 kilograma, carski rez so opravili predčasno, saj bi deklica in bulica na njej rasli in bi bil porod še težji. „Niti zdravniki niti midva nismo vedeli, kaj točno je narobe. Bile so samo domneve z ultrazvokov in rentgenskih posnet- kov, a prave diagnoze nismo imeli. Ko so mi hčerkico v bolnišnici prvič dali v naročje, so prišle tri medicinke, babica, pediatrinja in psihologinja. Skrbelo jih je, kakšna bo moja reakcija, ko bom videl svojo Mio. Otroka sem vzel v naročje in zače- merom srečujejo prvič. „Obravnavali so recimo tvorbe na vratu, glavi, nogicah, Mia je po nama znanih informacijah edini primer z bulico na trupu. Ko se je rodila, je imela bradavico namesto na prsih na bulici. Zdravniki niso niti vedeli, ali se bo bradavica z zmanjševanjem bulice premaknila na svoje mesto.“ V Bruslju zdravljenje s skleroterapijo Letos spomladi je šla družina z Mio na pregled v Bruselj. Tam so jo podrobno pregledali in svetovali, da bodo opravili tako imenovano skleroterapijo. „To pomeni, da jo večkrat, tudi do 80-krat, vbodejo la se je naša bitka z boleznijo,“ je povedal oče Marjan, na katerega je Mia zelo navezana, prav čuti se njuno ljubezen in očetovo predanost. Zaradi nevarnosti okužb potrebna izolacija Foto: MZ Foto: MZ Nohtkov na deformirani rokici, ki so že sicer zelo majhni, Mii ne smejo rezati, temveč samo piliti. Če bi jo slučajno urezali, lahko iz rokice izkrvavi. Starši morajo izjemno paziti, da se deklica ne okuži s kakšno bakterijo ali virusom, pa tudi, da se ne poškoduje, ker bi to povzročilo hude zdravstvene zaplete ali pripeljalo še do česa hujšega. Za Mio, ki potrebuje 24-urno nego, vedno skrbi mamica Jasmina. Zaradi možnosti okužb z otroškimi ali drugimi boleznimi v vrtec ne hodi niti Miina dve leti starejša sestrica Pia. „Mia je brez imunskega sistema. Ima zdravilo, ki je njegov zaviralec. Če bi imela imunski sistem, bi ji po mnenju zdravnikov lahko bunkica še rasla, ker bi se imunski sistem boril s tvorbo. Tako so ji zrušili celi imunski sistem, zaradi tega tudi ni cepljena proti otroškim boleznim. Z vsem, kar je živo cepivo, je ne smemo cepiti, cepili bi jo lahko samo s tako imenovanimi mrtvimi cepivi. Starejšo Pio smo morali samoplačniško cepiti proti vodenim kozam, saj bi Dekletce je imelo ob rojstvu na levi strani prsi, pod pazduho in na hrbtu ogromno bulo, zraščeno z levo rokico, diagnosticirano kot limfangion. Levo rokico ima krajšo, odebeljeno, manjše in zraščene prstke (diagnoza hemangiom), nekaj manjših bulic ima tudi v trebuhu, v levi roki in na hrbtu. bila lahko okužba z njimi za mlajšo Mio usodna. Če bi dobila korona virus, smo takoj v Ljubljani, da dobi ustrezno terapijo. Nenehno spremljamo telesno temperaturo. Če je nad 38 ºC, smo že v Ljubljani. Redno izvajamo fizioterapije, v Ljubljani kontrolirajo kri, količino zdravila v telesu in telesni razvoj. Zelo dobra za obvladovanje rasti bulice je morska voda, v Bruslju so nam svetovali, da bi jo bilo dobro peljati vsaj enkrat mesečno na morje, saj se majhne bunkica vnamejo, počijo in skrčijo.“ Zdravniki je ne upajo prijeti Ko je bila deklica stara deset dni, so jo začeli zdraviti s sirupom, šlo je za poskusno zdravljenje, bila je prva dojenčica, ki je dobivala ta sirup pri starosti deset dni. Sicer z njim zdravijo otroke, starejše od leta dni, sta povedala starša. Pojasnila sta tudi, da je nekateri zdravniki pod pazduho, kjer se na trupu 14-mesečnice razrašča ogromna tvorba, ne upajo prijeti. Nemalo jih je, tudi v tujini, ki se s takšnim pri- Družina je pri vsakdanjem življenju zelo dne okužbe ali poškodbe. Celje z O pasteh prehranske (ne)varnosti danes in v prihodnosti Veliko preveč smo odvisni od uvoza Zaradi negotovih razmer na trgu so razmišljanja o prehranski varnosti in samooskrbi bolj aktualna kot kdajkoli prej. O tem je tekla beseda tudi na nedavnem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer so si udeleženci posveta med drugim skušali odgovoriti na vprašanje, kako poskrbeti za semena, hrano in krmila za živali, ki bodo, kot kažejo napovedi, verjetno slednjič začela primanjkovati. Zagotovil o brezskrbni prihodnosti ni, so ugotovili, prav tako ni podatkov o tem, koliko odstotkov smo lahko v primerih motenj na trgu in brez uvoza samooskrbni. Prednost bodo imeli veliki »Pretirana odvisnost od uvoza hrane in dobrin ni prilagojena na sedanje in pričakovane razmere, zato je potrebno čimprejšnje ukrepanje glede prehranske varnosti,« je prepričana Irena Rotar iz Ekoci – eko civilne iniciative Slovenije. »Našo prehransko varnost ovira nekaj pomembnih dejavnikov, zlasti bi izpostavila veliko preveč birokracije in prednostno umeščanje multinacionalk pred slovenskimi interesi. Poleg tega je naša projekcija svetovnih razmer povsem nerealna, zato tudi ne ukrepamo v prid večje prehranske varnosti, da sploh ne omenjam neupoštevanja dejstev, potreb in pobud ljudi s terena.« Vprašanj je v tem trenutku veliko več kot nedvoumnih odgovorov, ugotavlja Rotarjeva. »Pa vendar je najbrž vsem jasno, kaj bodo v primeru pomanjkanja živil storile tuje korporacije – gotovo bodo najprej oskrbele večje trge, denimo nemškega, in šele nato majhen slovenski trg, če bo zanj še sploh kaj ostalo. Na mestu je tudi dilema, ali bo nova skupna evropska politika res poskrbela za več slovenske hrane in večjo samooskrbo s sonaravno pridelano hrano, ali pa bo v ospredju hidroponsko pridelana hrana.« Kmet ni več svoboden V začetku septembra je začela veljati evropska uredba o obvezni registraciji kokoši, ki je na noge dvignila zlasti rejce kokoši na domačih dvoriščih, saj so po njihovem bruseljski uradniki izgubili stik z realnostjo, ko skušajo nadzirati vsako kokošje jajce. Bodo ljudje in kokoši res bolj zdravi in bolj samo- oskrbni zaradi registracije, so se spraševali sogovorniki. »Bojimo se, da kmet ni več svoboden pri svojem delu. Program Sopotnik denimo 24 ur na dan snema vse, tudi kmetijske površine, in zabeleži, kaj raste na vsakem kvadratnem metru površin in za koliko centimetrov je kaj zraslo. Fotografije o posevkih morajo na zahtevo Agencije za kmetijske trge še dodatno pošiljati kmetje in kmetijski svetovalci, če želijo uveljavljati subvencije. Ta ukrep je letos informativen, naslednje leto pa bo obvezen. Gre pri tem za upravičenost do subvencij in lažje življenje kmetov, večjo prehransko varnost ali predvsem za nadzor nad pridelavo hrane? Je potemtakem to še svoboda za kmeta?« Brez domačih semen se nam slabo piše Mateja Rotar iz Oskrbimo Slovenijo – štafeta semena je poudarila pomen ohranjanja avtohtonih semen. »Načrt Skupne kmetijske politike vsebuje cilje trajnostnega kmetijstva, a jih je nato na žalost v izvedbenih ukrepih bolj malo, zato Foto: ČG »Našo prehransko varnost ovira nekaj pomembnih dejavnikov, zlasti bi izpostavila veliko preveč birokracije in prednostno umeščanje multinacionalk pred slovenskimi interesi,« je izpostavila Irena Rotar iz Ekoci – eko civilne iniciative Slovenije. se nam slabo piše, dokler ne bomo v Sloveniji celovito pristopili k strategiji Od semena do krožnika. In tako bo tudi ostalo, dokler kmetje ne bodo začeli sejati slovenskih semen in bodo zato ustrezno plačani, dokler jih bodo kmetijsko svetovalne službe navduševale, naj sadijo tuja hibridna semena in kmetujejo intenzivno, vsako leto kupujejo nova semena in kemijo, ki omogoča večji hektarski donos, dokler zadruge ne bodo prodajale slovenskih semen …« Udeleženci posveta so na kmetijsko ministrstvo posredovali nekaj konkretnih predlogov za povečanje prehranske varnosti, obe- nem pa zahtevali, da država poskrbi za zalogo semen v državnih rezervah ter zadostno založenost s hrano za ljudi in krmili za živali. Bodimo pripravljeni Želijo ukrepe za več slovenske hrane v šolah in vrtcih, ukrepe, ki spodbujajo zagotovitev slovenske Štajerski TEDNIK petek z 30. septembra 2022 petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 lahko zdravniki v Bruslju Kako lahko pomagate TRR: SI56 0410 3000 0271 732 Sklic: SI00 70050 Namen: Za Mio RKS OZ Ormož, Ptujska c. 8 f, 2270 Ormož Družina in RK vam bodo za donacijo hvaležni. Foto: MZ Mia pri 14 mesecih kljub hudi telesni deformaciji hodi. Je živahna, nasmejana, teka, se igra s sestrico Pio … Rokica in bulica jo pri gibanju zelo ovirata. Po štirih ni hodila, na rokico se sploh ne opre, ker jo to boli. v prizadeti del. S tem povzročijo okužbo in vnetje, bunkica postane vijolična, poči in iz nje izteče tekočina. Bolečina ob tem je strašna, vročina naraste na 42 ºC. Terapije bi naj naredili v enem dnevu, a je treba v bolnišnici ostati vsaj nekaj dni. Zaradi izjemno hudih bolečin je Mia tisti čas na pomirjevalih in pod zdravniškim nadzorom. Naši zdravniki so z zdravnico v Bruslju v stiku od Miinega rojstva. Ali bo terapija učinkovita, ni moč napovedati, je pa to edina možnost za obvladovanje rasti oziroma zmanjšanje bulice. Kako močno jo bulica in rokica bolita, točno ne moremo vedeti, saj še ne govori. Sva pa seznanjena, da je to zelo boleče.“ Pot v Bruselj zahteva veliko denarja Foto: MZ omejena, še posebej zaradi izolacije obeh deklic, da Mia ne bi staknila kakšne uso- Prvo pot v Bruselj, kjer so edini usposobljeni za zdravljenje tovrstnih bolezni, je družina finančno še zmogla. Ker bo deklica po napovedi zdravnikov potrebovala več terapij, so bili pred dilemo, kako to finančno izpeljati. Oče Marjan je zaposlen, mamica Jasmina je doma z obema otrokoma. Ker bi, razumljivo, kot vsak starš za otrokovo zdravje dali vse, so se odločili zaprositi za pomoč. Starša sta povedala, da ta korak ni bil enostaven, a druge poti, da bi lahko Mii pomagala, več nista videla. „Kupiti je treba letalske vozovnice, plačati nočitve, hrano, pavšal v bolnišnici … Ne vemo, koliko dni bomo tam, niti kolikokrat bomo morali iti. Ena pot nas okvirno stane 3.500 evrov, gremo pa vsi, da Mii olajšamo zdravljenje in da ji je lažje, ko smo vsi skupaj,“ sta dejala Jasmina in Marjan. Slednji je opravil tudi tečaj angleškega jezika, da se z zdravniki v tujini sploh lahko sporazumevajo. Jasmina angleško ne govori in jezika ne razume. Visoki stroški zdravljenja, vključil se je RK Pomoč za deklico Mio zbirata krajevna organizacija Rdečega križa (RK) Sveti Tomaž in Območno združenje RK Ormož. „Mi smo pomoč ponudili že, ko se je Mia rodila, ker smo se zavedali zahtevnosti zdravljena. Starša sta dejala, da bosta poskusila sama. A so enostavno vsi stroški, povezani z zdravljenjem, zelo visoki. Vsakih 14 dni so v Ljubljani, bili so že v Bruslju, nekateri medicinski pripomočki Foto: MZ Za operacijo premajhna, bulica preveč pri srcu Operativni poseg po besedah staršev ne pride v poštev, saj je deklica premajhna. Bulica je na levi strani, kjer je tudi srček. „Zdravniki iz Belgije so ponudili možnost operacije, a se zaradi bližine srca posega bojijo. Bulica ni samo zunaj telesa, vraščena je v telo, nekaj manjših bulic ima v trebuščku, na hrbtu in v levi roki. Operacijo bi po mnenju zdravnikov lahko izvedli, ko bo Mia večja.“ in zdravila so plačljivi. Protivnetni obliži za pod pazduho, ki jih porabijo v manj kot mesecu dni, stanejo 80 evrov. Več kot 300 evrov so mesečni stroški zdravil, bodije ji že od rojstva šivajo po naročilu. Oktobra ali novembra gredo v Bruselj in to verjetno ne bo zadnjič. Skleroterapija se lahko izvaja na dva do tri mesece. Na naše prigovarjanje sta se starša odločila, da poskusimo z zbiranjem pomoči. Zelo hvaležni smo za vsak prispevek, ljudje so se na dobrodelno akcijo, ki je sedaj v teku skoraj dva tedna, dobro odzvali. Če smo pomagali že toliko posameznikom in družinam, zakaj ne bi tudi Mii in njeni družini. Saj zato pa takšne institucije smo. Kontaktirali so nas podjetniki, ki želijo dati svoj prispevek. Vsa zbrana sredstva bodo porabljena izključno za pomoč Mii. Vsak izdatek bodo opravičevali z računi, o sledljivosti porabe denarja ne bo dvoma. Tako se nam zdi tudi prav. Prosimo za prispevek, kdor želi in kolikor zmore. Seveda smo tako mi na RK kot družina za vsako donacijo zelo hvaležni. Vsak od nas se lahko kdaj znajde v težki življenjski situaciji,“ je poudarila predsednica ormoškega območnega združenja RK in članica krajevnega odbora RK Sveti Tomaž Blanka Kosi Raušl. Miin oče Marjan je dodal, da odločitev za akcijo prostovoljnega zbiranja prispevkov ni bila lahka, a da druge poti s partnerico nista videla. Izpostavil je pomoč svojega delodajalca Sebastjana Jakla – Tehnološki center Jakl, ki mu gre zelo na roko, saj ni nikoli vprašanje glede dopusta ali prostega dne, ko ga potrebuje za družino. Prav tako so hvaležni Mateju Kukovcu, CNC Art (znamka Swan, male skrivnosti, veliko veselje), za vsa oblačila, ki so jih izdelali prilagojena posebej za Mio, ter babici in kolektivu Pošte Ptuj, ki jim pomagajo že od prve poti v Bruselj. „Res hvala njim in vsem drugim, ki so ali bodo pomagali.“ Mojca Zemljarič Slovenija z Nekateri zdravniki imajo 1.000, drugi pa več kot 20.000 evrov plače Sanje o ekološkem paradižu Imamo pa tudi v Sloveniji primere dobrih praks. Na lokalni ravni naj bi pri nas delovalo več deset skupin in gibanj, društev in neformalnih združenj, ki skrbijo za samooskrbo in zdrav način življenja ter si med seboj pomagajo. V društvu Samooskrbni.net na primer deluje skupina sto ljudi, ki se tedensko družijo in skrbijo za prenos znanja in izkušenj, skupaj sadijo, sejejo, pobirajo in shranjujejo pridelke ter skupaj tudi skrbijo za kokoši. Po besedah Marjana Kogelnika iz Oskrbovalnice – Posvojimo kmeta izvajajo projekt nabave živil neposredno od kmeta do potrošnika, ki zagotavlja uporabnikom večjo prehransko varnost pri izbranem kmetu tudi v času nepredvidenih razmer. Stojan Praprotnik iz Razvojne agencije Savinja je znova spomnil na danes vse redkeje omenjeno vizijo o Sloveniji kot eko regiji Evrope. »60 odstotkov našega ozemlja predstavlja gozd, skoraj dve tretjini zavzema Natura, 60 odstotkov prebivalcev živi na podeželju. Treba se je osredotočiti na tisto, kar že imamo, torej okrepiti podeželje, razviti močno lokalno skupnost, sonaravno pridelavo zelišč in pospešiti razvoj storitev, kar bo v času spremenjenih gospodarskih razmer v ukrepih reindustralizacije še kako pomembno.« hrane od semena do krožnika, manj birokracije in zagotovitev pravice do svobodne pridelave hrane ob sočasni skrbi za trajnostno prihodnost. Država naj po njihovem čimprej pristopi k splošnemu izobraževanju ljudi v smislu Nič nas ne sme presenetiti, bodimo pripravljeni, saj bodo tako ljudje znali konkretno, torej v praksi, tudi sami bolje poskrbeti za prehransko varnost sebe in bližnjih. »Nihče si ne želi zaostrovanja razmer, pa vendar moramo biti na- nje pripravljeni in moramo vedeti, kako ravnati v primeru redukcij elektrike ali izpada interneta, ko ne bo mogoče nič kupiti. Se bo moralo ljudstvo takrat organizirati samo, se zbirati pred 1500 gasilskimi domovi po Sloveniji ter izmenjevati hrano in dobrine ali pa bo prehransko varnost zagotovila država? Bojim se, da Civilna zaščita ne bi zmogla dolgotrajno poskrbeti za vse potrebe ljudi,« razmišlja Irena Rotar. Senka Dreu Plačni rekorder med zdravniki dela tudi na Ptuju Splošna javnost je nekoliko zmedena glede zahteve zdravniških sindikatov po višanju plač, pri čemer so, če jim ne bodo ugodili, napovedali stavko v oktobru. So njihove plače res tako slabe? Preverili smo, koliko so plačani, in ugotovili ... »Od leta 2017 so vsi specializanti uvrščeni v osnovni, 38. plačni razred, kar pomeni plačo 1.230 evrov neto oziroma urno postavko sedem evrov. Mladi specialisti začenjajo v 45. plačnem razredu s 1.572 evri plače oziroma dobrih devet evrov na uro,« so povedali v organizaciji Mladi zdravniki Slovenije. Ministrstvo za zdravje je po njihovih navedbah opredelilo še dve novi specializantski delovni mesti, saj so prepoznali, da specializanti med izpopolnjevanjem pridobivajo znanja, postajajo vse bolj strokovno samostojni in prevzemajo več odgovornosti. »Torej ni šlo za splošni dvig plač, temveč za karierno napredovanje in zasedbo novega delovnega mesta, ki je vezano na vsebinski, strokovni napredek specializanta in trajanje njegovega izobraževanja. Po enakem vzorcu so ustvarili novo specialistično delovno mesto – delovno mesto višjega zdravnika specialista, in sicer po zgledu primerljivih sistemov v Avstriji, Nemčiji in Združenem kraljestvu. Omenjeno delovno mesto ima tako časovno kot vsebinsko opredelitev, ki jo mora zdravnik specialist doseči, da lahko delovno mesto zasede.« tra Ljubljana, ki je prejel 180.000 evrov bruto. Skoraj 80.000 evrov na račun nadurnega dela, okoli 48.000 evrov na račun dodatkov. A to so redke izjeme. V resnici so številke na bančnih računih večine zdravnikov veliko nižje. Po desetletju dela dobrih 1.500 evrov neto Foto: Pexels.com Med zdravniškimi plačami so ogromne razlike. Pogledati je treba vse podatke V organizaciji Mladi zdravniki Slovenij poudarjajo, da je treba imeti na voljo podatke o realnih plačah zdravnikov, ne samo peščice izbrancev, ki se vedno znova pojavljajo v medijih, ker močno izstopajo, a predstavljajo manjšino: »Siti smo tega, da se zdravniške plače v javni debati ves čas označuje za problematične, 'tiste, ki rušijo javni sistem', ker se 'neprestano povečujejo'.« Opozarjajo tudi, naj se nikar ne naslanjamo na poročila o plačah zdravnikov iz koronskih časov, saj so te zaradi začasnih dodatkov zaradi epidemije prinesle 65-odstotni dodatek ne samo njim, ampak vsem iz javnega sektorja. Zaslužkarske anomalije, o katerih govorijo mladi zdravniki, se sicer pojavljajo. Lanski rekorder je zdravnik, ki dela v mariborskem zdravstvenem domu in hkrati v ptujski bolnišnici, za delo v obeh javnih zavodih je lani prejel skupno kar 200.000 evrov, od tega dobrih 136 tisočakov za nadurno delo. Opravil je 3.789 ur prek rednega delovnega časa, kar pomeni, da če je delal vsak dan v letu, bi to znašalo več kot deset nadur dnevno, so poročali pri 24ur. Po zaslužku za lani mu sledi zdravnik iz Univerzitetnega kliničnega cen- Da bi javnost razbremenili miselnosti o visokih zdravniških plačah, so razkrili, kakšne imajo po večini zdravniki v resnici. »Osnovna plača zdravnika specialista za redno delo po 11 do 14 letih izobraževanja in izpopolnjevanja je 1.572 evrov neto. Osnovna plača zdravnika specialista, ki opravlja delo v posebnih pogojih dela (PPD) najvišje, prve stopnje, pa je 1.882 evrov neto, kar je 10,81 evra na uro neto. In to naj bi bila plača, ki 'ruši javni sistem'?« so se retorično vprašali. Mladi zdravniki so povedali, da so osnovne plače zdravnikov v Sloveniji, če upoštevamo razmerja glede na BDP, okvirno od 25 do 30 odstotkov nižje kot v Nemčiji ali Združenem kraljestvu, kjer imajo dobro urejene zdravstvene sisteme. Sara Štrk Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK Politika 8 stran 8 petek z 30. septembra 2022 Ptuj z Proračun za 2023 sprejeli tik pred iztekom mandata Zadnja seja mestnega sveta v tej sestavi Svetnikom aktualne sestave ptujskega mestnega sveta se izteka štiriletni mandat. Ta teden so se še zadnjič srečali in potrdili tehnični proračun za naslednje leto. Njegovo sprejetje so večinsko prepoznali kot nujo, da lahko zagotovijo nemoteno poslovanje zavodov in izvajanje projektov, ki so v teku. Pričakujejo, da bo nova sestava mestnega sveta v začetku prihodnjega leta z rebalansom umestila nove projekte. Kljub temu da so predlog večinsko potrdili, pa so izrazili kar nekaj pomislekov. V ponedeljek sprejet dopolnjen predlog proračuna za leto 2023 je težak 29,6 milijona evrov, kar je dobrega pol milijona več od prejšnjega predloga. Edina novost na področju investicij je izgradnja vodohrama, vključeni so tudi predvideni višji stroški ogrevanja in povišanje drugih materialnih stroškov za javne zavode; prav na račun tega so zagotovili višjo proračunsko rezervacijo. »Vse drugo so tekoči projekti in ne prevzemajo novih obveznosti. Verjamem, da bo nova sestava mestnega sveta že v prvi polovici leta sprejela rebalans in si kot nova ekipa zastavila nove projekte. Prepričana sem, da bo marsikaj, kar trenutno ni v proračunu, v tem našlo svoje mesto. Mi smo tokrat odločali le o tem, ali bomo omogočili javnim zavodom in projektom, ki so v teku, nemoteno izvajanje, da jih ne postavimo v neprijetno situacijo. Že tako je veliko neznank,« je dopolnjen predlog proračuna predstavila županja Nuška Gajšek. Čeprav je med svetniki prevladalo večinsko mnenje, da je sprejetje tehničnega proračuna za prihodnje leto pravilna odločitev, so izrazili nekatere vsebinske pomisleke. Klemenc očital neprimerno komunikacijo s svetniki Svetnika Milana Klemenca je zmotilo, da se na podane predloge Čelan: »Kot kapljica vode v Sahari« Svetnik Štefan Čelan je podprl idejo, da se tehnični proračun sprejme še pred iztekom mandata, a je opozoril, da bo treba načrte bolj razvojno naravnati. »Teh štiri do pet milijonov evrov, ki ostanejo za naložbe, pomeni enako, kot bi v Sahari žejnemu dal le kapljico vode.« Prav zato je izpostavil pomen pridobivanja državnih in evropskih sredstev. Prepričan je, da drugače napredka ne bo. k dopolnitvi proračuna v treh mesecih vodstvo občine ni odzvalo: »V tej Mestni hiši nihče ni našel pet minut časa, da bi se s predlagatelji pogovoril. Zadevo ste dali na ’ignor’. Takšen način komunikacije ni pravi. To je kratko malo sprenevedanje.« Sam je sicer prvopodpisani pod amandma, s katerim je deseterica svetnikov predlagala, da se v proračun za naslednje leto umesti nova samostojna postavka, in sicer popravilo strehe OŠ Karola Pahorja. Županja je vztrajala, da to ni potrebno, saj da tako iščejo izvajalca, ki bo to uredil še letos, ostalo pa, da bodo zagotavljali iz postavke, namenjene vzdrževanju. A 15.000 evrov, kolikor imajo v proračunu za letos, bo zadostovalo le za krpanje lukenj. Gajškova je priznala, da po oceni strokovnjakov popravilo v trenutno zastavljenem obsegu pomeni le rešitev, ki naj bi zagotovila izboljšanje stanja za približno tri leta. Kljub vztrajanju predlog Klemenca, naj se vendarle v proračun vnese nova postavka, z vsaj simboličnim zneskom, na posluh ni naletel. Za je glasovalo le devet, proti pa 16 svetnikov. Tudi nekate- Foto: ČG Za to ekipo 29 mestnih svetnikov se mandat izteka. Kaj so novosti? Spremembe v dopolnjenem predlogu se nanašajo na povišanje investicijskih odhodkov za izgradnjo vodohrama za 250.000 evrov, dokončanje ureditve Prešernove 29 – rekonstrukcija tal prve etaže v znesku 63.000 evrov, dodane so postavke, izglasovane v postopku participativnega proračuna, in sicer 12 projektov v skupnem znesku 170.500 evrov, več je denarja za delovanje četrtnih skupnosti, za 17.000 evrov (prireditve in materialni stroški). Proračunsko rezervacijo so s 50.000 povišali na 100.000 evrov. ri, ki so na seji glasno vztrajali, kako pomembna in interventna naložba je to, so glasovali proti amandmaju. Puppis Freebairnova: »Je treba vse obrniti na glavo?« Dejstvo, da je bila septembrska seja zadnja v tem mandatu, je zmotilo svetnico Sergejo Puppis Freebairn. Prepričana je, da je časa dovolj, da bi izvedli še vsaj eno. Dnevni red tokratne seje s 25 točkami dnevnega reda se ji je zdel preobsežen, zaradi časovne stiske naj bi težko ustrezno predelali vse gradivo. Županja je zatrdila, da je praksa vseh dosedanjih mandatov, da se v predvolilnem času sej mestnega sveta ne izvaja. Ni pa dokončno izključila možnosti, če bo to nujno potrebno, sklica še kakšne pred novembrskimi volitvami. Puppis Freebairnova je spraševala, ali je res treba vse obrniti na glavo ob zamenjavi sestave mestnega sveta. Pri tem je izpostavila plan obnove cest in predlagala večje sodelovanje stroke pri pripravi liste prioritet in manj vpletanja politike. Županja se je strinjala in dejala, da že tečejo dogovori v tej smeri, kot uspeh je ocenila dejstvo, da so sezname načrtovanih obnov cest sploh začeli sistematično pripravljati. Kljub razhajanjem v nekaterih točkah je vendarle prevladal konsenz, predlog proračuna MO Ptuj za leto 2023 so potrdili z veliko večino glasov. Dženana Kmetec 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Jesen, polna novosti v Qcentru Ptuj 9QDMYHËMHPQDNXSRYDOQHPVUHGLŕËXQD3WXMX4FHQWUXY3XKRYLMHYVHYVWLOXSLVDQLK MHVHQVNLKEDUYLQQRYRVWLNLERGR]D]QDPRYDOHSULKRGQMHWHGQH pisane glitter tattooje, otrokom pa podarijo tudi pol ure skakanja. Ta jesen je v Qcentru polna novosti – Tomas sport Œ‡ ƒ”‡« dobil novega franšizojemalca, kar pomeni, da boste odslej pri njih lahko izbirali med še bolj pestro ponudbo blagovnih znamk Adidas, Under Seveda smo še vsi pod vtisom Armour in ostalih – na voljo vam enkratne modne revije, ki je pod bodo najnovejši izdelki in izjeQcentrovo streho potekala mimno velika izbira. nulo soboto. Zaznamovale so jo pisane jesenske barve ter seve- V Qcenter prihaja tudi Pandora da modeli vseh starosti, ki so na – prodajalna vrhunskega nakita, ƒŒ„‘ŽŒæ‹‘ā‹ƒ«‹’”‡†•–ƒ˜‹Ž‹ ki nobene dame ne bo pustil ravvse, kar za to jesen ponujajo nodušne. To pomeni, da boste trgovine v Qcentru – otroška, lahko v Qcentru kupili obeske ‘捃 ‹ ā‡•ƒ ‘„Žƒ«‹Žƒǡ ‡Š- ‹ œƒ’‡•–‹ ‡ǡ ’”•–ƒ‡ǡ ˜‡”‹ā‹ ‡ǡ ‡ ’‹āƒ‡ ‹ •’‘†Œ‡ ’‡”‹Ž‘ –‡” uhane, zbirke Pandora, pa tudi modne dodatke. Vzdušje je bilo ‹œŒ‡‘ǡ ’”ƒ˜ ˜•‹ •‘†‡Ž—Œ‘«‹ •‘ svoje delo opravili z odliko in koƒŒā‡«ƒƒ‘ǡ†ƒ•‡œ‘˜ƒ†”—ā‹‘ƒæ‡ƒæ‡’‘†‘„‡ dogodku. V Arbadaparku so nedelje še posebej razposajene – v tej pisani migalnici in praznovalnici, ki je prostor za zabavo, šport in praznovanja, ob nedeljah z veseljem poskrbijo za najbolj ‘„‡•‡ œƒ ŽŒ—«‡ ‹ –‘”„‹ ‡ǡ †ƒrila za prijateljice in dodatke za Š‹æ‡ŽŒ—„ŽŒ‡«‡Ǥ Time for steak Œ‡ ’‘’‡•–”‹Ž ā‡ vrsto dogodkov v Qcentru, kmalu pa bo tudi stalno prisoten v ƒŒ˜‡«Œ‡ ƒ—’‘˜ƒŽ‡ •”‡†‹æ«— ƒ –—Œ—Ǥ ƒ‘ ˜ƒ „‘†‘ ˜‡•«ƒ•ƒ˜‘ŽŒ‘Œ‹Š‘˜‹˜”Š—•‹ burgerji, pri njih pa boste lahko kupili tudi najboljše sestavine in burgerje pripravili doma. Kmalu pa bo v Qcentru potekal še en zanimiv dogodek – no•‡«‹æ‘Ǧ‘–”‘捋 •Š‘™”‘‘Ǥ Predstavili se bodo številni po—†‹‹‘–”‘捋Š‹‰”ƒ«ǡ‘„Žƒ«‹Ž‹ drugih dodatkov, pripravljamo ‰Žƒ•„‡‡ǡƒ”‘„ƒ–•‡‹«ƒ”‘„‡ predstave, na voljo bo dodatna —Ž‹ƒ”‹«ƒ ’‘—†„ƒ œ ˜‡Ž‹‘ torto, potekale pa bodo tudi številne nagradne igre. Vsi, ki bodo ā‡Ž‡Ž‹•‘†‡Ž‘˜ƒ–‹ƒ –‡‡”ƒ–nem dogodku, lahko prijave pošljejo na elektronski naslov prireditve@qcenterptuj.si. Žetale z Iz občinske sejne sobe Političnim temam se izogibajo Svetniki v Žetalah so na septembrski seji največ pozornosti namenili izvolitvi elektorja, ki bo glasoval o državnem svetniku, ki bo predstavljal Podravje oz. interese občin v državnem svetu. Elektor je soglasno postal Janez Vodušek, kdo pa so kandidati za državnega svetnika, še ni povsem znano. Foto: Mojca Vtič Svetniki so soglasno sklenili, da bo svoj glas na volitvah državnega svetnika oddal Janez Vodušek. Volitve v državni svet so vsakih pet let, svetnike, ki zastopajo interese delodajalcev, delavcev, kmetov in lokalnih skupnosti, potrjujejo elektorji. Na Ptuju bodo elektorji iz občin, ki sodijo pod okrilje 7. volilne enote – Ptuj, izvolili enega svetnika. V mandatu, ki se izteka, je bil državni svetnik s tega območja Rajko Fajt, o novih, bodočih kandidatih v Žetalah niso želeli razpredati, čeprav so bili seznanjeni s kandidaturo kidričevskega župana Antona Lesko- varja. Sklenili so, da je glasovanje elektorjev tako ali tako tajno in da do zdaj nikoli ni bila praksa, da bi občinski svet na kakršenkoli način zavezal elektorja, kako mora glasovati. Svetniki so na septembrski seji potrdili še odlok o lokalnih turističnih vodnikih, ki med drugim določa cenik vodenj, ter odlok o izvajanju javne službe zavetišča za zapuščene živali, na podlagi slednjega bodo poiskali koncesionarja za 15 let. Zadnja seja pred občinskim praznikom je bila tudi priložnost za potrditev prejemnikov občinskih priznanj. Svetniki so sklenili, da bosta plaketo občine Žetale prejela Viktorija in Franc Kidrič, občinska priznanja pa Stanko Jus, Filip Režek, Tatjana Gajšek ter posthumno Silvo Potočnik. Na osrednji občinski slovesnosti bo župan Anton Butolen podelil dve županovi priznanji, in sicer zlatima maturantoma ptujske gimnazije Matiju Peršaku in Urošu Beru. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK stran 9 Kmetijstvo petek z 30. septembra 2022 9 Spodnje Podravje z Občinski redarji pozivajo k čiščenju občinskih in državnih cest Za blato na cesti tisoč evrov kazni Občinski redarji in inšpektorji Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v jesenskih mesecih, ob spravilu poljščin, pogosteje nadzirajo očiščenost občinskih in državnih cest. Kot opozarjajo, morajo kmetje pred vključevanjem v promet očistiti kolesa traktorjev in drugo kmetijsko opremo. Za kršitev omenjene določbe je predpisana globa v višini 1.000 evrov za posameznika in 4.000 evrov za pravno osebo. Kmetovalec Marjan Hameršak iz Bukovcev (občina Markovci) omenjeni predpis dobro pozna. Po njegovem mnenju bi morali kmetje cesto, ki so jo onesnažili, vedno za seboj počistiti. Sam se sicer izogiba kmetijskim opravilom v slabem vremenu, ko se blato najbolj oprime traktorskih koles, ali pa za vožnjo uporablja izključno poljske ceste. Ker to seveda vedno ni mogoče, se tu in tam zgodi, da kak večji kos zemlje pade na cesto. Takrat vzame v roke metlo in lopato ter cesto v najkrajšem možnem času tudi očisti. »Mislim, da bi morali tako policija kot redarska služba razumeti, kdaj je kmetovalec res imel smolo in mu je zemlja, nenamerno padala na asfalt. V tem primeru denarna kazen ni upravičena, ob dejstvu, da cesto nato tudi počisti. V nasprotnem primeru pa menim, da je globa smiselna,« je povedal Hameršak in dodal, da v Bukovcih večjih težav z blatom na cesti ni. Kmetje se namreč vse bolj zavedajo, kako nevarno je to lahko za ostale udeležence v prometu. »Zgodi se tudi, da ob žetvi na cesto pade slama ali koruza. Lahko zatrdim, da večina lastnikov kmetijskih zemljišč ob tem ustrezno ukrepa.« Traktorskih koles ali cestišča ni mogoče vedno očistiti takoj Ivo Vogrinec iz Skorbe (občina Hajdina) ima ob deževnem vreme- nu precejšnje težave zaradi blata na traktorskih kolesih, predvsem zato, ker mora z večine njiv zapeljati direktno na asfaltirano občinsko ali državno cesto. Pred časom se mu je pripetilo, da ga je obiskala policija, še preden bi mu uspelo očistiti nekaj metrov regionalne ceste v neposredni bližini doma. »To so res velike težave in vedno pač ni mogoče ceste očistiti takoj, zato si želim na tem področju več razumevanja. Poznam primer, ko je kmet najel dve osebi, ki sta takoj za traktorjem oz. prikolico čistila silažo s cestišča.« V Stopercah (občina Majšperk) pa niso traktorska kolesa in druga mehanizacija najbolj blatni samo zaradi vožnje po njivah, ampak Foto: ČG Največje težave so tam, kjer je treba takoj z njive zapeljati na asfaltirano cesto. Foto: ČG Kmetje morajo pred vključevanjem na asfaltno cesto očistiti zemljo s koles traktorjev in druge strojne opreme. tudi po gozdnih poteh. Slednje so večinoma brez gramoza, ob deževnem vremenu pa se spremenijo v eno samo blatno gmoto. »Žal je v kmetijstvu in gozdarstvu pač tako, da vedno ne moremo čakati na lepo, suho vreme. In takrat se seveda umažejo tudi traktorji in druga strojna oprema, blato pa se tako zelo oprime koles, da ga je nemogoče spraviti z njih. Komaj ob prihodu na asfaltno podlago pa začne vsa ta zemlja odpadati s koles in onesnaževati ceste. V takih primerih takoj na pomoč pokličem družinske člane, ki s pomočjo metle in lopate odstranijo vso zemljo s ceste. Treba je res biti hiter, ker drugače se zemlja tako zelo »zbije«, da jo je nemogoče odstraniti. Naši sosedje in ostali občani v veliki večini razumejo, da se trudimo, kolikor je le mogoče,« je razmere opisal kmetovalec Milan Galun iz Stoperc. Blato na cesti je lahko zelo nevarno za udeležence v prometu nevarni del ceste do odprave nevarnosti ustrezno označen s prometno signalizacijo, ki druge voznike opozarja na nevarnost. V 5. členu Zakona o cestah piše, da mora voznik, preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti oz. nekategorizirane ceste, odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Kot ugotavljajo inšpektorji in redarji v Spodnjem Podravju, posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega predpisa ne upoštevajo in posledično na ceste navozijo zemljo, blato ali gnoj. Zaradi navoženega materiala je cesta spolzka in nevarna za ostale udeležence v prometu. »Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet, očistijo večje kose zemlje in blata s koles. Če kljub temu onesnažijo vozišča javne ceste, je treba cesto čim prej očistiti in poskrbeti, da je Nepravilno oranje ob javni cesti Poljedelce prav tako opozarjajo na posledice nedovoljenega oranja njiv v bližini javne ceste. Glede na zakonodajo je namreč prepovedano orati na razdalji manj kot štiri metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot en meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. Orač in tudi drugi morajo upoštevati, da je treba poleg roba asfalta za odmik upoštevati najmanj še bankino, bermo, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob cestišču (mulda, koritnica), nasip ali vkop, ker vse to sestavlja cestno telo in vpliva na cesto ter so del cestnega sveta. Estera Korošec Slovenska Bistrica z Komunala se je pridružila projektu reciklaže folije iz kmetijstva Janez Virc: »Verjamem, da bo zanimanja še več« Na Dolenjskem sta pred petimi leti podjetji Virc in Omaplast s tamkajšnjima komunalnima podjetjema začeli z dobropisi stimulirati kmete, da v zbirne centre pripeljejo čisto odpadno kmetijsko folijo. V Podravju vse do zdaj posluha ni bilo. V začetku meseca pa se je projektu reciklaže odpadne folije priključila Komunala Slovenska Bistrica. Kmetje so s potezo Komunale zadovoljni, saj bodo čisto odpadno folijo lahko brezplačno oddali, v zameno pa prejeli dobropis za nakup nove. Podjetji Virc, uvoznik kmetijske folije, in Omaplast, vodilno podjetje na področju reciklaže odpadne plastike v Slovenij, sta se povezali in v reciklaži odpadne kmetijske folije zaznali poslovno priložnost. Bistvo tega projekta je, da kmetje brezplačno oddajo čisto folijo in so za odgovorno ravnanje nagrajeni z dobropisom pri nakupu nove folije. Zgodbo reciklaže folije, ki nepravilno odložena postaja okoljski problem, sta podjetji začeli pisati že leta 2017, k projektu pa sta poleg komunalnih podjetij Črnomelj in Metlika želeli pritegniti še ostala komunalna podjetja. »Korist imamo vsi. Mi imamo zagotovljene nove stranke, podjetje Omaplast ima surovino, komunalna podjetja pa beležijo manj komunalnih odpadkov. Kdor razume našo zgodbo, se nam navadno hitro priključi,« Foto: Občina Slovenska Bistrica Prevzem folije v CERO Pragersko je za kmetovalce iz občine Slovenska Bistrica brezplačen. Stroške, ki bodo nastali pri zbiranju, bo pokrila občina Slovenska Bistrica. Foto: Mojca Vtič Kmetovalci v zameno za oddano čisto odpadno kmetijsko folijo prejmejo dobropis za nakup nove. je dejal Janez Virc iz podjetja Virc. Zadnje v nizu komunalnih podjetij, ki je pristopilo k projektu, je Komunala Slovenska Bistrica. »S Kmetijsko zadrugo Slovenska Bistrica, predstavniki KGZ Zavoda Ptuj smo prepričali vodstvo slovenjebistriške komunale, da gremo skupaj v to zgodbo. Za dodatne informacije so se na nas obrnili tudi iz Komunalnega podjetja Ormož, verjamem, da bo zanimanja še več.« Strošek, ki ga imajo komunalna podjetja z odpadno silažno folijo v okviru projekta, je prevzem folije in tega bo bistriški komunali pokrila Občina Slovenska Bistrica, a le za svoje občane in za oddano čisto folijo, ki ne vsebuje mrežice in ostankov blata. »Odpadno folijo bal in silažno folijo lahko kmetovalci pripeljejo v regijski center CERO Pragersko, kjer bomo izvedli tehtanje in vizualni pregled. Kmetovalci morajo pri oddaji odpadne folije zaupati KMG-MID številko, ki bo osnova za registracijo in vnos količin oddane folije v spletno aplikacijo. Na osnovi teh podatkov bodo kmetje prejeli dobropis pri nakupu nove folije,« so postopek oddaje opisali v Komunali. Višina dobropisa bo nadalje odvisna od količine oddane folije in količine nakupa nove. Teža folije ene bale znaša okrog 1,4 kilograma, za 100 kilogramov Agro-stretch folije mora kmetija zbrati okrog 70 bal, v zameno za oddano količino pa bo prejela dobropis v višini od osem do 20 evrov. Znesek dobropisov ni bajen, vendar pa se kmetom ob upoštevanju, da je oddaja folije od bal in silažne folije brezplačna, seveda izplača. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 30. septembra 2022 Ptuj z 50 let likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj Knjigarnica BIZARNO Bizarno mi ni ravno vabljiva beseda, je tujka, iz francoščine. Tako me ni vabikal knjižni naslov Bizarno, dokler nisem natančneje pogledala in uzrla avtorja, ki me je pred leti izjemno navdušil s knjigo Kje stanuje Bog? v prevodu Mateje Seliškar (EPTA, 1999). Prav tako bralsko veselje me je prevevalo ob prevodih iste prevajalke za založbo Zala: Hotel Veliki L (2016) in Nožič (2019). Roman Bizarno je za založniško hišo Miš prevedla Katjuša Ručigaj in je prav pred kratkim izšel v odlični, na tem mestu pogosto priporočani zbirki Z(O)RENJA +. Ta roman je »ultra dober« in celo besedico bizarno sem vzljubila! Res, včasih se kar ne morem načuditi mojstrstvu avtorjev, kako lahkotno, a globoko sporočilno in inovativno postavljajo zgodbe, ki gredo v slast mladim in vsem, ki jim je branje pomembno in redno življenjsko dejanje. Roman Bizarno je v bistvu dnevnik najstnice, ki ga piše SallieMo in njej beseda bizarno pogosto zleti iz ust. Povsem se strinjam z izdajateljem, ki je na zadnji platnici izpostavil: »Razmišljujoča, drzna knjiga, ki prevprašuje svet okoli nas, polna črnega humorja in filozofskih drobcev. Tematsko bogato in navdihujoče branje.« Osebno bi dodala še, da je ta roman obvezno čtivo za starše in učitelje, pedagoške svetovalce in socialne delavce. Roman Bizarno je kot nalašč čtivo v tednu otroka! Glavna junakinja je namreč zelo posebna in zgledna v svojih razmišljanjih ter vedenju, občutenju šolanja, družine, ljubezni, prijateljstva, ekologije, ekonomije in politike. Še več, v njej je nekaj biserov iz literarne teorije in ustvarjanja, o pomenu umetnosti za človeka, v njej je kritika bančništva in zdajšnje ureditve sveta in polno je še tega, o čemer je vredno premišljevati in ne boste verjeli, se zraven še od srca nasmejati. In niti za en sam samcat trenutek branje romana Bizarno ni dolgočasno. Nasprotno: stilno je knjiga tako dinamična, dramatična, duhovita in resnobna hkrati, da priznam, sem jo nehala hitro brati, da bo bralski užitek daljši in se pravzaprav razpleta in konca ne veselim. Za pokušino in kot vabilo k branju je tu začetek drugega neštetega poglavja z naslovom Bi rad kroglo v glavo ali nož v grlo? s strani 14: Petek, 10. julij, 18.17 Nato so prišli Donnie, Dlet ter njuna mama in bili smo v polni zasedbi. Šest šotorov v kampu na otoku. Trije šotori za štiri otroke, trije šotori za tri ločene matere. Da malo pojasnim: svoje mame ne sovražim. Sovražim vse, kar naredi in reče, kar je nekaj drugega. Moja mama nima talenta za materinstvo, misli, da si dobra mama šele, če poskrbiš, da je v bližini tudi oče. Tako da ves čas išče očeta zame. Na vse mogoče načine. To je boleče za oči in ušesa. Če se potrudiš, se ti lahko zdi prisrčno. Ampak zaradi mene tega ni treba, že z enim staršem imam polne roke. »Vse drugo je sam molk,« je dejal Hamlet in nato umrl. Hamleta sem še lahko prebrala, nato pa se je moralo končati. Doktor Bloem mi je rekel, da bom morala pisati o vsem, kar vidim in slišim in razmišljam, kar počnem zdaj, toda zaradi pisanja sem prepozno opazila, da se je Dylan spet nekam pobral. Jebentiboga. On je rad sam. Vsaj z nami ni rad. Ni rad z drugimi. Vedno gre na plažo, kjer sem ga našla tudi danes popoldne … Dnevnik morda ni tako priročen kot prava knjiga. V dnevniku ima glavno besedo svet, »resnično življenje«, ne pa pisec. Tistega slikarja si ne bi izmislila. Z njim si nimam kaj pomagati. Dylan bi enostavno lahko šel za pasjimi sledmi. kar je že naredil. Slikar je nesmiselno dejstvo. Razložim kasneje. Svojo drugo knjigo si bom izmislila čisto sama. Kakor Bog prvi dan. Začetek Svetega pisma sem pač prebrala. Nora sem na Mojzesa … Navajam še nekaj naslovov poglavij: Nameravam te narediti normalno; Ljubezen je preplet jemanja in dajanja; Zgodba o sesutju bank, Denar in bog trobita v isti rog; Jaz sem v redu, zdaj pa še drugi; Si se tak rodil ali si se počasi kvaril? ... Roman obsega 275 strani, zadnji zapis je datiran v torek, 21. julija, ob 23.24., na koncu je spremna beseda Tine Bilban: Bizarna resničnost in sublimne misli. Sjoerd Kuyper (Amsterdam, 1952), pisec in prevajalka Katjuša Ručigaj (1973) sta kratko predstavljena na koncu knjige, kjer so navedeni tudi vsi dosedanji naslovi iz knjižne zbirke Z(o)renja+. Za zrenje v knjige in zorenje ob njih ni nikoli prepozno! Pa pridite kaj k nam, v knjižnico! Liljana Klemenčič Duhovno bogatenje in umetniški razvoj V Miheličevi galeriji je bilo 22. septembra praznično. Petdeset let je praznovala likovna sekcija dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj. Odprli so razstavo izbranih del, podelili značke Antona Ažbeta za dolgoletno delo na področju likovne umetnosti in izdali almanah, v katerem so se spomnili tudi umrlih članov: Branka Gorjupa, Marije Gregorc, Rozalije Hojnik, Jožeta Ekarta, Julija Ošlovnika in Rozine Šebetič. Njihova dela pa so predstavili tudi v Miheličevi galeriji. Foto: Črtomir Goznik Značke Antona Ažbeta za dolgoletno delo na področju likovne umetnosti so hkrati zahvala in priznanje. Ves čas delovanja je imela sekcija polno podporo okolja, prav tako Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, strokovno vodstvo in možnost razstavljanja v prostorih muzeja. To se je pokazalo tudi na odprtju razstave, saj se v Miheličevi galeriji že dolgo ni zbralo toliko ljudi. V imenu PMPO je slavljence pozdravil in jim čestital direktor dr. Aleksander Lorenčič. Jubilej priča o ustvarjalnosti članov, vztrajnosti in aktivni, je povedal. Muzej je z veseljem uvrstil odprtje razstave ob obletnici v razstavni koledar Miheličeve galerije. „Vesel sem, da s svojim delovanjem ne nazadnje ohranjate spomin dr. Štee Cobelj, ki je takoj po prihodu v ptujski muzej in prevzemu ravnateljevanja tudi aktivno podpirala delovanje sekcije. Bila pa je tudi mentorica številnim ljubiteljskim slikarjem, številnim umetnikom,“ je izpostavil. DPD Svoboda Ptuj po sto treh letih od ustanovitve še vedno z enako mero zagotavlja možnost osebnega kulturnega izražanja, je poudarila predsednica kulturnega društva DPD Svoboda Ptuj Sanja Selinšek, ki je tudi predstavila likovno sekcijo, ki je začela delovati pred 50 leti. Dr. Štea Cobelj je z amaterskimi likovnimi ustvarjalci navezala stike leta 1976. Rezultat tega mentorstva je tudi zelo plo- dno obdobje z razstavami in katalogi. Poimenovanje po dr. Štei Cobelj je sekcija prevzela leta 1997. Po petdesetih letih delovanja sekcija šteje 23 članov, pretežno upokojencev. Poleti oz. kadar jim vreme dopušča, iščejo motive v naravi. Narava, velika slikarska inspiracija „Kadar slikam v naravi, v največji možni meri uživam v lepoti in dobroti, tudi nevidni. Samo sedim na mestu, se skoncentriram na motiv in ga začutim. Povežem se z njim in s sabo. Možnost, da lahko ljubiteljski slikarji ustvarjamo ter pokažemo svoja dela, je neprecenljiva. Tudi tako opozarjamo nanjo, vzbudimo pozornost,“ je ob neki priložnosti povedala Rozina Šebetič. Člani likovne sekcije dr. Štee Cobelj neutrudno ustvarjajo dela, razstavljajo, ocenjujejo, kje bi lahko poudarili senco, poravnali obzorje, zmehčali oblake, poravnali linije in popravili malenkosti. Ob vseh razstavah na Ptuju, udeležbi na likovnih kolonijah, vsako leto tudi sami organizirajo kolonijo Zelena meja. Ustvarjanje v sekciji jim prinaša kakovostno preživetje prostega časa, duhovno bogatenje, druženje in umetniški razvoj, h kateremu so v zadnjih letih pri- Značke Antona Ažbeta so bronasta, srebrna, zlata in častna Podeljujejo se za več kot 5, 10, 15 in 30 let aktivnega udejstvovanja na področju likovne dejavnosti. Anton Ažbe je bil slovenski slikar, ki se je kot umetnik in pedagog uveljavil tudi v tujini. V Leopold parku v Münchnu so leta 2004 v njegov spomin odkrili doprsni bronasti kip, ki stoji prav tam, kjer je imel umetniški leseni paviljon Ažbetove slikarske šole, ki jo je obiskovalo več kot sto študentov z vsega sveta. Obiskovala sta jo tudi Rihard Jakopič in Matija Jama. Vodja OI JSKD Ptuj Iva Brajović je na slovesnosti ob 50-letnici likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj podelila štiri bronaste značke Antona Ažbeta (Kristina Kolar, Franc Ferčič, Darinka Vreg, Sonja Šmigoc), pet srebrnih (Nada Vrabl, Marija Jakolič, Nada Ivančič, Aleš Likar, Anica Zajšek), pet zlatih (Jožica Flajs, Irena Tušek, Bernarda Kos, Elfrida Brenčič, Mihaela Omladič) in sedem častnih značk (Cecilija Bernjak, Vilma Kac, Jožica Nedeljko, Anica Zupanič, Bogomir Jurtela, Jože Foltin, Franc Simonič) za dolgoletno delo na področju likovne umetnosti. pomogli tudi mentorji, Jože Foltin, Franc Simonič, Dušan Fišer in drugi. To je naša družbena mreža, poudarjajo. Ob jubileju so jim številni zaželeli še veliko lepega in ustvarjalnega navdiha. Spominsko priznanje MO Ptuj Likovnice in likovniki so se zahvalili vsem, ki jih podpirajo pri njihovem ustvarjanju, prav tako pa Foto: Črtomir Goznik Razstavo je odprla ptujska županja Nuška Gajšek, ki je predsednici likovne sekcije dr. Štefke Cobelj Mariji Jakolič (četrta z leve) izročila spominsko priznanje, veliko stekleno statuo, ki bo sekcijo spominjalo na 50 let plodnega in ustvarjalnega delovanja. tudi vsem, ki so jim pomagali pri izdaji almanaha. Ptujska županja Nuška Gajšek, ki je razstavo ob 50-letnici delovanja sekcije tudi odprla, jim je ob tej priložnosti podelila spominsko priznanje MO Ptuj, veliko stekleno statuo, ki jih bo trajno spominjala na ta jubilej, hkrati pa jih spodbujala, da še naprej sebe in okolje bogatijo z likovno zgodbo v različnih načinih in tehnikah ustvarjanja. Kot je povedal eden izmed njihovih mentorjev Jože Foltin, prof. likovne umetnosti, slikajo predvsem v oljni in akrilni tehniki, manj pa v akvarelu. Od motivov pa najraje slikajo krajine, vedute, tihožitja, pa tudi figuralika jim ni tuja. Prav tako se vsi člani, v glavnem so to upokojenci, ki jim je slikanje konjiček, zavedajo, da napredka ni brez izobraževanja. Zato organizirajo likovna srečanja, likovne delavnice, kolonije, razstave ter se udeležujejo dejavnosti, ki jih organizira in spodbuja JSKD RS. Praznovanje 50-letnice delovanja likovne sekcije dr. Štee Cobelj DPD Svoboda Ptuj in odprtje priložnostne razstave je z vrhunsko pesmijo obogatil Komorni moški zbor Ptuj. Na druženju, ki je sledilo uradnemu delu, pa so oživeli številni takšni ali drugačni spomini na skupno delovanje in likovno ustvarjanje. MG Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 30. septembra 2022 11 Krčevina pri Vurbergu z 7. kurentova trgatev Zveze društev kurentov pri družini Plut Mistik v novo sezono odličnosti Na dvorišču domačije Stanka Pluta v Krčevini pri Vurbergu, obdani z vinogradom, sadnim drevjem in cvetjem, so se 24. septembra zbrali udeleženci 7. kurentove trgatve Zveze društev kurentov (ZDK) Ptuj. Lani je potekala na desnem, letos na levem bregu Drave. Člani društev kurentov vsako leto trgatev opravijo v drugem vinogradu kooperanta Ptujske kleti. Kurentova trgatev je predvsem družabnega značaja in uvod v priprave na novo Kurentovanje, je povedal predsednik ZDK Ptuj Aleš Ivančič. Okrog 150 članov iz različnih društev kurentov se je potrudilo pri trgatvi šardoneja in rumenega muškata za nov letnik protokolarnega kurentovega vina – mistik 2022. Preden so se podali med trse, so se okrepčali s kislo juho, po trgatvi pa še z drugimi domačimi mesnimi, sladkimi in tekočimi dobrotami. Predsednik Ivančič je ob tej priložnosti povedal, da jim je v veliko čast, da so letos lahko opravili trgatev vinogradu Stanka Pluta, ki žal letošnje trgatve ni več dočakal. Njegov prispevek k vinogradništvu in vinarstvu tega okolja pa je neprecenljiv in trajen. Z novim mistikom, ki ostaja protokolarno kurentovo vino, bodo predvidoma napolnili od 900 do 1.000 steklenic. Tudi v tej sezoni z njim kletarijo v Ptujski kleti. Letnik 2022 naj bi po njihovih pričakovanjih in pričakovanjih ZDK Ptuj ponovno segal po odličjih na vinskih ocenjevanjih oz. sejmih, kot je to Foto: D. Breznik Kurentova trgatev je predvsem družabna prireditev, hkrati pa tudi uvod v priprave na Kurentovanje 2023, je povedal predsednik ZDK Ptuj Aleš Ivančič. Na fotografiji s člani družine Plut. že bilozadnja štiri leta. Aleš Ivančič je dodal, da naj bi mistik 7. sezone premierno pokusili na odprtju Kurentove hiše, ki bo predvidoma 3. februarja leta 2023. Dela pri njenem urejanju so že tako daleč, da so prepričani, da bo do prihodnjega Kurentovanja že odprla svoja vrata in še dodatno obogatila zgodbo največje slovenske tradicionalne pustne prireditve. Stanko Plut s srcem pri vinogradništvu Foto: D. Breznik Sedma kurentova trgatev je potekala v vinogradu vinogradništva Stanka Pluta v Krčevini pri Vurbergu. Vsako leto trgatev poteka v enem izmed vinogradov kooperantov Ptujske kleti. Za gostitelje, družino Plut, ki so jo predstavljale hčerke Mimica, Valerija in Vesna s partnerji ter otroki, v njihovem imenu je letošnje trga- je pomagal urejati vinograde tudi svojim prijateljem v Slovenskih goricah in Halozah. Ponosen je bil na častno članstvo v Društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Njegovi nasledniki se bodo potrudili, da bodo njegovo delo in zapuščino nadaljevali po najboljših močeh. Tako bodo tudi ohranili lep tradicionalni domači slog več kot 200 let stare hiše, ki jo je oče odkupil od nekdanjega kombinata v izjemno slabem stanju. Bila je tudi brez vode in elektrike, a jo je obnovil in leta 2014 prejel tudi priznanje za ohranjanje tradicije in arhitekturne dediščine MO Ptuj. MG Majšperk z Zbirka predmetov z domačij Skorba z Obeležili 40 let doma krajanov Kolesarjenje, kulinarična razstava in druženje V Skorbi so zadnjo soboto v septembru pripravili praznovanje ob 40-letnici doma krajanov. Druženje so začeli s kolesarskim trimom, ki ga sicer prirejajo vsako leto. Letošnji je sovpadal z obletnico doma krajanov. Kolesarili so tudi s starodobnimi kolesi, pot jih je vodila po vaseh hajdinske občine. Kolesarjenju je sledilo druženje v vaškem domu. Kulturno društvo (KD) Skorba je poskrbelo za kulturni program, predstavili so se ljudske pevke, otroci iz Skorbe in gledališka skupina. Gospodinje so pripravile kulinarično razstavo, ki ni bila samo na ogled, ampak so obiskovalci lahko vse dobrote okušali. Spekle so potice, kvašena peciva, kruhe, skratka same domače dobrote. Razstavo jedi so lično okrasile z jesenskimi detajli, od grozdja, jabolk do starih lončenih posodic in zbirateljskih artiklov. Na ogled so prav tako postavili izdelke, ki nastajajo v delavnicah, ki jih organizirajo med letom (rože iz krep papirja, otroški likovni izdelki, žganje …). „Razstava je bila bogata, pestra, zanimiva, vanjo smo vključili naše različne aktivnosti in dogodke, ki spremljajo vaško življenje skozi leto, od športa in kulture do drugih dejavnosti. Razstavili smo likovne izdelke otrok, ki se udeležujejo delavnic v različnih letnih časih in z različno tematiko. Otroci radi pridejo, tako vrtčevski kot osnovnošolci, tudi iz višjih razredov,“ je povedala predsednica Vaškega odbora in Kulturnega če pozdravila Mimica, je bil letošnji dan trgatve tudi dan spoštljivega spomina na očeta oz. dedka, ki je avgusta letos klonil pod težo bolezni. Pa tako se je veselil letošnje trgatve in vsega, kar vsako leto prinese jesen s svojimi darovi. Stanko Plut je nadvse ljubil vinogradništvo, prve trse je posadil leta 1977, njegovi nasadi so bili že od vsega začetka vzor urejenosti daleč naokrog. Kletaril je za domače potrebe, na številnih ocenjevanjih, tako društvenih, Radgonskem sejmu in na razstavi Dobrote slovenskih kmetij pa je bilo njegovo vino vselej med najbolje ocenjenimi. S svojim izjemnim vinogradniškim znanjem 24 let muzeja Kic V Osnovni šoli Stoperce deluje muzej, poimenovan Kic. Zbirki v sobici, veliki le nekaj kvadratnih metrov, bi sicer težko rekli muzej, to vedo tudi v Stopercah, morda tudi zato ime Kic. Foto: Mojca Vtič Zbirka se ves čas dopolnjuje, saj dedki in babice tudi sedanjih učencev prinesejo kakšen predmet, ki ga ne želijo zavreči, doma pa zanj ni pravega prostora. Foto: MZ Za kulinarične dobrote so poskrbele domače gospodinje. društva Skorba Renata Gabrovec. Skorbčani imajo svoje vaške kletarje, ki poskrbijo za pridelek in nego vaškega vina. Po vasi poberejo grozdje z brajd, nato vse skupaj sprešajo in pridelajo vino. Če ga kaj ostane, iz njega skuhajo žganje. Tega orači na pustnem obhodu podarijo vsaki domačiji. Dvorana in fasada doma čakata osvežitev Dom krajanov, kateremu v čast so priredili septembrsko praznovanje, so v minulih letih s pomočjo občine Hajdina obnovili, kljub temu jih nekaj dela še čaka. Po besedah Gabrovčeve želijo v naslednjih letih urediti še dvorano in fasado. „Dvorano največ uporabljamo kulturniki in športniki, tako za vaje in vadbo kot za prireditve in vaške dogodke. V dvorani je prostora za 150 ljudi (z mizami), če so samo stoli, imamo 250 sedišč. Veseli nas, da se v kulturno društvo vključuje veliko mladih, še posebej jih pritegne gledališka sekcija. Pa tudi sicer, ko organiziramo prireditve, radi sodelujejo pri organizaciji. Spomniti želim na naše pevke, ki so aktivne vse od ustanovitve društva. V okviru KD Skorba delujejo otroška, mladinska in odrasla gledališka skupina, ljudske pevke, recitacijska sekcija in etnografska skupina mautarji oziroma orači, ki se jih na pustni obhod od hiše do hiše odpravi najmanj 30. Vseh članov v društvu nas je okoli 50.“ Poleg kulturnega v Skorbi delujeta še športno društvo z nogometnim klubom s 50-letno tradicijo in tenis klub. Nepogrešljiva pomoč pri dogajanju na vasi so gospodinje. MZ Beseda kic poimenuje majhno leseno kladivo, s katerim so Stoperčani nekdaj razbijali grude zemlje. Izhaja iz besede kij oz. majhnega kija – kijeca, majhen pa je tudi njihov muzej, a zato domačinom nič manj ljub. Pobudnica postavitve in ureditve Kica je bila dolgoletna stoperška učiteljica Vera Planinc. »Zavedamo se, da naš Kic ni muzej, da je etnološka zbirka, vendar ker se muzej sliši imenitneje, smo zbirki nadeli ime muzej Kic.« Zbirka je nastala v okviru projekta Prašne poti pred 24 leti. »Z otroki smo raziskovali stare običaje, iskali stare pesmi in vzniknila je ideja o zbiranju starih predmetov. Prostor smo imeli, veliko predmetov, pripomočkov je s podeželja izginjalo, tudi zaradi tujcev, ki so za majhen denar ali zastonj odnašali našo dediščino.« Stoperčani so se pozivu šole odzvali in kaj kmalu so šolarji imeli polne roke dela s čiščenjem in zaščito ostalin preteklosti. Šolski prostor, v katerem je tudi lončena peč, je napolnjen s starimi predmeti, največ je posode, veliko je tudi čevljarskih pripomočkov, kmetijskega orodja, Veri Planinc so najljubše žrmlje. »Iz otroštva mi je ostal spomin na žrmlje, saj sem vsako jutro hodila k sosedom na žrmlje mlet koruzo in pšenico za kokoši in prašiče. Ob tem so žrmlje povezane s kruhom, zato so mi res drage in posebne,« je dejala dolgoletna učiteljica in vodja več projektov na stoperški šoli, tudi šolskega sadovnjaka. Mali etnološki muzej, ki so ga Stoperčani postavili s pomočjo etnologa Pokrajinskega muzeja Ptuj Andreja Brenceta in v katerem so razstavljeni stari predmeti, ki so jih nabrali po domačijah, je na ogled med krajevnim praznikom v Stopercah, pa tudi po dogovoru. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK Kronika 12 stran 12 petek z 30. septembra 2022 Ptuj z Nevarna dediščina iz druge svetovne vojne V mestu 75 potencialno neeksplodiranih bomb V Evropi vsako leto odkrijejo okoli 50.000 neeksplodiranih letalskih bomb. Preden se jih lotijo strokovnjaki in jih deaktivirajo, je v izogib tragedijam treba evakuirati bližnje prebivalce. Maja lani so tako v Frankfurtu evakuirali približno 25.000 ljudi, da so lahko varno onesposobili 500-kilogramsko bombo, ki je tam ležala vse od druge svetovne vojne. Večina akcij se konča uspešno, zgolj s stroški evakuacije, a žal ne vse. Septembra 1994 je denimo bomba eksplodirala v Berlinu, pri tem pa ubila tri ljudi in poškodovala številne zgradbe, 500-kilogramska bomba pa je bila junija 2010 usodna tudi za tri člane enote za deaktiviranje bomb v Göttingenu. Dvakrat tarča težkega bombardiranja Zadnja leta so tudi v Mariboru, enem najbolj bombardiranih mest nekdanje Jugoslavije, nekajkrat odkrili neeksplodirana sredstva, med drugim na gradbišču za nakupovalnim središčem Europark, kjer je ležala 250-kilogramska, in pri železniških tirih, kjer so našli kar 500-kilogramsko velikanko. Sledile so evakuacije, deaktivacije so bile uspešne. Ena večjih evakuacij se je zgodila tudi leta 2017 na Vurberku, ko je domačin našel in domov pripeljal 250-kilogramsko neeksplodirano letalsko bombo. Tudi takrat se je zgodba srečno končala. A ni nujno, da se bo zmeraj. Kajti bombe iz druge svetovne vojne, ki takrat niso izpolnile svojega namena, ker niso eksplodirale, so še zmeraj med nami. Ležijo zakopane in nevarno prežijo na poseg človeka ali narave. Ptuj so lovska letala sicer večkrat obstreljevala, a prava bombna napada je mesto doživelo dvakrat. »Marca in aprila 1945 so se Nemci umikali preko Save in Drave proti Avstriji, zavezniki so jim to skušali preprečiti, in sicer tako, da so presekali prometne poti. Takrat je bila Slovenija najbolj bombardirana, Anglo-Američani so poleg Maribora, ki je bil že prej pogosta tarča, uničevali še komunikacije v Ljubljani, Dravogradu, na Jesenicah in Ptuju, da bi Nemcem preprečili vrnitev. Osrednji cilj bombardiranja na Ptuju je bil seveda železniški most,« razlaga zgodovinar Sašo Radovanovič, ki je v arhivih v Londonu in Washingtonu odkril številne podatke o zavezniškem bombardiranju Slovenije. Prežijo na poseg človeka ali narave »Prvi bombni napad je Ptuj doživel 14. marca 1945, ko je skupina osmih bombnikov B-17 priletela nad mesto in skušala uničiti oba mostova, železniškega in cestnega. Tri dni kasneje, 17. marca, so bila zaradi slabega vremena odpovedana vsa višinska bombardiranja s težkimi bombniki, zato so nad Ptuj poslali skupino 52 lovskih bombnikov P-38. Njihove bombe so močno poškodovale več lokov železniškega mostu, uničile železniški nadvoz, tračnice na več mestih in blokirale glavno železniško progo. Poškodovale so tudi železniške delavnice in uničile več kot 20 vagonov na ranžirni postaji. V prvem napadu so letala odvrgla približno 128, v drugem pa 400 250-kilogramskih bomb.« Kar je bilo, je bilo, vojna pač terja svoj davek. Poškodovano infrastrukturo, tudi bližnjo Mladiko, ki so jo zadele bombe, namenjene železniškemu mostu, in povsem uničile ostrešje in mansardo stavbe, prizanesle pa niti drugemu Foto: National Archives London Izvidniški posnetek iz 21. marca 1945, ki prikazuje bombne kraterje okoli obeh ptujskih mostov, še posebej okoli železniškega. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije Poškodovani minoritski samostan V oktobru burja, mraz, januarja sončen čas. Foto: National Archives London Trenutek, ko so britanske rakete poletele proti vurberškemu gradu. Film o raketiranju Vurberka Britanci so februarja 1945 sklenili uničiti vurberški grad in s tem onemogočiti delovanje nacistične politične šole, ki je imela v njem svoj sedež. Zgodovinar Sašo Radovanovič je v londonskem nacionalnem arhivu (National Archives London) odkril izjemen dokumentarni film, ki so ga posneli piloti kraljevega vojnega letalstva, prikazuje pa, kako so rakete poletele proti gradu Vurberk in ga usodno zadele. nadstropju, so po vojni obnovili, manj ali nič pa je znanega, koliko neeksplodiranih bomb jim je uspelo odstraniti. »Če upoštevamo statistiko, ki pravi, da se ni aktivirala vsaka sedma britanska bomba, to pomeni, da jih iz prvega napada ni eksplodiralo 18, iz drugega pa 57. Potencialno imamo torej 75 bomb, ki lahko še vedno ležijo zasute med stavbami, pod novogradnjami, v Dravi in po okoliških njivah, kar predstavlja veliko nevarnost pri vsakem gradbenem posegu pa tudi pri morebitnem potresu. V izogib nesrečam in stroškom ob evakuacijah bi bilo po moje pametno narediti pregled, kam točno so padle bombe, kar se da na osnovi zavezniških podatkov in posnetkov, nato pa tista območja ustrezno zavarovati,« je poudaril sogovornik. Senka Dreu Danes bo oblačno in deževno, pojavljale se bodo nevihte z nalivi, ki bodo verjetnejše na zahodu Slovenije. Manj dežja bo na severovzhodu. Ob morju bo še pihal šibak do zmeren jugo. Jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 12 do 19, ob morju do 21 °C. OBETI: Do sobote zjutraj bo dež večinoma ponehal. Napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK Karting Rekordno število kartistov na deževni dirki Stran 14 Rokomet Lanski pokalni poraz s Krko še ni pozabljen Stran 14 stran 13 Atletika V najmnožičnejši disciplini najboljša članica AK Ptuj Stran 15 Nogomet Po kriznem sestanku do izenačenja Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 2. SNL, zaostala tekma 8. kroga Šumarji s Koroškega z njihovim najbolj priljubljenim izidom Fužinar Vzajemci – Aluminij 0:1 (0:0) »Vedno izhajamo iz obrambe« Nik Marinšek, Aluminij: »Bili smo pripravljeni na težko igrišče, a so domačini z zelo agresivno igro takoj prevzeli pobudo. Potem smo vendarle vzeli niti igre v svoje roke in zasluženo zmagali. Ob doseženem golu iz penala smo imeli še kar nekaj dobrih priložnosti, ki jih sicer nismo izkoristili, a glavni cilj – osvojitev treh točk – smo dosegli. Vedno izhajamo iz obrambe: če gola ne dobimo, lahko z našo kakovostjo v napadu vedno vsaj kakšnega dosežemo. Veliko sem že razmišljal o tem, da smo uspešnejši v gosteh, a pravega odgovora na vprašanje, zakaj je tako, nimam. Delamo pa vse, da bi bili tako uspešni tudi doma, to je naš cilj.« Robert Pevnik, trener Aluminija: »Razen uvodnih minut smo imeli celotno tekmo pod kontrolo in smo bili boljši tekmec na igrišču. Zmaga je povsem zaslužena, morali pa bi tekmo odločiti že veliko pred zaključnim žvižgom sodnika – priložnosti smo imeli več kot dovolj. A tudi minimalna zmaga je dobrodošla, v težkih razmerah je celo še bolj sladka. Trenutno igramo v res dobri formi, tako da imamo v trenerskem štabu kar sladke skrbi glede sestave moštva – komurkoli ponudimo priložnost, jo izkoristi. Če kakšen igralec ali dva manjkata, jih tisti, ki vskočijo, enakovredno nadomestijo.« STRELEC: 0:1 Marinšek (61., z 11 m). FUŽINAR VZAJEMCI: Marčič, Pesjak, Cener (od 88. Krevh), Plaznik, Paradiž, Svržnjak (od 79. Offei Gyimaha), Mpanzu, Jozić (od 68. Posinković), Ibrian (od 79. Krivec), Turičnik (od 68. Grešovnik), Vujčić. Trener: Simon Oblak. ALUMINIJ: Banić, Jovan, Koblar, Crnčec, Frešer (od 64. Gorenak), Jagić, Borovnik (od 64. Schaubach), Brest (od 76. Bizjak), Katuša (od 88. Munić), Marinšek, Skiba (od 76. Baskera). Trener: Robert Pevnik. Nogometaše Aluminija je med tednom čakala zaostala tekma 8. kroga proti Fužinarju, ki je bila pred desetimi dnevi prestavljena zaradi močnega naliva in razmočenega igrišča. Tokrat je bilo stanje zelenice ne- Nik Marinšek je z golom na Ravnah na Koroškem v svojo statistiko doseženih golov vpisal že osmico. 2. SNL 1. KRKA 2. ALUMINIJ 3. NAFTA 1903 4. ROGAŠKA 5. VITANEST BILJE 6. ILIRIJA 1911 7. BELTINCI TRATNJEK 8. K. E. BISTRICA 9. PRIMORJE 10. RUDAR VELENJE 11. JADRAN DEKANI 12. FUŽINAR 13. KRŠKO 14. ROLTEK DOB 15. B. GROSUPLJE 16. TRIGLAV KRANJ Foto: Črtomir Goznik 8 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 8 7 9 9 7 7 6 5 5 2 3 3 2 2 2 3 2 1 1 1 1 1 2 3 1 5 2 2 4 3 3 0 2 4 2 1 0 1 1 1 3 2 4 4 3 4 4 6 4 2 6 7 15:3 13:4 21:8 14:7 18:20 12:7 14:14 8:11 9:14 13:14 8:9 15:20 10:14 9:12 8:16 4:18 22 22 20 18 16 11 11 11 10 9 9 9 8 7 5 4 koliko boljše, a igralna površina tudi v sredo zaradi blata ni omogočala kakšne posebno tekoče igre. Trener Aluminija Robert Pevnik, ki se je po prestani bolezni ponovno vrnil ob igrišče, je v začetni postavi glede na tekmo z Bistrico naredil le eno menjavo, Tina Martića (kazen štirih kartonov) je zamenjal Marko Brest, ki se je vrnil z reprezentančne Devet krogov, le štirje rezultati Nogometaši Aluminija imajo po devetih odigranih krogih zanimivo statistiko doseženih rezultatov: - štirikrat so zmagali z izidom 1:0 (Rogaška, Rudar, Brinje, Fužinar), - trikrat so zmagali z izidom 3:1 (Krško, Nafta, Bistrica), - enkrat so igrali 0:0 (Ilirija), - enkrat so izgubili 0:1 (Triglav). akcije. Bolje so srečanje začeli domačini, ki so se v prvih 15 minutah znašli v treh lepih situacijah, ki pa jih niso uspeli realizirati, oz. je bil na mestu vratar Banić. V nadaljevanju se je tehtnica nagnila na stran gostov, ki so že do polčasa prevzeli vajeti igre v svoje roke, v nadaljevanju pa so povsem zagospodarili na igrišču. Edini gol na tekmi so dosegli iz penala, ki ga je sodnik Darjan Kovačič dosodil po prekršku enega izmed domačih branilcev nad prodirajočim Markom Brestom – Nogomet z 1., 2., 3. SNL Šumarji v goste starejšemu izmed bratov Gajser Po reprezentančnem premoru, ki je med slovenske ljubitelje nogometa vnesel precej pozitivnih občutkov (Slovenci so obstali v drugem kakovostnem razredu Lige narodov, končni vrstni red v skupini je naslednji: 1. Srbija, 2. Norveška, 3. Slovenija, 4. Švedska), se bo pozornost znova obrnila h klubskemu dogajanju. V 1. ligi v 11. krogu kakšnega resničnega derbija ni na sporedu, še najbolj izenačen bi lahko bil obračun ekip iz sredine lestvice med Domžalami (6. mesto) in Muro (5.). Obe ekipi sta nezadovoljni z dosedanjim razpletom sezone, točke pa sta kot po pravilu izgubljali na tekmah, kjer sta imeli zvečine kontrolo nad dogajanjem. Trenutki dekoncentracije so jih drago stali, posledica pa je že močno tresenje stolčka trenerja Mure Damirja Čontale. Na videz je v taboru Domžal bolj mirno, a tudi Simon Rožman zagotovo nima povsem mirnega spanca. Olimpija, Celje, Koper in Maribor bodo favoriti v tekmah s tekmeci iz spodnjega dela lestvice (Taborom, Kalcerjem, Bravom in Gorico), a bi le za redko katero od teh ekip upali dati roko v ogenj. Dosedanje izkušnje nas učijo, da lahko vsak premaga vsakogar. Maribor se počasi sestavlja, na zadnjih petih tekmah so trikrat zmagali in dvakrat remizirali, nedvomno se pri vijoličastih želijo tudi iz Nove Gorice vrniti s polnim izkupičkom. Bo šlo tudi v šesto? V 2. ligi čaka moštvo Aluminija težko gostovanje v Prekmurju, v Beltincih. Iz prvega podobnega, v Lendavi, so se šumarji vrnili s polnim izkupičkom, na nekaj podobnega pa računajo tudi v nedeljo. Moštvo iz Beltincev kot trener vodi nekdanji igralec Aluminija Damjan Gajser, ki je s svojimi varovanci v uvodnih petih tekmah osvojil kar 10 točk. Odličnemu uvodu je sledilo manj bleščeče nadaljevanje in v naslednjih štirih tekmah so kanarčki iz beltinške šume svojemu izkupičku dodali le še eno samo točko (remi z Ilirijo, porazi pa s Krko, Krškim in Rogaško). Šumarji pa se nočejo zanašati zgolj na slabo serijo naslednjih tekmecev, ampak svoje razloge za optimizem črpajo iz dejstva, da so v dosedanjih petih gostovanjih prav tolikokrat zmagali, nazadnje v sredo na Ravnah! »Tudi v Beltince gremo z jasnim ciljem, osvojitvijo treh točk. Pa s tem nikakor ne podcenjujemo Beltinčanov: spoštujemo njihove dosežke, a verjamemo v naše moštvo in našo zgodbo. Imamo homogeno zasedbo, ki zna odigrati tudi na rezultat, 2. SNL, 10. krog: Beltinci Klima Tratnjek – Aluminij (v nedeljo ob 13.00), Kety Emmi&Impol Bistrica - Brinje Grosuplje (v nedeljo ob 15.30). 3. SNL – vzhod, 7. krog: Drava Ptuj – Avto Rajh Ljutomer (v soboto ob 15.30). zavedamo pa se, da bo to treba potrditi na igrišču,« je dejal trener Aluminija Robert Pevnik. Pred pomembnim obračunom so tudi Bistričani, ki bodo v derbiju novincev v ligi gostili ekipo Brinje Grosuplje. Štajerci so bili doslej uspešnejši, saj so zbrali 11 točk, Brinje le 5. zanesljiv izvajalec je bil kapetan Nik Marinšek. Z osvojenimi tremi točkami so se šumarji na vrhu izenačili s Krko, ki pa ima tekmo manj (čaka jo še gostova- nje pri Rolteku). V nedeljo čaka šumarje naslednje gostovanje, v 10. krogu bodo ob 13. uri igrali v Beltincih. JM Ples Zmagovit začetek nove sezone za Ano in Vincenza Ana Ekart in Vincenzo Chianese sta novo tekmovalno sezono začela v bolgarskem mestu Jambolu. V standardnih plesih sta zmagala, v latinskoameriških pa osvojila drugo mesto. Prvo mesto sta osvojila njuna trenerja in finalista svetovnih prvenstev Alina Nowak in Edgar Marcos Borjas. Naslednja tekma, ki se je bosta udeležila, je veliko mednarodno tekmovanje v Kopru (od 6. do 9. oktobra). Finale latinskoameriških plesov bo v petek, standardnih pa v nedeljo. Tekmovalo bo več kot 200 članskih parov, med njimi bodo tudi finalisti svetovnih prvenstev. UR Na Ptuju gostujejo drugouvrščeni Ljutomerčani, derbi v Slovenskih Konjicah V vzhodni skupini 3. lige bo derbi kroga odigran v Slovenskih Konjicah, kjer pri domači Dravinji (3. mesto) gostuje vodilni Zavrč. Ekipi na lestvici ločita le točki (14 – 16), zato bo šlo še toliko bolj »na nož«. Na Mestnem stadionu bodo dravaši gostili zasedbo iz Ljutomera. Drava je še edina neporažena v ligi, a ima kar štiri točke manj od Prlekov (11 – 15). Razlog so številni remiji, kar pet so jih v dosedanjih sedmih krogih vpisali varovanci trenerja Aleša Čeha. Je čas za tretjo zmago v sezoni? JM Zmagovalci velikega plesnega tekmovanja v Bolgariji: Edgar Marcos Borjas, Ana Ekart, Alina Nowak in Vincenzo Chianese Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija 14 petek z 30. septembra 2022 Foto: Črtomir Goznik Jan Skledar (AMD Ptuj) – državni prvak v razredu KZ2 Foto: Črtomir Goznik Nik Trobec (AMD Ptuj) – državni prvak v razredu Rotax Junior Max Karting z Zadnja letošnja dirka DP v Slovenji vasi Končni vrstni red v DP z uvrstitvami vseh predstavnikov AMD Ptuj (16) in AMD Hajdina (2): Rekordno število kartistov na deževni dirki Pogled na bokse v AMZS Centru kartinga in moto športa v Slovenji vasi je v nedeljo nakazoval, da gre za velik športni dogodek, saj je bil prostor, namenjen spremljevalcem, zapolnjen do zadnjega kotička. To potrjuje tudi število prijavljenih voznikov kartinga, saj jih je organizator imel na spisku kar 98, kar je rekord novega dirkališča. Na mednarodnih dirkah so tokrat na mokri stezi svoje znanje potrjevali vozniki in voznice iz šestih držav, tekmovanje je namreč štelo za CEZ prvenstvo, slovensko državno prvenstvo, SSC Sportstil prvenstvo in RMC Austria – avstrijsko državno prvenstvo. Ta so v Slovenjo vas pripeljala od otrok začetnikov do velemojstrov kartinga. Vsi so imeli za izziv čim hitreje odpeljati tri dirke, ki so v glavnem potekale v deževnem vremenu. O težavnih vremenskih pogojih in organizaciji tekmovanja je predsednik Avto moto društva Ptuj Uroš Langerholc povedal: »Deževne dirke so bile še dodatno naporne, saj so morali člani ekip voznikom posebej pripraviti motorje in kolesa za mokro vreme. Voziti v takšnih pogojih je nekaj posebnega in zelo zahtevnega. Tudi za nas organizatorje je bila takšna dirka še dodatno obremenjujoča, a moram pohvaliti naše športne funkcionarje in sodnike, da so dobro in vestno opravili svoje naloge.« Tri ptujske in ena hajdinska zmaga Avto moto društvo Ptuj je izpeljalo zadnjo, četrto letošnjo dirko za državno prvenstvo, na kateri so vozniki in voznice lovili posamezne na- Rokomet z Jeruzalem Ormož, Liga NLB slove, prav tako pa je bil še odprt boj za naslov ekipnih državnih prvakov. To je ob pestrem mednarodnem dogajanju na 1005 metrov dolgi stezi dajalo dodaten čar tekmovanju, ki je prineslo veliko uspeha tudi domačim tekmovalcem. V razredu Rotax Micro Max je vse tri posamezne dirke za skupno zmago dobil Maj Haladea Tušek (AMD Ptuj). Zelo dobro je ponovno vozil mladi Nik Trobec (AMD Ptuj), ki je zmagal v razredu Rotax Junior Max. Tretjo zmago za ptujsko društvo je tokrat nekoliko presenetljivo, vendar z odličnimi vožnjami v razredu KZ2 dosegel izkušeni Karim Greblo, ki mu je na drugem mestu sledil Jan Skledar (AMD Ptuj). V razredu Rotax Senior Max se je na tokratni dirki s skupno zmago najbolj izkazal Dimitrij Mlakar (AMD Hajdina), tretji pa je bil v tem razredu Taj Kovačič (AMD Ptuj). Trenutno najboljši voznik kartinga v Sloveniji Xen De Ruwe (AKK Sportstil) je dokazal svoj talent in kakovost s suvereno zmago v ra- zredu Rotax DD2, v katerem je bil drugi Matic Kolmanič (AMD Ptuj). Za AMD Ptuj trije posamezni in ekipni naslov Zbiranje točk na štirih dirkah za državno prvenstvo je določilo posamezne in ekipne slovenske prvake. V vrstah AMD Ptuj so imeli v sezoni 2022 kar 16 voznikov kartinga, ki so na koncu zasedli tri prva, eno drugo in dve tretji mesti. Naslove državnih prvakov so si privozili Maj Haladea Tušek v razredu Rotax Micro Max, Nik Trobec v razredu Rotax Junior Max in Jan Skledar v razredu KZ2. Slednji se je z naslovom državnega prvaka poslovil od aktivnega tekmovanja v kartingu. Ob teh treh zmagovalci je iz AMD Ptuj bil drugi Matic Kolmanič v razredu Rotax DD2, medtem ko sta tretji mesti zasedla Taj Kovačič v razredu Rotax Senior Max in Karim Greblo v KZ2. Tek z Lotmerški trail tek »S septembrskim izkupičkom smo lahko zadovoljni. Bili bi še bolj, če ne bi v Zlatorogu prišlo do hujše poškodbe Tilna Kosija, ki bo z rokometnih igrišč odsoten do konca leta. Kosija je proti Slovenj Gradcu zelo dobro nadomestil Miha Kolmančič, ki bo v nadaljevanju sezone skupaj z Gašperjem Hebarjem tvoril dvojec, ki bo organiziral ormoško igro v napadu. Ko dobro štartamo v sezono, je po navadi celotna sezona zelo dobra – vsi skupaj verjamemo, da bo tako tudi v tej sezoni. Natančnejši odgovor pa bomo dobili že v naslednjih 14 dneh, ko nas čakata tekmi proti Krki v gosteh in proti Krškemu doma,« se je že naslednjih dveh tekem dotaknil trener Saša Prapotnik. V soboto, 1. oktobra, Ormožane ob 18. uri v Novem mestu čaka Krka, ki je minulo sezono prebila v 1. B-ligi, letos pa znova sestavila močno zasedbo. »Krka ima v svojih vrstah številne prekaljene 1. A-ligaške igralce. Tem so dodali še nekaj tujcev in ne čudi, da so v 1. krogu imeli v Marofu na kolenih aktualne državne prvake iz Celja. Nanje se pripravljamo na podlagi videoposnetkov njihovih tekem proti Celju in Krškemu. Menim, da je pred nami zelo zanimiva tekma. Seveda še nismo pozabili lanskega poraza proti Krki v pokalnem tekmovanju, pa čeprav je naš tekmec takrat igral ligo nižje. Še vedno bomo pogrešali Gašperja Pungartnika, ki se bo v ekipo vrnil v roku 14 dni. Kosi je končal z nastopi v letošnjem letu, pod vprašajem je tudi nastop vratarja Alena Skledarja. Prav pri naših vratarjih je še vedno največja rezerva: zaenkrat še na nobeni tekmi niso pokazali svojega potenciala, mogoče pa jim to uspe že v soboto proti Krki. Ob naši pravi igri – predvsem v obrambi – lahko pridemo do prvih gostujočih točk v tem prvenstvu, zavedamo pa se, da pot do zmage ne bo lahka. Prav nasprotno. Se že veselimo tekme, da vidimo, kje smo in na kaj lahko računamo v tej sezoni,« je še dodal Prapotnik. Vzdušje v ekipi je zelo dobro, ekipo je na treningih obiskal tudi Kosi, ki je prestal že dve operaciji, žal pa se ne bo ustavilo pri tem številu. Kljub novi poškodbi pa „Tiki“ na vse gleda pozitivno in se že veseli vrnitve na rokometna igrišča. Uroš Krstič Športna zveza Ljutomer in Občina Ljutomer sta v okviru dneva slovenskega športa pripravili 6. »Lotmerški trail« tek, s sodelovanjem 109 tekačev različnih starosti. Mlajše kategorije rekreativcev so se podale na 300, 600 in 1200 metrov dolgo stezo, ki je potekala v Parku 1. slovenskega tabora, člani in članice pa so se merili na progi dolgi 7.500 metrov – ob reki Ščavnici do Cezanjevcev in nazaj. Med člani je v absolutni konkurenci slavil Aljaž - Rotax Micro Max: 1. Maj Tušek Haladea (Ptuj) 295, 2. Timon Grgič (Sportstil) 185, 3. Filip Žerak Ferk (Hajdina) 157 točk … - Rotax Mini: 1. Jure Levar 229, 2. Nik Brecelj (oba Šlander Celje) 226, 3. BoltaTaras Telebak (Sportstil) 192, 4. Maj Rakuša (Ptuj) 167 točk … - Rotax Junior: 1. Nik Trobec (Ptuj) 246, 2. Aleksandar Bogunović (ABA Racing) 225, 3. Tai Šiler (Šlander Celje) 204, … 7. Anja Levar (Ptuj) 88 točk ... - Rotax Max: 1. Mai Sadar (Šlander Celje) 266, 2. Dimitrij Mlakar (Hajdina) 224, 3. Taj Kovačič 217, 4. Kaja Kralj (oba Ptuj) 146 točk … - Rotax DD2: 1. Xen De Ruwe (AKK Sportstil) 300, 2. Matic Kolmanič (Ptuj) 180, 3. Primož Matelic (Šlander Celje) 177, 4 David Brunčič 157, 5 Daniel Brunčič 141, 6. Primož Hroval (vsi Ptuj) 134 točk … - KZ2: 1. Jan Skledar (Ptuj) 236, 2. Sara Markučič (Šlander Celje) 209, 3. Karim Greblo 183, 4. Amadej Kmetec 155, 5. Primož Gardelin 134, 6. Janez Vok 106, 7. Jan Ternjak Harc (vsi Ptuj) 83 točk … Vsi ti uspehi in dobri rezultati ostalih voznikov so AMD Ptuj prinesli dovolj točk za nov velik uspeh – naslov ekipnih državnih prvakov v kartingu za sezono 2022! Po tem uspehu je Uroš Langerholc dejal: »Za nas je naslov ekipnih državnih prvakov v kartingu res velik uspeh. V našem društvu smo imeli v minuli sezoni 16 voznikov, ki so bili skorajda vsi pri vrhu v svojih dirkaških razredih in vsak med njimi je prispeval svoj delček k ekipnemu uspehu. Ob tem sem vesel tudi tega, da nam je uspelo osvojiti tri državne naslove v posameznih razredih, kar kaže, da imamo v našem društvu zares dobre voznike kartinga.« V minuli sezoni sta lepe uspehe zabeležila tudi predstavnika AMD Hajdina. V razredu Rotax Senior Max je bil zelo dober drugi Dimitrij Mlakar, medtem ko je v razredu Rotax Micro Max Filip Ferk Žerak zasedel tretje mesto. David Breznik Šah z HIT Open Lanski pokalni poraz še Pri članih najboljši Ormožan Aljaž Novak ni pozabljen Rokometaši Jeruzalema so uspešno zaključili uvodni mesec v sezoni 2022/23, na treh tekmah proti precej močnim tekmecem so zabeležili dve domači zmagi (Maribor, Slovenj Gradec) in en poraz v gosteh (Celje). stran 14 Beljavski odlično branil barve ptujskega društva Novak (AK Ormož), ki je za progo potreboval 29 minut in 11 sekund, le dve sekundi za njim je zaostal Matjaž Rus (AK Pomurje), tretji pa je bil s štirimi sekundami zaostanka Danilo Magdič iz Noršincev pri Ljutomeru. Med ženskami je slavila Anita Rižnar iz Globoke pri Ljutomeru (34:15) pred Saro Rojnik iz Veržeja (37:36). Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, najboljši trije v absolutni kategoriji pa še pokale. Medalje in pokale sta podeljevala predsednik ŠZ Ljutomer Miroslav Rauter in podžupan občine Ljutomer Janko Špindler. Neumorni organizatorji Šahovskega kluba Nova Gorica so v času od 16. do 22. septembra izvedli že 26. mednarodni turnir HIT Open Nova Gorica. Na njem je sodelovalo 98 šahistk in šahistov iz kar 23 držav, celo iz Kanade, Indije, ZDA, Singapurja ... Seveda je bilo največje slovensko zastopstvo z 38 udeleženci, NŠ med njimi je odlično nastopil član Šahovskega društva Ptuj, VM Aleksander Beljavski. Foto: NŠ Najboljši trije v absolutni konkurenci – Aljaž Novak, Matjaž Rus in Danilo Magdič (skrajno levo je Janko Špindler, skrajno desno pa Miroslav Rauter) Na prvem turnirju leta 1996 je nastopilo 61 udeležencev, od tega 5 velemojstrov in 10 mednarodnih mojstrov. Takrat si organizatorji gotovo niso predstavljali, da bo turnir rastel iz leta v leto in da bo skoraj praznoval 30-letnico (zaradi covida leta 2021 ni bil odigran). Leta 1997 je bil turnir kakovostno najmočnejši, saj je sodelovalo kar 24 velemojstrov in 17 mednarodnih mojstrov. Največ, kar po 161 udeležencev, pa je sodelovalo leta 2019 in 2020 (na obeh turnirjih skupaj 22 VM in 15 MM). Od Slovencev je največ zmag dosegel VM Duško Pavasovič, kar pet. Med zmagovalce se je leta 2015 vpisal tudi član ŠD Ptuj, VM Aleksander Beljavski, ki je na letošnjem turnirju kot peti nosilec ob koncu s 6 Foto: arhiv društva Aleksander Beljavski (ŠD Ptuj) točkami osvojil 6. do 15. mesto. To je vsekakor lep uspeh glede na situacijo v njegovi rodni Ukrajini, ko so misli gotovo večkrat odtavale k njegovim domačim, prijateljem, znancem. Začel je nekoliko bolj skromno in v petih krogih zbral štiri remije in doživel en poraz. V zadnjih štirih krogih je dosegel štiri suverene zmage in samo za pol točke ostal pod stopničkami. Zanimiv je podatek, da je 1. nosilec, italijanski VM Lorenzo Lodici, osvojil šele 21. mesto, Beljavski pa je bil med devetimi velemojstri tretji. Končni vrstni red: 1. (12.) MM Matthew Vadsworth (V. Britanija) 7 točk, 2. (9.) MM Vignir V. Stefanson (Islandija) 6,5, 3. (4.) MM Min J. Seo (Švedska) 6,5 … 6. - 15. (5.) VM Aleksander Beljavski (Slovenija, ŠD Ptuj) 6 točk … Silva Razlag Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport mladih, rekreacija petek z 30. septembra 2022 15 Atletika z Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U-14 V najmnožičnejši disciplini najboljša članica AK Ptuj V Kopru je v organizaciji domačega kluba v soboto in nedeljo potekalo Prvenstvo Slovenije za pionirke in pionirje v konkurencah U-14 in U-12. Samo v konkurenci U-14 (letniki 2009 in 2010) je nastopilo 370 mladih iz 47 slovenskih klubov. Iz Atletskega kluba Ptuj so se tekmovanja udeležili z deveterico članov, vsi so nastopali v starejši starostni kategoriji. Tekmovanje je potekalo v hladnem in deževnem vremenu, za nameček v Kopru na stadionu ni pokritih površin, česar mladi tekmovalci niso vajeni. Razmere najbolje oriše podatek, da je bil stadion v nedeljo dvakrat poplavljen, zaradi česar so morali zamakniti nekatere štarte. Daleč največji uspeh je dosegla Ana Čurin Prapotnik, ki je v najmnožičnejši disciplini tekmovanja – teku deklet na 60 metrov, nastopilo je kar 110 mladih atletinj – prehitela vso konkurenco in osvojila naslov državne prvakinje! V predtekmovanju, kjer so bila dekleta razporejena v 14 skupin, si je najboljši čas (8,23 s) delila z Živo Pfeifer iz Sežane, v finalu pa je pridobila še nekaj stotink ter je s časom 8,08 s zanesljivo zmagala Rezultati članov AK Ptuj, pionirke U-14: - 60 m (110): 1. Ana Čurin Prapotnik 8,08 s, 11. Živa Majdič 8,63 s, 75. Sara Horvat 9,65 s, 83. Lea Krajnc 9,80 s … - 200 m (104): 2. Ana Čurin Prapotnik 26,36 s, 11. Živa Majdič 28,33 s ... - daljina (64): 29. Larisa Vrabl 4,32 m, 44. Sara Horvat 4,04 m … - 60 m ovire (21): 13. Larisa Vrabl 10,78 s … Andraž Rajher (AK Ptuj) je v Velenju slavil v metu 6-kg orodij, kladiva in krogle. Atletski pokal za starejše mladice: osebna rekorda Rajherja Pionirska zasedba AK Ptuj na tekmovanju v Kopru (Pfeiferjeva je bila druga z izidom 8,19 s). Uspešne nastope tekmovalk AK Ptuj je v tej disciplini z uvrstitvijo v mali finale dopolnila Živa Majdič, ki je osvojila končno 11. mesto. - 4 x 100 m (23): 7. Ptuj (Krajnc, Horvat, Majdič, Čurin Prapotnik) 54,70 s ... pionirji U-14: - 4 x 100 m (6): 3. Ptuj (Lovše, Žitnik Rogelj, Erman, Žuran) 54,12 s ... - 60 m (34): 7. Aleks Žitnik Rogelj 8,50 s, 18. Jan Erman 9.00 s … - 200 m (38 tekmovalcev): 10. Jaka Žuran 27,94, 12. Aleks Žitnik Rogelj 28,06, 16. Jan Erman 28,60 s ... - 1000 m (15): 13. Jaka Žuran 3.24,90 min ... Atletika z Balkanske igre v Grčiji Ptujski veterani zelo uspešni v Solunu Na balkanskih igrah v Solunu je v atletiki tekmovala močna ekipa veteranske sekcije Atletskega kluba Ptuj, ki so jo sestavljali Marko Sluga (M-85), Koren Dušan (M-65), Miki Trojica članov AK Ptuj je nastopila na reprezentančnem tekmovanju na Češkem. Prstec (M-65), Branimir Komel (M60), Aljaž Klarič (M-45), Andreja Rojs (W-45), Barbara Gačnik (W-40) in Karmen Grnjak (W-35). Ptujčani so bili zelo uspešni, saj so skupno osvo- Dobitniki medalj iz AK Ptuj: Marko Sluga (1. mesto met kladiva, 1. mesto suvanje krogle, 1. mesto met kopja, 1. mesto met gire), Miki Prstec (1. mesto met diska, 1. mesto met kladiva, 1. mesto suvanje krogle), Dušan Koren (1. mesto met kopja, 2. mesto met kladiva, 2. mesto met gire), Barbara Gačnik (1. mesto 80 metrov z ovirami, 1. mesto skok v višino, 2. mesto skok v daljino, 3. mesto 400 metrov z ovirami), Karmen Grnjak (1. mesto skok v višino, 1. mesto skok v daljino), Andreja Rojs (3. mesto met kladiva). Omenjeni ptujski dekleti sta odlično nastopali tudi v teku na 200 metrov, kjer je Ana osvojila drugo, Živa pa 11. mesto. Zmagala je Živa Pfeifer z rezultatom 26,08 s. „Ana je bila res v ospredju, naredila je rezultata, ki izstopata, ostali pa so tekmovali v okviru svojih trenutnih zmožnosti. Dodal bi, da mladi atleti in atletinje v tej starostni kategoriji niso navajeni trenirati v takšnih pogojih, posledično je bila tudi tekma v dežju in nizkih temperaturah zanje zelo naporna,“ je dejal trener v AK Ptuj Gorazd Rajher in dodal: „Letošnja sezona je tako pri koncu, sedaj so misli že usmerjene v regeneracijo in priprave na sezono 2023, kjer že imamo zastavljene nove cilje.“ JM jili izjemnih 17 medalj! Najuspešnejša sta bila Miki Prstec s tremi zlatimi in Marko Sluga s štirimi zlatimi medaljami. Veteranska atletika je zelo popularna in razširjena, kar nakazuje tudi podatek, da je skupno v Solunu tekmovalo 875 atletov in atletinj iz 25 držav. Med njimi je Slovenijo zastopalo 47 atletskih navdušencev, ki so skupno osvojili 84 medalj. Ptujčani so bili v slovenski ekipi med najuspešnejšimi, saj so prispevali sedemnajst medalj. Največ medalj je na tekmovanju sicer osvojila Grčija, pri kateri se je številka ustavila šele pri 292 osvojenih medaljah. Po uspešnih nastopih v Grčiji čaka nekatere ptujske atlete veterane 5. oktobra v Ljubljani metalski peteroboj, medtem ko bosta Marko Sluga in Miki Prstec v novembru tekmovala in lovila nove rekorde na Panpacifiških igrah v Avstraliji. V Velenju je konec tedna potekalo tekmovanja za pokal Slovenije za starejše mladince. Iz ptujskega kluba je Andraž Rajher slavil v metu kladiva (60,95 m), v metu krogle pa je osvojil 3. mesto z rezultatom 13,13 m. V teku na 400 metrov je Marcel Merc (50,83 s) zasedel peto, Blaž Jurgec pa osmo mesto (53,31 s). Sara Šeruga je tekmovala v teku na 400 metrov (7. mesto, 1.03,01 min). Med 16 klubi je AK Ptuj s 35 točkami zasedel 9. mesto. Zaključno tekmovanje sezone je potekalo v okrnjeni konkurenci in v zahtevnih vremenskih razmerah, kljub temu pa je Andraž z dvema osebnima rekordoma v metanju 6-kg orodij (na tekmovanjih svoje starostne kategorije jih bo metal šele čez dve leti, op. a.) nakazal dobre možnosti za nadaljnji napredek. V teku na 400 metrov je presenetljivo dober rezultat uspel Marcelu. Za nastop v Velenju je bil predviden tudi Anej Čurin Prapotnik, a je nekaj dni prej staknil poškodbo na dlani in je že zaključil sezono. Strelstvo z Peteroboj reprezentanc pionirjev in pionirk na Češkem V Znojmu na Češkem (ob avstrijsko-češki meji) je potekal peteroboj pionirskih reprezentanc Češke, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. V dresu z državnim grbom so nastopili trije člani AK Ptuj, in sicer Tia Kelc, Taja Pučko in Gašper Plavec. Za vse je bila izkušnja nastopa v reprezentanci nagrada za dosedanje delo in lep zaključek pionirske kariere. Tia je v metu kladiva z dobrim dosežkom 45,00 metra zasedla 4. mesto, Gašper je v metu krogle z osebnim rekordom 13,91 metra zasedel 6. mesto, Taja pa je v skoku v daljino z rezultatom 5,04 metra (eden veljaven in dva neveljavna poskusa) osvojila 9. mesto. Veteransko prvenstvo 2022 Do državnega naslova Ptujčana Mojzerjeva in Stražišar ter Ormožanka Meletova Minulo nedeljo je na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo veteransko prvenstvo 2022 v streljanju z zračno pištolo in serijsko zračno puško na 10 m. Novih velikih uspehov so se znova veselili ptujski, kidričevski in ormoški strelci in strelke, zelo blizu najvišjim mestom in osvojenim odličjem so bili tudi juršinski in miklavški strelci. Darinka Mojzer nova prvakinja s pištolo Odlično streljanje je s pištolo med veterankami nad 60 let pokazala Ptujčanka Darinka Mojzer, ki je s 170 krogi (87, 83) le za krog ugnala or- moško strelko Vesno Mele (169–87, 82) in se tako po številnih srebrnih in bronastih odličjih tokrat prvič razveselila še naslova veteranske prvakinje. Vesna Mele znova nepremagljiva s puško Med veterankami s puško v kategoriji nad 70 let je bila znova nepremagljiva odlična ormoška strelka Vesna Mele, ki je dosegla 169 krogov (79, 90). Ptujski veteranki Kristini Pšajd je s 151 krogi (76, 75) tokrat do odličja zmanjkalo osem krogov, osvojila je peto mesto. Med veterankami s puško nad 50 David Breznik Foto: Strelska zveza Slovenije Foto: osebni arhiv Foto: osebni arhiv Uspešna atleta veterana: Marko Sluga in Miki Prstec Karmen Grnjak je slavila v skoku v daljino in v skoku v višino. Ptujčanka Darinka Mojzer je po številnih srebrnih in bronastih odličjih v tesnem dvoboju proti odlični Ormožanki in večkratni prvakinji Vesni Mele tokrat osvojila svoj prvi naslov veteranske prvakinje z zračno pištolo. Tretja je bila Stanka Kep iz Morisa Kočevske Reke. let sta ormoški strelki Tovarne sladkorja Sanja Petek (148) in Marta Tetičkovič Ranfl (130) osvojili šesto in sedmo mesto. V moški konkurenci veteranov nad 70 let je zmagal Anton Mohorko (175) iz Kisovca, kidričevski strelec Stanislav Golc (166) pa je bronasto odličje zgrešil za pet krogov. Med veterani nad 80 let je zmagal odlični Celjan Jože Jeram s 174 krogi. Milan Stražišar s pištolo do novega naslova V konkurenci veteranov s pištolo nad 70 let je s 175 krogi drugi naslov veteranskega prvaka v treh letih osvojil Ptujčan Milan Stražišar. Bronasto odličje je osvojil Kidričan Stanislav Golc s 167 krogi, le dva kroga pa sta do nove medalje zmanjkala miklavškemu strelcu Alojzu Trstenjaku, ki je s 165 krogi osvojil 4. mesto. V najmlajši kategoriji veteranov nad 50 let je zmagal Franci Vidmar (191) iz Šentvida pri Stični, bronasto odličje pa je le za krog zgrešil juršinski strelec Mirko Moleh, ki je s 180 krogi osvojil četrto mesto, za krog oziroma dva pa sta bila tokrat boljša Jasmin Beganovič (181) iz Svečine in Branimir Bevk (182) iz Olimpije. Po dobri prvi seriji s 93 krogi je na osvojeno odličje kazalo tudi ormoškemu strelcu Tovarne sladkorja Teodorju Pevcu, ki pa je v drugi seriji s 84 krogi zapravil odlično izhodišče in s skupnimi 177 krogi zdrsnil na deveto mesto. Miklavška strelca Simon Simonič (171) in Miran Miholič (167) sta osvojila 11. in 16. mesto, Ptujčan Jernej Luževič (138) je pristal na 20. mestu. V kategoriji veteranov nad 60 let je zmagal Grosupeljčan Franci Ivanc (185), juršinski strelec Janko Berlak (172) je osvojil sedmo mesto. V ekipni tekmi veteranov nad 50 let so zmagali Grosupeljčani (528), pred Svečino (526) in Gorjanci (519), šesta je bila miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča (503). Simeon Gönc Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 Šport, rekreacija 16 ZAOSTALI TEKMI 6. KROGA: Šmartno – Cirkulane 2:2 (2:0), Posavje Krško – Avto Rajh Ljutomer 1:0 (1:0). Po kriznem sestanku do izenačenja, za zmago znova zmanjkal gol 1. ZAVRČ 2. RAJH LJUTOMER 3. DRAVINJA 4. POSAVJE KRŠKO 5. P. DOBROVCE 6. DRAVA PTUJ 7. ŠAMPION 8. B. BRAČIČ VIDEM 9. PODVINCI 10. RAČE 11. BREŽICE ČATEŽ 12. CIRKULANE 13. ŠMARTNO 1928 14. K. DRAVOGRAD Šmartno – Cirkulane 2:2 (2:0) Foto: Črtomir Goznik Alen Cimerman (Cirkulane) streljal, odbito žogo vratarja pa je v gol pospravil Cesar, v drugem pa je vratar slabo ocenil let žoge in Cimerman je to rutinirano izkoristil. Matevž Kukovec, Cirkulane: »V tekmo smo vstopili slabše kot znamo in zmoremo, kar so domačini uspeli izkoristili. Odigrali so res do- 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 5 5 4 4 3 2 3 3 3 2 3 1 0 0 1 0 2 2 2 5 2 1 1 3 0 2 1 0 1 2 1 1 2 0 2 3 3 2 4 4 6 7 18:8 17:5 15:6 15:8 12:9 9:6 13:11 13:12 10:12 14:10 15:18 5:11 3:18 5:30 16 15 14 14 11 11 11 10 10 9 9 5 1 0 ber polčas in iz dveh naših napak so iz protinapadov tudi dvakrat zadeli. Resnično so odigrali na 100 % kar se tiče želje in borbenosti. Ob polčasu smo imeli v slačilnici manjši 'krizni sestanek', ki je obrodil sadove, saj smo v drugem polčasu prikazali pravi obraz. Pokazalo se je, da je igralska kakovost na naši strani, posledica tega pa sta bila dva zadetka in še kopica resnično zrelih priložnosti. Kar tri lepe smo imeli po izenačenju na 2:2 v sami končnici tekme, a žoga enostavno ni hotela v gol. V naslednji tekmi gremo na gostovanje v Dravograd in resnično si želimo doseči zmago, ki je že kar nujna.« JM Judo z Judo Prlekija Open Maruša Frank zmagala, Žanet Polanec druga V Ljutomeru se je odvil turnir za mlajše starostne kategorije Judo Prlekija Open, na katerem se je na blazinah predstavilo 211 tekmovalcev in tekmovalk iz 32 klubov in petih držav. Judo klub Drava Ptuj je imel prijavljenih sedem tekmovalcev, ki so osvojili po eno zlato in srebrno ter dve bronasti medalji v starostnih kategorijah U-16 in U-14. Najbolj se je izkazala Maruša Frank, saj je v konkurenci starejših deklic v kategoriji do 57 kilogramov med štirimi borkami zasedla prvo Z »goriškimi« točkami tik pod vrh Foto: Črtomir Goznik V Kidričevem so lahko zadovoljni z dosedanjim izkupičkom njihovih mladincev in kadetov v 1. slovenski ligi. Med reprezentančno pavzo sta kadetska in mladinska vrsta Aluminija odigrali zaostali tekmi 6. kroga z Gorico. Šumarji so na domačem igrišču vpisali popoln izkupiček šestih točk, ki jih je v izenačeni konkurenci mladinskih in kadetskih prvoligašev popeljal pod sam vrh lestvice – na odlično 3. mesto. Zanimivo je, da sta kadetska in mladinska vrsta k temu prispevali vsaka po polovico od doslej zbranih 22 točk. ZAOSTALA TEKMA 6. KROGA: Aluminij – Gorica 4:1 (1:1); strelci: 0:1 Ivančič (29.), 1:1 Simonič (40.), 2:1 Dukarič (65.), 3:1 Škoflek (69.), 4:1 Schaubach (77.). 1. KADETSKA LIGA ZAOSTALA TEKMA 6. KROGA: Aluminij – Gorica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Kotnik (51.). Skupna lestvica: Foto: arhiv JK Drava Maruša Frank in Aneja Vidovič Plavanje 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 2. A2S CELJE 3. NOVA KBM ALUMINIJ 4. ILIRIJA EXTRA-LUX 5. KOPER 6. DOMŽALE Športni napovednik Vadba v vodi za dojenčke in malčke po Fredovem programu učenja plavanja Med 23. in 25. septembrom je v Termah Ptuj potekal Licenčni seminar za strokovne delavce v plavanju za vodenje vadbe za dojenčke in malčke v vodi po Fredovem programu. Pod okriljem Plavalne zveze Slovenije in Olimpijskega komiteja Slovenije se usposabljali tudi bodoči učitelji plavanja za učenje plavanja dojenčkov in malčkov. Fredova metoda je metoda učenja plavanja z dolgo tradicijo tako v tujini kot tudi v Sloveniji. S svojimi pozitivnimi učinki tako na gibalni Nogomet z Mlajše kategorije 1. MLADINSKA LIGA mesto. V vseh borbah je pokazala dobre nastope in je zasluženo prišla do zmage v Ljutomeru. Blizu turnirske zmage je bila tudi Žanet Polanec, ki je tekmovala med mlajšimi kadetinjami v kategoriji do 57 kilogramov in je izgubila v finalu po lastni napaki proti Paulini Selan (JK Bežigrad). Bronasti medalji sta z dobrimi borbami osvojila lan Milošič in Aneja Vidovič. Iz ptujskega kluba je bil peti Mai Pak, sedmi pa Anej Hrženjak. David Breznik kot tudi fiziološki, psihološki in socialni razvoj predstavlja optimalno vadbo v vodi tako za dojenčke kot za malčke in otroke tja do 8. leta starosti. Do četrtega leta starosti se otroci s pomočjo staršev spoznajo z vodo in samim gibanjem v njej, nato pa skozi različne igralne pristope in vaje postopoma nadgrajujejo plavalne veščine. Učitelj mora biti podkovan na različnih področjih: poučevanju plavanja, dojenčkovem in malčkovem razvoju, reševanju iz vode ter splošnih poseb- nostih tega področja poučevanja. Za to so v okviru licenčnega seminarja poskrbeli izr. prof. dr. Dorica Šajber, prof. šp. vzg., ki je plavanje ter vadbo v vodi za dojenčke in malčke tudi pripeljala v Slovenijo, dr. Jera Gregorc, strokovnjakinja na področju gibalnega razvoja otroka, in zdravnica Anja Štabuc Žonta. Predavanja so potekala v grand hotelu Primus, praktični del pa v fizioterapevtskem bazenu Term Ptuj, kjer vadba v vodi za dojenčke in malčke že poteka. UR stran 16 petek z 30. septembra 2022 3. SNL - vzhod Nogomet z 3. SNL - vzhod STRELCI: 1:0 Piskar (34.), 2:0 Križnik (38.), 2:1 B. Cesar (56.), 2:2 Cimerman (85.). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Debelak, Gajšek (od 46. Kraševec), Lipavšek, Kukovec, Travnikar, Zazić, Cimerman, Majcen, Čater. Trener: Damjan Vogrinec. Oslabljena zasedba Cirkulan – z le eno menjavo - se je v sredo podala na gostovanje v Šmartno, kjer so domačini v letošnji sezoni doslej neuspešno lovili kakšno točko. Tekmo so pričakali z gol razliko 1:16, kar resnično priča o njihovi moči. A tudi Cirkulančani se ne morejo pohvaliti z veliko boljšo (3:9), zato končna delitev točk niti ni tako veliko presenečenje. V prvem polčasu so domačini presegli sami sebe in prišli do vodstva 2:0. V drugem polčasu so gostje prevladovali in dosegli gola za izenačenje. Pri obeh je šlo za podaji iz strani, v prvem primeru je Cimerman lepo COLOR CMYK 14 14 14 14 14 14 9 7 6 5 5 6 3 4 4 6 6 3 2 3 4 3 3 5 30 25 22 21 21 21 7. MARIBOR 8. BRAVO MASTERCARD 9. BRINJE GROSUPLJE 10. KRKA 11. KALCER RADOMLJE 12. MURA 13. NAFTA 1903 14. GORICA 14 13 14 14 13 14 14 14 5 6 6 5 6 3 3 2 5 2 2 4 1 3 1 2 4 5 6 5 6 8 10 10 Liga U-15 8. KROG: Drava Ptuj – Kety Emmi&Impol Bistrica 0:0; Aluminij – Šampion 6:0 (); strelci: 1:0 Pukl (3.), 2:0 Maričič (8.), 3:0 Rahle (17.), 4:0 Rahle (36.), 5:0 Obrovnik (70.), 6:0 Rahle (77.). 1. MARIBOR 2. MURA 3. ALUMINIJ 4. A2S CELJE 5. KRŠKO 6. RUDAR VELENJE 7. ROGAŠKA 8. DRAVOGRAD 9. ROHO VBO 10. K. E. BISTRICA 11. JARENINA 12. DRAVA PTUJ 13. ŠAMPION 14. BREŽICE 1919 8 8 8 7 6 8 8 8 8 7 8 7 7 8 7 6 6 5 4 4 4 3 3 2 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 0 2 1 1 1 1 0 0 0 1 1 1 1 3 4 3 4 4 6 5 6 8 71:1 34:5 29:10 21:5 13:4 16:14 14:15 13:14 20:25 10:29 14:35 5:33 8:38 6:46 cija; OB 16.00: Oplotnica Senčila Senica – Leskovec. Prosta je ekipa Polskava avtop. Grobelnik. Veteranske lige MNZ Ptuj RAZPORED 11. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Domžale – Mura; OB 17.30: Olimpija – CB24 Tabor Sežana; OB 20.15: Koper – Bravo; V NEDELJO OB 15.00: Gorica – Maribor; OB 17.30: Celje – Kalcer Radomlje. +35 vzhod RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 17.00: Borovci – Markovci, Podvinci – Cirkulane, Dornava AAS – Rogoznica Gostilna Muršič. Prosta je ekipa Grajena. Tekma Središče – Gorišnica je bila odigrana v četrtek. +35 zahod RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 17.00: Tržec – Hajdina, Gerečja vas – Skorba, Pragersko – Apače. Prosta je ekipa Podlehnik. +40 RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 17.00: Ormož – Zgornja Polskava, Mladinec Lovrenc – Pohorje Oplotnica. Tekmi Majšperk – Spodnja Polskava in Videm – Hajdoše sta bili odigrani v četrtek. RAZPORED 10. KROGA, V SOBOTO OB 15.30: Fužinar Vzajemci – Nafta 1903, Roltek Dob – Ilirija 1911, Vitanest Bilje – Krško, Primorje – Krka; V NEDELJO OB 13.00: Beltinci Klima Tratnjek – Aluminij; OB 15.30: Jadran Dekani – Rogaška, Kety Emmi&Impol Bistrica – Brinje Grosuplje, Rudar Velenje – Triglav Kranj. 3. SNL – vzhod RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO OB 15.30: Drava Ptuj – Avto Rajh Ljutomer, Dravinja – Zavrč, Rače – Podvinci, Posavje Krško – Premium Dobrovce, Koroška Dravograd – Cirkulane; V NEDELJO OB 15.30: Šampion – Bosch Bračič Videm, Šmartno 1928 – Brežice 1919 Terme Čatež. Futsal z 1. SFL 1. ženska liga RAZPORED 4. KROGA, V PETEK OB 20.00: Mlinše – Oplast Kobarid, Sevnica – Siliko Vrhnika; OB 20.30: Meteorplast Šic bar – Dobovec; OB 20.45: Bronx Škofije – Dobrepolje. 6. krog: ŽNK Ptuj – ŽNK Ljubljana (v soboto ob 11.00). Rokomet z Liga NLB Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Gerečja vas – Bukovci, Središče – Grajena Anpro, Boč Poljčane – Gorišnica; V NEDELJO OB 16.00: Stojnci – Markovci, Apače – Hajdina. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Pragersko – Podlehnik; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše – Tržec; OB 16.00: Rogoznica – Makole Bar Miha, Ormož – Skorba. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Zgornja Polskava – Dornava Digitalpartner.si; V NEDELJO OB 10.30: Mladinec Lovrenc – Slovenja vas SMS sana- 22 19 19 16 13 13 12 11 10 7 4 4 3 0 JM Nogomet z 1. SNL 2. SNL 20 20 20 19 19 12 10 8 RAZPORED 4. KROGA, V PETEK OB 18.00: Slovenj Gradec – Gorenje Velenje; V SOBOTO OB 18.00: Krka – Jeruzalem Ormož; OB 19.00: Krško – Urbanscape Loka, SVIŠ Ivančna Gorica – Trimo Trebnje, Riko Ribnica – Dobova, Maribor Branik – LL Grosist Slovan; V NEDELJO OB 16.00: Celje – Pivovarna Laško – Koper. 1. B SRL 4. krog: Velika Nedelja – Črnomelj, Herz Šmartno – Moškanjci-Gorišnica (obe v petek ob 19.00). 2. SRL RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 19.00: Kočevje – Drava Ptuj, Pomurje – Kronos; OB 20.00: Ajdovščina – Nova Gorica. Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek z 30. septembra 2022 petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK stran 17 Za kratek čas 17 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Blesteli boste v intelektualnih opravilih in bili zelo napredni v pridobivanju znanja. Sami boste poskrbeli, da razširite obzorje in da se naučite stvari uvideti še iz drugega zornega kota. V psihološkem smislu je možno, da se skozi neko obliko sprostitve razbremenite notranjih omejitev. BIK (21. 4. – 20. 5.) Britansko-francosko napeto kriminalistično dramsko serijo so prvič predvajali oktobra 2011. Britanski detektiv Richard Poole (Ben Miller) je zadolžen za preiskavo umora na rajskem karibskem otoku St. Mary. Po uspešni razrešitvi umora ga je šef lokalne policije Selvin Patterson (Don Warington) prosil, naj ostane na otoku kot detektivski inšpektor in reši nove primere. Na začetku tretje sezone je Poole ubit in okorni londonski detektiv Humphrey Goodman (Chris Marshall) raziskuje smrt svojega bolj spretnega predhodnika. Goodman na otoku postane novi detektivski inšpektor in skupaj z lokalnimi policisti išče morilce. PETREFAKT - fosil, kamnina, RICARDO, David - angleški bančnik in ekonomist, SIENIT - granitu podobna kamnina z veliko glinenca Privlačile vas bodo lepe in prijetne stvari. Poti usode so različne in zdelo se bo, da boste krog usode znali zavrteti sebi v prid. Košček za koškom sestavljate sestavljanko usode in spoznavate, kaj je treba še spremeniti. V ljubezni bo vlada strast, v službi pa marljivost. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Naredili si boste načrt in sintezo bolj in manj pomembnih nalog, ki jih boste v tem tednu reševali. Seveda pa je tako, da boste znani po tem, da izkoristite stvari sebi v prid. Prijetnosti se bodo vrstile, še največ harmonije in sreče bo občutiti v ljubezni. Srečen dan: sobota. RAK (21. 6. – 22. 7.) Ptuj z Nove ptujske festivalske zgodbe Preteklost, sedanjost in prihodnost V organizaciji Zavoda Tura so na Ptuju včeraj začeli četrti Festival ptujskih zgodb. Trajal bo nedelje, 2. oktobra. Biseri sreče se bodo obračali vam v korist. Intuitivna znanja vas bodo opogumila in boste kos vsem nalogam in obveznostim, ki vas čakajo. V ljubezni bo več sodelovanja in s partnerjem se lahko odpravita na večerjo, romantika in čar noči prinaašta čudeže. Služba: ambiciozna opravila. LEV (23. 7. – 22. 8.) Finančno boste napredovali in obrestovalo se bo neko delo, ki je vezano na preteklost. Morate pa biti nekoliko bolj prožni in ne nazadnje tudi vztrajni. Okolico okoli sebe znate opazovati na pravilen način. Pogovori bodo tisti, ki vam pomagajo, tako v zasebnosti kot tudi poslovno. Foto: Črtomir Goznik Tudi letos prinaša številne zanimive zgodbe o Ptuju, o njegovi preteklosti in sedanjosti, s pogledi v prihodnost, namenjene tako Ptujčanom kot obiskovalcem od drugod. V štirih dneh se jih bo zvrstilo kar devetnajst. V Mestnem kinu si je bilo na prvi festivalski dan mogoče ogledati dokumentarni film z naslovom 125 let kina na Ptuju. Danes, v petek, bodo pripovedo- valci ptujskih zgodb predstavili dvestoletno zgodovino znane ptujske vinske družine Fürst. Sladko zgodbo ptujskih pralin bo predstavil njen lastnik Matevž Božič. Zanimivo bo tudi pri zgodbi o pekih in pekarstvu na Ptuju od srednjega veka kot tudi drugih zgodbah iz bogate zgodovine Ptuja. Ponovno bodo povabili na ogled in vodenje po Parku spominov, v rov pod gradom, kjer bo potekala vinska degustacija Vino kot življenje v temi, ki jo bo predstavil peti vinski kralj Ormoško-ljutomerskih goric Tilen Sedlak. Vinsko potepanje z degustacijo bo potekalo tudi v ptujskem gradu. Organizatorji niso pozabili niti na sprostitev, saj je tudi ta del Ptuja in njegovih zgodb. Tako vabijo na družinsko jogo, čuječni sprehod skozi mesto in zvoč- no potepanje. Dogodki so sicer brezplačni, razen dveh degustacij, ki sta plačljivi. Lahko pa udeleženci vodenja nagradijo s prostovoljnimi prispevki, so povedali organizatorji. Štiridnevno potepanje s ptujskimi festivalskimi zgodbami bo v nedeljo, 2. oktobra, začinila glasba (Instrumentalko) in pogovor v Kavarni Bodi z Markom Kolaričem. MG DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Pridobili boste magičen občutek, da se kopate v potočku sreče. Stvari bodo šle po zastavljeni poti in tako ne bo drastičnih premikov ne levo in ne desno. Uveljavljena pot in zaupanje ljudi, ki jih imate radi, bo vaša pot do sreče. Sledi nekaj ugodnih službenih povezav in finančni napredek. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Čas bo v svojem bistvu zelo komunikativen, polni boste notranje moči in motivacije. Pridobili boste izzive in tako ustvarjali tisto, kar vas veseli. Moč se bo skrivala v besednem izražanju in skozi to ugotovite, kaj morate še spremeniti. Srčni izvoljenec pa bo kot oaza sredi puščave. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Točke usode se bodo gibale v vašo korist. Pomembna spoznanja in odgovore na zastavljanja vprašanja lahko črpate iz sveta duhovnosti in ezoterike. Pomembno vlogo bo igrala lastna transformacija. Zna se zgoditi, da boste hodili po robu. Uspehi se bodo nizali na ogrlico sreče. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Teden, ki je pred vami, bo minil v znamenju temperamentnosti, živahnosti in komunikativnosti. Čas bo namenjen, da obiščete prijatelje, znance in se nekoliko poveselite novosti. Trenutki v dvoje so edinstveni. Mnogi postanejo tudi študiozni in širijo svoje znanje. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Na delovnem mestu se bodo uspehi stopnjevali in imeli boste ogromno notranje moči in motivacije, kaj je treba še spremeniti. Postali boste izredno marljivi in korak za korakom sledili svojim sanjam. Poti usode so najrazličnejše, po notranji modrosti se odločite za svojo. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Globoko v sebi boste skrivali neprecenljiv zaklad in počasi bo čas, da dokažete, da znate, da zmorete in da ste sposobni. Poučno obdobje vas čaka v ljubezni – kajti ravno brezpogojna ljubezen je tista, ki dela čudeže. Ljudje, ki vam bodo prišli nasproti, pa so lahko tudi vaši učitelji. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Zvezdni utrinki so preteklost, srčna želja pa se zna zgoditi tedaj, ko je človek pripravljen. Na življenje boste v tem tednu znali pogledati z drugega zornega kota. Svet tišine bo nekaj, kar vas napolni z optimizmom. Ljubljena oseba vam bo kot ogledalo in tako spoznavate svoje šibke točke. Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 Zavrč z Društveni večer že vrsto let stran 18 petek z 30. septembra 2022 DUBROVNIK in OBIRANJE MANDARIN Tudi društva gonilo razvoja V občini Zavrč trenutno deluje 12 različnih društev, v zadnjem letu dni sta se na novo ustanovila Društvo mladih in Klub motoristov Poštejaki Haloze. Društva skrbijo za organizacijo najrazličnejših dogodkov, hkrati so tudi pomemben povezovalni člen v kraju. Z>//EWK^>h a> WƌŝĚƌƵǎŝƚĞƐĞŶĂ /ZĂĚŝĂͲdĞĚŶŝŬĂWƚƵũ ŵŝŶ ŽĚϮϭ͘ϭϬ͘ͲϮϯ͘ϭ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞϯĚŶŝ Ϭ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵǎďŝ Foto: EK Dobitniki zlatih in srebrnih priznanj za kakovost vina Pred 15 leti so na pobudo občanke Marte Bosilj, ki je trenutno svetnica in predsednica odbora za družbene dejavnosti, organizirali prvi skupni dogodek vseh društev v občini, poimenovali so ga Društveni večer. Zadnji dve leti so se mu sicer morali odpovedati zaradi epidemioloških ukrepov povezanih s covidom-19. Letošnje leto je organizaciji večjih dogodkov veliko bolj naklonjeno, zato so v okviru praznovanja 26. občinskega praznika v Zavrču ponovno organizirali Društveni večer. Sprva so nameravali dogodek organizirati na terasi dvorca, vendar so zaradi slabega vremena celoten program raje prestavili v Kulturno dvorano. Predsedniki in ostali člani društev so v sproščenem vzdušju klepetali, si izmenjevali izkušnje in dobre prakse, predvsem pa poskušali nadoknaditi druženje, ki ga je vzela epidemija. To je bilo izjemno težko obdobje za številna društva, katerih delovanje temelji ravno na srečevanju. Marsikatero društvo se ni uspelo obdržati ali pa se je njihovo število članov precej zmanjšalo. Tudi v Zavrču se srečujejo s podobnimi težavami. Pred leti je bila na primer še zelo številčna skupina Ljudskih pevk, ki se žal ni uspela obdržati. Še vedno pa prepeva skupina Trta, ki deluje v okviru Kulturno umetniškega društva Maksa Furjana Zavrč. Njeni pevci in pevke so z domačo ljudsko pesmijo popestrili letošnji Društveni večer. Kot je v nagovoru izpostavila Bosiljeva, so društva pomembno gonilo razvoja v občini. »Napredek bomo lahko dosegli samo, če bomo držali skupaj. To je enako kot v družini; če je ta razklana, uspeha ni, in podobno velja tudi za društva. Pomembno je, da znamo sprejeti dobronamerno kritiko.« Prav tako je zbrane spomnila, koliko vsega lepega ter poučnega so v vseh teh letih doživeli v okviru Društvenih večerov, pa tudi na številne člane društev, ki zaradi bolezni ali starosti več ne morejo sodelovati. »Moja zahvala velja prav vsem, ki so karkoli pomagali pri organizaciji Društvenih večerov, tudi vsem tistim, ki jih žal ni več med nami,« je dodala. Vinogradniki z izjemno kakovostnimi vini V ospredju dogodka je bila podelitev priznanj malim vinogradnikom. Turistično društvo Zavrč namreč vsako leto v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ptuj organizira ocenjevanje vin. Ker zadnji dve leti svečane podelitve niso mogli izpeljati, so letos podelili priznanja za najboljše letnike 2019, 2020 in 2021. Številna zlata in srebrna priznanja pričajo o tem, da se lahko v Zavrču pohvalijo z odličnimi vinogradniki in kletarji. Priznanja za kakovost vina so spodbudna za vztrajanje v vinogradništvu, hkrati pa so zahvala za dosedanje delo. Vsem dobitnikom priznanj je iskreno čestital tudi župan Slavko Pravdič. Estera Korošec RNWREUDVH]QDPLRGSUDYLWHYVHGRELVHUDMXĜQH Dalmacije - DUBROVNIKA, v dolini edinstvene delte NERETVE ]QDPL2%,5$-7(0$1'$5,1(LQRGNULYDMWHËDUHPHVWD ŠIBENIK, s skrivnostnim pridihom srednjeveške pravljice. 9'XEURYQLNXVLERPRRJOHGDOLPHVWQH]QDPHQLWRVWLNRWVRSDODþD6SRQ]DFHUNHYVY9ODK ]DãþLWQLNDPHVWDFHUNHYVY%ODåDVWDUROHNDUQRREUDPEQLVWROSPHVWQROXNRVWUGQMDYR6Y ,YDQDYHOLNLYRGQMDNLQGRPLQLNDQVNLVDPRVWDQ2EþXGRYDOLERPRWUGQMDYL0LQþHWDLQ%RNDUVH VSUHKRGLOLSRXOLFL3ODFDDOL6WUDGXQXLQVHSRY]SHOLQDRE]LGMHRGNRGHUVHSRQXMDOHSUD]JOHG 91HXPXVHERPR]YHþHUGUXåLOLREJODVELLQGREULYHþHUML 1DSODQWDåLYGROLQR'HOWH1HUHWYHKUYDãNL.DOLIRUQLMLERPRRELUDOLPDQGDULQH9VORJXQH UHWYDQVNLKGRPDþLQRYVHERPRYR]LOLSRãWHYLOQLKUHþQLKURNDYLKVWUDGLFLRQDOQLPLSORYLOL± WUXSLFDPLYVHGRMH]HUD.XWL3RVWUHJOLQDVERGR]GRPDþROR]RLQVVPRNYDPLWHUULEMLPL VSHFLDOLWHWDPLREGDOPDWLQVNLJODVELSDERPRYVHVNXSDMSRSODNQLOLVNR]DUFHPGRPDþHJD 9PHVWXâLEHQLNVLERPRSROHJVUHGQMHYHãNLKWUGQMDYLQNQHåMHJDGYRUDRJOHGDOLL]MHPHQ SULPHUVWDYEDUVWYD.DWHGUDORVY-DNRYDNLMHYFHORWL]JUDMHQDL]NDPQDLQNDPQLWLKSORãþ EUH]XSRUDEHYH]LYQLKPDWHULDORY Ormož z Destinacija Jeruzalem Slovenija Med najboljšimi na svetu Na svetovni dan turizma je Destinacija Jeruzalem Slovenija prejela pomembno potrditev za dobro delo. Na slavnostni prireditvi v Atenah ji je pripadlo priznanje, da je med 100 najboljšimi zelenimi destinacijskimi zgodbami na svetu v letu 2022. Priznanje je v imenu Destinacije Jeruzalem Slovenija v družbi direktorja Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Andreja Vršiča prevzel župan občine Ormož Danijel Vrbnjak. Kot je dejal, je za občino Ormož in turizem na tem območju to novo, pomembno poglavje. „Predstavili smo odlično turistično zgodbo, priznanje je pomembna odskočna deska za razvoj turizma v prihodnje. Nagrado smo si prislužili z zagnanostjo in trudom vseh ljudi, ki delajo v turizmu in ustvarjajo zgodbo naše destinacije. Upravičenost priznanja bomo v destinaciji morali vsako leto potrjevati, vsekakor pa pomeni odličen temelj, na katerem bomo gradili še naprej.« NS CENA: 259 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚǀ ŚŽƚĞůƵΎΎΎ͕ϭdžƉŽůƉĞŶnjŝŽŶ͕ϭdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕ ϭdžǀĞēĞƌũĂnjŐůĂƐďŽ͕ǀƐĞŽŐůĞĚĞnjƵŶĂŶũŽƐƟ ƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ŽďŝƌĂŶũĞŵĂŶĚĂƌŝŶƐƉŝŬŶŝŬŽŵ͕ ǀŽǎŶũŽƐͩƚƌƵƉŝĐĂŵŝ͕ͨϮŬŐŵĂŶĚĂƌŝŶ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĂŝnjůĞƚĂ͕ůŽŬĂůŶĞŐĂǀŽĚŶŝŬĂ͕ƚĞƌŶĞnjŐŽĚŶŽ njĂǀĂƌŽǀĂŶũĞ͘ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Foto: JZ TKŠ Ormož Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK Turizem petek z 30. septembra 2022 stran 19 19 Ptuj z Svetovni dan turizma 2022 Z lepšo podobo in nove zgodbe mesta Letošnji svetovni dan turizma je krojilo vreme. Zaradi dežja so odpadle vse zunanje aktivnosti, v avli MG Ptuj pa je TD Ptuj podelilo priznanje za urejeno okolje, za izstopajoča prizadevanja na tem področju v letu 2022. Pri tem izstopajo številni, ki se trudijo, da so v mestu in okolici urejena dvorišča, pročelja hiš, okna, balkoni, javne površine in drugi prostori, pomembni za kakovost življenja, za dobro počutje tako stanovalcev kot obiskovalcev mesta. Opazno pa je, da je v zadnjih letih manj cvetja v starem mestnem jedru, da so okna na tem območju ostala skorajda brez cvetja. Ptujska županja Nuška Gajšek obljublja, da se bo to v prihodnje spremenilo, da se bo številnim zelenim koritom, ki so jih postavili v zadnjih letih za več zelenja v mestu, ki prav tako prispevajo k večji urejenosti mesta, pridružilo še več cvetličnih in tudi sicer, da bodo cvetlice ponovno na večini mestnih zgradb. V imenu Zavoda za turizem Ptuj je prejemnikom priznanj TD za urejeno okolje čestitala direktorica Tanja Srečkovič Bolšec z željo, da se še naprej trudijo za lepšo podobo mesta in okolja. Turizem čakajo številni novi izzivi, turizem pa si vedno opomore, tako si bo tudi tokrat, je povedala. Svetovni dan turizma je dan, ko se vsi skupaj zavedamo, kako pomemben je turizem, kako zelo se mesto razvija zaradi turizma, da ustvarja delovna mesta in prinaša prihodke. „Želim si, da bi se vedno znova zavedali, da turizem smo ljudje, da turizem ustvarjajo ljudje, da bi gostoljubno sprejeli vse goste, ki prihajajo v naše mesto in jim pokazali najlepše, kar ima. Imamo resnično lepo mesto,“ je poudarila. Priznanja skromna zahvala za ves trud Foto: Črtomir Goznik Zapela je Zaja Postružnik iz vokalne šole Arsana. Prazniki so zato, da se praznujejo, TD Ptuj vsako leto praznuje z vsemi, ki skrbijo tako za svoja dvorišča kot skupna dvorišča, za javne prostore, predvsem pa zato, da skupaj gradimo lepšo in kakovostnejšo podobo Ptuja, je ob podelitvi letošnjih priznanj povedal predsednik TD Ptuj Peter Pribožič. Društvo je podelilo 28 priznanj vsem tistim, ki so bili letos izbrani. Priznanja so le skromna nagrada za ves trud, ki ga vlagajo za lepšo podobo najstarejšega slovenskega mesta in okolja, kjer živijo in delajo. Prejemnikom priznanj je čestitala tudi ptujska županja Nuška Gajšek. Čestitala je vsem, Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj za urejeno okolje TD Ptuj za leto 2022 ki se v mestu trudijo na področju turizma, velikokrat orjejo ledino, brez njih turizma ne bi bilo. Verjame, da bodo skupaj lahko naredili še kakšno pozitivno zgodbo, še kakšno novo stvar zato, da bo naše mesto še privlačnejše. Zahvalila se je TD Ptuj za vso energijo, ki jo vlaga pri spodbujanju za večjo urejenost mesta in projekte, ki jih kot prostovoljska organizacija izvaja. Že od vsega začetka delovanja TD Ptuj, začelo se je v letu 1886 v okviru Olepševalnega društva, je skrb za urejeno okolje v mestu stalnica njegovega delovanja. Prvi ohranjen plakat, ki je pozival k ocvetličenju mesta, je iz leta 1937. Priznanja za urejeno okolje TD Ptuj za leto 2022 so prejeli: Jože in Marija Cerjak, Nevenka Bedžuh, Boris Gornik, OŠ Olge Meglič, Intera, d. o. o., Anica Cajnko, Mija in Marjan Gregorinčič, Janko Hengelman, družina Habjanič, Majda Centrih, Milena Žuran, Majda in Albin Mencinger, Vanda in Emil Mlakar, Irena in Davor Sarič, Natalija in Borut Janžekovič, Boža Grgec, Milan Began in Matija Murat, Milica Grabar, Cvetličarna Roža, Rozalija Krapša in Herbert Gutschi, Irena in Franc Ljubec, Robert Vidovič, ZRC Bistra, Inga Weigl, družina Mesarič, Hotel Mitra, MO Ptuj, Veterinarski center Mlakar in Nadžupnija sv. Jurija Ptuj. Za kulturne utrinke je na letošnji podelitvi priznanj za urejeno okolje poskrbela mlada pevka Zaja Postružnik iz vokalne šole Arsana. MG Slovenija z Svetovni dan turizma – priložnost za pogled naprej Slovo od starega načina delovanja Čeprav turizem velja za najhitreje rastočo gospodarsko panogo, je obenem izredno občutljiv, saj je izpostavljen številnim negativnim vplivom, kot so globalne finančne krize, epidemije, vojne in podnebne spremembe. V zadnjih letih je podiral rekorde, nato so ga ustavila zapiranja zaradi izbruha novega koronavirusa. Komaj si je malo opomogel, že se je zgodila vojna v Ukrajini, zaradi katere so cene energentov in hrane poskočile v nebo. Ob robu naštetega je panogo prizadelo še pomanjkanje strokovnega kadra, ki si je delo poiskal drugje, v »stabilnejših okoljih«. Za bolj trajnosten turizem Slovenski turizem se ob vseh udarcih, ki jih je v zadnjem času deležen, kar dobro drži. Uspešno se je prilagodil novim razmeram in je na dobri poti k okrevanju, skupni turistični promet v letošnjem letu se približuje stanju pred pandemijo, so ugotavljali sogovorniki na posvetu o turizmu in njegovi prihodnosti, ki je potekal v okviru Mednarodnega obrtnega sejma v Celju. A to ne pomeni, da je vse v najlepšem redu in lahko nadaljujemo po isti poti kot doslej. »Turizem je postavljen pred verjetno največje izzive in transformacijo v svoji zgodovini. Zato moramo na njegov razvoj gledati odgovorno in pripravljeno. Čas je, da začnemo razmišljati drugače in odgovorneje do okolja, družbe, zaposlenih in turistov,« opozarja Avgust podiral rekorde Lani je bilo v Sloveniji ustvarjenih okoli 11 milijonov turističnih prenočitev, od česar je bilo skoraj 60 odstotkov domačih. Med tujimi turisti je pri nas tradicionalno prenočilo največ Nemcev, Avstrijcev in Italijanov, ki najbolj cenijo naravne lepote dežele na sončni strani Alp, osebno varnost in gostoljubnost. Najboljši, že kar rekorden mesec za slovenski turizem je bil po podatkih državnih statistikov avgust; našteli so 3,03 milijona turističnih prenočitev. Po pandemiji covida-19 so torej številke zelo spodbudne, saj je število ustvarjenih nočitev samo v prvih osmih mesecih letošnjega leta preseglo celotno lansko leto. direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak. Takšen je bil tudi moto letošnjega svetovnega dneva turizma, ki je potekal pod sloganom Ponovni razmislek o turizmu. Razmere namreč zahtevajo, da se posvetimo trajnostnemu in bolj vključujočemu turizmu. K temu je pozval tudi generalni sekretar Svetovne turistične organizacije (UNWTO) Zurab Pololikašvili: »Zadnja štiri desetletja je bil svet priča zlasti rasti sektorja – v obsegu, dosegu in pomenu. Leta 2022 znova prepoznavamo priložnosti, ki jih je turizem prinesel in jih še prinaša ljudem vsepovsod. Ob tem pa še posebej spoznavamo, da se ne moremo vrniti k starim načinom delovanja.« Smeli načrti Slovenija je letos sprejela novo turistično strategijo do leta 2028, ki narekuje zeleno butičnost z manjšim odtisom in večjo vrednostjo za vse, kar naj bi dosegli z zmerno količinsko, a pospešeno rastjo kakovosti in dodane vrednosti. Prihodki, ustvarjeni v gospodarstvu iz naslova turistične potrošnje, naj bi do leta 2028 dosegli 4,7 milijarde evrov, prilivi iz naslova izvoza turističnih potovanj pa bi se zvišali za 39 odstotkov. Strategija predvi- Foto: ČG Po kriznih letih zaradi epidemije se panoga srečuje z izzivi, ki jih je povzročila ukrajinska vojna, ter vedno bolj kroničnim pomanjkanjem delovne sile. deva tudi povišanje skupne dodane vrednosti v celotni ožji turistični dejavnosti na 1,3 milijarde letno, kar predstavlja 43-odstotno rast v primerjavi z letom 2019. Slovenija naj bi do leta 2028 sprejela 5,6 milijona turistov letno, ki bi ustvarili 17,1 milijona prenočitev. Povprečna doba bivanja turistov naj bi se podaljšala na tri dni. Število zaposlenih v turistični dejavnosti želijo deležniki okrepiti za osem do deset odstotkov, strategija pa predvideva tudi povečanje zadovoljstva gostov, prebivalcev Slovenije ter zaposlenih. Sodelovanje in povezovanje Kljub letošnjim dobrim številkam pa se slovenski turistični delavci pridružujejo evropskim v njihovi skrbi pred negotovo jesenjo. Nihče ne zna napovedati, do kakšnih razsežnosti se bo razmahnil covid-19 ter kakšne posledice bosta imeli na turistične tokove vojna v Ukrajini in vsesplošna draginja. »Pri premagovanju izzivov bo ključno sodelovanje in povezovanje turističnih deležnikov ter zasebnega in javnega sektorja na vseh ravneh. Slovenija mora razvijati celoletno turistično ponudbo ter zelene in okolju prijazne turistične produkte. Pri tem mora spodbujati inovativnost in kreativnost ter uporabiti sodobne tehnologije, ki bodo dvignile produktivnost,« je prepričan minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, ki pri tem izpostavlja tudi pomen strokovno usposobljenega kadra in nujnost vključevanja mladih v poklice v gostinstvu in turizmu. Senka Dreu, STA Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 petek z 30. septembra 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Nastanek sladkorne bolezni Dan slovenskih lekarn – zdravila pri otrocih Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni s hudimi posledicami. Posledice bolezni so srčno-žilni zapleti, v skrajnih primerih odpoved ledvic in slepota. Ateroskleroza nastopi približno 15 let prej kot pri osebah, ki nimajo sladkorne bolezni, srčni infarkt in možganska kap sta od dvakrat do štirikrat pogostejša. Za sladkorno boleznijo tipa 1 pogosteje zbolevajo tisti, ki imajo bolezen v družini; za sladkorno boleznijo tipa 2 pa ravno tako »družinsko obremenjeni«, velik dejavnik tveganja je debelost, predvsem maščevje okoli pasu, starost 45 let in več, premalo gibanja, nosečnostna sladkorna bolezen in rojstvo otroka, težjega od štirih kilogramov, visok krvni tlak, povišane maščobe v krvi ter motena toleranca na glukozo, ki jo prepozna zdravnik. Bolj ogroženi so tisti, ki imajo moteno toleranco za glukozo oziroma mejno povečano vrednost krvnega sladkorja: dve uri po zaužitju 75 gramov glukoze je sladkor nad zgornjo mejo normalne vrednosti (7,8 mmol/l) in pod mejo, ki je značilna za sladkorno bolezen (11,1 mmol/l). Kdor ima moteno toleranco za glukozo, ima tudi povečano tveganje za srčno-žilne bolezni. 26. september je dan slovenskih lekarn. Praznovanje ima že tradicijo in mnogi uporabniki lekarniških storitev vedo, da na ta dan in še nekaj dni za tem lahko v svoji lekarni prevzamejo knjižico, ki obravnava bodisi nekatera zdravila ali bolezni, bodisi posamezno skupino oseb. Letos so posebno pozornost namenili zdravilom pri otrocih. Otroci so praviloma zdravi, če izvzamemo sezonske bolezni, kot je prehlad. Žal pa se, sicer redko, tudi otroci srečajo s težjimi boleznimi. Za uspešno zdravljenje je zelo pomembno sodelovanje med starši, otroki, zdravnikom in farmacevtom. Okužbe so najpogostejše težave Zagotovo ste že slišali, da otroci niso pomanjšani odrasli. Pri uporabi zdravil je treba upoštevati vse značilnosti posameznega obdobja v otroštvu in v dobi odraščanja. Najpogostejše zdravstvene težave pri otrocih so zagotovo okužbe. Vzrokov je več, med njimi ta, da še niso bili veliko v stiku s povzročitelji bolezni in nimajo pridobljene odpornosti. Drugi je ta, da so anatomske poti ozke, kar je za zadrževanje povzročiteljev bolezni ugodno, za odstranjevanje (kašelj, izcedek iz nosu in ušes) pa slabo. Otroci so tudi v tesnih stikih med seboj, npr. v vrtcu in prvi triadi šole, več se zadržujejo v zaprtih prostorih, in to spet pripomore k širjenju okužb med njimi. Prehlad, okužbe obnosnih votlin, žrela, grla in srednjega ušesa ter akutni bronhitis, bronhiolitis in pljučnica so pogoste bolezni pri otrocih. Večinoma jih povzročajo virusi, včasih pa tudi bakterije. Če so povzročitelji virusi, je uporaba antibiotika neučinkovita. Celo nasprotno. Neprimerna uporaba antibiotika omogoča bakterijam, da razvijejo na antibiotike odpornost (rezistenca) in se pri bakterijski okužbi na tak antibiotik ne odzivajo. Simptome stran 20 Foto: Črtomir Goznik Knjižica, ki obravnava nekatera zdravila ali bolezni, bodisi posamezno skupino oseb, je zainteresiranim na voljo v lekarnah. Letos je posebna pozornost namenjena zdravilom pri otrocih. virusnih obolenj zdravimo simptomatsko – znižujemo temperaturo, čistimo nos, blažimo kašelj. Vseeno je potrebna previdnost, saj pri zelo majhnih otrocih virusna okužba lahko hitro preide v sekundarno bakterijsko. Zato naj samozdravljenje majhnih otrok ne traja več kot tri dni. Bolečina je pri otrocih redka. Je opozorilo, da se nekaj dogaja. Otroka je treba pozorno opazovati, večjemu otroku pa prisluhnimo. Bolečino pri otrocih zdravimo s pa- Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. racetamolom, lahko tudi z ibuprofenom. Ponovno opozarjam, da naj samozdravljenje ne traja več kot nekaj dni. Pomoč pri prebavnih težavah Majhni otroci imajo pogosto tudi prebavne težave. Pomagamo lahko s spremembo hrane, lahko pa težave lajšamo s prebiotiki in probiotiki. Če se pojavijo ponavljajoče bruhanje, hujšanje, nezadostno pridobivanje teže, krvavitve iz prebavil, je nujen posvet z zdravnikom. Pri dojenčkih je pogosto t. i. polivanje, kjer gre za funkcionalno motnjo, ter kolike. Pri kolikah pomagajo janež, kumina, kamilica in melisa. Tudi driske so pri otrocih pogoste. Posebnega zdravljenja ni. Pomagajo probitiki, predvsem pa je treba poskrbeti za hidracijo. Še ena skupina težav je pri otrocih pogosta – to so težave s kožo in lasiščem. Vneta koža pod plenico ali plenični izpuščaj je pogosta težava, ki jo pozdravimo z rednim menjavanjem plenic, čim daljšo izpostavljenostjo zraku ter mazili, ki vsebujejo cink. Včasih pa je potrebno tudi zdravljenje z mazili, ki jih zdravnik predpiše na recept. Temenca ali temenice so luskaste, rumenkaste spremembe v obliki oblog na lasišču skoraj vseh dojenčkov. Obloge mehčamo z olji (olivno, mandljevo, jojobino), po kopanju pa luske previdno odstranimo z gazico ali posebnim glavnikom. Število otrok z atopijskim dermatitisom iz leta v leto narašča. Dobra novica je, da bolezen izzveni do pubertete. To je bolezen, ki jo spremlja močno srbenje. V knjižici, ki jo lahko dobite v svoji lekarni, boste našli še veliko zanimivega, od tega, kako pravilno izmeriti telesno temperaturo, do tega, kaj morajo o zdravilih vedeti starši in kaj otroci. Otroke moramo predvsem poučiti, kaj je zdravilo in kdo mu ga lahko da. Zadnje poglavje v knjižici je namenjeno cepljenju in nalezljivim boleznim. Kot je zapisala urednica, »vsi poznamo rek, da so otroci naše največje bogastvo«. S svojim zgledom jim bomo priučili navade, ki bodo dobra popotnica za zdravo življenje. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Foto: Pexels.com Z doslednim nadzorom nad krvnim sladkorjem, maščobami v krvi in tlakom ter nad telesno težo lahko v veliki meri preprečimo nastanek in posledice bolezni. Rado se zgodi, da raven glukoze v krvi preveč pade, čemur pravimo hipoglikemija. Po navadi je posledica prevelike količine inzulina ali drugega zdravila, ki znižuje krvni sladkor, lahko pa je vzrok prenaporna telesna dejavnost ali premalo zaužite hrane. Občutimo jo lahko kot slabotnost, tudi bruhanje, hudo žejo, globoko, hitro dihanje in sapo s sladkim vonjem ali vonjem po acetonu. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 kljub večjemu apetitu hujšajo, čutijo slabost in bruhajo. Na sladkorno bolezen tipa 2 opozarjajo stalna žeja in uriniranje, zamegljen vid, počasnejše celjenje ran in zdravljenje okužb. Moški pogosto postanejo impotentni. Glede na študijo iz leta 2022, objavljeno v reviji Sports Medicine, pri zniževanju sladkorja v krvi pomaga že dvominutna hoja po obroku. Tudi če se po obroku takoj ne uležete in malo stojite, pomaga, vendar ne toliko kot hoja, je pojasnil soavtor študije Aidan Buffey. »Pri občasni hoji čez dan se je raven glukoze v primerjavi z dolgotrajnim sedenjem znižala za povprečno 17,01 odstotka. To nakazuje, da je prekinitev dolgotrajnega sedenja s stoječimi in lahkimi odmori čez dan koristna za raven glukoze.« Zoran Franc Pomagajmo si Buče za koncentracijo in proti stresu Čeprav buče najpogosteje povezujemo z uporabo v kulinariki, so izjemno pomembne in cenjene tudi v ljudski medicini. V zdravilne namene se najpogosteje uporabljajo semena. Raziskave so pokazale, da vsebujejo številne sestavine, ki uničujejo rakaste celice, odlične so proti stresu in depresiji. V semenih je veliko koristnih beljakovin, vlaknin, mangana, magnezija in fosforja. Vsebujejo visok delež cinka, ki krepi imunski sistem, skrbi za kakovosten spanec in dober vid. V eni izmed nemških študij so dokazali, da so imele ženske v menopavzi, ki so vsak dan uživale semena bučnic, 23 odstotkov manj možnosti, da zbolijo za rakom na dojki. Raziskave kažejo tudi na zmanjšano pojavnost bolezni prostate pri moških, ki pogosto uživajo semena ali bučno olje. Čeprav še ni povsem raziskan način pozitivnega delovanja, strokovnjaki pripisujejo zasluge edinstveni kombinaciji cinka, beta karotena in maščobnim kislinam omega 3. Bučna semena so dober vir magnezija, ki pomaga uravnavati krvni tlak in preprečevati migrene, ter bakra, ki preprečuje pojav vnetnih stanj, povezanih z revmatoidnim artritisom. Zaradi visoke vsebnosti železa semena buč zelo koristijo veganom. Posledice pomanjkanja železa v telesu so utrujenost, podvrženost infekcijam ter zmanjšana sposobnost koncentracije. Danes so buče vrsta zelenjave, ki se pogosto pripravlja kot priloga pri okusnih mesnih jedeh ali kot sestavina pri pripravi sladic. Zaradi velike količine mineralov, ki jih vsebujejo semena, jih nutricionisti priporočajo na jedilniku vsaj dvakrat na teden. Nekaj praktičnih nasvetov Foto: MZ Okrepite imunski sistem ter uživajte v dobrotah, ki jih prinaša jesen. V ljudski medicini se pri opeklinah, razpokani koži, preležaninah in drugih tegobah, povezanih s kožo, priporoča masiranje z bučnim oljem. Razpokano kožo na stopalih in petah namažite z bučnim oljem tik pred spanjem. Obujte stare bombažne nogavice in pustite delovati čez noč. Zjutraj noge operite s toplo vodo in nežnim milom. Ljudem, ki jim primanjkuje cinka, strokovnjaki priporočajo grizljanje bučnih semen. Poleg velikih količin cinka buče vsebujejo tudi minerale, ki so pomembni za izgradnjo kosti. Znanstveniki so potrdili, da imajo bučna semena protivnetno delovanje, ki blaži simptome artritisa. So tudi odličen vir magnezija, ki pomaga uravnavati krvni sladkor in preprečevati napade migrene. Ponašajo se z visokim deležem bakra, ki pomaga pri preprečevanju vnetnih stanj, ki jih povzroča revmatoidni artritis. Mare Koren Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 petek z 30. septembra 2022 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 21 21 Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK petek z 30. septembra 2022 Poslovna in druga sporočila 22 stran 22 OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. S srcem da nas bo grelo œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£ Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š ¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œ œŠ¡“¤Ž£œ¡œš“–¦ထ ¯šŠšŒ¦ဘ 9. 10. 2022 ob 14. uri na prireditvenem prostoru ptujskega gradu Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija NATALIJA VERBOTEN O PREPIRIH IN NESPORAZUMIH Jezne besede je bolje preslišati SANJSKI DAN MATEJE NABERŠNIK zǴƺȇƏȵȒȸȒƮȇƏȵȸǣƮƏǴƺƫǣǼƫȸƏɎxƏȸǸȒ SE ROK GOLOB IN KATARINA HABE RAZHAJATA? zƺɮƏȸȇƺȸƏɿȵȒǸƺɮɀȸƺƮǣ Cena dobrodelne vstopnice je 12 eur. Kupiti jih je možno na vseh prodajnih mestih Eventim (Pošte, Petrolove bencinske črpalke) in na mestu dogodka. V primeru slabega vremena se dogodek prestavi v Campus Sava center Ptuj. Darujete lahko tudi s poslanim SMS-sporočilom: NADLANI ali NADLANI5 na 1919. *zbrana sredstva bodo namenjena socialno ogroženim družinam iz Sp. Podravja za lažje pokrivanje stroškov prihajajoče ogrevalne sezone Medijski sponzor Rotary club Ptuj + PRILOGA Lepota in zdravje vsako sredo Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. www.salomongroup.si www.tednik.si Lepi spomini ne bledijo! Štajerski TEDNIK petek, 30. 9. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave petek z 30. septembra 2022 Kje si mama, žena naša, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas. Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, pa čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel slovo! Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, prababice Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da nas je v 73. letu za vedno zapustila naša draga žena, mama in babica ZAHVALA Marije Herga Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta, dedka, pradedka in strica IZ GABRNIKA 17 Frančiška Vrečar 21. 6. 1936–4. 9. 2022 IZ BIŠEČKEGA VRHA 64, TRNOVSKA VAS Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 30. septembra 2022, ob 14.30 na pobreškem pokopališču v Mariboru. Žalujoči: mož Roman, sinova Roman z Valerijo, Ljubo ter vnuki Nigel, Nicole, Lara in Mark 23 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ob žalostni izgubi naše mame Marije. Zahvala tudi g. župniku, govornici, osebju SB Ptuj ter službi pomoči na domu. Posebej hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Ohranimo jo v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni najdražji Petra Kukovca Z VIČAVE 87 V težkih trenutkih našega življenja nas tolaži misel, da ni bil cenjen in spoštovan le med nami, ampak tudi med sorodniki, sosedi, prijatelji in vsemi vami, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvaljujemo se p. Andreju in p. Emilu za opravljen obred, godbeniku za odigrano Tišino, Komornemu moškemu zboru Ptuj za odpete pesmi in govornici Tei za čuten govor. Vsi njegovi ª%UDWLĀDVRSLVQLQDYDGDMHSULYLOHJLM ELWLYHURGRVWRMQRREYHåĀHQ© Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& 5RQĦVQXCPKPCTQçPKMKĥVCLGTUMGICVGFPKMC PREDNOSTI ZA VAS: