Insorati se »prejemajo in velja tristopua vrata: 8 kr., čo so tiska lkrat, i» « » 2 „ t/ t/ It H " H Pri večkratnem tiskanji ssna primerno zmanjša. R o k o p I s I so no vračajo, nefrankovann pisma so 110 sprejemajo. Naročnino prejema opravnistvo Ž administracija) in ekspedicija na lunajski cesti št. 10 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Pomičen lisi za slovenski iiarofl. Porpošti prejeman velja: Za celo loto . . 10 gl. — kr. Za pollota . . 5 „ — „ Za četrt lota . 52 „ 50 „ 50 V administraciji velja: Za oolo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol lota . 4 ,, 20 ,, Za četrt lota . . 52 „ 10Ol V Ljubljani na dom pošiljjan volja GO kr. vou na loto. Vrodništvo na Dunajski cesti štev. 15 v Modijatovi hiši. Izhaja po trikrat na todeii>i»» " sicor v torok, iotrtok in soboto. Zarad binkoštnih praznikov izide prihodnja številka „Slovenca" v četrtek, 2 t. m. Irsko. Judo sedaj miluje ves svet, katoliki tudi nismo za njih preganjanje, a svojih simpatij ne moremo odtegniti irskemu ljudstvu, ki že stoletja zdihuje pod težkim angleškim jarmom. Obsoja je svet sedaj zarad umora v Dublinu, a to bb ne more irskemu narodu podtikovati; ako nekteri miBlijo s pregreho, z umorom oprostiti irsko ljudstvo, priča nam le to o trdo " vrataosti Angležev, ki s lepa nočejo nič pri-jenjati, in odjenjajo ljudstvo tlačiti in žuliti le tačas, kedar žuga kaka nevarnost, bodi si unanja vojska ali domači nemir in nepokoj. Tedaj mislijo nekateri silo s silo premagati, a to ni moralno, in kar se ne ujema s krščansko vero tudi blagoslova ne prinese , ako ravno je na prvi videz vspeh na niegovi strani. Po krščanskih načelih nam ni t-tvar zafo pravična, ker se dobro izteče, tudi ne krivična, ker ima slab izid. Sodbo o tem Bi je Bog pri brani). Svet se sicer smeje takim pomiBlikom, a krivica se poBlednjič vendar lc sama tepe. Po tem uvodu prestopimo k stvari. Boj Anglije z Irsko traja od prvega angleškega OBvojenja, tedaj že 700 let. Boj pa jo postal krut in razdevajoč, ko je kralj Henrik VIII hotel usiliti irskemu ljudstvu svojo reformacijo z mečem in ognjem. Nezaslišane krivico so doprinašali Angleži na Irskem v XVI in XVII stoletji, morili so otroke materam v naročji, po celih krajih se ljudi kar do dobrega iztrebili; iz kraja v kraj so jih tirali, da so skupoma lakote mrli, selili so jih v zahodno Indijo, v kraje, kjer v kratkih letih ni bilo več živo duše izmed naseljenih, zemljišča so jim jemali na korist angleški cerkvi in anglešk m plemenitnikom, trgovstvo in obrt so ovirali in branili Ircem, med tem pa je skušalo in skušalo irsko ljudstvo otresti se težkega jarma, in bojevalo so za vero, Bvoje pravice, življenje in obstoj. Kralj Viljem III; Oranjevec zet Jakopa II, katerega bo protestanlje, liberalci in fra-masoni tako visoko povzdigovali, je sklenil po vojski, v kateri so se Irci potegovali za postavnega katoliškega kralja Jakopa II, pogodbo v Limerik-u, v kateri je irskim katolikom dal toliko verske svobode, kolikor bo je strinja s postavo, zagotovil jim je življenje in premoženje, kakor vsakemu podložnemu, a izključeni so bili iz javnih služeb. Pa kako so držali to pogodbo? Skoro vsak članek so nesrnmno prelomili ; a to ne po nakazili poti, ampak sistematično po postavnem potu, po kazenskih postavah (Penal Laws). Kar svet stoji , menda ni bilo tako prekanjenih , premedenih postav, ki bi merili na to, ljudstvo vrsko ponižati, je osramotiti v duševni in telesni prepad pogrez-niti. Vse je bilo tako bistroumno izmišl eno, doslednje izpeljano, ljudstvo na duši in telesu pogub ti, da Bi kaj tacega more izmisliti le buča zvita kakor kozji rog. Več kakor pol stoletja, je zdihovolo ljudstvo pod tem bremenom. Angleži nič kaj radi ne slišijo v teh po-»tavah, ali pa so jim celo neznane, enako se godi tudi nemškim protestantom; koliko zgodovin kaj omeuja v teh silovitostih na An-gležkem? A vendar vsak g mnazijalrc ve v Britkosti papežev. (Dalje.) Ljudje pa ne morejo shajati za dolgo brez vredjeue države, posebno ne v nevarnih časih, vstalo je več strauk, da bi Italijo na novič prestrojile. Pičlo štvilo stanovalcev v rimskih pokrajinah bo je oziralo na greškega oblastnika v Napolji; veliko več simpatij je imelo laško kraljestvo Lombardov v Paviji, ki si je osvojilo vsa grška posestva na srednjem Laškem. Drugi uo hoteli imeti v Ilimu in okolici t-a-mostojno ljudovlado, še drugi cerkveno državo. Nekateri so se navduševali za zahodno cesar narstvo, ter bo hoteli postaviti prot cesarja. Po bizantinski šegi Bovražilo so se to stranke na vso moč, in papeži no bili med temi prepiri v velikih stiskah, ker so se držali načela pravnega nasledstva, temveč ker je luško kraljestvo, kar so Greki opešali, presilno težilo papeštvo. Ž3 1. 720 je stal Luitprand iz Italije pred Rimom, da bi mesto si osvojil in da bi ga ljudstvo oklicalo za cesarja na zahodu. V tem obupnem položaji je odvrnil papež Gregorij II ne svojo presunljivo zgovornostjo in častitljivo j postavo še jedenkrat nevarnost, ker jo šel v ! Lombarški tabor in kralja, ki ni bil neobčutljiv za duševno velikost, pregovoril, da je Bpo-korjeu šel v Pavijo nazaj. Tako se pa ni posrečilo Štefanu III pri kralji AiBtulfu, ki si je osvojil txarhat v Ra-veni ter od Rimcev zahteval poklouištvo in davek, kakor da bi b li njegovi podložni. V ti stiski obrnil so jc papež v Carigrad do svojega deželnega gospoda. A zaslepljen dvor Konstantina V (741—755) je odgovoril zbadljivo in je skusil t praviti skupaj cerkveni zbor, ki bi razglasil podobe za hudičeve iznajdbe. Tedaj se je obrnil Štefan III — bilo jo to 1. 754 — doAistulfa samega, naj prizanese ltimu in Bpoštuje svobodno papežtvo. Laški kralj ga je v Paviji mrzlo odpravil, in Bedaj se jo po najvtčem naporu papež napotil iskat pomoči unstran Alp, goril — šel je na Francosko. Plpin, tačas vladar nad Franki, ga je s častjo sprejel, dobil naslov patricija ali varha rimske cerkve, sklenil b papeži m pogodbo v Kiersy; cerkev je zadobila izdatno pomoč zoper Greke in Lombardo in papež jo postal vladar v svoji deželi. Kakor jo bilo pogojeno, podaril je Pipin papežu k bivši vojvodiui Rim še Korsiko, po strahovitem Filipu II, kralju Španjskem, in je prepričan o tem, da so Nizozemci prav (?) imeli, ko bo se vzdignili zoper njegovo okrutno vlado, vendar ta kralj ni bil senca proti kralju Vilj; mu III in njegovemu parlamentu, in njegove postavo so kakti izgrače zoper satanBko hudobijo omenjenih „Penal Lawj." Nekaj teh hočemo navesti. Katolik ni mogel svoji ženi kaj izgovoriti, ali izročiti komu svojega zemlj šča v oporoki. Njegovi sinovi so bili prisiljeni, razdeliti si premoženje (tedaj razkosavanje zemljišč brez konca in kraja). Ako je postal najstarejši sin protestant, je dobil očetovsko premoženje, oče je le imel prevžitnino. Katolik ni mogel zemljišča pridobiti, tudi podedovati ne. Ako ga jeza denar kupil, lako mu je vzel protestant, a kupnine ni bilo treba povrniti. Vsi katoliki so mogli hoditi v protestantovsko služb.) Božjo. Katolik ni Bmel imeti konja, ki bi bil več vreden od 100 mark. Vsak protestant je lahko za 100 mark katoliku konja vzel. Katolik ni smel poduče-vati, Bicer je kazni pregnanstva zapadel. Otrok, ki jo na Irskem hodil v katoliško šolo, je zgubil za se pravico posestva in nasledstva. Pridenimo temu še nekaj. Katoliški otrok, /:uuaj dežele katoliški izrejen, zgubil je vse pravice do svojega sedanjega in prihodnjega premoženja. Mož je moral prepustiti ženi, ki je postala protestantovka, vzgojo otrok. Katoliki niso smeli biti dedni najemniki ali najemniki višej od 31 let, in kedar se je katoliku posrečilo, zemljo zboljšati tako, da jo tretjino več nesla od najemščino, smel ga je vsak protestant iztirati iz najetega. Poprave pri stanovanji in pri zemljišči niso povručali najem- tem nek kos od Luke, Parmo, Redžije in Man-tove do Benečauskega, na jugu pa Spoleto in Benovent. Tedaj je obsegala nova cerkvena država, sedaj še le na papirji pod varstvom Frankovskega kralja, vso srednjo Italijo. Severno Laško je ostalo kralju Lombarškemu, južno Laško pa Grekom. Odsihmal je bilo smrtno sovraštvo med kraljestvom Lombarškim in med papežtvom ; ni bilo Bprave, tudi ne, ko so se osebo menjale. Aistu f jo umrl nagle Bmrti 1. 75G; za kralja v Italiji dal bo je oklicati lombarški vojvoda v Tusciji, po imenu Desiderij, dasi-ravno bo bili veliknši po večem zoper to. Komaj pa jo s pomočjo papeža in Pipina odpravil kralja nasprotnika, začel jo grdo roviti zoper svojega uajvečega dobrotnika, rimskega papeža. Povod temu so bilo Btrastno spletke strank v Rimu pri volitvi papežev, odkar jo bil Rim svoboden. Šo je umiral papež Pavel I, naslednik Štifanu III, ko pridere vojvoda Toto iz Nepi s trumo vojakov v mesto, da bi umoril umirajočega papeža in volil novega. A ubranila sta mu to dejanje papežev državni tajnik (pri-micerij) Krištof in njega sin, blagajnik Sergij; niku, in ker ju bila najumAčiua za kratuk č»s, in ho bili vsak čas pri tem, biti iztirani, tudi uikdo ui kaj popravljal in zboljAuvalj za kato-liAko voro, za maAniAtvo in duhovue redove ju jo bila kazen pregnanstvo, kdor bo jo pa povrnil, protilo ho mu najhuio kazni: razparauje pri živem telenu i. dr. Vsu corkvono premoženje : Cerkve , duhovno biAu , pravic« VHake Horto ho pripmlalo auglikanskiiu nadfikolom, Škotom in pridigarjem, akoravno marsikje niHo moli no enega vernega, po drugih pa toliko, da bi jih lahko na prHto sofitel, a nvojo prihodke ho lepo mirno povžili vučkrat na An« gleftkem. Rili ho anglikauski nadAkofje in Akofje ki ho imoli po 60 000 in 30.000 libor Aterling. dohodkov, in stradajočo irnkii IjudHtvo jim jo moglo plačevati Ao donetino, laHtno katoliAke duhovno pa v/držati z miloftčmo. Zemlja irska, kolikor jo iiiho dali angli-kannki corkvi, jo bila popolnoma VHa izročuua protestantom, zadnja pod mnogo hvaljenim Viljemom III, iu uaAteli Hmo pretokano postavo, po katerih katolik ni mogel poHtati po uoHtnik, niti najemuik, da bi bil zhujal. Tudi obdelovanje zemljo jo moglo peAati v takih okoliHtavnh, ako žo pozabimo na to, du je vet poHOHtmkov puntilo zomljo neobdelano, za paA niku ali za lov. Niho pa razdejali lo poljedelstva temveč pokoučali ho umetno tudi kupčijo in obrt na IrHkem. Na korist augleAkim trgovcem ho prepovedovali tržiti iz irHkih ladijoHtaj z naselbinami, vho : kava, Hladkor i. dr., moralo jo iti nkozi angleAku roke; govedo iz IrHkega, maslo ho ni Hinolo prodajati na AngleAko, da ho va-ruje angleAko poljodelHtvo, a vendar ho bili Irci v angle&ki državi, volnato, platneno blago ribAtvo je bilo zatrto na koriHt angleškemu, obrtu. Vho bodem Htoril, rekel je Viljem 111 parlamentu, da zatarem volnen obrt na IrHkem. Tak ju bil program javno izrečou, In tako je Alo po vneh panogah obrta in trgovHtvn, ka toliAkom Ircem ho |>repoveda!i rokodelsko učence in pomagate, pri nekaterih pa le po nekaj privolili. DoHti bo menda, da dokužemo, kako počakal je Hinrti papeževo, a čez OHom dni jo dal h Hilo poHvetiti v |iapeža Hvojega brala KonAtantina, ki Ao duhoven ni bil (6 julija I. 707). Razjarjena o tem početji, hitela Hta Kri-Atof in njega Hin Sergij v Spoleto, nabrala Hta tam proHtovolccv poHobno Lombardov in Hta pridrla '!H. julija VtiH z lombarAkim duhovnom Valdiportom o mraku v Rim. Nastalo jo krvavo klanje, umorjen je bil vojvoda Toto, lažipapeža in njegovega prvega dostojanstvenika Akola Thuodora ho vjeli; 6. avgUHta je zbor duhov-Ačino, plemritva in ljudstva razglasil, da je KonAtautiu nepravilno voljen iu izvoljen jo bil <1. avgUHta za papeža Štefan IV. Zmagovalci ho Hudaj drli k vjetim, zgrabili ho Akolu Teodora, iztrgali mu oči iu jezik in ga tako puntili ležati v krvi, KonAtantina ho pa v železo uko-vali, poHadili na kljuue, mogel jo ritensko jezditi v suinoBtun Cellau novae, kjer ho neHreč-noga jiotem oslo|>ili. Med temi poboji Hi j« pa prilaHtil kralj Rosiderij po večem dedAino hv. Petra in je po Hlodnjič priAel pred Rim, tako da je rluiHko IjudHtvo jelo miHliti, Valdiport hoče Rim i/.-dati Desideriju. Zdivjana druliul jo zajiodila lombarAko proHtovoljco iz meHta, zgrabila Val-diperta, ki je v cerkev zbežal, iztrgala mu oči in jezik, krvavečega ho vlekli v bolniAnico, kjer je umrla žrtva ljudske zlobo. (Dalji: prili.) 'ju bilo na IrHkem umetno zatrto poljedelstvo, obrtnoHt in trgovutvo. KatoliAki Irci ho bili popoluoma izključeni od VHeh političnih pravic, niHo Hiueli voliti, niti voljeni biti, pravico bo jim priuojovali po auglikanskem kopitu, niso Hmeii ibiti ne uradniki, no vojaAki častniki. Ali j« moglo drugaču biti, da je IrHko uhožalo. Ircu ui nič pomagalo, ako bi bil hotel tudi truditi se, od Hvojo delavnosti ni mogel pričakovati koriuti, vendar na Angle-Akem ni nič nenavaduega, da Ircem očitajo njih revAčino, da jih dolže lenobe, po|>rej je bilo to običajno. A ves drugačen jo Irec na svobodni zemlji neverne Amerike, tam ju spre-ten in pripraven za VHako delo, in prid« do blagOHtanja, tudi po HrediAči augleAkega obrt stva, odkar ho hu tj« naHelili, opravljajo Irci naj težja dela in vendar ni Angležu Hram, očitati Ircu leuobo. Izobraziti hu na tujem, njim ni bilo mogoče, ako ju kdo kaj volil za vzgojo, uničili ho oporoko in potem očitajo Ircem nevednoHt. 0'Conell jo imel prav, ko je v Hvoji Hpomenici do kraljice Viktorije rekel, da je ta priimek, h katerim ho IjudHtvo ob klada, najbolj niignjuHen in krivičen, kar He je kedaj očitalo kakemu IjudHtvu. Protostan-tovnki zgodovinar Ilallam je rekel, da trpljenje irHkcga ljudHtvn h« da primerjati Iu h trpljenjem judovHkcga ljudstva pod Titom; razloček ju Iu ta, da ju IrHko trjielo od roda do roda. Zgodovinar (lervinus, protoHtaut in dumo krat, ki jo poln hvale v Hiunoupravi in parlamentu na AugleAkum vendar rečo v takem poHtavodajHtvu: Bvotohliustvo aiigliknuHko cerkve He je ponaAalo h tem, da je protuHtautizem oče Hvobodi, a Hvoboda angleAka do katolikov |u bila dojuica, ki ju Hvojo rejence h krvijo tuAila. Demokrat napada raje cerkev, kakor par-' lament, a oba Hta kriva. AnglikaiiHka cerkev je zahtevala vho to zatiranje, je podj>irala , a pri uvojein bogastvu ui nikdar imela usmiljenja z ubogim ljudstvom, marveč Hkozi iu nkozi He je paslo z maHtninii službami, ki ho bile za Hinovo plemenitažev. Tu ,,katunsku postavo" so trajalo do zadnjega četertHtoletja v prete-čonom Htoletji, omehčali ho jih le tačas, ko ho hu vzdignili protUHtaiiHki Angleži v Hevernib državah zoper hvojo matur — deželo, kajti tam je bilo mnogo takih, katero je anglikanska cerkev pregnala zarad verskega izpovudanja. V drugič ho jih olaiAnii o čani fraucoHko jire-kuciju, ob kratkem obakrat ta čas ko ju An glija potrebovala Irlandije, ali kedar ho je bala vHtajo. Bo celo pri osvobodeuji katolikov 1. 1 H2!) Hta ministra \Vellington in Peel očitno rekia, da bi ne prijunjala, ko bi so ne bnla domače vojsko na Irskem. In tako ju UHtalo dosihmal. Anglija ju Htorila za Irlandijo Iu ta čau kaj, kudar hu ni mogla ogniti, a dobro voljuo ni nikdar kaj dala. So culo za malo zboljAaujo, ki je priboril (lladstono prod 12 leti iu za namene, katere je imel tačas r. Ir-Hkim, gre hvula — Fuuljanom, daiiiravno je irHko IjudHtvo zavrglo tu Fenijanu, kur jih ju curkov zavrgla. O položaji na IrHkem um« v tem liHtu večkrat govorili; Anglija ju dan danes zarad Irnku zopet v precepu. Danes Hino pa ob kratkem poHiioli po zgodoviui, kako strašno hu |u Anglija pregreAila nad Irlandijo, in da ni nikoli nič Htorila za deželo drugače, uko ni bila priHiljuna. Ali bodo kedaj Angleži poslušali nauk zgodovine, in ukrenili z IrHkeui tako, kakor voluva pamet in pravica V Politični pregled. V Ljubljiuti 2G. mitju. AvNtnjHke deželo. Ie liuiiujn. V delegacijo jo bil vo- ljun za Kranjsko Ilohonvvart v namustovalca Klun. Čehi so volili h 46 gltiHi zoper 4!t, 10 liberalnih delegatov. €>»h|ionku kI»»i*iiIcm ju zavrgla nasvet manjAine ((»H proti 63 glasovi) in začela su je speojelna debata o uovoli k volit-venemu redu za državni zbor. 4>ir«r IIciinI gro v pokoj, in na njega mesta pride za avHtrijHkega poHlanca v Parizu grof W i m p 1 o n. V Crlofeu ho za mestni odbor Hami liberalci izvoljeni. l*o«1|»orn vojnikliii vdovam iu sirotam vojakov padlih v R isni. Vladni predlog določuje: Člen 1. Vlada su pooblaAca, da dnju ueegibljivo potrebne podporo pomoči potrebnim vdovam in uirotaiu v boji ubitih ali umrlih vsled najtora ali ran, na podlagi § 22 postave 11). junija, ki se tiče vojaAkega odkujia, odkujmuiskega zavoda in podporo družinam teh, ki ho na vojsko poklicani; podpirati so imiijo druž ne tudi, ako preteče Aestmesečni obrok in dokler uu izidu postava, o kateri. govori § 10, a podpore so dajo toliko kolikor pristojbina določila vojaAko postave o odkupu iz odku|>ninskega zavoda (MilillLrtnx-fond.) Vdovam in sirotam častnikov pri stoječi armsdi iu pri deželni brambi, kateri so v vojski padli ali za ranami umrli, naj hu daje prevžituina po obstoječih postavah tudi iz vo-laAkega odku|iniuskega zavoda, dokler ne izidu prej imenovann poHtava o proHkrbijovanji. 1» irionliini ho poroča 23. t. m. Danes zjutraj je b i boj h 100 vstaAi pri banu Zimjo ob 7. uri zjutraj. Poveljnik čuvarnicu Ruiste, stotnik I,istiak je prijel vstaAe na dos-uum boku, ob It. uri so pobegnili, mrtvih so imeli nuj manj 12. — Pri vojacih jo bil 1 luliko ranjen. i•!. Miirnjevii. V vojaku ho jih potrdili 20; K muhainodanov, 5 Htarovercov, 4 katolike, :i jude in An 4 proHtovoljco. Rrkrutju ho Ali z obilnim Hjiremstvom Hkozi mento v tabor, kjer m> odpeli cesarHko pesem. Jlknilciiilcky Npolok tr Vltlni je praznoval 22. t. m. VHtanovljenje češke univerze |irav slovesno na Dunaji. Velika dvorana |irve kavarne v c. k. pratorju je bila okinčiina z znamenji Atirih vseučilmli vud, tehnike in akademijo izobrazivnih uinetuij; govoruiAki stol |>a »6 HlovsiiHkinn tribojnicami. Vdolcževale ho se slovanska akademičua druAtva prav obilno. Navzočih je bilo tudi več odličnih gospodov: proleHorjev, doktorjev. Državna poHlanca dr. Meznik iu dr. Fandrlik Hta bila Hprojeta z ogromnim pozdravom. PredHodoval je dr. med. Riedl, ki je zaklical slavo proHvitloinu cenarju. Po vsi dvorani su ju razlagal Hlavoklic v vsuh Hlovanskih jezikih, (lesarsko pesem ho med burnimi Hlavoklic dvakrat odpeli, (/and. prof. Jožef Punezok ju nazdravljal v lepem govoru prvega rektorja, dekane in profesorju češkega vseučeliAča, in godba ju zaigrala: „Kdu domu v mu)," /a „HloveniJo" jo govoril cand. jur. Kduard Volčič, na kar so »apeli : „Naprej". — Z živim odobravanjem so sprejeli tudi govor stud. pilil. Mudnlia, ki ju govoril v imenu dijaško katoliAke družbo ,,Avstrija" in je Izražal veselje nad tem, da so Cehi dobili Hvojo vse-učeliftče. Vimnjr tlrinvr. ■ Ilrl|cr»«l». Kralju na čiiHt, ko su ju vrnil iz potovanja, uaredili ho bakljado. Zahvaljovaje za časten sprejem ju rekel ome-Oivši, škandalu v teatru: naši politiški nasprotniki bi nas radi spravili h pot«, a mi h« ne damo odvrniti, ker vemo, da ne po njem pride do srečo in blagostunja v deželi. N flnic koi*c. Iz Cetinj poroča telegram Ti. maja, da ho vsi Krivoščunje, ker jim je zmanjkalo streliva, prestopili v Črno goro. 1b 1'rniiroNkrKil. ltazpor je nastal mod denarstvenim ministrom in zbornico. Proti ministru je zbornica sprejela nasvet: naj ho na musto piva in vina vinski cvet (alkohol) obdaci, ima ho v pretres vzeti. A Bedaj je zopet razpor poravnan, ter je zbornica izjavila, da to ni bila nezaupnica do njega. Miuister-Htvo je postavilo komisijo 30 udov, ki ima preiskovuti načrt, da se napravi kanal med atlantskim in sredozemskim morjem. tŠ«lMk«->Ku vl&Jcjcn rnumleljn po veri juda, katerega je Ferry, naučili minister Francoskega, poslal v Korsiko, dw vpelje broz-božno šolstvo, so toliko ostrašili, da je odlazil, a ne spoluil svojega naloga. 1» 14»lilrc se poroča, da tam ni tako mirno, kakor h« jo že mislilo. Arabi-puša ho j« 21. t. m. razgovarjal z francoskim velikim konzulom Hinnklovičcm, in ju trdil, da je vsa dežela na ujegovi strani, a ta konsul mu je rekel, da jo v tem slabo podučen; zbor bo-Ijarjuv jo skoraj ves zoper njega. Dne 24. t. in. so pa poroča, da ho ho obravnave mod miniHtorstvom in konsuli popolnoma razbile. Ministri so sklenili, odbiti predlogo fraucoskega konsulu Mongo-ta in no obravnavati, dokler brodovje no odjadra. 23. so imeli vojno posvetovanje; sklenili so pri praviti so za vojsko. V l'<£i|>< jo štrena zmedena šo bolj knkor prej. Za vojsko se pripravljajo. Miul-storstvo jo poslalo 400 topničarjev v Aleksan-drijo, 200 v Damiotte, ti so potopili v morje celo vrsto torpedov. Vsi egiptovski častniki z generali vred so bili poklicani v Abdionovo kasarno, kjer so prisegli , da bodo vlado branili zoper vsak napad od zunaj. To zatrdilo so zahtevali od Soikov Beduinskih , a ti so uiso hoteli zavezati, da bi so bojevali zoper Turke. Izvirni dopisi. 'št Mumiji«, 25. maja. (Volitev za delegacijo sklop d r ž a v n o g a zbor a.) Državni zbor jo sinoči dovršil volitve za delegacije. Nemško češki poslanci se uiso hoteli h svojimi češkimi tovariši porazumeti, da lil bili volili iz vsako stranke nekoliko delegatov, dasi so imeli samo en glas večino in ravno tako štajarHki no; pač pa so so porazumell češki in vstavoveml poslanci moravski. Za Kranjsko jo izvoljen grof II o h o u \v a rt, kot namestnik njegov pa g. K lun. Grel lliihon-\vart je že pred volitvijo rekel kranjskim poslancem, da mu lotoH uo bode mogoče vde-Icžiti se delegacij, in da naj izber6 koga dru-žoga, pu ker bi bilo to zbudilo veliko hrupa in bi bili liberalni listi gotovo pisarili, da ]lohenwurt je zgubil ves vpliv, da so ga šo kranjski njegovi tovuriši popustili na cedilu, sklenili ho, da IIohenwarta izvolijo za delegatu, g. Kluna pa za njegovega namostnika, ki bodo šel k delegacijam v Budupešt. — Za Gorico Jo izvoljen dr. Tonkli in ValusHi. Na oni strani sla bila Tonkli in Valussi, na drugI Corouini m Pajer. Treba bi bilo toraj žre-Imnja; toda Coroninl tega ni hotel in po-razumell so se, da so lotoH izvoli dr. Tonkli, drugo leto pa Coroninl. Od Tržaških poslancev Ml jO izvoljen IIurgsta 1 lor, za namestnika pa Naborgoj, od Istorskih pa baron L a marin i in za namestnika dr. Vi tezi 6. Desnica ima v delegaciji 20 poslancev, levica pa 20, večina bo pa konservativna, ker bode odločevala kouservativna večina gospodarske zbornice. Dttueu je zadnja Heja, pa brez posebno važnega dnevnega reda. PoHlanci ho se že med Hojo poslavljali drug od druzega in si želeli prav srečne počitnice, da se opočijejo od velikega truda. Za slovo ho jo odlikoval Se g. Hchii nore r z nekter.mi robatimi izrazi, zarad kterih ga je moral predsednik pokarati. Ik Dolino (Dolenjsko), 24 maja. Poročam Vam iz uaših krajev kot najvažuiši novico, da Htvar, ki jo bila tukaj že čez 20 let na dnevnem redu, in ho je Him ter t jo prav čudno vila in zapletala, dospela jo sedaj do rešitve, to jo novi cerkvi na Doliui bode temeljni kameu 30. maja slovesno blagoslovljen in postavljen. Zo od .'tO. marca imamo službo božjo v leseni kapeli. Do 19. aprilu jo bila stara cerkev popolno odstranjena. Prav radovedni smo bili, so li bodo pri podiranji kuj zgodovinsko vužnega najdlo. Toda niti jedne črke ali letnico ni bilo, rnzun treh molčečih prič, koje sicer niso dokazi, A misliti dajo, kaj bi ho bilo znulo kedaj tukaj goditi. To priče ho : v zidovji najdeni ostanki lepo Htare gotike, jodui najdeni mrtvec, in stara cerkev nama. Po pravici ho sklepu, da na prostoru sedaj podrto cerkve stati je mogla nekdaj go-tična kapela, pozidana uajbrže od patrov Ko-stunjevšklh, ki so pastirovali nekdaj po vsi okolici. Kujti ni misliti, du bi prelepa gotiku od drugodi pripeljana bila za navadni zidni kumon , ker tega uo itak tukaj v toliki obil-nosti najde, da z njim preskrbujemo bližnji Zagreb in druge krajo. Najbližjo resnici bi znulo biti, č« si mislimo, da divji Turki, ude-rajoči h k o/, Zumberg deloma proti Kostanjevici, deloma proti Mokricnm , bi bili razdjati utegnili staro gotičuo kapelo na Dolini. Kuj priča nujdeni mrtvec V Divja sila mu je inoglu življenje izpihuitl. Ležal jo komaj pol čevlja pod tlakom st.are cerkve, v rakov poravnan ni gotovo nikdar bil. Glave in rok kosti bilo so bolj skupaj in v jodni legi, kakor pri vlo črnem za nogo. Dobro ohpuijono čeljusti zgor njo in s|)odnjo z vsemi zobmi, lepo belimi, če-ravno že morebiti do tri sto let v zemlji, kažejo mladega, zdravega človeka. Ktikošoa osoda mu jo pač tukaj uu živi skali plitvo počivališče določila V Ali Hublja Turška, ali kaki tihota|iskl dogodek lukuj na meji hrovnški? ali kako osebno maščevanje, ali morebiti kaku druga žalostna prigodba, in bi bila nad njim pozidana cerkev, stavba sprave V Kdo ve V Stara cerkev sama po svojem slogu nam uo priča sicer posebno visoke starosti, a vendar nekako boljši okus, kakor druge cerkve po deželi. Kot podružnica Ca težka do I. 178,s bila jo čveterojiasna romunična rotundn, s prelepo visoko izpeljano svetilko, in malem pros-bltorjom. Zvonik in zakristija sta bila pozneje prizidauu, nnjbržo ob čusu povzdlgo v župnijo. Boljši okus v stavbi, kužo tudi bolj izobražene stavitelje. Misliti bi bilo na patre Kostanjev flke, kajti tam jo tudi putronut. Toda ustno izročilo v Mokricuh imenuje kot stavitoljn stare Dolinsko cerkve prvega Auorsperga v Mokricuh, grofa Dzmu, v zvozi z njegovo prvo Hiiprogo, Barbaro Krilil li, ki jo tudi Mo-kriško kapelo nv. Aiio 1. 1(100 Luterancein bila vzela in katol. službi božji zopet posvetilu, in drugo njegovo Hiiprogo, grollco Ititijani. ' Toliko jo saj gotovo, da ova slednja tru- dila se jo veliko za povzdigo božje poti „k majki božji D61inaki". Dala jo bila v bakreno plošo vrezati milostno podobo M. D. Vnebovzetje, ua obruščenom gričku b staro našo cerkvijo, nad Mokrifikem gradom in ondotno kapelo sv. Ane. Plofiica se hrani še sedaj T Mokricuh, a odtisi bo bo žo popolno porazgubili. Vendar pa božja pot na Dolini cerkvenega potrjenja nikdar ni bila dosegla, velikoveč bila je proti koncu 17. stoletja po vifii cerkveni oblasti zarad neredov naravnost prepovedana, ker bilo jo pri tem vsega več, kakor pobož-nosti. Sosedje Ilrovatl dohajali so vselej t velikim šumom, godbo, plesom, popovanjem itd. Namen jo bil bolj narodno razveseljevauje, kakor služba božja. In ko su je slednjič še colo tihotapstvo h tobakom iu soljo vmoB vrinilo, temu tudi Hvotntf gosposke nino mogle prijazno biti. Tako so slovesna romanja iz Hrvaškega ua Dolino kmalo v začetku 19. stoletja in zadnjič popolno nehalo ter sedaj živč le še v spominu starih ljudi. Zasebna priporočanja iu tudi romanja posameznih k majki božji Dolinski so pa še dandanoB močno v navadi. 'IVruovo 22. maja. *) Prečust. dekana g. Mat. Strucoljna je včeraj po desni straui mrtud zadel. Desna stran jo hromotua in tudi jezik zmlet. Poznejše poročilo pravi, da so počasi zbolj-šujo ter je upanje, da g. dekan šo ozdravijo. — Ljudstvo je siluo potrto, vedno hodijo po-prašovat, kako je preč. g. dekanu. Moli se obilno za ozdravljenje. Bog nas uslišil Domače novice. V Ljubljani, 27. ni^ja. (Imenovanje.) Prečust. gosp. Janez Flis, spl-rHual v semenišču, jo postni kouzistorijulni nve-svetovHlec; duhovni svetovalci pa so imenovani gg. Val. Sožuu, Matija Hočevar in Miroslav Križnar. — V stolnico sv. Nikolaja za kaplana pride g. Matija Kolar iz Trebnjega. (Narodni dom) Kakor smo o svojem čusu že poročali, sklenil jo upravni odbor „Narodnega doma" prirediti veliko rečno loterijo, katero čisti dohodek ho ima porabiti /a zidanje tega poslopja. V seji dno 25. t. m. določilo se je, da ima v izvršitev prejšnjega sklejia že prihodnji teden vložiti se prošnja za dovoljenje loterije, za katero se ima dobitkov nakupiti za I [>()()() gl. V kratkem hodomo o tej reči s|iregovorili natančneje. (Vabilo k izletu ttSokola" v Zagreb ) B n-koštno nedeljo, duri 28. maja 188'J. I. vdelo-žujoč eo sluvnosti SOlotnlco hrvutskega pevskega društva „Kolo". Hod: 1. Sokolovcl zbirajo so donos soboto dno 27. maja t. I. do 12. ure v noči v čitalnični restavraciji ter odidejo ob '/»1. uri čez poliinoč skupno na kolodvor južne železnic®, od koder so odpeljejo točno ob l uri 20 minut z poštnim vlakom v Zagreb. 2. Priti je v polni društveni opravi s pluidom ali vrlino suknjo v jarmenu povito. 3. Ko se vpelje vlak v Zagrebško postajo, trobljo vsi Sokolovi trobentači skupaj društveno koračnico kot pozdrav. 4. Pozdrav došllh društev strani bratov Hrvatov. f». Odidrav „S;ikola" in drugih društev. 882. Oibor „Sokola". *) Iilnt.nloii doMa 23. t, m., v četrtek bila j>v po lutoll prenitii. (Slovenski poslanci) so »o fili zahvalit gg. ministroma Taafeju iu Pražaku zahvalit za ministrski ukaz, da so je slovenski jezik priznal uodnijBkim jezikom. Pri tej priliki je dejal minister Pražak, da bode sodnike, ki nočejo slovenskih vlog slovenski reševati, dal preisku-vati. Ministerstvo bodo varovalo svojo veljavo proti vradnikom, ki nasprotujejo jasnim ukazom. Prilično kaj več. ( Nov red ta votnjo po jutni Železnici s J. junijem.) Nov red ima nastopiti od 1. junija po južni železnici za vožujo ljudi; sedanji po-nočni uagliči bodo fili kakor navadni vozovi za potnike (Oourierzilge) z vozovi trojih raz redov, ter bodo v zvezi čez Cormons z llened-kami in iz Bonedek iu iz Mostre z Milanom in ltimom. iz Dunaja bode odhaja) zvečer ob G uri in 45 minutah. V Trstu bode ob H uri in 10 minutah zjutraj; v Benedkah ob 1 uri iu 30 minutah popoludne; iz Bcnedok gre ob 2 uri in 18 minutah popoludne; iz Trsta ob 8 uri zvečer ter pride na Dunaj ob 9 uri in 40 minutah. Od Dunaja do Trsta bodo potreboval 13 ur 25 minut, do Benedek 18 ur 53 minut; od lienedek do Dunaja l!) ur 14 minut iu od Trsta 13 ur in 40 minut. Ti vozovi bodo imeli tudi spalne vozove do Bonedek. Dunajsko-tržaški dnevni brzovlaki ostanejo po večem tako, kakor do zdaj; a poštni vlaki bodo spremenjeni. Za danes toliko: Poštni vlak, ki odhaja iz Dunaja ob 'J. zvečer, bode prišel v Trst že ob G. uri in 21 minutah zvečer, tedaj 2'/a uri poprej; vlak, ki pride na Dunaj ob G. uri iu 32 minutah zjutraj, pojde iz Trsta fio lo ob 10. uri 6 minutah dopoludno, tedaj 27, ure kasneje; toraj oba vlaka prihitita mimo prej 2Vtt ure. Iz Nabresine bode moč odpeljati se v Gorico in z Gor ce in Vidma po laških brzovlakih v Iiim in Milan direktno (to je v naravnostni zvezi), isto tuko tudi nazaj. Poštni vlak, ki pride na Dunaj ob 4 uri popoludne pojde iz Trsta ob G uri zvečer, iz Ljubljane ob 12 uri iu 10 minutah po noči in iz Gradca ob 8 uri iu 20 minutah zjutraj. Ta dva poštna vlaka imata zvezo z Gorico in Vidmom, oziroma iz Gorico in Vidma. Brzovlak, ki sedaj hodi iz Dunaja ob 11 uri in 28 minutah, bode odhajnl od 1. junija fie lo ob 1 uri 30 minutah popoludne, do Miirz-zunchlug pojilo kot pošten hrzovlak, v Gradci bode ob H uri 45 minutah zvečer, v Trstu pa ob 10 uri iu 35 muntah dopoludne. Razne reči. — Gotthard in Rronnor boBta med sabo tekmovala. Mud nižjim Porenjem in laškimi deželami bode od 1. junija po železnici Gotthardovi naravnostim zveza. Ta nova zveza bodo pa ugodnejša, kakor prejšna čez Moua-kovo iu čez Brenner, tudi gre čez Brenner le enkrat nu dan brzovlak iz Nemčije na Laško in nazaj; a po Gotthardovi progi pojde dvakrat sim in tje. 01 Kolina v Milan se pridu čez Brenner v 34 urah oziroma v 37 urah; po progi Šent Gothardovi pa v 23 do 27 urah; tudi vožnja bode cenejši, kurta od Kolinu do Milana velja čez Brenner v 1. razredu 128-6 mark, v 2. razredu 94"7, čez Gotthard v 1. razredu !)4,(.) v 2. razredu 61) 7 mark. — S t. - G o t h a r d o v a ž e 1 o z n i č n a proga. Kar ju sedaj na novo izpeljanega — ima G2 predorov, 34 mostov, 10 suhih mostov (potjevodov), 24 prehodov. Vsi predori so dolgi 41 423 metrov. Veliki predor, katerega so delali !> let in 3 mesce, ju dolg 14.(100 metrov. Prevozili ga bodo v 27 minutah. Vsak dan jo dulalo 2347 delavcev, teh jo umrlo 177. Dinamita so potrebovali 1 milijonov kilogram. V torek zjutraj so fili trije vlaki k otvorjenji. Zvečer so prišli v Milan, kjer so bili nlavno sprejeti. Od Lucerna do Milana su plača 54 frankov. — Marijin zavod v Sarajevu ki je pod pokroviteljstvom presvitle cesarice in pod varstvom nadškofa dr. Stadlerja, začeli so zidati in prezidovati 8. t. in. Hčere od božje ljubezni prišedšu iz Dunaja so bilo radostno sprejete. Prebivalstvo slehernega verstvu jih jo spoštljivo pozdravilo. Delokrog bode ob-širen, kakor jo soditi po zaupanji, s katerim so bile sprejete« Bog daj svoj blagoslov, a dobri ljudje pa milodarovl —• Pazitu na ogenjl Amerikanski včliki časniki naznanjajo prav veliko pogorišč. V Morinettu jo pogorel velik hlev, 30 konj in mezgov, pa mnogo somi. Več žalostnih pri-merljejev pripovedujejo, da so otroci zgoreli, ali pa se hudo opekli. Po lutl, ko je vsu hudo huho, ho ogenj fio posebno lahko vname, torej: Pazite t — Divji ubijavec je žganje, čujto njegovi nesrečni častilci (čistilci V): V Ameri-kauskih žgaujupivcov pomori na leto počez nekako po 35.000 ljudi. Na Ruskem po 10 000; na Nemškem po 40.000; na Angleškem po 50.000 (le žeiiBk po 12 tisoč.) V Belgiji po 4000; na Vrancozkem po 1500. Tedaj le v imenovanih deželah blizo 150.000 vsako loto ju po žganji usmrtenih, ko bi marsikdo bii lahko fio dolgo let živel in mnogo dobrega storil. Kaki odgovor uukraj groba 1 — Žalostne številke. P« uradnem poročilu jo v Avstriji 20.094 slepcev, 28.958 rnuteov, 13.146 blaznih in 32.413 slaboumnih. Najmanj muteov ima Trst, največ blaznih je iz mest, največ slaboumnih biva v nemških piauinskih deželah. „Kdiu." — Koliko so izda za trdnjave. V zadnjih desetih letih jo potrosilu Italija za trdnjave 210 milijonov lir. Francoska ju porabila od leta 1872 do 187!) 400 milijonov frankov in pozneje še 30 800 000 Irankov; v letu 1882 zazida zopet 70 milijonov. Avstrija je porabila od leta 1870 cu milijon za Kra-kovo, 1,976 000 gld. za trdnjave pri Pžernmlu, 900.000 za Komoran, potem večje svotu za trdnjavu na Tirolskem, Krdeljskem iu jadranskem morji; konec leta 1880 so jo dovolilo 13 milijonov gld., iu sicer 87tt mil. zu trdnjavo v Galiciji, 4 milijone za 1'uij, ostalo pa za južno Tirolsko. Nemčija jo izdala od leta 1873 okoli 400 milijonov murk za en namen- — Nevarna strast pri igri. Neki Worl e nabrani denar nuvtegoma naloži na obresti in da ima vedno nntanjčeu pregled o vseh nabranih darovih, obrača se n tem do vseh gospodov, ki so prezveli nnlvranjo prostovoljnih doneskov s prošnjo, da jih blagovolijo, kar najpred mogoče, odposlali društvenemu blagajniku, gosp. dr. Josipu Stardtu; v prihodnjo naj vse doneske pošiljajo konci vsacega meseca neglede na nabrano večo ali manjše svote. V Ljubljani, dne 26 maja 1882. Za upravni odbor druStva „Nar. dom." Ivan Hribar, dr. Alf. MosrM, tajnik. prodnodnik. V. izkaz (loiicNkov za spomenik dr. J. Bloivvoisa vit. Trstenlškega. tlOBJl llegolin Milm, župnik v Ajdovici 1 gld II Ambrož Mat., župnik v Svačuli 8 il t) Morzejj Jouip, vpokoj. župnik v 1 il II Vidram- .lun., kiijiliui v Vipavi . 1 ii »t Jaklič Job., župn, v Sturumlogu 1 ir ii Svetlin Matej, vpokoj. župnik 1 ii a Vugu Mihu, kaplan v Mirnu pri 1 ii d Potočnik Jan., župnik na llreiovlol pri Ljubljani..... 8 t? »i DfltonSok Jurij, župnik v ('adrainu 8 tr m lturgur Andi'., posest. iz Imolco 1 ii >1 Kinapielor Andr., c. kr. profesor in dež. poaluncc v Calovol 6 ir ii Olilak Krunjo, rač. uvetovulec v Sarajovi........ 1 ii" ii Vilfan Ivan , duvkur v Sarajevi 1 ii ii Pogoroluc .1., računski oficijul v 1 ii ii Blatno Ant., gr. llarbotov onkrb- nik v Knkovniku..... a ii ii Ilrudaška Franc, kr. gimnag. rav- natelj v pokoji v Gradcu . 5 ii ii Cigalo Matej, drž. zakonika vrud- nik nn Dunaj!...... 5 ii ii KuBcr Josip, trgovec, trgovinske iu obrtne zbornico prodiodnik v 1 ijubl juni........ 10 ii Po gospodu dekanu in kanoniku v Ltt- fikom Eli Blodeče gospodo : Gosp. Anton /iiiža , kanonik in dekuu v Luškem trgu ...... 21 n il lioholm J oni p, vikar v Luškem trgu 2 ur ii jil. Pol Josip, kupbin v Luškimi 2 tr il Sket Mart, žup, sv. Kii|iertu 1 >f D Janžek Kdvard, župnik pri sv. 1 ii n tHenik Josip, žujmik pri bv. Jo-durti ......... 1 ir ii il Zičkur AŽupnik v Dolu l''iSer Anton, kaplan v Doli . 1 1 i r ii II Htagoj Anton, župnik v Trbovljah 1 ll li ltadovšuk Ant, Itnjil. v Trbovljub 1 ii ii Valcnrak Jo*., kupi. v Trbovljub 1 il II (ioirioizer Kurol, župnik v S i r j i , 1 ii ii Kralj Dragotlu, kuplan v Loki . 1 tr li Kolarič J., župnik v Kuzborji . 1 ii II Vreeko M., žopn. v Jurkloltrl . 2 n •r il Ilupulnik Gregor, župnik v Št. 1 n Zorko Janez, župnik pri bv. Mi- 1 ii ii Ktrimd Matija, župnik v Ljubnuin nu Ktajarskum...... 5 ii Skupaj . i) I gld. IC temu v zadnjem liutu ukazanih . . H77 ,, Skupaj do idnj . 968 gld. Za praznik pnvsv. II. Totosa (1) su priporočajo Rili ar j en Minski liiii 1 (za mi) S k i in Umski zbor.) ' Dobivajo nu v Ljubljani, gosposke ulico 1 hiš. št. 4 pri ,Igrici Uiliarjovi. 80 sekačev. Pri ravnateljstvu Trobovoljnkogu promogovega društvenega rudnika v Allionl dobi sillllio delo okoli KO seluičev po pogodbi; stari no smejo liili čo« 40 let, nlcor nu) no sdravl, trdni in nruvii? tor bo morajo ukazali h rudnimi pravicami, (2) Iti*« iiudrljHivo*