POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ŠTEV. 6 1-9-3-8 Vsebina: Vabilo...............*8l Kranjsko čebelarstvo pred sto leti.....82 Spomladanski pregled.........83 Poročilo ..............85 Opazovalne postaje..........88 Zenite v Grahljevega Štefana.......89 Društvene vesti............92 Naše podružnice...........93 Drobir...............95 Mali oglasi Prodam 7 naseljenih A. Ž. panjev, čebelnjak za 12 panjev in vso opremo. Cena po dogovoru. I. Ješe, čebelar v Ljubljani, Cesta na Loko 20. Prodam 30 skoro novih A. Ž. panjev z dobrimi družinami po zmerni ceni. Carli Alojzij, Talčji vrh p. Črnomelj. Prodam 27 A. Ž. panjev, močne družine, dobro založene z medom. Pojasnila daje Društvena Čebelama v Ljubljani, Tyrševa c. 21. Kupimo dobro ohranjeno stiskalnico za vosek. Ponudbe z navedbo cene pošljite na Čebelarsko podružnico v Bogojini, v roke Štefana Vugrrnca. Čebelarske vesti iz Št. Vida na Dolenjskem Dne 24. IV. 1938 smo se zbrali v št. V idu pri Stični čebelarji iz treh dolenjskih podružnic in sicer: Stična, Vel. Gaber in Št. Vid. Navzoči so bili vsi glavni funkcionarji treh edinic in mnogo članstva, kar je dokaz, da se članstvo v letih čebelarske krize veliko bolj zaveda svoje dolžnosti do podružnic, ker ve, da v skupnem delu ložje prebrodimo to čebelarsko krizo, ki tare posebno dolenjske čebelarje. Razpravljalo se je o žalostnem stanju našega čebelarstva radi slabega vremena, vsled česar je pri nas uničena vsa pomladanska paša. Mnogi čebelarji so bili prisiljeni kupiti sladkor za krmljenje, da so si rešili čebele pred izumrtjem vsled lakote. Ugotovilo se je, da pri nas sploh primanjkuje spomladne paše in da bo treba začeti s setvijo in sajenjem medonosnih rastlin. Več članov se je oglasilo tudi radi uvoza čebel v ajdovo pašo, ker vsled slabih letiu je ajdova paša edini up tukajšnjih čebelarjev. Izkušnje zadnjih let so nam pokazale, kako brezobzirni so tuji dovažalci čebel v ajdovo pašo. zato bodo v naprej tukajšnje podružnice uporabile vsa zakonita sredstva, da se dovoz čebel v ajdovo pašo omeji na minimum. Več posestnikov je bilo prisiljenih, da so s svojimi čebelami iz svoje zemlje morali bežati drugam in mnogo čebelnjakov je že praznih, ker so uvožene čebele uničile z ropom cele čebelne družine, da so naši čebelarji obupali nad to najlepšo panogo kmetijstva. Čebelarji plačajte zaostalo članarino! Glasilo Slovenskega Čebelarskega društva v Ljubljani Izhaja mesečno. — Urejuje: Avgust Bukovec, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 14 Številka 6 V Ljubljani, 1. junija 1938 Letnik XLI Vabilo Podružniica Slov. Čebelarskega društva za Maribor in okolico priredi ob 20 letnici podružničnega obstoja dne 31. julija 1938, v primeru slabega vremena pa dne 7. avgusta 1938 I. Veliko razstavo živih čebel v zvezi z jubilejno veselico na veseličnem prostoru gostilne Veber (Franc Midlil), Podbrežje pri Mariboru, Zrkovska cesta štev. 3, s sledečim sporedom: 1. Ob 8. slavnostno zborovanje v dvorani gostilne Veber. 2. Ob 9. otvoritev razstave in čebelarsko predavanje g. župnika Henrika Peternela. 3- Ob 15. začetek veselice. Veselica je zamišljena z jako pestrim sporedom, godbo in plesom in bo nudila gostom mnogo razvedrila in lepih spominov. Za časa „Mariborskega tedna", to je od 6. do 15. avgusta, bo II. Splošna velika čebelarska razstava v lastnem paviljonu na veseličnem prostoru „Mariborskega tedna". Pojasnila o obeh razstavah so objavljena na tretji strani ovojnega liste te številke Čebelarja. Vabimo vse čebelarje od blizu in daleč, da s svojo udeležbo na veselici in splošni razstavi podprejo delo mariborske podružnice. Pomagajmo si v prvi vrsti sami sebi z razstavnimi predmeti in gmotno podporo. Ker je naša prireditev dvojnega pomena, strokovnega in narodnega, smo prepričani, da bodo čebelarji prireditev prav razumeli in jo podprli z vso svojo moralno in gnotn> močjo. Vsa pojasnila o razstavi daje mariborska podružnica (dopise je poslati g. predsedniku Otonu Črepinku). V zvezi s proslavo 20 letnice priredi „Podružnica Slov. čebelarskega društva za Maribor in okolico" dne 19. junija t. 1., v primeru slabega vremena pa dne 26. junija t. 1. izlet v bivšo Avstrijo, kjer si bodi izletniki ogledali veliko napredno čebelarstvo. Podrobna pojasnila daje interesentom mariborska podružnica (g. predsednik Oton Črepinko, trgovec v Mariboru, Zrinjskega trg 6). AnnAn ODBOK. Kranjsko čebelarstvo pred sto leti (Po članku prof. Valentina Konška.) (Konec.) V onih pokrajinah, kjer ne uspeva resje, prevažajo čebelne panje sredi marca v druge kraje, ki so bogati z reso. Tako n. pr. dovažajo čebele v Kolovrat iz vseh sosednih vasi na resjo pašo. Kmetje v Kolovratu imajo velike čebelnjake, v katere sprejemajo tuje čebele proti odškodnini 6 krajcarjev za panj. Tu ostanejo panji do konca aprila. Dovažanje čebel v to župnijo je bilo do 1. 1839 zelo težavno, ker je čez strmo gorovje držala jako ozka steza, toda v preteklem poletju je dal kolovraški g. župnik Janez Cigler6 na lastne stroške napraviti pot čez gore ... Kakor tudi je velika ugodnost, ki jo nudi kranjskemu čebelarju flora, tako ima to vendar včasi slabe posledice. Če je v prvi periodi vreme ugodno, donaša čebelarju izredno veliko koristi, zakaj prihrani si med za klajo in ni nevarnosti, da bi mu čebele zbolele; tudi se more nadejati močnih rojev. Če je konec marca lepo vreme, pošlje čebele na pašo in lahko brez skrbi porabi svoj zadnji med o veliki noči za slaščico, za „kolač". Kadar pa nastopi trajno slabo vreme in so čebele svojo pičlo zalogo že použile, bi jih bilo treba pitati. Marsikateri kmet pa nima več medu ne denarja, da bi ga za visoko ceno kupil, tedaj si v sili pomaga z nadomestki.7 Žal, da pozna samo slabe nadomestke. Kuha namreč v vodi suhe hruške in s to vodo pita^ čebele. Posledica te piče je griža, ki nastopi skoraj neizbežno v malo dneh. Da bi temu zlu odpomogel, pri-lije hruševici nekaj žganja. Od tega se čebele seveda upijani jo ter dero tudi ob slabem vremenu na piano, toda po ostrem zraku omrtvičenih se jih le malo vrne v panj. Tako se zgodi, da izgubi kmet v teku 14 dni znatno število svojih panjev. Žalostnega obraza lazi okoli čebelnjaka in dela zaobljube, da bi mu 6 Kolovraški župnik Janez Ziegler, roj. v Kamniku 1. 1796, je bil sodobnik slovenskega pisatelja Janeza Ciglarja (tudi Ziegler), roj. v Udmatu pri Ljubljani 1. 1792, pozneje župnika v Višnji gori, pisca prve slovenske povesti „Sre-ča v nesreči" (1836). 7 Pod črto Konšek omenja, da je priporočila vreden skrobov sirup (Dextrinsyrup). nebo dalo vsaj za črešnjevega cveta lepo vreme. Zakaj če tega ni, gredo skoraj vsi panji v nič in neprevidni kmet utrpi izgubo, od katere se more šele po več letih opomoči. Čas črešnjevega cveta tvori prehod iz prve v drugo periodo, ki nastopi v začetku maja, ko cvete ostalo sadno drevje. Tudi od vremena te dobe zavisi, kako letino bo čebelar učakal. Če pa je bilo v prvi periodi ugodno vreme, slabo vreme v drugi ne napravi dosti škode. Čas od konca maja do konca avgusta je razdobje med drugo in tretjo periodo. V tem času odpre na tisoče rastlin svoje bolj ali manj medene cvetne čaše. Takrat prihaja zlasti hoja v poštev. Hojev cvet je namreč izredno medovit, toda hojev med velja za najslabšega; tudi hojev vosek je mnogo temnejši in pri gorenju baje praskeče. Zdaj se prične tudi doba rojenja. Navadno da en panj v letu dva roja. Močen panj izroji včasi tri, tudi štirikrat, toda zadnja dva roja sta slabotna in rada pobegneta. Zato je treba na take roje posebno paziti. Če je tak roj na tem, da bi ubegnil, mečejo nanj prsti i. t. d., da ga zbegajo in matico utrudijo, da kmalu kam sede. Ujeti begunec pa skuša zopet pobegniti. Ubegle čebele se naselijo v votla drevesa, ki so jih bile že prej izbrale, zakaj če jih na begu z očmi zasledujemo, moremo opaziti, kako plovejo v premi smeri proti kakemu drevesu, kjer se v duplu poskri-jejo. Tudi na prisojne in pečevite ap-nenske gore rade odlete. Tako n. pr. ubeže posebno rade na goro Krvavico („Krevoviza"), ki se dviga na štajersko-kranjski meji južno od glavne ceste. Je nekaj nad 1000 čevljev visoka, njena na eni strani navpična stena je pokrita z železovcem (Eisenoxyd). Preprosti kmetje pa mislijo, da kaplje tam iz skalnih razpok med, ki ga je solnčna pripeka raztopila ... Izkušnja je pokazala, da Čebele v letih, če je bilo prejšnje poletje vroče, mnogo močneje roje kakor sicer, toda dajo le majhne in lene roje. Ta pojav se da morda takole razložiti: V vtročem in suhem poletju nekatere rastline, na katerih čebele sicer med nabirajo, okrž-ljave, nasprotno pa vzklijejo zopet druge rastline pogosteje kakor druga leta. Zlasti so to ustnatice (labiatae), ki veliko laglje vročino prenašajo in zato v suhih letih obilno uspevajo. Zlasti buj- no raste travniška kadulja (Salvia pra-tensis). Ta rastlina vsebuje mnogo eteričnega olja, ki ga tudi čebele srkajo. Ta hrana dviga čebelam spolni gon, (la še v avgustu roje ter dajo naslednje leto mnogo rojev. Vendar se avgustovi roji le redkokdaj opomorejo, razen če je ob ajdovem cvetju prav lepo vreme. Pred ajdovim cvetom, t. j. pred začetkom tretje periode, daje na Kranjskem čebelam obilo hrane navadna ali jesenska resa (Erica vulgaris). Proti koncu avgusta se z ajdovim cvetom pričenja tretja perioda. Od ugodnega vremena prvih dveh dob zavisi obstanek čebel skozi poletje, od tretje pa je odvisen letni medeni donos. Ajdo sejejo povsod na Kranjskem, izvzemši više ležeče predele, in sicer tako, da poseje kmet dve tretjini svoje orne zemlje z ajdo. Kranjska ajda, iz katere moke pripravljajo Kranjcu najljubšo jed — žgance, je drobna in okroglastega zrna. Če je vreme lepo, so panji kmalu z medom napolnjeni, in če ostane dalj časa ugodno, poveznejo na polne panje še manjše, prazne, in tudi te napolnijo. Ker v nekaterih krajih na Gorenjskem radi visoke lege ne sejejo ajde, prepeljejo iz teh krajev konec avgusta panje v ravnino v okolici Kranja in Ljubljane na posebnih, v ta namen narejenih vozovih. Ti vozovi imajo dno, viseče na verigah, ter nalože nanje panje, da se med vožnjo z nihanjem zmanjša pre-tresanje. * Tako se glasi v glavnem poročilo o razmerah in običajih kranjskega čebelarstva v prejšnjem stoletju. Sodobni čebelar bo iz spisa vsaj to posnel, da je čebelarstvo že od nekdaj važna gospodarska panoga pri nas, in bo z zadovoljstvom priznal, da je od tistih dob do danes doživelo znaten napredek. Spomladanski pregled Vladi Martelanc — Črnomelj. Spomladanski pregled družin ni nič manj važno opravilo od zazimljenja. Tudi čebelarji z obširnim obratom, ki prepuščajo običajna dela sicer veščim čebelarskim pomočnikom, ne zaupajo tega važnega posla nikomur in ga opravljajo z največjo skrbnostjo sami. Ta snov je bila neštetokrat obdelana v raznih člankih in obravnavajo jo skoro vse naše čebelarske knjige. Ker leto za letom opazujem, da čebelarji preveč omalovažujejo ta posel in s tem zelo grešijo, sem sklenil, da opišem v teh vrstah sistem dela, ki se je meni že več let prav dobro oibnesel. Nimam namena, da bi tu kaj ovrgel ali spreminjal, pač pa poenostavil in izpopolnil. Zelo važno je, kdaj naj z uspehom izvršimo prvi temeljiti pregled. V Jugovi knjigi je na strani 152 omenjeno, da imamo možnost za to delo med Svečnieo in sv. Valentinom, (med 2.—14. februarjem) o priliki trebljenja. Res, slab čebelar bi bil oni, ki bi tako priliko prezrl. Posebno oni, ki nimajo glede zimske zaloge povsem čiste vesti, kaj radi tedaj lazijo okrog panjev in so potolaženi, ako so jim vsi ostali pri življenju. Ne zavedajo pa se, da se za slabo preskrbljeno družino začenja šele sedaj najkritičnejša doba. Važni zadevi pri spomladanskem pregledu sta vedno osirotelost in trotovost. Točna ugotovitev teh je takrat, ko pričenjajo prve matice z zaleganjem, nezanesljiva, ker imamo družine, ki zaostajajo v tem pogledu 8—10 dni za drugimi. Po mojih dosedanjih izkušnjah izvršimo temeljit pregled najuspešnejše v prvi polovici marca meseca. Vsak plemen j ak mora takrat imeti zalego vsaj na 1 do 2 satih. Če je ni, je skoraj gotovo brez matice. Zelo oprezni moramo biti zaradi ropa ves februar, tja do 20. marca. Brezmatični in v obrambi mlačni panji pridejo prvi na vrsto. Takrat moramo odločno poseči vmes, da zlo že takoj v začetku ustavimo. Tam, kjer so ro-parice odnesle neovirano že več kg medu, jih je težko odvrniti od ,,zločinskega" posla. Sicer se pa rop po sv. Jožefu skoro vedno sam ustavi, ker imajo družine večjo skrb za množečo se zalego in jih vabi prva paša v naravo. Pri pregledu je najbolje, da je čebelar sam in ga nihče ne moti. To je zelo naporno delo, ki zahteva zbranega človeka, ne pa raztresenega površneža. Delo naj gre čim urnejše od rok ter ne izgubljajmo časa z nepotrebnimi opravili. Uren čebelar lahko pregleda na dan 20—30 družin. Ko odpremo panj, ocenimo najprej moč panja. Z I označimo najbolj močne panje, pri katerih žival zaseda malone vse sate in deloma podseda. Pri smotrnem čebelarjenju imamo takih družin 50—60%. Z II zaznamujemo one panje, ki zasedajo vsaj polovico satja in imajo vse pogoje za normalni razvoj. V III. kategorijo uvrstimo slabiče, kateri so čez zimo iz neznanih vzrokov oslabeli. Take družine zasedajo običajno 2—3 sate. Zgodi se, da posamezne dobite družine II. kategorije, mnoge pa moramo konec aprila podpreti, s pokrito zalego iz drugih panjev, da jih do prestavljanja izenačimo. Pomniti treba, da ti panji niso bili zazimljeni kot slabiči, pač pa kot normalni plemenjaki z mladimi maticami, ki so iz kateregakoli vzroka prišli ob žival. Drugo, kar more zanimati čebelarja, je število zaleženih satov in kakovost zalege. Navadno je ta v harmoničnem razmerju z živalnostjo (močjo) družine. So pa tudi izjeme, n. pr. po moči sicer družina II. kategorije ima toliko zalege, da jo komaj obseda. Takim panjem navadno pomagamo z živaljo iz slabiče v, ki smo jih prisiljeni podreti. Pri ocenjevanju zalege moramo vedno upoštevati zaleženo ploskev, ue pa število zaleženih satov. Včasih je zalega samo na dveh satih, zaležena ploskev pa je večja kot pri kakem panju na štirih satih. Takrat elipsa gnezda ne prečka satov, ampak gre vzporedno na dveh satih od žrela proti mreži. Vzrok za tako preusmeritev matice je navadno razpoložljiv prostor na 2, 3 srednjih satih, dočim so ostali zaliti z medom. Da rešimo družino takih klešč, denemo na vsako stran zalege eden, dva prazna sata, katere bo matica takoj zalegla in bo dobila oblika gnezda zopet normalno sliko. Ko smo označili na beležnici kakovost (kategorijo) družine, naredimo črtico in takoj zapišemo še število zaleženih satov, n. pr. I—4. Ob tej priliki pomaknemo vsa gnezda, ki so ob stranici plodišča, v sredino. Kakovost zalege natančno premotri-mo in s tem indirektno ocenimo tudi matico. Tam, kjer najdemo zraven malega kroga pokrite čebelne zalege tudi trotjo v čebeljih celicah, lahko sklepamo, da je matici zmanjkalo plodila in da bo panj postal trotar. Združitev je v takem primeru edini izhod. Prenagliti se seveda ne smemo, ker imamo tudi rodovitne vitke matice, ki zaležejo v posamezne čebelje celice trotja jajčeca. Tak primer sem imel letos tudi sam pri nekem panju. Le obilna, lepo strnjena čebelna zalega mi je jamčila, da je matica prava. Tretja, nič manj važna točka pri tem pregledu je ocena zaloge medu. Mnogi čebelarji se tolažijo češ, če so prestale do sv. Jožefa, je največja nevarnost že minula, ker bodo odslej dobile za silo že v naravi. Zadovole se z mrvicami pokritega medu. čeprav ne tehta vsa medena berači ja 1—2 kg. To je kratkoinalo loterija, ki redko pripelje do dobitka. April je povečini tako muhast, da je razvoj odvisen le od zaloge. Včasih si ne znamo razložiti, zakaj panji tako neenakomerno porabljajo zalogo. Saj smo jih jeseni zazimili povprečno na 10—12 kg medu, a so sredi marca nekateri skoro na koncu, dočim je v drugih še toliko živeža, kot bi pozimi ničesar ne porabili. Tu imamo morda opravka s tatom in okradenCem, in z zamenjavo nekoliko satov krivico lahko takoj popravimo. So pa med panji, kajpak, tudi večji snedeži, ali če bi ti imeli dar govora, bi nam gotovo potožili, da niso imeli vso zimo pravega počitka, ker jih je mogoče nadlegovala miška, trkala sinička na brado, in mogoče bi nam celo namignili o žeji in lahki griži. Koliko zaloge naj ima panj še sredi marca? Ako smo ga zazimili na 10 kg medu in je porabil po letošnjih poročilih opazov. postaj najmanj 70 dkg mesečno, mora imeti sredi marca še približno 6 kg medu. Panji s tako normalno porabo so imeli letos pri nas okrog 15. marca 4—5 satov zalege. Če je bil panj, kar se tiče moči, uvrščen v I. kategorijo, je dobil oceno I—4—6, kar pomeni: moč I. kat., zalega na 4 satih, zaloga 6 kg medu. Spričo letošnjega zgodnjega razvoja je bilo zame to normalno stanje panja, kar seveda ne velja za vse predele naše domovine in za vsako leto. Razmerje teh glavnih točk je navadno skladnostno. Recimo, da ocenimo kak panj s II—2—5. To pomeni, da je žival v pravem razmerju z zalego, dočim je zaloga prepičla ter bi jo moralo biti zaradi majhne množine čebel najmanj še 7■—8 kg. Tu ni bilo nekaj v redu, slika panja ni normalna. Čebele so gotovo nemirno prezimile, zato vec porabile. Padec živali pripišemo lahko tudi kaki bolezni. Enako nam ocena II—2—6 razodeva, da je razmerje med močjo družine nekoliko nenormalno. Žival komaj obseda zalego, zato je panj potreben okrepitve s čebelami iz kakega brezmatičarja ali trotovca. Ako smo panj ocenili s III—1—8, imamo opravka s siromakom, ki nam ne bo delal nikake časti, ampak bo ostal mrtva številka v našem Čebelnjaku. Vzroke za tako manjvrednost bomo gotovo našli v zapiskih iz prejšnjega leta, ali celo dve leti nazaj. Vedno smo upali, da si bo opomogel, ker je imel mlado matico dobrega plemena in smo mu celo v jeseni prizanesli, ko smo mu k nezadostni zalogi primaknili še nekoliko kilogramov medu. Kaj naj počnemo s takim panjem, ali naj ga združimo? Ako smo bili že toliko neprevidni, da smo ga v upanju na zboljšanje zazimili in žrtvovali precej medu, potrpimo še mesec dni ter ga takrat ojačimo z zalego iz močnih panjev in mu izmenjajmo matico. To storimo le, ako nam je do večjega števila družin, sicer pa take družinč že v jeseni mirno kasiTajmo. Kakšno mnenje naj si ustvarimo o panju z oceno I—2—7? Če je prejšnje leto dobro odrezal, bodimo kar brez skrbi. Je pač bolj počasne narave in bo do prestavljanja, prav gotovo na svojem mestu. Ako naletimo na panje z oceno I—4—3, ali celo I—4—2, pripišemo to površnemu zazimljenju in popravimo napako vsaj ob zadnji uri. Panj, ki v aprilu teden dni strada, nam tisto leto ne bo mogel delati čudežev. Načina ocenjevanja pri pomladanskem pregledu kakor sem ga zgoraj opisal, se poslužujem že mnogo let in ga vsakomur priporočam. Potem odpadejo vse one dolge litanije, ki jih nekateri pišejo na vratca panja in se potem niti sami pri njih ne spoznajo. Nekoč sem bral na panjih, ki so bili spomladi na prodaj, sledeče beležke: »Odlična družina z najboljšimi svojstvi; zaloge preveč itd." To se je bralo zelo vabljivo, čeravno je bilo treba tem panjem dodati še pred prestavljanjem po 2MS kg medu in izprazniti kar dva trotovca. Suhe tri številke nam točno kažejo pravo stanje družine. Čemu bi z lepimi nepotrebnimi besedami same sebe varali? Poglejmo rajši resnici v oči in zapišimo s tremi številkami, kar smo našli. Saj je to naša tajna pisava, katere ne bo vsak razvozi jal. Vem, da bo ta ali oni čebelar upravičeno pripomnil, da bi pri oceni družine vse lahko pogodil, le zalogo bi težko precenil. Seveda, če je ni, jo ne bo mogel! Le pogum! Z bistrim pogledom in občutljivo roko jo bodemo gotovo vsaj približno pogodili. Stremimo za tem, da poenostavimo naša čebelarska opravila, ker tudi v čebelnjaku velja izrek: Čas je zlato. Poročilo o pregledovanju panjev v sodnem okraju Ljutomer radi čebelnih kužnih bolezni. Po dolgoletnem prizadevanju, da temeljito začnemo zatirati že neštetokrat ugotovljeno kužno gnilobo čebelne zalege, ki v naših krajih neusmiljeno leto za letom prazni čebelnjake ter resno ogroža tudi Čebele prevaževalčev, se je Slovensko Čebelarsko društvo v Ljubljani odločilo, da na svojo roko izvede to veliko delo. Pred leti je v ta namen izvežbalo na posebnem tečaju več izvedencev. Žal se je ti-stikrat od nas odzvalo zelo malo interesentov za tečaj, iz našega okraja samo dva, ki sta tečaj tudi dovršila ter položila tozadevni izpit z dobrim uspehom. Predlansko leto je bil pregledan Ptujski okraj, kar je imelo zelo ugodne posledice, posebno zato, ker so se čebelarji poučili na licu mesta o tej bolezni in kako jo moramo zatirati. Na podlagi te vidne koristi in sumnje, da je ljutomerski okraj gnezdo te bolezni (pregled v ptujskem okraju je pokazal, da je bilo največ okužb ob meji našega sreza) je društvo sklenilo, da tudi tukaj izvrši tak natančen pregled, kakor v ptujskem okraju, Le potem bi bilo mogoče točno dognati resnično gnezdo te bolezni ter jo zatreti. Ker pa denarna društvena sredstva niso dovolila akcijo izvesti po vsem okrajnem glavarstvu, se je poverilo odbornika društva Ribiča Ivana, naj prouči, kako bi se čim večji okoliš mogel pregledati v okviru razpoložljivih sredstev, da ne bi pozneje nastale sitnosti z nekritimi računi, kakor se je to zgodilo v ptujskem okraju. Po temeljitem preudarku na podlagi uradne statistike in statistike, ki so jo poslale posamezne podružnice, se je dognalo, da bo mogoče pregledati ves sodni okraj Ljutomer, in sicer po domačih dveh izvedencih, kar je odbor SČD odobril ter poveril vodstvo in nadzorstvo akcije odborniku Ribiču Ivanu. Dne 13. julija je sklicalo SČD sestanek v Ljutomeru, katerega so se udeležili gg.: dr. Hribar in dr. Žibert od veter. bakt. zavoda iz Ljubl jane, domači okrajni veterinar g. Jakeln, izvedenca Rudolf Kari in Pihlar Ignac ter Ribič Ivan kot zastopnik društva in vodja akcije. Gospod dr. Hribar je podal nekatera pojasnila o pregledovanju panjev in pošiljanju okuženega satja veter, bakt. zavodu. G. okrajni veterinar je obljubil, da bo sam prevzemal okuženo satje, ga sam brezplačno opremil s potrebnimi podatki, če tega ne bi storili izvedenci že na licu mesta, zapakoval in uradno poslal bakter. zavodu v Ljubljani. Točen način tega postopanja se je dogovoril med gg. dr. Hribarjem, dr. Žibertom in veterinarjem Jakelnom. Po končanem dogovoru se je pa takoj začelo pregledovati, ker sta se gg. dr. Hribar in dr. Žibert hotela prepričati, kako bosta izvedenca vršila ta posel. Na podlagi podružničnih poizvedb je bilo sklenjeno, da se s pregledovanjem začne na Kamenščaku, ker se je sumilo, da je tu najbližje mesito, kjer se bo našlo kaj bolnih panjev. Kako je podružnica bila točna v svojih poizvedbah, dokazuje dejstvo, da smo takoj v prvem panju, katerega smo odprli, našli gnilobo. V tistem malem okolišu, kar se ga je moglo tisto dopoldne v navzočnosti komisije pregledati, smo našli 5 okuženih panjev. Pregledu so prisostvovali vsi gospodje ter so se na lastne oči lahko prepričali, da vršita izvedenca svojo nalogo vestno, natančno in hitro- ter da posebnega nadzorstva od drugih članov komisije ne bo potreba. Zato so gg. iz Ljubljane lahko mirne duše odpotovali. enajste ure zvečer, kar je bilo za izvedenca res zelo naporno. Saj sta morala drugi dan zjutraj zopet na delo. Kod odškodnina za to mučno delo se je določila dnevnica 60 Din za vsakega izvedenca, to pa ne glede na oddaljenost in čez-urno delo. Izvedenca sta vršila delo z veseljem ter sta lahko ponosna, da sta vse opravila vestno in natančno, kakor zahtevajo predpisi. Tudi odbor SČD je priznal njuno požrtvovalnost ter jima je naklonil v zahvalo in vzpodbudo še posebno nagrado, ki sta si jo tudi resnično zaslužila. Kako natančno se je pri sestavi načrta in stroškovnika postopalo, je razvidno iz tega, da se je pri kalkulaciji vzelo za podlago 402? panjev, ki jih izkazuje uradna statistika za sodni okraj Ljutomer, po konča- Podatki o čebelnjakih in panjih v sodnem okraju Ljutomer 1. 1937. Občina Število Število panjev Se stav panjev čebelnjakov naselj. panjev okuženih sumljivih zdravih A. Ž Dunaj-čanov Američanov Kunče-jevci Kranjiči Nem norin. Koši Drugi Najser-jevci Prazni Cezanjovci 45 341 8 1 332 99 28 — 226 310 Ljutomer mesto 13 136 — — 136 36 — 4 — — — 4 — 92 71 Ljutomer okolica 81 608 10 2 596 153 5 — — — 3 30 58 359 503 Veržej 43 749 2 — 747 275 — 1 — — — 5 — 468 328 Štrigova 83 500 3 — 497 193 10 4 — — — ■ 223 17 52 325 Križevci pri Ljut. 124 1154 1 — 1153 114 30 — — — — 16 — 994 979 Mala Nedelja 69 519 3 — 516 37 134 6 — — — 17 — 325 298 Skupaj 458 4007 27 3 3977 907 179 15 3 323 75 2516 2814 Že prej je dalo okrajno glavarstvo prizadetim občinam nalog, naj dodele pregle-dovalcem posebnega zastopnika občine. Da se izvedencema omogoči lažje skupno delovanje, ter skupno pomoč pri delu in ob potrebi podpora od strani zastopnika občine, je bilo sklenjeno, da naj izvedenca vršita pregled paralelno. Velikega pomena za uspeh akcije je bilo, da je bilo izvedencema dovoljeno, da lahko vsak okuženi panj po predpisih uničita in panj temeljito razkužita, če lastnik na to pristane. To delo sta izvedenca izvršila zvečer, ko so bile čebele vse že doma. Ker pa ima podružnica samo eno spajalno svetilko za razkuževanje panjev, je bilo tudi to vzrok, da sta vršila delo paralelno, ker le na ta način je bilo mogoče ostati v stalnem stiku ter se pri delu medsebojno podpirati. Toda čeravno je bilo delo organizirano po možnosti čim najbolj praktično, se je vseeno zavleklo do desete in celo tudi do nem pregledu se je pa ugotovilo, da je bilo pregledanih 4007 panjev, torej samo 20 panjev manj, kakor je bilo v proračunu upoštevano. Glede stroškov je stvar še boljša. Po proračunu bi znašali okoli 5000 Din, končni obračun pa izkazuje samo 3200 Din stroškov. Mnogo je k zmanjšanju stroškov pripomoglo, ker okuženega satja ni bilo treba po pošti pošiljati v Ljubljano, ampak je ta posel prevzel okrajni veterinar, za kar mu na tem mestu izrekamo zahvalo. Največjo zaslugo pa imata vrla pregledovalca, ki sta svoje delo res pridno vršila, saj sta večkrat pregledala črez 100 ali pa celo črez 120 panjev na dan, kakor je pač razdalja dovolila, pod predvidenih 60 panjev dnevno pa skoraj nikdar niista prišla. Čebelarji so pregledovalce z malo izjemami sprejeli zelo prijazno, ter so delu pozorno sledili. Lahko se reče in mnogi čebelarji so to tudi sami izjavili, da je bil pre- gled več vreden, kakor 10 tečajev in predavanj, ker sta pregledovalca kot praktična čebelarja posameznike med pregledovanjem opozarjala na razne nedostatke, jim razlagala, kako lahko to ali ono delo pri čebelah bolje in praktičnejše izvršijo, jim pojasnjevala razvoj družin in na kak način ga morejo pospešiti i. t. d., tako, da so bili čebelarji nad vse zadovoljni ter je marsikateri izjavil: „Škoda, da ne pridete vsako leto pregledavat, bi se še marsikaj naučili". S pregledom čebel se je tudi vzbudilo zanimanje za društvo. Upajmo, da se bo število članstva tudi povečalo, če bodo količkaj boljše denarne razmere, ker mnogi čebelarji so izjavili, da uvidijo koristi društva, ampak denarne razmere jim nikakor ne dovoljujejo, da bi pristopili, ker nimajo denarja niti za sol, kaj še, da bi zmogli članarino. Zaradi slabih letin nimajo od čebel nobene koristi. Zelo dober vtis pri čebelarjih je napravilo vestno razkuževanje panjev, da je potem nemogoče prenesti bolezen od panja do panja, še manj pa v tuj čebelnjak. Zelo velikega pomena za zatiranje kužnih bolezni je tudi, da nam je uspelo dobiti dovoljenje, da s pristankom posestnika čebel izvedenca sama takoj uničita okužene družine in vse temeljito razkužita. S tem je bil uspeh dela zajamčen in sedaj lahko upravičeno upamo, da se je sodni okraj Ljutomer rešil bolezni in tega madeža na našem čebelarstvu. Ker so bili čebelarji na licu mesta temeljito poučenii o pravilnem postopanju v primeru ponovitve bolezni, jo bodo lahko sami uspešno zatrli. Iz objavljene razpredelnice je razvidno, da je bilo pregledanih skupno 458 čebelnjakov s 4007 družinami; med temi je bilo najdenih 27 okuženih in 3 sumljive, ki jih je pa bakterijološki zavod ugotovil tudi kot okužene, torej skupno 30 bolnih družin. Iz tega je razvidno, da pri nas čebele niso bile tako močno okužene, kot smo domnevali. Odslej pri prodaji medu ne bo treba več očitkov, da naš med ni primeren za pitanje. Najžalostn,ejši pojav za naše čebelarstvo pa je, da se je pri pregledovanju našlo toliko praznih panjev. Pripomniti moram, da sta izvedenca vpisala kot prazne panje samo take, ki so res v vsakem pogledu dobri za naselitev čebel. Starih, črvivih in napol strohnelih panjev in košev, nista upoštevala, ker bi se potem število praznih panjev podvojilo ali pa celo potrojilo. Iz tega je razvidno, kako je čebelarstvo v okraju Ljutomer zaradi slabih letin naza- dovalo. Zato se tudi ni čuditi, da je bila akcija proti čezmernemu dovozu v ajdovo pašo, edino izdatno v tem okraju, tako živahna. Tudi število praznih panjev jo opravičuje, kajti prevelika obremenitev ajdovih pasišč, mora voditi do propadanja domačih čebel. V veliko korist našega čebelarstva bi biio, da bi pregledali panje povsod, posebno pa v sodnem okraju Gornja Radgona ter v Prekmurju, ker sumimo, da od tam prihaja bolezen k nam. Tudi zaradi statistike je tak pregled velike vrednosti, ker so uradni podatki zelo pomanjkljivi, saj je uradna statistika izkazala za sodni okraj Ljutomer samo 2427 panjev, pri pregledovanju se jih je pa naštelo 4007. Uradna stitistika izkazuje tedaj le dobro polovico resničnega števila. Končno je zelo razveseljivo, da čebele v okraju Ljutomer niso tako zelo okužene, kakor smo domnevali. Ob pregledu ugotovljene bolne družine so bile takoj uničene, tako da sedaj lahko trdimo, da zaenkrat bolezni pri nas ni. Včasih so bile zdravstvene razmere obupne, kar pričajo prazni če-čelnjaki, ki žalostno samevajo, ker so njih lastniki po večletnem boju z boleznijo obupali ter si ne upajo več nabaviti čebel. Marsikateri obupanec je prišel gledat pregledovalca pri delu ter je izjavil, da bi pri njem tudi bilo drugače, ako bi bil znal tako delati, kakor sedaj vidi. Seveda je škoda, da takih čebelarjev ni bilo mogoče privabiti na nobeno čebelarsko predavanje in na noben praktični tečaj. So bili preveč vsega-vedni! Upamo, da bo pregledovanje tudi izobraževalno vplivalo na čebelarje. V to nam pomagaj sv. Ambrož, ter nam izprosi zelo medeno letino, da se bodo mogle stare rane malo zaceliti. Ribič Ivan. Rovke so pozimi prav nadležni gosti v panjih. O tem se je letos prepričal tudi neki čebelar iz ljubljanske okolice. Dasi je imel na žrelih pločevinaste zapahe, ki znižujejo žrelo toliko, da po človeških mislih rovka sploh ne more v panj, se mu je pripetilo, da se je spak vendarle splazil notri. Biti je morala zelo majhna. Obiskala je nič manj kakor devetnajst panjev, kar so dokazovale zjedi na dnu panjev. Škode sicer ni napravila, ker je bržkone hrustala le mrtvice, ki so padale s satja, toda brez dvoma je vznemirjala družine v zimskem dremežu, kar jim gotovo ni bilo v korist. OPAZOVALNE POSTAJE Od vsepovsod dobivam poročila: ta mesec je bil za naše čebelice naravnost katastrofalen. Le prvi dnevi v mesecu so bili lepi in topli. Nastopile pa so mrzle noči in zjutraj je povsod ležala huda slana, ki je ugonobila črešnjo in tudi borovnico. Vrstili so se hladni neprijazni dnevi z mrzlimi vetrovi in sredi meseca nekako so nastopili obupni dnevi: kar je izletelo iz panja, je veter vrgel ob tla in tam so obležali kupi čebel in tudi tam ostali. Panji so se praznili, kakor bi v njih gospodarila najhujša bolezen... Prejšnji mesec je namreč s svojimi lepimi dnevi in tudi že s prvim donosom pognal čebele v močan razvoj. Panji so bili natrpani čebel in kjer je bila medena zaloga zadostna, so bili panji sredi aprila že godni za nastavke ali celo za prestavljanje. Tako so se v drugi polovici aprila v čebelnjakih z ugodno lego pojavili tudi že prvi roji (Leveč pri Slov. Bistrici), drugod pa so opazovali pokrite matičnike (Žetale). Gorje pa, kjer čebelarji v tem mesecu niso priskočili na pomoč onim panjem, ki so bili obsojeni, da so prezimili ob pičli Mesečni pregled za april 1938 Kraj Višina nad morjem Panj je teže Toplina zraka Dni je bilo pridobil v izgubi v v mesecu čistih dkg največ pridobil najvišja najnižja srednja mesečna 1 izletnih ■a a s- a> >N V -o snežnih 1 oblačnih | pol jasnih jasnih -d '3 > o i« « > 1. 2 3. 1. 2. 3. mesečni tretjini dkg cfobil porabil dkg dne c° Blejska Dobrava . . . 577 — — — 25 20 70 — 115 — — + 15 - 2 + 6-33 17 2 3 6 14 10 12 Breg-Križe . . . . . 483 — — — 30 30 20 — 80 — — + 17 — 3 + 4'58 11 9 6 17 11 2 13 Kranj . ...... 385 — — — 70 85 65 — 220 — — +26 — 2 + 7-90 22 7 6 7 22 1 22 Virmaše - Škof ja Loka . 361 — — — 75 60 90 — 225 — — +21 — + 8-33 27 10 4 5 20 5 26 Tacen-Šmarna gora . . 314 45 10 — 95 195 250 — 485 45 3 +24 — 3 + 7-55 23 7 3 14 7 9 25 Barje....... 289 — — — 5 55 65 — 125 — — +22 — 5 + 6-06 24 5 4 6 19 5 19 Dob . . ....... 305 5 — — 70 70 80 — 215 5 2 +26 — 7 + 7-33 19 6 3 7 12 11 25 Rova....... 350 — — — 65 75 80 — 215 — — +25 — 3 + 7-40 25 9 3 6 8 16 15 Mekinje...... 415 — 20 — 60 140 100 — 280 20 16 + 24 — 4 + 7-08 25 10 3 6 20 4 29 Škorno-Novi klošter . . 450 105 25 20 95 35 70 — 50 50 2 +22 — 5 + 8-32 20 3 — 10 20 — 15 Sp. Ložnica-žalec . . . 252 — — — 70 80 70 — 220 — — + 17 — 4 + 4-58 24 8 3 7 22 1 24 Leveč-Sl. Bistrica . . . 355 — — — 100 125 100 — 325 — — + 18 — 4 + 6-68 20 12 10 10 12 8 22 Muta........ 387 — — — 60 90 60 — 210 — — +20 — 3 + 4-93 17 10 5 11 16 3 29 Sv. Duh - Selnica . . . 536 — — _ 15 5 10 — 30 — — + 11 - 3 + 3-21 19 6 6 6 21 3 21 Studenci-Maribor . . . 265 25 10 15 — 100 145 — 195 15 9 + 22 — 5 + 6-15 19 12 2 8 11 11 15 Cezanjevci..... 182 30 —, — 40 20 120 — 200 30 2 +21 — 3 + 6-48 18 11 4 5 25 — 26 Nedeljica-Turnišče . . 170 _ — — 110 105 9 — 220 — — +23 — 4 + 6'65 9 5 1 8 13 9 19 Žetale-Rogatec .... 322 190 — — 80 80 140 — 110 70 2 +23 — 1 + 7-50 14 8 6 11 12 7 21 Donačka gora-Rogatec . 397 30 — — — 50 120 — 140 10 7 +28 — 3 + 8-68 23 6 8 9 16 5 15 Kozje....... 307 15 — _ — 5 15 — 5 5 2 +25 — 2 + 8-35 21 15 10 7 21 2 17 Videm-Krško*; .... 168 _ — _ — — — — - — _ + 18 — 2 + 6-76 20 9 5 6 17 7 11 Zakot-Brežice .... 156 — — — 55 140 70 — 265 — — + 18 — 2 + 8-01 29 19 — 9 18 3 24 Toplice-Dol. . ... 179 75 — 5 50 100 110 — 180 20 3 +22 — 1 + 7-16 19 9 4 4 19 7 25 Krka ...... . 300 10 — 15 40 130 50 — 195 10 30 +27 — 1 -1- 6-68 19 5 2 15 10 5 29 Št. Janž-Dol...... 347 — — — 70 85 90 — 245 — — + 15 — 5 + 5-50 22 6 5 6 24 — 17 Št. Vid-Stična . . , . 360 _ — — — 20 70 — 90 — — +25 — 7 + 5.63 15 15 3 9 18 3 101 Cerknica...... 575 20 — — 40 65 80 — 165 — — +22 — 6 + 5-78 18 3 8 5 16 9 24 Sv, Gregor-Ortnek . . 736 — — — 45 45 65 — 155 — —■ —10 — 7 + 2-12 10 7 3 10 11 9 21 Novo mesto , . . . . 180 — — — 85 115 100 — 300 — — +27 — 3 + 8-66 23 9 4 3 14 10 14 Šmarjeta...... 375 50 70 170 130 330 280 — 450 70 30 + 24 — 2 + 7"08 24 9 7 7 9 14 30 Valpča vas < . . . . 280 160 65 30 75 50 90 40 — — — +25 — 1 + 8-75 17 8 1 9 17 4 22 Vsi panji so A2 sestava. *) Panj štepukativno pitan. zalogi! Zaostali so močno v razvoju, matice so sredi aprila skoro prenehale z zalega-njem (Brežice, Sp. Ložnica). Kjer je bilo pomanjkanje še večje, so čebele iztrgale zalego iz satja in končno od lakote pomrle. Poročila vedo povedati, da je posebno mnogo panjev padlo pri neorganiziranih kme-tiških čebelarjih. Bilanca tega meseca je prav žalostna: Mesečna poraba je bila zelo velika, daleko nad povprečno normalo. Medeni lonci so prazni. Panji so v razvoju zelo zaostali, ker so izgubili mnogo čebel. Slana je prvo pomladno pašo popolnoma uničila, sadno drevje je izvečine odcvetelo brez haska za čebele. Ostaja nam še upanje na obilno travniško pašo ... Ženitev Grahljevega Štefana H. Peternel, Maribor. (Nadaljevanje). Dolinarjev Tone je prišel ravnokar z ženo in otrokom, in veselo razpoloženje se je večalo od trenotka do trenotka. Seveda je bila to zasluga Gričarice, ki je gostom dobro postregla. Štefan je bil ves srečen, ker je sedel pri mizi Nežiki nasproti; govorila nista veliko z usti, a veliko več z očmi. Ko se je vračal Štefan domov, si je vso pot ponavljal: „Nežiko, ali nobeno." Vedno se je zopet s sladkostjo spominjal njenega prosečega glasu, ko je dejala očetu, naj le veliko pusti čebelam za zimo. Pa prav nič ni bila huda nad čebelami, dasi jo je ena pičila v uho, kjer tako hudo boli. S strahom se je spominjal divjanja Lenke radi pikov čebel, katere je sama povzročila s svojim oholim obnašanjem pred njegovim čebelnjakom. „No, kako si kaj opravil, Štefan, pri Gri-čarjevih?" je vprašal stric, ko ga je zagledal pred seboj. „Ne vem stric, lepo je bilo tam; Gričarja sem že videl lani na predavanju pri naši podružnici, pa nisem vedel, da je on, dokler ga nisem videl v njegovem čebelnjaku. Tudi on me je takoj spoznal. Je dobrodušen mož, dober gospodar in čebelar, njegova žena izvrstna gospodinja, hčere pa imajo čebele zelo rade. Ko sem prišel tja, so bili vsi razen matere v čebelnjaku; pripravljali so čebele za zimo. In veste, stric, ravno Nežka je tako lepo prosila očeta, naj primakne družini še en meden sat, da bo gotovo dovolj za zimo. Ena čebela jo je pičila v uho, pa ni bila nič huda, še zagovarjala je čebele, češ, čebele ne vedo, kaj namerava človek z njimi, dobro ali slabo, zato branijo vselej svoj dom. Vse to je govorila, ko še ni vedela, da stojim za čebelnjakom, ker nisem hotel vstopiti in jih motiti pri delu." „Da, da, Gričarja spoznam iz hčerinih besed, bil je vedno tako uvideven, potrpežljiv in miroljuben, nikdar ni imel s kom prepira. Hoteli so ga tolikokrat izbrati za župana, pa je vselej odklonil in rekel, da se mora župan velikokrat ljudem zameriti, on pa ni za strogost, še manj pa za prepir. Prepričan sem, da bo njegova hči vzgledna žena, pa ti ne veš, ali ti jo da, če jo zasnubiš. Če reče Gričar ne, ne pomaga nobeno prigovarjanje več, ti pa si se že globoko zagledal v njene oči. Razen tega ne veš, kako bo z doto. Brez denarja ne moreš gospodariti, dasi ne bova teta in jaz preveč zase zahtevala. Dobro bi bilo, da bi malo poizvedel, jesen je že tu, v nekoliko mesecih bo pust, takrat pa mora biti poroka, teta ne more in ne more več dela zmagovati sama." „Vse to tudi mene skrbi, ljubi stric, in nimam poguma, praviti Nežki ali celo Gri-čarju o svojih namenih. Če bi ne bil prej dogovorjen z Lenko, bi bilo lažje, a sedaj, ko mi je dala slovo, mi lahko Gričar in Nežka očitata, da sem prišel šele sedaj snubit, ko sem preslab za Lenko. Ne zamerite mi — raje bi videl, da bi mi Gričar rekel, da ne more dati hčeri nič dote, bi mi jo vsaj rajši dal za ženo." „Ne poznaš Gričarja! Njemu je bil denar vedno postranska reč; obotavljal se bo ravno toliko, če ji ne more dati ničesar, kakor, če ji more dati veliko doto. Dobro se zaveda, koliko je vredna njegova hči in jo ceni gotovo tako visoko, da višina dote gotovo ne bo odločevala, kar je nazadnje popolnoma pravilno. Gospodinja, ki je pridna in varčna na pravem mestu, prihrani v nekoliko letih hiši več, nego more prinesti k hiši — najbogatejša nevesta." „Tedaj ste istih misli kot Gričar in jaz, toda vaše besede so mi zmanjšale upanje, da bi me Gričar spoznal za vrednega, da bi mi dal svojo hčer za ženo." „Ni ti treba obupavati, nasprotno, menim, da te bo Gričar uslišal, če prideš s pravim tovarišem k njemu snubit. Velikokrat se ponesreči najlepše zasnovana snubitev, če se vzame za druga nerodnega tovariša. Raz-odeni se Dolinarjevemu Tonetu, da izveš, kaj poreče on. Če te on potrdi v tvojem namenu, je zadeva že na pol rešena. Povabi ga, naj si ogleda Grahljevino, da bo lahko svojemu tastu povedal, kako je tukaj." „Škoda, da se nisem že prej pomenil z vami, bi ga lahko povabil že za prihodnjo nedeljo." „Počasi, Štefan, saj se ne mudi tako hudo! Počakaj še kakih štirinajst dni, potem pa pojdi k Tonetu, povabi njega in njegovo ženo na Martinovo nedeljo k nam, da bomo obhajali moj god. Spotoma povej še Gri-čarju, da ga prav prisrčno vabim in seveda tudi njegovo ženo in hčere. Z ženo bova že poskrbela, da bo našim gostom dobro pri nas, Tone ti ne bo odrekel, Gričar meni tudi ne, ženske pa itak rade gredo gledati, kako je kaj drugod." „Ne vem, kako bi se vam zahvalil za vse dobrote, stric. Vi ste moj angel varuh, a težko mi bo prebiti štirinajst dni brez Nežke." „Angelu me ne primerjaj, ker mu nisem podoben, pomagati pa ti moram, ker vidim, da si sam ne znaš. Dva tedna boš že prebil brez Nežke. Vedno si bil dobrega spomina, zato menim, da se ti je njen obraz dovolj utisnil v tvoj spomin ..." „Utisnil že, pa vendar ..." „Nič vendar, zdaj gremo večerjat, potem k počitku, jutri bo dela čez glavo. Jeseni je vreme nestalno, ranjki moj oče so pravili, da lepi jesenski dnevi nimajo veliko bratov, in to je tudi resnica. Danes je lepo, jutri dežuje, pojutrišnjem pa naletava že sneg. Jeseni spravljati pridelke se bolj mudi, kakor nakladati poleti seno, kadar grmi." Štirinajst dni trdega dela je minulo. Tokrat so imeli jesenski dnevi veliko bratov, vreme je bilo stalno lepo, toda v soboto opoldne se je začelo kisati. Stricu Martinu je napovedovalo močno trganje po udih deževno dobo. „Dobro, da smo spravili skoraj vse pod streho," je rekel pri kosilu, ,.bilo je celih štirinajst lepih dni skupaj, jih ne bo več toliko do novega leta. Če se jeseni spridi vreme po dolgi vrsti lepih dni, ni več upanja na stalno lepo vreme. Dobro je tudi tako, kakor je bilo letos. Napravili smo svoje, nekoliko lepih dni za spravljanje stelje bo že še. Ti, Štefan, boš pa lahko tudi pod dežnikom korakal v Dolino. Še meni prija poslušati padanje deževnih kapljic, ko je delo na polju končano in dež ne škoduje več pridelkom." Kljub dežju je Štefanovo srce veselo bilo, ko je šel vabit goste na stričevo godovanje. Dolinarjev Tone se je nekoliko pomišljeval zaradi dolgega pota, zlasti za ženo in otroka, a ko je ona predlagala, naj zapreže voz in naj spotoma prisedejo še Gričarjevi, je prijatelju obljubil, da pridejo. Ko je bila ta zadeva rešena, je zaupal Štefan svojo skrivnost prijatelju. Ta se je zasmejal in rekel: „Takšen si, kakor sem bil jaz; menil sem, da nihče ne ve za moje srčne želje, pa je vsak že vedel vse, še preden sem odprl usta. Tvoje želje sva z ženo uganila že takrat, ko ,si me prvič obiskal, ker take stvari ne prikriješ ljudem." „Samo, da še ne ve tega Nežka ..." „Hočeš reči, samo da te usliši! Dekleta imajo za take stvari jako tenak čut; ko jo pogledaš, že ve, ali se zanimaš za njo ali ne. Nič drugače ni bilo z mojo. Ko sem jo vprašal, mi je rekla: „Že davno vidim, da bi me najrajši z očmi pojedel." Tebe izdajajo že tvoji pogledi, in nič ne dvomi, da ti je pogledala Nežka prav v dno srca." »»Kaj pa Gričar, ali misliš, da on tudi že kaj ve?" „Če tudi ve vse, se ne bo izdal, odločilno besedo bo izgovoril, ko ga boš vprašal, dotlej se bo delal gluhega in slepega." „Tone, ali me boš spremljal, ko bom šel snubit; bila sva si vedno dobra." „Bom, če ne pade odločitev že prej. To godovanje strica Martina je sumljivo, meni se zdi, da je stric vzel vse sam v roke. Če je tako, naj ti ne bo žal, Gričar ceni tvojega strica bolj kot kateregakoli prijatelja, zadeva je tedaj v najspretnejših rokah." Po poti h Gričarjevim je Štefan premišljeval prijateljeve besede, in ni mogel razumeti, kako bi mogla Nežka vedeti o njegovih namenih, ko ni o tem črhnil besede. Bolje je umeval, zakaj je stric povabil na svoje godovanje vse Gričarjeve____Zamišljen je prišel že blizu Gričarjevine, ko je zaslišal od stranske steze sem dvoje ženskih glasov: „Kam pa Štefan, ali k nam?" Bili sta to Nežka in Mana, ki sta se vračali iz cerkve od večernic. „Da, k vam sem namenjen, je pritrjeval Štefan, ju počakal in jima prožil desnico v pozdrav, pri čemer je opazil, da je lice Nežke spreletela rdečica, a Mane ne. Nežka je torej morala vedeti kaj o njegovi ljubezni, kar ga je zelo zmedlo. Med pogovori o spravljenih pridelkih so kmalu dospeli na Gričarjevino, kjer so Štefana sprejeli kakor starega znanca. Ko je povedal željo strica zaradi godovanja in pristavil, da bo zapregel Tone voz za vse, so mu kmalu obljubili, da pridejo vsi. Zelo mu je ugajalo pri Gričarjevih. samo, ko se je spomnil, da bo treba snubiti, ga je obšla zadrega. Bilo je že pozno, ko se je Štefan poslovil od Gričarjev, telesno in duševno ves poživljen. Na Martinovo nedeljo je bila na Grahlje-vini zbrana velika družba: Dolinarjev Tone z ženo in otrokom, Gričar z ženo in obema hčerama in gospod učitelj z družino. Okoli hiše in gospodarskih poslopij je bil pravi živ-žav, otroci so radovedno gledali v hleve, Štefan je razkazoval gospodu učitelju svoje čebelarstvo, stric pa Gričarjevim in Doli-narskim vse obsežno gospodarstvo. „Lepo si vse uravnal, Martin; odkar sem bil zadnjič tu med vojno, me napredek kar preseneča," je hvalil Gričar, „a sedaj ubo-gajmo hišno gospodinjo, ki nas kliče že v drugič h kosilu." Kosilo je bilo kar imenitno; medica strica Martina je razvezala jezike, razpoloženje je postajalo vedno živahnejše. Na to je stric že dolgo čakal, sedaj je upal, da sme svojo zadevo povedati po čebelarsko: „Ti, Gričarjev Matevž, veš kot dober čebelar, da je treba vsakemu roju pripraviti primerno stanovanje. Gričarjevina je dala prvca pevca, ogrebel si ga v Dolinščino, kjer lepo uspeva — kaj ne da, Dolinarjev Tone! — Sedaj pričakuješ drugca. Danes si si ogledal Grahljevino, to bi bilo primerno stanovanje za pričakovanega drugca. Doma ti dorašča mlada brhka matica, kaj praviš k mojemu prijateljskemu predlogu?" Vsi so razumeli, kam meri stric Martin: Gričar je gledal resno predse, Nežko je oblivala rdečica, Štefan se je na stolu presedal sem in tja, Dolinar je gledal smeje v ženo, Mana se je poglobila v pregledovanje tkiva miznega prta, gospod učitelj pa je gledal skozi naočnike sedaj tega, sedaj onega, Gričarca in teta pa sta se — pogledovali. Naposled je odgovoril Gričar počasi in beseda za besedo je zvenela, kakor da bi udarjal po jeklu: „Stric Martin, menim, da smo te vsi razumeli. Ostanem pri tvojem načinu izražanja misli. Drugec je res goden za izlet, a treba je vedeti, ali mu ugaja od tebe predlagano stanovanje na Grahljevini in vse kar sliši zraven, to je prvo vprašanje. Drugo vprašanje je, ali si ni to stanovanje izbral že kak drug roj, ki bi branil svoje pravice in bi potem znalo priti do nevšečnostih. Tretje vprašanje je, ali veš, Martin, da roj nima ničesar drugega, kot to, kar ima v sebi?" ..Odgovor na prvo vprašanje moraš dobiti od tvoje hčerke Nežke. Na drugo vprašanje naj odgovori Štefan sam. Štefan, razloži nam po resnici vse, kako je bilo z Lenko. Ni se ti treba sramovati zaradi te zadeve." Štefanu je postalo vroče, a vajen je bil brez ugovora ubogati strica. Začel je razkladati, ne da bi se oziral po gostih, svoje razmerje z Lenko Gorjančevo od začetka do konca. Nič ni dodal, ničesar prikrival. Gostje so sledili z zanimanjem njegovemu pripovedovanju in ko je končal, ga je Gričar vprašal: „Dobro, slišali smo vse, ne dvomimo o resničnosti tvojih besed, Štefan, a hočem še vedeti, kaj čuti tvoje srce za njo. Sovražiš li Gorjančevo Lenko radi njenega ravnanja, ji želiš dobro ali slabo?" „Ni mi še treba premišljevati o tem, saj sem štirinajst dni in noči po usodnem dogodku vse premislil in pretehtal: nič ni ostalo drugega kot spomin na dogodek. Ne ljubim je prav nič več, sovražim je tudi ne, ne želim ji hudega, in ne bom ji nevoščljiv radi dobrega. Sram me je, da sem jo mogel tako kmalu izbrisati iz srca, a moja ljubezen do nje je umrla, ko se mi je pokazala taka, kakršna je. Sam ji nisem nikdar ničesar obljubil, sploh nisem prišel do besede pri njej; bila je prepričana, da se moram čutiti srečnega, ako se me usmili in me vzame za moža." „Ta odgovor mi zadostuje popolnoma, Grahljevina je prosta in ni je ovire za vselitev drugca. Ako bi rekel, da jo sovražiš, bi tvoje srce ne bilo prosto, ker sta sovraštvo in ljubezen le dva različna poganjka iste korenine. Le v tistem srcu res umre ljubezen, katerega ne zanima več nadaljna usoda prej ljubljene osebe. Gospod učitelj in tudi mi, trdi kmetovalci, najgloblje poznamo skrivnosti človeškega srca." „Življenje je boljši učitelj, nego mi," je priznal gospod učitelj. „Zadnja beseda v tej zadevi naj bo moja," se je oglasil stric Martin, „kako je zadovoljen drugec s stanovanjem, in kako je Štefan zadovoljen z njim, dasi nima nič drugega nego, kar ima v sebi, je zadeva obeh, ki naj jo rešita sama, kaj ne da, Gričar? Mi se pa danes veselimo v zavesti, da je zadeva rešena." Zavladalo je najveselejše razpoloženje. Posebno srečen je bil videti stric Martin. Njegove bistre oči so opazile, da je Nežka podala Štefanu roko pod mizo in da jo je on dolgo zadržal v svoji. Bila je že trda noč, ko so zapregli konja, pa še dolgo so se poslavljali, preden so se odpeljali. * Kako je bilo lepo takrat, ko sta se vzela Štefan in Gričarjeva Nežka, vedo povedati pri vseh sosednjih hišah. Ako zanese či-tatelja pot v dolino, bo izvedel vse podrobnosti od Toneta, ali še natančnejše od njegove žene. Samo to je treba povedati, da ni prišla Nežka k hiši praznih rok, kajti dote in opreme je dobila sabo več nego katerakoli nevesta v fari. * Minula so leta. Danes sedijo na klopici pred čebelnjakom: stric Martin, Štefan, Nežka in petletna Štefka in opazujejo čebele, ki se vračajo sedaj proti večeru v svoje domove. Teto so pred letom dni pokopali, stric je pa ostal pri hvaležno mu udanemu Štefanu in ljubeznivi Nežiki. „Ata," je vprašala zvedava Štefka, „za-kaj piči čebela, ko pravijo stric, da mora potem umreti?" 99 To ve boljše tvoja mamica, naj ti ona to razloži, jaz pa bom poslušal z isto slastjo kot takrat za čebelnjakom na Griče-• •