2 i.

T Celju, dne 17. avgusta 1911.
St. 37.

—1	- ,ii.iu'i vi muuinua-
Oglasi se računajo po 19 vinarje? ena petit vr*ta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovorn. Priitoj bine. za oglase je plačevati po pošti na naslov: „>>arodni j,81" v Oeljn.
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dfn poprej. —
Vse poš ljatve (dopisi, eaklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati ■ a naslov: „i8iiredni Lifit" w	— ;t»lrlaieacija ao
poštnine proste. — TJredaištvo: Scliillerjeva cesta 5<ev. 3.
-prodni L,ist" stane za celo leto 4 K., za pol leta 2 K, »» fetrt leta 1 K. Za Ameriko in Srage dežele na leto 6 K 60 vui Nsrof.nina ae plačuje vnaprej. - PasanuMc ite»Uk«
'9 »in,
.lAI!HJ!- .»IIHUIUIU !
TIT"
——T—
•rrrrrrr
PROSIMO VSE NAŠE PRIJATELJE, KI ŠE NISO POSLALI NAROČNINE, NAJ NAM JO TAKOJ POŠLJEJO, KER IMAMO TUDI MI SVOJA PLAČILA.
OBENEM PROSIMO VSE, NAJ SE VSAKTERI POTRUDI NAM DOBITI OD ČASA DO ČASA KAKEGA NOVEGA NAROČNIKA.
Hmeljska predprodaja.
Po celi Savinjski dolini gre velikansko razbili -lenje zaradi pogodb, s katerimi so hmeljarji prodali hmelj v naprej proti mnogo nižjim cenam, kakoi-šne je hmelj vsled suše sedaj dosegel. Popolnoma naravno je, da si vsak prizadeti hmeljar predloži vprašanje, ali je taka pogodba, katera ga tako zelo oškoduje, veljavna, ali je on dolžan, prodani hmelj Izročiti.
Tu je treba pred vsem povdarjati, da se na to Vprašanje splošno ne da odgovoriti, ker je ,treba presoditi vsak posamezen slučaj posebej, vsako ro-godbo po okoliščinah in pogojih, pod katerimi je bila sklenjena.
Vendar se da v splošnem sledeče reči: Pogodba, s katero proda hmeljar svoj hmelj kupcu, je trgovinska pogodba, ker kupi kupec hmelj z name-l»m, da ga z dpbičkpm naprej proda. Vsled teg« tona sodnik uporabljati Slede take pogodbe trgovinsko pravo. Po trgovinskem Rfavu pa je nepri-pusten ugovor prikrajšanja nad polovico prav« vrednosti t. j. v našem slučaju ugovor, da dobi hmeljar več kakor polovico manj za svoj hmelj, kakor je isti sedaj vreden. Ne glede na to pa bi si hmeljarji, tudi ako bi bil tak ugovor pripusten, ž njim ne mogli pomagati, ker }e v slučaju takega Ugovora presojati razliko v vrednosti po oni vrednosti, katero je imelo blago v trenotku, ko je bila pogodba sklenjena. Tu pa se mqra reči, da hmelj v ča$u, ko so se sklenile predprodajne pogodbe, dejansko n i bil več kakor dvakrat toliko vreden, kakor se je v teh pogodbah za njega plačalo oziroma obljubilo.
Slednjič pa imajo ravno take predprodajne pogodbe značaj takozvapih pogodb na srečo, pri kačjih je že po pjih naravi izključeno izpodbijanje zaradi nad polovičnega prikrajšanja, kajti pri takih fegodbah prevzameta oha pogodnika neko nevat-nost in ima nasprotno vsak od njiju pravico, da obdrži dobiček, katerega doseže slednjič iz te po-fodbe.
Pravdnim P0ton> tqrel v pretežni večini slučajev ne bode ničesar doseči, ampak bode nasprotno Odvisno samo od dobre volje. kMPcev, ali bodo ho-leli tako bridko prizadetim hmeljarjem težaven položaj olajšati. Pripomniti moramo, da se, nam osebni »apadi in grožnje v »Straži« in *$lov. Gospodarju-, ne zdijo pravo sredstvo v dosego tega namena, kakor je tudi popolnoma neutemeljeno, napadati radi pretjprodaj hmeljarsko društvo, katero je celo leto svarilo pred sklepanjem predprodajnih pogodb. Posredovanje poslancev na okrajnem glavarstvu ne mpre imet| nikakega uspeha, ker okrajno glavai-stvo nima z zadevo ničesar opraviti.
Primerno bi; bilo posredovanje pri kupcih samih, v katerih dobri volji bode v pretežni večini Slučajev odločitev. Mi hmeljarje odločno svarimu pred nepremišljenimi pravdami, to tem bolj, ker so take pravde drage in včasih, zlasti ako se gre za eneske nad 1000 K, dolgotrajne in bi kupec zamo-fel potem, ko s pravdo zmaga, zahtevati od prodajalca še povrnitev onega <k>bičkav katerega je zamudil, ker mu hmelj ni bjl pravočasno izročen.
Ker pa je treba, kakor smo uvodoma omenili, presojati vsak slučaj zase, priporočamo, naj se pri-eadeti, predno store odločilne korake, obrnejo do hmeljarskega društva v Žalcu, ki bode tudi pravne
nasvete dajalo brezplačno.	Dr. K—n.
•
Iz Žalca se nam piše: Mariborska »Straža« je V 95. štev. objavila članek z napisom: »Predprodaja fcnelja«, kateri kar mrgoli laži, obrekovanj, hudobij
in neumnosti. Resnici na ljubo bodi povedano, da v članku navedeni Zalčani: Steiner, Roblek, Edi in Kveder piti dekagrama hmelja niso naprej kupili. Res je pa, da so se s predkupovanjem hmelja pečali klerikalni Cukala iz Gomilske, Zupane (Zol-nir) iz Gotovelj in še drugi, kar pa »Straža« zamolči. Dejstvo je tudi, da so naš jn šenpeterski župnik ter poslanec Trglav hmelj naprej prodali. To ]e bilo za hmeljske prekupce najboljše priporočilo, kei so se pri vsakej kupčiji sklicali na tri »merodajne« osebe, rekoč: »Ce župniki in poslanci hmelj naprej prodajajo, zakaj bi ga tudi vi ne?!« Ravno ta razlog je napotil marsikaterega hmeljarja k predprodaji in ga sedaj napravil nesrečnega. To --Straža« tudi zamolči. Prevarani in obupani hmeljarji prelivajo sedaj bridke solze ali pa kolnejo, da je groza in strah! To bi bilo lahko vse izostalo, ako bi se vsi hmeljarji oklenili hmeljarskega društva, katero deluje v prid in blagor savinjskih hmeljarjev že čez trideset let in katero )e vedno osveiovalo, hmelj naprej prodajati.
Namesto, da bi se društvo hmeljarjem priporočalo, se pa po klerikalnih časopisih hujska zoper njega; ubogo, zapeljano ljudstvo mora pa sedaj to budalost poplačati s svojim težko zasluženim denarjem.	Resnicoljub.
h političnega sVeta.
Nekatere spremembe v vladi namerava baje izvršiti min. predsednik Gautsch. Seveda bi bile to le spremembe v nekaterih osebah.
Novi tajni svčtniki so postali: gališki minister pl. Zaleskj, minister za javna dela Marek in poljedelski, mipister Widmann.
Sprem^fphe v voskih krpgih. Poročali po že Zadnjič, da odstopi v kratkem vojni minister Ši?l$n-aich. Njegov odstop ie v zvezi z doslej javnosti neznanimi zabrhinjfni spletkami. Znano je bilo pač, da se je Schonaich, ki uživa v visokih kT°K'h i" v armadi splošno zaupanje, večkrat spri s Šefom generalnega štaba Konradom pl. Hotzendorfom in večkrat tudi s prestolonaslednikom. Sedaj pa se je izvedelo, da so vse te spletke izhajale od vodja prt-stolonaslednikove vojaške pisarne, podpolkovnika Broscha. Da je Schonaich večkrat trčil tudi z H8t-zendorfom skupaj, je vzrok ta, ker je Schonaich sicer zagovornik oboroževanja, vendar pa tudi po-speševatelj miru, Hotzendorf je pa vročekrven ln bojaželjen mož. Kakor se čuje, pojdejo vsi trije obenem: Hotzendorf bo odstavljen kot šef generalnega štaba, Brosch kot vodja prestolonaslednikove vojaške pisarne, in Schonaich odstopi kot vojni minister.
Y Dalmaciji so hrvaški klerikalci, debeli prijatelji dr. Šušteršiča, za vršeče Ne občinske volitve sklenili kompromis z Italijani proti hrvaški napredni in konzervativni stranki. Tako se družijo povsod klerikalci 8 sovražniki naroda proti lastnim bratom!
Iz Ogrskega. Cuje se, da je usoda ministerstva Khuen-Hedervary že zapečatena. Kakor znano, tam protivladne stranke (Košutovci itd.) že več ko štiri tedne obštruirajo proti vladni predlogi o brambm reformi in onemogočujejo delo drž. zbora. Bodoči ministerski predsednik bo baje bivši minister Lang%
Bivši portugalski kralj Manuel še vedno rova po portugalski državi. Sedaj je zopet pisal na osob-je bivše kraljice matere, da on upa v kratkem času zopet zasesti prestol svojih očetov. Mislimo, da so to vse le prazni upi in prazne sanje.
Portugalsko. Danes 17. bo nova ustava ko-nečno sprejeta in dne 19. tm. se bo vršila volitev novega predsednika republike.
Beležke.
Nadaljevanje člankov pod naslovom »Nekaj resnih besed« pride v prihodnji številki, ker je moralo danes zaradi člankov o hmeljski predprodaji izostati.
»Kot grob molčijo«. Včerajšnja »Straža« na;, prav neumno zbada, zakaj ne pišemo nič o zadevi dr. Kukovca. Izjavljamo še enkrat, da dr. Kukovec hoče izvojevati zmago za obrambo svoje časti pred
sodnijo, in da želi, naj se o zadevi ne razpravlja. Gospodom pri »Straži« povemo samo, da se bo ž njimi o zadevi še prav glasno govorilo in da bodo zopet prav ponižno prosili odpuščanja.
Vročina je zadnje dneve ponehala in smo imeli parkrat že tudi precejšnje nevihte z dežjem, ponekod celo s točo. Prvikrat je po dolgi dobi 6 tempov v spodnjem delu Spodnje Štajerske deževalo dne 10. tm. Vmes je padlo tudi nekoliko zrn toče. £rak se je mahoma precej shladil. Dne JI. tm. je zopet dež nekoliko namočil. Pozneje je skoro vsak dan vsaj nekoliko dežja padlo. Ponekod so imeli zadnje dneve tudi hude nevihte, ter prav hudo točo, n. pr. na Zdolah pri Brežicah.
Na II. avstrijskem obrtnem zborovanju v Celovcu je bilo 1489 odposlancev, ki so zastopali 19« tisoč samostojnih obrtnikov. Solnograški program se je z malenkostnimi spremembami obdržal, pač pa se je sprejela vanj nova zahteva: ustanovitev učnih stolic na vseučiliščih za obrtno pravo. — Ostro se je kongres izrazil zoper obrtna dela jetnikov, dalje za obdržanje delavskih knjižic, katerin (odpravo zahtevajo socijalni demokratje. Sklenilo se je tudi, da se državna obrtniška organizacija pridruži »gospodarski zvezi za obrt, trgovino in industrijo« pod pogojem, če ta zveza ne bo delala proti kmečkemu stanu.
Vseslovanski sokolski zlet v Zagrebu dne 13., 14. in 15. tm. je sijajno uspel. Prišlo je ne le nad 7000 Sokolov (Cehov, Poljakov, Rusiuov, Bolgarov, Srbov, Hrvatov in Slovencev), ampak tudi tisoči drugega občinstva iz vseh slovanskih pekra-fln. Slovanski gostje sd bili od bratov Hrvatov v Zagrebu nad vse gostoljubno in bratovsko sprejeti. Nepregledne množice ljudstva so prišle te (Ini iz cele Hrvatske v Zagreb. Javno telovadbo, katero je izvajalo krog 2000 sokolov, je gledalo do 30.0QO ljudi. Priprave telovadnega prostora (tribine itd.) so stale 30.000 krpn. Na vstppnini k javni telovadbi se je nabralo 28.000 kron. Pri javni telovadbi so se vrlo odlikovali naši slovenski Sokoli ter tako zopet pokazali, kaj premore slovenska volja, slovenska telesna sila in slovenska vztrajnost. Ne preostaje nam žal prostora, opisati podrobno to velikansko slavje v Zagrebu. Gotovo je, da ostanejo vsem, ki so bili tam, dnevi vsesokolskega zleta v Zagrebu neizbrisno v spominu in da je prireditev mnogo pripomogla k tesnejši združitvi Slovanstva na duševnem polju.
Kolera se v južnih deželah silno razširja. V Trstu in Istri se slučaji neverjetno množijo. V Turčiji in Italiji ni nič boljše, ampak vedno slabše. Avstrijske oblasti so izdale stroge varstvene odredbe zoper razširjenje kolere. Prebivalstvo se naj teh odredb političnih oblasti strogo drži.
Zidanmoška podružnica društva jugoslov. železniških uradnikov vabi svoje člane in tovariše na izredni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 19. tm. ob 5. popoldan v hotelu Juvančič na Zidanemmostu. Dnevni red: 1. Poročilo o izrednem občnem zboru v Trstu. 2. Volitev delegatov v smislu sklepa občnega zbora v Trstu. 3. Predlogi za delegatsko sejo. 4. Slučajnosti. Tovariši! Z ozirom na važnost dnevnega reda bodi udeležba polnoštevilna!
Gostilničarsko-kuharski tečaj v Dobrni namerava prirediti ministrstvo za javna dela od 2. do 29. oktobra, ako se priglasi najmanj 15 udeleženk. Pouk in stanovanje sta brezplačna. V pokritje hran« itd. pa mora vsaka udeleženka plačati 100 K. Prošnje za sprejem je poslati do 16. septembra na deželno zvezo za tujski promet v Gradcu, Glavni trg 3. Ta bo manj premožnim udeleženkam dala tudi štipendije.
Štajerski OrH bodo napravili dne 10. septembra ti. velik »rumel« v Petrovčah. Vsa štajerska čuka-rija se zbere ta dan tam. Obenem bo takrat v Petrovčah občni zbor klerikalne mladeniške zveze.
Na dan 18. avgusta, t. j. na rojstni dan cesarja, so vsi katoličani v Avstriji dispenzirani od postne postave ter smejo jesti meso.
Odprava nočnega dela žensk. S 1. tm. je stopila v veljavo postava glede nočnega dela žensk. Žensko nočno delo je vsled te postave prepovedano v vseh onih podjetjih, kjer se ne izdelujejo jedila, kakor konserve itd., ker bi sicer ta podjetja imela škodo, s tem, da bi se poedine tvarine pokvarile.
Sladkor se je zopet podražil in sicer za 1 K pri 100 kg.
Iz Amerike in sicer iz mesta Minneapolis smo dobili od slovenskega rojaka sledeče pismo: »Cenjenim čitateljem vrlega »Narodnega Lista« naznanjam sledeče: Od vseh strani mi dohajajo pisma in
vprašanja za delo tukaj. Hočem vam odkritosrčno povedati: za navadnega delavca je bolje, da tam ostane. Obrtniki dobe delo, a vendar težko, dokler niso zmožni angleškega jezika. Kdor pa namerava sem priti, naj ne pride na jesen ali zimo, ampak spomladi. Vsekakor pa mora dotični vsaj nekaj nemško gnati. Angleški jezik je pa težek za prišleca. Torej: vsak je svoje sreče kovač! Vaš rojak K. P.
Osebna vest. Pri ravnateljstvu c. kr. drž. železnic v Trstu je sprejet g. dr. Mihael Jevšek.
Družba sv . Cirila in Metoda je imela v mescu Juliju sledeči promet: 1. rednih dohodkov: a) iz nabiralnikov K 1362.20, b) prispevki podružnic K 6764 97 vin (iz Štajerskega K 1321.39); c) razni prispevki K 4595.32; 2. izrednih dohodkov: a) za obrambni sklad K 4232.36, b) iz družbine glavnice se dvignilo K 2662.55. Skupaj torej dohodkov K 25.637.40. Nasproti temu so znašali izdatki K 26.519.61. torej primanjkljaj K 882.21.
Cesar je pomilostil 55 kaznjencev, med njimi 5 iz kaznilnice v Mariboru, 4 iz kaznilnice v Kopru, in 3 kaznjenke iz kaznilnice v Begunjah.
Vojaški zrakoplov je plul dne 10. t. m. čez Slovenske gorice, Maribor, Slovensko Bistrico, Št. Jur, Celje in dalje proti Ljubljani. V ladjici se je z daljnogledom videlo dva častnika in še eno drugo osebo.
Deželna zveza štajerskih gostilni čarskih zadrug priredi dne 12. in 13. septembra II. zvezno zborovanje v Bruku ob Muri.
Pospeševanje živinoreje v planinskih deželah. Poljedelski minister je gosposki zbornici predložil poročilo o porabi fonda za pospeševanje živinoreje in vnovčevanje živine v letu 1910. Na Štajerskem so se dale podpore posebno „Zvezi zadrug za rejo mnrodolske pasme, zvezi vzhod-noštajerskih rejcev marogaste živine za nakup plemenskih telic in za poslovanje, dalje so se dale znatne podpore za premiranje hlevskih stavb, gnojničnih jam in gnojišč po celem Štajerskem. Kmetijska družba štajerska je dobila podpore za nakup bikov, dalje za rejo svinj, ovac in koz. Velika večina vseh podpor je šla kajpada na Zgornje in Srednje Štajersko. Za slovenski del dežele ne preostaja denarja! Samo za plačevanje davkov smo dobri.
Šesta škofijska sinoda se vrši od 28. avg. do 1. septembra 1.1. Priporočamo v prerešetavanje, v koliko so gnusna agitacijska sredstva duhovščine v zadnjem volilnem boju pripomogla k povzdigi vere v lavantinski škofiji.
Iz štajerske zdravniške zbornice. Za predsednika je izvoljen dr. Albin SchlOmicher, zdravstveni konzulent južne železnice v Gradcu; za-' podpredsednika pa dr. pl. Lichem, zdravnik v Mariboru.
?t«isl|i oN-
Nestrpen duhovnik je župnik Popl&tnik na Polenšaku pri Ptuju. Še sedaj napada može v spovednici zaradi volitev in jim odreka odvezo. Ali so višje cerkvene oblasti mnenja, da je to v interesu vere?
Iz Rogaške Slatine. Dne 6. avgusta je bilo tu 1250 gostov. Toliko jih še ni bilo, odksir kopališče obstoji. Med gosti so opaziti: justični minister dr. Hochenburger, djakovski škof Voršak, fml. Zoltan, srbski duhovnik Vladimir Gregovič iz Carigrada, Vojeslav Šola, podpredsednik bosanskega deželnega zbora itd. Kopališčno življenje je jako živahno.
Pod vlak se je vrgla v Ormožu dne 10. t. m. 20 letna služkinja Frančiška Vacanec. Našli so jo z razdrobljeno glavo. Samomorilka je bila članica Marijine družbe. Zadnje dni je od službo-dajalca z vso silo zahtevala poselsko knjižico, češ, da mora iti s kaplanom, ki pojde v Črnomelj za župnika, v službo. Službodajalec ji knjižice ni hotel dati. Zato je baje šla v smrt.
Iz Žetal se nam piše: Pri Marijitroštni cerkvi so imeli 13. tm. mladeniči iz raznih župnij shod. Odobravamo vse, kar je namenjeno v to, da se mladina vzgaja v duhu vere v poštenosti in ljubezni do staršev, do bližnjega in do domovine. Da se pa hrani s strupom in napadi na tiste, ki niso z nekaterimi prenapeteži enakega mišljenja in v njih društvu, da se nas poštene Zetalane napada z liberalci in brezverci, ki jih pri nas ni, tega ne bomo trpeli, imamo drugih nadlog zadosti.
Iz Ivanjkovec. Ljudsko veselico priredi ivanj-kovska požarna bramba dne 15, t. m. v gostilni ge. Kralj v Ivanjkovcih. Vspored: godba, petje in tombola. Začetek ob 3. uri. Na pomoč! Odbor.
Iz Rogatca. C. kr. okrožno sodišče v Celju zasleduje s tiralico ubeglega občinskega tajnika v Rogatcu, Jožefa Zivnega. Mož je bil še lani opora rogaškega »nemštva« in velik ljubljenec župana Ferschniga. Ko je trgovec Supanc tožil Zivnega zaradi različnih, po domače povedano, svinjarij, je za Zivnega pričal celi ik. ,ski Rogatec. To ganljivo ljubezen je Živny pošteno povrnil: poneveril je prece] denarja in pobegnil, zapuativši ženo in ueco Rogat-čanom v blagohotno oskrbo.
Žetale. Tukaj je zgorelo vse poslopje posestniku Fr. Petroviči. 1r?a, hlevi, skedenj, voz, plug, brana in vse žito in o. ;u.\ Revščina je tem večja, ker siromak ni bil zavarovan. Svarilen vzgled za vse, kteri še niste zavarovani. Zažgali so otroci žveplenkami. Stariši, skrivajte žveplenke, in tudi mladim smrkolinom ni treba pustiti kaditi, saj Še odraslim tobak ne hasni.
Podružnica C. M. družbe za Polenšak, Sv. Tomaž in Sv. Lovrenc priredi 20. avg. pri Sv. Tomažu svojo veselico s petjem in gledališko igro v šoli in prosto zabavo v gostilni g. Sevra. Vsi bližnji in daljni sosedje se vabijo na obilno udeležbo.
Ormož. Tudi tu smo te dni preživeli nekaj trenutkov strahu pred kolero. Zdravnik dr. Heiss se je vrnil 10. tm. s Triglava in tamošnjih krajev, kjer je občeval tudi z ljudmi iz Italije in Carigrada. Ko se je vrnil, je zbolel na driski. Ukrenile so se uradno takoj varnostne odredbe. Preiskava odpadkov na graškem zdravstvenem zavodu pa je dognala negativni rezultat. Zato je vsak strah nepotreben.
SloVeajcgrafti oHraj.
Slovenjgradec. Minoli mesec so tukaj tri hiše prešle v slovenske roke. — Dne 12. tm. popoldne je zgorelo pri posestniku p. d. Popiču v Spod. Podgorju. Zgoreli sta dve hiši in hlevi. V hlevih je zgorelo obenem 12 svinj. Škoda je le deloma z zavarovalnino pokrita. Zažgala je štiriletna deklica, ki se je igrala »kuhati«. Stariši, pozor na deco in vžigalice! — Driska v našem okraju še vedno razsaja. V Podgorju je nevarno zbolela soproga g. naduči-telja Šmida.
Šoštanj. Na tukajšnji 6 razrednici je dne 8. tm. napravil za prestop v poštno službo potrebni izpit orožn. stražmošter g. Davorin Šimenko iz Goi-njegrada z dobrim uspehom.
Iz Velenja. Po dolgih letih se je zopet enkrai pri nas vršila narodna veselica, ki jo je v nedeljo 13. tm. priredila podružnica Ciril-Metodove družbe. O pomenu slovenske šolske družbe sta govorila di. Pirnat in potovalni učitelj Ivan Prekoršek. Za zabavo je skrbel pevski zbor. Udeležba je bila jako lepa. Upamo, da se bomo čimprej zopet zbrali na kaki narodni prireditvi v naši lepi šaleški dolini, v katero tujci zasajajo kremplje.
Marnberk. Okrajno glavarstvo v Slov. Gradcu je dobilo nalog takoj razpisati nove volitve v marn-berški okrajni zastop.
V	nedeljo, dne 20. tm. vsi v Vuhred v dravski dolini! Ciril-Metodova podružnica za Vuhred in okolico praznuje ta dan 25 letnico svojega obstanka z raznovrstnim programom. Po slavnostnem občnem zboru in govoru g. potovalnega učitelja Ivana Prekoršeka se vrši na prostem in v gostilniških prostorih g. Fr. Sgerma ob pol 4. uri popoldne velika ljudska slavnost, pri kateri sodeluje več podružnic iz dravske doline. Ker je preskrbljeno za najrazličnejšo zabavo, in je tudi prometna zveza zelo ugodna, pričakuje mnogoštevilne udeležbe odbor. .
Iz Sloveujgradca. Piše se nam: Tu je v noči od 8. na 9. tm. nenadoma izbruhnil požar v gospodarskem poslopju gostilničarja Rupa. Ogenj se je naglo širil in uničil gospodarsko poslopje, pa tudi gostilno razun zidov popolnoma. Sumi se, da je padla iskra iz lokomotive državne železnice, ki vozi tik za gospodarskim poslopjem, v seno, ki je bilo v kozolcu. Škoda je velika in le deloma z zavarovalnino pokrita.
V	Remšniku sta živela zakonska vulgo Žamer v vednem prepiru, deloma tudi zato, ker je bila ženka svojemu možu nezvesta. Te dni je mož iz jeze zažgal hišo in sebe ustrelil. Drugi dan je umrl. Zgoreli sta dve hiši.
Izdal se je Jernej Knez v Razborn pri Slov. Gradcu. V gozdu Marije Knez je posekal lep mecesen, vreden 50 K. Po neprevidnosti pa je vlekel drevo po tleh na svoj dom in tako so prišli tatvini na sled. Po daljšem tajenju je končno tatvino priznal.
Št. Janž na Vinski gori'. Pretečeni pondeljek smo šli k Sv. Joštu za dež prosit. Takrat so pa tisti, ki se sami trezne imenujejo, šli komaj proti noči domu, seve pijani; eden je nesel celo klobuk v žepu. Na tak način nam Bog ne bo dal dežja. — Dne 13. tm. se je pri nas s prižnice svarilo pred veselico pri g. Ježovnikovi v Velenji, baje zaradi suše. Pred tednom dni pa je smela biti v Čerjevi pri gostilni g. Martina Ograjenšeka veselica?!
Št. Janž na Vinski Gori. Na dopis »Slov. Gosp.« odgovarjamo kratko sledeče: Komaj je po državno-zborskih volitvah nekoliko mir nastal, že zopet trosite lažnive vesti. Koliko bi mi lahko napisali o Vas. Cele strani! Naš župan je pošten, pravičen mož, ki ukaze c. kr. okr. glavarstva natanko spolnjuje. Ne dela tako kakor se je delalo poprej; ko je prišla kaka podpora, so dobili samo nekateri vse, drugi nič. Pravičnost sedajnega župana vas peče. Pravite, da je doba županstva že potekla. S prižnice se je že reklo, da se je treba pridno na volitve pripravljati. Le počakajte do postavnega časa! Tudi doba cerkvenih ključarjev je potekla, eden je celo že onemogel. Zupan se je in se bo držal ukaza c. ki. okr. glavarstva. Za drugo dobo pa Vas itak noče več nadlegovati. Njemu ni treba teh skrbi. Skrbel je, da bi se obč. dolg v tej dobi splačal; a ni bilo mogoče, ker se je šolski proračun silno zvišal, do K 1400. Laž je tretjič, da so treznejši odborniki naredili sklep, se sej ne več udeležiti, Ravno tisti, ki niso trezni, grejo rajši med sejo ali pa med službo božjo v gostilno. Trezni se pa vsikdar občinske seje udeležijo. Četrtič: ljudstvo ne želi volitve, ampaK želi, da ostane pri starem, ker se pošteno ravna. — Dva previdna kmeta.
Darujte za nar. sklad!
|^egljatije na dobitke
je pričelo „Slov. del. podp. društvo v Celju" v »Skalni kleti". Kegljanje se zaključi z večjo veselico 10. septembra. Kegljalci se vljudno vabijo.
£jntotntr$l(i oKraj.
Mlin si je zažgal lastnik mlina Miško Cipot, doma iz Dokležovja. Naloril si je blizu Veržeja v Mari rib. Ko si jih je pripravljal za prigrizek, in sicer v mlinu v hišici, so se po neprevidnosti vnele deske okoli cevi, ki štrli iz hišice. V trenutku je ogenj objel streho in mlin. Celo premoženje je bilo v par urah žrtev ognja. Ponesrečenec, zaveden ogrski Slovenec, ni bil zavarovan. Škode ima do 4000 K.
Ciganska smrt. V noči od 8. na 9. t. m. je tatinska družba osmih mož „četovala" skozi Št. Jurij ob Sčavnici, Selišče, Kupetince in Murske Zasade proti Radincem in v več hišah vlomila. Ko so skusili vlomiti pri posestniku Šijancu v Murskih zasadih in je ta čul njihovo delo na okenskem omrežju, je začel klicati na pomoč in hotel odpreti vežna vrata. V tem pa je počilo skozi vrata več strelov, nakar so roparji, splašeni po sosedih, odbežali. Na dvorišču pa so našli enega od vlomilcev z rano v glavi nezavestnega. Mož je kmalu umrl. Drugi dan zjutraj so prišli orožniki in sodnijska komisija, ki je koastatirala, da se je res od zunaj v hišo streljalo. Očividno so zločinci v temi smatrali svojega tovariša za gospodarja in ga ustrelili. Ustreljeni je velik, močan mož, po zunanjosti soditi cigan. Našli so pri njem M v, dleto, srebrn zakonski prstan in okrog prsi ovit žakelj, očividno namenjon za plen. Truplo so pripeljali v mrtvašnico v Krlžovce in je fotografično posneli, da se dožene identiteta in se tako morda pride na sled tatinski družbi. — Z druge strani smo dobili tudi poročilo o dogodku, kateremu posnamemo še sledeče: Ustreljeni je ime! na roki tetovirani črki C V in št, polka, pri katerem je služil okoli !. 1897. Kolikor se je doslej dognalo, je iz sosedne Ogrske, oženjen in oče 5 otrok. Bil je močen mož, a. dlani je imel čisto „gosposke". Tatovom so na sledn.
Iz Ljutomera. G. Anton Novak, c. kr. sodnijski oficijal v Senožečah je podaril »Slov. pevskemu društvu v Ljutomeru« in »Podpornemu društvu Franc Jožefove šole« po 10 K. Oba odbora se g. dobrotniku za velikodušni dar najsrčneje zahvaljujeta.
»Franc Jožefova šola v Ljutomeru« jpriredi \
nedeljo 20. avg. ti. v dvorani ge. Kukovec takoj pu večernicah šolarsko predstavo. Vspored: 1. A. Kosi »Venček triglasnih narodnih pesmi II.; 2. Deklama-ciji: a) S. Gregorčič »Oljki«; b) I. Stritar »Turki na Slevici; 3. E. Adamič: a) Vesela pesem; b) Uspavanka, solopetje s spremlj. harm.; 4. Taras Vaziljev, »Iz raznih stanov«, deklamacije. 5. A Kosi »Vino in voda«, spevoigra s spremlj. harm.; 6 I. Najžer, »Poboljšal se je«. Igrokaz v dveh dejanjih. Vstopnina. Sedeži I. II. vrsta 1 K 20 v., III. IV. vrsta 1 K, V. VI. vrsta 80 v.; ostali sedeži in galerija 60 v.; stojišča 30 v. K obilni udeležbi vabi učiteljstvo.
Sv. Križ na Murskem polju. Tukaj se je dne 30. jul. ustanovila podružnica družbe sv. Cirila ln Metoda; predseduje g. dr. Lebar. V njeno okrožje spada župnija Sv. Križ in trg Veržej. Mlada podružnica je sklenila prirediti dne 27. avg. veselico ter je v to svrho zaprosila gledališki oder tukajšnjega bralnega društva, ki je kajpada povsem klerikalno. Ni se treba tedaj preveč čuditi, da je predsednik bral. društva prošnji sicer najprej ugodil, a pozneje brez dvoma vsled vpliva od neke druge strani kratkomalo odklonil. Lepo je to in častno za Mursko polje! Vsak količkaj pameten človek ve, kolikega pomena je družba sv. C. in M. za naš narodni obstanek; prava narodna izdajica in podlež je tedaj, kdor njeno delovanje na katerikoli način ovira. Sram ga bodi! Sploh pa bo potrebno v tukajšnje klerikalno gnezdo večkrat podrezati.
Od Malenedelje pri Ljutomeru prihaja glas, da je tam hudo pobila toča.
Sv. Križ na Murskem polju. Naša CM. podružnica je takoj prvi dan dobila do 40 letnihi članov. Do konca leta jih bo 100. Čudili smo se, da našega občnega zbora ni obiskal niti en Ljutomerčan. V odboru podružnice so poleg predsednika g. dr. Jos. Lebarja gg.: Alojz Sršen, Veržej (podpredsednik), Kari Maurič, Križevci (blagajnik), Rud. Horvatič, Križevci (blag. namestnik), Fr. Cilenšek, Križevci (tajnik), Alojz Vrabl, Križevci (tajnika namestnik). Delegat za glavno skupščino je g. Vekoslav Muhič, odbornik za veselice g. Fr. Križanič. Čaka nas na vse strani mnogo dela. Šlo bo vse s trdno voljo ln jekleno vztrajnostjo. Mursko polje se mora prebuditi iz narodnega mrtvila.
KottjiSKi oKraj.
Žrtev vročine. Iz Konjic se nam poroča: Dne 5 avgusta je vozil posestnik Ivan Kotnik iz Mar>m-ike vasi gramoz skozi vas. Nakrat je na cesti padel in bil mrtev. Zadela ga jb možganska kap vsled vročine.
Iz Kozjaka pri Dobrni se nam piše v zadevi razoisa učiteljske službe: enorazrednica Sv. Jošt na Kozjaku je v II. plačilnem razredu. Šola
je 1064 m visoko na gori. Ondi ni nobenega trgovca in se morajo potrebščine in živila iz sosednih krajev v daljavi 8—10 km preskrbovati, kar prizadeva mnogo stroškov in večjo draginjo. Učiteljska plača na taki višini bi morala biti v I. plačilnem razredu, da bi mogel učitelj gmotno za silo izhajati.
mm okraj.
Povest o koleri v Rajhenburgu. Minoli teden se je raznesla vest, da se je baje pojavila v brežiškem okrajnem glavarstvu kolera. Danes lahko pojasnimo, kaj je na tej »koleri«. Vršiti se je imela pred kratkim ob Savi sokolska veselica. Dopoldne je pa prišel v Krško neki moški k zdravniku iskat zdravniškega sveta glede neke ženske. Ko je zdravniku opisal znake bolezni, ki so bili slični onim pri koleri, je zdravnik to takoj naznanil glavarstvu v Krškem. Ne da bi glavar poslal v par kilometrov oddaljeni Rajhenburg na lice mesta kake izvedence, da dože-nejo, je-li precej zmedena povest tega moškega resnična ali ne, je takoj zaprlo glavarstvo vse mostove in brode na štajersko stran ter izdalo na vse orož-niške postaje najstrožje ukaze, da ne smejo nikogai s Štajerskega pustiti na kranjsko stran in narobe. Sočasno je švignila brzojavka tudi v Brežice javit tamošnjemu glavarstvu, da je v Rajhenburgu kolera. V Rajhenburgu seve o tem niso nič vedeli in so na to vznemirjujočo vest odgovorili s tem, da so se peljali s čolnom proti Krškemu. Na čolnu so na veliki drog obesili nekd zelo koristno domačo zelenjavo, katere ime ima samo dve črki več, kakor zgorej omenjena bolezen. Ime te koristne in dobre domače zelenjave so napisali tudi na velik plakat, katerega so tudi pritrdili na drog. Drugi dan je šel iz Brežic zdravnik v Rajhenburg. Našel pa je, da je bila ona ženska, ki je prišla iz Trsta na počitnice, popolnoma zdrava in je že prebolela, kakor trdijo hudobni ljudje, »svojega mačka«. — Zdravnik je nato takoj iz Rajhenburga brzojavil brežiškemu glavarstvu, da o koleri ni govora in da je vsaka skrb nepotrebna, nepotrebne pa tudi že ukrenjene odredbe. Zaradi te »kolere« pa se seveda tudi sokolska veselica ni vršila. Pri tej priliki moramo pač v interesu javnosti zahtevati, da naj se v takih slučajih postopa od strani političnih oblasti bolj previdno in da naj bi se občinstvo ne vznemirjalo popolnoma po nepotrebnem, to pa moramo zahtevati tembolj, ker take odredbe silno oškodujejo prizadete kraje, ker jih čez noč zapuste vsi Ietoviščniki.
Pišece. Bralno društvo priredi na nedeljo 27. avgusta popoldan veselico z godbo, petjem in gledališko predstavo ter z drugimi zabavami. Nikomur ne bo žal, kdor poleti na ta dan v Pišece. Vsaj stari prijatelji »Bralnega društva« naj ne izostanejo. Vsako leto so udeležniki zapustili veseličen prostoi z veselim prepričanjem, da v Pišecah, kadar »Bralno društvo« nastopi s svojim programom, ni nekaj praznega. Nobenemu ni bilo žal za trud in potrošek na ta dan. Tako upamo tudi letos, da zadovolji »Bralno društvo« vsakega na ta dan. Priprave se pridno že zdaj vrše: petje in gledališka igra »Slepa ljubezen«. Ta igra mora posebno privabiti starše vseh slojev. Kaj lepa bo, ker igrajo zgolj le otroci. Zato vabi Vas starše in prijatelje na ta dan »Bralno društvo«, da ne zamudite prilike, da bi ne prišli v Pišece, ker ves gmoten uspeh je namenjen šolski mladini tukajšnje šole.
jtoiborjki okraj.
Iz Maribora. Mestna občina je kupila na Tezni ob Ptujski cesti proti gozdu 20 oralov zemljišča za bodoče mariborsko centralno pokopališče. Dohod se bo napravil po senci tudi od pobreške strani. S tem je mariborsko pokopališko vprašanje rešenu.
Iz Maribora. Tukajšnja lesna industrijska družba je svoje naprave prodala posestniku Segalli iz Št. Lovrenca nad Mariborom za 170.000 K. Vilo »Rast« v Koroški ulici v Mariboru je kupil, od baronice Mixich trgovec Barta za 62.000 kron. — Novo mariborsko pokopališče ob cesti v Ptuj pred ptujskim gozdom bo, kakor je komisijonalni ogled dnu. 9. tm. dognal, iz zdravstvenega stališča zelo pripravno. Na več mestih so tla 3 metre globoko izkopali in našli povsod za pokopališče najprimernejšo zemljo. Talna voda se nahaja, kakor je izkazalo kopanje na globoko, v globočini 16 do 18 metrov. — 'Zaradi nenravnih dejanj na 6.1etni Mariji Trebošek je bil 21 letni Ivan Medved iz Šikolj obsojen na 8 mt-secev težke ječe.
Planinsko veselico priredi dne 3. sept. ti. po-dravska podružnica SPD. povodom desetletnice društvenega obstanka pri Ruški koči na Pohorju.
Za železnico Maribor—Zeleni Travnik sklicujejo okraj in trg Arvež ter zadevni železniški odsek na dan 10. sept. ti. veliko zborovanje v Arvež, ki naj merodajnim krogom znova dokaže nujnost tega železniškega vprašanja.
Volitve v mariborski okrajni zastop. Dne 14. tm. so se vršile volitve iz veleposestva v mariboi-ski okrajni zastop. Slovenci so nastopili letos organizirano in so dosegli sijajen uspeli. Dobili so 99— 102 glasa, Nemci pa 105—108 glasov. Izvoljeni su seveda nemški kandidatje razun enega. Izvoljen je namreč tudi, očividno ker so glasovali zanj tudi nekateri Nemci, Slovenec g. Jakob Peklar od Sv. Jakoba v Slov. gor. Vsekakor lep uspeh in se vidi, kaj se lahko doseže z združenim nastopom slovenskih sil.
Gornje Hoče. Piše se nam: Poročali ste n<i podlagi nemških časopisov, da so pri nas razun i klerikalca prodrli pri občinskih volitvah sami nem-
škutarji. Dovolite, da vam tozadevno poročam resnico: Izvoljenih je za odbornike 6 naprednih Slovencev in 3 nemškutarji, za namestnike 4 Slovenci in 2 nemškutarja.
Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru posreduje brezplačno pri nastavljanju trgovskih in obrtnih učencev. Stariši, kateri želijo dati svoje sinove učit, dalje trgovci in obrtniki, ki rabijo učence, naj se obrnejo na zgoraj imenovano društvo. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
Iz Slivnice pri Mariboru. Predzadnjo nedeljo je nastal med Gregorjem Faktorjem in njegovo sestro Marijo Črepinko na eni ter Martinom, Jnr-jem in Blažem Vigecem na drugi strani prepir in pretep. Martin Vigec je imel namreč že delj časa razmerje z Marijo Črepinko. V nedeljo je prišel Faktor s svojim očetom v gostilno gospe Peršak v Čreti, kjer so bili tudi bratje Vigec. Ker so slednji mislili, da je Faktor tudi kak če-stilec Marije Črepinko, je prišlo do zbadanja, prepira in končno do^ pretepa z noži. Zanimivo je, da je tudi Marija Črepinko svojega Jjubčeka" Martina Vigeca obdelavala z nožem. Prizadjala sta mn z bratom Faktorjem šest težkih ran. Pretepače so izročili sodniji.
Celjsk? okraj.
Bojno streljanje v celjski okolici. Uradno
se razglaša, da se vrši bojno streljanje nadomestnega moštva 87. pešpolka danes dne 17. in v soboto dne 26. t. m. od Žagrada preti vojaškemu strelišču pri Pristovi. Streljanje se prične ob 10. uri dopoldne in konča ob 12. uri opoldne. Oni prebivalci, ki bodo vsled streljanja kaj oškodovani, morajo priti takoj po končanem streljanju s svojimi zahtevki odškodnine na strelišče.
Zanimivo zgodbico pripoveduje „SIoga" o č. g. župniku Martinu Kranjcu na Sladki gori pri Šmarju. Ta mož je bi! svoj čas kaplan v Svičini ter je imel tam krasno veleposestvo. Kasnejo pa ga je prodal zagrizenim luteranom, ki so se zdaj v svieinski fari vgnezdili in imajo tam celo svoje bogoslužje. In taisti mož je dne 23. julija ustanovil na Sladki gori podružnico ,,Slovenske Straže". Ali se ti ne zdi, častiti bralec, da bi takemu človeku najraje zasoli! pošteno zaušnico?
Iz Trbovelj. Celjsko okrajno glavarstvo je prepovedalo navadno zvonenje v farni cerkvi, ker je zvonikova streha baje tako slaba, da bi se lahko podrla.
Sokolska slavnost v Št. Pavlu pri Preboldu dne
3. sept. ti. na velikem notranjem dvoru pribolskega gradu obeta biti veličastna. Narodna društva oa blizu in daleč naj počastijo prvi nastop šentpavel-skega Sokola z obilnim obiskom!
Celje. V Čretu je med nevihto 10. tm. udarilo v Skedenj posestnika Al. Fidlerja; Skedenj z vsemi spravljenimi pridelki je zgorel. Škode je krog 4000 kron, zavarovalnina mala. Na mesto sta prihiteli školjevaška in celjska požarna bramba.
Iz Braslovč. V zadnjem času nas je že dvakrat prišel dražit dr. Korošec s svojimi nesmiselno huj-skajočiini političnimi pridigami. Na Sv. Petra in Pavla dan je pridigal pri nas in dne 15. tm. zopet. Seveda ste bili obe pridigi skoro samo o volitvah in sama hujskarija. Gospodu dekanu, ki smo ga doslej spoštovali kot vzor duhovnika, povemo samo toliko, da nam to odslej ne bo mogoče, ako bo še nadalje pripuščal Koroščeve hujskarije v na|i cerkvi.
Iz Dobrne. Dne 14. tm. zvečer so postavljali tukaj, ker je bila v proslavo matere božje dne 15. tm. procesija po polju, 38 metrov dolg mlaj; proti pol 11. uri so ga spravili pokonci, ali vsled slabega zavarovanja je prišel v protitežje in je padel na nasprotno stran na hotel »Styria«. Sreča je bila, da je padel na drevje črez vrt in dvorišče, da že ni bilo na vrtu nobenega človeka in da ni zadel poslopja, sicer bi bila nesreča neizogibna in bile bi gotovo tudi človeške žrtve. Opozarjamo merodajne kroge, da bi bilo na mestu postavljanje takih dolgih mlajev prepovedati, da se preprečijo vse nadaljne nesreče.
Obesil se je dne 6. t. m. v Ločnicu v šmarski fari vedričar Anton Vovk na domačem podu. Okoli vratu je imel rožni venec. Vzrok samomora ni znan.
Boko je zmečkalo posestniku Antonu Gočecu v Št. Pavlu pri Preboldu. Prišel je z levo roko preblizu kolesom mlatilnice. Težko ranjenega so prepeljali v celisko bolnico.
S tiralico zasledujejo Marka Vrhovška, po poklicu čevljarja, ki je bil zadnje tedne uslužben kot voznik piva pri celjski zalogi delniške pivovarne. V tem času je od strank pobral mnogo denarja, a ga ni oddal. Pred nekaj dnevi pa si je izp osil 24 urni dopust in 15 K predujema. Nato je izginil. Pozneje so prišli sleparijam na sled. Pred odhodom je še pobral iz miznega predala, kamor dajejo vozniki sprejeti denar, 50 K. Sumijo, da jo jp potegnil v Nemčijo.
Nasilna najemnica. Iz Šmarja pri Jelšah se poroča: Pri posestnici Mariji Podergajs v Luter jih je imela Tereza Čabun sobo v najemu, ki ji ie pa bila odpovedana. Dasi je termin že 1. trn. potekel, a Cabun še 9. tm. ni sobe spraznila, se je posest-nica napotila na občino, da bi izposlovala uradnu
poslovanje v tej zadevi. Naenkrat pa je priletela za
njo Čabun in jo je s svežnjem kopriv večkrat udarila v obraz, da je Podergajs vsa zatekla in je čutila
silne bolečine, še doma ji je potem Čabun grozila, da jo bo »napravila mrzlo«, če jo bo silila iz sobe.
Požar. Dne 9. tm. zvečer je začelo goreti v hiši posestnika Ant. Keršiča v mozirski okolici. Hiša in 20 korakov oddaljeno gospodarsko poslopje sta uničeni. Požar je segel tudi na gozd Jurja Hnberšeka in mu ga uničil 100 kvadratnih metrov. Ko je Ker-šičeva hiša že gorela, so se ljudje spomnili, da notri spita dva otroka. Dva pogumna moža sta skočila v goreče poslopje in otroka rešila. Mozirska požarna bramba je bila pridno na delu. Ogenj je baje nastal vsled preveč zakurjene peči.
Št Juri ob Taboru. Čitamo v evangelju Sv. Matevža 13, 24—30: »Pustite oboje rasti do žetve. Ob času žetve porečem ženjicam: Poberite prvič ljubko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico.« — Tudi pri nas smo snopje poželi. Ob času bernje pa bodete, gospod župnik, namesto zrnja možgane tistega osla, o katerem »Straža« vedno piše, da bodete videli, da živite vi od kmeta in ne kmet od vas.
Hausenblchlerjeva koča na Mrzlici ima veliko pretrpeti. Ne samo, da nje obiskovalci navadno ni-kake pristojbine ne plačajo, si vzamejo nekateri nepridipravi pravico ter kratkomalo v kočo vlomijo. Tako se je v zadnjem času ulomilo vrata v drvarnico, na katerih se je pravkar nova ključavnica pribila. Sedaj se koča popravlja ter je dobila tudi novo Wertheim-ključavnico. Opozarjamo gg. obiskovalce Mrzlice, da se dobe ključi s a m o na sledečih krajih: v Žalcu (g. nadučitelj Petriček), v G r i ž a h (g. učitelj Wudler), v Št. Pavlu pri Preboldu (g. učitelj Schmidt), v Trbovljah (gostilna g. Plavšak), v Dolu pri Hrastniku (g. nadučitelj Gnus) in v Celju g. Rotter. Pri Šlosarju pod Mrzlico ni več ključa. Pristojbine se plačajo v naprej ter se mora tudi za ključ založiti 2 K. Namerava se tudi pri koči napraviti kapnica in popraviti studenec pod Mrzlico. Vse želje in pritožbe naj sc naslavlja na Celjski odsek Sav. podr. SPD. v Celje.
Bralno društvo na Dolu priredi v nedeljo dne 20. t. m. popoldne ob polštirih v prostorih Posojilnice na Dolu gledališko predstavo. Uprizorita se enodejanki »Starinarica« in »Bucek v strahu«. Prosta zabava s plesom, šaljivo pošto itd. se vrši \ gostilni g. Antona Draksler (na pošti).
Št. Jurij ob j. ž. V predzadnjem ->Slov. Gospodarju« se je začel nekdo, čigar ime nam je dobro znano, zaletavati v nas mirne trgovske sotrudnike. Ker je že oblajal vse osebe, katere ne trobijo v njegov rog, se je sedaj spravil še na nas, ker vidi, da nas ne dobi v svoj klerikalni tabor, in si mogoče misli, da bode nas z grožnjami v »Slov. Gospodarju^ pridobil. Toda pisec »Slov. Gospodarja« se je zelo zmotil. Povemo ti pa, če nas ne boš pustil pri miru, kakor te pustimo mi, ti bode še žal, kajti gradiva je zate dovolj. Za danes to, drugič pa prinesemo tvojo glavo, polno masla, bolj na solnce. Pazi. vročina je Se vedno precejšnja. Trgovski sotrudniki.
Vrtni koncert na Lavi pri Celju se vrši v nedeljo, dne 20. avgusta ti. v gostilni g. Špajzarja. Svira železničarška godba. Začetek ob pol 4. uri pop. Vstopnina 30 vin. za osebo. V slučaju slabega vremena se vrši koncert v notranjih prostorih. Za dobro jed in pijačo je oskrbljeno. K obilni udeležbi vabi odbor.
Hmelj.
Žatee, 12. avgusta. Tukaj se je obiranje hmelja splošno pričelo. Povpraševanje je jako živahno; za blago se ponuja danes že splošno po 7 K za 1 kg, za prima-blago že po 8 K. Dovoz iz Štajerske in Ogrske je še mal. Prodajal bi se lahko tamošnji hmelj lepe barve in rasti po 7 K do 7'50 K. Priporočati je zaradi ugodnih konjunktur večje po^iljatve semkaj. — Melzer.
Norlmberk, 11. avgusta. Vreme se ni spremenilo. Vročina traja dalje. Z letino stoji slabo. V srednjih in slabih vrtovih ne bo skoraj nič, v boljših vrtovih vsled suše le malo. — Za letnik 1910 se plačuje 250—280 mark. Močno se povprašuje po letnikih 1908 in nazaj. Za letošnji letnik se plačuje 350—360 mark.
Poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu. V zadnjih dneh je bil parkrat dež, ki je nasade vidno okrepil. Bakreni palež se ne razširja. Dne 16. tm. se je splošno pričelo z obiranjem srednjega zgodnjega hmelja. Mnogo tujih kupcev prihaja vsak dan.
Hmeljska razstava v Žalcu preložena. Zaradi neugodne hmeljske letine je razstavljalni odboi sklenil, da se za letos nameravana hmeljska razstava preloži na prihodnje leto.
Za obiralce hmelja. Hmeljarsko društvo v Žalcu ima za hmeljske obiralce tudi legitimacije pripravljene, s katerimi se morejo isti tudi na državni železnici (Celje—Velenje) voziti za polovico voznine, vendar se mora pri blagajni zglasiti najmanj deset obiralcev, od katerih mora vsakdo imeti na svoje ime se glasečo legitimacijo; le-te morajo imeti županov podpis, občinski pečat in datum.
Vprašanje predprodaje hmelja. Hmeljarsko društvo v Žalcu nam piše: Kakor znano, je letos vsled predprodaje hmelja mnogo hmeljarjev hudo oškodovanih; hmeljarsko društvo hoče poskusiti tem hmeljarjem pomagati, kolikor se bode dalo, in zgubo, katera znese že sedaj blizu 1 milion krori, zmanjšati. V to svrho je potrebno, da vsi oni hmeljarji, kateri s predprodajo sami niso silili, takoj
naznanijo hmeljarskemu društvu, Kedaj, koliko, komuinpokatericeniso hmelj naprej prodali.
Zatiranje rtidečega pajka. V zatiranje rudfe& hmeljske pršice (rudeči pajek), katera p&Vžročuje bakreni palež rta Hmelju; priporoča hrtlbljatsko društvo, da se letos sežge vsa hmeljevka iii vsi hmelji ski listi, da se hmeijski drogi OsttltidijO, da sfe kraji, kjer so Stali drogi, potrofciio z žlvihl aprtOrti i« dH sli poslednjič naprava hmeljskih nasadov na žico prav resno razmotriva. Vsa tozadevna pojasnila daje vodstvo hmeljarskega društva v 2aifci1.
Hmeljarsko drogtvo v Žalcu priredi nedeljo, dne 20. tm. dva poučna shoda ill sicer pfedpbltftlfe po sv. opravilu na PolzeH (za nedeljo sklicani shod se namreč ni vršil) v gostilni g. Cittfperšeka in popoldne ob 4. uri vArji vasi v gostilni g. Razbotšeka. Razpravljalo se bode o bakrenem paležu, o precl-prodaji hmelja itd.
Norimberk, 16. avgusta. Kupčija š hmeljem ]e prav čvrsta. Cena od 370 do 400 M, to je: 440 K do 480 K za 50 kg.
Letni in živinski sejtai na Štajerskem
ffejml brez zvezdic so letni in Krtittargki sij}M; sejmi, zdssnfltteVatii z zvezdico (*) sb živirtslil sej«li. sejM z dvema rveidicama (**) pomenijo listna in žiVinske sejme.
2f. avgusta pri Sv. Juriju Ob Pesnici**, okr. Maribor: v Cermožišah**, okr. Rogatec; na PilSta-mtt*', okr. Kozje; pri Sv. Jakobu-Kalbbje*. očraj Celje. - Dne 22. aVgiisita V Ormožu (sejem s Sfe-tirtarji). - Dne 23. avgusta na Ptuju Csejem s ščefv-narji); v mestu Mariboru*. — Dne 24; avgusta v mestft SlOvenji Bistrici**; v Središču" Okr. Or-ittož; v Rogatcil**; rta Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); pri Sv. Križu**. Okr. Gornja Radgona; v Velenju**; v Cmureku**; v mestu Gradcu (sejem rogattno); v Laškem**; v Arvežu**. — Dne 2& avgusta v Rogatcu (sejeni s ščetinarji); v mestu Gradec (sejem z malo klavno živino).
Ne prodajajte živirte iaftKomlselAO! Mnogega kmeta je suša in po rtjej povzročeno pomanjkanje krme spravilo v skrbi, kako bo sVojo živino čezt zimo preredil, in že se prelahkomiSelnO pohnja živina, osobito mlada, na prodaj, vsled česar cena pada. Svetujemo premisljenost. Na spomlad bo cena živini poskočila, in kdor le količkaj more, naj jo skuša prerediti čez zimo. Le kdor po treznem prt-> misleku pride do prepričanja, da živine ne bo mogel obdržati čez zimo, naj jo proda sedaj!
im
Iz Vidim a ob Savi nam' pišejo: Občino Zdole in tudi nekatere bližnje katastralne občiile rajhenbtit-ške fare je silovito udarila toča. Suša je Vzela vse pozne poljske pridelke, toča sedaj Se vino — in ti; uboga para, živi, če irrtaš s čim. Upamo, da bodte okrajho glavarstvo storilo vse potrebtle korake.
Z deželne kmet. šole V St. Jttrja ob ji ž. se rtarti poroča, da bo sklepni javni izpit se začel dne 26». tm. ob pol! it. titi dop. — Gospodinjski tečaj na šofi1 se Začne 11. sept. in bo trajal dO 21. oktobra. Prošnje se sprejemajo kvečemu do 1. sept. ti. Število je omejeno na 10. Obširneje prihodnjič.
suhosti.
Katrteti Joka. Nedaleč o'd Pariza se Je pokažal $ reki šeni takOZvani »karrten joka« ali »govoreči kamen«. To je neka skala v reki, ki se pokaže le v letih največje vročine in stfše. Ljudje iz okolice, posebno pa Parižani, hodijo trumoma gledat to skalo. Zadnjič se je pokazal ta kamen v letu 1755 Kamen ima sledeči napis: Kdor me vidi, ta se bo jOkal, in še vedno so se ljudje jokali, če sem se pokaral. — Med ljudstvom je nastalo vsled tega silnu razburjenje. Vlada hoče sicer to dejstvo zakriti, ali' vse nič ne pomaga. Vest o kamnu se je razširila kot Ogenj med ljudstvo, ki hodi trumoma obiskavat tega proroka nesreče. Ljudska govorica tudi trdi, da so si že stari ljudje pravili, kar so zvedeli od svojih staršev, da ta kamen, če se pokaže, ne označi le silno vroče in suho leto, marveč tudi ofcnači, da bo vročina hujša. Njegov pojav spremljajo baje redno bolezni, vojska in lakota. Tudi v Lizboni so dobili podobni kamen joka. Leta 1755. je bila Lizbona porušena od potresa in kmalo nato se je pričela sedemletna vojna. Po potresu so našli v vodi skalo z napisom: »Kdor me vidi, ta ve,»da sem prorok nesreče.« Ta kamen so videli v Lizboni od leta 1755. samo enkrat in sicer leta 1372. Tudi ta kamen se je pokazal letos in na tisoče ljudi hodi gledat nesrečnega oznanjevalca neznosne vročine in njenih zlih posledic.
Pozor pri mlatilnih strojih! Strašna nesreča na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo o. avg.: V občini Pethe v szatmarski veliki županiji na Ogrskem so pri nekem kmetu mlatili zadnji dan z mlatilnico m delavci so silno napeti. 24 letni Gabriel Hamory je bil zaposlen pri gonilni napravi. Nakrat ga je del stroja zagrabil za roko. Delavec Kis mu je hitel rta pomoč, a V nagliči je prišel z rrOgami v stroj, ki rhn fe levo nogo zdrobil. Kurjač je hotel stroj naglo ustavil! in je skušal zvleči jermen, ki je pa zgrabfl njegovo roko in mu jo odtrgal. Oba delavca šta mrtva, kurjač se bOrt s Smrtjo. — Zato pa pozor prt mlatilnih strojih!
92 40-24
ki kaj dfži na ohranitev zdrave kofe, osobito, ki hoCe odstraniti solnfne pege in zadohiti ter obdržati nežno mehko kožo ih belo fldlt, se nffli vk satho
i Stetonprerd-liliJnomlečfiM mllotn
(znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Dečin (Teschen) n. L. Kcis za 80 Vin. se dtibl V VBeU lCkarirtrtr. drogerijah ifr litefiineHja¥.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
»Silva«, pošt. lež., Celje: »Sobica« stalle 46 vin. za 1 krat, »Silva« 64 vin. za dvakrat. Pošljite še 60 vin. — K. P. Minneapolis: Vaša naročnina je plačana do 31. XII. 1910.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Sv. Štefan pri Šmarju: Obe pismi prejel. Po prvem sem se podal osebno »auf die Suche«, pa nič primernega našel. Zato danes objavljam. Rezultat Vam takoj priobčim pismeno. Pozdrav! — Dobrna: Oni drugi pride prihodnjič, ker danes žal primanjkuje prostora. — Križevci: Le nič se ustrašiti truda in dela. Poznejši zarod Vam bo hvaležen. Hvala za poročilo! — Vučjavas: Hvala Ti na obvestilu. Glede V. Te pravočasno obvestim, kako in kaj. Pozdrav! — P., Sv. Frančišek v S. d.: Niste naročnik našega lista! — Št. Jud ob Juž. žel.: S takimi dopisi morda dosežemo, da se eden ali drugi jezi, politično si pa ne koristimo prav nič, ker zadeva zanima pač le gotov krog ljudi Vaše iare. Pišite kaj drugega! Zdravo! — Sv. Lenart nad L., Sv. Štefan pri Žusmu, Stoperce, Globoko: Danes žal ne gre več. Pride vse na vrsto!
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov:
T6lštovrška slatina, froSta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče iii
prenočišče.	176
Svoji k svojim! Svoji k svojimi
Izkaz pdsretfovalitree Slovenskega tr&ov-d&Gga društtft v <Mj<Av
Išče se kompanjott za destilacijo. V najem ali knpiti se želi dobroidoea trgovina.
Sprejmejo se: Knjigovodji 2, korespon-denti 1, kontomtr —, potnik 1, poslovodji —, pomočniki mešane stroke 4, pomočniki žeteznihske stroke 1, pomočniki manufaktdrtfe stroke —, pomočniki špecerijske stroke 2, modne in galanterijske stroke 1, blagajničarke —, kontoristi'nje 1, prodajalke 3, učenci 2, učenke —.
S'lužb!e iščejo': Knjigovodji 1, korčspon-denti 2, kontoristi —, poslovodji 1, potniki —, pomočniki mešane stroke 5, pomočniki železninske stroke 2, pomočniki mamrfakttrrne stroke 1, pcr-flaOčMki špecerijski stroke 6, poročni k i1 modive in galanterijske stroke 2, kOntotistitija 1, blagaj-ničarki 2, prodajalke 4, učenci 4, učenke L
Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
m*	Ji hiša z 2 sobami, kuhinjo
f]]	1QP0 in kletjo ter nialo zeml išfia,
1UVJU kjer gospodar ne staniijfe' pod isto streho. — Ponudbe na uptavnfštvo ,.Nar. Lista"'.
T
SI
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiftkana beseda stane tO Vin., navadno tiskane pa po 2 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči,	-
IL
Gospodična vzame takoj v mestu ali Gaberjih mesečn* sobico s hrano ali bttez hrane. Ponudbe na" „ So Urica" požtno-ležeCe Celje.	4 1
Kdntoristinja s parletno prakso Želi premeniti mesto. Ponudbe na „ Silva" poštnoležeCe Celje. 5 2 1
Sobica za letoviščar}a za mesec september in oktober j Če le mogoče z zajutrkom. se išče. Ponudbe s ceno se naj pošljejo na naše upravništvo.	6 X
na lepi solnčni legi, 8 minut od mesta Celja oddaljen, še proda po zelo nizki ceni. — Vpraša se' v gostilni Skalna klet" pri Cel j«.
©lf Btirsik
Čevljar « Celju, poteg kapucinskega; tinaf/tm
izdeluje »se različne Vrste cbutal v modernih fazonah ih po solidnih cenah, tf zalogi ima tudi z g o t O v i j e n o obutev.
na hrano m stanovanje se sprejmejo pri bivši učiteljici. Zdravo, zračno stanovanje (Celje, Gosposka ulica 30), veliko dvorišče in vrt.
N&slov v ttpravifrfštvu^ 358 3-9
_________ - ■ ■ .• ■_• . " ■
1
96 12 12
Yse vrste
(mlatilnire, slainoreznice, vodovodi, kamnodrobilci, kotli, vi(li) in vse druge pripra've, ki se dajo rabiti z živalsko silo, se V gOtdvo postavijo in dajo vsakomur na po-skušnjo od ttrdke
K. & R. ježek, Moravsko.
Pismena naročila, zastopstvo in zaloga v Celja:
Šarlah Jernej, Gaber je 124.
Plačilo tudi na obroke.
Splošni naslovnik
za Kranjsko, Spodi Štajersko, Kanil« M Goriško
izide koncem leta.
4 46 3
Naročfla za oglase
sprejema in daje pojasnila Unončni oddelek tvrdke Pisarna-Universal-agenture M. MULLEY V Ljubljani, Sodna ulica.
priredi že mali dodatek . pravega -.Frahcka:" š kalnim mHnekom iz tovarne Zagreb. Le všled svoje nedosežne izdatnosti iri svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejeta v slehernem gospodin, fvu.	190 13-6
Loterijske številke.
TM, fln6 i'2T. atguBta 1911: 2$ 1&, G, Line, ^ „ „ „ ■ 38, 40,- 48, 3l,
40. 6.
-T r 1
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s
slikami je lis 28-if
Jlustrom tttoif
ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K l'8Q Zahtevajte ga povsod! Naročite
ga in itftftttrajto v njem! Naslov: „llustrovani tednik", Ljubljana.
J^L.
za moške in volneno za ženske obleke nove mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljalna R. Sfsrmecki v Celju.
Vzorci vsakemu poštnine prosto.
!! Ura z verižico !!
1 ura za samo kron 1:90.
Zaradi nakupa velikih množin ur razpošilja spodnja razpošiljalnica: 1 krasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko anker-uro z lepo verižico za
sauio K 1'90, tet4 s 3leftio pismeno garancijo.
Razpošiljalnica ur, F. Windiscfi,
Krakau Nr. U/8
NB. Za neugajajoče denar nazaj. 453 l
Iščem izvežbžmega in vestnega
Katic Ivan v
pošta Dobova.
451 4-2
Ivan Berna
Celje, Gosposka ulice 1.6
priporoča
svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, žaponke itd', vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijaiištom prave gbrfeke in' lovske čevlje. Izdeluje se po ifiiftii v rastni delavnici,
sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točtoa, cene solidne. Zunanja »3 naročite profi povzetja. 48-25
je naprodaj!
obstoji iz; gošpodarskih poslopij, 443 2-2 hiše, lepega marofa, 9 oral zeihlje (vinograd, sadovnik, gozd, njive in travnik). Oena 3400 K. Proda Se žafadi bolezni. Oddaljeno je od Celja 6 Četrt ure. Vpraša se naj v upravnistvu „Narod. Lista".
Agentil
Agentih
FdtAlkt, zastopniki iii Tli, H bt ta radi Mli ii imajo« znanje s privatnimi strankafni, se takoj sprejmejo za zunaj kjerkoli za razprodajo lahko prodajnih, v vsakem gospo-dlftjštttf pbtrebhfh' patentsfrih izdelkov proti visoki proviziji in stalni plaCi. Tudi kot postranski zaslužek. Ponudbe pod Šifro ,,novosti 1911« na Rudolf Mosse, anončna pisarna, Praga, PHkopi.	442 2-2
		
['x>«'A>'	mm&m	mmmmmmmMm
j,Za 10 viltarjev liter"
(S sobe, kuhinja; balkon in druge pritlkline)> se odda s k novembrom^ oziroma tudi že s 1. septembrom ali 1. okt. — Vpraša se:
Dolgopolje I, pritličje na desno.

skoraj jednakega pristnemu vinu, se pripravi samo iz najnovejše iznajdbe „JABLUS". Iz „Jablusa" pripravljena pijača izdigne (vre) kakor naravni mošt ter je zdrava in krepilna. 1 zavoj „Jablus" z navodilom 5 kron 30 v. po poštnem povzetju. Prekupci odstotke, zastopniki se iščejo.	455 .1
Glavno zastopstvu: „iabfus", Podplat, Štaj.
mm w »

Ad št. 29632/11 3788?
443 2-2
Drenažni tečaj.
Od dne 18. do 24. septembra 1.1. se vrši v Brežicah 6-dnevni drenažni tečaj. V pospeševanje tečaja se podeli 10 štipendij po 20 K na nepremožne udeležence tečaja, ki morajo biti vešči slovenskega in nemškega jezika.
Namen tečaja je, da se izobrazijo poklicni me ijoracijski preddelavci.
Prosilci za štipendije naj vložijo svoje lastnoročno pisane prošnje do najdalje 4i septembra 1.1. pri knlturnotehničnem oddelka štajerskega deželnega odbora v Gradcu, Ranbergasse 2. V prošnji-je navesti, ali je prosilec že delal pri melioracijskih delih, ali »je zmožen obeh deželnih jezikov (slovenskega in nemškega) in ali je pripravljen v slučaj sposobnosti se dati uporabljati kot preddelavec Prošnji treba priložiti:
a)	krstili list,
b)	domovnico,
c)	od ob ine izdano spričevalo o obnašanju, č) zadnje šolsko spričevalo.
Tečaj se prične v pondeljek, 18. septembra ob 8. uri zjutraj.
Nadaljtta pojasnila daje kulturnotehnični oddelek deželnega odbora v Gradcu kakor tudi kmetijfclr* T oflriižnica v Brežicah.
Grilce, 20. julija 1911.
___Od štajerskega deželnega odbora.
449 22	N 158/11, 9"
Prostovoljna sodna razprodaja nepremičnin.
C. kr. okrajna stdnija v Slov. Gradcu Bo vsled prošnje Franca Gnamuša, mladoletnih Zofije, Ivana, Alojza, Pavle, Marije in Jožefa Gnamuš, zastopanih po varuhinji Jeri Gnamuš iii Filiptt Puffgeršek, sledeče nepremičnine pod določitvo sledečih izklicnih cen in sicer:
1.	2 ihova kmetija vi. št. 26 in 27 k. obč. Selovc (izklicna cena 22 000 K),.
2.	Bučev gozd (Wutschwald) vi. št. 58 k. obč. Selovc (izklicna cena 2000 K),
3.	Cesarjevo posestvo s hudičevim- gozdom (Kobol'dwald) vred vi. št. 113 in 120 k. obč. Otiški vrh (izklicna cena 11.500 K) javno prodajala.
Ra-zprodaj& bo 21. a#0U*ta Idil ob 10. uri dopoldne na licu mesta v Selovcu pri posestvu Zdih in 22. avgusta 1911 ob 10. nri dopoldne na licu mesta v Otiškem vrhu pri vlg. Cesarju.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvih vknjiženim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno pridržane.
Izkupiček se ima izročiti sodnemu komisarju. Pogoji se lahko vpogMajo pri sodnfjf soba šfc 7. t. kr. okrajna sodnija Slov. Gradec, odd. II., dne 29. julija 1911.
Dr. Drobnitsch.
lis
511:
SlSli

Najboljše mlatihice s,am°reznice> vit|e<
361 -4

IG
sadite mline, kotle za pičo,
navadne in na par, kakor tudi
žganjarske kotle
prodaja po nizkih cenah veletrgovina z železvtino
,MERKUR', Peter Majdič, Celje.
...........................»ni ==ii »Ji
Prfca & Kramar
Celje, Cra^a in Krožna ulica.
Trgovina galanterijska, noritnberjKega in
kakor: srajce, ovratniki, kravate, naramnice in nogavice. Vsakovrstni predpasniki, pasovi, rokavice, čevlji in dokolenice. :: Dežniki, palice, otročji vozički, nagrobni venci in igrače. Pletene korbice za potovanje, ročna dela in papir itd. 4-2
Ko?:**:** J**!**!**«* 'o-* i**!** i**

Avstro*Americana, Trs|
33 morskih parnikov.

Redno prevažanje potnikov in blaga med Trstom in Italijo, Grško, Francosko, Špansko,
Severno-, Centralno in Južno Ameriko.
Najbližji odhodi iz Trsta v potnih črtah v New-York čez Patras, Palermoi
26. avgusta parnik Oceania 2. septembra parnik Columbia
v Buenos-Aires čez Almerijo, Las Palma«, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo:
31. avgusta parnik Sofia Hohenberg
Zabavne vožnje po sredozemskem morjn z velikimi parniki prekmorskih črt. Pojasnila dajejo: Ravnateljstvo, Trst, Via Melin piccolo 2. Naslov za brzojavke: Cosulich, Trst), dalje vsi glavni zastopniki: Schenker & Co., Dunaj I., Neutorg. 17; Passagierbureau der Austro-Američana, Wien I., Kartnerring 7, II.; in v Gradcu : Fr. Kloiber-ja sinovi, potovalna pisarna, S. Schwarz,
potovalna pisarna, Annenstr. 61.	195 17-10
Za vse mogoče slavnosti se dobivajo posamezno in v zbirkah, ki vsebujejo razDe ognjene slike, rakete, bengalski ogenj, praskavce, topiče itd. v prvi sisački pirotehnični trgovini
J. Stjepušin, Sisak.
Ilustrovane cenike pošiljam vsakomur na zahtevo zastonj.	452 3-2
Iii
jj Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega,
_______puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg
puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 381	dobi franko.	50-4
Zgotovljene postelje
lz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankipga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; oapol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. --Pernice 200 cm dolge. 140 cm široke K 13'—, K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 450, K 5 20, K 5*70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje pa povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenjci, štev. 773, Češko.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
Is
Iz;lastnih goriciUetnfk 1908 In 1909) ima na prodaj
Iuan malus, župan na Bizeljskem, postaja Brežice.
uena Od 70—80 v, kakor je letnik in kakovost, od Brežic — brez posode. — Ker se tudi knpci na debelo oglašajo, naj ne zamudi nihče vino naročiti, dokler ga je še.
s eb Basaaa!!«s*jaBSiaaiSBisa«»»'

Žvepleno zdravilišče Varaždimske toplice (Hrvaško)
! ! Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. ! ! Novi zdravili&čni hotel z elektr. razsvetljavo.
.«. Staroslavni radioaktivni žvepleiti vrelec -J- 58° C. . *.
307 12-12	priporočljivo pri
ppotinu, skpnini, ischias i. t. d.
l);f„A r/fli.0Tili(iiiltt Pri trdovratnih bolečinah v vratu, gol--IllllU /Ali diVlJUllJt; tancu, prsih, jetrih, želodcu in črevih.
Električna masaža. Blatne, ogljikovokislinske in solnčne kopeli. - Celo leto odprte - Moderni ————— komfort. - Novi hoteli. - Krasna okolica. • Vojaška godba. ———— Prospekti zastonj pri kopališčnem ravnateljstvu.


■
m
a
33 B
a ■
^efflHBeHmaBEfflffiHHnH.nBBHfflHHaHHHEBBaHHBHSssaariSaaffiaffioeraEHSBEaEaBBnfflas in>
Prefalauske mineralne uode.
Neprecenljiva, staroslavna	natronova kisla voda	izbornega okusa,
<!•<?© .	izvanredno čista in z veliko količino ogljikove kisline.	9 o c
je najčistejša alkalična mineralna voda, zdravilna pri prebavnih in presnovnih težavah, nahodih, bolečinah v žolču, mehurju in ledvicah.	f O O
"Pt»o"hla vclri anelri vval^P na novo odprt, izvanredno bojrat na oglji-IlCUldTOlii dllOlkl	kovi kislini, naravna natronova kisla voda,
zaradi svojega ščegetajočega okusa v izredni meri pripravna za brizganje vina, za mešanje oij«	sadnih sokov, tudi brez vsake primesi izvrstna krepilna pijača.
Dobi se v Celju pri: Anton Kolenc-u, trgovcu na Graški cesti in „Narodnem domu", Ivan Ravnikar-ju, Gustav Stiger-ju ter v vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami ter naravnost od studenca v Preblau na Koroškem. 377 io-6
.o


Preblavska kisla voda

i	P Poletna sezona!		1	V';*. 1 4 r
			J	H
|	Uahrbtniki za turiste, planinske dopisnice konfeti, serpentine, lampijoni, tombola, karte za veselice po najnižjih cenah. — Veletrgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami'.			
i	f Goričar & Leskovšek I ll§] Celje, Graška cesta št. 7. 1 Ba 33 50-31 34 50-31	w Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2	j	i
jViartin Ukl Celje, Ring tiovi
pojojilnitni hiši) priporoča sVojo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obutalo po zmernih cenah.
89 50-30
Slilfar i« pleskar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila.
Sprejmem takoj več pomočnikov.
Diklor Beuc, Celje
5» flraška cesta šteu. 8.
Iriumf-štedilnikl
"3
«3 m
•■53, <o
3 m

o
SE-.
C3
ea
rriumf-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko.
.jfarodno 1 m		u* I Ifetanotfljene
podjetje! j J«	»jBClpf ap	HO | uta 1873
J. Tanfer star.
Zagorje ob SaV! :::: Kranjce
Cene zmerne! postrežba solidna. ?ri Večjih naročilih izredno nizKe cene.
328 10-10
Darujte za Har. sklad!
„Ka-a-a-j?I"
Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin - s valčična ovojka.
Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobi.	243 52-15
Ljudevit Bolnik
— pur^ai« —— v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod po-f. ;L.ira jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravib jih.točno in dobro izvršuje. Vse pnške so na c. kr. pieskn-Sevalnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! 6i 52-25

Ivan Rebek,
stavbeni in umetni ključavničar, vodovodni instalater <Poijsna m. i«>
. Celje.
se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konštrukcljska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brflcken-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteže.
Vse po dnevnih cenah.	43 46-29
Celje.
£ Svoji k svojim!
s
Največja trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine,
srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni.	46 50-30
Za ženine in nevestine zZ S.
ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd.
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
R. Salmič, Celje, Narodni dom
IRHliOIIII
Edino delniško pivovaraiško narodno podjetje
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
v Ljubljani
priporoCa svoje
izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 66	v sodčkih in steklenicah.	52-28
Pri gnojenju travnikov, deteljišč in žita ne smemo opustiti poleg gnojjenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom
gnojenja s kajnitom ali 40lo kalijevo soljo.
v■ .'.'■ /•'' ■■ 'i-''.
Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata 1 Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14.
Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki ,,MERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še
pri mnogih drugih trgovcih.	75
Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K	Hranilne vloge sprejema na hranilne i knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od sto brez odbitka rentnega davka. lfloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4 V2 od sto od dne do dne. i Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki 0 svojem imetju. Eskomptsaje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-30
Posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo 1 v lastni hiši »Narodni dom" v Celju.	
; Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K	
Prva jnžnoštajerska vinarska zadruga
Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko
r. z. z 0. z.
v Celju
Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko
Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1901) in 1910, rudečih in belih po najnižjih c^nah.
Naročajte
,Slovenski kmečki holedarf
Čimprej, tem Aolie. Letos izide Jafco hitro in ho stal samo 60 vin., po pošti poslan 70 vin. Kdor naroči 10 Izvodov, dobi enega povrh! Naročniki, požurite se!
mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkisliusko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za jesensko setev potrebno neobhodno. Dalj9 amonijakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni »petnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih.	16 14-31
Bu^au: Praga, Prikopi 17.
Slovenci niso vedno složni, vendar se
poznava, da je	52-16 j
'STJ

iP!
cigaretni papir najboljše vrste.
mm1!
Lekarnarja A. Thierry-ja balzam
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko.
Oblastno varovan.
&f!i4a cchter žlalsam
n iar ^hnfsS-.V^"« Sei S^Zir&M^vni.
Vsako ponarejenje, posnemanje in predaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kaSlju. h ipavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. 12/2 &li 6/1 ali 1 gr. specijalne steklenice 5 K 60 vin.
Lekarnarja A- ?ThiePPy*a samo pristno centifolijgko mazUo
je zanesljivo in naj goto ve j šega učinka pri j-anah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, uljesih, vnetih prstih iicj., odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. — Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah itd., 2 dozi staneta K 3"60.
Naroči se: Lekarna k angelju varihu, Adolf Thierry v
Pregradi pri Rogatcu.	219 4<hs
Dobi se v večjih lekarnah. Na debelo v medicinalnih drogerijah.
Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366.
Telefon štev. 48.
Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283.
Lastni dom
Pisarna je v Celju,
Potovike ulice it. 12
© © ©
Uraduje *e vsak lian razun nedelj in pra*-nikov od 8.—19. ure e © © dopoldne. © © e
25 51-33
sprejema hranilne vloge od vsakega, je £lan zadruge in jih obrestuje po
registrovana kreditna in stavbena zadrnga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celjn
iPif pet od sto <50/o>
Hranilne knjliiee drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da hi obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.
Zuezna tiskarna u Celju.
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje, z y?omim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem sabtevam polju moderee tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schiilerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzctiisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. ■— ===============^^ Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.	1 ===
H
..» JI ■ K »	___
<M
3užnoštajerska hranilnica u Celju
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po m" 4 x/i°/o H ter pripisuje obresti vsakega pol lete h kapitalu. Rentni da^ek utečuje hranilnica sama ter ga ne Qdjegyje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
u narodnem domu.
X ..............".....'
/d
osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30,000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavPdom in za ustanovitev slovenske obrtne stro-koYUe šole 11.10Q K, za podpore različnjm požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske nadene nad 6Q00 K, hranilnico uttfa-novivšim okrajejn izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800. K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih === obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrekovanje.
Slovenci, vlagajte v
204 —20
svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance in zaMgvajte pri sodiščih,	f.«.**?!*?™
da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance fe^jučnQ le v juzuw}l0jujlyj (lialUlIilvO.

Lastnik in izdajatelj: Paradna salplha v Celju.
Odgovorni siredmk Vekoslav tip i u dle r
Zve&ua usRarue v Cel a.