GLASBENA MATICA V LJUBLJANI.
V ponedeljek, dne 16. oktobra 1922, točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union
KONCERT
pod vodstvom konservatorijskega ravnatelja
MATEJA HUBADA.
Pri koncertu sodeljujejo: g. Julij Betetto, operni pevec (bas), ga. Dana Golia-Kobler (klavir) in pevski zbor Glasbene Matice.
SPORED:
1. Lajovic: a) Bolest je kovač,
b) Pomladni spev, mešana zbora.
2. a) Dev: Svatba na poljani,
b) Kimovec: Izgubljeni cvet, mešana zbora.
3. Korngold: Pesem Pierota iz opere „Mrtvo mesto“ za
bas-solo s spremljevanjem klavirja.
4. Adamič: a) V snegu,
b) Ce ti ne boš moj,
c) Ne maram tebe, mešani zbori.
ODMOR.
5. a) Wolf: Spev Weylin,
b) Michl: Pevcu,
c) Hermann: Trije potniki, pesmi za bas-solo s spremljevanjem klavirja.
6. a) Hatze: Oj Lazare,
b) Hatze: Cergo moja Cergice,
c) Andel: Anko Ančice, narodne pesmi za mešani zbor.
7. a) Mokranjac: Kozar,
b) Binički: Divna noči,
c) Mokranjac: Rukovet srpskih narodnih pesmi (More izvor vode), mešani zbori.
BOLEST JE KOVAČ.
Preve1: Fr. Finžgar.
A. Lajovic.
Bolest je kovač za moje srce.
Na njenem ognjišču mi strast gori.
Vedno strašni vihar v žrjavico srca divje sopiha in grozne plamene pali mi besno.
Bolest pa nevsmiljeno kuje srce, dokler trdo ni kakor jeklo kaljeno.
Dobro kuje bolest!
Ne stare vihar in mraz ne požge in rja ne sne, kar bolest je skovala
oooooooo
Prevel: Fr. Finžgar.
POMLADNI SPEV.
Ko vijolice spet zacveto, k cvetju tožno zaželi srce. Moji duši je tako sladko, kot rodilo bi se v njej nebo, moji duši je tako sladko, ker stezice moje rožice krase, k cvetju tožno zaželi srce.
A. Lajovic.
Blažen hodim mirno sred livad, moje duše sanje so z menoj.
V meni spev se dviga lepih nad, moje srce pije kelih zlat, ki iz cvetnih čaš ima sladak napoj. Sanje moje duše so z menoj.
OOOOOOOO
C. Golar.
SVATBA NA POLJANI
O. Dev.
Na poljani se v nedeljo svatba pir piruje, žarni rdeči mak se ženi, s purpalo svatuje!
Oj to rajsko je veselje — svatovščina živa;
slak na suhem ovsu jezdi, s kelihom napiva.
Sinja rž se ziblje, klanja, črnil je bas privlekel in škrjanček s'*at zavriskal v zrak se opotekel,
IZGUBLJENI CVET.
S. Gregorčičeve.
Sinoči je pela ko slavček ljubo, zakaj pa je danes rosno nje oko? Sinoči cvetoča, rudeča ko kri, zakaj pa jej danes obrazek bledi ? Imela je vrtec, oj vrtec krasan.
Dr. F. Kiinovec.
Ko davi je vstala, bil cvet je obran. Oh cvetje je rahlo, čez noč se ospe, a žal je še meni, po njem o dekle! Tja doli po polji pa stopa nekdo, on cvet je potrgal, zdaj uka glasno.
MRTVO MESTO.
Poslovenil
S. Jenko.
Narodna.
Narodna.
Petruška.
. . . Vse kar kraljica mu veli zvesti Pierot rad stori . . .
Vse želje v veselje streme mi nazaj,
ah, v plesu sem našel, sem zgubil svoj raj.
Ah, v plesu, kjer R<.n
je v luni ognjen
priznal mi nje modrih oči sijaj,
priznal nje tr pet glasu:
ostani, ne pojai od tu
obva'i si srečo, domači svoj kraj
vse želje v veselje streme mi nnzaj.
Čar mi daljave v duši je ogenj zažgal, čar me je plesa vabil, glumec postal Zdaj krasno dohitite v solzah jo poljubite.
Beda, glad, sreča slaj je usoda glumca vekomaj.
Vse želje v veselje streme mi nazaj.
V SNEGU.
Hribi še beli so, rože še ne cveto, kmaP bo pomlad prišla, lože bo slicala.
Samo moje srce, žalostno bode še, zanj več pomladi ni, zanj več veselja ni.
OOOOOOOO
ČE Tl NE BOŠ MOJ . . .
Če ti ne boš moj, pa nobeden ne bo, pa me ledik nesite v to črno zemljo.
Ta črna zemlja bo pa postelj moja; tam bom tiho ležala jaz dekle sama
NE MARAM TEBE.
Ne maram tebe, k’ nimaš hiše svoje. Še polž ima hišo, le ti si brez nje. Poplačaj dolge, potlej pridi po mž. Pa hišeo sezidaj, da spati bo kje.
Korngold.
E. Adamič.
z. Adamič.
E- Adamič.
SPEV WEYLIN.
Poslovenil Albrecht.
Ti si Orplid, moj dom! ki v dalji sije;
z morja duhti tvoj solnčni breg meglo v višave in bogovom lice mije.
tl. Wolf.
Voda prastarih vali ljubko te dete božao; pred tvojim božanstvom kralji se klanjajo in te obkrožajo.
PEVCU.
F. Prešeren.	J.	Michl.
Kdo zna noč temno razjasnit’, ki tare duha!
Kdo ve kragulja odgnati, ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne!
Kdo uči izbrisat ’s spomina nekdanje dni, brezup prihodnjih odvzet 'spred oči, praznoti vbežati, ki zdaj me mori!
Kako bit, hočeš poet,
in ti pretežko je v prsih nosit’
al’ pekel, al’ nebo!
Stanu se svojega spomni, trpi brez miru!
Poslovenil Pugelj.
TRIJE POTNIKI.
Šlo potnikov je tro'e po cesti skozi mrak, z besedo to in to je: kvartajmo zinil vsak!
In prvi de v zavzetji:
»Pa morda za denar«? Oglasi pa se tretji:
»Za celi svet makar!« Najmlajši solnce samo kot maja dan vesel, je vrgel srce damo in z glasnim smehom del: »Jaz nimam druge želje, izbral svoj del sem sam, ime mi je veselje,
Juhej! Dovolj imam!
K. Hermann.
In drugi bled v obličje, govoril je za njim:
»Bahanje to za nič je, zase se ne bojim!
Ni .mar mi marsiktero in tvoje ne srce, glej križev desetero, jaz znam, jaz sem uorje!«
A tretji tiho zase je skrival zloben smeh.
Ozrl je na oba se:
»Do olj mi ial le teh!«
Z menoj gre kdor je potrt in moj uspeh je večen.
Triumpf As! Ker jaz sem smrt!
oooooooo
Srbska narodna.
OJ LAZARE.
Oj, Lazare, na vodi vozare. Pod gorom, pod zelenom, pod jelom, pod jasenom, s jasena osa kaplje, momcinia za kalpake, a curi za zuluve hej!
J. Hatze.
Čuvaj broda, ne prevezi kcga Pod gorom, pod zelenom, pod jelom, pod jasenom, s jasena rosa kaplje, momcima za kalpake, a curi za zuluve hej!
Sinoč nam je odbegla devojka. 1 od gorom, pod zelenom, pod jelom, pod jascnom, s jasena rosa kaplje, momcima za kalpake, a curi za zuluve hej!
»CERGO MOJA CERGICE.«
(Srbska narodna.)
Venac slave ciganske, porodica čila, na največoj studeni, kočoperna bila!
Kad zaveja snegovi, ja po snegu gačam, a kad sine prolječe, a ja se razbacam.
J. Hatze.
(Hrvatska narodna.)
ANKO, ANČ1CE!
Zn, zn, cincirlin, cincirlin, cin, cin! Haj, haj!
Oj, devojko, devojčice,
Anko, Ančice, dušo i sice, dodji do mene sedi kraj mene, dodji do mene, i poljubi me!
La, la! Ah,
što sam ti učinio?
Anko, Ančice,
A Andel.
dušo i srce, dodji do mene, sedi kraj mene, dodji do mene i poljubi me!
Ako sam te poliubio, Anko, Ančice, dušo i srce, dodji do mene, sedi kraj mene, dodji do mene i poljubi me! haj, haj!
Haj, haj! cin, cin!
KOZAR.
(Makedonska narodna.)
Ajdede!
Odtud ide ludo Mlado neženjeno,
Kapata mu od jazuvec, Opinci mu od rešeto, Pravo preči u selo Ajdede!
Cenile go seljani Bili malo bil’ mnogo, Cenile go kozara.
Ajdede!
Cenile go seljani,
Ajde, davaše mu goveda, Nece momče goveda, Davaše mu kozice,
Oče momče kozice. Ajdede!
St Mokranjac.
Birale go svi seljani,
Birale go za kozara,
Dadoše mu tri kozice.
Tri otera, dve doteia,
Pa se čudi, koja nema, koja de.
Popela se kozica Na dva, na tri glogovca,
Pade koza te umre,
Stade momče, da reve:
I.elele, lelele, kozice,
Moja vita rogušo!
Ci! ci! ci! kozice,
Moja vita rogušo!
Kad jo tebe nakormim,
Čebar mlako nadojim,
Te svi momci raranim.
Lelele!
D1VNA NOČI
St. Binički.
Divna noti, divna ti je draga moja.
Nad glavom joj se pero vije tiča noja, pod grlom joj niz bisera.
Moj biseru, grlo slače moj sečeru
SRPbKE NARODNE PESMI IZ STARE SRBIJE I MAKEDONIJE.
VII. rukovet
Mokranjac.
I.
More, izvor voda
izvirala,
of, more of!
Izvor voda i '.virala.
More nad izvorom moma stoje, of, more, of! na izvor se ogledala, sas lice se razgovara:
More leie lice, belo lice, cf, more, of! kak sam bela i rumena, ošte da sam črnooka?
Mere, pusta slika na Stojanku, of, more, of! zemala bi ja Stojana.
II.
Ajde, koj ti kupi kulanče to, koj ti kupi kulanče, haj!
Haj, haj, haj! kulanče to, de džidi de, kulanče to?
Ajde mi ga kupi, ludo mlado, ludo mlado
neženjeno.
Haj, baj, haj! ludo mlado, de džidi de, neženjeno Ajde, koj ti kupi svilen fustan, koj ti kupi svilen fustan? Haj, haj, haj? ludo mlado, de džidi de! neženjeno.
Ajde, koj ti kupi svilen fustan? haj, haj, haj? ludo mlado, de džidi de! neženjeno!
Oj! Sto li mi je, mila le majko i drago, mlad araniija, stara majko, da odam ?
IV.
Posejo dedo golemata njiva, iha!
danga langa, danga langa, golemata njiva!
Ej, gorom dinje, dolom lubenice,
Ej, navadi se,
Ergen momče mlado, iha!
danga langa, danga langa, dedova vunuka.
V.
Varaj, Danke, gizdava devojko! of!
Sedi Danka na visoki čardak, u ruči vu šimšir je gledalo.
Načešlja se Danka ogleda se.
Izgovara
Dankina ta strina. Varaj, Danke, gizdava devojko! varaj, Danke, varaj!
(J UMtIKM =.)