fjfeto Tli T €eiju, dae 5. decembra 1912. St. 19. Izhaja vsak Setrtek; »ko je ta dan piainik, pa dan poprej. — V ie pošiljatve (dopiii, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati sa naslov: U»*" v Celju. — Reklamacije so 3ostnine greste,^i-ed.nijStvo: Dolgo pplje itey. 1 _ »Narodni List" atane sa celo leto 4 K, za pol 2 K, ta Četrt leta 1 S. Ža Ameriko in druge dežele na leto 5 K 80 vin. Naročnina se plaCuje vnaprej, — Posamezna iftevflka Oglasi ke Ttfinnajo po 16 viharjev ena petit vrsta. Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. PfiitoJ; bine sa oglase je plačevati po polti na naslov: »Nfcrodni ■jidl.ž 0/i.-. .iiuu-jf-j*^ § JL i . i J t • 1.1' t i u^. Razmerje med Avstrijo in Srbijo nespremenjeno. Pogajanja za preihirje. — Albanci proglasili neodvisnost Albanije — Črnogorci huje napadajo Skader. Kralj Mkola sam prevzel vrhovno poveljstvo. — T Drinopolju vlada lakoto. Srbi prodirajo proti Valoni, zavzeli so albanski) glavno mesto Elbasan. — Srbi popravljajo zaplenjene turške topove. — Slika turških grozovitosti. Položaj »visi«. Avstrijski Nemci hujskajo na vojsko. Pod plaščem in pod krinko avstrijskega »patrljotizma«. Zgodilo se je to zadnji teden v raznih zborovanjih in z demonstracijami proti Slovanom. Na Dunaju pretepa poulična drhal slovanske dijake. V ostalem je položaj skoro nespremenjen. Nemško in vladno časopisje skuša z najdrznejšim zavijanjem zakriti blamažo avstrijske diplomacije v zadevi takojšnje rešitve spornih vprašanj. Avstrijska vojaška stranka je takoj hotela udariti, tu pa je ruski medved začel stopati proti naši in francoski panter proti nemški meji; in v Berolinu so našim avstrijskim gospodom uljudno povedali, da so sicer dobri naši zavezniki, da si pa z Rusijo in Francosko ne bi radi pokvarili (ker bi šlo sicer pol nemške industrije k vragu!), ih Avstrija naj počaka ha konec vojske spodaj na Balkanu, potem se bo že uredilo. To je vplivalo kakor mrzel tuš — in tako je Avstrija hočeš nočeš morala sprejeti svoje novo stališče. Srbski list »VSčerne Novosti« so pisale te dni, da med Srbijo in Avstrijo ni pravzaprav nobenega spora. Res pa je, da dela takšen spor gotovo časopisje. Doslej ni bila odklonjena nobena zahteva avstro-ogrske države. Tudi ni bil odklonjeh noben njen predlog, zlasti pa ne njena zahteva glede albanskega vprašanja. Cilj vojnih operacij ne more biti predmet spora, marveč samo končni rezultati, ki pa dosedaj še niso dognani. Ako vobče pride do delitve Albanije, se mora dotičnik, ki misli, da je intere-siran pri tem, obrniti na vse države, ki hočejo Albanijo deliti, nikakor pa ne samo na Srbijo. Mir s Turčijo bo delo cele balkanske zveze, a albansko vprašanje ne more biti samo vprašanje ene velesile, marveč cele Evrope. Ker torej ni predmeta za spoi. tudi ne more biti spora. Zato srbska vlada ne odgovarja glede delitve Albanije, ker nima komu kaj odgovarjati. Zadnje dni so $e raznesle vesti, da Srbija postavlja na naše meje vojaštvo in da je poklicala pod orožje tudi že novince za 1. 1913. Vse te Vesti, ki .jih je s prozornim namenom širilo nemško časopisje, so se že izkazale kot neresnične. Tudi vesti istega časopisja, da Rusija Srbijo huiska k trdnosti glede zahteve po pristanišču ob Adriji, so se izkazale le v toliko resnične, da se Rusija sicer res ne protivi tej srbski zahtevi, da pa . vkljub temu želi, da se zadeva reši mirnim potoin. Na morebitni konferenci evropskih velevlasti bo Rusija seveda podpirala srbske zahteve. Pogajanja za preihirje iiied Tiirčijo in fc&kSilsko zvezo so $'e ves žadnii teden nadaljevala in fiitij se v trenutku, ko to pišemo, 'nišo končana. Vendar splošno prevladuje prepričanje, da Se bo premirje v kratkem sklenilo in kmalo na to tudi mir. Na .kaki podlagi, to vedo samo oni, ki se pogajajo, ih so VSa tozadevna poročila ih dothiievanja rstznih — posebno zopet nemških! — listov le iz trte izvita. Zadnji čas se govori tudi b nesoglasjih med posameznimi državami balkanske zveze same, oSo- bito med Bolgarijo in Grško. Baje si nisb edine, kaj naj dobi od Turčije ena in kaj druga. V koliko te vesti odgovarjajo resnici, bo pokazala bližnja prl-hodnjost. Neodvisnost Aibanfle proglašena. V Valoni, znanem albanskem mestu, so voditelji albanskega naroda proglasili Albanijo kot samostojno državo im sestavili začasno vlado. Njen predsednik je znani albanski voditelj Izmail Kemal (musliman), podpredsednik in tajnik vlade sta pa dva katoličana. Ntiva vlada je zaprosila Avstrijo in Italijo za pripoznanje neodvisnosti Albanije. V srbskem javnem mnenju se je zadnji čas v toliko zgodila sprememba, da tudi Srbija ni več nasprotna samostojnosti Albanije. Ima popolnoma prav, saj bi ji bili albanski roparji le na potu v njenem gospodarskem ih kiilturnetn razvoju. Novic z bojišča je zadnji {eden, ker zaradi mirovnih pogajanj večjih bojev ni bilo, le ih&io. Pred Skadroin sb Črnogorci sicer z večjo silo zopet začeli s svojimi ope-racijami ih dan za dnem se čujfe tam strašho grine-nje topov. Vrhovni poveljnik črnogorske armade je — kakor smo že kratko sporočili — sedaj kralj Nikita sam. Pri Cataldži, kjer So Sfe ravno pogajanja vršila, je bil cel teden mir. Le izpred Drinopolja je prišlo poročilo, da so Turki zopet poskusili par izpadov, a so jih Bolgari vsakokrat vrgli nazaj. Begunci iz Drinopolja poročajo, da je začelo med onemoglo turško garnizijo v Drinopolju vreti in groze izbruhniti anarhične razmere. V mestu vlada lakota, Bolgari ln Srbi pa imajo najboljši kruh, zlasti ker se jim je posrečilo, zapleniti mttogo žita in ker imajo v rokah mnogo mlinov in pekarn. Druga vest trdi, da hočejo Bolgari še pred sklepom pogajanj z vso silo naskočiti Drinopolje in Je zavzeti. Nekateri listi so raznesli vest, da je v bolgai-sko-srbski oblegovalni armadi pred Drinopoljem izbruhnila kolera. Vse te vesti ne odgovarjajo resnici. Srbi nadaljujejo svoje vojne operacije po čisto natančno preračunanem načrtu. Po zavzetju Drača in Ohride so se obrnili proti jugu v smeri proti Valoni. Zavzeli so brez boja mesto Elbasan, ki bi imelo biti glavno mesto bodoče države albanske. Zadnje dni je prišlo tudi uradno poročilo, koliko so Srbi v Bitolju ujeli Turkov: 20.000, med njimi 100 višjih Častnikov. Ostanki razbite turške armade pa tudi mečejo orožje stran in se udajajo Srbom. Srbi so zaplenili pri Bitolju 66 turških topov, veliko število pušk, veliko municiije in vojnega materijala. Tudi mnogo vojaških skladišč je padlo v njihove roke, napolnjenih z živili in obleko. V srbske roke je padlo tudi mesto Djebra in Je s tem zlomljen zadnji odpor turške vojske na tem bojišču. Srbi pošiljajo v osvojene pokrajine orož-niške oddelke, ki bodo v Čuvanju reda in miru zamenjali čete tretjega poziva. — Zaplenjene turške topove pustijo Srbi popravljati v vojnem arzetialu v kragujevcu in prireja se tudi za vporabo zaplenjena municija. Poizkusi s topovi in rhunicijo so se povsem posrečili. Topovi streljajo odlično. S tui-škimi topovi bo srbska artilerija skoraj podvojena. Grki v zadnjem tedhu liso storili nic posebnega. Uradno je prišlo sedaj tudi poročilo, da znaša število v Solunu ujetih turških vojakov 25.000, poleg njih pa še 1000 častnikov. Zaplenjenih je bilo 70 topov, 30 mitraljez, 1200 konj in 75.000 pušk. Turške grozovitosti. Kako postopajo Turki s krščanskim prebivalstvom, naj pokaže zopet sledeče slika: Turki so v vasi Petriči polovili osem mladih deklet od 10 do 12 let, jih najprej živinsko posilili in potem iztrgali dekletom roke ter jih pustili tako ležati na polju. Par ur pozneje so prišli mimo bolgarski voiaki tei se jim je posrečilo še 4 dekleta rešiti. Neki bolgarski kav&lerijski častnik je pravil tudi, da so bolgarske čete videle tako strahovito živinske prizore, da so vojaki, navajeni krvi in groznih prizorov, vztrepetali groze in se kakor divji vrgli na barbarske Turke. Ruši za baikahske Slovane. i t • - . •■ . C». 1 - v i- • * Kako živo se zanimajo Rusi za zmage balkanskih Slovanov, kaže dejstvo, da so v Moskvi samo dne 1. dec. nabrali 153.000 rubljev (krog pol miljona kron) za »Rdeči križ balkanskih držav«. Stroški balkanske vojne. Sedaj, ko Še Vojna na Balkanu titt&i svojemu koncu, bo pač marsikoga zatiiftihlO, kritiko je doslej stala ta vojna. Kakor je znarto, je Criia gora prv« napovedala Turčiji vojno. Bilo je to v torek 8. okt. Šele 9 dni kasneje so Crrti gori sledile z Vojno nu povedjo tudi ostale balkanske drŽave — Btf^fska Srbija in Grška. Dilevni vojni stroški Cfrfe gore, v katfefe sb všteti tudi StrOŠki za Živila ih itttiDfcijti, žjnMjb okroglo 100.000 kron. Ker traja Vojna Črne gore proti Turčiji že od 8. oktobra, se mora računati, da je Črnogorska vdjna uprava iZdala doslej v vojne sVthe okrog 5 niilijbrtbv krtfn. Rdiiko je žtia&l črno-gOVški Vojhi zaklad, tli itoatfo ŽnSnO je, da je črnogorska vlada dne S. novembra izdala žakoii mnogo več kakor 3 rtiiiijone. zato lahko sklepamo, da bo Črna gora kmalu pri kraju s sVbjimi Sredstvi in da bO morala M$tj'%a HBvri teikjb MkM bonov. Vse to pa seveda samo v sluČUju. ako hi bn vojni zaklad mnogo večji, kakor SMO mi računali. Grška je imela začetkoma vOjne na fažptilago vojni zaklad v znC&ii 5? miffOftof. kron. Dhevni vojni stroški znašajo 333.000 kfbn. Od tega Odpade 143.000 krOn na oskrbo. Prevozni Stfošk) j9o Siihem in PO morju znašajo v smislu veljavnih pbgodb četrti del navadnih tarifov in so že Všteti v drievne vOjlie Stroške. O štrbškjh za moiirarico ni zanesljivih podatkov, vendar pa lahko računamo, da izda Grška za svojo vbjtib morriaHcO ni»jttiinj lOO.OOo kron na dan. Kako dolgo bo torej grška vlada lkliko izhajala s svojim vojnim zakladom, se ne da natanko preračunati. Gotovo je samo toliko, da je Grška doslej samo ža mornaric© izdala bktogib 20 milijonov kron. Srbski vojni zaklad Je ztia&il začetftbiftji meseca Oktobra 140 milijonov dinarjev. Drie 13. 8kt. je srbska narodria Skupščina v VOjne nathene dovolila 55 milijonov dinarjev, istočasno pa je ražVelTa-vila kredit v ziieskli 21 miljjbnov, ki ga je mešefca 7 nr."7ET)rnr,n uo :a ,r.u>us ii^Tnktita*-' a, sprejema wloge na tekočem računu in jili obres uje od 6. novembra 1912 po bd dile vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. NARODNI ::::::: DOM obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vlo^e do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 514 20-16 junija dovolila v vojaške namene. Ker znašajo dnevni vojni stroški okrog 1 milijona dinarjev, bo Srbija koncem meseca izdala v vojne namene okrog 44 milijonov. Od vojnega kredita v znesku 55 milijonov, bo ji torej še ostalo 11 milijonov dinarjev, vrhu tega pa bo imela na razpolago še ves vojni zaklad v znesku 140 milijonov. Srbija ima torej na razpolago še vedno toliko sredstev, da se lahko vojuje še par mesecev, ne da bi prišla v kako gmotno zadrego. Bolgarska je imela začetkoma meseca oktobra 180 milijonov levov vojnega zaklada. Ako odštejemo stroške za 17 mobilizacijskih dni v znesku 2b milijonov, preostaja za vojno samo okrog 150 milijonov levov razpoložljivega denarja. Dnevni vojni stroški znašajo 1 milijon 200.000 levov. Vojni zaklad torej zadostuje za 125 dni, računjeno od 18. oktobra naprej. Ker pa plačuje bolgarska intendanca dnevno 400.000 levov za rekvizicijo z boni, bo vojni zaklad zadostoval za 157 dni. Ker lo vojna uprava do konca tega meseca izdala šele okrog 50 milijonov, bo ostalo Bolgarski za vojevanje še okroglo 100 milijonov levov. V najslabšem položaju se nahaja Turčija. Ta je doslej izdala za vojno 83 milijonov, dovoljenega pa je imela za tri mesece kredita samo 140 miljonov. Od te vsote se je moralo pokriti 96 milijonov potom posojila. Ako bi vojna še koligkaj časa trajala, bo Turčija morala najeti novo posojilo — če ga ji bo sploh kdo dal. ffaje prireditve. V Ljubečnem pri Celju je »Politično in gospodarsko društvo za Škofjo vas in okolico« priredilo v nedeljo dne 1. decembra izvrstno obiskan shod pri Venguštu. Prišli niso navzlic jako slabemu vremenu na shod samo domačini, temveč tudi dragi gostje iz Dramelj in Št. Jurja. Vodil ga je društveni predsednik, vrli naš Mahne. O vzrokih in posledicah balkanske vojske sta navdušeno in prepričevalno govorila dež. posl. dr. Kukovec in Miloš Stibler iz Celja. Dr. Kukovec je ob splošnem pritrjevanju bičal brezvestno hujskanje domačega in dunajskega nemškega časopisja proti Jugoslovanom, osobito proti Slovencem, ki smo najmanjši in najslabši tei imajo torej vitežki Nemci proti nam največ pogumu. Dasiravno se nas je zadnje tedne od nemške in šta-jerčijanske strani neprestano dražilo in izzivalo, smo vedno ostali mirni in dostojni — znamenje velike politične preudarnosti in zrelosti slovenskega naroda. Svojega patrijotizma sicer nismo nikjei razobešali in prodajali v politične svrhe, gotovo pa je, da bi storili, kot vedno doslej, tudi sedaj v polni meri svojo dolžnost napram državi in dinastiji. Naši slovenski polki bi tudi v sedanjih vojskah ravno tako hrabro branili svojo avstrijsko očetnjavo, kakor so jo takrat, ko so se pred njihovo hrabrostjo odkrivali avstrijski generali. Mi kažemo svojo zvestobo do države z dejanji, ne pa z besedami in z zu ničevanja vrednim ovajanjem in obrekovanjem svojih inorodnih sodržavljanov. (Burno pritrjevanje.) Ali kakor smo mi vedno in povsod na mestu, tako bi morale poznati svoje dolžnosti napram nam tudi avstrijske vlade; mi nočemo milosti in nagrad, temveč samo pravico. Zborovalci so nato soglasno izrazili svoje simpatije zmagujočim Jugoslovanom na Balkanu in željo, da bi se ohranil mir in bi se nas obvarovalo pred groznimi posledicami, ki jih ima vsaka vojska. Potem je govoril Miloš Jarnovič iz Dramelj o predpisovanju osebno dohodninskega davka kmetovalcem in obrtnikom. Opisoval je na podlagi resničnih slučajev, kako postopajo davčne oblasti glede osebne dohodnine s kmeti in obrtniki ter zahteval odločno remeduro. Resnemu delu prireditve je sledil zabaven, domača veselica s srečo-lovom. Jz političnega sVeta. Štajerski deželni zbor. Graška ..Tagespost" je por« čala te dni sledeče: rZ ozirom na težavni zunanjepolitični položaj je postalo za december nameravano sklicanje štajerskega deželnega zbora zopet vprašljivo. S tem bo tudi vprašanje razpusta deželnega zbora, ki je bil nameravan v slučaju ponovnega neuspeha pogajanj, še dalje časa viselo". Državni zbor je dne 2. t. m. zaključil proračunsko razpravo. Proti novim voinim zakonom se pojavlja vedno hujši odpor. Gotovo je. da zakon o vojnih službah ne bo sprejet v tej obliki, kakor je bil predložen. Vrše se kompromisna pogajanja, vlada pa vstraja na tem, da mora zbor niča te predloge rešiti čimprej, ker je položaj resen in je treba, da se izvrš« vse potrebne predpriprave. Bati se je, da pride med zbornico in vlado do ostrega nasprot ja, katerega izid ie težko pronkovati. načrte z željo, naj jih zbornica precej sprejme, ln sicer: 1. Zakon o naboru konj. 2. Zakon glede podpiranja članov družin za slučaj mobilizacije. 3. Zakon o tem, kako naj zasebniki in občine dajo stanovanja in prometna sredstva za slučaj mobilizacije. O eni in drugi predlogi govorimo na drugem mestu bolj obširno. Izjemne postave na Ogrskem. Ogrska vlada je predložila parlamentu tri zakonske načrte. Prvi su tiče izjemnih določb za slučaj vojne, drugi nabave konjeniškega materijala, tretji pa vsebuje navodila za javnost in občine za slučaj mobilizacije. Izjemni zakon za slučaj vojne določa med drugim, da se smejo v posameznih krajih nastavljati posebni komisarji, da vzdržujejo red in mir, da se v slučaju potrebe prikrajša sodno postopanje in da je končnu pod najstrožjo kaznijo prepovedano, prtobčevati vesti o vojnih pripravah in gibanju čet. Avstrijska gosposka zbornica (državnega zbora) je sprejela posta, o glede ureditve uradniških plač in službenih razmer z nekaterimi spremembami v vseh treh branjih. Zaradi sprememb mora o postavi še enkrat razpravljati poslanska zbornica. Med Rusijo in Kitajsko je nastal zaradi Mongolije, ki se je osamosvojila in prišla pod precejšnji vpliv Rusije, hud razpor. Kitajska namerava baje napovedati Rusiji vojsko. Ruski državni zbor. Dne 30. novembra so se sestali prvikrat novoizvoljeni poslanci ruske dume (državnega zbora) k seji. Predsednik Rod-zianko je naglašal v svojem nastopnem govoru, da pričenja četrta ruska doma svoje delo s čustvi trdne in neomajne udanosti do carja, čegar volji bo ruski narod vedno sledil. Ruski narod pričakuje od svojih zastopnikov največjo pozornost in skrb za razvoj in okrepitev ruske vojne moči. Imeti moramo vedno pred očmi cilj, da smo pripravljeni za dobrobit in srečo naše velike domovine, za nje slavo in nedotakljivost in za nje ugled žrtvovati vse svoje moči in svoje življenje, če oblaki, ki so se pojavili na političnem nebu, ne izginejo. ^ --:----- dobi »Narodni List" do konca L 1912, kdor si ga naroči že sedaj za 1. 1913. Beležite. O poldlvjih balkanskih narodih čveka v „Štajercu" tisti Linhart, ki je 1. 1908. načeloval neraškutarskim bandam v Ptuju in Celju, ki so pobijale Slovence s palicami, jih ometavale z gnilimi jajci itd. Take kulture seveda Srbi in Bolgari ne poznajo. To je kultura Turkov, katerih vneti zagovornik je „Štajerc". Linhartov bog je Nemčija. V zadnjem „Štajercu" je zapisal sledeči silno neumni stavek: „Kako revna in zapuščena bi pač bila naša avstrijska domovina, ko bi ji ne stala ob., strani vedno ,.in schimmernder Wehr" mogočna Nemčija!" Torej naša država je brez Nemčije nič, naša armada je brez moči brez Nemčije! Strašno patrijotične so te besede! Linhart grozi! Sedaj, slovenski prvaki, je vaš konec. Linhart pride v „Štajercu" z odkritji, ki vas do zadnjega spravijo pod ključ. On, edini zaščitnik Avstrije v teh težkih časih, on, ki je edini „obdržal zvestobo" Avstriji, bo vas, veleiz-dajski slovenski prvaki, k niste nič drugega ko srbski špijoni, vse razkrinkal. Trepečite in skrijte se sramu, zakaj on — Linhart Freiherr von Sežganeknjige — vas spravi na vislice. Bože, pomiluj slovensko prvaštvo! Alah il Alah, Linhart il Linhart! Okrajni šolski nadzorniki. Naučno ministrstvo je dozdajne šolske nadzornike na Štajerskem imenovalo še za nadaljno upravno dobo. Promocija. Dne 6. t. m. bo na dunajskem vseučiteljišču proglašen za doktorja prava g. Ivo Tavčar, večletni član in nekdanji predsednik akad. društva ..Sava". Napad na slovenskega dijaka na Dunaju. Policija dijaka zaprla in ga v zaporu pretepla. Na Duuaju se množo slučaji. da pouličnjaki brez povoda napadajo mirne Jugoslovane. In to večinoma zgolj zaradi tega. ker govore v jugoslovanskem jeziku. Tako je 28. novembra zvečer dunajsko poulična druhal napadla na cesti slovenskega vis košolca Goloba ter ga težko poškodovala samo zaradi te«a, ker je s svojim tovarišem govoril na ulici slovensko. Druhal se je s krikom: „I)es is a so a serhisiher H tirni!" vrgla nanj ter ga pobila na tla. Policija dijaka ni ščitila, marveč ga je aretirala iu odpeljala v zapor. 1'orofta se, da so redarji kričali nad njim: „Sitrbi8ihes Srhvveiii! Laus- bub, der das osterreichische Brot f risat!" ter ga tolkli s pestmi. Dijak je težko ranjen. Dasi se ni policiji čisto nič vpiral, vendar so ga sodišču naznanili zaradi upora, policijski komisar pa ga je obsodil v osemdnevni zapor. — Med jugoslovanskimi poslanci je zavladalo zaradi tega dogodka veliko ogorčenje in so pri vladi storili vse korake, da se v bodoče preprečijo slični napadi na slovansko dijaštvo. Napadi klerikalnega časopisja na slovenske trgovce. „Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru" nam piše: Ako hoče slovenski narod igrati med kulturnimi narodi primerno vlogo in ohraniti svojo eksistenco, tedaj si mora vzgojiti poprej svoje meščanstvo, svoj trgovski in obrtni stan. ..Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru" ima v prvi vrsti namen zbirati slovenske crgovce in obrtnike v Mariboru in okolici in zabraniti njih odtujenje od lastnega naroda. Stališče teh slovenskih trgovcev in obrtnikov v nemških in ponemčenih mestih in trgih je vsled nezavednosti slovenskega in vsled narodne nestrpnosti nemškega občinstva silno težavno. Pričakovati bi torej bilo, da bodo vse slovenske stranke in slovensko časopisje z vsemi silami podpirali razvoj slovenskega trgovstva in obrtništva. A ravno narobe! Nekatere slovenske stranke in njih časopisje najde vsak čas priložnost za to, da napada slovenske trgovce in obrtnike ter jim iz strankarske zavisti skuša škodovati in jih uničiti. »Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Maribora" je pri raznih priložnostih povdarjalo, da se ne vmešava v medsebojne prepire slovenskih političnih strank in da najde pri njem zaslombo in podporo vsak slovenski trgovec in obrtnik, brez ozira na njegovo politično na-ziranje. Ker je v zadnjem času g. Vilko Weixl, trgovec v Mariboru in odbornik »Slovenskega trgovskega in obrtnega društva", bil spet predmet takega ostudnega in neosnovanega napada, je dalo to društvenemu odbora povod, poudariti znovič stališče društva in opozoriti slovensko javnost na škodljivost takega početja v narodnem oziru. Odbor. Iz šolske službe. Za stalno učiteljico pri Veliki Nedelji je imenovana dozdajna suplentka gdčna A-lojzija Lebar, učiteljica Marija Goričan v Sp. Polj-skavi za učiteljico v Pristavi; nadučitelj Pavei Flere od Sv. Štefana pri Šmarju za nadučitelja v Letušu; gdčna Helena Goričar za stalno učiteljico v Mozirju; gdčna Amalija Gnus za stalno učiteljico v Zagorju. V začasni pokoj je šla učiteljica Marijana Vrečko v Šmartnem pri Slov. Gradeu. Slovenski prostovoljec pred Skadrom. Kakor smo že poročali, sta slovenska pravnika Čop tn Lipar vstopila kot prostovoljca v črnogorsko armado. Na njihovo izrečno željo so jih poslali pred Ska-der. V enem izmed zadnjih bojev je bil Lipar ranjen in leži sedaj v bolnišnici v Podgorici. Nadejati se le, da bo popolnoma okreval. Razume se samo ob sebi, da mu bo »Rdeči križ balkanskih držav« priskočil na pomoč. Ranjeni Slovenec bo gotovo vzbudil sočutje v vsi slovenski javnosti. Kdor bi hotel zani kaj darovati, naj pošlje svoj prispevek na »Rdeči križ balkanskih držav« v Ljubljani z izrečno pripombo, da je dotični znesek namenjen za ranjenega pravnika Liparja. Zanimiv odlok češkega deželnega šolskega sveta. Deželni šolski svet češki je 28. nov. razveljavil odlok okrajnega šolskega sveta v Zižkovu, glasom katerega bi češki otroci, ki so brez konfe-sije (veroizpovedanja) in ki nimajo v veronauku nobenega reda, ne smeli obiskovati prihodnje šolsko leto drugega višjega razreda. Za Rdeči križ balkanskih držav so poslali na naše uredništvo: gospa Alojzija Pustišek, naduči-teljeva soproga, Svetina, 9.20 K, gdčna Mici Kincl-ova iz Št. Jurja ob j. ž. 36 K, g. Mih. Turk iz Waid-hofena 1 K, g. Ant. Jurgec (pri g. Janku Debeljaku v Medribnikih v Halozah nabrani znesek) 7.70 K» skupaj 53.90 K. jtiariborcKi oKraj. Bitko so imeli fantje od Sv. Jakoba v SluV. Gor. z onimi iz Marije Snežne. Že dolgo je bilo med njimi sovraštvo, nazadnje so si pa za neko nedeljo napovedali voisko v obmejni gostilni HOilovi. Najprej je bil boj samo z besedami in psovkami, nato pa z litri in noži. Nekaj jih je dobilo težke rane. Dn^ 29. novembra je dobil pred deželno sodnijo v Gradcu vodja fantov iz Marije Snežne, Franc Kocbek. 7 mescev, voiija Šentjakobčanov pa 5 mescev težke ječe. Št. Ruport v Slov. eor. (Slovesnost 50-let nega n č i te 1 j e v a n j a.) Gospod nadučitelj Simon Ješovnik je praznoval dne 24. li-itnpada t. I. svoje polstoletno nčitelievanje, med 'emi ce ih 40 let v Sv. Rnpertu v Slov. Gor. v veliko blaginjo Irndstva, kar prizna mnogo njemu izročenih pohvalnih dekretov od vseh šol. oblasti. Slovesnost se je vršila v soboto zvečer z ime- nitno bakljado in krasnimi pesmimi kot podok-nico, v nedeljo so se poklonili zjutraj pred sv. mašo učitelji z mladino z lepimi voščili, spremili jubilanta v cerkev, kjer je č. g. župnik Pajtler lepo govoril o njegovih zaslugah. Po spremstvu nazaj v šolo se je vršilo učiteljsko zborovanje, v katerem so se vse slavljenčeve zasluge obelodanile in zbog teh se je imenoval gosp. nadučitelj častnim članom sv. Lenartskega učit. društva. Enako so storile vse tukajšnje občine. Slavnost je bila velikanska, prirejena skupno od raznih odličnih učiteljev, ki je sijajna bila prav po jubilantovi zaslugi. Še na mnoga leta, gospod nadučitelj Ješovnik! Maribor. (Slovensko gledališče.) Na Miklavževo nedeljo, dne 8. decembra 1912 popoldne ob pol 4. uri se vprizori na našem odru otroška igra »Rdeča kapica«, pravljica s petjem v štirih dejanjih. Naša deca že komaj čaka na to predstavo, ki bo nudila otrokom izredno zabavo. Nastopi tudi Miklavž s sijajnim spremstvom angeljev, parkljev, Luciferja, Belcebuba i. t. d. Priporočamo starišem, da naročijo sedeže tudi za otroke, če pripeljejo dva ali več otrok s seboj, da morejo odrasli nemoteno sedeti na svojih prostorih. Darila naj se oddajajo z natančnim naslovom hišniku Narodnega doma. Predprodala vstopnic pri g. Weixlnu v Zgornji gospodski ulici. Svojega nezakonskega otroka ubil je 25 letni Štefan Žnidar, krojač v Hošnici. L. 1911 je kot krojaški pomočnik v Poljčanah imel razmerje z vim-čarsko hčerko Rozo 'Pisanec v Cerju. Pisanec je 26. jun. letos porodila dečka. Žnidar pa se zadnji čas za dekle ni več brigal, šele avgusta je Pisanec zvedela, da je Žnidar v Slov. Bistrici. Pisala mu je, naj jo obišče in naj prinese nekaj za otroka s seboj. Žnidar je res prišel dne 22. avg. Ko sta ga Roza Pisanec in njena mati Marija pustili nekaj časa samega pri otroku, je Žnidar udaril otroka parkrai tako močno po glavi, da je dete drugi dan umrlo. Žnidar je bil 2. tm. pred mariborsko poroto obsojen na 6 let težke ječe. Požar. Minolo soboto je zgorela v Pokošah pri Slov. Bistrici hiša župana Pogorevca. Pogorevčeva žena je našla v plamenih smrt. Osumljen je posestnik Jožef Kočnik, da je zažgal iz maščevanja. Iz Maribora. Električno centralo pri Fali nad Mariborom zgradi poseben konzorcij, kateremu pripadajo švicarski „Bankverein", švicarska železniška banka, banka za trgovino in veleobrt v Berolinu, banka „Mercur" in štajerska družba za proizvajanje elektrike. Slednja ima že dve veliki centrali v Lebringu in Peggau-u pri Gradcu in hoče s pridobitvijo velike centrale pri Fali, ki bo stala 18 mili^gj^ kron, odločilno vplivati na ceno električnega 'a Štajerskem. SloVetOtgrasnr oKraj. Na Muti je bil po smrti prejšnjega župana tovarnarja Erberja izvoljen za župana njegov sin Oton. V občinski upravi bo torej ostalo pri starem sovraštvu proti Slovencem. Vlomi in tatvine. V Šoštanju je nedavno ponoči nekdo vlomil v Rajšterjevo gostilno in odnesel denar iz nabiralnika Ciril-Metodove družbe. Isto noc je bilo vlomljeno v Cerovškovo gostilno in tudi tam je tat odnesel denar iz enakega nabiralnika. V obeh je bilo krog 50 kron. Isto noč je bilo vlomljeno v trgovino Piliha in Senice in tat je tudi tam odnesel nad 50 kron. Konjiči oHraj. Obsojena ubijalca. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Antona Končnika iz Keblja na Pohorju na 18 mesecev in njegovega brata Simona na 3 mesece težke ječe. Kakor smo svoječasno poročali, sta ubila brata svoječasno v pretepu kmeta Urlepa. £jntomer$Ki oKraj. Kmetijska podružnica v Vučjivasi priredi v nedeljo 15. dec. ob 2. popoldne v šoli zborovanje po tem-le sporedu: 1. važna obvestila; 2. predavanje g. c. kr. okr. živinozdravnika Fr. Pirnata iz Slovenj-gradca iz živinorejske stroke; 3. naročevanje bakrene galice, semenja, gnojil itd.; 4. pobiranje uu-nine po 2 K za 1. 1913. Naj nihče ne izostane, komur je mar napredka v kmetijstvu! Brezi«! ofcraj. Iz Bizeljskega smo dobili za različne zagrizene vinske brate razveseljivo vest, da se je novo vino po prvem pretočenju zdatno zboljšalo in strokovnjaki mu prerokujejo celo lepo bodočnost kot izvrstnemu namiznemu in sploh lahko pitnemu vinu. Obupati torej ne sme vinski brat nikoli! Iz jeze zažgal hišo svoje tašče je 37 letni krojač Matija Kocuvan iz Planine. Kocuvan je vedno pil in se vedno prepiral z ženo in taščo. Ta ga je naposled napodila Iz jeze ji je Kocuvan zažgal kočo. Dobil je pred celjsko poroto 3 leta težke ječe. Polje. Občinske volitve v Sedlarjevem in Lastniču so se zavlekle in se vrše prve meseca decembra, druge januarja. — G. županu v Lastniču je umrla pred nekaj dnevi žena, stara šele 35 let. Zapustila je 6 malih otrok. Naše sožalje! Zabukovje. Pri tukajšnji podružnici sv. Jurja so nepoklicani, ki se prištevajo k pobožnim klerikalcem, prodali iz cerkve brez vedenja g. župnika soho sv. Jurja, altar in nekaj svetnikov. Peljali so vse to na kolodvor v Sevnico. Med potjo so nekateri vprašali voznika, kam peljejo sv. Jurja. Odgovoril jim je: h kovaču. — Ljudje se smejijo, hudomušneži pa pravijo, da je sv. Jurij prvi „einrukav" od nas v vojsko na Balkan, ker jim primanjkuje konjenikov. Ko je gosp. župnik zvedel, kaj se je zgodilo, bil je hud. Šel je koj ga iskat in kakor smo slišali, so podkovanega sv. Jurija aretirali v Celju na postaji. Kedaj bodo pa one, ki so ga prodali, se še ne ve. Pač pričakujemo, da se pozivnice za nje že pišejo. Nad tem se celd njihovi pobožni klerikalni bratje zgražajo, nasprotna stranka se pa na vse pretege smeje. Ti šmentani klerikalci! Sedaj ne bodo še svetniki pred njimi varni. ?tuj5Ki oHraj. Iz Ormoža. V zadnjem času opazujemo, da c. kr. okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru strašno dolgo ne odmerja pristojbin v zapuščinskih zadevah. Odkar je odšel finančni komisar dr. Po vale j, pač nimamo pri tem uradu slovenščine zmožnega človeka. Dediči čakajo in čakajo, prisodbe pa ne dobijo, ker leži akt mesece in mesece pri pristojbinski oblasti, ki ga ne reši. V tem oziru je treba temeljite spremembe. V Mariboru se naj nastavljajo slovenščine zmožni referenti! Iz Rogatea poročajo: Pri Herčkovih v To-polah so ostali otroci sami doma. Na ognjišču je ostalo vrelo mleko. Tega si je razlil mali Janezek po glavi in hrbtu ter je dobil tako strašne opekline, da je vsled njih umrl. Iz Ormoža. V št. 47. je ptujski »Štajerc« napadel sodnika Zemljiča, ki se je baje izjavil, da nekega obdolženca ne bi obsodil, če bi bil isti član sokolskega društva. Dotični člankar se sklicuje na nekega nadsokola, ki igra med ormoškimi obrtniki veliko vlogo. Ta je baje raznašal zgoraj navedenu očitanje. Sumljivo je dejstvo, da »Štajerc« dotičnega »nadsokola« ne imenuje po imenu. Na prvi poglea je jasno, da se gre tu za hudobno natolcevanje. Vsi člani Sokola v Ormožu so pripravljeni kot priče pri sodniji izjaviti, da tega in tudi podobnega niso govorili. Mi dobro vemo, v kateri kuhinji se je skuhala ta ostudna laž, dotičnega dopisuna poznamo po slogu. Svetujemo mu, naj se raje pripravlja za svoj rigoroz, pri katerem je že dvakrat zletel, kakor, da poroča v »Štajerca« take peklenske laži. Tekmeca ubil. Dne 19. okt. je vasovalo nekaj fantov iz Gajovec, med njimi Fr. Roškar, v Oslu-šovcih. Ko je Roškar bil pod oknom svoje ljubice, je nakrat počil strel iz puške in Roškar se je mrtev zgrudil. Osumljen je bil 21. letni Fr. Cuš, ki je dejanje priznal, a taji, da bi bil imel namen koga ustreliti, ampak je hotel le gajovske iante ostrašiti. Mariborsko sodišče mu je prisodilo 5 let težke ječe. Podplat. Kovač Janez Baumgartner živi v divjem zakonu z Jožefo Lesjak. Imata 3 otroke. Dne 28. nov. sta odšla stariša od doma in pustila otroke same. Ko se je Lesjak čez nekaj časa vrnila, je čuta iz hiše vpitje. Našla je posteljo 2 letne Jožefe v plamenu, dete pa čisto opečeno. 3-letna Angela se Je igrala z ognjem iz štedilnika in užgala posteljo. Ivanjkovci. V soboto, dne 30. nov. so se vršile tukaj občinske volitve. Občinsko predstoj-ništvo so imeli tudi dosedaj naši nasprotniki v rokah. Predpriprave so se vršile toraj tako pristransko, kakor da bi bile za napredne volilce kake izjemne postave. Volilci, kateri so nas pooblastili, sploh niso dobili izkaznic in volilnih listkov. Gospod župnik Bratuša je s svojimi zaupniki razvil velikansko agitacijo; pomagati je moralo vse, da je bilo zraven največ neresničnega, je samo ob sebi umevno. Vseeno so dobili še naši kandidati v III. razredu 20 glasov proti 29 pri nasprotnikih, v drugem 5 proti 8, v prvem razredu pa so zmagali naši s 5 glasi proti 3. Če se upošteva, da so imeli nasprotniki v III. razredu 7 pooblastil in mi nobenega, k temu voli še v tem razredu šola, cerkev in posojilnica, katere glase so imeli vse nasprotniki v rokah ter da v drugem razredu 2 naša volilca sploh nista dobila volilnih listin, smo lahko z našim uspehom zadovoljni. — Pripomniti pa še treba, da smo imeli opraviti s celo vrsto uskokov, kateri so za kupice rujnega vinca presedlali; prej najhujši za-bavljači na gospoda župnika so Sedaj v njegovem sladkem objemu vesele Judeževih srebrnikov. Kali nasprotnikom le to njihovo veselje, da so ostali v odboru možje, katerih bi se najraje znebili, kateri pa bodo tudi zanaprej neustrašeno kontrolirali delovanje večine. Iz Ptuja. Na prošnjo ptujske „Narodne Čitalnice" predaval bode dne 15. t. m. g. vseuči-liščni profesor dr. Matija Murko iz Gradca „o balkanskih narodih". Zanimanje za to predavanje je že sedaj zelo veliko, to tem bolj, ker je gosp. predavatelj naš rojak, znan po svoji učenosti. Da se omogoči udeležba tudi kmetskemu ljudstvu iz okolice, vrši se predavanje popoldne ob pol 4. uri in sicer v veliki dvorani „Narodnega doma". Prepričani smo, da pridejo poslušat zanimivo predavanje tndi gostje iz Maribora, Ormoža, Slov. Bistrice, Središča itd., ker je železniška zveza zelo ugodna. Odbor „Narodne Čitalnice" vabi vse narodnjake k mnogoštevilni udeležbi. CeljsHI oHraj. AŠKERČEVA SLAVNOST V ŠMARJU PR! JELŠAH v nedeljo 8. dec. ti. bo sijajna. Od vseh strani se oglašajo udeležniki. Prireditelji so vsled tega sklenili najeti iz Šmarja na Grobeino poseb- ni v I a k, ki bo vse goste iz št. Jurja, Teharja, Dramelj, Celja, Laškega trga, Žalca, Zidanega mosta itd. ponoči ob 1. odpeljal iz Šmarja na Grobeino k vlaku, ki pelje ob tri četrt na 2. v Celje. Iz vseh teh krajev se lahko gostje peljejo v Šmarje z vlakom, ki gre ob tri četrt na 4. pop. iz Ceija in pridejo ob tri četrt na 5. v Šmarje, zakaj slavnost se prične ob 5. pop. Isti posebni vlak bo po navadnih voznih cenah nazaj grede vzel vse goste iz Mestinja, Št. Petra, Podplata, Rogaške Slatine in Rogatca. — Pričakovati je torej na tej edini proslavi Aškerčevega spomina na Štajerskem velike udeležbe z vseh strani. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 5. decembra v gostilni pri „Belem volu" v Celju. V Košnici pri Celju so prijeli nekega Jurija Ciceja, ki je opeharil po celem Slovenskem veliko ljudi na razne načine. Okoli Sv. Trojice v Slov. gor. je vstopil pri raznih gospodarjih kot hlapec in pokradel do 400 K denarja. Odborova seja »Političnega In gospodarskega društva za šmarski, kozjanski in rogaški okraj« se vrši v nedeljo 8. dec. ob 3. uri pop. Odborniki se naj sestanejo pri g. Habjanu. Zgubila se je žepna ura na cesti med Šarlahom in Grilcem v Gaberju. Ker je najditelj znan, se ga opozarja, naj jo prinese mizarskemu mojstru Grilcu, da ns bode imel nepotrebnih sitnosti. V Šmarju pri Jelšah je g. dr. Ivan Zabukovšek otvoril odvetniško pisarno. Iz Št. Jurja ob J. ž. V nedeljo popoldne je priredil »Sokol« pri Brežniku javno predavanje. Govoril je imenom Zveze narodnih društev urednik Lešničar o letošnjem praškem vseslovanskem so-kolskem zletu. Njegova izvajanja je ilustriralo 140 krasnih skioptičnih slik o glavnih prizorih praškega zleta. Slike so lepo kolorirane in so mnogoštevilnim gledalcem zelo ugajale. V St. Jurju ob juž. žel. je umrl v nedeljo, dne 1. decembra v Razkožah 85 letni starec Jožef Ribič p. d. Kruhek. Lani je dne 20. novembra obhajal s svojo še živečo ženo biserno poroko, to je 60 letnico zakona, obdan od svojih otrok, vnukov in pravnukov. ■M Zborovanja »Kmetijske podružnice za Za-drečko dolino" se vrše v nedeljo, dne 8. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v Šmartnem v gostilni g. M. Remic, p. d. Rojten in ob 3. uri popoldne v gostilni g. Jos. Praznik, p. d. Govek v Kokarjih. Na obeh zborovanjih govori gospod Peršuh, živinozdravnik iz Braslovč: „0 spolnih boleznih živine, njih zdravljenju ter najvažnejših določbah kužnega zakona". — Kmetje pridite v obilnem številu na zborovanje.! " Iz celjske okolice. C. in kr. major gospod Kamilo Rammel in gospa soproga, grajščaka na Freienbergu pri Celju sta vplačala pri občinski blagajni občine okolica Celje povodom božičnih praznikov za občinske uboge darilo 50 kron. Županstvo izreka za ta dar najiskrenejšo zahvalo. Pred celjsko poroto je bil obsojen 32 letni Alojz Bevc, že 12krat zaradi tatvine predkaznovan, na 6 let težke ječe, ker je Antonu Kajtni v Lisci pokradel za krog 500 K raznih stvari. Griže. Naši klerikalni mogotci so navzlic svoji neskončni gluposti zelo iznajdljivi, kadar se gre za to, da iz ubogega kmeta kake krone izsilijo. Ker so že občinske doklade vzdignili na 99%, ter jim še to vedno ne zadostuje pri njihovem vzornem gospodarstvu, so naložili še posestnikom psov po tri krone od psa. Če se pomisli, da so kmetje v naši občini, ki je po večini hribovit, vsled zadnjih slabih letin v zelo žalostnih gmotnih razmerah, je samoumevno, da bodo kmetje večinoma primorani dati svoje pse konje-dercu. To pa ima zopet svojo slabo stran, ker so hiše v naši občini, posebno v Št. Pongracu zelo raztresene. Tam so torej psi neobhodno potrebni. Tega pa seveda ti mogotci ne uvidijo* Župan se je baje že nasproti večim osebam izrazil, češ: župnik nimajo psa, Škraber ga nima in tudi jaz ne, če ga kdo drug hoče imeti, pa naj le plačat — Brez komentarja! Nadalje hočejo naložiti tudi na pivo po tri vinarje na liter, menda tudi za tor ker ga ti trije ne pijo. Svetujem jim, naj še naložijo davek na pamet, saj niti tedaj jim ne bode treba plačati ničesar! DrttfNette in droge prireditve. CELJSKA ČITALNICA priredi danes, v četrtek, zvečer ob 8. url v veliki dvorani Narodnega doma Miklavžev večer z običajnim vsporedom. Oni, ki mislijo koga obdarovati, naj prinesejo svoje darove popoldne v knjižnico narodne čitalnice. Plesne vaje »Celjskega Sokola" se vrše radi Miklavževega večera prihodnjo nedeljo od I. do 3. ure popoldne. Gospodične plesalke in br. plesalce prosimo, da pridejo točno ob navedeni uri. Trbovlje. V nedeljo 8. t. m. se vrši v Trbovljah v dvorani g. Forte ustanovni občni zbor ..Trboveljske podružnice Slovenskega Planinskega Društva". Trbovci vdeležite se polnoštevilno. Na sporedu je tudi predavanj« s skioptičnimi slikami. Slomškova slavnost v Mariboru. V nedeljo, dne 15. t. m. priredi Slovanska Čitalnica v Mariboru s prijaznim sodelovanjem vseh narodnih društev veliko Slomškovo slavnost v veliki dvorani „Narodnem domu". Spored je zelo obširen: godba igr§, sljtvuostpj govor predsednika SJov. citaftjpe, petje, živa sljka Slomška. Slomšek' si je kot dolgoletni in delavpi plan Sloy. Čitalnipe pridobu jako veliko f^sfag, ?$to ie tudi dolžnost, fla plavimo njegovp dfjlovapje. Sjamo občinstvo pa pro9|nioi da pos^tj to slavnost kolikor v največjim številu, posebno ker je čisti dobje^k namepjen za našp prepotrebno Dijaško kultiljjo. Začetek ob 4. uri popoldne Predprodaja vstopnic v trgovini V. Weixi, Gosposka ulica 33. Narodna čitalnica v Slov. Gradcu priredi v nt deljo, dne 8. tim. ob 4. uri popoldan v dvorani Narodnega doma Miklavžev večer. Vsi stariši kakor ljubitelji otrok se prosite, da se kolikor mogoče mnogoštevilno udeležite in pripeljete otroke, katerim ie V prvi vrsti ta dan namenjen s seboj. Vsa morebitna darija za lastne otroke se naj oddajo zavita in z naslpvom obdarovanja v soboto ozir. v nedeljo (7. oz. tip.) od 9. do 4. ure v čitalniški sobi. Prostovoljna darila kakor prostovoljni denarni prispevki za uboge otroke naše okoliške slovenske šole se isti čas hvaležno sprejemajo. Pridite vsi, kateri se zavedate svoje dolžnosti in pripeljite deco s seboj. Šaleška čitalnica v Šoštanju priredi v nedeljo 8. dec. ti. ob 3. uri popoldne pri Rajšterju narodno igro s petjem v 5. dejanjih »Domen«. Ker je narodno delovanje posebno v Šoštanju velikanskega pomena, dokažite, da čutite z nami ter da nas hočete podpirati pri našem delu z mnogobrojnim obiskom od blizu ih' daleč! Za zgled vam naj bodo naši Nemci, katerim hitijo na pomoč pri vsaki priliki njih zvesti bratci — renegati iz vseh mogočih krajev. Zveza z vlaki za prihod in odhod gostov je nad vse ugodna. Zvečer istega dne bo nastopil Miklavž z vsem svojim spremstvom in bo razdelil darila ali kazni kakor si je pač kdo zaslužil! Odbor Šaleške čitalnice v Šoštanju, ki je bil izvoljen pri XXXI. rednem občnem zboru, se je sestavil sledeče: Predsednik gL Ivan Korojpec, učitelj, podpredsednik g. dr. Fran Mayer, odvetnik, tajnik g. Martin Vrečko, učitelj, blagajnik g. Franc Vrečko, trgOvec, gospodar g. Ivan Senica, trgovec, odborniki: gg. Alojz Trobej, nadučitelj, Matija Zalai, lesni veletrgovec, Miloš Tajnik, učitelj, gledališki odsek: gg. Trobej, nadučitelj, Tajnik, učitelj, Luk-P?ap, učitelj. Sklenilo se je prirediti v tekoči se-zopi več ige,r, Miklavžev večer, Silvestrov večer in po možnos,ti kako večjo prireditev v pustnem času. — Delovanje v pretečenem letu je bilo zelo živo, tako da nismo dosegli samo moralične, ampak tudi gmotne uspehe kakor že dolgo ne poprej, kljub skrajno napetim in slabim narodnim razmeram v šoštapju, ,kjer hočejo spraviti s površja vse Slo-venpe z raznim nemotiviranim denuncijantstvom. Pa dokler bodo naša srca bila narodno, se to tudi vsemogočnim renegatom ne bo posrečilo! slpy. ,trg. društva v Mftrjboru. Ker si pjfiijk leta % o.zirom na skušnje y gmotnem oziru ni nobepo društvo upalo prirediti kake yečjjp za.ba.ye, je vsako leto priredijo „Tr-govsk? drugtvp" ples; tudi letos je sklenilo že .meseca Vinotoka, da se priredi pr.vpffa svečana 1913. sijajni i g. ples. Ker' pa staiUM tem Časprn „Marib(fi-ski Sokol" ip ,,Podrav.sW planska pp-družnica" sklenila že 13. propca 191^ prijre^ti večjo plesno zabavo, je ^Trgovsko društvo" svojo namero opustilo ter preklicuje objavljeno naznanilo. Maribor. Klub »Pipec« ima v četrtek dne 12, dec. 1912 redni Občni zbor v kmečki sobi Narodnega doma V Mariboru in sicer ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu so med drugim volitve. Nato tamburanje in plesi Odbor. ' Miklavžev večer v Ptuju. V zabavo naših malih priredi se v veliki dvorani »Narodnega doma« v nedeljo, dne 8. decembra ti. igrica: »Janko in Metka«. Nastppili bodo pri tej priliki tudi naši najmlajši diletantje. Po predstavi nastopi Sv. Miklavž s svojim spremstvom, da razdeli darila med pridne otroke. Starši, pripeljite svoje male, dobrodošli tudi vsi prijatelji otrok. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne'. Otroci so vstopnine prosti, odrasli plačajo le majpen prispevek v pokritje stroškov. Darila ža otroke' in Odrasle srejema na dan predstave pišnik v »Narodnem domu«. ' ' pdbor akad. tefcn. društva »Triglav" v Gradcu za zimski tečaj 1912/13 se je konstituiral Sledeče: Predsednik: cand. pik. Vffkp Mrln^ podpredsednik: stud. iug. Vladimir fifikuž, blagajnik: stud. ipg.i ITfM^^^p, tajpik: M Anton Goričar, knjižničar: stud. med. Jože Mušter, gospodar: stud. med.'ffranc" Svetina, revizorja: cand. med. Anton Stamol, štud. ing. Franc Legat. ■;.«"» ' .... , no prednostijnajo iaztolčene Pi kiitja V^jm ? •Neki nemški strokovnjak piše y JEfts^pskpjn gospodarskem listu, da vsebujejo raztolqene kosti izredno veliko redilnih snovi, a je njjh vporaba kot,kprja trapa doalej Š.e predalo ^pa. Rabijo se lahko suj^e ali kphape. ,Seveda so ra?spik.pne ip . ^zdrobljene le takrat ranljive ^n dosežejo svoj .ttamep, če so predvsem svežp. Posuš^pe, sphe \p .»tare .kpsti niso za kprjo hrano. Sicer lahko prideuepio pekpj jkoščenictt .(kostne mpkp) pri-Mavjjepe iz takega materija!), vendar ne dose-2em(p jie^p pridelovanja jajc takega ušpefia, p|>go kffnljenja presega vse droge. Razsekanp in razdrobljene kosti so za perotnino bojje nego ipe-seiia hrana, ker se po zavžitju teh ne redi, ampak ugodno vplivajo na razvoj mišic in pridelovanje jajc. Ako sem govoril prej o kuhanih kosteh, s tem nikakor ne mislim izkuhanih. Miznih odpadkov nikakor ne smatram za izkuhane in malo-vredne kosti. Kaj so torej izkuhane kosti? Iz-kuhajo jih v tovarnah za klej' in gnojila, da pridobivajo iz kosti klej in iz zmletin ostankov pa gnojilo. Sedaj vporaj^ljajo zato večinoma kemična sredstva, kakor žvepleno kislino in druge stvari. Po izknhanju ali udušenju preostaja posebno fosforjevo kislinsko in ogljikovokislo apno, ki ni za živež, ker je neprebavljivo. Kaj pa so kuhane kosti? Pri navadnem kuhanju ali pečenju se odvzame le majhen del klejevih sestavin (ki je zlasti dušik) in ravno toliko masti. Dnšik in mast ste najpotrebnejši redilni snovi in razven tega je še za rejo živali važno fosforjevo kislinsko apno prebavljivo. Razsekane in razdrobljene kuhane kosti so torej izvrstna in cena hrana. Surove kosti so za pridobivanje jajc boljše nego kuhane, ker s kuhanjem vendar nekaj beljaka in masti izgubijo. Redilna vrednost kuhanih kosti proti surovim se ue da natančno določiti, ker dolgo ali manj časa trajajoče kuhanje več ali manj beljaka in masti odvzame; nadalje je tudi vodenost pri surovih in kuhanih kosteh zelo različna. Kostna moka iz kuhanih kosti zato ne vsebuje toliko redilnih snovi, kakor ona iz suro-vjh, a je še vendar dragocen živel in vpliva ugodno ua nesenje jajc. Moka iz posušenih kosti veliko slabeje učinkuje kot ona iz svežih, ker s posušenjem marsikatere dragocene redilne snovi deloma izgubimo. ' Večinoma se prodaja moka iz starih pre-kuhanih kosti, brez klejeye snovi. Redilna vrednost teh je diajhna, ker njim manjka klejna osno-vina t. j. beljak, ali pa so postale neprebavljive in je ostala v njih le rudninska vsebina, ki je v tej obliki ravno tako težko prebavljiva. Koščenica iz svežih kosti, katerim se ni klejeva snov odvzela, ostane tudi v posušenem stanu izborno redilno sredstvo. Moka je kot hrana za perotnino nekaj izbOraeara, ker izredno pospešuje rast mladih živali in nešenja. Ta učinek ima na eni strani zaradi kislinskega apna, ki je potrebno za snovanje jajčjih lupin ih okostja, pa tudi zaradi fosforjevo kisline, ki vzbudljivo 'vpliva na celi življenski razvoji na drugi strani pa zaradi dn-šika (beljaka in klkjeve osnovine). Moka iz svežih kosti je torej veliko bolja nego iz starih, posebno, če še kaj mesnega in mastnega primešamo, kakor je tO navada. Že s kuhanjem izgubijo kosti mnogo dušika in redilne soli ter se prebavljivost' apna fiekoliko zmanjša. To tem bolj opazimo, ako kosti dolgo časa ležijo in so posebno solccu, zraku in dežju izpostavljene; takrat stf hrfiz Vsake vrednosti. Kupljena moka iz svežih kosti je dobra, pa je vsled sušenja na vrednosti izgubila, a ona iz starih kosti je le malo Vredna. Sicer pa ne moremo glede kakovosti nobene primerjati oni, ki jo na primernem mlinu ali stroju sami napravimo. Ta je obenem zelo po ceni in izvrstna, ker pri mesarju sveže kosti niso drage. Od kuhanih kosti pridobljene koščenice dajmo kuram do 20 gramov na dan, od one iz svežih pa manj in pravilno ne več kot 10 gramov, drugače dobijo drisko. Najboljša kostna moka je ona, katero si iz svežih surovih ali kuhanih kosti vsak dan sproti pripravimo; prištevati jo sukino med najboljša redilna sredstva, z ozirom na večji dohodek jajc; poleg tega je pa na vsak način cenejše. Avstrijsko zadružništvo koncem leta 1911. Kakor za prejšnja leta, je tudi za lansko leto c. kr. osrednja statistična komisija na Dunaju izdala statistično izvestje o stanju vpisanih pridobitnih in gospodarskih zadrug v Avstriji. V zadnjih 15 letih sa zadružništvo v naši državi razvija vedno krepkeje. ddkar se' ustanavljajo pri nas zadruge, je bilo leta 1910 zaznamovati največji prirastek novih vpisov, namreč 1626 zadrug. V lanskem letu pa je bil ta napredek Še večji, kajti ustanovilo se je 1646 zadrug. V primeri s stanjem koncem leta 1910. se je torej število zadrug pomnožilo za 10%, dočim znaša odpadek vsled izbrisov'le 1.7%. Prirastek j e pri posameznih zadružnih skupinah naslednji: posojilnice sulcejevke so se pomnpzile za 11$%, rajfajžnovke za 5.1%, konsiimna društva za 8.2%, kmetijske zadruge za 13.9%, obrtniške zadruge za 18.5%, pri hitro se množečih stavbihskih zadrugah celo 56.4% th pri ostalih zadrugah za 11.1%. Kakor doslej so se tudi lansko leto absolutno najbolj pomnožile kre dithe zadruge in sicer skoro jednako šiilcejevke ln rajfajžnovke. Število kmetijskih zadrug se je tudi lansko leto prav znatno pomnožilo in obsega, ako jim prištejemo še rajfajžnovke, 62.8% vseh zadrtig Ravno tako se je znatno pomnožilo število obrtnih zadrug, dočim s s jih je mhogo manj razdru-žilo, nego leta 1910. Da se ie tako zelo pomnožilo štfevilo stavbinskih zadrug, je največ pripisovati znanim ukrepom vlade o zmanjšanju stanovanjske bede. 2e v prejšnjih letih je bilo opažati, da se že vedno manj zadrug snuje na podlagi neomejene zaveze. In isti pojav opažam^ tudi lansko leto, ko se je poleg 388 rajfajzepskih posojilnic snovalo na ne-K3Sf'^ffi1 ^J^B^fe 5 kpie^kjh zadrug \atev po ^ najVeČji' _____ _________ ■šaom Bmm napredek izkazuje rusinsko zadružništvo, pa tucji v naših južnih deželah se je zopet ustanovilo lepo število kmetijskih zadrug. Deset zapovedi za uživanje sadja. 1. Skrbi, da bo tvoja družina redno vsak dan uživala sadje. Uživaj samo zrelo sadje. 3. Sadje naj se pred jedjo umije. 4. Olupi sad samo tedaj, kadar je to v resnici potrebno. 5. Ne uživaj s sadjem tudi pešk. 6. ^e meči lupin in pešk na cesto. 7. Ne pij vode hitro po zavžitju sadja ali celo med jedjo. 8. Uživaj sadje zmerno. 9. V letih, ko sadje ne obrodi, uživaj posušeno sadje. 10. Kupuj domače sadje. Otroci lahko dobivajo aobe. S skrbjo čaka marsikatera mati časa, ko začne njen ljubljenček dobivati zobe, posebno če manjka njegovemu telesu prava odporna zmožnost. Da še ta povzdigne, ni po zatrdilu tisočev mater boljšega sredstva kot Scottova emulzija. Njena poraba povzroči mnogokrat že v razmeroma kratkem času obrat na bolje, maliček postane živahnejši in prestane potem skoro brez vsakih bolečin čas zobne rasti: Mnogokrat ljubijo otroci SCOTTOVO EMULZIJO tako zelo, da Scottovo steklenico radostno pozdravijo, kar spreminja zdravljenje s tem izbornim otroškim krepilnim sredstvom materi in otroku v veselje. Vendar samo Scottova emulzija ' in nobena druga. Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se T vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 v v znamkah na Soott & Bow ne A. D. Z. O. Z. Dunaj VII. in se sklicuje na ta časopis, dobi enkratno poskusno pošiljatev od lekarne. 56 2 Premirje sklenjeno. Grki niso podpisali. • * "•* 1* J ' Carigrad, 3. dec. Danes je bil podpisan protokol, 8 katerim je premirje sklenjeno. Grška nt hotela podpisati in baje izstopi iz Balkanske zveze. Sofija, 4. dec. Uradni protokol o premirju je bil včeraj ob 8. zvečer podpisan v Čataidži. Tekst, ki ga je predlagal predsednik bolgarskega sobranja Danev, inda sledeče pogoje: 1. Armade vojskujočih še držav .^tan^P v dosedanjih policijah. 2. Obleganim^0 -avaffi se provijaUtiranje ne dovoli. 3. fto^fJvvžloj^f M&arske armade pri Čataidži je do voljeno'tudi preko Črnega morja in preko Ojlripa, počenši z JO. dnevom po sklenjenem prfpnjrju. 4. Mirovna pogajanja se pričpo 13. decembra v Londonu. Carigrad, 4. dec. Ob Čataidži se stavijo že barake, v (katerih tbo prezirpila luržka grmada. .C^rigra^, 4. pec, Grška si je izgovorila rok 24: ur, da se odloči glede podpisanja protokola. 'JTudi če ga ne podpiše, se udeleži mirovnih pogajanj. Srbi prepustili tiitolj Bolgarom. Belgrad, 4. dec. Vsled šrbsko-bolgarske pogodbe so Srbi prepustili Bitolj Bolgarotn. V državnem zboru so pričeli češki radikalci z obštrukčijd profl'Vladnim mobilizacijskim predlogam. Vlada je baje odločena zasedanje drž. zboi-a zaključiti, in mobilizacijske predloge uveljaviti s g 14 • • . .,,--> -^'.-V > ir^i . .. Javno predavanje v Središču priredi v nedeljo 8. dec. 1912 ob 6. zvečer v šoli Zveza narodnih društev. Govorilo se bo o balkanski vojski. Pridite mnogoš, ]W'arU)ori Pri plesni vaji obrtnega kluba nabrala gpsp. L: Petovar jz Ruš 6.7.6 K, h kateremu zn&i&u s,fa priložila g! S. Wekl i.24 K in g. I^r. Rpttei 2 K, skupaj 10 K, kateri znesek se je namenil ža Rdeči Jcriž balkanskih držav. Silvestrov večer priredi skupina Jiribolazcev v Ruški koči na Polioriu ppe .^V d^c. Ppl^snifa daje g. Brunon Rotter, Maribdr. JtaHa narodna obramba. mnogo srepe V.ejpbra 1%64 £ 7$ Vip. .poho^ftv ,m 12,K ljaja. GMfe »FHftV V Ml drugem mestu. " i lnToM-__ Tpvftrpaj^o^orela. V.Tf^u na Ogrskem (komi-tat Sppipgv) je 1. tm. zgorela velika tovarna za gjlinaste izdelke g. PoIaČ^ka. Kdo je zažgaV, se iae ye.,Skoda' je velika. Po zdravniških poročilih se pri revmatizmu, protinu itd', kot najboljše sredstvo obnese kontreu-m^n iz iekafhe B. Fragner v Pragi. Gl. inserat. '"' Vsakemu je znapo, da se ranjena mesta pred onesnažbo ne morejo nikdar dovolj skrbno obvarovati, in da se vsfžd iitrc^ša zef6''lafiko Izčinilib''v Priloga ^Narodnemu Listu11 št. 49, LISTEK. Dobri vojak Švajk. Zanimivi doživljaji vestnega vojaka. Češki spisal J. Hašek. — Poslovenil M. M. IV. Dobri vojak Švajk se oči ravnati s strelnim bombažem. In izpolnilo se je, kakor mu je rekel častiti knrat: »Švajk, ti mrcina, če že hočeš služiti, boš pa služil med strelnim bombažem. Mogoče te sreča " tam pamet!" Učil se je tedaj dobri vojak Švajk v arzenaiu ravnanja s strelnim bombažem. Nabijal je torpede. Zabavna pa ravno ta služba ni; človek ste ji vedno z eno nogo v zrakn, z drugo pa v grobu. Dobri vojak Švajk pa se tega vsega iii bal. Živel je med dinamitom, ekrasitom in strelnim bombažem zadovoljno, kakor more biti le vesten vojak in iz barake, kjer je nabijal torpede s tem strašnim razstrelivom, se je razlegal njegov spev: „Stoji, stoji tam Beligrad, Za gradom teče rdeča kri, Za gradom teče rdeča kri, Da'b gnala mlinske kamne tri." Po tej pesmi, ki je preustvarila dobrega vojaka Švajka v leva, so še prišle na vrsto druge ginljive pesmi o klobasah, pol metra dolgih in žgancih, plavajočih v masti, katere je dobri vojak Švajk požiral z nepopisnim razkošjem. Živel ie mirno in zadovoljno med strelnim bombažem sam v eni izmed arzenalnih barak. In nekega dne je prišla inšpekcija, ki hodi od barake do barake iu pregleduje, če je vse v redu. Ko so prišli do barake, kjer se je učil dobri vojak Švajk ravnanja s strelnim bombažem, so se prepričali iz oblaka tobačnega dima, ki je prihajal iz Švajkove pipe, da je on res neustrašen v-jak. Švajk, ko je zagledal vojaške dostojanstvenike, je vstal in držeč se predpisov, vzel pipo iz ust in jo položil, da bi jo imel pri rokah, kar najbližje od sebe, v nezadelan sod s strelnim bombažem. Pri tem je salutiral in javil: „Pokorno javljam, da ni nič novega in da je vse v redu!" So trenutki v človeškem življenju, ko odločuje prisotnost duha. Najhitrejši izmed vse družbe je bil gospod oberst. Iz strelnega bombaža so se vzdigali krožki tobačnega dima in hitro je rekel: »Svajk, le naprej kadite!" To je bila pametna beseda, ker je na vsak način boljše, če je zažgana pipa v ustih, ko pa v strelnem bombaža. Švajk je salntiral: »Po-korno javljam, da bom kadil!"' B I je poslušen vojak. „In sedaj Švajk, pa pojdite v stražnico!" „Pokorno javljam, tega pa ne smem, ker moram biti tukaj, glasom predpisov, točno do šeste ure, ko me pridejo izmenjat. Pri strelnem bombažu mo a namreč vedno nekdo biti, da se ne dogodi nobena nesreča!"' Inšpekcija ie izginila. Tekli so vsi v stražnico, ter ukazali, da odide po Švajka patrola. Patrola je odšla nerada, a šla je vendar. Ko je prišla pred barako, kjer je sedel pri strelnem bombažu z gorečo pipo v ustih dobri vojak Švajk, je zaklicai desetnik: „Ti falot Švajk, vrzi pipo skozi oteno in j.ojdi sem!" „Kaj Se več! Gospod obrst mi je ukazal, da naj kadim, in tako moram kaditi, pa če me pri tem raztrga." „Idi ven, živina!" „Pokorno prosim, da ne bom! Sedaj je še komaj pol štirih, „ablezati" pa me smete še le ob šestih. Do šestih moram biti pri strelnem bombaža, da se ne dogodi kaka nesreča. Jaz s, m zato odgovo -■-." Zloga »ren" ni utegnil izgovoriti! Gotovo ste čitali o tej strašili nesreči v arzenaiu. Baraka za barako je zletela v zrak in v treh, štirih sekundah ;[e bil v razvalinah ves arzenal. Začelo se je v baraki, kjer se je ačil dobri vojak Švajk ravnanja s strelnim bombažem, in ravno nad to mesto so se liki gomila zrušile od vseh strani vse late, deske in železne konstrukcije, da bi izkazale slednjo čast hrabremu vojaku Švajku, ki se ni bal strelnega bombaža. Tri dni so delali rešitelji na razvalinah in zlagali in razvrščevali glave, roke in noge raznih dostojanstev, da bi lahko spoznal ljabi Bog na sodni dan takoj razne šarže in jih temu primerno nagradil. Treba si je bilo pošteno beliti glavo. Tri dni so razkladali in odstranjevali deske in že lezne konstrukcije raz Švajkovo gomilo in tretjega dne ponoči, ko so prodirali v te razvaline, so zaslišali naenkrat prijeten glas: „Tam Landon vojvoda stoji, Krvavi meč v rokah drži. Pri loči bakelj so kopali za tem glasom: „0n hoče imeti Beligrad In tnrško vojsko pokončat." kopičenih desk, a v kotičku so zazrli dobrega vojaka Švajka, ki je odkladaje pipo, salutiral in rekel: »Pokorno javljam, da ni nič novega in da je vse v redu!" Odvedli so ga iz tega pekla in ko se je vznašel dobri vojak Švajk pred častnikom, je javil drugič: »Pokorno javljam , da je vse v redu in prosim, da bi me izmenjali, ker je šesta ura že davno proč, in prosim tudi za „minažgeld" za ta čas, kar se je to na me podrlo". Hrabri vojak Švajk je bil edini iz vsega arzenala, ki je preživel to katastrofo. Vojaški krogi so priredili njemu v čast zvečer v častniški kazini malo slavnost. Obkoljen s častniki je pil dobri vojak Švajk ko goba in njegovo okroglo lice je kar žarelo radosti. Dmgi dan je sprejel „minažgeld" za tri dni, kot bi bil v vojski in tri tedne kasneje je bil imenovan korporalom in dobil veliko vojno kolajno. Ko je vstopil okrašen z njo in zvezdami v svojo kasarno v Tridentu, je srečal častnika Knoblocha. Ta je bil ves iz sebe, ko je zagledal pred seboj okrogli, dobrodušni Švajkov obraz. „Ti lump, ti si to vse zakrivil", tako ga je pozdravil. Smehljaje je odgovoril Švajk: »Pokorno javljam, da sem se naučil ravnanja s strelnim bombažem". In vznešenih misli in ponosno je stopil na dvorišče, iskat svoje stotnije. Ta dan je prečital moštvu častnik od dne naredbo vojnega ministerstva o ustanovitvi aero-planskega (zrakoplovskega) oddelka v armadi in poziv, da se prijavi tje, kdor hoče. Izgtopil je iz vrste dobri vojak Švajk in javljaje se častniku rekel: »Pokorno javljam, da sem enkrat že zletel v zrak in da to razumem in da želim služiti gospoda cesarja tudi v zraku". In tako je odpotoval za teden dni dobri vojak Švajk k zrakoplovnemu oddelku, kje pa se ni prav nič manj odlikoval ko v arzenaiu, kakor boste razvideli iz naslednjega. Dalje sledi. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Piokop Skorkovsk^ in sin v Humpolcu (češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dam taka] izgotoviti gosposke obleke. 107 48-42 Napad na smodnišnice v Kalsdorfu pri Gradcu: Pred nekaj dnevi je bil izvršen na smodnišnice pri Karlsdorfu napad, o katerem pravijo graški listi, da se zdi, da je bil dobro pripravljen. Smodnišnice leže v bližini kolodvora ter stojita dve srnodnišnici na severni, dve pa na južni strani železniške proge. V sredi med obema partijama stoji stražnica. Razdalja med severnima in južnima smodnišnicama znaša 760 m, obe srnodnišnici na severni in na južni strani pa sta oddaljeni druga od druge 300 in 400 ni. Od severnih smodnišnic ima zapadna ime .Leopold, vzhodna pa ime »Ferdinand«, od južnih pravijo zahodni »Wilhelm«, vzhodni pa »Ludvik«. Pri vsaki srnodnišnici stoji straža. Straža, ki je stala tokrat pri srnodnišnici Ludvik, je zapazila okrog 8. zvečer človeka, ki se je bližal od železnice sem srnodnišnici. Ko je prišel v bližino kakih 30 do 40 korakov, ga je ustavila straža s predpisanim »Stoj!« trikrat zaporedoma. Pri drugem klicu je prišel mož že kakih 8 korakov pred stražo in potegnil revolver tei ustrelil na stražo. Straža, infanterist Vaclav Babie 15. stotnije 2. bosansko-hercego vinskega polka, je bil zadet v levo roko. Vojak je takoj ustrelil, toda pri drugem strelu je omagal. Napadalec je nato zbežal na cesto in proti kolodvoru. Tudi straža pri srnodnišnici »Wilhelm« je nato ustrelila dvakrat, nc ve pa, če je zadela. Baje je slišala, da je nekdo za-vpil. Tudi pri severnih smodnišnieah so hoteli vdeti sumljive postave ter je slišala straža pri srnodnišnici Ferdinand žvižg, na kateri je odgovoril drug žvižg med obema smodnišnicama. Tudi straža pri srnodnišnici Leopold je videla dve sumljivi postavi, streljala pa ni. Vse iskanje za dozdevnimi napadalci je ostalo brezuspešno, zlasti ker je bilo megleno. Poslali so tja tudi policijske pse, ki pa, kakor navadno, seveda niso našli tudi nobenega sledu. Tri vladne predloge, važne za slučaj vojske. Vlada je predložila državnemu zboru tri važne predloge, ki izpopolnjujejo novo brambno postavo in so važne za slučaj vojske. Ena izmed teh predlog, ki je bila označena kot zakon o nastanjevanju vojaštva, se je izkazal kot zelo dalekosežen za avstrijsko prebivalstvo ter je zvezan z velikanskimi žrtvami za vse prizadete kroge. Zakon se imenuje »Zakon o vojni dolžnosti« (Gesetz betreffend die Kriegsleistungen). Ta zakon vsebuje dolžnosti, ki zadenejo prebivalstvo v slučaju mobilizacije, oziroma vojne. § 2. označuje dolžnost deželnobrambnega ministra, da s posebnimi naredbami označi dolžnosti državljanov. Zakon raz- " .................' ' I Eg-MB—1fl ločuje osebno in stvarno službo v vojni. — Zlasti dalekosežen je § 4., ki govori o osebnih službah ter pravi, da so k osebnim službam zavezani vsi moški, ki niso prkoračili 50. leta, v kolikor niso namenjeni za druge službe. Od tega niso izvzeti tudi oni, ki so v črni vojski. Ker ta paragraf o osebnih službah ničesar gotovega ne določa, je smatrati ta zakon za razširjenje obstoječe vojaške dolžnosti in v poslanskih krogih se zatrjuje, da pomenja ta paragraf razširjenje vojaške dolžnosti tudi na četrti poklic. § 5. označuje one panoge, ki so izvzete od osebne službe. Izvzeti so duševno in telesno nesposobni, državni in javni uradniki, župani, duhovniki in osebe, ki so po mednarodnem pravu in mednarodnih pogodbah odpuščene od vsake vojaške službe. Za ^elj časa tudi ni pritegniti samostojnih kmetovalcev, izvršujočih tovarnarjev in obrtnikov, nadalje onih, katerih poklic bi ogrožal eksistenco njih rodbine. — § 7. določa, da je država dolžna, za te osebne službe preskrbeti posebno nagrado. To nagradenje bo država uredila naredbenim potom. Rodbine onih oseb, ki jih pritegnejo k vojaški službi, imajo iste pravice do podpore, kakor rodbine mobiliziranih rezervistov. — § 9. pravi, da stoje civilne osebe, ki so vpoklicane k vojnim službam, pod jurisdikcijo vojaških sodišč, zlasti tudi one civilne osebe, katere vpokliče vojna uprava k raznim ročnim in ma-terijelnim delom. Ta paragraf omogoča državni u-pravi že v kali zamoriti vsako stavkarsko gibanje. Drugi del zakona se bavi s stvarnimi službami. Določena je dolžnost, da dajo posestniki konj, vozov, avtomobilov, vodnih in zračnih vozil, svoja vozila samo na razpolago vojni upravi. Določa nadalje, da se sme vojaštvo posluževati zasebnih cest in komunikacijskih sredstev, da sme vojaška uprava ustaviti promet na železnicah in se posluževati zasebnih železnic in zasebnih telefonskih in brzojavnih naprav. Posestniki nepremičnin so primorani, dati na razpolago svoja poslopja za utrdbe in vojne zgradbe. Zakon vsebuje določila glede nastanitve vojaštva v zasebnih poslopjih in glede oskrbe nastanjenega vojaštva. Zakon določa, da smejo polu tična oblastva in občine izvrševati v slučaju potrebe vojaške rekvizicije tudi s silo. Glede nagrade določa zakon, da se morajo v posameznih okrajin postaviti posebne okrajne komisije, katerih sestav« je natančno predpisana. Drugi vladni predlog določa podpore za roa-bine mobiliziranih vojakov. Teh podpor so deležne žene in zakonski otroci," če bivajo v Avstriji. Ta podpora obstoja iz takozvane podpore za preživljanje (Unterhaltsgebuhr) in prispevka k najemnini. Podpora ne sme presegati dnevnega zaslužka vpoklicanega vojaka. Podpora se izplačuje, dokler je dotičnik v vojaški službi, in sicer v polmesečniii obrokih. Tretja predloga se bavi o naboru konj in pa vozil. Izmed imenovanih predlog sta bili druga m tre,':: cdkazani brambnemu odseku, prva pa justič-nemu odseku. Družmirje pri Šoštanju. Šaleška dolina je zopet izgubila enega svojih najboljših mož, g. Miho Tajnika, b;všega žnpana, častnega občana občine okolica Šoštanj, itd. V narodnih srcih naših je zavladala neizmerna bolest, saj je bila hiša blagopokojnika takorekoč zibelka vseh narodnih društev, ki so izšla iz Šaleške Čitalnice, med katere ustanovniki je bil tudi g. Tajnik. Bil je mož dela in žrtev za narodno stvar. Ko je bil vsled bolezni primoran ostati v svojem stoln, se nam je smilil v srce in se zdel nam vsem take častitljiv, izza čela in umnih oči je še vedno sijala vsa njegova duša, hrepeneča navzgor. . . . In ko so ga ob času občinskih volitev v Šoštanja že bolnega pripeljali na volišče, se je oglasila vest celo Nemcem. . . . Malo je mož, ki bi si vse življenje bili svesti gesla: »Če sem kremen, se raziskrim, če sem jeklo, bom pel; če sem steklo, naj se zdrobim!4 Pokojni je bil jeklo, kremenit značaj, blaga duša. Ves čas svojega življenja je bil posvetil narodni stvari, svojim soobčanom ... Bil je svetla luč, ki žrtvuje sebe, da sveti drngim. In kaj naj tolaži rodbino?! Zavest, da iz groba požene cvetje, da v srcih vseh Drnžmirčanov in Šoštanjčanov tudi zagori svetla luč narodnosti, ki je tako lepa sevala v srcu blagesa g. Tajnika — luč, ki bo žrtvovala sebe, da bo vzgojila deco v narodnem duhu. Pokojniku blag spomi! Resen predlog in nasvet vsaki gospodinji, ki želi napraviti iz žita okusno, dehtečo, a vendar po ceni kavo. Tej zahtevi odgovarja v popolni meri zrnati kavi po okusu najbolj slična ..Fponcbova Perlrž, znamka :Perlro:" Uvažujte, cenjena gospodinja, navodilo, ki se nahaja na vsakem zavitku. Dobi se povsod. gplEE stESII: Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 E 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, ptiljevega fi K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pub 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 443 dobi franko. 50-21 Zgotovljene postelje 1* gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nai:kir.ga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K: napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K. 12 X, 14 K. 16 K ; zglavniki 3 K, 3 K 60 h. 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13"—, K 14-70, K 17 80 in K 21"—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 450, K 5"20. K 5"70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka. K 12'80. K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za nengajoče se povrne denar. 8. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češke. Bogato ilustrirani ceniki zastjn; v t'.a; ■ BBQ □ no B B ■ B B B B B B B Bi ZVEZNA TISKARNA V CELJU. "2 O o ® p? S. 3 d er "" s e 33 C. 0< m s P a 1. f" o tO • s tO -S Brzojavni naslov: Zvezna tiskarna Celje. Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlasalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. »a d e b BI b b a a b B B H B ,a a B Lastna knjigoveznica. ■Bw B ■ ■ ■ c« a» X3 Qi -X. iti (O L_ 03 Xj »s O ai — ■*-> >M* > ra «9 «3 CS jsč SZ ca iti 2» k. m 03 je o s— C -C3 09 E co 03 o ea. O O la & h* > Vi •H «9 c —m 09 03 t— si. '5 te 09 o g a> co U. C3 « i— S w o su -m m CO C Slavno p. n. občinstvo se vljudno opozarja na veliko zalogo na novo došlega modnega volnenega blaga za obleke, bluze itd. — Krasne novosti za jesen in zimo. Postrežba solidna! Svoji k svojim! Ugoden vir za nakupovanje darilMiklavža © OOOOOOOO OO O> i Ivtam F&^KaIi' stavbeni in umetni ključavničar, 1 Veto if vPvti^ vodovodni instalater (Poljska ui. i4> S Celje. se priporoča za napravo železnih ograj. vrat, oken. stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Bruckeri-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteže. Vse po dnevnih cenah. 105 48-38 Celje* Nič več beganja kadilcev cigaret OTTOMAN «er so glasom razsodbe upravnega sodila na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. 335 52-32 Najstarejša narodna manufahturna trgovina Karol llanič Celje, Narodni dom. Na debelo in drobno! Točno in sol. postrežba! Aelika zaloga barhenta ln flanela v najnovejših krasnih vzorcih; ravnotako bogata izbira belega barhenta za spodnje obleke po izjemno nizkih cenah. Za gospode so došle krasne angleške novosti! Vedno na novo: modni svileni In volneni robci, kravate, stezniki (moderci), perilo za gospode in gospe po nizkih cenah. Krojači in šivilje dobivajo poseben popusti 1 Avstr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48. pegistrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pm CE1JU sprejema druge ali hranilne vloge od vsakega, je član xa-in jih obrestuje nepretrgano, to je ne od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga po pet od sto 5% Hranilne vloge drugih denarnih zavodov sprefema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Pisarna je v CeJja, Rotovška ulica št 12 XXXXXXXXXXXXXXX Uradnje se vsak dan razun nedelj ln praznikov od 8. 12. ure XXX dopoldne. XXX hude rane. Zatei svetuje, vsako tudi naj- igadelj se svetuje, manjšo ranitev pokriti s pr&Vim srecfefvortl in 'jo tako obvarovati pred kompliciranimi vnetji. K temu se mbra uporabljati le kako zanesljivo antiseptično sredstvo. Kot tako je dobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner-ja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, katero pomaga pri zaceljenju ran prav izvrstno. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Jož. Kovačič, Dobova: Plačano do 31. dec. 1912. — Ant. BI., Silberberg: "Vi imate sedaj list plačan do 31. nov. 1913. LISTNICA UREDNIŠTVA. Veržej: Glede dopisnika onega dopisa se motite, pa tudi niste Vi tam mišljeni. Za smeh itt K?a!*H čas. Miroljuben izletnik je po nesreči zašel v krčmo, kjer je kmalu nastal med fanti pretep. Izletnik je bežal, a predno je prišel iz hiše, so mu pretepači dva zoba izbili. Ko je stvar prišla pred sodišče, je obtoženi pretepač Matevž Klada ogorčen vzkliknil: Kaj pa hodi tak gospod v krčmo, če nobenega špasa ne zastopi! Župnik: Sramota! Kako ste mogli tako daleč pasti. Največji šnopsar ste v celi fari. Kdaj ste pa začeli šnops piti? Kmet: Takrat, gospod župnik, ko ste mi ga vi plačali, da sem pri volitvi z vami glasoval. i ■ • — Kaj ste pa tako zlovoljni, gospod kolega? =K'aj bi ne bil. Domače sitnosti. Ali vas vaSa žena nikoli ne razjezi? — Nikoli! = In otroci vam ne delajo nobenih skrbi? — Nikdar! = Kakč je to mogoče? — Prav lahko — jaz namreč nisem ožcnjen. • Ubog zakonski mož, ki mu je kruta usoda dala hudo ženo, je narekoval notarju svojo oporoko. Ko je vse pravično razdelil, je tekel: Prosim, gospod notar, naj zapišejo še zadnjo mojo željo: Jaz hočem biti pokopan ob desnem zidu pokopališča, moja žena pa naj bo pokopana ob levem zidu. hiša $ Jrgoipo ter vsemi pritiklinami, lepim vrtom ža zelenjavo in velikim dvoriščem se po nizki ceni in ngodnimi plačilnimi pogoji takoj proda ali da v najem. Trgovina se nahaja 10 minut od mesta in je blizH večjih tovarn. — Vprašanja pod „ii. SO" na upravništvo ..Narodnega Lista" v Celju. 7,18 3-1 I .I.M , .1.1 Mala oznanila. i;m T •• tat i i' !•<,( ,x 1,1.5, Ic tLjrvoi Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. ===== II 900 kron |I Vam plačam, če moj zatiralec koreninic ,Ria-mazilo' ne odstrani vaših kurjih očes, bradavic, roženice v 3 dneh brez bolečin. Cena 1 lončka z garancijskim pismom vred 1 krona. Ke-meny, Kaschau, I. Postfach 12/227 (Ogrsko). 512 30-15 je dobro ohranjen glasovtr po nizki ceni. — Naslov se izve v upravništvu »Narodnega Lista". 655 Odda se v najem trgovina in gostilna v novo zgrajenem „Llaninskem domu" v Doliču tik okrajne ceste na najboljšem prostoru (tudi vsako posebej). Lokali so krasni in veliki. Zglasiti se je v šoli (pošta Mislinje.) 671 3-2 Prve vrste življenska zavarovalnica nudi vestnim in prizadevnim gospodom, ki zasigurajo uspeš i o akvizi-torično sodelovanje, priliko, doseči dobro plačano mesto. Obširne ponodbe samo od resnih zanesljivih reflek-tantov pod „Ausserst Kon-kurrenzfahige Einrichtun-gen" na anončno ekspedioijo Bd. Braun. Wien I. Roten-turmstr. 9. 644 5-5 Prodam malo posestvo, '/< ure od trga, 2'[2 orala zemlje, hiša, hlev. škedenj, lepe brajde, sadni vrt, na veselem kraju. 3000 kron. Franc Jager, Sv. Rozalija p. Sv. Jurij ob jnž. žel. Učenca, ki ima veselje do mizarske obrti, sprejme takoj Josip Vračaj, mizarski mojster, Rajhenburg. 699 3-2 Hiša za eno rodbino ob okrajni cesti, obstoječa iz 2 velikih sob, 1 male sobe, velike kuhinje, jedilne shrambe, z lepim so-čivnim vrtom, z veliko drvarnico in hlevi za svinje in perutnino, se takoj po ceni proda. 716 3-1 Oddaljena je 10 minut od Celja in 11 let davka prosta. Vpraša se na Glavnem trgu št. 9 v Celju. Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica štev. 3. delavnica čevljev najfinejših in naj-za gospode, gospe čevlje s podplati Tudi ogromna Prva največja zaloga in priporoča svojo veliko množino modernejših zimskih čevljev in otroke. Dalje pristne lovske iz plufovine, gamaše in galoše. izbira klobučinskega blaga. 710 2-1 Stanovanje s 3 malimi sobami in kuhinjo v Rotovški ulici v Ceiju se ^a ugodno ceno odda* toda le, mimi stranki. Vpraša se v pisarni odvetnika v npožini od kg naprej, po 12—;28 yift^rjey kg, proda ,Q(Mfc» posestnik v Tolstemvrhu p. Guštanj (Koroško). 715 2-1 y Gozdarski pes (For&thund) je naprodaj blizu Celja. — Več se izve v upravništvu ..Narodnega Lista". 708 3-1 5 kg poštni zavoj za 3 K 70 v franko po povzetju. Mali stroški, ker nimamo potnikov in vodno silo, zato cenejše. • tt . Hrm.rr Prva gradliška žitna pražarna v Gradlici 711 pri Kraljevem dvoru n. L. (Češko). 5-1 Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu in častiti duhovščini iz Celja in okolice vljudno naznanjam, da sem preselil ,11 i* >JH. '.o-r«.-! nr ivSo.-jr. |s slikarsko in pleskarsko obrt iz Graške ceste št. 8 na GraSko cesto it. 43 (mesto Gradec, „Stadt Graz"). Potrudil se bodlem tudi zanaprej vse cenjene stranke popolnoma zadovoljiti. — Prevzamem vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, gledaliških odrov, črkoslikarstvo na steldp, les itd. Priporočam se za obilna nadaljna naročila l i f- v v* n, r.-. .'■■> i-« II .» 'Iftp T Viktor Bevc, Celje 90 mf *a P- n- 49-42 -»i r Krasno obstoječe iz 4 park. sob s pritiklinami, sočivnim vrtom odda se v vili dvor" Ljubljanska cesta štev. 19 v Celju. " Vprašati je pri Josipu Berk, knjigovodja Posojilnice v Celju. 709 1 i07 njoon: : _ na ženske ln sukno za moške obleke ladnje mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna _ R. Stermecki v Celju. Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto. 4 K najmanje na dan, a tudi mnogo več si lahko zaslužijo, marljive, poštene osebe, ki se hočejo pečati s prodajo raznovrstnih reči in ljudskim 690 zavarovanjem. Pojasnila daje 3-3 Zinauer & Co., Sv. Jakob v SI. gor. Pozor! PozorI Lepa, popolnoma nova, enonadstropna v Celju, še 12 let davka prosta, se takoj po izvanredno ugodnih pogojih proda. Naslov pove upravništvo „Narodnega Lista". 7075-1 _________ V najem se da tako] hiša zelo moderna, enonadstropna, s 7 sobami, 3 kletmi, lepim vrtom in hlevi. Zelo pripravna za trgovca. Zraven še lahko stanujejo drugi obrtniki ali peb-zijonisti. Hiša je v trgu tik cerkve in železniško postaje Št. Jur ob jnž. žel. — Naslov se izve v upravništva tega lista. 687 3-3 Pozor! 678 -4 Pozor! & »v? Graška cesta tsa Ccljč 653 Krožna cesta priporočata svojo bogato zalogo vsakovrstnih igrač ter daril ?a Miklavža po najnižjih cenah. na prp^laj, 25 minut od mesta Celja; ena je nova hiša s pe- 'Ti, ■■■".' ■)■ nas it . ' (i ■• s- ii;iji ifflž ■ .it. tirni sobami, kuhinjo, kletjo, gostilniško koncesijo in trafiko; pripravna je za trgovino; druga hiša je s tremi sobami, kuhinjo, dvemi kletmi, v dobrem stanju, z gospodarskim poslopjem, štirimi orali zemljišča v lepi ravnini in lepim sadovnim vrtom. Pojasnila daje:' ik --»i*wa.fi! m a i * m Hranilnica in posojilnica t St. Pavlu pri Preboldu registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, naznanja, da se je zaradi velikega prometa sklenilo zavod razširiti in povišati obrestno mero za hranilne vloge na čistih 5 brez vsakoršnega odbitka. Hranilne vloge se sprejemajo ob uradnih dneh t. j. vsako nedeljo dopoldne od vsacega, če je ud hranilnice ali ne. Naložen denar se izplača vsaki uradni dan brez odpovedi ali večje svote z maločasno odpovedjo. Št. Pavel pri Preboldu v Savinski dolini dne 25. novembra 1912. 700 2-2 Načelstvo in nadzorstvo. Najlepša luč je briketid luč, ki jo dajejo sobni briketid aparati. Od teh še imamo nekaj v zalogi in jih oddamo po jaho znižani ceni in tudi na obroke. Priporočamo nadalje tudi raznovrstne druge acetilenove aparate in svetilke po najnižjih cenah in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Zahtevajte cenik. 691 Zastopniki se iščejo. 3-3 Fr. Zinauer, Sv. Jakob v SI. gor. Franc Strupi © Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih 50 del! 51-49 Na debelo! Na drobno! Novo ! Novo! Novoletne šaljive karte kakoršnih dozdaj še ni bilo. Vsaka karta je nepresegljivo Šaljiva in senzacijooalna. Vsaka, tndi najmanjša pošiljatev je dobro sortirana in vsaka karta je v knvertu. Sa^ o mi imamo edino razprodajo. Zastopniki za vse kraje se iščejo. 10 originalnih vzorcev se pošlje za 75 vin. 25 izvodov 1 K. 50 izvodov 1 K 75 v. 100 izvodov 3 K. Povzetje 40 vin več. Tudi znamke vseh dežel se vzamejo. Habigborst & Co., Bochum i. W. (Postschliessfach 149.) 657 8-5 Ne izpostavite se IjO — mazilo mazilo Im To ob I ■ bo loči r ™ 1 miči pj nevarnosti, da bi Vam iz male vsled nesnage nastala težko lečljiva rana, in pokrijte vsako rano skTbno s priznanim obvezilom. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. 1 pušica 70 vin. Proti predplafiiln K a-16 se poSljejo 4 pnšioe, za 7 K pa deset pušic poštnin« prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije Pozor na Ime Izdelka, izdtilot atelja, oeno ln varstveno znamko. Pristno Je po 70 v. Glavna zaloga B. Fragner, c. in kr. dvorni dobavite!) lekarna „Pri črnem orlu" Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice St. 230. V Uelju v lekarnah M. Rauscher, Oto Sohwarzl itd. Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske. Proda se zaradi preselitve takoj hiša z dobro idočo trgovino blizu 3 tovarn; plačilni pogoji agodni. — Pisma poste restante it. 10. Celje. 706 2-1 Loterijske številke. Trst, 30. novembra 1912: 43, 36, 78, 17, 45. Line, „ „ „ 31, 37, 7, 59, 8. Hiša na Vranskem tik farne cerkve, s tremi sobami, kuhinjo, vrtom za zelenjavo, lepim sadonosnikom, pripravna posebno za penzijonista ali rokodelca, se po ceni proda. — Pojasnila daje trgovec FRANC KRAŠOVIC, Št. Jur ob Tabora. 713 2-1 Odvetnik dr. Iu. Zobukoušeh le otvoril pisarno 7u v Šmarju pri Jelšah. " jmje-SisslM posojilu v izirjf bode obrestovala vloge na hranilne knjige ^ —— počenši s 1. prosincem 1913 po o brez vsacega odbitka. — Obrestna mera od posojil se zviša počenši s 1. prosincem 1913 na 705 2 1 Načelstvo. 3S2ZB382ZB3^ 1860 TPA.PSVI: rCllETEP6yPft pet* Nepotvorjeno samo, če je n podplatu odtisnena letnica osnovanja 1860 z gornjim znamenjem. 0 o&*SsYX ets V* -^.b. - Dnevna proizvodnja tvornice 60.000 parov. Edina glavna prodaja: Messtorff, Belin & Co., Dunaj I. — Dobivajo se v vseh boljših, modernih trgovinah s Čevlji. ess 103 Razširjena na nouo opremljena trgouina Lovro Petovar priporoča svojo veliko zalogo vsega špecerijskega in železnega blaga, moke, vsakovrstnega usnja in podplatov, najraznovrstnejšega blaga za ženske in moške obleke, platno, tople srajce, rute itd. — Kupi vse deželne pridelke po mogoče najvišjih cenah. 621 10-5 Dobro blago, nizke cene, točna postrežba! Trsničarji, pozor!! Rožje Riparia portalis I. vrste za cepiti imam več tisoč naprodaj; kupim pa ali za rožje zamenjam več sto cepljenega trsja beline ali javorča in cepljene izabele. — Sim. Potočnik, posestnik, p. Žetale pri Rogatcu. 684 3-3 Gostilničarji, drnštVa pozor! 689 3-3 Velik postranski zaslužek Vam donaša pa-tentovano sobno kegljišče s krogio in pištolo; kegljišče je 150 cm dolgo in se lahko postavi na vsako mizo; igra se lahko 33 raznih iger, razvidnih iz priloženega navodila. Za zimo najbolj primerna zabava. Cena samo 40 K, plačljivo tudi v 3 — 4 obrokih. Edino zastopstvo za Spodnje Štajersko pri Zinauep & Co., Sv. Jakob v Slov. gor. Zahtevajte cenik. Zastopniki se iščejo. I Rastlinska ^destilacija „R A j ECKI" g§ Ivan Gater y Celju §f§ vas postreže pr> znano povsem najugod-g§ nejše pri nakupu vseh vrst likerjev >24i iu žganja. 42-39 §§ Špeeljalltete: „Radecki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni [y. likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Hi Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. 605 20-10 Citaj! Rastlinski eliksir j je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastai ele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in po-11 spešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter jači in krepi ves ži»ot Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanic in za-hvalnic. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska. Prejela sem vaše steklenice, ker mi dobro delujejo, prosim, pošljite mi še tri velike steklenice „ Rastlinskega eliksirja". Frančiška Potočnik, Kavče, p. Velenje (Štajersko). '' 3 rel. ali 12 mal. steklenic franko vsaka pošta 5 K 20 vin. 6 a a 24 „ „ „ „ „ 8 „ 80 „ 9 n n 36 „ „ „ „ „ 12 „ 80 „ Dobiva se samo pri meni. Prosim točno adre-sirati. Lekarna k Spasitelju, Koprivnica, (Hrvatska). Prva južnoštaj. kamnoseška industrijska družba v Celju Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita i. sienita. Nova ulica II, zraven slov. šole. Edino nar. kamnoseško podjetje. so Lastniki: 12-12 Rob. Diehl, Ant. Kolenc in Fr. Strupi. Izvrševanje :: vseh cerkvenih stavbenih del s strojnim obratom. Darujte Ciril-Metodovi družbi! šivalni stroj 20. stoletja Kupujte samo v naših trgovinah ali po naših agentih. SINGER Co., akc. dr. za šivalne stroje Celje, Graška c. 33; Maribor, Gosp. ulica 32; Slov. Gradec, Glavni trg 46. Svarilo pred zamenjavami! Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" po-nujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojev v konštrukciji, uporabnosti in trpežnosti. 31 -12 Na vprašanja vedno zaželjeni odgovor. Vzorci za vezenje, gačenje in Šivanje gratis in franko. Nagrobne Z- vence 5 y raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) V Celju. 27 12 12 Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje nis Sil R. DIEHL, zganjamo, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i«, domačega koniaka. m m K3B m B H S! H m Rezervni fond K 322.522 95 stanje ™ Unoi ntrnHflCflt A TmrcnRlA lotA ras Lastno premoženje K 503.462 49, vplačanih deležev K 117 660, ^ MdlUlllUCbClU UpidVllU IGLU. Bi zadružnikov čez 3.000. B B POSOJILNICA V MARIBORU Y LASTNI HIŠI Y NARODNEM DOMU. Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižne po 41/4°/o in &V2°/o, v tekočem računu po 47«% oziroma po dogo>oru. — Rentni davek pl-cuie posojilni«a sama. — Posojila daje: na hipottkami kredit in 1 zastave vrednostnih 1 st. n oziroma krijiž c po 51/4%. na hipotekami kredit s poioštvom po 53/4%- na osebni kredit po 6°/o- Eskomptuje menice ter daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem računu. 58 12-12 m BflBBBBBBBBBBBBBBflBBBIflB B 519 18-16 včtffioifeiižijboljšo tn najcenejšo prailko z imenom , »Slovenska Pratika" za katol. ljudstvo ir 37. letnik -jm Varstv. znamka Sv. ZtUMM tvrdka: «LEINMAYR M ttttffcifc V LJUBI JANI. lUTb malisno sttspo, suhe gobe, vinski k j * i. nipi cr.« Fi a« kamen, med v satov|u, satovje, VOSek. jabolka namizna in hruške za mošt; ■ w«wh| j v;nfitL BlilUlH tw£> ffnr fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, veletrgovina Antan Kolen č, Celje, Graška cesta 22. 554 52-13 == komisijska trgovina s hmeljem = liorimnerK Mestna Hnlfeljkrna št. 6. se priporoča k. (it - : t, v il * ,v*>) »O ■ V ,\-> , t\ ža prodajo hmelja po kolikor mogoče najvišji diieVrii mi. ileelna postrežba. 513 20-17 kularitni pogoji. promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje idolf Bursik v Celju zmerne. Postrežba točna Edino pristno ■ to ' o 189 44-41 varstveno znamko »rjeva voda za zobe najboljša ,Se, $9,f^ povsod. Steklenica 72 vinarjev. sresasa« > >9 O £ «0 il 52 it nI čisto sveže rozine, grozdice, cvebe, mandelne, lešnike, orehe, kakor tudi čitrohat, cedri, pignoli, mak, sploh vse južno sveže sadje, priporoča po nizki ceni Ivan Haviiikar, Celje ---------- Graška cesta št. 21. Na drobno. Na debelo. Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalee in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Svoji k STojim! XI v Ljubljani priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pito 136 y sodčkih in steklenicah. 47-44 ti UM t-fl« &ffft* Darujte za sklad! -5—m—zv—m—n a »—ts—m a Največja trgovina in velilifinslti zaloga ar, zlatnine, S srcbrnine, verig, iihanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in di^giii kamni. 68 61-47 ■ JL jtiiimjrn-m im* fig ;»Jft && ' 4 * _ "'i, s Za ženine n nevest ce porocr j ?prstane ei r k ^J11!'""* *" vanjska darila po najnižjih cenah. J ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov Itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! s m k Mjfci 1 R.Salmlč, Celje, * ^__... _ „.„ M fc, _ »JA. u. M. II. ■ i II — -»-«.-»' 11 —1 . II «11 .........* " iMI^g^. ■ ■■■IRIIflBIBflIBBVBIRBlIBBHBffiSBISBIDESiBBRSIBBBIIIIII i ^-s—t-TK—ns—nr??:-B—s—s—7! M k ■ k : ■ a a BI ■ a a i 8 ibhehkaesss srar i * & & v gg Južhoštajerska hranilnica v Celju m v Narodnem domu. m— prejema hranilfe vloge vsak delavnik od 8. do!2. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 '/< °/o "^PV od dneva po vlogi do dneva dviga $„.r__________ ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitaln. Rentni davek pladnje hranilnica Jarria ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraj}: Šoštanj, evnlca, Šmarje, Gornjigrad In Vransko In rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-35 ——,., —...—■■ i —ai-:-------m—i i t— ■ ■'........■ F TAosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, -L' za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Mi j-- am Hrti zm __