CELOVEC ČETRTEK
VESTNIH
Tudi v Šentjanžu je zavladal Pust. Prizor je s prve pustne seje in vse kaže, da bodo tamkajšnji "norci" nadaljevali s tradicijo vsako leto.
Odstopim pretres med socialdemokrati
^JARADI ponarejenih podpi-fc»sov na predlogu za razpravo v deželnem zboru je v koroški SPÖ prišlo do dramatičnega pretresa. V torek, 4. februarja zvečer, po več kot sedemurni seji strankinega prezi-dija, so na mah morali odstopiti kar štirje socialdemokratski deželnozborski poslanci. To so: bivši klubski predsednik Peter Ambrozy, župan Max Koschitz iz Brež, ravnatelj Dietmar We-denig iz Štalenske gore ter be-ljaški strankin tajnik Reinhart Rohr. Predvsem za Ambrozija, še pred nedavnim med politično najbolj vplivnimi možmi v deželi in brezdvomno ena najbolj brihtnih glav koroške SPO, je ta korak boleč, saj mu je dokončno zabranjena vrnitev na politično prizorišče.
Povod za ta pretres je morda
na prvi pogled banalen in kot takšnega ga je SPÖ sprva tudi ocenjevala. A za ugled politike in zaupanja vanjo je bil porazen.
V četrtek je bila v deželnem zboru prvič na sporedu tako imenovana aktualna ura. In ker ji je SPÖ na vsak način hotela vtisniti svoj pečat, načrtovani predlog pa ni bil ustrezno podpisan, je tajnik klubskega sekretariata Duller ponaredil podpise Koschitza, Rohra in Wedeniga. Edinole Ambrozijev je bil pravi.
Svobodnjaki so zasumili, da so podpisi ponarejeni in so to tudi javno rekli. S tem pa se je utrgal usodni plaz, ki je na koncu odnesel četverico. Sprva so Koschitz, Rohr in Wedenig trdili, da je Duller podpise naredil z njihovim soglasjem,
Ambrozy pa je trdil, da o tem nič ni vedel in da zato tudi ne bo odstopil. A pritisk javnosti in tu-di znotraj stranke, predvsem od Klime, je bil tako močan, da je v nedeljo na tajni seji strankinega prezidija Ambrozy odstopil kot klubski vodja. V torek pa je Koschitz priznal, da je lagal, kajti on in njegova kolega o ponarejenem podpisu ničesar niso vedeli.
Strankin predsednik Ausser-winkler je zaradi dramatičnega zasuka takoj sklical sejo prezidija in po sedmih urah trde razprave, v katero je bil očitno posegel tudi Klima, je četverica nepreklicno in takoj odstopila.
Ob teh odstopih pa seveda prevladuje strah, kako se bo ta neprijetna zadeva odražala pri občinskih volitvah.
Franc Wakounig
Draukraft računa na sanacijo v termoelektrarni Šoštanj
Pretekli teden sta direktorja Draukrafta Adolf Draxler in Otmar Kranz povedala, da za leto 1996 pričakujeta dober gospodarski rezultat. Rekla sta, da je podjetje, v katerem je sedaj zaposlenih 1.120 delavcev, proizvedlo več toka z manj stroški. S približno 5 milijardami šilingov je lani Draukraft dosegla peti najboljši uspeh v svoji petdesetletni podjetniški zgodovini. Z januarjem tega leta in po skoraj dveletni reorganizaciji podjetja, ki je imelo za posledico racionalizacijo in s tem povezano zmanjšanje zaposlenih (optimiranje), je danes Draukraft s svojimi podjetji del velikega zveznega koncerna s skupno 2.600 zaposlenimi. Vodstvo novega koncerna sestavljajo holding in štirje člani zveznega predstojništva ter poslovna področja proizvodnje, transport, prodaja toka (marketing) in področje trgovanja z novimi posli in kooperacije (okolju prijazna tehnika, recy-cling, telekomunikacija itd.). Z novo organizacijsko strukturo, ki je za podjetje Draukraft po-
menilo veliko spremembo, želijo koristiti sinergetske efekte in optimiranje obstoječih potencialov. Tako so zmanjšali organizacijske enote s 70 na 40. Cilj reforme je voditi zvezni koncern kot eno samo podjetje in pridobiti na konkurenci na odpirajočem se energetskem trgu v združeni Evropi.
Šoštanj blok 5
Kot smo že poročali, je firma Drauconsulting sodelovala pri ekološki sanaciji termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) leta 1995. Z izgradnjo naprave za razžve-planje dimnih plinov je bil narejen velik korak k čistejšemu okolju. V Sloveniji pa so že pripravili zakon o poroštvu RS za najetje posojil za izgradnjo razžveplalne naprave na bloku 5 TEŠ. Za ta projekt je Draukraft že posredovala ponudbo in upa na pozitvno rešitev s strani Slovenije. Direktorja sta tudi povedala, da je Draukraft udeležena pri Savskih elektrarnah. ki naj bi v prihodnosti zgradile šest elektrarn na Savi.
M.Š.
Vdor policije na univerzo v Beogradu
V noči od nedelje na ponedeljek je policija doslej najbolj brutalno nastopila proti demonstrantom opozicije »Zajedno«. Zaprla jim je pot do Trga republike, kjer se že več kot dva meseca dnevno sestajajo, ter začela po pozivu Vuka Draško-viča, naj se demonstrantje razidejo, brez izbiranja udrihati po njih. Uporabljala je celo vodo-metalce in še ure po prvem spopadu zasledovala protestnike po centru mesta. V sklopu tega je vdrla tudi na filozofsko fakulteto, ki sojo decembra zasedli študentje. Pri tem je bil en študent težko ranjen, nekaj pa jih je bilo aretiranih. Naposled se je policija spet umaknila.
Ravno še pravočasno pred to nočjo se je vrnila iz Beograda delegacija Avstrijske visokošolske zveze (Österreichische Hochschülerschaft) s predsednico Agnes Berlako-vich na čelu, ki je obiskala beograjske kolege in je bivala prav na omenjeni fakulteti. Več o dogajanjih v Beogradu prihodnjič od Jozija Wutteja, ki je bil član avstrijske študentske delegacije.
J. W.
K2i
komunikacija
Danes odločitev o novi slovenski vladi
üdöu von fcjpi va tli
sem pa tjj. hin und ker
SowdlJ»/KaiMl«
blljt/ligii: Mi rijta Htamtqgii
Proilsr»/«:
07.02.97,	20.0C OB. 02.97, 19.30
16.02.97,	14.00
KulturDanic« Sentprinož/St. Prinus
V slovenskem državnem zboru bo 90 poslancev danes odločalo o novi slovenski vladi, ki jo je po potrditvi mandata sestavil dosedanji premier in predsednik liberalne demokracije dr. Janez Drnovšek. Čeprav je pred štirinajstimi dnevi pustil dve mesti (pravosodno in kmetijsko ministrstvo) nezasedeni, se Slovenska ljudska stranka ni odločila za izstop iz opozicijskega »pomladnega« trojčka in je zato tudi ta dva resorja zase-
del s kandidati svoje koalicije. Taje levosredinska, v njej pa je tudi Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka, kar nekatere zelo moti. Čeprav ta stranka v bistvu ni ne tič ne miš, pa je vendarle predlagateljica moratorija na vračanje premoženja grofom in cerkvi in stoji trdno na tradiciji narodnoosvobodilnega boja, to pa je v sedaj v Sloveniji vendarle leva pozicija. Ves pretekli teden so potekala zasliševanja ministrskih
kandidatov pred odbori državnega zbora. Kar šest jih je padlo na izpitu. Pri tem seje sicer kazal strankarski sestav odborov, presenetilo pa je tudi pozitivno mnenje za nekatere kandidate, ki sicer niso pogodu opoziciji. Najbolj problematična je kandidatura Polonce Dobrajc iz Slovenske nacionalne stranke za ministrico za notranje zadeve. O tem pa bodo danes odločali poslanci. Drnovškova vlada potrebuje 46 glasov. J. R.
ŠENTJANŽIST. JOHANN
07. 02. 1997 20.00
MUSIK-VARIETČ GLASBENI VARIETČ
Die
Niederträchtigen
Frauen - Morde -Lustbarkeiten Ženske - umori -radosti
^PET je prišla prva nedelja v Jfebruarju in na pokopališče v Svečah v Rožu se je zgrnila množica z vseh strani. Bojazen, da se bo udeležba zmanjšala, ker ljudem ni treba več po nakupih, kot se je to domnevalo še pred leti, se ni potrdila. Brez za to priložnost nalašč odprtih trgovin se je njihovo število še celo povečalo. To velja seveda predvsem za obisk iz Slovenije. Gorenjci znajo spoštovati žrtvovanje svojega rojaka, narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža za ideje protifašističnega boja, za osvoboditev celotnega slovenskega prostora izpod nacistične vladavine, ki nam je prepovedal jezik, kulturo in celo molitev. Bolj so nekateri po spremembi oblasti hoteli razvrednotiti narodnoosvobodilni boj, bolj se ljudje zavedajo svoje odločenosti in izvora samostojnosti - kakor Gubčevih kmečkih uporov!
In spet je vse potekalo po že skoraj ustaljeni navadi. Delegacija naših partizanov in borčevskih organizacij iz Slovenije je na grob heroja Verdnika in njegovih tovarišev položila cvetje, moški zbor bilčovške »Bilke« je zapel in podpredsednik Zveze koroških partizanov Lipej
OB SPOMENIKU V SVEČAH
Množičen poklon žrtvam
Kolenik-Stanko je v klenih besedah pozdravil udeležence in izrazil zadovoljstvo, da se z njihovim obiskom izpolnjuje osnovna naloga ZKP, in sicer prenašanje borbene in antifašistične tradicije na mlajšo generacijo ter stalna budnost v smislu osveščanja ljudi in prebivalstva, da se morija druge svetovne vojne ne bi več ponovila.
V glavnem govoru je predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm izrazil spoštovanje in priznanje vsem borcem, ki so se v tistem času uprli Hitlerje-mu in Mussolinijevemu barbarizmu, in še posebej množici žrtev, pokopanih tudi na tem sveškem pokopališču. Dejal je, da nam mora biti pogled v preteklost osnova za naše ravnanje
v prihodnosti. K sreči mlajša generacija ni doživela teh uničevalnih strahot, a zgodovinska izkušnja jo uči, da se mora, kot tedanji antifašistični borci, boriti za ljudsko svobodo, mir in demokratične odnose. Zgodovine protifašističnega boja ni potrebno pisati na novo, kakor bi nekateri hoteli, ta je že napisana, tudi z milijonskimi žrtvami, in nihče več je ne bo
mogel spremeniti ali potvoriti.
Ob spominskem grobišču so se svojemu rojaku Matiju Verdniku-Tomažu in njegovim soborcem poklonili predvsem njegovi rojaki in nekdanji soborci iz jeseniškega konca. Jernej Volk je recitiral pesem jeseniškega pesnika in koroškega partizana Mihe Klinarja Danes, Marija Sitar Kosmačevo Partizan in jeseniška pesnica Helena Grzetič svojo prav za to svečanost posvečeno pesem narodnemu heroju Verdniku-Tomažu.
Koliko pomeni to sveško srečanje številnim bivšim partizanom in antifašistom, se je kasneje izkazovalo pri Adamu, v gostilni, kjer se vsako leto dobimo po spominski svečanosti. Pozdravljanja, vprašanj in dobrih želja kar ni bilo konec. Spet je bila priložnost za toplo besedo, za utrinek spomina iz tedanjih časov, za dobre želje za naprej. Ob čaju po mrzli snežni podlagi na prizorišču so se razvnele misli, sicer ne obtožujoče, vendar odločne, da srborci ne dajo vzeti ne svojih ne zaslug svojih padlih tovarišev. Zato, če bo treba, jih bo na takih in podobnih spominskih svečanostih vsako leto več!	J. R.
V
PET tednov do občinskih ^9 in županskih volitev 9. marca 1997. Dol4. februarja je treba vložiti kandidatne liste. Na splošno velja pravilo, da bo večina strank in kandidatnih list šla v volilni boj z izkušenimi glavnimi kandidati. Obstoječi volilni red za občinske volitve, ki se »odlikuje« po svoji nedemokratičnosti, kar precej obremenjuje tiste liste, ki niso zmogle ali dobile podpisov treh občinskih odbornikov, in morajo zato občani podporne izjave podpisati na občini. Znani so primeri, ko so občinski odborniki drugih frakcij obljubili podpis, a so na pritisk obljubo snedli.
Ženske čisto spredaj
Razveseljivo pa je, da pri samostojnih listah ženske vse bolj stopajo v ospredje in prevzemajo tudi vodilne funkcije. Tako bojo vodile slovenske samostojne liste kar v treh občinah: v Bekštanju, Bilčovsu in v Škofičah. Nova v tej funkciji je učiteljica in priznana kulturna delavka Erika Wrolich, kateri je EL Bekštanj zaupala to odgovorno nalogo. Na drugem mestu je mladi kmet Franc Res-mann, Tratnikov z Ledine, na tretjem pa kandidira doslejšnji glavni kandidat Folti Kargl. Občina Bekštanj sodi med največje občine v deželi in temu primerno drag je mandat. Za enako število glasov na primer v Bekštanju dobiš samo en mandat, drugje pa štiri.
V Škofičah je prišlo do temeljite reorganizacije samostojne liste. Enotna lista se je iz programskih načel preimenovala v Skupno listo/Gemeinsa-me Liste (SGL) in je vključila tudi nemško govoreče občane v svoje vrste. To se odraža seve-
OBČINSKE VOLITVE
Volilni red je breme za manjše frakcije
da pri njenem sestavu. Učiteljica Magda Errenst je tudi tokrat glavna kandidatka, njena namestnica pa je podjetnica Sjör-dis Rauscher.
Trojico samostojnih ženskih
SG
KUPNA /
EME1NSAME O O

SCHIEFLING/ŠKOFIČE
Iz Enotne je postala Skupna lista
glavnih kandidatk dopolnjuje Ingrid Zablatnik, ki vodi EL Bilčovs. Na drugem mestu ji sledi učitelj Štef Schellander. Sploh pa bilčovska atmosfera očitno zelo dobro deluje v napredovanju žensk v politiki, saj se kraj lahko ponaša z eno od obeh županj na Koroškem. Socialdemokratka Štefi Quantsch-nig se je uveljavila kot predstavnica občine in seveda bo 9. marca ponovno kandidirala za mesto županje.
Tam, kjer ni izgledov, da bi
odločujoče posegle v izbiro župana, samostojne liste ne bojo postavile lastnih kandidatov za župana, saj bi bilo to le odvečno trošenje energij in financ. Zanimiv dvoboj za mesto župana se obeta v Selah, kjer sta najbolj izgledna kandidata dosedanji župan Bertej Wasner (SPÖ) in podžupan EL Nanti Olip. Izid je celo po ocenah domačinov popolnoma odprt. V Železni Kapli je Franc Jožef Smrtnik, glavni kandidat EL, najizglednejši
konkurent za župana Petru Haderlappu. Na novo bojo županske karte pomešane v Globasnici, kjer se za to mesto potegujejo sami novinci: za EL Bernard Sadovnik, za SPÖ Paul Robnik ter Simon Har-rich za V/FPÖ.
Na Bistrici bo podžupan Andrej Wakounig skušal Enotni listi izboriti tudi mesto župana, Janko Pajank pa bo ponovno kandidat socialdemokratov. V Pliberku bo EL na izbiro za župana poslala Frica Kumra, seveda pa ima najboljše izglede za to mesto sedanji župan Raimund Grilc (VP).
Franc Wakounig
INICIATIVA MANJŠIN — INITIATIVE MINDERHEITEN
Z evropskimi projekti v prihodnja leta
^^RUŠTVO »Iniciativa manj-l^šin« je imelo minuli konec tedna na Dunaju izredno sejo, na kateri so člani ocenili dejavnosti lanskega leta, obenem pa prediskutirali program za leto 1997. Temeljita in kritična diskusija je pokazala, da je bilo delo kljub omejenim finančnim podporam leta 1996 zadovoljivo. Ce pomislimo, da so morala v zadnjih mesecih zaradi varčevalnih ukrepov v Avstriji številna kulturna in socialno-poli-tična društva omejiti svoje projekte in nekatera celo odpustiti sodelavce, je Iniciativi uspelo, da s premišljenimi koraki uresniči večji del načrtov.
Njen časopis »Die Stimme« je slej ko prej najbolj viden produkt strokovnega in nepretrganega dela. Odprtost uredništva zagotavlja zelo pester krog bralstva in ljudi, ki sodelujejo s svojimi prispevki. Lani so se
zaključila tudi vsa preverjanja, ki so bila potrebna za obnovljeno obsežno izdajo priročnika manjšin (Handbuch für Minderheiten), ki bo v kratkem izšel pri založbi Drava v Celovcu.
Originalen je projekt »Literatura sveta v pouku«, ki skuša opozoriti na literaturo zamolčanih in diskriminiranih manjšin. Daljnoročen cilj je, da se v gimnazijah uvede »literatura« kot poseben predmet, s katerim bi se dalo uresničiti projektni pouk.
Iniciativa je priznana zaradi svojega kulturnopolitičnega angažmaja proti diskriminiranju manjšin. To dokazuje med drugim tudi dejstvo, da je Evropska skupnost povabila na otvoritev »Leta proti rasizmu« v Haag predsednico Iniciative in je tako zastopala t. i. nedržavne organizacije.
Za leto 1997 sta v načrtu dva
večja projekta, ki naj bi še posebej poudarila družbeno vlogo manjšin. Prvi je mednarodna »Poletna šola za Rome«, ki naj bi postala izobraževalna inštitucija za mladince romskih družin vse Evrope. Namen te šole je, da se mladina seznani z jezikom in kulturo Romov. Za večino udeležencev bo to prvi poskus opismenjevanja’v romskem jeziku, udeleženci pa naj bi si pridobili čim širšo izobrazbo, ki je potrebna za nadaljnje šolanje in poklicno delo. Iniciativa si od tega projekta pričakuje zelo veliko, saj je to prvi viden izobraževalni korak proti nadaljnjemu zapostavljanju Romov. »Poletna šola« bo letos prvič v mestu Horn (Nižja Avstrija) julija in avgusta.
Drugi projekt »Mednarodna banka podatkov« pa se ukvarja z zbiranjem in primerjanjem najvažnejših informacij v šestih državah. Za ta projekt so zapro-
sili za podporo v okviru programa »Sokrates« pri EU v Bruslju. Poleg Avstrije sodelujejo še Nemčija, Danska, Belgija, Nizozemska in Francija. V prvi fazi naj bi raziskovali vlogo manjšin v teh evropskih državah, v drugi pa naj bi pripravili podlage za široko zasnovan zakon o preprečevanju nadaljnjega družbenega in političnega zapostavljanja manjšin (Antidiskriminierungsgesetz), zakon z evropsko dimenzijo. Iniciativa bo projekt koordinirala in skrbela za povezavo med raznimi ustanovami. Po zadnjih informacijah so možnosti za uresničitev tega drugega projekta zelo ugodne. Projekt naj bi trajal tri leta.
Vsekakor lahko rečemo, da se je Iniciativa manjšin z obema načrtovanima projektoma kot že večkrat lotila vprašanj, ki so v odnosih med večino in manjšinami bistvenega pomena in ki nosijo v sebi razsežne posledice.
V. Wakounig
SLOVO OD MILENE GRÖBLACHER
Bila je velika osebnost koroških Slovencev
|k|A ŠKOCJANSKEM poko-lllpališcu, kjer med drugim počivajo tako ugledne in znane osebnosti občega slovenskega koroškega življenja, kot so to duhovniki Matej Ražun, Vinko Poljanec, Anton Kutej in Jože Kogelnik, domača narodno-po-litična delavca Franc Picej in Jogrov oče Jože Kačnik ter zborovodja Folti Hartman, je v soboto, 1. februarja 1997 popoldne, bila k zadnjemu počitku položena Milena Gröbla-cher, bivša predsednica Zveze slovenskih žena, dolgoletna odbornica Zveze slovenskih organizacij in Slovenskega šolskega društva, Zveze koroških partizanov in domačega prosvetnega društva »Vinko Poljanec« ter duša dvojezičnega vrtca v Šentprimožu.
Udeležba na pogrebu je potrdila ugled in spoštovanje, ki ju je pokojnica uživala na Koroškem in preko njenih meja, prav tako pa tudi preko vseh idejno-političnih in narodnostnih okvirov. Trije zbori, Moški zbor »Vinko Poljanec«,
škocjanski cerkveni zbor in MoPZ »Danica« ter številni govorniki pri žalni seji in ob oprtem grobu so pričali, v kako močno kito življenja je s svojim narodom bila spletena pokojna Milka Gröblacher, kako se je od mladosti naprej razdajala za njegove in svoje pravice ter dostojanstvo.
Zadnje slovo od Milene Gröblacher se je pričelo z žalno sejo v škocjanski občinski hiši. Po pesmi žalostinki domačega moškega zbora in minuti molka se je v imenu domačinov od pokojne poslovil občinski odbornik in zborovodja Franc Starc. Dejal je, da jo bojo slovenske strukture kakor je prosvetno društvo, Gospodarska lista in vrtec v Šentprimožu, hudo pogrešale. Z njo je odšla velika osebnost
Na žalni seji so se poslovili od pokojne zastopniki slovenskih organizacij
»Teti« Mileni v hvaležen spomin
Velika množica je molče pospremila Mileno
in zapustila nezapolnljivo vrzel. Predsednica Zveze slovenskih žena Milka Kokot, Milenina naslednica v tej funkciji, je poudarila, da se je pokojnica že leta 1943 pridružila mladinski odporniški skupini OF in leta 1948 bila izvoljena v odbor Antifašistične zveze žena, predhodnice današnje Zveze slovenskih žena. Kot tajnica in predsednica je Zvezo slovenskih žena, ki danes povezuje žene celotnega dvojezičnega ozemlja, postavila na široke in trdne temelje. Prizadevala se je za ohranitev slovenske besede in za vsestranski razvoj naše narodne skupnosti, podpirala je aktivno in samozavestno vključevanje žensk v naše narodnopolitične organizacije in kot živa priča skušala mladini čim več povedati o vrednotah na-
Leta 1979 je Slovensko šolsko društvo odprlo ^ dvojezični otroški vrtec v Šentprimožu, katerega glavna pobudnica je bila Milena Gröblacher. S tem pa se zanjo ni končala njena naloga in skrb za dvojezični vrtec. Kot odbornica SŠD je še naprej vestno skrbela zanj.
Kot prava, dobra mati je spremljala naše delovanje od vsega začetka do svoje prerane smrti. Če so se pojavili manjši ali večji problemi, smo se največkrat obrnile nanjo. Bila je naša posredovalka, ki problemov nikoli ni zavlačevala ali jih odložila v kakšno mapo, temveč se je takoj podala na pot, pa čeprav je morala najeti voznika, in nam priskočila na pomoč. Ni bilo sestanka staršev, seje ali praznovanja v vrtcu, kjer bi ona ne bila navzoča. Tako so jo vsi poznali, starši in otroci, in jo klicali kar za »teto« Mileno, saj je za vsa-
rodnoosvobodilnega boja. Prav vzgoja mladine je najplemeni-
tejša dediščina Milene, je poudarila Milka Kokot.
V imenu Zveze koroških partizanov je spregovoril podpredsednik Lipej Kolenik. Posebej je poudaril, daje Milena bila steber protifašističnega gibanja v domači občini in preko njenih meja, saj je kot kurirka bila glavna povezovalna točka za prenašanje informacij od Labotske doline preko Škocjana in Šentvida tja do Celovca in Šentjanža. Po vojni pa je vse do svoje smrti bila v prvih vrstah aktivnih sodelavcev in delavna na vseh področjih narodnopolitičnega, kulturnega in izobraževalnega sektorja.
Predsednik Slovenskega šolskega društva dr. Avguštin Malle je dejal, daje Milena že zgodaj spoznala, da pot slovenskega človeka iz težkega socialnega položaja pelje le preko izobraz- be. In po tem spoznanju se je ravnala
Milka Kokot, predsednica Zveze slovenskih žena, ob poslovilnem govoru
tualne
žensko
doma in kot odbornica Slovenskega šolskega društva. Z ‘občutenimi besedami se je od pokojne v imenu socialdemokratskih žena poslovila Ana Blatnik, Tilka Blaha pa kot zastopnica bork in borcev NOB Slovenije.
Pogrebne obrede je opravil domači župnik Mirko Isop. Dejal je, da je z Mileno odšel v grob pomemben del škocjanske narodnopolitične zgodovine.
Ob odprtem grobu je v imenu Zveze slovenskih organizacij, domačega prosvetnega društva »Vinko Poljanec« in Gospodarske liste spregovoril predsednik ZSO dr. Marjan Sturm. Omenil je izrazit socialni čut pokojne, njeno skrb za izobraževanje v materinem jeziku in sploh prizadevanja za predšolsko in šolsko mladino in njeno celovito izobrazbo. Posebej je bila zavezana ženskemu gibanju. Kot predsednica Zveze slovenskih žena je krepila zavest, da mora manjšina, ki hoče preživeti, tudi navznotraj graditi demokratične in odprte odnose. Zgodaj se je Milena vključila v antifašistični odpor in je te izkušnje dajala naprej mlademu rodu. Pokojna Milena Gröblacher je bila poštena, prijazna in konstruktivna sodelavka, polna intelek-radovednosti. Kot s temi vrlinami jo bomo ohranili v našem spominu.
Franc Wakounig
kega imela prijazno besedo. Pa tudi z vsako vzgojiteljico, ki je doselj delovala v našem vrtcu, je bila tesno in prijateljsko povezana in ji stala z materinsko skrbnostjo ob strani. Misel, da bi je morda nekoč ne bilo več med nami, smo potisnile daleč stran.
Zato nas je vest o njeni nenadni smrti tako pretresla, kot bi izgubile najbližjega sorodnika. Pogrešali jo bomo ob vsakem koraku.
Za nas ni mrtva, v naših srcih in v našem spominu bo živela naprej. Iz srca smo ji hvaležne za vse dobrote, s katerimi nas je spremljala vsa leta, za vzpodbudo, ki nam jo je dajala.
V njenem duhu, duhu narodne zavesti, hočemo nadaljevati našo pot. Njej pa naj Bog bogato poplača vse, kar je dobrega storila za nas.
Hvala Vam, »teta« Milena!
H. K.
3. obletnica smrti dr. Francija Zwittra
2. 2. 1994 je umrl dolgoletni predsednik Zveze slovenskih oganizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter. V spomin uglednemu narodnopolitičnemu delavcu, očetu spomenice koroških Slovencev, bivšemu predsedniku Slovenske prosvetne zveze in častnemu članu Zveze slovenskih izseljencev ter uredniku in dolgoletnemu sodelavcu Slovenskega vestnika so odboniki, člani in sodelavci omenjenih organizacij šli na njegov grob in položili šop cvetja.
t/eitnikoi/i tete^mi
i Albanski predsednik Šali Berisha je moral na ulice al-amm banskih mest, predvsem pa Tirane, poslati vojsko, kajti ogoljufani varčevalci so svoj gnev izražali z razbijanjem poslopij bank in tudi državnih inštitucij. Zgodilo se je enako kor pred tremi leti v Srbiji. Novi bančniki so z mamljivimi obrestmi izvabili denar od številnih delavcev, ki delajo v tujini. Teh pa naj bi bilo po neuradnih ocenah kar nekako pol milijona. Od njihovih prihrankov in vlog, ki sojih vlagali v banke, ki so jim obljubljale piramidne obresti (po sistemu Catch the cash), je nakako dve leti živelo polovico vaškega prebivalstva, ki sicer nima zaposlitve. Ogoljufanje zasebnih bank in hranilnic jih je dejansko eksistenčno ogrozilo. Razbijali so po mestnih ulicah, uničevali policijske avtomobile in ogrožali celo vladna poslopja. Glede na povezanost finančnih špekulantov s politično strukturo sedanje demokratične stranke se je sedem opozicijskih strank združilo v Demokratični forum, ki naj bi v političnem življenju prevzel oblast od sedanje nedemokratične Demokratske stranke Albanije.
V Beogradu so se razmere po hudi zaostritvi ob začetku tedna v torek zvečer nekoliko umirile. V noči z nedelje na ponedeljek je policija proti demonstrantom reagirala z gumijevkami in vodnimi topovi. Baje jih je okrog osemdeset težko poškodovanih, preko sto pa jih je izginilo; verjetno so v zaporih. Po 77 dneh demonstracij zaradi razveljavitve volilne zmage opozicije je Miloševič vendarle popustil. V torek je poslal pismo predsedniku srbske vlade Marjanoviču, v katerem predlaga sprejem zakona o priznanju zmage opozicije v štirinajstih srbskih mestih, vključno z Beogradom. Posebnost srbskih volitev bo torej kot edinstvena na svetu v tem, da bo zmaga opozicije potrjena z zakonom. Opozicija in študentje pa se kljub temu niso odrekli nadaljnjih demonstracij. Zahtevajo svobodo medijev in pri tem temeljite uredniške spremembe pri najvplivnejšem državnem časopisu Politika in pri državni radioteleviziji ter kaznovanje krivcev za fizični obračun z mirnimi demonstranti. To, kar se dogaja v zadnjih dneh, kaže, daje Miloševič sicer močno »ranjen« in zaradi tega popustljiv, hkrati pa tudi nepredvidljiv v svojih reakcijah preko svoje zveste policije. Sumljivo in nenavadno je prav to, da se je za priznanje volilnih rezultatov odločil samo dan po sestanku z notranjim ministrom in vrhom srbske policije.
Je Jadran onesnažen z jedrskimi odpadki? Italijanska okoljevarstvena organizacija Legambiente je v svojem letnem poročilu objavila zastrašujoče podatke o brezvestnosti italijanske t. i. ekomafije, ki se za svoj zaslužek poslužuje najbolj umazanah in brezvestnih metod. Samo v preteklem letu naj bi s »shranjevanjem« sumljivih kemičnih odpadkov zaslužila kar 21.000 milijard lir, kar ustreza že nekako 15 odstotkom vseh ilegalnih poslov v Italiji. Brezvestnost se poleg ilegalnih odlagališč na kopnem žal dogaja tudi v morju. V severnem in južnem Jadranu naj bi potopila kakih dvajset ladij z ekološko nesprejemljivimi odpadki, med njimi pa naj bi bili po sumih naravovarstvene organizacije tudi jedrski. Italijanska policija je na početje kar 53 mafijskih klanov sicer opozorjeno, vendar kakega vidnega ukrepanja doslej ni bilo. Zaenkrat vse ostaja pri obljubah, italijanski in posredno tudi hrvaški in slovenski obmorski turizem pa bi take vesti mogle zelo prizadeti.
PREŠERNOVA PROSLAVA
Kulturni praznik v Železni Kapli
Veselje je pogledati kapelske mlade in malo manj mlade prosvetaše
Slovensko prosvetno društvo v Železni Kapli je edino društvo na Koroškem, ki poleg obeh kulturnih central v Celovcu redno proslavlja slovenski kulturni praznik 8. februarja. Tudi letošnja prireditev je bila na zelo visoki ravni, čeprav so sodelovali tokrat izključno domači prosvetaši. Naslov prireditve pa so si sposodili pri pesniku Andreju Kokotu in jo poimenovali po eni od njegovih pesmi »Vse je pesem«. Navzoče je v farni dvorani pozdravil predsednik SPD »Zarja« mag. Jože Blajs.
K uspeli prireditvi so svoje prispevali domači župnik Pol-dej Zunder, ki je odrsko zrežiral recital, recitatorji, »Zarjin« mešani pevski zbor pod vodstvom Slavka Meška, mladi pevski naraščaj »Zarje«, moški pevski zbor »Valentin Po-lanšek« z Obirskega pod vodstvom Boža Hartmana, Smrtnikovi bratje in pa solista Florentine Unek in Bojan Kuhar. Tudi slavnostni govor je pripravil član društva, ravnatelj ka-pelške ljudske šole Miha Travnik.
Celotna prireditev je potekala pred stelami Valentina Omana in dajala prizorišču še poseben čar. Beseda in pesem sta bili povezani tudi optično, saj so se re-
citatorji gibali prosto med pevci in zrahljali komorno razpostavi-tev pevcev v zborih. Glasbene vložke med poezijo so prispevali obirski moški zbor in Smrtnikovi bratje. Poezijo Ivana Minattija in Andreja Kokota je
Z globokimi in preprostimi besedami je Miha Travnik nagovoril občinstvo
zaokrožila recitirana Prešernova Zdravljica, ki jo je občuteno povedala Karolina Rozman. Kako dobri pevci so doma v Železni Kapli, pa vemo že najkasneje od premiere oprete »Pokojna go-spejina mama«, kjer sta že blestela oba solista.
Ravnatelj Miha Travnik je v svojem nagovoru spomnil na začetke kulturnega praznika, ki
je bil z odlokom Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta določen že v vojnem času leta 1945, podpisala pa sta ga Boris Kidrič in Josip Vidmar. Veličina Prešernovega genija združuje Slovence po vsem svetu, njegova »Zdravljica« pa je danes himna mlade slovenske države.
Travnik je tudi opozoril na skrb za nego jezika, ki ga je treba aktivno poslušati, govoriti, brati in pisati. »Od nas samih je odvisno, kako je in bo z našo slovenščino ... Življenje jezika bo šele v drugi ali tretji vrsti odvisno od inštitucij, šol, društev ... Malo bo pomagalo, če se bomo še tako zavzeto potegovali za to in ono našo pravico, če bomo na drugi strani enostavno zamujali, da bi slovensko besedo posredovali svojim otrokom.
Jezik je osnova osebne in tudi narodne identitete. Pravica človeka je, biti to, kar je, in se k temu tudi priznati. Včasih je to težko že iz samega udobja, včasih je potrebno veliko samozavesti in moči. Ne odrekamo se svoji pravici in zato govorimo dva jezika. Mnogi nam to prednost zavidajo. Dvojezičnost in tudi večjezičnost za tistega ne bo problem, ki ve, v katerem jeziku je doma.«	S. W.
RAZSTAVA V K & K
Marčeta in Sturm o denarju
»Denar - danaro - Geld« je naslov razstave del Nika Sturma in Oliverja Marčete v Šentjanžu, ki smo jo na kratko predstavili že v zadnji številki. Kulturni center, ki je hkrati tudi vedno bolj uspešna galerija, krasijo do srede marca umetnine dveh mladih in nekonvencionalnih slikarjev. Zakaj denar kot tema umetniškega ustvarjanja?
»Ce nimaš denarja, si ga pač narišeš,« je v smehu rekel Niko Sturm. No, čisto tako seveda ni. Čeprav pravijo, daje denar sveta vladar, se o njem ne govori. Imaš ga ali pa ne. Jasno pa je, da zna biti univerzalna tema na vseh področjih življenja in zakaj torej ne kot tema umetniškega ustvarjanja? Če drugega ne, pa imajo slike z
denarjem skupno vsaj razmerje v dimenzijah platen. Oliver Marčeta asociira v sklopu slik za to razstavo neugnane, drzne barve, Niko Sturm deluje na prvi pogled barvno nekoliko bolj umirjeno, a zato nič manj nekonvencionalno.
Razstava je nastala na pobudo (seveda tudi obeh slikarjev) dunajskega slovenskega študentskega kluba, ki mu je uspelo nabrati tudi nekaj subvencij zanjo. Razstava bo potovala še v Ljubljano, Gorico, Trst in na Dunaj.
Razstavo sta ob majhni slovestnosti odprla tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle in predsednica KSŠŠ na Dunaju Nada Zerzer.
s.vv.
Jubilejni ples »Danice«
Tradicionalni in letos jubilejni ples Danice, ki so ga preteklo soboto vzorno organizirali domači prosvetarji v kulturnem domu v Šentprimožu, je privabil številne obiskovalce, med njimi tudi veliko mladine iz vse Podjune in drugih krajev dvojezičnega ozemlja. Predsednik društva Stanko Wakou-nig je pozdravil številne goste, med njimi predsednika SPZ Gustava Brumnika ter predstavnike domačega gospodarskega, kulturnega in političnega življenja in jim zaželel lep družabni večer in plesno noč.
Prosvetarji so obiskovalcem pripravili tudi bogat srečolov z različnimi dobitki
domačih firm. Na plesu pa je uspešnost letošnjega plesa pa tudi nastopil sekstet SPD Da- je poskrbel domači ansambel niča z nekaj pesmimi ter pop Alpe-Adria sekstet, ki je goste pevec “Radovan”, ki je po- in številne plesalce in plesalke srečeno parodiral Adija Smo- zabaval do jutranjih ur. larja. Za izredno družabnost in	M. Š.
Smeh in dobra volja - kako naj bi sicer bilo v Šentprimožu?
Tik pred premiero je igralska skupina SPD »Danica« v Šent-primožu skupaj z Gledališčem ob Dravi. Novost te predstave za šentprimški oder je v tem, da je - dvojezična. Dvojezičnost je na Koroškem v vsakdanjem življenju vselej prisotna, na odru pa je seveda velika izjema. Tudi teksti, primerni za tovrstne uprizoritve, so redki.
Marijan Hinteregger, znani igralec in tudi režiser, je našel primeren tekst: Ödön von Horvath - Sem pa tja / Hin und her, komedija. Dramatik, ki ga igrajo še danes po vsem svetu, je svoje drame in komedije postavil v brezčasnost vzvodov, ki vodijo človeštvo, od najnižjih podlosti do plemenitih dejanj. Von Horvath je bil rojen na Reki leta 1901, umrl pa je v Parizu, potem ko se je nekaj časa selil zaradi nacionalsocializma jro Evropi iz države v državo. Človeške stiske mračnjaškega medvojnega časa je ovekovečil tudi v komediji "Sem pa tja".
Režiser Marijan Hinteregger je na vprašanje, zakaj danes prav ta tekst za koroški oder, odgovoril:
“Celotno dogajanje se odvija na mostu, hkrati državna meja,
PRED PREMIERO
V
Sem pa tja v Šentprimožu
na kateri se znajde človek, ki ga potiskajo sem in tja. Nobena od držav ga noče sprejeti.
Na mostu in okoli njega se dogajajo najbolj čudne stvari.”
Ponazarja ta most tudi simbolične, se pravi psihološke meje?
“Gotovo, seveda, vendar pa meja in dogodki okoli nje niso edina tema, ampak se nam skozi zgodbo glavnega junaka Ha-vlička odpirajo nove in nove meje in horizonti, vse do političnih vrhov, ki jih poosebljata oba državna predsednika levega in desnega brega.
Most med bregovoma simbolizira hkrati ločnico in tudi povezavo med njima. Ker je predstava komedija, gre v prvi vrsti za zabavo, a snovi za razmišljanje je v njej dovolj. Če bodo ljudje s predstave odnesli domov kakšno misel, se bo ta zagotovo vrtela okoli mostu. Mostje pač prispodoba za življenjske položaje, v katerih se človek hočeš-nočeš izkaže in dokaže.”
Režiser in igralec Marijan Hinteregger
Kako, da ste se lotili prav tega teksta?
“Delal sem ga že lani s kolegi iz Burgtheatra za poletni festival v Radgoni in sem že tedaj ugotovil, da bi bil idealen za Koroško, saj zlepa ne najdeš tako aktualnega teksta za ta prostor in čas. Prevedel sem ga in predlagal Slovenski prosvetni zvezi, kjer sem naletel na odprta uše-
sa. Če že govorim o odprtih ušesih, moram izreči še veliko priznanje SPZ za tovrstno intendanco na gledališkem področju, saj so tam ljudje z izrednim občutkom za dobre projekte, kar običajno sploh ni samo po sebi razumljivo, ne na Koroškem ne širše.”
Kako pa so sprejeli tekst igralci?
»S skepso. Moj pogoj je bil, da bo predstava dvojezična in uspelo mi je, da sem jih prepričal o pravilnosti te izbire. Dvojezičnost je neizogibna. Šele ko se ukvarjaš z drugim, drugačnim, se naučiš spoštovati tudi sebe. Če si zaverovan samo vase, če povzdiguješ le sebe, potem nekaj ni v redu, potem imaš verjetno kompleks manjvrednosti. Mimogrede - v kraju je bilo z nemškogovoreče strani slišati, da pripravljajo Slovenci neke vrste provokacijo. Bo že držalo, ampak to je provokacija za slovensko- in nemškogovoreče. Teater navsezadnje mora biti provokacija.«
Očitno ste zelo zaposleni na Koroškem?
»Ne samo na Koroškem. V marcu bom gostoval v Bosni, se pravi v Tuzli, Zenici in Sarajevu z »Butalci« na gledališkem festivalu Zimsko ljeto. Konec leta pa imam v načrtu gostovanje v Avstraliji. Čaka pa me še režijsko delo v gledališčih v Beljaku, Gradcu in Celovcu; to je nekakšno interkulturno delo in nadaljujem s projekti v duhu dvojezičnosti. Nekaj pomembnega in lepega pa se obeta še v sodelovanju z Jankom Messnerjem, ki ga čutim kot nekakšnega svojega soustvarjalnega botra, čeprav se znava tudi pošteno »usekati«, če je treba. A tudi to se vselej izkaže kot ustvarjalna in produktivna vzpodbuda.«
Hvala za pogovor!
V igralski skupini je tokrat tudi Heinz Koschutnig, Celovčan, ki sicer ne zna slovensko, a je poln hvale o vzdušju med slovenskimi igralci. »Med njimi doživljam ravno nasprotno od tistega, kar igram,« je dejal. Scena, glasba in kostumi so delo Marijana Hintereggerja. S. W. Premiera bo v petek, 7. 2., ob 20. uri, reprizi pa 8. 2. ob 19.30 ter 16.
2. ob 14. uri.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob težki izgubi naše ljubljene matere, tašče in babice
Milene Gröblacher
izkazali svoje čustvovanje ter jo pospremili na njeni zadnji poti, se prisrčno zahvaljujemo.
Iskrena hvala župniku g. mag. Isopu za pogrebni obred in poslovilne besede. Prav tako prisrčna hvala zboru »Vinko Poljanec«, zboru »Danica« ter cerkvenemu pevskemu zboru za pretresljive pesmi. Posebno se zahvaljujemo organizacijam, v katerih je naša draga pokojna delovala večji del svojega življenja, za pripravo in govore pri žalni seji in govorniku ob grobu, predsedniku Zveze slovenskih organizacij dr. Marjanu Sturmu.
Zahvala velja tudi za darovane vence in prispevke za dobrodelne namene, prav tako pa tudi za vsa pisno in ustno izražena sožalja.
Škocjan, Borovlje, Rohrendorf/Krems, v februarju 1997 Družini Gröblacher in Sattmann
OBJAVA: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence sporoča:
1.	Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se prične v ponedeljek, 17. 2. 1997, in traja do petka, 28. 2. 1997. Uradne ure so vsak dan od 7.30 do 12.00 in od 13.00 do 16.00. ob petkih od 7. 30 do 13.00.
2.	Ob prijavi za sprejem je treba predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
3.	V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Ravnateljstvo bo pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenke/učenca oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 2. 7. 1997, in v četrtek, 3. 7. 1997.
4.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je pogovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole je možen.
5.	V okviru šolske avtonomije je odbor šolske skupnosti sklenil za leto 1997/98 naslednje ponudbe: "angleški razred" (3 ure angleščine namesto 2), "likovni razred" (3 ure likovne vzgoje namesto 2) in "telovadni razred" (5 ur telovadbe namesto 4).
6.	Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok.
Prijave lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pošljete prijavnico s
potrebnimi dokumenti na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna
gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Klagenfurt / Celovec
JUBILEJ
Tinjska počastitev Milke Hartmanove
Nekoliko motil je naslov v vabilu za sicer prijetno in ustrezno počastitev 95-letnice pesnice Libuškega polja Milke Hartman. Ni bila spominska, kajti Milka na srečo še živi. Pa nič ne de, če so jo nekateri že postavili v nebesa. To si tudi zasluži. Res prijetna in lepo zasnovana in izpeljana prireditev je potekala preteklo nedeljo zvečer v Tinjskem domu. Tudi dobro obiskana je bila. Udeležili so se je prevsem Milkini sorodniki in znanci in seveda Podjunčani, ki jo imajo za svojo, ki se z njeno poezijo lahko istovetijo. Moški zbor, ki se imenuje po njenem bratu Folte-ju, je pel njene pesmi v uglasbitvi Radovana Gobca, Hanzija Artača, Franca Petjaka in celo njenega nečaka in sedanjega dirigenta Boža Hartmana. Začel je seveda s tisto njeno »O Podjuna, kako si lepa!« Vmes je slavistka Eva Pikalo-Verhnjak v strokovnem pregledu Milki-ninega ustvarjanja prebrala nekaj najbolj tipičnih pesmi in ob njih poudarila njeno ljubezen do domačega kraja, ljudi, običajev, do domovine in njeno bolečino ob pregnanstvu.
V narečju je Milkine pesmi predstavil Franci Kuežnik. To je bilo posebno doživetje, kajti njena melodija se povsem ujema z utripom in dušo tamkajšnjih ljudi.
Dr. Pavle Apovnik je poskušal Milko predstaviti kot sosed iz pol ure oddaljenega Senčnega kraja. Pripovedoval je o svojih občutkih in ponosu
krajanov, ko je leta 1952 izšla prva zbirka Milkinih pesmi “Moje grede”. Ljudje so se videli v njej, bila je to močna identifikacija, čustveno so jo sprejeli za svojo, bili so ponosni, da se njihovo življenje odseva tudi v pesmih.
Poleg te mladostne izkušnje pa je Apovnik posegel tudi v širšo pomenskost Milkinega ustvarjanja. To je naslonil na svoje uvodne misli, objavljene v izdaji nemškega prevoda Mil-
Milka Hartman - 95 let
kinih pesmi Gedichte aus Kärnten in na predstavitveni esej v ljubljanskem klubu PEN. Ob tem je dejal, da je Milkino pesništvo še vse preveč ocenjevano kot lokalna posebnost, zavrnil oceno, da spada med koroške bukovnike in se pridružil literarnima ocenjevalcema Matjažu Kmeclu in Levu Deteli, ki sta jo edina postavila na pravo mesto v slovenski poeziji.
O dodatni dimenziji Milke Hartman, zaradi katere jo pozna vsa predvojna in povojna Koroška, o njenem prosvetno-izobraževalnem delu, je spregovorila mag. Andreja Sturm.
Glasbeni trio boroveljske »Drave« v sestavu Verdel, Pe-trischek in Woschitz je izvedel nekaj svojih uglasbitev Milkinih pesmi, ob koncu pa so udeleženci skupaj zapeli že skoraj ponarodelo Artačevo na njeno besedilo »Ob reki Dravci«.
J.R.
Na slovesnosti je pel moški pevski zbor "Foltej Hartman"
PRIREDITVE
ČETRTEK, 6. 2.
PLIBERK, v Posojilnici
19.00	Interni nastopi v oddelkih glasbene šole
CELOVEC, v Modestovem domu - KKZ, MePZ »Gallus«
19.30	Pevski recital. Luka Debevec Mayer (bas) in Christian Usdatti (klavir)
ŠENTJAKOB V ROŽU, v Regionalnem centru
19.30	Dr. Ivan Ramšak: »Simbioza šolske medicine in alternativnih metod zdravljenja«
GLOBASNICA, pri Šoštarju - Slovenski atletski klub
20.00	Ples SAK. Igrata ansambel Drava in Four People. Bogat srečolov!
ŽITARA VAS, v kulturnem domu KUMST - KUMST
20.00	Männer-Liebe-Leidenschaften. Parodija popevk iz 50. in 60. let
PETEK, 7. 2.
BOROVLJE, na Glavnem trgu - občina Borovlje
14.00	Kmečki trg - prodaja kmečkih pridelkov
ŽVABEK, v ljudski šoli - KPD »DRAVA«
16.30	Otroški pust. Nastopa otroška gledališka igralska skupina iz Borovelj »Zaklad kapitana Ahaca«
RADIŠE, v kulturnem domu
19.00	Interni nastopi v oddelkih glasbene šole
BILČOVS, v ljudski šoli
19.30	Interni nastopi v oddelkih glasbene šole ŠENTJANŽ, k&k-k&kinSPZ
19.30	Frauen-Morde-Lustbarkeiten. Glasbeni variete skupine »Die Niederträchtigen« iz Linza
VOGRČE, pri Florjanu - KKD Vogrče
19.30	Pustnija. Sodelujejo: Zaletel singers, šola 2000, »Dober dan, Koroška« in drugi;
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD Danica
20.00	Premiera komedije »Sem pa tja« (Ödön von Horvath).
Režija: Marijan Hinteregger; Producent: SPD »Danica«, Gledališče ob Dravi in Slovenska prosvetna zveza.
VOGRČE, pri Florjanu - KKD Vogrče
20.00	Pustnija
SOBOTA, 8. 2.
ŠENTJAKOB, v društveni sobi
15.00	Interni nastopi v oddelkih glasbene šole (skupno z oddelkom Sveče)
ŽVABEK, v gostilni Lukner - KPD »DRAVA«
15.00	Otroški pust. Pridite maskirani! Na vas čakajo: krapi, pijače, igre, divja glasba itd.
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD »Danica«
19.30	Ponovitev komedije »Sem pa tja« (Ödön von Horvat)
VOGRČE, pri Florjanu - KKD Vogrče
19.30	Pustnija. Sodelujejo: Zaletel singers, šola 2000, »Dober dan, Koroška« in druge
GLOBASNICA, v gostilni Šoštar - SAK
20.00	Ples SAK. Za ples igrata ansambel Drava in Four People;
Bogat srečolov! Ves dobiček je namenjen naraščaju SAK;
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
20.00	Pustni ples. Igra »Trio Pavlič«; Vse šeme bodo nagrajene!
NEDELJA, 9. 2.
PEČNICA, v farovžu - SPD Žila
14.00	Pustovanje za otroke. Pripravljeno imamo za vas luštne igre, fancute in še kaj? Pridi in pustuj z nami, fletno bo!
RADIŠE, v kulturnem domu - SPD Radiše
14.00	Otroški pustni ples
ŠENTJAKOB, v farni dvorani - Društvo upokojencev Št. Jakob
14.00	Pustovanje
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD Danica
14.00	Otroški pustni ples
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel
14.00	Pustovanje za otroke
SELE, v farnem domu - KPD Planina 14.53 Selški pust
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD Zarja
16.00	Pustna prireditev
19.30	Pustna prireditev
ČETRTEK, 13. 2.
ŠENTJANŽ, k&k - Slovensko planinsko društvo
19.00	»Planine v sliki«. Odprtje fotorazstave ob fotografskem natečaju in diapredavanje Dava Karničarja "Everest"
SOBOTA, 15. 2.
ROŽEK, na Muti, gostilna Woschitz - KD Peter Markovič
20.00	Veseloigra »George Dandin« (Moliere). Gostuje: igralska skupina SPD »Srce« iz Dobrle vasi
NEDELJA, 16. 2.
OBIRSKO, po Šobrovi cesti - SPD Valentin Polanšek
12.00	Sankarska tekma. Štart: ob 12. uri; po tekmi podelitev nagrad pri Kovaču;
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD Danica
14.30	Ponovitev komedije »Sem pa tja« (Ödön von Horvath)
TOREK, 18. 2.
CELOVEC, pri Joklnu, Badgasse 7
19.30	Postumna knjižna predstavitev pesniške zbirke P. Zidarja.
VPISOVANJA V SREDNJE ŠOLE
Strokovna kmetijsko gospodinjska šola v Šentrupertu pri Velikovcu
za dekleta v 9. letu obveznega šolanja.
Pogoji: dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da učenka 8. stopnje ni zaključila, je možen sprejemni izpit. Namen šole je poglabljanje dosedanje izobrazbe in posredovanje znaja v šivanju, kuhanju in vodstvu gospodinjstva. Prijave možne vsak čas. Podrobnejše informacije pri vodstvu šole, 9010 Velikovec/Völkermarkt, Klosterstr. 2, tel 0423213896.
Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu - Gospodinjska šola in višja šola z maturo
vpis od 10. do 28. februarja
Pogoji: zaključena 8. šolska stopnja in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. V nekaterih primerih možnost vpisa s sprejemnim izpitom, informacije v osebnem pogovoru z vodstvom šole. Prijave so možne po telefonu, po pošti ali osebno, tiskovine so v šolski pisarni med 8. in 15. uro, ob sobotah do 12. ure. Naslov: VŠGP, Šempeter 25, A-9184 Šentjakob, tel. 0425312750, faks 275015.
Dvojezična zvezna trgovska akademija Zweisprachige Bundeshandelsakademie
sprejema prijave za vpis
TAK nudi splošno, jezikovno ter višjo gospodarsko izobrazbo. Zaključek šolanja pomeni ■ matura in diplomski izpit ■ obrtne upravičenosti ■ enakovrednost z EU-diplomo ■ pravica do študija na univerzah ■ kvalifikacija za višje poklice (management) v gospodarstvu in upravi
Sprejemni pogoji: Ob pozitivnem zaključku 8. šolske stonje brez sprejemnega izpita ■ pozitivni zaključek 4. razreda gimnazije ■ pozitivni zaključek 4. razreda glavne šole 1. zmogljivostne skupine ■ absolventi 2. zmogljivostne skupine glavnih šol z določenim uspehom ■ Drugi absolventi 8. šolske stopnje imajo sprejemni izpit.
Prijavnice so na razpolago v sekretariatu. Informirajte se osebno v Dvojezični TAK ali po telefonu. Prijavite se čimprej!
Dobra izobrazba je najboljša investicija za bodočnost!
9020 Celovec, Prof.-Janžič-trg 1, tel. 0463/382400, faks -33
PRAZNUJEJO
NABIRALNA AKCIJA
Družina v stiski
Tudi v naših vrstah se zgodi, da kdo brez vsakršne krivde zaide v finančne težave. To se je zgodilo družini Andreja Wieserja, ki živi z otroki na Žili. Očeta Andreja je pred mesecem dni zadela kap in je bil več kot mesec dni v komi v bolnišnici. Poleg daljše brezposelnosti še bolezen, skrbeti pa je treba za štiri otroke, od katerih so še trije na slovenski gimnaziji. Da bo mera polna, se mora družina izseliti še iz najete hiše, kajti lastnik jo namerava prodati.
Slovenski vestnik zato naproša vsakogar, da po svojih močeh pomaga družini iz najtežje zagate z denarnim zneskom na konto pri:
Posojilnici-Bank Borovlje bančna številka 39102 št. konta 30 60 191 pod oznako “Družina Wieser”. Apeliramo na vaše razumevanje in pripravljenost, da podprete našo akcijo in s tem družino!
Za vsak prispevek Vam bomo hvaležni!
Zdravnik splošne prakse
dr. Franc Wutti,
Borovlje, Dollichgasse 5, sporoča, da bo ordinacija med 10. in 16. februarjem zaprta zaradi dopusta.
Marija Kuchling iz Dobrle vasi - rojstni dan in god; Mara Markitz iz Male vasi - 65. rojstni dan; Blaž Gasser iz Kajzaz pri Bilčovsu - rojstni dan in god; Matilda Mak iz Celovca
-	70. rojstni dan; Mihi Einspieler z Zgornje vesce - rojstni dan; Franc VVrolich z Rut -rojstni dan; Pepca Rehsman, Dora Samonig in Franci Rehsman iz Šentjakoba - rojstni dan; Marija Brežjak iz Vijasc
-	rojstni dan in god; Mici Sadovnik iz Homeliš - rojstni dan in god; Trudi Gasser iz Kajzaz
-	rojstni dan; Marija Golavč-nik iz Šentlipša - rojstni dan;
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJA
ČETRTEK, 6. 2.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja.
PETEK, 7. 2.
18.10 Kulturna obzorja.
SOBOTA, 8. 2.
18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca. NEDEUA, 9. 2.
6.08 Dobro jutro, Koroška -Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel (mag. Marija Perne). 18.00 6x6
PONEDELJEK, 10. 2. 18.10 Kratek stik TOREK, 11. 2.
18.10 Otroška oddaja.
SREDA, 12. 2.
18.10 Vse o postu v pesmi in besedi.
21.04 do 22.00
Primorski obzornik
Marija Jerlich iz Lobnika -80. rojstni dan in god; Marjana Sadovnik - rojstni dan; Kristijan Božič iz Podroj - osebni praznik; Katarina Maurel iz Nonče vasi - 50. rojstni dan; Anastazija Mohar iz Nagelč -rojstni dan; Finej Močilnik iz Šentvida - rojstni dan; Terezija Raschun iz Mlinč - rojstni dan; Marija Müller s Kota pri Miklavčevem - 78. rojstni dan; Ana Leitgeb iz Pliberka - rojstni dan; Norbert Knor iz Ponikve - rojstni dan; Katarina Marketz iz Globasnice - rojst-
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 9. 2.
13.30	ORF 2
PONEDEUEK, 10. 2.
02.35 ORF 2 (Ponovitev)
15.50 TV SL01 (Ponovitev)
I Vse je pust: Od kurentov do politikov.
I »Vsem, da danes bo srečen dan« - Glasbeni sprehod z dekliško skupino »Nomos« iz Škocjana.
I Milka Hartman, pesnica z libuškega puola, obhaja svoj 95. življenjski praznik.
I Dvojezičnost v javnosti: Nekatere občine se je še otepajo.
I RTV Slovenija je z mednarodno pogodbo zaščitila svoje manjšinske sporede in podpisala evropski sporazum »Nacionalno partnerstvo«.
I France Prešeren: Simbol skupne Slovenske narodne in kulturne zavesti.
ni dan; Joži Kušej iz Šmihela -rojstni dan; Mirko Oraže - Jugov iz Sel - 70. rojstni dan; Ani Miklau z Obirskega - rojstni dan in god; Blaž Singer iz Celovca - rojstni dan in god; Tev-žej Ressmann z Reke pri Šentjakobu - 88. rojstni dan; Gerhard Rebernigg -21. rojstni dan; Marica Smrtnik z Obirskega - 29. rojstni dan in god; Marija Witternig iz Globasnice - 80. rojstni dan; Franc Novak z Bele pri Železni Kapli - rojstni dan; dr. Marija Štukelj iz Vasje vasi - okroglo obletnico; Karolina Jernej iz Šentvida - rojstni dan.
SLOVENSKI
VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30,33.34 in 40 faks046 3/51 430071.
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki
Glavna urednica Sonja Wakounig; uredniki Jože Rovšek. Franc Wakounig. Mirko Štukelj
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/5143 a) 71
_______________Tisk____________
Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 00 71
PISMO BRALCA
Tako pa ne, gospod inšpektor!
Namesto odprtega pisma vodji-oddelka za manjšinsko šolstvo pri Deželnem šolskem svetu za Koroško gospodu nadzorniku profesorju Thomasu Ogrisu. Kdor me malo bolje pozna, ve, da bi pravzaprav ob tako občutljivi stvari raje molčal in po zame zelo turbulentnem času užival košček končno spet pridobljenega miru, ki mi poleg učiteljskega dela omogoča kolikor toliko zadovoljivo vzdrževanje stikov z akademsko strokovno javnostjo na področju slavistike in pedagogike ter s strokovnjaki pri šolskih oblasteh tu in onstran južne meje. Vendar mi ob dveh po stvarni in čustveni naravnanosti zelo različnih člankih, ki sta se pojavila v Slovenskem vestniku, prvi v številki 51/52 (2890/91), dne 19. 12. 1996, izpod peresa komentatorja dr. Mirka Messnerja, drugi pa kmalu zatem kot odgovor nanj v številki 1 (2892), dne 10. 1. 1997, s strani prizadetega prof. Thomasa Ogrisa, kljub trudu molčanje ni uspelo. Kaj meje pravzaprav tako vznemirilo, da sem moral seči po računalniški tipkovnici?
Dr. Mirko Messner je, kot so mi potrdili tudi drugi prisotni, stvarno poročal o pomembnem sestanku delovne skupnosti Avstrijske narodnosti v SPÖ in pri tem v obliki komentarja tvorno dodal svoje pozitivne izkušnje z nemškojezičnimi starši in otroki na Javni dvojezični ljudski šoli v Celovcu, ki potrjujejo resno in odkrito zanimanje za slovenščino iz razlogov vsestransko boljše življenjske kvalitete v dvojezičnem okolju, kot jo pač omogoča samo znanje obeh jezikov. Omenil je tudi njihovo nerazumevanje ureditve sedanje dvojezične šole, ki je »dvojezična« samo do 3. stopnje ljudske šole. Da je to ureditev moč razumeti samo s poznavanjem ideologije proti Slovencem usmerjenega in zgodovinsko že malo obledelega utrakvizma, je jasno vsakomur, ki išče odgovor na eksotično vprašanje po smiselnosti tega dela sedanje ureditve. Da ta ureditev tudi slovensko-jezičnim staršem ni všeč, je več kot znano. Da pravno te ureditve ni mogoče držati proti volji narodnostne skupnosti, ve že celi svet. Torej bo treba nekaj spremeniti. In s temi vprašanji so se, naj jim bo zato izrečeno moje spoštovanje, zelo resno in odgovorno spoprijeli člani omenjene delovne skupnosti, ki jo uspešno in odmevno vodi strokovna učiteljica Ana Blatnik. In glej čudo, kljub ugovorom seje uveljavilo mnenje, ki zagovarja pozitivno spremembo v prid večjemu deležu in večji kvaliteti slovenskega dela pouka v 4.
stopnji dvojezične šole s tem, da se tudi ta stopnja usklajeno vključi v sistem dvojezičnega pouka. Zadali so si nalogo, da bodo skrbeli za vzpostavljanje takšnega vzdušja v deželi, ki bi otrokom s takšno željo omogočalo neovirano in eficientno pridobivanje obeh živo prisotnih jezikov v tej za celoto zelo pomembni vzorčni mikrostrukturi Evropske unije. Dr. Mirko Messnerje bil kot prisotni časnikar tega vesel, česar tudi v svojem komentarju ne prikriva. Vesel sem bil tega tudi jaz, ko sem zvedel, da se je zgodilo pravzaprav nekaj zgodovinskega, tokrat nam v korist. Manj vesela sva pa bila oba in še marsikdo ob svojevrstni drži pristojnega inšpektorja, ki jo s pedagoškega vidika nikakor ni mogoče razumeti, razumemo jo lahko samo iz perspektive političnega taktiranja, torej politično.
In takšen je bil tudi odgovor prizadetega. O stvari sami ni povedal nič. Samo to, da je zelo delikatna in da to ureditev načenjajo tudi drugi, ki nam menda niso tako naklonjeni. Da o vsem tem že zdavnaj čivkajo vrabci z vseh enojezičnih in dvojezičnih koroških streh, je odveč ponavljati. Vedel pa je gospod nadzornik, ki o sebi govori v tretji osebi, česar v današnjem času ne počenja več niti sam Sveti oče, kar precej povedati o vetrnjaškem in nezanesljivem značaju dr. Mirka Messnerja, človeka z univerzitetno izobrazbo doktorskega ranga s področja slavistike in germanistike, publicista, vsestransko družbeno in kulturno angažiranega sodobnika. Priča sem bil - in sem še vedno -njegovi neprecenljivi dejavnosti pri ustanavljanju Javne dvojezične ljudske šole v Celovcu in njegovemu delu v njeno nenehno oporo vse do današnjega
jJftRED nekaj leti sem brala m knjigo o miroljubnosti žensk, ki me je takrat prepričala. Vsebina knjige je bila približno ta: če bi ženske vladale svet, potem bi - o tem je bila prepričana avtorica - vladal na svetu mir. Družba bi bila enakopravna in ne bi bilo vojn in izkoriščanja šibkejših. Če si ob tem ogledam svet okoli sebe, pa se mi kaže povsem drugačna slika. Prav tam, kjer je skupaj več žensk je veliko nevoščljivosti, intrig in sovraštva - med ženskami. . Vprašujem se torej, ali je napačno moje zaznavanje realnosti ali pa so napačne teorije o miroljubnosti žensk?
Majhna deklica rivalizira z mamo za ljubezen očeta in pri tem spozna, da nikoli ne bo našla tiste ljubezni, ki jo dobi mama. Pozneje se meri s sestro (ali sošolkami in prijateljicami) in jo skuša prekositi na tem ali onem področju (lepota, znanje ...) - kako naj tale
dne. Gospod nadzornik mu očita razne »izme«, sam pa se, tako pač zgleda, le malo premalo spozna na ideološko bistvo teh »izmov« ter njihove pozitivne in negativne implikacije v zvezi z vsakdanjim duhovnim in materialnim življenjem oziroma životarjenjem, če tega ne gledamo osebno, temveč z vidika narodnostne skupnosti. Pa tudi omenjena delovna skupnost, proti kateri je tako hrabro zavzel svoje lastno stališče in kateri se blagosrčno ponuja, da bi bil pripravljen - ko bo to treba - odigrati spoštljivo vlogo posrednika med še ne docela konstituiranimi bodočimi konfliktnimi partnerji, je v njegovem članku samo »Anina delovna skupnost«, nekako tako, kot če bi jaz pisal o »Mažijevem oddelku« pri Deželnem šolskem svetu.
Na tej ravni gotovo ne bomo prišli
IZ ŽENSKEGA VIDIKA
piše dr. Štefka Vavti
deklica najde pozneje miroljuben odnos do drugih žensk, ko pa se je »naučila« tekmovati.
V poklicnem življenju pri rivaliziranju med ženskami velikokrat gre za oblast in na poti k oblasti je nekaterim ženskam (kot tudi moškim)
Miroljubne ženske in boj za oblast
prav vsako sredstvo: manipulacija prav tako kakor obrekovanje ali pa celo intrigiranje, tja do denunciacije...
Ob takšnih opazovanjih ne morem dati prav avtorici, ki piše o (po svoji naravi) miroljubni ženski. Ob premišljevanju sem sicer prišla do zaključka, da rivaliteta med ženskami cveti prav v času, ko narašča brezposelnost, ko nas obre-
daleč. To nam boleče potrjuje notranji koroškoslovenski razvoj zadnjih desetih let. Pri »Anini delovni skupnosti« pa se trudijo za dialog celo med obema narodoma na Koroškem, ker se zavedajo, da ob današnji prepletenosti ni več mogoče ločiti tega od onega.
Da ne bo pomote. Nikomur ne odrekam pravice do lastnega osebnega mnenja, tudi če nastopa v pomembni vlogi šolskega nadzornika, ko bi osebna presoja lahko tudi malo bolj upoštevala potrebe širše skupnosti, ki naj ji kakšna stvar koristi, ali pa tudi ne. Vendar naj za svoje osebno mnenje, posebno še, če ga povzdiguje na ravan svoje javne uradniške funkcije, pride na dan s tehtnimi in jasnimi argumenti, da se mu bomo lahko pridružili, ali
menjujejo varčevalni paket ipd. in da je problem najbolj akuten pri tistih ženskah, ki so na ta ali drugi način bile (ali se počutile) v svojem življenju prikrajšane. Kako drugače naj interpretiramo »boj«, ki ga vodijo zaposlene ženske s >tsamo«-gospodinjami in obratno (katera je boljša mati?)?
Kljub temu pa sem prepričana, da svet ne bi bil nič boljši, če bi ga vladale ženske: 1. ker je odvisen način vladanja od karakterja osebe, ki vlada, ne pa od spola (primer Thatcherjeva ali pa Ghandi);
2.	ker izkušnje kažejo, da oblast korumpira tudi ženske. Temu fenomenu se le redko zoperstavi kakšna »prava osebnost« (neodvisno od spola); in
3.	ker je vsak človek - neod-
visno ali se k temu prizna ali ne - sebičen in se zato le težko zna odpovedati privilegijem, ki si jih je priboril. Tudi če odpoved koristi šibkejšim in zapostavljenim.	■
pa uprli. Vse ostalo je pa odvečno in nepotrebno. Saj to, da v njegovih očeh »Anina delovna skupnost« najbrž ni tako pomembna in da so komentarji »novega komentatorja Slovenskega vestnika« dvomljive vrednosti, menda niso že argumenti. Vsaj zame ne. Šolsko vprašanje je zares preresna zadeva za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in za vzpostavljanje prijaznega vzdušja medsebojnega spoštovanja in zaupanja med narodoma, da bi ga obravnavali na nivoju članka, ki ga je napisal prof. Thomas Ogris v odgovor dr. Mirku Messnerju. Tako, prosim, res ne. Starši si to želimo, pričakujemo, zahtevamo.
Prof. mag. Anton Schellander oče dveh šoloobveznih otrok
VODORAVNO: 1. koroška pesnica, ki je pred kratkim praznovala svojo 95-letnico 12. vrsta tropskega lesa 13. nemška beseda za slovo 14. priprave za nastop 15. 24 ur 16. prizorišče, bojišče 18. poteg z nožem 19. okrajšava za »vrinjen« 20. mladi konjički 22. oznaka za neznanca 23. veznik 24. ime filmske igralke Noel 26. velika vhodna vrata 29. muslimanski postni mesec 31. žebljarsko mesto blizu Kranja 33. šotorsko naselje 34. moško ime, tudi ime več papežev 36. sličen, podoben 38. sultanova palača 40. osebni zaimek, 1. oseba množine 41. kadar 43. tigrova samica 45. Matevž Ravnikar 46. gibanje po zraku 48. najpogostejša rastlina 49. gorjača 50. pristaniško mesto v Alžiru 52. pogosto žensko ime 53. del imena Leonardove slike (... Lisa) 54. slikar iz Rožeka, po katerem je poimenovano tamkajšnje kulturno društvo
NAVPIČNO: 1. velika divja žival evropskih gozdov 2. velika reka v Srbiji 3. nedelaven 4. avtomobilska oznaka za Knin
5. prostor za več žena muslimanov 6. ime za štorkljo v basnih 7. odpadnik 8. rimsko 1005 9. germanski orel 10. svojilni zaimek ženskega spola 11. nepoznan 16. 100 m2 17. kozaški poglavar 20. reflektor 21. zvezna država v ZDA 23.
ime bivšega predsednika OZN (de Quelliar) 25. osebe, o katerih imamo vzvišeno mnenje
27.	okrajšava za »vključitev«
28.	bojni plin 30. Onassissov vzdevek 32. nov pomen besede iz premešanih črk 34. velikan iz grške mitologije 35.
glavno mesto Albanije 37. oskrbovalec peči za nalaganje goriva 39. delavec v livarni 42 skandinavski drobiž 44. kemijski znak za kalcij 45. ime za kratko krilce 47. kradljivec 49. kovanje 51. nikalnica 53. kemijski znak za molibden
Rešitev št. 61
VODORAVNO: 1. RAJNIŠ 6. RUDNIK 11. AVON 12. AMI14. NOOR 15. GAK 16. ELAND 18. ENA 19. LR 20. STORŽEK 22. IV 23. ŠENTJAKOB 25. NAVLAKA 27. AREAL 29. KAČ 30. ANO 32. ERG 33. KORAL 35. ATENTAT 38. ANIS 40. ANJA 41. RS 43. ISKALKE 45. CL 46. VAL 48. TALI A 49. DEE 50. IVAN 52. LAN 53. BONN 54. NAKLEP 55. AROMAT NAVPIČNO: 1. RAGLAN 2. AVAR 3. JOK 4. NN 5. ŠALOTKA 6. RINŽA 7. DN 8. NOE 9. IONI 10. KRAVAL 13. MARJANA 16. ETNA 17. DEKA 20. SELČANI 21. KORENJE 23. ŠVARA 24. BERTA 26. AKO 28. AGA 31. OTALINA 33. KORVIN 34. LIST 36. ENKA 37. TALENT 39. SKALP 42. SAVA 44. ALA 45. CENA 47. LAK 49. DOM 51. NL 53. BO
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
SMUČANJE
Veleslalom na Radišah
ciljnem prostoru sta bila tudi žrelski župan Helmut Woschitz in kandidat za občinske volitve Štefan Oraže. Po uspešnem tekmovanju, ki se je končalo brez poškodb, je sledila razglasitev in podelitev nagrad v domačem kulturnem domu.
Predsednik Tomaž Ogris se je zahvalil gostom iz Sel, raz-
Prvič v svoji društveni dejavnosti so prosvetarji SPD »Ra-diše« na pobudo mlajših odbornikov na Zgornjih Rutah izvedli smučarsko tekmo. Na sporedu je bil veleslalom, vozili pa so dva teka v sedmih starostnih skupinah. Proga je bila dobro pripravljena, gostje iz Sel (društvo DSG) pa so prevzeli odgovornost za tehnično izvedbo tekmovanja (merjenje časa in postavljanje vratič). Na startu je bilo nad 50 smučarjev in smučark, veljalo pa je staro olimpijsko geslo »pomembno je sodelovati«. V cilju in ob progi pa so se zbrali tudi številni navijači iz okolice in pa seveda starši in prijatelji ter znanci tekmovalcev. V Zmagovalci radiškega veleslaloma
nim firmam za pokale in darila in vsem tistim, ki so pripomogli k uspešnemu poteku tekmovanja. Srečanje z mladimi športniki, starši in društveniki je izzvenelo v prijetnem vzdušju.
REZULTATI:
Šolarji 1:1.Christian Wrulich (73,65), 2. Romana Sadjak (77,53), 3. Sarah Rogaunig (81,96) Šolarji II: I.Samo Lampichler (59,43), 2. Christian Rumpelnig (59,45), 3. Marko Pandel (60,13)
Dekleta: Majda Ogris (77,96), 2. Tanja Rogaunig (95,45)
Ženske: 1.Lidija Oraže (50,92), 2. Angelika Rumpelnig (63,37), 3.5abine Thaler (63,71)
Moški: 1. Milan Hribernig (53,00), 2. Adrian Povše (53,30), 3. Daniel Wrulich (54,44)
Seniorji: 1. Hanzi Oraže (52,76), 2. Pep Marketz (60,21), 3. Tomaž Ogris (66,47)
Gostje: 1. Edi Oraže (47,81), 2.
Igor Roblek (50,76), 3. Ivan Kelih (56.05), vsi Sele
M. Š.
ODBOJKA
Zmaga in poraz Dobljanov
Tekmi proti Salzburgu in Sokolu I
Pretekli konec tedna so Doblja-ni kar dvakrat igrali na »domačih« tleh v Šentpavlu. V soboto so gostili moštvo iz Salzburga, ki je drugo na lestvici. Dobljani so zaigrali še kar dobro, toda zaradi premajhne koncentracije ob koncu drugega in tretjega seta izgubili s 3 : 0 (6:12:11). Lahko pa bi zmagali vsaj en set. Vsekakor pa so dali vse od sebe in se borili do konca tekme.
V nedeljo pa je v Šentpavlu gostovalo moštvo z Dunaja Sokol I. Na začetku prvega seta so imeli Dobljani nekaj težav s servisom. Tuda potem so se zbrali in ga odločili zase. V drugem setu so pa nekako popustili in set izgubili. Tudi na
začetku tretjega seta so imeli nekaj težav in bili v zaostanku, vendar so se potem zbrali in set brez težav zmagali. Tako so v setih vodili že z 2 : 1 in tudi v tretjem so po zelo dobrem servisu kmalu povedli s 7 : 1. Vendar so se Dunajčani še enkrat zbrali in opomogli, toda po takšnem vodstvu Dobljanov niso mogli več ujeti in ti so zmagali s 3:1.
Mira Trampusch
KOŠARKA
prvenstvena tekma:
SAK:SUK
v četrtek 6.2.97 ob 18.15 Mladinski dom
|k I A SVOJ občni zbor, v pe-1^1 tek, 31. 1. 97, je športno društvo DSG Sele povabilo kolesarja »Paca« Wrolicha in njegovega očeta Joška, da bi udeležence občnega zbora seznanila s problematiko avstrijskega vrhunskega športa.
Joško Wrolich je ugotovil, da vrhunski šport zagotovo ni zdrav, ker od mladega športnika zahteva veliko napora, truda in treninga. Vrhu tega se medicina v vedno večji meri poslužuje nenaravnih sredstev za dosego določenega cilja. Na drugi strani pa je šport v današnji družbi zasedel osrednjo pozicijo in se politika, gospodarstvo in mediji slavnim športnikom klanjajo. Dejstvo je tudi, da šport pozitivno usmerja razvoj človeka in so nekdanji slavni športniki tudi danes ugledne osebnosti, če navedemo samo Laudo, Beckenbauerja, Schna-bla in Preimla.
Trenutno stanje avstrijskega športa nasploh ni rožnato. Na olimpijskih igrah v Atlanti je Avstrija na lestvici zbranih kolajn zasedla le 57. mesto.
S PREDAVANJA
Joško Wrolich
Vzroki za tako slab rezultat so po mnenju predavatelja sledeči:
1.	Katastrofalen pouk telovadbe v ljudskih šolah. Glav-nošolski učitelji se zgražajo nad tem, da šolarji, ko pridejo iz ljudskih šol, ne znajo niti
Kje je
avstrijski
šport?
prevala. Tega dejstva se zavedajo celo politiki, saj je Aus-senvinkler marca lanskega leta sklical drugo anketo, na kateri se je razpravljalo o športu na Koroškem. “Strokovnjaki so najavljali posebne iniciative za telovadbo v ljudskih šolah. Ostalo je pri obljubah, iniciativa je zaspala, še preden so jo sprožili-
2.	Televizija, ki po Zeilerjevi "reformi" pozna samo še 3 športne panoge: Muster, Berger
in smučanje, poleti pa še Rapid. Na zaslonih ni videti ne kolesarjenja ne teka na smučeh, hokeja na ledu, lahke atletike. V Italiji televizija prenaša po ure in ure tudi kolesarske tekme. Iz tega sledi, da je vsako nedeljo dopoldne videti na stotine kolesarjev, ki se peljejo iz mest na deželo. Ljudje se gibljejo, ker so jim zgled slavni kolesarji.
3. Pomanjkljiva strokovna usposobljenost novinarjev, ki ne znajo oceniti športnih dosežkov v različnih športnih panogah. Znano je, da na primer časopisi v Švici poročajo na višji ravni o športnih dogajanjih in prav ta država ima izredne športnike v najrazličnejših panogah. Po mojem mnenju manjka na zvezni in deželni ravni jasna politična kompetenca (mini-sterij), ki bi usklajevala športna dogajanja v državi.
Peter “Paco" Wrolich pa je pozornim poslušalcem pripovedoval o svoji športni poti, ki ga je pripeljala prav do olimpijskih iger v Atlanti, in govoril o treningu vrhunskega športnika. ■
KOŠARKA
Zmagi proti BBC Wolfsberg
Juniorji:
SAK : BBC Wolfsberg (94:73)
V torek, 28. 1„ so se ponovno pomerili košarkarji BBC Wolfsberg in SAK. Naši igralci so začeli zelo resno in si priigrali okrog 10 točk prednosti. Nasprotniki so imeli višinsko premoč, toda SAK je v drugem polčasu zaigral tako, kot smo ga vajeni.
Sodnika sta v drugem polčasu sodila zelo pristransko. Po petnajstih minutah je moral zapustiti igrišče Tomaž Jager, ker je baje naredil peto osebno napako. Kmalu navrh sta se mu pridružila še Filip Ereiz in Luka Korošec. Kljub temu je bil rezultat 94:73 za SAK.
Mladinci:
SAK: BBC Wolfsberg (83 :60)
Pretekli četrtek so mladinci gostili moštvo iz Wolfsberga, toda igra se je zanje začela slabo. V peti minuti so gostje vodili z 9 : 2. Rezultat po prvem polčasu je bil 35 : 32 za BBC iz Wolfsberga. V drugi polovici tekme pa je zelo dobro igral Lukas Truppe, ki ima veliko zaslugo, da so tekmo tudi dobili. Od enajste minute dalje so nasprotniki morali igrati samo še s štirimi igralci. Ko se jim je nekaj minut pozneje pridružil še četrti, je bila pot ■ do zmage prosta. Žal pa je moral zapustiti igrišče tudi najboljši Lukas Truppe, ker je naredil peto napako.	Nejc Jager
Naraščaj SK Aich/Dob
V Avstriji je že dolga leta tako, daje moral imeti vsak klub za vsako moštvo v 1. zvezni ligi po dve moštvi v naraščaju ter za vsakega legionarja po eno moštvo več. Tako so tudi Dobljani intenzivno začeli delati z naraščajem in imajo v letošnji sezoni prijavljenih kar devet moštev - od najmlajših do ju-niorjev. Mlade igralce pa trenira Mirko Rebula iz Slovenije, ki je pa tudi trener obeh ženskih ekip v spodnji in koroški ligi ter moške ekipe v spodnji ligi. Moški v koroški ligi pa so
sami odgovorni za svoj trening.
Ženske v spodnji ligi, ki trenirajo skupaj šele leto in pol, so pred dvema tednoma slavile prvo zmago proti ATSC iz Celovca. Prav tako so bile preteklo soboto uspešne proti Wolfsber-gu in ga v zelo napeti tekmi premagale s 3 : 2. Tudi moški so bili uspešni in jasno premagali Friesach s 3 : 0. Tudi moški so bili uspešni in Friesach prav tako premagali s 3 : 0.
V koroški ligi so ženske na 3. mestu, moški pa brez poraza vodijo na lestvici.	M.T.
SMUČANJE
Pokal industrije
Šentjanščanka Brigitte Esel je v skupini dekleta I na veleslalomu v dravski dolini zasedla 3. mesto (1:39,79)
Lep uspeh za ŠD Zahomc
Nordijska kombinacija
Ob ugodnih vremenskih in snežnih razmerah je ŠD Zahomc preteklo nedeljo izvedlo tekmovanje za hordijsko kombinacijo (Sulzenbacherjev po-
kal). Na startu so bili tekmovalci iz vse Avstrije.
REZULTATI:
Šolarji 1:1. Stefan Thurnbichler (T), 0,00;
15. Markus Stefan 6:09,7; 17. Matija Druml, 17:33,8 (oba ŠD Zahomc). šolarji II: 1. Christoph Schroll (T), 0,00; 2. Georg Millonig, 1:02,6; 3. Sepp Wal-luschnig, 1:15,9 (oba ŠD Zahomc).
Tyrolia pokal
Na veleslalomski tekmi na Dobraču je Michael Sablatnik (ŠD Šentjanž) v skupini dečki 11 osvojil 3. mesto (54,43)
M. Š.
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 62	Silvo Kovač
Študija - Igralec na potezi zmaga!
Položaj na šahovnici zahteva od reševalcev, da se najprej preizkusijo v vlogi belega, ki je na potezi, in izpeljejo zmagovito kombinacijo. Nato pa zamenjajo
barve figur in tudi kot črni poiščejo pot, ki vodi do zmage. Nastala pozicija na šahovnici to dovoljuje in kar pridno se lotite reševanja!
Rešitev štev. 6 i
V napad na črnega kralja prihaja najprej skakač s polja c6. l.Se7+. Črni kralj se mora umakniti l...Kg7	2.S7g6
(dvojni napad na črno damo in trdnjavo). Po izsiljenem 2...hg6 3.De7+ Kg8 4.Df8:+! Začasna žrtev dame, ki odloči partijo! 4...Kf8: 5.Sg6:+ in beli ima prednost kvalitete!