studijska biblioteka LJUBLJANA |ena (C. (L M hi ta« « Četrtek 16. februarfa, 1938, « Leto VI, pg-nmm »cm, Letnik LIRI Uat tzbafa rs» 9 mesece L 2T f, 6.50 več. - * p Urok o rti 11 ftlc«, lahva." ponedeljka. Naročnin*: m 1 mene L celo Veto L 73.—, ▼ tnoumetro m« 30 «t- — Oglaenine am. I mm proetore loveke in obrtne o£1*m L 1.—, at o smrt-1,50, oglase denarnih uvodov L 2—< prvi strani L 2— . ^ ^Jćž Uredništvo in npravniitvo: Trst (3), ulica S. Francerco d'Assisi 20, Te-ieion 11-97. Dopisi naj »e pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla-nmr'jt in denar pa npravništirti. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranc pisma s« ne sprejemaio. — Last, založba in ti»k Tiskarne »Edinost*. Poduredniitvo v G o r i c i : ulica Giosuft Carducci H. 7, L n. —- TaleL št. 337 Glavni te odgovorni urednik: prol Filip Peric. Oblaki na vzhodu Če so se izgovorile te ali po-flobne besede pred svetovno ,*ojno, tedaj je bil njih pomen |a*en v vseh ozirih: vzhod je pomenil Balkan, ki je bil stalno eastrt z gostimi oblaki neizvest-nosti. Po vojni pa se je v tem pogledu precej spremenilo. Raz-more na Balkanu so se nekako uravnotežile, nastale so tam mogočne države kot n. pr. Jugoslavija in Romunska, položaj je razčiščen v določeni smeri. Kakor pred vojno se su,er križajo na BaLkanu še vedno in zadevajo druga ob drugo skrajne ti-palnice interesov velii.ih držav, toda stvari so se v tem kotu Evrope v toliko spremenile, da se danes balkannke zadeve ne morejo več presojati z istim merilom kot pred vojno. Zato pa je pustila svetovna vojna za seboj drug- sistem malih drŽav, ki zavzemajo v evropski politiki podobno mesto kot predvojni Balkan. To so baltiške države: Litv% Letiška, Estonija, državice, ki so po neznatnem obsegu in istotako neznatnem številu prebivalcev nesposobne za samostojno življenje v pravem pomenu ta besede. Ze.to so bile že takoj v začetku svoje neodvisnosti pod več ali manj direktnim vplivom velesil. Predvsem prihajata tu v poštev Rusija in Poljska kot neposredni njihovi sosedi. O-gromni del težkoč, ki se pojavljajo po riškem miru med Rusijo in Poljsko, se lahko pripisuje dejstvu, da vodita ti dve državi sistematično borbo za pretežni vpliv nad novimi gospodarji obrežja Baltiškega morja. Kakor znano, ti hotela Poljska ustanovili takoimenovani «baltiški blok*, zvezo, ki bi obsegala pod njenim vodstvom vse omenjene baltiške drža -o in morda še Finsko. En sam pogled na zemljevid zadostuje, da postane jasno, da bi predstavljal tak blok za Rusijo nevzdržno stanje; ograjo, ki bi zastavljala pot pravemu razmahu njenega vpliva na vsem obrežju Baltiškega morja. Radi tega je nasprotje med Rusijo in Poljsko v tem oziru neizgladljivo. Kot kaže dosedanji razvoj dogodkov, ima zaznamovati Rusija več znatnih uspehov. Nevarnost ustanovitve protiiuske-ga baltiškega bloka je odvrnila in poleg tega je dobila popolnoma pod svoj vpliv najjužnejšo baltiško državo, Litvo, ono isto Litvo, ki* je bila še do pred kratkim s Poljsko formalno v vojnem stanju in ki je tvorila najvažnejši predmet zadnjega zasedanja sveta Družbe narodov. Ta država, oziroma vprašanje njenih odnošajev s Poljsko, je te dni zopet vzrok resnega vznemirjanja evropskih velesil. Dasi je bila v Ženevi sprejeta resolucija, ki proglaša vojno stanje med obema državama za končano, ni prišlo v celih treh mesecih še do nobenega stika med njima, tem manj seveda do rednih pogajanj za obnovitev normalnih odnošajev. Kljub posredovanju Družbe naiodov smo torej ravno tam, kjer prej, slej ko prej vztraja Litva na ctališču, da se mora razveljaviti sklep veleposlanike konference, s katerim je bila Vilna dodeljena Poljski, da je neobhodni predpogoj za obnovitev normalnih odnošajev med obema državama izpraznitev Vilne s strani Poljske in priključitev mesta z vsem ozemljem Litvi. Te dni si a bili izmenjani med varšavsko in kovensko vlado dve os*ri noti, radi česar je položaj ^opet nevarno napet. Samo ob sebi pa je seveda razumljivo, da je tudi ta novi od-r>or male Litve le posledica gotovosti, ki jo ima njena vlada, da lahko računa v vsakem slučaju na odločno pomoč Rusije. Že ob času zasedanja sveta Družbe narodov v lanski jeseni je dala moskovska vlada jasno razumeti, da smatra litovsko vprašanje za svoje vprašanje in da bo nastopila tudi z orožjem, Če bi se hotela izsiliti rešitev, ki bi bila v nasprotju z njenimi frateresL Kar se tiče Vilne, je stališče Rusije določeno že po zemljepisni legi tega mesta in njegovega ozemlja. S posestjo Vilne se Poljska globoko žariva med Litvo in Rusijo, tako da ta poslednja nima direktnih zvez s prvo. Radi tega je razumljivo, da bo eto rila Rusija vse, da doseže rešitev tega vprašanja v prilog- Litvi. Na drugi sftrani pa smatra Poljska stvar za končno veljavno rešeno, nobena poljska vlada bi ne mogla privoliti v odstop Vilne, najmanj pa sedanja, katere predsednik maršal Pilsudski, bi moral odstopiti z Vilno svoje rojtstno mesto. Vprašanje Vilne tvori torej slej ko prej nevarno bolno točko na evropskem vzhodu. Proračun ministrstvo za notranja zadere RIM, 15. V poslanski zbornici so bile včeraj razdeljene kopije proračuna ministrstva za notranje zadeve za poslovno leto 1928-29. Letošnji proračun se je v primeru z lanskim zvišal, kar se izdatkov tiče, za 5 milijonov 779.140 lir; če pa upoštevamo, da so se znižale oz. odpravile draginjske doklade nameščencem notranjega ministrstva in da so se skrčili tudi izdatki za druge postavke, predvideva letošnji proračun 43 milijonov 677.800 lir efektivnih izdatkov več nego lanski. Skupno znašajo iseLatki v novem proračunu 400,884.900 lir za osobje in trajni dodg, 346 milijonov 82.825 lir pa »a ostale stroške. StaBl!lžad]a Itre Zakonski osnutek o povratku k zlati valuti pred senatom RIM, 15. Po spominskem govoru za umrlim senatorjem Schiapparellijem, katerega je imel predsednik Tittoni, ter po odobritvi in o d glasovanju nekaterih zakonskih načrtov, je pričel senat na svoji današnji seji z razpravo o zakonskem osnutku, glasom katerega se ima spremeniti v -zakon kr. ukaz, s katerim je bila lira postavljena na zlato podlago. Kot prvi se je k debati o tem načrtu priglasil k besedi senator Schanzer, ki je v daljšem govoru opisal predpriprave za stabilizacijo lire ter podčrtal previdnost, modrost in zasluge vlade, kateri se je treba predvsem zahvaliti, da se je prehod k zlati valuti tako dobro obne-sel. Da pa bo usipeh popoln, je nadaljeval senator, je treba iz-vojevati še neko drugo bitko, bitko za znižanje cen in njihovo prilagoditev k revalutirani vrednosti lire. Da bo tudi ta bitka zmagovito dobojevana, morajo s primernimi žiFfcvami prispevati vsi razredi in vsi sloj L Zunanja trgovina RIM, 15. Vrednost italijanskega uvoza v preteklem januarju je znašala 1,571,545.201 liro, vrednost izvoza pa 1,021,523.007 lir. V januarju 1927. je znašal uvoz po svoji vrednosti 2 milijardi 48,328.931 lir, izvoz pa 1,177,771.098 lir. Skrb za umetnisako in arheološko bogastvo države RIM, 15. S posebno okrožnico je naročil minister za javna dela Giuriati načelnikom centralnih, deželnih in pokrajinskih uprav, naj z največjo skrbjo Čuvajo umetninsko in arheološko bogastvo države. Proti onim, ki se bodo pregrešili proti tozadevnim ukrepom, bodo po d vzete najstrožje mere. Perutninski zavodi RIM, 15. Ministrstvo za nacionalno gospodarstvo posveča veliko pažnjo perutninstvu, ki igra pri nacionalnem gospodarstvu države precejšnjo vlogo. Za po-vzždig te važne panoge nacionalnega gospodarstva fl bilo ustanovljenih odnosno se ustanavlja 33 vzornih pokrajinskih perutninskih zavodov, potom katerih se nameravajo razširiti plemena, ki prinašajo največ dohodkov. Kamen proti angleškemu kom-zalu ▼ Birani RIM, 15. Ker so nekateri jugo-slovenski listi poročali, da je bil angleški konzul napaden v bližini Tirane iz političnih razlogov — radi njegovega srbofil-stva — so albanske oblasti, ka- kor poroča agencija Radio Nar zi anale, odločno dementirale to politično tolmačenje dogodka* Neki kmet je zagnal v angleškega knxula, katerega je spremljal prefekt albanske policije, kamen po pomoti. VprtMe spoštovanja posodi) "Kaj pravi rimska »Tribuna* RIM, 15. Današnja «Tribuna» razpravlja v svojem urvodnem članku o vprašanju spoštovanja pogodb, ki predstavljajo po pisanju francoskih listov o priliki pose ta romunskega suaa- ^ njega ministra v Parizu osnov- * no načelo in geslo fcancoske 1 nanje politike in politike Male antante. «To geslo,» vzklika po na kratko omenjenem uvodu Člankar rimskega lista, «je zares lepo, a samo po sebi ne zadostuje, marveč je treba, da se tudi v resnici izvaja. «Vzemimo,» pravi rimski list, «na primer Albanijo. Za neodvisnost Albanije so na videz res jamčile pogodbe, toda v resnici je bila vedno ogrožena 8 strani sosedov, predvsem pa Jugoslavije potom patentiranega sistema neprestanih vstaj. Tiranska pogodba, ki je povzročila toliko hrupa, predstavlja garaacijo za albansko neodvisnost, to je za spoštovanje pogodb; saj je bila ta garancija kategoričao in javno obljubljena od Italije, edine velike države, ki je neposredno zainteresirana za mir na Jadranu, kajti ta mir je tudi »jen mir. Grožnja kršenja gesla o spoštovano u pogodb je tedaj obstojala, če je sploh obstojala, na strani neke države, ki je članica Male antante in zaveznica Francije, dočim je bila Italija, ki je to geslo srpet reeno in konkretno vzpostavila. «Oglejmo si,» nadaljuje «Tri-buna», «odnošaje in funkcije Male antante. Jugoslavija, ki je čLanica Male antante, ne ratificira nettunskih dogovorov, ki tvorijo dodatek k dogovorom m Italijo glede ureditve jadranskega vprašanja. Jugoslavija nastopa hladno napram Gnčiji, ki odklanja njene posebne zahteve glede Soluna. Jugoslavija izrablja macedonske vstaje ter postavlja Bolgarijo pred alternativo, da sprejme neenaki boj ali pa se ji docela podvrže. Prvo in drugo je v nasprotju s pogodbami, ki določajo, da je Solun grški, Bolgarija pa neodvisna država. Čeprav jo pretresajo notranje krize, se Jugoslavija, oborožuje in javno proglaša svoj politični načrt o slovanski ekspanziji od Jadranskega do Egejskega in Črnega morja.. Mar se more imenovati ta politika, ki ni nikdar naletela na resen odpor v Franciji, politika spoštovanja pogodb osnovnega načela Male antante ?» Nato dokazuje člankar, da je baš Mussolinijeva politika prežeta od spoštovanja pogodb, kar sta izjavila tudi grški in romunski zunanji minister, ki sta priznala miroljubni značaj tiranske pogodbe, ter pravi, da ponavlja vse to ne morda radi vzbujanja sumničenj, ampak spričo želje, da bi se ta sumničenj a odet ranil a in da bi se v mednarodnih odnošajih dosegel v»aj minimum poštenosti in jasnosti. «Vse balkanske države,» zaključuje rimski list, «so potrebne notranje stabilizacije, katero pa lahko dosežejo edino le s preudarno politiko. Dogodki poslednjih -štovainja pogodb dejstvo. Da se pa to in druga gesla uresničijo, je neobhodno potrebno, da si neka velika država ne prisvaja vloge varuha, za katerega brb-tom neka balkanska država lahko nemoteno deluje s svojo nemirno in požrešno politiko.« Španija se bo znova včlanila v Družbo narodov? 2 EN EVA, 15. V poslednjih dneh so pričeli tukajšnji politični in diplomatični krogi govoriti o ponovnem včlanfenju Španije v Družibo narodov. Da-Bi tajništvo Družbe narodov teh govoric doslej še ni niti potrdilo niti demenitiralo, se omenjeni krogi v«dno bolj zavzemajo zanje in napovedujejo, da Španija Se pred 8. septembra tega leta vetopi na novo kot članica Družbe narodov. ItalaftHin pogajanja mm sklenitev arbitražne pogodbe NEW-YORK, 14. Italijanski poslanik v Washingtonu De Martino je dobil iz Rima naročilo, naj prične razgovore e predstavniki vlade Zedinjonih držav, kateri se naj bi zaključili s sklenitvijo arbitražne pogodbe. Pogajanja se bodo pričela t bližnjih dneh. Sklepajo« po tozadevnih predhodnih izgovorih, ki jih je italijanski poslanik deloma že pričel, je američka vlada z veseljem sprejela italijansko ponudbo. Pred sporazumom med radikali In demokrati? Dr. Korošec bodoči notranji minister? BEOGRAD, 15. Po včerajšnji odklonitvi demokratskih pogojev & strani radikalskega kluba je- potekel ves današnji dan v precejšnji nervoznosti. Demokratski klub je imel sejo, na kateri je Davidović podal poročilo o svojih razgovorih z Vuki-Čevićem ter posebej poudarjal, da je raxlLkalski klub docela odklonil zahtevo po notranjem mi-niatrofcvu. Klub je brez debate sprejel poročilo Davidovića na znanje in mu je a tem izrazil zaupanje. Takoj po seji je odšel Davidović v ministrsko sobo narodne skupščine, kjer ga je pričakoval VukiČević ter mu sporočil sklep kluba, da vztraja pri svoji zahtevi po notranjem ministrstvu z doofcavkom, da odklanja vsako odgovornost za nedaljni razvoj dogodkov. Splošno se je sodilo, da so pogajanja med radikali in demokrati s tem Že definitivno zaključena. Po sestanku z Vuklčevićem je imel Davidović v predsedništvu demokratskega kluba konferenco a demokratskimi ministri, nato pa se je udeležil seje izvrše valnega odbora demokratske umije, na kateri je poročal o seji demokratskega kluba. V političnih krogih so se v tem času nenadoma razširile vesti, da Vukičević še ne misli popustiti, marveč da išče nove rešitve, ki bi omogočila kompromis med radikali in demokrati. Rešitev problema naj bi obstojala v tem, da bi zasedla notranje ministrstvo nevtralna osebnost, radikali in demokrati pa bi dobili pri notranjem ministrstvu po enega državnega podtajnika. Tem večjft je bila senzacija, ko se je izvedelo, da namerava Vukičević postaviti na mesto notranjega ministra dr. j a Korošca. Novinarjem, ki so ga ob njegovem odhodu iz vladnega predsedniš-tva navalili s tozadevnimi vprašanji, se je skušal spo četka izogniti in jim je enostavno dejal: «Dr. Korošec je bil že prej dober minister, pa bi lahko bil tudi sedaj.» Ko so ga vprašali, ali pomeni to, da je dr. Korošec že določen za notranjega ministra, je končno dejal: «Seveda», ter odšel domov. Tekom popoldneva se je ponovno sestal z David o vicem, kateremu je oficielno sporočil svoj predlog. Povodm tega je sklical Davidović za jutri ob 17. uri sejo demokratskega kluba. Na zahtevo nekaterih radikal skih poslancev je tudi Vukičević sklical sejo svojega kluba, in sicer za jutri ob 10. uri. Ob 19. uri je odšel Vukičević na dvor ter poročal kralju o položaju. Nato se je ponovno vrnil v viadno pred-sedništvo, kjer se je po daljši konferenci z radikalskimi ministri še enkrat sestal z dr.jem Korošcem. • Lord Asquith umrl LONDON, 15. Bivši ministrski predsednik liberalec lord Aspiith je umrl davi v svoji vili v Oksfordu. 76-letni politik je trpel že dalj (asa na srčni napaki, v poslednjih dneh pa si je nakopal Se vnetje sapnika, kateremu je tudi podlegel. . Iz vsega sveta in posebno Še is fcritaniskega imperija dohajajo pokojnikovim bližnjim sorodnikom sožalne braojavke. Kot izgleda, bo pogreb velikega angleškega politika veličasten in bo pri tem kralja Jurija V„ zastopal kak princ po krvi. Za Bsvtrallzacilo Avstrije Izjava češkega diplomata PRAGA, 15. Tukajšnji /list «Narodna Politika« je priobčil isnjave bivšega čehoslovaškega poslanika pri Vatikanu dr. Borr skyja glede načrta o nevtraliza-ciji Dunaja in Nižjega Avstrijskega. Na podlagi te nevtrali-zacije bi postal Dunaj sedež Družbe narodov. Po omenjenem načrtu bi se vsi ostali deli Avstrije priključili k Nemčiji. Za enkrat je ta načrt pač težko izvedljiv, saj je znano, da s« Francija, Italija, Jugoslavija in ČehosiovaSka, še vedno upirajo priključitvi Avstrije odnosno njenih delov k Nemčiji in bi v to vsaj v doglednom času tudi no privolile. Dr. Borsky pravi s svoje strani, da bi se dalo vprašanje nevtralizacije Dunaja in Nižjega Avstrijskega odnosno vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji rešiti za enkrat na ta način, da bi se proglasila vsa Avstrija za ozemlje Družbe narodov ter bi se na tak način v celoti nevtralizirala, toda le za dobo 20 let. Po preteku tega raadobja pa bi se že videlo, če je Avsftriji res treba, da se pri-ključi k Nemčiji ali ne. O tem bi seveda morale odAočati Družba narodov in velesile. Dr. Seipel odpotoval iz Prage PRAGA, 15. Danes je odpotoval iz Prage avstrijski kancelar dr. Seipel. Uliiarjl In nesreče Neurje na Tiranskem morju — Slabo vreme na Siciliji LIVORNO, 15. Iz Talamone-a poročajo, da se je v bližini obale potopila jadrenica «Anna Mt*.ria» iz Portaferraia, ki se je dolgo časa brezupno borila proti silovitemu viharju, ki divja na morju. Jadrenica je bila na-tovorjena s slamo. Posadka, ki so jo tvorili kapetan in nekaj mož, se je rešila v čoln in je vsa izmučena radi boja z elementi priveislala v Talamone. RIM, 15. Iz Mesnine poročajo, da je zadnji silni vihar, ki je divjal nad mestom in okolico, porušil štiri hiše in je nekatere druge tako zmajal v temeljih, da se ne bodo mogle več dolgo držati. Dež je tekom viharja uli-val kakor iz škafa in kmalu so bile vse ulice poplavljene. Opustošenja na Norveškem OSLO, 14. Neurje zadnjih dni je zahtevalo nad 20 človeških Življenj. Kakšnih sto oseb je bilo ranjenih. Več sto glav živine je poginilo. Okrog 200 zgradb je vihar zrušil. PooJirt na Ruskem MOSKVA, U. Nižji del mesta Kjančeva je poplavljen. Potoki in hudourniki, ki prihajajo iz gor, so prestopili bregove. Voda je poplavila kakšnih deset vasi. Mnogo hiš se je zrušilo. Poročila iz prizadetih krajev govore tudi o človeških žrtvah- DNEVNE VESTI ZtmDIifef In Mini davek v ajdovskem okraja Pišejo nam: V Času, ko goriški Mont kot novi naš davćni izterjevalec razpošilja davčne plačilnic® za leto lSS£iS, bo zanimala javnost davčna alikvo-tai, to je odstotna mera v razmerju s Čistim kataatralnKn denosom. V njej je obsežen državni davek z deželnimi in občinskimi doklada-mi. Ker so pa državni davki in deželne doklade v veeh občinah enaki, se v alikvotnih razlikah zrcali kritje občinskih poračunov in nam torej davčna alikvota daje merilo • za presojo občinskih' financ. Državni hišni kakor tudi zemljiški davek znaša letos 7.55S donosa, deželne doklade na zemljišča 2957», na hiše pa 9.91», dočim bi znašale povprečne občinske doklade na Vipavskem pri zemljiščih 25.57K, pri stavbah pa 7.45%. V naslednjem podajam celokupno alikvoto za posameene davčne občine, spadajoče pod ajdovsko izterjevalnico, okrajšano na tri decimalke. Davčna občina Hiš. dav. Zem. dav. Ajdovščina 23.220°/o 49.276% Col 23.087% 48.533% Črniče 25.141®/o 65.046% Dol-Otlica 23.128% 48.679% Gabrje 25.534% 67.293% Gojače 25.701% 69.281% Kamnje 25.256% 65.912«/o Lokavcc 25.388% 67.294% Rihemberk 26.333% 74.708% Skrilje 25.684% 69.266% Sv. Križ 25.309% 66.270% Šmarje 2S 405% 66 332% Šturje 23.132% 48 918% Ustje 24.335% 58 767% Vrtovin 25.662% 69 224% Vellke-Žablje 25.527% 68.513% Povprečni hi&ni davek je torej pri nas 24.75X, srednji zemljiški davek pa 62.70%; prvi je v vseh občinah skoraj enak, pri drugem pa se kažejo velike razlikei. ki gredo od najmanjšega 48.679% na Dol-Otlici, do največjega 74.708» v Rihemberku. Poznanje davčne alikvote pri nepremičninah ima predvsem svojo praktično vredaoat. Na stotine ia stotine slučajev je, ko imajo kupovalci vračati prodajalcem plačani davek za nazaj. Koliko sitnosti in težav je, da se med prizadetimi dožene pravično po v r ar-čilo! In vendar ga ni tako težko dognati; treba je le poznati kata-stralni donos na podlagi katastral-nega izpiska (nekdanje poseetne pole) in pa davčno alikvoto dotič-nega leta. Davčna alikvota je natisnjena na zadnji strani vsake izterjevalniške plačilnice, kata-stralni izpis je pa dandanes postal že tako vsakdanja in prepo-trebna listina, da bi si jo moral 2e davno nabaviti vsak posestnik. Rojstva, smrti in poroko v Trsta dne 14. februarja 1928. Rojeni: 11; mrtvi: 11; poroke: 4. iutes Verne G. Fr. Bevk nam je v nedeljski «£dinosti» napisal nekaj o slavnem potopiscu in romanopiscu Ju-l&s Verne-ju. Morda bi koga zanimalo o tem možu še nekoliko podatkov, ki tam niso bili omenjeni. Najbolj nas mora zanimati to, da Julos Verne ni Francoz, ampak — Poljak. Sicer Francozi tega še nočejo priznati, razna dokazovanja nam pa o tem skoro neopo-rečeno govore. Kavno letos, ko praznujemo stoletnico njegovega rojstva, so poljski časopisi prinesli nove dokazo o njegovem poljskem izvoru. Najbolj zanHniva je v tem oziru bila krakovska «Nova Reforma«. Po njoj je poročal tudi «Neues Wiener Journal» z dno 29. 1. 28. Celo amerikansko Časopisje z gotovostjo trdi, da je Jules Verne Poljak. Po teh podatkih je ime Jules Verne psevdonim Poljaka Juliu-sza 01s«jewicza, ki je bil rojen ne v Nantesu ob reki Loiaro na Francoskem, ampak v mestecu Plock (severozahodno od Varšave). Imel je štiri brate in tri sestre. Dva njegova brata sta dosegla visoko starost — 101 leto, oziroma 104 leta — in sta bila daleč okoli znana. Zadnji njegov brat Izidor je umrl 1. 1902. Jules Verne je bil dokaj mlajši od svojih bratov; po raznih domačih prepirih je zapustil dom in je čez Varšavo, Dunaj in Trst prišel v Rim — brez vinarja v žepu. Bistri 18-letni dečko si je znal hitro pomagati. Stopil je v stik s Poljaki v Rimu, posebno z mons. Semenenko, ki se je zavzel zanj in ga izšolal. Vernejeva korespondenca z duhovnikom Semen-kom je ohranjena in dokazuje, da je bil Jules Verne res v Rimu. In še nekaj bolj važnega dokazuje: da je bil Jules Verne res zmožen poljskega jezika tudi v pisavi! — Po raznih ovinkih je Verne — takrat še 01szewicz —■ prišel v Pariz in dobil službo na 'borzi, ki jo je pa kmalu zamenjal s peresom. Pretrgal je vso vezi z domom, odkoder je dobival le pisma polna graje radi svojih pustolovščin, in si nadel ime Verne, kar je prestava njegovega poljskega imena. (*cVerne» pomeni jelšo, poljsko «olcha».) Pravijo tudi, da je ohranjen akt cesarja Napoleona III., ki je dovolil, da se Poljak Juliusz 01szewicz sme imenovati Verne in mu podelil plemenitaški naslov. — V veliki enciklopediji «The World - Alma-nach» dobimo pod označbo Jules Verne pripisano: Jules 01szewicn rojen 8. 2. 1828. — Pristojnost in domovinsko pravico mu Je mo«to Nantes podelilo šele, ko je dosegel s svojimi Čudovitimi zgodbami ie precejšnjo slavo. Škoda, da je ar* hiv tega mesta ob požaru hiSe vee zgorel. Ta arhiv bi nam gotovo razodel skrivnost Vernerjevega izvora. Ako se Poljakom posreči dokazati, da je Jules Verne res njihov rojak, bo to že drugi Poljak, ki je po3ta! drugoroden pisateljfe kajti ! O. c EDINOST* V Trstu, dne 16, februarja 1*28. *nffte£kl pisatelj Josip Conrad J« tU Poljak Josip Korzenlowskl. G. Berk je naJtel veliko premalo iVernerjevih del, ki so poslovenje-ul Poslovenjea te «JLapitan Ha-tcr&SB, Mah. družba je ie po vojni Mala (Carskega »la». V »Slovencu* je kot podlistek izhajal in po-aneje v »aJotoi Ljudske knjižnice izšel roman «Otrok* kapitana Grairta*. Ta roman je nadaljevanje romana »Skrivnostni otok», ki gra je pa v slovenskem prevodu oskrbela in podala svojim Čitateljem «Edinost». Tudi njegov pr-jVi spes «Pet tednov v trakopkrvu« Je poslovenjen že davno. Se kot mladi Študentje smo se kar trgali ■a to knjigo. — Rad se pa pridružujem Bevkovi želji, na/ bi naSi prevajalci mesto raznih malovred-nih stvari raje prevajali Verneja, ki to v polni meri zasluii. Za list sam bi bila dobra prestava nje- rovih del naravnost največja re- lama. J- S—C. 2. STEV «NAŠOTA GLASA* je izšla in prinaša sledečo vsebino: Fr. Bevk: Skrinja s srebrniki; Fr. Magajna: Kresnice; Slavko Slavec: Tičarjev Tone; Janko Samec: V vinskem hramu (pesem); R. Dohmel-Fr. Bevk: Poto-čnice v kovačnici (pesem); K. Jerome: Dogodek v gostilni ob Temzi; Ive Mihovilović: Kraško ptiče (pesem). Kotiček za otroke: Ferdo Plemič: Kako da niso odrli Bufija na meh? in več krajših stvari. Ponk in vzgoja: J. B.: Kultura in potrebe; Lavo Cermelj: Makro-kozmos in mikrokozmos; Amund-sen na južnem tečaju; Iz dežele nemirov; A. Š.: Prvi prebivalci naše dežele; Gizela Majeva: O snubljenju; Ciril Drekonja: Jane« Laliarnar; Josip Bregant: Vpliv alkohola na otroka. Listek: Letni časi in zdravje; Odlomki iz književnosti; Knjige in revije; Naše slike; Brstje; Drobiž; Smešnice in uganke. Slike: Bernard StrozZf: Kuharica; Albert Sirk: Portret gosp. H., Kraške bajte, Kanal; Franc Mirt: Solnčni zahod. «NaŠ glas» izhaja v Trstu in se naroča na naslov: «Naš glas», Ca-sella postale 348, Trieste. — Letno stane 15 lir. žit »i trg. Cene pšenice so pri čVrsti tendenci za spoznanje višje. Domača pšenica neizprernenjena. Oves sledi tendenci pšenice in je ravnota-ko čvrst. Navadno blago stane L 113-115 vagon Trst. Povpraševanje minimalno. Koruza napreduje v soglasju z inozemskimi in notra-njeitalijanskimi tržišči. S strani podeželske trgovine ni beležiti nikakih novosti. Neprestani dohodi romunske koruze vplivajo na tendenco pomirjevalno. Tržiški trgovci zahtevajo sicer visoke cene, toda ako se pojavi resen kupec, so pripravljeni svoje zahteve znižati. Zadnje ponudbe na ti-žaškem trgu se glSi.se n-a L. 94—94.50 rinfuza vagon Trst. Ponudbe so pa tudi v ceni višje, toda konsumne akceptira rad. Cena romunske koruze za pomladanske mesece je nominalna. Povpraševanja nobenega. Oživela je kupčija za poletne mesece. Trguje se po večini le argentinska koruza, po kateri se pa pri nas radi navajenosti na romunsko blago lo malo povprašuje. Cene za junij, julij, avgust se gibljejo na bazi L. 84—85 franko vagon Trst. Krupna moka je pri L. 175—176 franko podeželska postaja ali Trst neizpremenjena. Konsum je običajen. Iz trlaškegi življenja Žalosten kex«e goslo-venskega pcaiocadaka Na tragičen način je predpreteklo noč izgubil življenje 381etni Nikolaj Surišič, rodom iz Vrgada v Dalmaciji, kurjač na jugosloven-skem parniku «Split», zasidranem ob pomolu št. 2 v prosti luki V. E. III. Okoli 24. ure se je Surišič hotel podati po nekem opravku na kopno. Ko je šel čez ozek, neograjen mostič, ki je vezal parni k s pomolom, je izgubil ravnotežje, padel v morje ter izginil pod vodo. Pomorščaki na krovu, ki so to za-zapazili, so takoj vrgli v morje par rešilnih pasov in vrvi, a zaman; Surišič se ni več prikazal na površje. Končno so pomorščaki skočili v čoln ter preiskali morje vse-naokoli; z drogi in kavlji so sku-ifcali doseči utopljenca, toda njihovo prizadevanje je bilo brezuspešno. Ker do jutra truplo ni prišlo na površje, je poveljnik parnika naprosil pristaniško po-veljništvo, da je poslalo na lice mesta potapljača, ki je končno nagel truplo nesrečnega pomorščaka, ki je tičalo pod parnikovim* trebuhom. Po oblastvenem izvidu so mrtveca prepeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice. Slaba kupil j a trgovskega potnika. Trgovski potniki so navadno prebrisani ljudje^ pa vendar so med njimi tudi možje, ki se dajo brez posebnih težkoč ugnati v kozji rog. Med te spada brez dvoma trgovski potnik Natale Marco-lln lz Trevisa. Predsinočnjim je mož, ki je prifel te dni po svojih opravkih v našo mesto, čakal na trgu LibertA na tramvaj, ko se mu približa neki moški, ki se mu predstavi za trgovca Karla Cirelll, stanujočega v ulici Ginnastica, ter mu ponudi ddbro kupčijo. Dejal je, da ima na pošti zavoj volnenega blaga za obleke, ki mu ga proda po izredno ugodni ceni. Toda, kar mu je bilo blago odposlano po povzetju, mora plačati znesek 860 lir, ki ga pa nima; manjka mu 400 lir. Mož je znal tako govoriti, da je naposled pregovoril Marcolina, da je pristal na kupčijo ter mu izročil znesek 400 lir. Nato ga je pretvezm trgovec naprosil, naj ga počaka r bližnji kavarni, Če6 da gre dvignit blago na poŠto in da se kmalu vrne. Marcolin je čakal in čakal, toda pretveznega trgovca nI Wk> od nikoder na spregled. Končno je mož z as umi 1, da je šel na limanice sleparju; o tem se je prepričal kmalu potem, ko se je podal v ulico Ginnastica in tam povpraJal po Cirelll ju. Pretvemi trgovec je bil na naslovu, ki gtf je navedel Mar-colinu, popolnoma neznan. Po tej žalostni ugotovitvi je naivnemu trgovskemu potniku preostala le skromna tolažila, da je javil dogodek policiji. V spremstvu matere je vfceraj popoldne prišel iskat pomoči v mestno (bolnišnico 15-letni Dudan Glavina, stanujoč v Lonjerju &t. 98; bil je ranjen od revolverjeve krogle na levi roki. Fant je povedal, da je okoli 14. ure našel v skednju svojega bratranca Frana Glavine, kateremu je pomagal nabirati slemena, star, zarjavel revolver, ki ga je seveda začel ogledovati z velikim zanimanjem. Pri tem pa ni ravnal dovolj previdno, kakor bi bil moral, kajti zdajci se je revolver, ki je Ml nabasan, sn-oCH, in krogla m je zapUUla Dudanu v dlan. Ko je daMl potrebno pomoč, ie bi! fant prepuščen domači oskrbi. Ozdravil bo v dveh tednih. Kar so v skednju prenočevali proejafci in tajci popotniki, le verjetno — m tako meni tudi Fran Glavina. — da je revolver izgubil ali poaakil kdo tamed njih. O-roflte je Mto ispečeno lonjerskemn ku čuvaju Alojziju Gom- — V ftnilf—jaftih plavžih se je včersi opeftdne ponesreči1 M-letni defcme Teodor Jteomiai, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni sg. St. B». Med detom pri žrj&vu aa levo noge iLed zobesta^kolesa stroja, ki so aaa aacahala lt cm dolgo ia preeej pMboko rano na ma« pod kolMMB. Po prvi pomoči, ki jo je dehti v rsMaean od del k* podjetja, je Ul ponesrečenec prepeljan v m satne boMMieo, kjer se tx> .viti kakih 10 dni. — Med delom v pomorski mehanični delavnici pri Sv. Soboti je 62-Ietsisnu delavcu Ivanu Cavio, včsraj pred pel dne hipoma postalo slabo; zgrudil se je na tla in ob-ležal nesavesten. Tovariši so mu takoj priskočili na pomoti in ga skuhali obuditi k zavesti, a zaman. Naposled je bil poklican na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki pa je zaasefel samo ugotoviti, da je ubogi starček že izdihnil; zadela ga je srčna kap. Vesti Goriške mestne vesti «Rižev dan» Trgovska federacija za goriško pokrajino sporoča: V nedeljo, dne 19. t. m. se bo po volji nacionalne vlade vršil «ri£ni dan», katerega namen je pokazati v pravi luči tako zelo higijenično in tečno hrano kot je riž. Vsi trgovci pokrajine bodo morali v izložbah razstaviti vse vrste riža za ta dan, v vseh restavracijah, hotelih, krčmah in gostilnah se bodo morale pripraviti riinate jedi. Trgovska federacija priporoča vsem učlanjenim in neučlanjenim trgovcem, maj sploh propagirajo, da se bo konsum riža povečal. Glas iz Vipavske doline. V naši deželi je bilo marsikaj, $esar ni več, a je potrebno, a je bilo marsikaj nepotrebnega in je ostalo. Pred vsem je to neka konservativnost in sebičnost, ki nas ne more -zapustiti. Treba je vzajemnosti, pomagati si moramo drug drugemu. Premalo se poznamo. preveč nezaupnosti je med nami. Poderimo te plotove, poglejmo si bolj v oči in spoznali se bomo, da smo kot člani ene same družine. 9 V naši deželi se ne pridela nič v taki meri, da bi se ne moglo kon-sumiratL Pred vsem tvori vinski pridelek oni važni del, ki popolnoma lahko zalaga celo deželo. Toda v kaki meri jo zalaga? Nagi gostilničarji pri tem mnogo greše. Oni gledajo nase in si škodijo, ker so starokopitni, na svoje sodežela-ne se ne ozrejo, čeprav vedo dobro, da povsod huda prede in morda še najhujše v vinorodnih kra-ijh. Koliko bi se nam Vipavcem lahko pomagalo s tem, da bi se pO gostilnah prodajal nafi vipavec? Koliko vipavca, kraškega terana in istrskega vina se popije v gornjem delu dežele? Le pojdi, dragi prijatelj po Tolminskem, Kobari-škem. Bovškem in drugod in videl boš, da vipavca malokje najdeš. Tam se točijo vsa druga vina, a našega dobrega vipavca muogi gostilničarji pa niti na poznajo. Žalostno je, da si znamo tako slabo pomagati. Vi, ki ne točite našega domaČega vina. nas puščate v obupu in bedi, da moramo sami prazniti sode, potapljati svojo bedo v vinu. Veliko odgovornost nosite na svojih plečih vsi gostilničarji, ki nimate v svojih kleteh naših domačih vini Sedaj kličemo prav resno tja gori do Predela: pomagajmo si vra-jemno! Konsumirajmo najprej domače blago! Vi Tolminci, Kobarid ci, Bovčani, Cerkljani, IdrijČani in drugi, točite naše vino, pijte našega vipavca, mi pa bomo jedli vaše maslo, vaš sir, vašo skuto, vaš krompir, če nam ga zmanjka, pili bomo vaše mleko in kar Se i-mate. Čigavo Je kole? Nekateri delavci so na miren-ski cesti našli v nekem jarku kolo. Izročili so ga kvesturi, kateral ga je oddala uradu za najdene predmete na goriški občini. Lastnik kolesa ga lahko tam dvigne. Are tirali so ga. Goriška kvestura je aretirala 13. t. m. nekega Jakoba Demšarja., Jugoslovana, ker je iztrgal iz starega, že zapadlega potnega lista, stran, vidimirano od ital. konzula v Ljubljani, ter jo prilepil na drug potni list. NeareSe In ntipode Neki G. Hvalič, star 41 let, lz Podgore, je moral potom Zelenega križa v goriško bolnišnico, ker se je pri delu v tovarni Brunner precej močno ranil v desno roko. Istotako je moral v bolnišnico 17-letni Milan Jazbec iz Gorice, stanujoč ▼ ulici Garibaldi, Pri dal« sa je ranil. V mestno bolnišnico je moral priti iskat p«oči neki Anton Kle-de, star 32 let, stanujoč v Solkanu. Pri delu se je radi v levo očesno punčico ter si predrl ro-J ženieo. Moral se bo zdraviti naa 86 dni. odbora pocfSke pohaafine lz saje dna 9. februarja 1928. A) Zadeve, ki so mm bieapooojnft Ledino, Srpcakat Zmanjšanje davka na Živino. Biljana, Avče, Opatjeselo: Družinski davek za leto 1928. Biljana. Deskle: Davek na obrt in prekupftijo za leto 1928. Gorica: Pravilnik za občinsko ledenico. Pokrajinska uprava: Poskus dosege za vzdrfcevalnine v norišnici za bolnike: Alojzija Cerme-ka iz Sv. Križa, Virginije Zorzut-Cecot iz Krmina, Josipa Uftaja iz Oseka In Antona Rljavca. Vrtovin, črniče, Kamnje: Davek na obrt in pristojbine na patente. Gorica: Pravilnik za klavnico. Pokrajinska uprava: Goriško Športno igrišče. Prispevek dežele. Gorica: Komisija za ureditev trgovine. Odpust plačevanja kavcije Antoniji Reji vdovi Vescovo, Josipini Brankovič in Frančiški Golja. CrniČe: Komisija za ureditev trgovine. Odpust plačevanja kavcije Karlu Podgorniku. Dornberg: Obdaritev uradnice Alberte Rojfceve. Kobarid: Nakup in trgovinski davek za leto 1926. Tolmin: Brezplačni odstop žemljica za gradbo Balillilskega doma. Ljubušnje: Gradba mostu črez Sočo. Pokrajinska uprava: Ureditev bolničkih stroškov % videmsko pokrajino. B) Zadev«, ki so aa posebnimi pogoji Renče: Opast občinske ceste. O) Zadere, • kateri* aa nI *klepa-la, kar, upnral odbor aa nI smatral za pristojnega Pokrajinska uprava: Polovična vozarina po železnicah za pokrajinsko uradništvo. D) Zadstre, ki so sa odobrile Dol. Otlica: Komisija za ureditev trgovine. Odpust plačevanja kavcije Francetu Bratini. Šempas: Rekura Ivana Itfjavca zoper družinski davek sa L 1925. Miren, Livek: Davek na M vi no. Kobarid: Odškodnina veterinarskega konsorcija svojemu tajniku letnih 500 L. Anhovo: Komisija za ureditev trgovine: Rekurz Matij« štetnika. Šmarje: Povišek davka na obori trgovine in patente. Gorica: Užitnina na krmo. Đeskle: Družinski davek. Miren: Dos ta vek p komplementarnemu davku. Cerkno: Obnovitev najemninske pogodbe za petletno dobo 1929.-1933. z užitninskim karoor-cijem. Pokrajinska uprava: Poskus poterjanja vzdrfevalnins in ftoF-nine za gluhonemega Rudolfa Trobca. Škrbina: Ureditev dolga v nosku L 4000, sklenjenem m pokojnim župnim upraviteljem Antonom Pipanom v korist njegovih dedičev. Miren: Komisija za ureditev trgovine. Odpust plačevanja kavcije Josipu 2igonu. Ajdovščina: Odstop občinskega, zemljišča Antonu PavliČu te A-lojziju Vidmarju. ____ Izpred sodISia Kradel fa. Kaki Josip Conti sa je moral vieraj sagovariali pred goriškim »odiSčetn, kar je Ml ofcdottem da le vdrl peno« v stanovanje nekega Mihaela Pampaninija v Toksinu ter mu odnesel uro, suknjo njegove iona, vredno 250 lir, tn vaš dnt-gib predmetov. Pri tatvini ga je zasledi) neki Joftpf Jflgtotlč lz Dola, ko se je cvefer obrog 11. vračal domov. Sod lite je Okeodflo Gontt-ja n* eno leto Svoj laa snae te piseri i o nekem Avgustu MartBH^K starem- 25 let, iz Gtaafcce, ki je najel v Gorici avtomoMi in nekega Staka ter se z njim — po oprantfh kot je trdile on — odpeljal proti Trenti. Med potjo 9o se iiteftB v Bovcu, kjer so se prav ctafcvo najedli. Ko pa je bilo treba piašati, je Martinuzzi obljubil, da bo poravnal dolg na svojem povratku. Ko pa so prišli v Trento, je Martinuzzi kratkoma-lo izginit da bi plačal avto in ne da bi se več pokazal. Šofer in Slak sta se faevala odpeljati lepo nazaj. Kontno so Martlnuacija prijeli v bliiini jugoslovenske meje ter našli pri njem še 250 ruskih rublje v. Bil je nato prepeljan pred goriško preturo, kjer je bil obtožen radi goljufije in radi nameravanega bega iz države -čez državno mejo; dobil je 8 mesecev, 15 dni ter 325 lir kazni. Proti tej razsodbi pa se je pritožil na prizivno sodišče, trdeč: »Pustimo tisto glede goljufije, ker imam slabo preteklost za seboj, toda čez mejo nisem imel namena iti!» Sodišče mu je včeraj kazen znižalo na 6 mesecev in 3 dni zapora ter na 157 lir globe. Marttnuazi je sploh znan glede svojih originalnih in dohro premišljenih goljufij. Kar se ni predstavil krajevnim oblastvom Neki Ivan Bajec iz Vrtovina je imel tako smolo, da se ni predstavil krajevnim oblastvom, kljub temu, da mu je bilo to ukazano. Zato je bil od preto rja obsojen na 1 mesec in 20 dni zapora. Prizrval se je na priz. sodišče, pa ni nič pomagalo. Dva lekarnarja iz Idrije na prizivnom sodišča v Gorici Lavra Calzigno, starega 55 let, ter sina Petra Calzigno je idrijski pretor obsodil svojčas prvega na 300 lir globe, drugega pa na 600 lir, ker sta prodajala zdravila drafcje kot je določal cenik, vrh tega še radi tega, ker cenika nista imela v lekarni javno razobešene-ga, kot zahtevajo predpisi. Zdravila sta prodaja dvema finančnima stražnikoma. Proti tej razsodbi pretorja sta se zglasila k prizivu, trdeč, da so se ravno nekaj dni prej menjale cene in jih zato nista mogla tako hitro praktično tudi vpeljati. Njun zagovornik je dalje časa govoril in jih kazal kot dobra in zvesta Italijana, ki sta prišla daleč iz Italije izvrševat v Idrijo svoj lekarniški posel, katerega izvrševanje v tem kraju pač ni lahko. Sodišče ja nato spremenilo prvo razsodbo ln očeta Lavra Calzigno oprostilo, sinu Petru pa zmanjša k) kazen na 500 lir ter mu dovolilo, da se ne zapiše v kazenski list. RENŠl Poteštat odlikovan a zlato svetinjo Na slovesen način je bila te dni izročena našemu poteptat u Viktorju Graziani-ju zlata svetinja. SKRBIMA Smrtna kosa. Preteklo je že precej časa, da se mi Skrbincl nismo v «Edinosti» zglasill. Težko nam je, ko nimamo veselih novic. Z žalostjo naznanjamo izgubo našega sova&čana Franca Lujina, kateri je bil dolgo vrsto let občinski odbornik občine Akrbine, po poklicu pa kovaški mojster in posestnik. Bil je zaslužen mož, človek vedre narave., in je bil med svojimi občinarji splošno priljubljen. Težko bodo pogrešale izgubo dragega nam pokojnika tudi bližnje in oddaljenejše vasi, kajti v izvrševanju svoje obrti jih je vedno sadovoljil. Pokojnika je zadela srčna kap in to ravno na poti v Roče pri Idriji ob Bači, dne 5. t. m., ko se je bil namenil, da obišče sorodnike svoje žene. — Lahka mu bodi zemljica tolminska! VašSan. t. a nit a pri KOBARIDU O Ivana Pintarjo, pri čigar bratu so naill večjo množino vojaškega blaga Zadnjič je bilo v «Bdinosti» kratko poročilo o tem, kako so pri iskanju nekega Ivana Pintarja, za katerega se zanimajo oblasti, zasledili pri bratu omenjenega večjo množino vojaškega blaga. V današnjem dopisu podajamo nekaj podrobnejših poročil o preteklosti Ivana Pintarja. V letu 1926, meseca septembra, sta brili ukradeni v Jugoslaviji dve kobili in u tihotapljeni črez mejo ter odvedeni na trg v Čedad. Tukaj jih je kotel Ivan Ptntar, ki je Ml — tat, v družbi nekega drugega prodati In je to tudi storil. Vendar pa sta gospodarja ukradenih kobil prišla takoj sa njima, izsledila kobili ter tudi tatova. Ivan Pintar je bil aretiran in odveden v zapor. Po dveh mesecih je bil ispuMea na svobodo. Vršila se je nato 7. julija 1987 obravnava proti njemu, katere se Ivan Pintar. ki se je Bog ve kje akrival, ni udeležil. Zato je bil obsojen v kont umaci ji na 2 leti in 7 dni zapora ter na 2000 lir globe. Pintarja pa ni bilo od nikoder, ftele nekoliko dni pred božičem se |e pokazal v vasi ln prišel včasih na dom,, vendar pa se je držal v svojem skrivališču, da ga ni bilo fasleditl. Ko ie pa prišel od sodišča nalog orožnikom, da ga aretirajo, fm znova izginil, da ni bilo ne duha ne sluha po njem. Dan za dnem so ga iskali orožniki po vasi, povpraševali ljudi, ali je doma, ali se ga videli, toda nihče ni vedel kaj gotovega povedati. Ko je ptiček videl, da mu huda prede, jo je najbrš popihal na varno. In tako je prišlo do tega, da so orožniki napravili preiskavo v hiši Pintarjevega brata tsr v njegovem gospodarskem poslopju natti to, smo zgoraj omenili. TOLMINSKEGA divjega prašiča Divji prašič, ki je pred kratkim strašil okoli volčanskih Rutov, se je zadnje dni priklatil v Kamrico pri Volčah. Ko so zvedeli tolminski lovci, da je ta nepridiprav tam, so se ir potili trije najboljši lovci Ahame, Laurin in Gurin, da ga «upihne-jo». Po kratkem bo i u je mrjasec podlegel. Na lice mesta došli živi-nozdravnik je dognal, da je meso užitno in okusno, nakar so ga raz-sekali in slabše kose razdelili med občinske reveže, a iz boljših kosov napravili pri «Podšolarju» velik lovski večer. IZPOD ČAVNA. Ovfijereja. Po vojni sta se smer in način našega gospodarstva zaobrnila. Predvojnih trgov ni možno dosti upoštevati, deloma pa sploh nič. Glavni naš pridelek — vino — pa je izgubil svoj trg. Moderna tehnika in industrija zahtevala zopet v gotovi meri preustroja in več strokovne izoh.azbe v poljedelstvu. Prešli smo takorekoč ne samo na druge trge s svojim gospodarstvom in v modernejše proizvajanje, marveč popoln, na drugačno osnovo in plat vs._^a gospodarstva. Ni čuda tedaj, da je naše gospodarstvo zašlo v težko krizo, ki zahteva temeljite preosnove. Treba je pred vsem iskati čim izdatneje novih virov dohodkov. Če ne gre posamezniku, pa skupno na delo. Obupati ne, če ne gre vse po starem, zanašati se moramo na svojo moč. Obmimo pa tja do Svete Marij©. To so pusti, skaloviti in goli pašniki. Ali se ti pašniki izkoriščajo v kak namen? Zapuščeni so popolnoma in nihče ne misli na to, da bi se na kak način dali izrabiti. Ali bi se dala lahko uvesti tu ovčjere-ja? Vzdrževanje bi ne stalo dosti, zato bi se gotovo izplačalo. Po teh pašnikih se more pasti l&to in zimo do 150 ovac. Izkušnja bi kmalu pokazala, katero število bi bilo najbolj primerno in kako bi bolje u-spevala ta vrsta živinoreje. Zadostovala bi dva pastirja, ki bi lahko vse oskrbovala, in to bi bili tudi glavni stroški. Ker v tem kraju zima nikoli ni ostra, in kar je glavno, ne traja, ostanejo ovce lahko vse leto na prostem. To tem živalim tudi prilega, izjemo bi delali le izredno mrzli dnevi, v katerih je navadno treba ovcam vreči nekaj mrve. Za take dneve bi zadostovala navadna staja. V zimskem času bi se pasle ovce nižje prav nad vasmi in tudi po travnikih, ker ne povzročajo Škode, v poletnem času pa vi$je po rebrih Cavna in Kuclja. Ker davek na ovce ni visok, bi se brez dvoma izplačalo držati ovčje-rejo. Olajšala bi vsaj nekoliko bedo nekaterim revnim družinam. Dobiček bi gotovo odgovarjal umnemu postopanju ter bi znatno pripomogel k ozdravljenju našega gospodarstva. Najbolj uspešna ov-djereja bi bila zadružna in bi se raztezala na vse one vasi nahajajoče se v tem pasu. Priporočala bi se predvsem jezerska in bergama-Ška pasma. Marsikomu se bo zdela ovčjere-ja nespametna in nadležna, toda ni tako dolgočasna reč. Ovce so redijo po vseh manj rodovitnih krajih Italije. Ker je tudi pomen vino-reje v naših krajih znatno padel, ne bo odveč če se vpelje ta panoga živinoreje, ki bi bila le dodatek k celokupnemu gospodarstvu in bi poglobila izrabljanje vseh virov dohodkov. Reška jpokraiina ZAGORJE Za primerjavo s sedanjimi razmerami podamo kratko sliko, kako je bilo pri nas pred okrog 40 leti. e Zagorje je Štelo 114 hid in 660 prebivalcev, Drskovče 26 hi£ in 127 prebivafev, Par je 21 hiS in 125 prebivalcev^ Rateževobrdo 14 hiš in 108 preto. in Tabor 10 hifi z 52 prebivalci. To je bila Šolska občina. Občina (politična) je fttela •tiri vasi: Zagorje, Drskovče, Par-je in Tabor. Ratetevo brdo je bila občina sama zase. Otroci niso bili prisiljeni obiskovati zagorske ftole. ker so bili oddaljeni Aez uro hoda. Vendar so se nekateri prostovoljno tako daleč trudili. Ljudstvo se je bavilo s poljedelstvom tn tivlnorejo. Izdaten zar-■Istek je dajal goad posebno v rinukem tn Jaeopekam času. Gosd je pretlvtjal mnogo ljudi, ki bi sa sicer na UH mogU predUveti, ker na polju aa ni toliko pridelalo, da bi bilo zadostovalo domačim potrebam ca celo leto. Ljudstvo nI ostajalo celo leto doma. Mnof« miadeničev in mož je ilo pozimi na Hrvačko — v les. Bilo je sre<^ nje materi al w) stanje: ne posel*« nega bogastva, niti velike rev* ičine. Obrti ni bilo. V eeli občini je bil le en mlin in ena £a$a na vodo. Največ mo sejali p#enice in ječmena, vendar niso piidelali toliko, da bi bili krili domaČo petreko. Tudi proso in r Jdo so gojili, čeravno malo. Koruze niso poznali. Ri so sejali le premožnejši kmetje le malo za domač kruh. Obilo so gojili krompirja, ki so ga nekateri izvažali v Reko, Trst in Gorico, enako ti*dl sočivja. Ljudstvo jo živelo strnemo, b'1 ie pridno, delavno in gostoljubno, kakor je Se dandanes. Naj je bil mladenič ali možak., vsak je gledal, (L*, je kaj prislužil. Njegova hrana je bila: krompir, fižol, zelje, a prlvoSčilo si je tudi močna-i tih jekli iz domače j^enične moke, kupovali so koruzno moko in riž. Pijancev ni bilo in žganju se niso privadili. Se danes se črne hvaliti takratno domačo (podeželsko) pasmo —« pšenične barve. Bila je zdrava trdna živina in krave razmeroma« jako dobre mlekarice. Še eedaj se dobi ta živina. Razen te so gojili tudi murcidarsko in istrsko belo pleme. Šola je r.ara 85 let, šolsko po* slopje je stak, 1800 gld. Duhcvnija je iz 1. 1722., ko je bila samostojna duhovnija prenošena s Tabora v Zagorje. Taborska duhovnija je bila ustanovljena pred 1. 1683. Hude čase je imelo Zagorje 1. 183G. in 1855., ko je razsajala kolere V celi duhovniji je umrlo 125 lju^i, vi Zagorju 84. ' Bilo je v navadi, da so se ob jesenskih večerih zbirali stari in mladi na ognjiščih, kj<*i so preganjali dolge ure s ■pripovedova* njem. Stari so znali povedati zgodovino Taborskega gradu, kjer so se branili domačini pred Turkom. Enkrat da so ga celo pregnali s čebelami. V viharni noči, ko so se v gradu divje gostili in se razveseljevali, je treSčilo , grad. ki ja zgorel. Od tedanje polne žitnice, ki je tudi docela zgorela so se našla sežgana žitra zrna. StarejSi so radi čita1 na to znanje so bili ponosni. Znsnost injimetnpst Mm v Jipi® (Danko An^rjelinovič) . Prof. Urbanaz-TJrbani je tudi nati širši jasnosti že d^bro znan. Nafti kritiki in knji^ev-nki so že več krat irreli priliko oceniti njegovo delo. Prof. Ur-banaz-Urbani se je z veliko Ijubei.iijo lotil proučevanju ju go. jo nadel nalogo, da sez.nani z njenimi važnejšimi pr&dbtavniki italijansko javnost. Rimski «iiupero» je 26. janu* ar j a t. 1. objavil daljšo njegovo študijo pod naslovom: «Futurizem v Jugoslaviji (Danko An* gjelinović)». Naj podamo v na«* slednjem glavne minil, izražen* v tem članku. Pisec Članka navaja uvodoma, da si je Danko A^igjelinovič ie s svojo prvo zibirko pesmi, a «GaUbovi» pridobil sloves velikega pesnika; citira b^sed* Ive Vojnoviča, ki se je o tc£ zbirki izrazil, da se je rodila «od zdravega očeta — srca poeto-vega — in od božanstvene matere — narave.» Takrat je Ive Vojnovič ' izrazil tudi dvom, da-li se Lo mogel prijatelj Danko vzdržati na taki-ni višini. Urbanaz pravi, da se mu t?j ctvoni sedaj ne zid i več upravičen: «VUs sem imel,- piie, poet, ki je brez dvoma eden najboljših. m-ed mlajšimi, vi še dal vsega sebe in ne bi hotel zgrešiti, trdoič, da 'stoji Danko An-gjelinović zelo bliou vahuucu svoje popolnosti, katero ba lahko smatral za doseženo, ko bo njegova poezija postslu zlitina «Galebov», «Brstja» in «Jutranjih zvonov«. Če je Angjeli-nović V zbirkah, ki ata sledili «Gal&bom», vedno bol; obvladoval rimo in ritem, ^ezAiii i a prosti verz, je pa treba na drugi strani včasih obžalovati, da sa mu je razširilo obzorje, zakaj skozi sodobno žirij enj-e povrne v klasično romarutični »vet, kjer Homer srbeko-hrvat-skih narodnih pesmi umre, a Merinin glas ostane.* Pisec ujpa, da se bo pesnik s časom popolnoma povrnil k «homerski narodni pesmi», kar da bi bilo posebno želeti sa ju-goslovensko pesništivo. Govoreč o enem izmed najbolj karakterističnih* pokretov sodobne srbo-hrvašike književnosti, o «Kosovski OmLadini«, pokretu, ki se je porodil na predvečer vojne, pravi prof. Ur-banaz: «Prava sreča je bila, da je italijanski futurizem našel na vigilijo vojne v Jugoslaviji navdušene in inteligentne pristaše, ki so s svojo revijo «Vi-har» nastopili proti pasatisti-čncmu kam^panilizriiu, proti hr-vaštvu Starčevićevskega kova in proti kultu mrtvih, vpeljanem iz Francije obenem z ro-manticizmom Barresa od onega finega umetnika, nemirnega vagabunda in napol-futurista, ki je bil Gu&tav Matos. Mladi futuristi so nagla&aJi, da bodo Hrvati postali Hrvati samo tedaj, ko bodo šli skozi srbsko dušo, elementarno in ^ primitivno, ki tekom stoletij ni spremenila svojega narodnega bistva... Danko Angjelinović je naj markantne jši in najbolj navdušeni zastopnik teh futuri-stov, ki je ostal zvest programu Kosovske Omladine in ki tudi tedaj ni izgubil vere v ideal, ko je ideal postal realnost. Futurizem si je stekel veliko zaslug za ju'gos-lovensko generacijo, hrepene 60 po političnem ujedinjenju plemen istega rodu v svobodno in nacionaLno državo; futurizem Kosovske Omladine je, lahko rečemo, uničil prešuitno in pankertasto prošlost tujčeve nadvlade; odstranil je ruševine vekov in izkopal grob carja Dušana ter srednjeveško srbsko civilizacijo, opozarjajoč na prosvetno skupnost Srbov in Hi> vatov, ki je imela svoje globoke korenine v tradiciji narodnih pesmi. Kakor so obnovljeni Italijani obrnili svoje poglede na imperialni Rim, tako so poeti nove Jugoslavije obrnili poglede na najbolj veličastni spomenik balkanskega polotoka, na Kosovo polje, katero — če je bilo grob veličine enega naroda, je bilo tudi zibelka pesmi enega naroda.» Najlepše pesmi Danka Angje-linovića so one, pravi Člankar, ki so mu jih navdahnili junaki, bleščeči kakor solnce, kateri so se podali v vojno in se niso več povrnili in so vsi padli 11a Koaovem polju. Pesmi, ki mu jih je navdahnil kraljevič Marko, devojka s Kosovega polja... in «škoda bi bila, če bi se Danko Angjelinović oddaljil od tega sveta, ki ga je obnovil Ivo t- Vojnović v drami, vdolbil Ivan M eš tro vic v marmorju in bronu, in ki zamore oploditi tudi liriko, kakor so dokaaali že drugi pesniki in morda najbolje med vsemi sam Ang-jeli-tiovic.» In dalje pravi prof. Urbanaz-Urbani o jugoslovenski narodni pesmi: pli-vala. (Te uprizoritve se tudi nekateri izmed Slovencev spominjamo. Člani moskovskega u-metniokega gledališča — takozvani «hudožestveniki» — so jo bili na svojem potovanju po Evropi podali tudi v Ljubljani. Vtis je bil v resnici mogočen. Nekaterim se je ta predstava tako vtisnila v spomin, da je sploh ne bodo več pozabili.) Pred kratkim je mestno gledališče v Weinbergu poizkusilo uprizoriti Dostojevskega roman «Zločin in kazen«. Roman so priredili za oder na ta način, da ga niso spreminjali, predstavili so le nekatera mesta v romanu, nekaj so črtali, pa je šlo na o-der. Kot poročajo listine bil u-speh baje tak, kot niso pričakovali. Na odru govorjene besede so uplivale Čisto dramatično, bile so vsakomur popolnoma rasnimi j ive in so tvorile umetniško celoto. Občinstvo je bilo baje navdušeno. Ker je imel na ta način za oder prirejen roman šestnajst slik, so ga morali igrati dva večera. Ob tej priliki naj še opomnimo, da so pred par leti igrali v ljubljanskem gledališču tudi precej posrečeno dramatizacijo Dostojevskega «Idijota», ki ga je bil pripravil rajni igralec PUr tjata. Sicer pa se dramatizacije romanov le stežka posrečijo; zakaj, če bi bila snov vpila po drami, M ji bil dal pisatelj takoj dramatično obliko. Gospodarstvo SEMENA IN KMETIJSKE PO-I&6IKE Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v svojih zalogah: Semena, vse vrste vrtnih« poljskih in zel en jadnih semen, dalje semena raznih trav in detelj. Detelje: domačo ali triletno in lucerno ali večletno deteljo smo dali preiskati na rastlinsko preiz-kuševalni urad ter jamčimo, da je brez predeaice in najboljše kakovosti. Umetna gatjla: mešanica pripravljena za krompir in ostale rastline ter vse ostale vrste umetnih gnojil. Taietl|ike stroje in erodje: pluge, slaaaereaiice, mlečne posode, posnemalnike, transportne vrče za mleko ter čebelarsko croije in po-treMčiae. Semeeski krompir iz Helanfeke, Vabimo naročnike, ki še niso dvignili dospelega krompirja, da ga Čimpreje dvignejo. Kodra galica. Imamo na razpolago Še nekaj angleške modre galice, za katero sprejemamo naročila. Močna krmila za živimo. Na mnoga vprašanja smo naročili iz Nemčije rikje mtmk.*, rUije luskine* mesa« moko eaoa» ter klajno apno 4f-42% im rastavljivo 95% TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V 7MTU nL Terreblaaca 19 In Raffineria 7. Telefon 44-39 Drobne vesti NoMieJev polet na severni tečaj Te dneve so prispeli z letalom V pomorjansko mesto Stolp getncral Nobile, njegov svetovalec FLer, ataše Brussoni in predsednik letalskega kluba Keller. Nato so si o-gledali letališče Seddin, na katerem se bo ustavil Nobilov zrakoplov, in odkoder poleti naravnost proti severnemu tečaju. Nobilejev zrakoplov je 200 m dolg, njegovo moštvo bo štelo šestnajst do osemnajst mož. V drugem ali tretjem tednu meseca aprila odpluje Nobile s svojim zrakoplovom iz Milana, poleti črez Reko, Prago, Bratislavo na seddnisko letališče, kjer se ustavi približno dva tedna, da se odpravi potem proti severnemu tečaju. Zračna proga Srez severni tedaj V kratkem času se odpravi ruska komisija na poluotok Tai m ur, najskrajnejšo severno točko Sibirije, da pripravi na tem mestu vse potrebno za posebno zračno postajo, ki bo spajala Kamčatko na vzhodni strani Azije z Leningradom in sicer črez severni tečaj. Za to zračno vožnjo je že določeno vedno letalo z dvema motorjema s skupno močjo 1200 konjskih sil. Najdba hftaraflifav v Neki ameriftki raaiskovaiec, ki ae mudi sedaj v Palestini, je odkril v Tabghi severno od gre-nezaretskega jezera del črneča stebra iz bazalta. Na tem eUbru so bili hieroglifi, staroegipčan-ska znamenja, ki jih je učenjak razibral in ki so naznanjeni, da je faraon Tutmozis III. premagal mitanitska plemena, tiveia severovzhodno od Sirije. Tutzno-zis III. je vladal v prvi polovici petnajstega, stoletja pred Kr. rojstvom. Doslej še ni bil nobeden odkril staroegiptovskih spomenikov v Palestini. DAROVI Ob priliki 25-letnice poroke g. Ivana in Eme, daruje družina g. Frana Tomažiča 100 lir za šolsko društvo. Slavijencema kličemo: Na mnoga leta, darovalcem srčna hvala t Goepa J. F. iz Sv. L. je poslala revnim otrokom zasebne šole pri Sv. Jakobu priboljšek k obedu dne 16. t. m., za kar ji izrekamo srčno hvalo. Vesela družba daruje 58 lir za Šol. društvo. Vsem darovalcem srčna hvala! BORZNO POROČILO Trst, 15. februarja 1928. Amsterdam 757.50-763.50, Belgija 261-265, Francija 74.10-74.40, London 91.94-92.14, New York 18.83-18.89, Španija 318-324, Švica 362.50-364.50, Atene 24.75-25-25, Berlin 447.25-453.25, Bukarešt 11.30-11.70, Praga 55.90-56.26, Ogrska 327.50-333.50, Dunaj 263-269, Zagreb 33.10-33.40. Uradna cena zlata (14. 2.) 364.20; vojnodškodn. obveznice 74.45. IVAN KO VIČ je danes nenadoma, po kratkem trpljenju, v dobi 62. Jet, mimo v Gospodu preminul. Žalujoče družine Ko vid in Lauffer naznanjajo to tužne vest vsem prijateljem in znancem. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 16. t. m., ob 16. uri, iz hi$e žalosti Sv. M. Magdalena spodnja H. 16 (Piano S. Anna). TRST, dne 15. februarja 1928. fT2Z) 0d!ik. posr. pojajatfe Huava I m presa Carso V. E. III 47 Vam vsem, zlate in dobre duše, ki ste prišli izkazat zadnjo čast našemu blagemu očetu in nas tolažit ob težki uri ločitve, bodi izrečena naša najprisrčnejša ZAHVALA, posebno še vam, ljubljeni domačini, č. učiteljstvo in neštevilni prijatelji in prijateljice posameznih družinskih članov. ŠKEDENJ, 15. februarja 1928. (224) Družine: Grbec-Patrizio. K II JI f ffeca) trrdke »Societd Ligure< fl VM* Lumbarda* je najboljši red| svoje moči, izdatnosti is kakovosti. lito« jo se preprodajalci za Sv. Lucijo, Tolmis, Kobarid, Grahovo, Idrijo. Pcjasnila daj« Agencija v Trstu, Piasza Scor-ola 3, to" lcfon 33-35. 154 VELIKA likvidacija kttkinjskih potrebščin iz emajla ali akmiiniia, kozarcev« jerbasev itd. Via Roma 21. 1M KROMPIR za seme, zgoden, rdeč, a m eri-' kanski, prodaja Novič, via Udine 3 (•< Belvederc).__15» KAMNOSEŠKA delavnica se proda radi smrti lastnika. Pojasnila v via Piccardi it. 20, Suamel, od 2-^4._173 BABICA, izkušena, sprejeiua noseče. Via Crispi 50, ex Chiozza. 175 BABICA, avtorizlrana, sprejema noseče. Govori alovensko. Slavec, via Giulia 29. 11 z velikim trgovskim lokalom s skladišči z rampo, z lepim trosobnim stanovanjem s prittklinaml, veliko kletjo, gospodarskim poslopjem, električno razsvetljavo, celim inventarjem (vozmi itd.), 5 orai prvovrstnega polja (vmes 2 orala hmelja), ležeče 15 kOT od Maribora, na prometnem kraju oh železnici, se radi izselitve takoj proda al! pa da v najem. Zelo ugodni plačilni pogoji! — Obrnite se na Oglasni zavod Emn Vodopivec, Maribor, Slovenska 2,1. (222) P8UL1KA. Predsoba iz delilnega, orehovega lesa — 800, steklena omara orehova 300, peč na plin, ovite steklenice. Ogledati si zjutraj, vila Forti 14, Opčine. N6 BIVŠA državna drevesnica pri Rdeči hiši v Gorici ima na razpolago razne vrste ccpB*n:h drevce, posebno jabolke 3, 4-letne in jih predaja prvo vrsto po L 2 in drugo po L 1.50. ntVOTKSTNA SZMZNA za vrt, travnik in nfivo dobite le pri tvrdki «Viaoa£a-ito» v Gorici, Piazza Vittoria 4. — Zahtevajte ceniki Uiai, lasinik. KJtOMfM TOLMINSKI, semenski izbran «Ida» pmdaja v vsaki množini L. Širca, trgovec v Dt*to*tr*h l23 UČITELJ za itaUJanSišno se iiče. Ponudbe pod «TaJboj» na upravaištvo. 171 Ne vrzite proč strganih čevljev! Nesite jih v PRVO STROJNO DELAVNICO ZA POPRAVO OBUVALA TRST, VIA MALCANTON 9 tel. 37 {Lastnik G. & A. TROMBA) kjer se bedo v*« čevlji fopol-oma popravili z jamskem dolgega trs anja, elejaflce in blaga prve vr*te. Podplati - rsadplat1 - pete Vsako obuvalo se očisti s slovitim mazil* -m „SUPEK-ASTRO" Vrhu tega se barva v vseh barvah vsiko obuvaJe. posebno ženski čevlji, z ob- čeznano ameHkansko tinkturo „FOWLER" Trst — Corao V. E. HI. 2o Izdelane obleke in pomeri. Specijaliteta črnih oblek. Tu- in inozemsko blago. PODLISTEK V. J. KRIŽ ANO VSKA: Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel L V. Pred tremi leti, ko je Jurij služil po očetovem Eg-ledu v istem polku, je izgubil ženo, a Matild^ Ferdinandovim je hotela na moževo željo vzeti k sebi petletno Milico, ki bi se skupilo vzgajala z njenima vnučkoma. Na ta predlog je Šastunov eruho odgovoril: — Hvala za prijazni predlog, no jaz ne ma-ram, da bi moja hčerka postala Nemka — sovražnica svoje domovine, ali pa takšna pretvarjajoča se lutka, kakor, sta Kiti in Meli, zato jo bom sam vzgajal. IV. Zadušljiva vročina julijskega dne se je umaknila prijetnemu hladu. Na veliki terasi Vsesrvjat-fike pristave se je zbrala generalova družina. Mo&ki so kadili in se pogovarjali, a dame so sedele z ročnim delom v naročju in poslušale. Poleg Mihaila Petroviča je sedel njegov p«astorek, baron Raugvald — suh in že plešast mož; držal ae je naduto, takoj si uganil, da imaš pred seboj pruskega častnika. General je bil postaven, čeden in dobro ohranjen človek srednjih let ter je Se vedno pazil na svojo zunanjost: brke je imel pobarvane in navzgor zavihane, a spretno frizirani lasje flo deloma pokrili plešo. _ Valerijan Petrovič je bil pra^ nasprotje brata: majhne postave, suh, bled, sivolas in sivo-bradat, nosil je naočnike in je Uil videti starejži od svojih let; toda zaradi svojega razuma, svoje dobrote, daru govora in nenavadnega pravico-ljubja je hil splošno priljubljen. V tem hipu je peelušal dolgo razpravo Mihaila Petroviča o gospodarskem vprašanju ter zidaj pa zdaj pogledoval svojega nečaka Jurija, lepega in postavnega mladega polkovnika, ki je sedel ob ograji baJkona. Ni se udeleževal pogovora, an^ak je opazoval otroke, ki so ee igrali na trati. Nobena izmed obeh malih baroaes ni bila lepa; kakor mati sta imeli bele obrvi in veke in svetlo^ifeijeve oči; lepe oblekce iz vezenega bati-sta z višnjevimi peeovi in trakovi ju niso mogle napraviti lepe in jima pridati tisto otro&ko dara-žest, ki je dar narave. V neki razdalji je Milica vlekla Toeiček z lutkami. Nežna, dražestna, podobna metuljčku, je bila deklica nenavadno lepa. Od svežega zraku in tekanja ji je belo obličje zarujdelo, škrlatna ustna so bila napol odprta, velike ruj a ve oči so se veselo lesketale in gosti, tenmorujavi lasje kovinskega bleska so se ji spudčali do preko pasu v valovitih svilenosvetlih kodrih. Jurij Mihajlo-vič se je z očetovskim ponosom naslajal ob pogledu na deklico ter zaničljivo pogledoval Kiti in Meli, ki sta s prisiljenim držanjem Hi proti klopi, na kateri je sedela in vezla Greta, — njih nova vzgojiteljica. Dasi je 6ele pred kratkim stopila s svoj sovi poklic, je bila «frajlajn» Greta videti dostojanstvena in se je izvrstno počistila v tej zanjo tuji družbi; treba pa je tudi povedati, da sta generalka in baronesa z njo nenavedtno dwnače občevali in z nasmeškom popravljali njene mnogoštevilne nerodnosti. Ta dobrota je bila baš nasprotna oni brezobzirnosti, s katero sta obdelovali prejšnjo rusko vzgojiteljico, ki je bila odstavljena, da je napravila mesto za GreSo. Greta se je neprestano ucfa'eAa na teraso in pogSed ji je skrivaj obetal na poetavneni Juriju Mihajloviču, toda vaalukrat so se ji pri tem od jemo zabliakale. Polkovnik je aaprarvil naajo silen vtis. Ona si je docela drv^mče predstavljala ta strah svojega očeta; in ta lepi, postavni mat odličnega vedenja s prijmom iskrenim nirraiifrofn na ustnah naj bi bil njih neizprosni sovražnik? Ona pač ni vedela, koliko prezira se Je potajevaty v hladno vljudnem J ur i j In e m vedenju napram njej, zato si je dovolila nekoliko koketirati z njim. Spočetka se je zdelo, kakor da on ne vidi tega, toda nekoč jo je pomeril s takim pogledom, ki je Greto takoj poučil, kje je njeno mesto. Ta molčeči ukor jo je razkačil in zdaj Je sovražila Jurija; istočasno pa ga je občudovala in ga skrivaj pogledovala. Ce je Jurij Mihajlovič neopazno ulovil kakšnega izmed teh pogledov, mu je zaigral na iifinili preziren nasmeh. , — Vaša nova vzgojiteljica, Lisa Francovna, je podobna nakičeni sobarici in njeno obnašanje je strašno. Kako ji morete zaupati otroka T — je rekel, obrnivši se k damam. — Meni pa se adi, da je Marta Lidarovna, kateri ste vi izročili Milico, neprimerno ničvredV nej^a in mnogo gršega vedenja kakor mala Mi-lerjeva, — je strupeno odgovorila generalka. — Jaz nisem tega mnenja, — je mirno odgovoril Jurij. — Marta je preprosta žentka, toda ni ničvredna. Kakor veste, je bila pestunja moje rajne žene, a po njeni smrti skrbi za mojo hčerko s prav materinsko udanostjo. — Ne govorim o njeni udanosti, govorim o njenem moiži^kem obnašanju in ostajam pri svojem mnenju, da je že davno čas, da bi jo za-menili s primerno osebo — S takšno, kakršna je Greta, ki je delavčeva hči? V domovini je bila brfckone p^mijalka ali kaj takega; toda v Rusiji je takoj postala «fraj-lajn», zato ker je Nemka kajpak. Toda jaz imam rajdi dobro Marto, četudi je mušiška; vsaj ne deva parata v nos, se ne vsekava s pnsti in ne zeha na stežaj v naši navzočnosti, kakor dela to vaša Greta. — Nehajte, nehajte, Jurij! Iz viega, kar la govorite, zveni samo vaše sovraS-tvo do inozeira-cev. Pravično ali krivično, vi jih smatrate za prit e petice, — je vzkipela od jeze Matilda Ferdi-nandovna. — Da! Samo zato napadate ubogo deklico, ki Je pridna, skromna in je poleg tega ostkrbnikova nečakinja; vendarle ne boste rekli, ca ni ca dšentelmen, — je pomagala bar cm ee a. _ Hmi Džentelmen, bi v« i sluga mojega de-» da? Dvomim; da pa je U človek slepar, ki mi) krade in se poleg tega prav nič ne razume ^ upravljanje takbga posestva, kakor je Vseevjalr] sko, o tem sem prepričan. IV. v..-. «EDIRDSY» - V Trstu, dne 16. februarja 1226. Iii}erv!ew {Cisto preprosto po Mark Twainu.) Te dni je slavil neki odlični goriški glasbenik petdesetletnico svojega rojstva. Takoj sem pisal skladatelju, naj se potrudi ta in ta dan v gostoljubno hišo gospoda Jakoba na silno važen razgovor in skromno — južinico. «Sicer ne bo klobas, ker tat je odnesel prašiča...« sem1 omenil nesrečo, ki je bila zadela najinega gostitelja in sem dodal: «Veste pa dobro, gospod, da žejo ne bova trpela, ker je gostitelj naš imel obilno trgatev: v hramu mu sodček kipi na veho in pipo odspodaj. To je glavno zares: cantores amant humores...» Slavljenec je prišel. Poten je bil in blatni so bili njegovi čevlji pod visoko zavihanimi hlačami. Takšno vreme je pač bilo. Pod pazduho je nosil kar dva — dežnika, iz žepa se je smehljala v ta božji svet debela — pomaranča, okoli pasu je visel star, dolg — samokres. Hotel sem ga svečano nagovoriti, toda on ni pogledal ne mene ne gospoda Jakoba, ki je po vseh cerkvenih postavah njegov prvi in neposredni predpostavljeni. Slavni prišlec je spravil oba dežnika v koi liki dva nagajiva fantka v Soli, otrl pot s čela, se postavil k oknu in začel mrmrati, vmes tudi žvižgati neki napev, ki ga dotlej še nisem bil slišal, dasi znam na pamet vse prelepe fantovske pesmi. Da ne bi novi gost mislil, da nisem i jaz glasbeno nadarjen človek, sem mu začel sekundirati' in sem pel: «Preljubi fantič moj, oj kje boš spal nocoj....» — dVIolčite vendar, tri sto panovških strel, in ne motite me. ko bi vendar morali vedeti in uganiti, da skladam novo pesem!«---V resničnem ga- notju obmolknem in poslušam nje^-govo žvižganje in mrmranje, id est: začetek njegovo najnovejše simfonije po zanimivem besedilu: «Prekieti tatovi brezbožni, ugrizni najhujši vas pes, a pri meni ne boste več kradli, ker brani me moj samokres...« Takisto vam povem, ljubi moji, da je napev še lepši od besedila, od kterega sem si v naglici zapomnil le prvo kitico. Da je ne pozabim, jo pojem — seve, le za domačo rabo — po oni lepi narodni: »Preljuba, le zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko...» V novem napevu se sliši, kdor pač kaj takega razume, kako tatovi lomijo vrata, kako škripljejo ključavnice pod vetrihom. Tretji stavek, oziroma verz te skladbe je posnet po narodnem motivu: «Kaj pa ti, po-bič, se v nevarnost podajaš, čez Sav'co v vas hodiš, a plavat ne znaŠ?» — Pretresljiv je 4. stavek... «ker brani me moj samokres....® Sliši se veselo streljanje ko na cerkvenih shodih na deželi; pri tem stavku je skladatelj vihtel svoje zarjavelo strelsko orodje na vse štiri strani vetra, in gospod Jakob in jaz sva se že v resnici bala, da je samokres nabasan. — Nato je skladatelj začel pisati v svojo be-ležnico, potem je sedel k harmoniju, pa je svojo skladbo tako zažin-gal, da so začeli mehovi in regištri pokati. Rečem vam, da nisem Še nikogar slišal tako lepo igrati na — harmoniko... Tako sem imel nepričakovano priliko, da sem zrl v njegovo glasbeno delavnico. Kaj takega pride časnikarji! vedno prav, ki pobere vsak ocvirek, če je le količkaj vreden. — «Bog vas živi, velecenjeni gospod skladatelj!« rečem boječe, ker me je bil ko j v začeiku tako na-hrulil. — «Vas tudi!» reče še dokaj vljudno in poje (sotto voce) ... «ker brani me moj samokres«... Pri drugi Čaši se izgladi visoko čelo, v očeh ugasne žar navdušs-nja in zamaknjenosti, ustnice se mu zaokrožijo v prijazen nasmeh prsti pa brenkajo po mizi in zraku poslednje akorde ravnokar komponirane skladbe... «To bo us-peh!« de navdušeno. «To besedilo je kakor navlašč za mederno glasbo. Te krepke rime so čisto kaj drugega nego so solzice, rožice, zvezdice, solnčece in šmarn-ice, ki sem jih oni dan dobil od M. E. s prošnjo, naj jih uglasim.« — — «Zdaj zečnem,« mislim, oslinim svinčnik in odprem beležni-co, da pod mizo napišem uspeh tega interwiewa. Zdelo se mi je, da v šoli prepisujem nalogo iz matematike, ker tudi v tem slučaju nisem hotel, da bi skladatelj vedel, za kaj gre. — «DovoIite mi, gospod skladatelj. da stavim nekoliko prašanj!« — < Prosim, g. -i-, le prašajte in izprašujte, toda bogve, kaj in kako vam odgovorim«, de slavljenec in si zapne še nekoliko gumbov liki kak minister zunanjih zadev, ki noče povedati, kar bi časnikar rad vetlel in znal. — «Kedaj ste rojeni, gospod??« vprašam. — '/Tega se kretkomajo ne spominjam, g. -i-. — Ob ti«fli svečani priliki, ko sem svojo prvo kom pozicijo zajokal v ta božji svet, sem bi J še reven in nebogljen, nisem znal ne čitati ne pisati: moj glas pa je bil že takrat tako močan, da je moj dobri očka vselej rajši pobegnil iz hiše nego poslušal moje — visoke in nizke — terce in kvin-te. — Na.mojo srečo ali nesrečo so se med vojno i gubiii vsi uradni čpisi noje domaČe fare, izgubil ser.; tedaj tudi svoj rojstni in krstni list, tako da sem v največji ne-priliki, ako me kdo povprašuje po teh podatkih. Le toliko se spominjam, da sem po nekolikokrat na leto -dobival od i>voiih dobrih star- šev pest orehov, letnikov, lig, po eno pomarančo in šibo... Toliko vem, da sem takrat imel že dobre zobe, ne spominjam pa se, ali so mi sipali te darove za moj god, za moj rojstni dan, za Miklavževo, ali pa samo v pobudo, naj bom že vendar enkrat priden in poslušen o-trok.»--- — du v puščavo. V puščavi so pa kobililce radi pomanjkanja hrane poginile. Pes rešitelj V Duhnen-u pri Cuxhavnu je bil neki delavec v peščeni jami zasut. Blizu delavca se je nahajal velik pes njegovega delodajalca. Ko je pes opazil, da je pe-fsek popolnoma zasul delavca, je začel kopati, prišel do delavčeve glave, nato pa zdirjal po gospodarja. Gospodar je slutil, da se je bilo nekaj pripetilo, zato je naglo sledil svojemu pesu do jame. Toda med tem je bil nov pesek zopet popolnoma zasul delavca. Zopet se je pes dokopal do delavčeve glave in tako je bilo mogoče rešiti delav^ ca, ki bi se bil sicer skoraj gotovo zadušil v peščenem kuput Strah pred kugo Na parniku «Torlat Skog-land», iz katerega se je blago v luki mesta Oslo na Norveškem že izkrcalo, so se našle v notranjščini mrtve podgane, pri katerih se je ugotovila kot vzrok smrti kuga. Ladja te morala ta- koj zapustiti obrežje in leži sedaj daleč v morju. Moštvo je moralo v kvaranteno. Dognalo se je, da se je ladja ustavila Še v treh drugih norveških lukah, preden je dospela v Oslo. Oblasti so tem bolj v skrbeh, ker je prihajal parnik iz Rosaria in ker je tudi drug norveški parnik «Gydavore», prišedši tudi iz Rosaria, moral v kvaranteno, ker so se tudi na njem našle po kugi poginole podgane. Oblasti so pomirile občinstvo z zagotovilom, da so ukrenile vse potrebno, da se zabrani vsako oku-ženje. Ognjeniki blnvajo V teku enega tedna se je skoraj istočasno odprlo pet že del j časa spečih ognjenikov, ki sedaj bruhajo ogenj in kamenje iz svojih žrel. Zemlja se stresa daleč okoli in gromeče razstrelbe v zemeljski notranjščini strašijo zbegano ljudstvo. O izbruhu Krakatava, največjega ognjenika na svetu, smo že poročali. Ta se nahaja na južni strani a-zijske Indije. Istočasno kakor Rrakatav so se oglasili Omote-pe v Nikaragui (Srednja Amerika), Santorin v Grčiji, Ševeljo-tuh na Kamčatki in Kilimanča-ro v Afriki. Ali je to le slep slučaj, ali pa so ti-le ognjeniki v kaki medsebojni podzemeljski zvezi, o tem se sedaj bavijo razini časopisi. Ako bi bila v resnici kaka zveza, potem bi se morali oglasiti tudi drugi ognjeniki na zemeljski površini in teh je okrog dve sto petdeset, raztresenih vsepovsod. Istočasen izbruh vseh ognjenikov je pa tako rekoč izključen, kajti po dosedanjem stanju vede ima vsak ognjenik svoje lastno jezero lave in niso ta jezera v nobeni zvezi med sabo. Ogromna veriga V sheffieldski jeklarni na Angleškem se izdeluje veriga, ki bo največja veriga na svetu. Tehtala bo trideset ton in bo dolga približno štirideset metrov. Vsak člen verige bo štiri metre dolg in približno toliko širok. Ta veriga bo določena, da ojači nekaj glavnih sten londonske katedrale sv. Pavla. Skupno s Škofom v smrt. Iz nenavadnih vzrokov si je vzel dva in osemdesetletni kmet Sisto de Luca življenje. Ugotovil je, da se je rodil isti dan isto leto kakor njegov vladika knezonadškof v Lucci. Zato je sklenil, da umre tudi isti dan kakor njegov škof. Ko se je nadškof te dneve boril s smrtjo, je čakal kmet na znamenje o njegovi smrti. Ko so zazvonili zvonovi po mestu in naznanjali vernikom prežalostno vest, da so Izgubili škofa, je hitel kmet v svojo sobo in se obesil. Trmasti lev. V berlinskem cirkusu Busch-u je bila predstava. Fakir Blacer-man, ki je bil že piščance, kunce in nekaj levov uspaval, je hotel ob enem tudi pet razdraženih levov hipnotizirati. Štirje so ga slušali; peti je nekaj časa gledal, kako bulii nekdo z dene tirni očmi vanj, in ko se je naveličal tega pogleda, je zamahnil s taco in užgal fakir-ja po levem stegnu, da je ta po levje zatulil in izgubil zavest Lev ga je bil tako rekoč uspaval, ne sicer s pogledom pač pa s svojo mogočno taco. S tem je bilo predstave konec. Železna poroka. V kraju Alt-Litzegoricke na Nemškem je obhajal te dneve zakonski par Hilliges svojo železno poroko. Celih pet in šestdeset let je trajal doslej njun zakon, iz katerega je izšlo trinajst otrok, o katerih živi še šest sinov in ena hči. Grob v valovih. Ko je čutil Anglež Arold Swithin-bank, da mu je kmalu umreti, se je poslovil od družine in se napotil na morje, kjer je hotel umreti, da se potem izroči njegovo truplo morskim valovom. Swithinbank je bil učenjak, bavil se je mnogo z bakterijologijo, v svetovni vojni je bil častnik in je đal armadnemu vodstvu svojo lastno ladjo na razpolago. To poletje je zbolel in keu se mu je njegova bolezen slabšala, se je vkrcal v Liverpoolu na ladjo, da odpotuje v Valparaiso (Južna Amerika). Vedel je, da cilja no doseže, toda računal je, da ga dohiti smrt med potoma. In res, te dneve je umrl blizu azorskih otokov in njegovo truplo se je izročilo morju. Največji ženski. V berlinskem cirkusu Buschu nastopata sedaj dve sestri, Brun-hilde in Elsa von Droysen, ki sta najvišji Berlinčanki. Obe merita skupno 4.48 m. Da prihaja njuna telesna veličina še bolj do veljave, se smuka okrog obeh princesinja Marla, najmanjša liliputanka. Marga šteje štiri in dvajset let in je le 53 cm visoka. ZDRAVNIK 4 ordinira v Trstu Via S. Lazzaro 23 i) (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 V Nabrežini ordinira sania popoln od 14—18 (na lastnem domu) SME BOSSLSiil — GORICA Apnemco v Solkanu. - Uprava v Gorici, Via G. Cap.-in št. 5, tel. žt« 314. Apnenice, ki delujejo noč in dan, se nahajajo ob cesti, ki pslje iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, ka':er izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskuševališča od 13. aprila 1926., št. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev okis (96.50%). Apno i« prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hrrniti in pripravno za katerokoli rabo. Prodaja se tudi ostanek (spurgo), ki je dober za zidove in kot gnojilo. Pri cenah je konkurenca izključena. ZLATARNA Al&ert Pcvh Trat, Vin Mazzlut 48 kupuje krone po 1*37 Popravlja in prodaja zlatenino. tiojuisje cene plačujem za v kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe- cev, mačk, veveric, e__* . . krtov, divjih in do- Sprejemajo se ma£ih zajcev itd. itd. posiljatve po pošli. D. Mspnch - Trst Vla Cesare Batttfl 10, H. nad., vrata 15 Telefon int. 36-65. 197 lin mi iir Tržeta posojilnico In Minlsn registr. zadruga z oniej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre blanca 19,1, n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje S^r pO 4% "Sat večje In »talne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru.--- Da mwlm lamsfng etilu (nf?) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Stev. telef. i6-67. Hajslarelfl slav. Mm zaved FER8® CHiNA P9GATTJ Okrepčevalno sredstvo« predpisano od zdravnlfldh avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE LEKARNA ZANETTi - TRST - Via Mazzlni Tiskarna Edinost v Trstu v w (rvriuja vsa tfskaraka del« v rvjmod«rne)em stihi kakor tudi » včbarvnam tiafcu. Razpolaga z rea^modemejiml stroji črkam«, Lynotype. ateraotypl>o tar rotaojjakim »troj—. 3 luoi I črka Vsa naročita — Izvršujejo točno In po zm«mlh cana | Ul. S. Francesco d' Assisi 20 B B j