Št. 29 (2656), leto LI »Novo mesto, četrtek, 20. julija 2000 »Cena: 220 tolarjev gimnazijci Mercator Posezonsko znižanje cen konfekcije v Mercator Dolenjski od 20. julija do 2. avgusta! do -40% Zapeli so gradu v čast Tisočletnico žužemberškega gradu so počastili z dvodnevno kulturno in turistično prireditvijo BRESTANICA - Potem ko so v termoelektrarni Brestanica marca lani stekla dela za postavitev dveh novih plinskih 114-MVV turbin, so doslej že končali glavnino posodobitvenih del. IVIontirali so obe turbini in med drugim dokončali objekt kemične priprave vode, ki so ga pristojne ustanove tehnično pregledale in ki poskusno obratuje. Termoelektrarna je dosegla tudi certifikat kakovosti po standardu ISO 9001. Mag. Dragu Fabijanu, direktor- sijih postavili pred začetkom ome- ju termoelektrarne Brestanica, je minister za gospodarske de javnosti dr. Jože Zagožen izročil omenjeni certifikat kakovosti na priložnostni slovesnosti 14. julija na gradu Ra-jhenburg v Brestanici. Ob tej priložnosti je direktor Fabjan povedal, da so bili pred začetkom zdaj skoraj že končane posodobitve elektrarne "naši cilji videti drzni in neuresničljivi”. Kot je napovedal, so dosedanji koraki v tokratni 155 milijonov mark vredni modernizaciji le del njihovega dolgoročnega načrta, saj v Sloveniji zdaj nastaja energetsko tržišče, kjer bodo morali proizvajalci energijo prodati kar najbolj gospodarno. V brestaniški elektrarni računajo na svoj tržni uspeh v prihodnje. Optimisti so tudi zato, ker so domala uresničili glavne naloge, ki so KELEMINA O CLANNU LJUBLJANA - Poslanec SDS v državnem zboru Branko Kelemina je s podporo 10 poslancev pripravil razgovor o problematiki Clanna z državnim sekretarjem Antonom Grabeljškom in direktorjem blagovnih rezerv Alojzom Leskovškom. Pogovora seje udeležil tudi direktor sevniške občinske uprave Zvone Košmerl. Postopek na sodišču glede plačila najemnine občine Sevnica za prostor blagovnih rezerv v Loki-pri Zidanem Mostu, kjer je zelo kratek čas poslovalo podjetje Clann, je končan. Občina je dolžna direkciji za blagovne rezerve plačati 37 milijonov tolarjev glavnice s pripadajočimi obrestmi. Pogovarjali so se tudi o predlogu poravnave dolga, ki ga mora obravnavati in potrditi tudi vlada. njene naložbe. "Naši cilji so bili obnoviti elektrarno, povečati moč in razpoložljivost turbin, doseči poslovanje po evropskih standardih in oblikovati pravo kadrovsko sestavo,” je povedal mag. Fabijan ob prevzemanju certifikata in že prej na tiskovni konferenci v elektrarni. PO EVROPSKIH MERILIH - 'Osebno imam vtis, da boste v stanju preživeti odpiranje energetskega trga. Mi bomo narediti vse, da bodo razmere na energetskem trgu postale čimbolj jasne." Tako je dejal vodstvu in delavcem elektrarne dr. Jože Zagožen, gospodarski minister (na sliki levo), ko je izročal certifikat kakovosti ISO 9001 direktorju termoelektrarne Brestanica mag. Dragu Fabijanu (desno). (Foto: M. L.) Ob podeljevanju certifikata je Stevan Radovanovič, direktor cer-tifikacijskega podjetja TOV Bayern iz Ljubljane, zaželel vodstvu in delavcem elektrarne, da bi obdržali listino kakovosti. Izrekel je tudi željo, da bi sčasoma postali prijazni do okolja in tudi dosegli za to ustrezen evropski certifikat. O elektrarni v kombinaciji z okoljem je mag. Fabijan že ne dopoldanski konferenci povedal, da merilna postaja na Sremiču že od začetka leta stalno spremlja vplive na okolje. Tako okoljevarstveno opazovanje je elektrarna pred začetkom tokratne posodobitve tudi obljubila prebivalstvu. M. L. TOPLIŠKA OBČINA PRAZNUJE DOLENJSKE TOPLICE - Ta konec tedna bo v Dolenjskih Toplicah v znamenju občinskega praznika. Danes zvečer bo literarni večer s predstavitvijo knjižice Iz preteklosti z nami v novo tisočletje ter z nastopom dueta Petre Gačnik Božič in Branka Rožmana. V petek ob 15. uri bo slavnostna seja občinskega sveta z nastopom domačega mešanega pevskega zbora ter pozneje še turnir v hokeju in nastop skupine Dan D. V soboto se bo ob 16. uri na jasi začelo občinsko gasilsko tekmovanje, uro pozneje se bodo predstavljali mojstri domače obrti in turistična društva, ob 18. uri pa bo še koncert Vlada Kreslina. V nedeljo popoldne bo pohod na Veliki Rigelj 'n nazaj do šole, na igrišču pri šoli pa tek. ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI RUMENESTRANj tel.(OI) 436 53 90. fax(01) 436 85 20. www.intermarketing.si MARKETING Prodaja in servis, Avto-hit, d.o.o. Kandijska 53, Novo mesto, telefon 068/376-490 vmes e Ob koncu tedna bo večinoma sončno s temperaturami do 30° Celzjja. O S 07/ 30 81 118 I 041 ( ŠMARJE 13a, ŠENTJERNEJ, e-mail: kobn 15% POPUST ob vgradnji avtoinstalacije •ZA VSAK NAKUPU NAD 50.000 SIT darilo URA KOBRA Berite danes stran 3: • Občina popravlja Zalog stran 4: • Čigav bo del hiše na Blatniku? stran 6: •Za dimnik dober tudi zračnik? stran 8: • Kartic nikoli ne spustimo izpred oči! stran 18: • Slovenija je postala zgledna država ISSN 0416-2242 770416 224000 TISOČ OBISKOVALCEV ZA TISOČLETNICO - Suhokranjska kulturna in turistična prireditev ob tisočletnici žužemberškega gradu se je pridružila vse številnejšim podobnim prireditvam po slovenskih krajih. Z njimi želijo organizatorji oživiti domači kraj. pokazati sokrajanom, kaj vse premorejo, in k obisku povabiti še goste. Žužemberčanom je preteklo soboto in nedeljo kljub neugodnemu vremenu vse to uspelo.(Foto: B. D. G.) Termoelektrarna z novima turbinama Brestaniška elektrarna zaključuje posodobitev - Večja moč in razpoložljivost turbin -Certifikat kakovosti ISO 9001 - Elektrarna pripravljena na energetsko tržišče Šest novomeških gimnazijcev na maturi zbralo več kot 30 točk NOVO MESTO - Katja Bajec, Matej Bobnar, Tanja Brakočevič, Saša Češnovar, Miha Jakič in Petra Krnc so najuspešnejši novomeški gimnazijci, ki so na letošnji maturi dosegli več kot 30 točk od skupaj 34. Tudi sicer je novomeška gimnazija v samem elitnem vrhu - 97,8 odst. dijakov je uspešno opravilo maturo, slovensko povprečje pa je 87 odst. Novomeški gimnazijci so v povprečju dobili 20,8 točke, medtem ko je povprečje za Slovenijo 18,8. Pa tudi analiza po predmetih kaže, da so bili naši dijaki v povprečju uspešnejši od drugih v Sloveniji, celo od drugih gimnazijcev. Novomeški gimnazijci so svoja maturitetna spričevala dobili v petek na slovesni podelitvi v Kulturnem centru Janeza Trdine, šest najuspešnejših iz novomeške gimnazije pa bo skupaj z ostalimi 178 dijaki z nad 30 točkami prejelo svoje spričevalo s pohvalo iz rok ministra Šturma 2. septembra v ljubljanskih Križankah. Na prihodnje študente čaka letos več kot 22 tisoč mest na fakultetah, 14371 za redni in 7638 za izredni študij. Seznami sprejetih kandidatov bodo znani do 28. julija, dijaki pa obveščeni po pošti na domači naslov. VOLILNI SISTEM Potrebujejo ga politiki Tri dni pred 16. julijem, od katerega naprej lahko predsednik države razpiše redne parlamentarne volitve, je vlada prejšnji četrtek (v odsotnosti predsednika vlade dr. Bajuka jo je vodil njen Podpredsednik Janez Janša) sprejela stališče, da Slovenija zaradi neizvršitve referendumske volje še vedno nima uzakonjenega volilnega sistema, ki bi omogočal izvedbo jesenskih volitev. S tem je vlada dala jasno vedeti, da po njenem sedanji volilni zakon ni veljaven. Še več, odločila se je tudi, da bo za zaprosila komisijo za demokratizacijo skozi pravo pri Svetu Evrope, da oceni, ali bi bile letošnje volitve v državni zbor po sedanjem volilnem sistemu ustavnopravno legitimne. Na to pa je še isti dan reagira! predsednik SLS + SKD Slovenske ljudske stranke dr. Franc Zagožen, ki mu je bilo dovolj Janševega diktiranja in radikalizma (začelo se je pri sestavljanju vlade, ko je Janša SLS + SKD omalovaževal, da nima dovolj dobrih kadrov in s svojimi ministri zasedel vse najpomembnejše resorje, končalo pa z nedavno neizvolitvijo Ivana Bizjaka za om-budsmana), zato je odrekel podporo večinskemu volilnemu sistemu in namesto tega podprl predlog 28 poslancev opozicije o ustavnem zakonu, s katerim bi v> ustavo zapisali deloma popravljen proporcionalni sistem. Predlog je v parlamentu podprlo 68 Poslancev oz. več kol dve tretjini, proti je glasovalo le 12 poslancev SDS in en poslanec SNS. S to potezo je koalicija Slovenija, ki je spomladi tudi nastala zaradi Jenševe ambicije po uveljavitvi večinskega volilnega siste-fua in razdelitvi Slovenije na dva politična bloka, postala preteklost. V SLS + SKD so ugotovili, da je tako kot v sedanji vladi, kjer hoče glavno besedo imeti Janša, tudi uvedba večinskega sistema namenjena čimprejšnjemu zlomu stranke in priključitvi k radikalnemu desnemu bloku, ki bi ga seveda vodil Janša. Esa ta že nekaj let trajajoča bitka pa še zdaleč ne poteka zato, ker bi bil volilni sistem tako pomemben za volivce, kot se to pogosto sliši, ampak predvsem zaradi interesov politikov, ki naj bi jim na volitvah volivci zaupali oblast. Za parcialne politične interese se zlorablja tudi t. i. „volja ljudstva" - mimogrede na referendumu je za večinski volilni sistem glasovala komaj petina slovenskega ljudstva (259.667) - domače politično perilo pa so Posamezni politiki na čelu z Janšo namesto doma pripravljeni Prati celo v Evropi. JOŽICA DORNlZ . ŽUŽEMBERK - Z razglasitvi-J0 najboljših na viteškem turnirju z viteško večerjo, na kateri so vitezi jn Srajske gospe v družbi gostov z esenimi žlicami jedli ričet z bedr-'n si zraven trgali kruh, s koncer-°m ansambla Čuki in ognjeme-°m se je zaključilo suhokranjsko Praznovanje tisočletnice žužem-erškega gradu. Dvodnevno prireditev, ki je bila navzlic nespod-ndnemu vremenu zelo dobro obilna, je pripravilo Turistično ruštvo Suha krajina. Sobota je bila v znamenju suho-ranjske sedanjosti, saj so se obiskovalcem predstavila številna pev-, a društva in skupine iz žužem-erske občine, manjkalo pa ni niti 8°stujočih skupin od kostanjeviške Sodbe do folkloristov iz Stične in erriiča, vinogradniškega okteta iz Šentjerneja in topliškega moškega zbora. Predstavila so se dolenjska turistična društva, na stojnicah pa so ponujali suhokranjske dobrote in spominke. Žužemberški osnovnošolci so oba dneva občinstvo v grajski kleti razvedrili z veseloigro Županova Micka, v kleti pa je bila v času prireditve na ogled tudi likovna razstava. Nedelja je bila oblečena v srednjeveška oblačila, občinski tajnik Vlado Kostevc in župan Franc Škufca pa sta v podobi žužemberškega viteza in graščaka ob zvokih rogistov in ob mimohodu srednjeveške gospode odprla srednjeveško tržnico. Sledila je maša v počastitev viteškega turnirja, na katero so se dame zapeljale s konji, nato pa še viteški turnir z mečevanjem in lokostrelstvom. B. D. G. -OVEŠEN ZAČETEK FESTIVALA - V Viteški dvorani brežiškega gradu eJe v soboto, 15. julija, zvečer začel 4. Festival Brežice, največja slovenska Prireditev, posvečena stari glasbi. Na uvodni slovesnosti sta več kol štiristo «■kovalcev pozdravila Dimitrij Rupel, ki je govoril v imenu častnega po-uvitelja festivala dr. Janeza Drnovška, in brežiški župan Vladislav Držii, jel ° ^aJe direktor in umetniški vodja festivala Klemen Ramovš slovesno spre-Sl v'*eški red festivalske dame ljubljansko županjo Viktorijo Potočnik. , eull je koncert britanske skupine Purcell Quartet Opera Project. V prvem u so predstavili nekaj izbranih zgodnjih skladb britanskega glasbenika c enryja Purcella iz 17. stoletja, v drugem delu pa je bila na programu kon-rtnu izvedba celotne Purcellove opere Dido in Enej. Na sliki: posvetitev Ijub-uuske županje v hišni viteški red festivalske dame. (Foto: M. Markelj) IM A S A A /V L E Kako se boste sončili? Soncu so namenjene mnoge molitve in prošnje od pradavnine do danes. V sedanjem času so mu namenjena vse številnejša zaščitna sredstva, ki obvarujejo človeka pred škodljivim vplivom sončnih žarkov. Strokovnjaki zadnja leta opozarjajo, da prekomerno izpostavljanje soncu škoduje zdravju. Ali jim gre verjeti? Ali verjamete, da sončni žarki, če se jim preveč nastavljamo, lahko povzročijo kožnega raka? Vprašanju, ki je tudi tema tokratne ankete Dolenjskega lista, se posvečajo zdravniki zelo temeljito. Ti tudi odsvetujejo - zdaj poleti je to opozorilo še posebej primerno - sončenje med 11. in 14. uro, ko je sonce najmočnejše. Tudi drugače po mnenju zdravnikov ni najbolje za telo, če se človek „praži“ na soncu. Kreme za sončenje z velikim zaščitnim učinkom lahko preprečijo dostop do kože mnogim škodljivim sončnim žarkom, vendar kljub njihovi uporabi dolgotrajno ležapje na soncu lahko poškoduje kožno tkivo. Če nekateri v strahu pred premočnim soncem prisegajo na kreme, drugi vidijo kot rešitev pred žgočimi žarki v oblekah, kapah s ščitniki in pravih sončnih očalih. Ko gre za oči v povezavi s sončno pripeko, se velja spomniti, daje prav ta del telesa med najbolj izpostavljenimi in da sonce pogosto opeče zunanje in sprednje očesne dele. Zlasti starši se bodo ob tem spomnili, da je potrebno zavarovati pred soncem predvsem otroške oči. GABRIELA GRLICA, diplomirana bibliotekarka iz Metlike: ..Zavedam se nevarnosti sončenja in negativnega vpliva ultravioletnih žarkov, zato se poleti izogibam sončenju, kolikor je le moogoče. Prav zaradi tega tudi ne hodim ne na morje, celo na bližnjo Kolpo ne in tudi bazeni zame niso vabljivi. Če pa je že neizogibno, da moram biti na soncu, uporabim zaščitno kremo." JANKO VESELIČ, gostinski tehnik v Gostinstvu Črnomelj: „Kot otroka me je izučilo, kako nevarno je lahko sonce, saj sem nekoč dobil močne opekline. Zato sedaj raje poskrbim, da sem v senci, pa naj bo na morju ali ob Kolpi. In še tam se zaščitim s kremo za sončenje. Vendar ne gre samo za opekline, tudi sicer pretirano izpostavljanje soncu ni zdravo." MARUŠA MAVSAR iz Krškega, dijakinja: ..Sončenje naj bo zmerno! Opoldne se ne smeš sončiti, ker je sonce takrat najmočnejše in najbolj škodljivo. Verjamem, da se je stanjšala plast v ozračju. Po mojem bi ljudje morali bolj spoštovati naravo in zato opuščati škodljivo tehnologijo. Misliti je treba tudi, kako bo v prihodnje, ne samo, kako je zdaj." NASTA LES s Čateža ob Savi, podjetnica: ..Mislim, daje sonce svetlejše in bližje, kot je bilo včasih, bolj vroče in da je nevarno v nekaterih urah dneva. Mogoče nas kaznuje, ker se nočemo ravnati po sončni uri, ampak imamo poletni čas in delamo kar nekaj po svoje. Sončim se popoldne, še najbolj pa zaupam solariju. Sončna očala niso več samo modni dodatek, so nujnost!" ALB1NCA GORŠE, natakarica iz Ribnice: „Na dopust gremo vedno dobro založeni z zaščitnimi kremami. Škodljivosti sončnih žarkov se zavedamo, poleg tega pa tako vsi razen moža vročine ne prenašamo najbolje. Hči je prebolela meningitis in se soncu izogiba, pa tudi ostali si radi poiščemo senco. Alergij sicer nimamo, vendar se soncu ne izpostavljamo. Na plaži nikoli ne poležavamo na soncu tako, kot to nekateri še vedno počno." VLADKA ŽELEZNJAK, višji sanitarni tehnik iz Kočevja: „V ZD Kočevje vsako leto išče medicinsko pomoč kar nekaj občanov, ki se ob nepravem času predolgo izpostavljajo soncu. Nekatere opeče, ker so zaspali na soncu, druge, ker bi radi porjaveli. Soncu se ne smemo izpostavljati predvsem v času njegove naj večje moči, potrebno je tudi zaščititi kožo." ANICA MARC iz Žužemberka: „Zaradi bolezni sploh ne smem in zato tudi ne grem na sonce, saj imam epileptične napade. Tudi sicer imam občutek, da danes ljudje večinoma dosti bolj pazijo na sonce in razmišljajo o nevarnosti sončnih žarkov, kot so nekdaj, ko so brez skrbi hodili naokrog. Tudi moji bližnji se, kadar se odpravijo na sonce, zaščitijo, si nadenejo kape ipd." PETER STRMOLE, iz Mokronoga: ..Zaradi bolezni sem že dolgo nezaposlen in moje šibko zdravje mi niti ne daje upanja, da bi kdaj dobil kakšno drugo delo, kot to, pri t.i. „sončni upravi." Sonca se sploh ne bojim, kvečjemu me moti preveč svetlobe in sonca, ker me ščemi v očeh. Posebej se nikoli ne sončim. S 30.000 tolarji invalidnine si morja niti ne morem privoščiti." EVA OLU1Č, dijakinja 3. letnika celjske gimnazije, doma. v Sevnici: „Vem, da seje potrebno dobro zaščititi pred sončenjem, zato to vselej resno upoštevam. Namažem se s sredstvi za sončenje in se, šele ko imam dovolj podlage, dlje časa zadržujem na soncu. Lahkomiselnost je pri teh rečeh odveč, saj sem nekaj že slišala in prebrala tudi o kožnem raku." NA OGENJCO TEDEN PREJ OGENJCE - Tradicionalna spominska prireditev na Oge-njci bo v nedeljo, 23. julija, in ne zadnjo nedeljo v juliju, kot je običajno. Na slovesnosti, ki jo vsako leto pripravita borčevski organizaciji Ribnica in Loški Potok, se spomnijo grozovitega poboja ranjenjcev in bolničarke, ki so se pred okupatorjem iz zasilne bolnišnice umaknili v jamo Ogenjca, a so bili izdani in pobiti. Prva belokranjska združitev Po združitvi semiških SLS in SKD Črnomaljci in Metličani obljubili skorajšnji združiteni občni zbor ■ Dr. Podobnik o volilnem sistemu - Bukovec: “Bela krajina mora imeti svojega poslanca SEMIČ - Minuli petek je bil v Semiču prvi združitveni občni zbor SLS in SKD v Beli krajini. Kot so obljubili iz črnomaljske in metliške občine, naj bi Semičanom kmalu sledili tudi pri njih. Sicer pa se je združitve med drugimi udeležil tudi predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik, ki je govoril predvsem o zapletih glede volilnega sistema. BORCI V VELIKEM LIPOVCU VELIKI LIPOVEC - Odbor skupnosti borcev 15. udarne divizije NOV in POS ter območna odbora Zveze borcev Novo mesto in Trebnje vabijo v soboto, 22. julija, ob 10. uri na Veliki Lipovec pri Ajdovcu na spominsko slovesnost, s katero bodo počastili spomin na 57. obletnico ustanovnega zbora divizije in 55. obletnico zmage protifašistične koalicije. Ob polaganju cvetja na spominsko ploščo Dušana Jereba, padlega predsednika Okrožnega odbora OF Novo mesto, bo spregovorila dolenjska prvoborka Mara Rupena-Osolnik, v kulturnem programu pa bodo nastopili pevke iz Žužemberka in člani Kulturnega društva iz Prečne. Ob 12. uri se bodo v Selih Šum-berku spomnili padlih komandantov, Jevtiča, Kavčiča in Šaranovi-ča, spregovoril pa bo Lojze Hren, predsednik odbora Skupnosti borcev Cankarjeve brigade. Po slovesnosti bo srečanje v gostilni na Selih. Janez Movern, semiški podžupan in dosednji predsednik SLS, je dejal, da je bila odločitev o združitvi na državni ravni dobro preračunana in se je hitro obrestovala. “Na levici je nastala panika, saj so vedeli, da bo z združitvijo nastala močna stranka. Zato jo je potrebno onesposobiti, tudi s pomočjo medijev. V naši občini pa je bila že sama SLS močna, saj ima v občinskem svetu 6 od 13 svetnikov ter župana,” je dejal Movern. Franc Stariha iz SKD pa je natančno opisal delo krščanskih demokratov v zadnjih desetih letih. Poudaril je, da si je SKD v vseh teh let prizadevala za združitev s SLS, ker je verjela vanjo. Dr. Janez Podobnik je dejal, da z združitvijo nobena stranka ne izginja, ampak obe vstopata v novo politično telo. To pa je po njegovem tudi priložnost, da povabijo v svoj krog ljudi, ki jih zanima politično delo. Ko je govoril o zapletih glede volilnega sistema, je dejal, da je bil pretekli teden zanj eden težjih, odkar vodi državni zbor. “Za Slovenijo ni ključno, po kakšnem volilnem sistemu bomo šli na volitve, je pa prav, da spoštujemo ustavni red. Trdno pa sem prepričan, da si Slovenija in Slovenci zaslužimo, da ni v ospredju volilni sistem, ampak vprašanje, kako Imamo samo eno državo! Dr. Bajuk se je v Ribnici pogovarjal z gospodarstveniki in župani sosednjih občin - Splošni problemi gospodarstva RIBNICA - Združitev SLS in SKD na občinski ravni je bila razlog, da je predsednik vlade dr. Andrej Bajuk v petek obiskal Ribnico. Na njegovo željo organiziranega pogovora z gospodarstveniki in župani sosednjih občin se je lahko udeležil šele tik pred koncem več kot dveurnega pogovora, na katerem sta v njegovi odsotnosti težave in pripombe beležila minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek in minister za gospodarske dejavnosti dr. Jože Zagožen. Delovnopravna zakonodaja, plačna politika, odpiranje trgov in dotok kapitala so bili najpogostejši problemi, na katere so opozorili gospodarstveniki, župani pa so predstavili specifične probleme podeželja. “Še veterinarji bi bili najraje v Ljubljani," je opozoril na problem, da kadrov na podeželje ni mogoče dobiti, župan Dobrepolja Anton Jakopič. Na izredno drago infrastukturo na prebivalca na podeželju kot drug velik problem je opozoril ribniški župan Jože Tanko; s predstavitvijo problema napajanja Ribnice z električno energijo, ki ga navadni porabniki ne občutijo, ga pa občutijo tista podjetja, ki uporabljajo sodobno računalniško tehnologijo, pa se ga je dotaknil tudi direktor kočevske poslovne enote Elektra Ljubljana Vincenc Janša. “Infrastruktura na podeže- lju stane precej več kot v Ljubljani,” je poudaril in pojasnil, da bi bila rešitev za Ribnico 600 milijonov tolarjev vredna investicija, da pa je problem, ker Ribnica dosega le 8 in ne 10 mega vatov moči, kot je pogoj za investicijo. “Težko je verjeti, da ima naša država na eni strani nuklearko, na drugi pa distribucijo kot naši dedje,” je dejal dr. Bajuk in dodal, da če tega ne bomo rešili, ne bo razvoja na pričakovani tehnološki ravni. “To pa je moment, ko mora država nastopiti z drugačnimi sredstvi,” je nadaljeval in s tem udeležencem pogovora vlil upanje, da bo vlada podprla namenski kredit Elektra Ljubljana za investicijo v Ribnici, kot je to predlagal Janša. Ob obljubi ministra dr. Zagožna, da bo osebno prisluhnil težavam ITPP-ja, ki jih ima zaradi inšpekcijskih služb, za katere je Miro Ferlin dejal, da podjetje silijo v nezakonitosti, je dr. Bajuk zaključil pogovor z izrečeno mislijo direktorja Rika Ribnica Jožeta Gradi-šarja, da imamo samo eno državo in dajo zato moramo gojiti. Gradi-šar je namreč izrazil dvom o poštenosti prijavnih razpisih, pri tem pa ministru dr. Zagožnu, ki bo zadevo preveril, zaupal tudi ime inštitucije, v katere poštenje je podvomil. M. LESKOVŠEK-SVETE POGOVOR Z GOSPODARSTVENIKI - Dr. Bajuk je pogovoru z ribniškimi gospodarstveniki omenil vodilo svoje vlade, ki želi bili drugačna in uspešna, zato bo, kot je dejal, z vso resnostjo proučila lokalne probleme in se jih lotila s posluhom. (Foto: M. L.-S.) bomo živeli. Pomembno pa je, da znamo tisti, ki imamo mandat na državni ravni, postavljati prednostne naloge. Med temi je bila prav združitev SLS in SKD, ki je bila strateška odločitev,” je dejal dr. Podobnik, ki je prepričan, da bo združena stranka postala najmočnejša v državi, če bo združitev prinesla zdravo, v prihodnost usmerjeno bivanje Slovencev. Glede volilnega sistema pa je dodal, da je SLS+SKD Slovenska ljudska stranka podpisala s SDS dogovor, da bo naredila vse, kar je v njeni moči, za dvokrožni večinski volilni sistem, a nikoli ni bilo dovolj glasov. Prisotni so se soglasno strinjali, da je v upravnem odboru semiške SLS+SKD Slovenske ljudske stranke po 6 članov iz SKD in SLS ter župan Janko Bukovec. Predsednik združene stranke je postal JaneZ Movern, podpredsednik Ant0" Malenšek. Oba sta tudi semiši podžupana. Bukovec je dejal. & bodo letos največjo pozornost namenili volitvam. “Sem za večinsk' volilni sistem, po katerem bi krajina vedno imela poslanca, r Ni pomembno, jz katere stranke Je' vemo pa, da potrebuje 12 tisoč gb" sov. Če ga ne bomo imeli, bo Bela krajina odrezana od Ljubljane, Je prepričan Bukovec. ’ M. BEZEK-JAKSt KANALIZACIJA IN ČISTILNA NAPRAVA VELIKE LAŠČE - Za naselje Velike Lašče je predvidena izgradnla i kanalizacije in čistilne naprave. D idejni projekt so z zbiranjem pon1 iudb izbrali Hidroinženiring, d.o.o., 1 Ljubljane. Občinski svet pa je spte ( jel sklep, da se vsa sredstva iz našlo-va delitvene bilance za naslednjeM® | porabijo za izgradnjo kanalizacije111 čistilne naprave. ZDRUŽITEV - Semiškega združitvenega občnega zbora SLS in SKD so # ! poleg številnega članstva obeh strank udeležili tudi državni sekretar na mil1' j strstvu za šolstvo in šport Matjaž Vrčko, vsi trije belokranjski župani, novornfr ška podžupanja in hkrati predsednica novomeškega regionalnega odbofl SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Martina Vrhovnik, podpredsednik Al°fi Turk ter član odbora Lojze Zupančič. Na fotografiji (z leve): predsednik seW ške SLS+SKD Slovenske ljudske stranke in hkrati semiški podžupan Jone-Movern, semiški župan Janko Bukovec, predsednik DZ dr. Janez Podobnik ter podpredsednik semiške združene stranke in podžupan Anton Malenšek-(Foto: M. B.-J.) Ljubljansko pismo Pokojnine niso dar Do volitev brez sprememb LJUBLJANA - Srečanja slovenskih upokojencev so bila vedno množična, tako tudi letos 29. junija ob Velenjskem jezeru. Prišlo jih je vsaj deset tisoč. Zapomniti si velja tole ugotovitev Milana Kučana iz nagovora upokojencem: “Pokojninska reforma je velik projekt, je pomemben in ustrezen sporazum med generacijami in v svoji izvedbi predstavlja ustrezno urejenost pokojnin in drugih pravic, ki izhajajo iz pokojninskega zakona. Pokojninska reforma pa je tudi občutljiv projekt. Težila je in morala je težiti k čim večjemu soglasju med želenim in tistim, kar realno zmoremo.” Poudaril je vlogo prejšnjega ministra Antona Ropa, ki je zmogel najti ravnovesje med željami in možnostmi. Ponovno odpiranje teh vprašanj bi bilo po mnenju predsednika Kučana povsem neproduktivno in bi vneslo preveč dvomov in negotovosti. Razvrednotilo bi tudi ves trud in dogovore s socialnimi partnerji. Vinko Godec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, pa je med drugim dejal: “V svojih javnih nastopih je kandidat, zdaj predsednik vlade, dr. Bajuk veliko in vehementno govoril o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vladi sporočamo javno, da bomo enotno branili svoje zaslužene pravice tudi z državljansko nepokorščino... Nikomur ne bomo dovolili posegati v naše zaslužene in vplačane pravice, še posebno ne tistim, k1 nenehno delujejo na delitvi Slovencev, in tistim, ki za našo mlado državo niso še nič storili." N« to izjavo je že reagiral dr. Miha Brejc, novi minister za delo, družino in socialne zadeve, s sporočilom za javnost, v katerem P0’ udarja, da “vlada RS ni obravnavala nikakršnih predlogov za spremembo pokojninskega sistema”, in pojasnjuje, da prav tako njihovo ministrstvo nima namena predlagati kakršnih koli sprememb, ki bi posegali v že pridobljene pravice upokojencev. To sporočilo dr. Mihe Brejca javnosti je bilo nujno in koristno za umiritev razgretih duhov. V javnosti so namreč kmalu p° izvolitvi nove vlade zaokrožile govorice, da ta že pripravlja popravek pokojninske reforme, kar naj bi pomenilo uresničitev namere pomladnih strank, predvsem ŠDS, da bo odpravila ”Pr|' viligirane pokojnine". NovinarJ1 Dnevnika so zato pobrskali po magnetogramskih zapisih Bajukovih predstavitvenih govorov v državnem zboru, ko je predstavljal svoje zamisli in program nove vlade. Pri tem so le v njegovem prvem nagovoru poslancem našli izjavo, ki seje izrecno nanašala na pokojninsko in inva; lidsko zavarovanje. Dr. Andrej Bajuk je takrat dejal: “Pokojninsko in invalidsko zavarovanje j® urejeno z novim zakonom, k1 velja od 1. januarja leta 2000-Pustimo ta zakon delovati nekaj časa, vsaj do volitev, potem Pa bomo analizirali njegove učinke ter po potrebi predlagali ustrezne korekcije.” Do volitev bo torej v pokoj" ninsko-invalidski zakonodaji se vse po starem (po novem)- ^ kako bo po volitvah, to pa je ze druga zgodba. VINKO BLATNIK [^ovomcška kronika II MM* DOMET - Kot so povedali iz-elovalci urbanističnih zasnov ovega mesta, naj bi ta prostorski Jpkument veljal kakih 20 let. Gle-e na to, da so sedanje zasnove Popravljali in sprejemali krepko ,ec k°t desetletje, bi bilo nemara obro, če bi že takoj začeli pri-"htvljati nove zasnove. ’ BELEM? - Po zgledu matične tanke sta se združila tudi odbor J 2 JXJ J\ Š> i i-i O EJ C J J\l H.1A A nvu SLS ■n SKD v Novem mestu, mla- oporočenci pa so pred kratkim “h skupaj na prvo poročno zase-rokJe ob^'nske8a sveta. Svojo poti!)0 S° na koncu seJe naznanili i svetnikom, svetnik Kukec pa na to hudomušno pripomnil, da °: ne se bodo ženili na drugi fani, vsekakor vse povabili na ,1®' Zanimivo pa bo videti tudi, aii bo SKD nin in na poroki šentjernejske n SLS nevesta v belem. Že-nevesta že dolgo nista več tedolžna. p^LED - Po resni razpravi o tebnosti mestnega potniškega Jorneta in po pozivu dr. Tatjane azvoda, naj bodo svetniki zgled 1 nporabi avtobusov, so se na-°ci jadrno spustili proti svojim kam °bilom in odbrzeli kdove' vi ^j^A METLA - Predsednik b a,e.dr- Bajuk je napovedal, da sk-1 \i 'cma'u s sodelavci spet obi-a ovo mesto, saj se mora z Re-R»7„°m,Začeti d°govarjati o obnovi : pogodbe. Na Dolenj- skem snio še do nedavnega mislili, , _ -..v jv v. aJe obnova pogodbe samo še for-vi Hn°st’ Pa smo se zmotili. Nova li a ,a’ n°vi časi in seveda novi Je, Spodobilo bi se, da bi vla-nemudoma imenovala novega n 8ajidca- če je prejšnjemu vzela oblastila. Pogodba se izteče že ' nekaj mesecev. Dv "a?ospaje rekla, da Marjan I ?r.n'k neutrudno sega po ug-: stolčkih. V Novem mestu v ‘L zuPani v Ljubljani državni retur, v Šentjerneju pa glavni " n'k (na petelinji dirki). Ste tako bogati, da morate 2 avtomobilom v trgovino? ~——BSES2SISBBSSS pOCENI MINISTER ie f>/?<',vo Gallus Bartholontaeus Ptič t‘n ak,‘vno’ zal° Pa tudi i„fa iie Podporo v domači šent-»nu občini. Ko je zadnjič njega/ pre^sedaik Stane Bregar razla-p0J>r°kek,e‘ za katere potrebujejo m poro' ni naletel na pravo razu-ti sanJe V °kčinskem svetu. Nekate-dalj6tn‘ki so jasno in glasno pove-Jern '•‘j! vzrej° nove pasme Sent-je Pej,eSa petelina skrbi tisti, ki se dal^o ()^°č'k Pomagalo ni niti to, va h egar meci zaslugami društ-„o ?vedel, da so pripeljali v občimi,!^riavna sekretarja in še dob/S/ra Z? povrh- "SaJ ,e lahko vsak!" so ugovarjali svetniki. MOVOMEŠklE I !»«»i*«:>c| i>i i Dra|,an '-z Bočke - Lano, Mojca VidJz Mntjošta - Žiga, Nataša ja n ?r iz Petan - deklico, Kseni-Brud,Car *z Straže - Tina, Branka ja Sj Jlr lz. Starega trga - Nino, Tanjo, k« °n!d iz Moverne vasi - Nast-Tom artina Zupan iz Suhorja - - Luo^a' Lrika Progar iz Zabrdja vljo. ,|z_N0Ve šek M; Pad 'ega mesta: Sonja Kav-eršičeva 15 - Kristijana, ,v,atein L, a 1J ■ 2alo 1 in’ Pagovska 9a - njivg' Andreja Mohorčič, Mestne Ulj- ' Tadeja, Mirjana Bauer, Jelka , avka Gruma 72 - Emo, Nino ere*5' Ljubljanska cesta 94 Dogovorni urbanizem je oplel Če v naši državi sprejeti dokumenti in predpisi kaj veljajo, potem je Novo mesto dobilo strategijo, ki je začrtala osnovne usmeritve posegov v prostor za kakih 20 let. NOVO MESTO - Novomeški svetniki so pretekli četrtek v drugi obravnavi potrdili urbanistično zasnovo za območje mesta kot občinskega, regionalnega, gospodarskega in upravnega centra. Gre za temeljni prostorski dokument, ki je v proceduri nastajanja in sprejemanja dobil že brado, saj je na dnevnem redu že vsaj od leta 1989. Zaradi dolgoletnega usklajevanja se postavlja vprašanje, ali ni dokument že na samem začetku zastarel, vendar pripravljavci poudarjajo, da gaje mogoče dopolnjevati in spreminjati, vsekakor pa ga je nujno sprejeti. Tako so menili tudi nekateri odbori občinskega sveta in večina svetnikov. “Z objavo urbanistične zasnove Novega mesta bo prenehala praksa dogovornega urbanizma, ko je bil v mestu urbanist lahko vsak, ki je imel malo več časa," je poudaril sekretar za okolje, prostor in komunalne zadeve Jože Derganc. Tudi svetnik Anton Škerlj je poudarjal, da je treba urbanistično zasnovo čimprej sprejeti, da ne bodo nenehno sprejemali ureditvenih pogojev samo zato, ker je nekdo imel pravega strica ali pa pogum, da je zidal na črno. Eno takih “sanacij” so imeli svetniki pred sabo ravno na tej seji. Miloš Dularje spraševal, ali bo treba zdaj spreminjati vse prostorske izvedbene akte na območju mesta. In odgovor sekretarja Derganca: “Vsak prostorski akt se mora uskladiti z urbanistično zasnovo kot temeljnim strateškim razvojnim dokumentom, vendar tudi ta ni nespremenljiv.” Jasnega odgovora, kako bo v praksi s prilagajanjem in spreminjanjem, torej ni bilo. Vsekakor velja poudariti, da urbanistične zasnove predvidevajo več kot 160 ha novih zazidljivih površin. Kot je poudaril prof. Bra-co Mušič v imenu izdelovalca zasnov, pri prostorskem razvoju niso več računali na intenzivno širjenje industrije, ampak na postopni raz- KONCERT OB SVEČAH SREDNJI GLOBODOL- Na tretjem koncertu iz cikla Koncerti ob svečah, ki poteka v Domu glasbene dediščine v Srednjem Glo-bodolu, bosta v soboto 22. julija, ob devetih zvečer nastopila sopranistka Tanja Kuštrin in organist Dimitrij Rejc z deli J. S. Bacha, G. Caccinija, F. Tostija, G. Gilardija in C. Francka. Vstopnine ni. Suhokranjski drobiž voj Novega mesta v visokošolsko in raziskovalno središče v tem delu Slovenije. Zasnove opredeljujejo rezervacijo prostora za bodoči razvoj na področju stanovanjske gradnje, industrije, obrti, komercialnih dejavnosti, komunalne infrastrukture in zelenih površin. Eno osrednjih vprašanj se je vrtelo okrog prometa (avtocesta, vpadnica, ob-voznica)7zato je bila izdelana tudi prometna študija. Urbanistična zasnova Novega mesta je na ravni občine zdaj potrjena, odlok pa bo objavljen v Uradnem listu šele potem, ko bo vlada pripravila sklep o usklajenosti zasnov z državnimi izhodišči dolgoročnega in srednjeročnega • Svetniki so ob urbanistični zasnovi sprejeli med drugim tudi sklep, naj občina čimprej doreče uporabo prostora v Dergančevju v prehodnem obdobju, da se območje ne bi še naprej razvijalo stihijsko. Sicer pa so obravnavali še celo vrsto prostorskih dokumentov, njihovi dopolnitev in sprememb. plana na področju prostora. Posebej občutljivi so tu predvideni posegi na 1.območja kmetijskih zemljišč in načrtovane poselitve. B. DUŠIČ GORNIK Nova dializa čez tri mesece Župani podprli projekt Dializa 2000 - Zbrali že 85 odst. potrebnih sredstev - Prenovitvena dela se začenjajo MIKLAVŽ POD STREHO - Tudi vaščani Gradenca so na novo obnovili ostrešje na zvoniku in ga prekrili z novo bakreno pločevino. Z deli so pričeli v mesecu maju, 8. julija pa so z dvigalom namestili ostrešje na zvonik. Leseno ogrodje zvonika je izdelal Franc Grum, kleparska dela pa je opravil Vlado Šimunič z Jame pri Dvoru. Dekan Franc Povirk je'blagoslovil prenovljeni zvonik in se zahvalil vaščanom in ostalim dobrotnikom. Podružnično cerkev sv. Miklavža čaka še temeljita obnova fasade in ostrešja nad ladjo. POKAL VESELČKU - Nogometni klub F. S. iz Žužemberka je pripravil v nedeljo, 16. julija, nogometni turnir, na katerem je sodelovalo dvanajst ekip. Pokal občine Žužemberk in prehodni pokal Radia Krka je psvojila ekipa Veselčka iz Birčne vasi, ki je v finalu premagala ekipo Kurirčka. Tretje mesto je osvojila ekipa Interflesha. Pokale je v grofovski opravi podelil žužemberški župan Franc Škufca. ZBORNIK - Zbornik Žužemberški grad, ki je izšel pred dnevi, je tudi že v prodaji. Kupite ga lahko na Občini Žužemberk ali pa v trgovini Hotko v Žužemberku. VREME - Kljub grozečim oblakom je prvi dan suhokranjsko praznovanje organizator TD Suha krajina izpeljal skoraj do konca. Rekordno število nastopajočih pevskih skupin, društev, učenci OŠ Žužemberk, godbe na pihala, rogisti in kmečke žene na eni ter tekmovalci za najmočnejšega Slovenca Martina Krpana na drugi strani trga so odgnali oblake: Pošteno pa je na koncu zalilo gasilce in veselico. NOVO MESTO - Direktorica splošne bolnišnice Novo mesto Mira Retelj in trinajst županov oz. njihovih predstavnikov dolenjskih, posavskih in belokranjskih občin so pred tednom dni podpisali dogovor o sofinanciranju projekta Dializa 2000. Od potrebnih 156 milijonov tolarjev, kolikor je vreden projekt, bodo občine prispevale 40 milijonov, darovalci 30 milijonov, tovarna zdravil Krka za počitniške dialize 20 milijonov, 66 milijonov tolarjev pa bolnišnica. Delež prispevka posameznih občin so določili glede na število prebivalcev in bolnikov. “Z gotovostjo lahko rečemo, da bo projekt uspel. Do danes nam je uspelo zagotoviti že 85 odst. potrebnih sredstev. S prenovo prostorov bomo predvidoma začeli 20. julija, končana pa naj bi bila do konca oktobra,” je povedala Ret-Ijeva ob podpisu tega pomembnega dogovora za bolnišnico in njene zaposlene, predvsem pa za vse ledvične bolnike, s katerim so dokazali veliko vpetost bolnišnice v prostor in pripravljenost občanov, podjetij in lokalnih skupnosti za pomoč. Po besedah direktorice bolnišnice gre velika zahvala županom, ki sicer niso dolžni skrbeti za sekundarno zdravstvo, zanj bi morala skrbeti država, zato je pristop občin k projektu toliko pomembnejši. Odsek za hemodializo, v katerem letno v izredni prostorski stiski ob polni zasedenosti zmogljivosti opravijo 9.000 do 10.000 dializ v treh turnusih (dopoldanski, Občina popravlja Zalog Z ureditvenim načrtom naj bi sanirali črno gradnjo v Zalogu - Velike naloge za investitorja NOVO MESTO, ZALOG - V javnosti je močno odmeval primer velike črne gradnje v Zalogu, kjer je na mestu starega mlina začel nastajati turistično-rekreacijski center. Investitor Emilijan Hieronim Ostanek je z nedovoljenimi posegi v prostor (precej pozno) spravil na noge načrtovalce in varuhe prostora, inšpekcijo, občino in ne nazadnje tudi okoliške krajane. Zdaj naj bi z ureditvenim načrtom za to območje sanirali stanje, poskrbeli za odpravo največje škode, vklopili objekt v okolje in dali investitorju možnost, da pridobi potrebna dovoljenja. Dokument so v prvi obravnavi na občinskem svetu že potrdili, tudi zato, ker sta bili v Sloveniji doslej menda porušeni le 2 črni gradnji in zaradi pritiska krajanov Straže in Prečne. Ureditveni načrt ne vključuje ribogojnice niti elektrarne, vrtine ali bazena, ampak le gostin- sko-turistični kompleks s sobami, restavracijo, teraso, prostorom za piknike, vrtom, otroškim igriščem in ostalo potrebno opremo. Investitor naj bi porušil večji del dolgega in visokega opornega zidu, manjši prizidek na severni strani ter balkone in vhodni portal na glavnem objektu, gienjal okna in kritino, odstranil betonske terase in nasutje ob Mlinščici ter na svoje stroške očistil strugi in bregove Temenice in Mlinščice. Kljub vsem tem nalogam pa varstveniki kulturne dediščene sodijo, da občinski svet v nasprotju s prostorskimi predpisi črnograditelju omogoča legalizacijo. Kot rečeno, so svetniki v prvi obravnavi odlok o ureditvenem načrtu podprli. Za vprašanja o tem, ali bo investitor vse naloženo res opravil, pa so dejali, da gre za vprašanje zaupanja v državo. B. D. G. Volksvvagen 2* * Gcyodarska voiib ENIM JE ŠLO, DRUGIM MALO MANJ - Sodobni Martini Krpani so se preteklo soboto v moči in iznajdljivosti pri prenašanju soli in znamenite kobilice pomerili tudi v Žužemberku. Lesena kobilica sicer ni videti težka, a ko so tekmovalci nanjo naložili še vrečo soli, ni šlo lahko. Deseterica je bila močna, vendar se bo šele na finalnem tekmovanju za najmočnejšega Slovenca v Šentjerneju pokazalo, kako bo uspešen njen najmočnejši člen. (Foto: B. D. G.) popoldanski in nočni), je prvi od sedmih odsekov internega oddelka novomeške bolnišnice, ki se bo preselil v novejše prostore. Novi dom dializnega centra bo v preurejenih prostorih nekdanje travme v pritličju obstoječega kirurškega oddelka, velikem 570 kvadratnih metrov, za pripravo tehnološke vode pa bodo preuredili še preko dvesto kvadratnih metrov v kletnih prostorih. Število dializnih mest bodo povečali od 11 na 18 do 20, kar bo pripomoglo k opustitvi nočnih dializnih izmen. V prihodnjih letih naj bi iz sedanje več kot stoletje stare stavbe internega oddelka v bolnikom in delavcem bolj prijazne prostore preselili še preostalih šest odsekov. Kot vse kaže pa se bodo kmalu nadaljevala tudi gradbena dela v stavbi nove porodnišnice. M. ŽNIDARŠIČ SREČANJE PRI MIKLAVŽU ŠENTJERNEJ - Občinski odbor ZLSD Šentjernej, skupnost borcev Gorjanskega bataljona in aktivistov OF ter OŽZB domicilnih občin Krško, Šentjernej in Novo mesto vabijo vse člane in ostale v nedeljo, 30. julija ob 13. uri na prireditveni prostor pri Miklavžu na Gorjancih, kjer bo spominsko slovesnost ob 55. obletnici osvoboditve oz. zmage nad nacifa-šizmom in 58. obletnice boja in zmage Gorjanske partizanske čete z Italijani pri Miklavžu na Gorjancih. Po slavnostnem govoru, pozdravih in krajšem kulturnem programu bo tovariško srečanje, in sicer ob vsakem vremenu. PODPIS DOGOVORA - Pomembnemu trenutku je prisostvovala tudi predsednica Društva ledvičnih bolnikov Dolenjske Zdravka Žižič (levo), direktorica bolnišnice Mira Retelj pa je dogovor o sofinanciranju v podpis prinesla vsakemu županu posebej, na sliki je žužemberški župan Franc Škufca. (Foto: M. Z.) L -/! Tretja skupina udeležencev jezikovnih počitnic. (Foto: M. Rapuš) Najtežje so sklanjatve 45 avstrijskih otrok se je na jezikovnih počitnicah učilo slovenščine - Že enajstič NOVO MESTO - Mladi avstrijski Korošci so tudi letos prišli na 12-dnevne jezikovne počitnice na osnovno šolo Grm, kjer so pilili svoje znanje slovenščine. Na njih je bodrilo 11 učiteljev ter grmska ravnateljica in pedagoški vodja Sonja Simčič, ki pri omenjenem projektu sodeluje že od samega začetka, enajsto leto torej. Gostje iz Avstrije so stanovali pri novomeških družinah, ki so popoldne skrbele za njihovo dobro počutje. Dopoldne so bili namreč v šoli, kjer so se ukvarjali s športom, aerobiko, imeli so glasbo, računalništvo in seveda jezikovni pouk. Ravno zaradi sle’dnjega so bili razdeljeni v štiri skupine: v prvi so si "začetniki" bogatili besedni zaklad ustno, v drugi pisno, v tretji so se mučili s slovnico, v četrti pa so najbolj vešči slovenščine spoznavali literarno-zgodovinska dejstva. Otroci, stari so bili od 9 do 17 let, so tarnali nad sklanjatvami in nasploh slovensko slovnico. Čeprav so nekateri že zelo izvrstno govorili slovensko, je med odmorom zmagala nemščina. Trije udeleženci jezikovnih počitnic so strnili svoje vtise takole: DAVID MiiLLER iz Borovelj, 12 let: “Tukaj sem prvič. Moj ma- terni jezik je slovenski, ki se ga učim že od malega. Doma govorimo oba jezika, slovenski mi je težji zaradi sklanjatev. Pri družini gledam televizijo, drugače pa tam nisem veliko." MELINA OSWALD z Dunaja, 15 let: “Na jezikovnih počitnicah sem prvič. Slovenščina je materni jezik mojega očeta. Preden smo se preselili na Dunaj, sem hodila v slovensko šolo. Z družino gremo na kakšen izlet, drugi pridejo k nam na obisk, drugače pa rada igram košarko.” TEA VERNIK iz Celovca, 17 let: “Tukaj sem drugič, prvič sem bila že pred dvema letoma. Starši govorijo slovensko, ne hodim pa v slovensko šolo. Težke so mi sklanjatve. Z družino sem bila na izletu na Kolpi, obiskali smo njihove sorodnike, drugače pa igram pasjanso.” Jezikovne počitnice, na katere se je letos prijavilo kar 70 otrok, a so le za 45 našli ustrezno družino, organizirata Krščanska kulturna zveza iz Celovca in novomeška osnovna šola Grm. Kot je že tradicionalno, pa bodo tudi letos izdali glasilo Jezikovne počitnice 2000. Zadnji dan se bodo otroci na zaključni slovesnosti predstavili tudi svojim staršem. M. RAPUŠ mi j ^ jn .A J 1 j-J D S Č J J\l MMM I Turistom bo odslej veliko lažje V Metliki so odprli turistični informacijski center, kjer so na voljo informacije o Beli krajini, kmalu pa tudi o vsej Sloveniji - V metliški občini se dobro zavedajo pomena turizma METLIKA - Metliško turistično društvo Vigred je bilo ustanovljeno leta 1989, a je do nedavnega delalo povsem amatersko in ni imelo niti svojih prostorov. Pretekli petek pa so na Mestnem trgu 1 slovesno odprli pisarno društva, kjer je hkrati tudi turističnoinformacijski center (TIC), v katerem bo do konca leta preko javnih del zaposlena predsednica društva Andreja Veselič. ODPRTA POT DO INFORMACIJ - Trak pred vhodnimi vrati v metliški turističnoinformacijski center, kjer so hkrati tudi prostori turističnega društva Vigred, so prerezali (z leve): metliški župan Slavko Dragovan, predsednica društva in hkrati edina zaposlena v TIC-u Andreja Veselič ter predstavnik Turistične zveze Slovenije in hkrati Slovenske nacionalne turistične organizacije Jurij Pirš. (Foto: M. B.-J.) Da so tovrstno informacijsko pisarno v Metliki potrebovali že dolgo časa, so dobro vedeli tako tisti, ki se na kakršen koli način ukvarjajo s turizmom, kot tudi ljudje, ki so želeli obiskati metliško občino, a niso vedeli, kje bi lahko dobili turistične informacije. Nihče se namreč doslej v občini ni ukvarjal z nudenjem turističnih napotkov, tega dela pa se je sedaj Center Loka odgovor dvomljivcem Kljub pomislekom svetniki sprejeli sklep o gradnji športnega centra Loka, kar je po zatrjevanju župana odgovor dvomljivcem, ki so očitali, da ga nameravajo urediti s samoprispevkom ČRNOMELJ - Črnomaljska občina je lani na razpis ministrstva za šolstvo in šport-sektor za šport prijavila dve naložbi: gradnji športnega centra Loka v Črnomlju in igrišča v Starem trgu. Vrednost prve je po investicijskem programu skoraj 173 milijonov tolarjev, druge pa 5,7 milijona tolarjev. Z ministrstva so Črnomaljce obvestili, da bodo letos za športni center Loka namenili 14 milijonov tolarjev, Fundacija za šport pa 15 milijonov tolarjev. Vendar bi se v Črnomlju najprej lotili prve faze gradnje, za katero so tudi v letošnjem občinskem pro-računnu namenili milijon tolarjev, zajela pa bi gradbena in obrtniška dela na stadionu, atletsko stezo in košarkarsko igrišče. Toda svetnik Pavel Zajc je na zadnji seji pred poletnimi počitnicami menil, da bi lahko odločali o naložbi šele, ko jim bi bili znani viri financiranja in investicijski program. Sicer pa so se po njegovem o športnem centru volivci že sami odločili na referendumu za samoprispevek, ki ga pač niso podprli. Tudi po mnenju svetnika Jožeta Strmca je bil prav športni center Loka v programu občinskega samoprispevka predmet največjih kritik. Ker pa se volivci niso odločili zanj, po njegovem ni virov za gradnjo, zato seje strinjal s svetnikom Zajcem. Ob tem je poudaril, da s tem nikakor OPREMA ZA OGROŽENE SEMIČ - Semiška občina je pred časom kupila v kraju Panjanovo hišo s še uporabno stanovanjsko opremo vred. Ker pa slednje ne bo potrebovala, so se svetniki strinjali, dajo občina razdeli socialno ogroženim družinam kot obliko materialne pomoči občine. Tako bodo tem družinam ublažili stisko, v kateri so se znašli. ne zanemarjajo športne dejavnosti v občini. Vendar bi morali pripraviti investicijski program, ki bi bil prilagojen črnomaljskim razmeram in možnostim. Župan Andrej Fabjan je pojasnil, da je dal naložbo v športnem centru Loka na dnevni red seje ob- ORGELSKI KONCERT V DOBLIČAH ČRNOMELJ - V petek, 21. julija, bo ob 21. uri v cerkvi sv. Janeza Evangelista v Dobličah Bachov Orgelski koncert z Angelo Tomanič. Tomaničeva poučuje na Orglarski šoli v Ljubljani, vodi tečaje doma in v zamejstvu, izdala pa je tudi prvo slovensko Šolo za orgle -v treh zvezkih. Vstopnine ne bo. POSOJILA ZA INFRASTRUKTURO IN OPREMO ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki so se na zadnji seji, ki je bila v začetku julija, strinjali, da se občina v letošnjem letu zadolži za 48 milijonov tolarjev. Za 38 milijonov tolarjev posojil bo občina najela pri Skladu za regionalni razvoj, d.o.o., Ribnica, in sicer za vodovoda Preloka in Belčji Vrh-Stara Lipa, rezervoar Bedenj ter lokalno cesto Mavrlen-Stražnji Vrh. Za 10 milijonov tolarjev pa se bo zadolžila za nakup opreme za osnovno šolo Loka. TOMAŠIČ NAJBOUŠIČRNOMAUSKI MATURANT- Črnomaljska gimnazija je letos že tretjič podelila gimnazijcem maturitetna spričevala na slovesnosti, na katero so maturanti povabili tudi svoje starše in prijatelje. Izmed 57, ki so letos prvič opravljali maturo, je bilo uspešnih 53 ali 93 odst., kar je 6 odst. nad republiškim povprečjem. Štirje dijaki pa bodo avgusta opravljali popravne izpite. Odličnih je bilo 14 dijakov, prav dobrih 16, dobrih 23, medtem ko zadostnih ni bito, sicer pa je bilo tudi povprečno število točk letos višje kot pri lanski maturi. Najbolje se je odrezal Tihomir Tomašij iz Metlike, ki je od 34 možnih točk dobil 32 točk in bo spričevalo s pohvalo preje! iz rok šolskega ministra dr. Lovra Šturma 2. septembra v ljubljanskih Križankah. Na fotografiji: direktor Srednje šole Črnomelj Stanislav Vrščaj najuspešnejšemu črnomaljskemu maturantu izroča knjižno nagrado. (Foto: M. B.-J.) činskega sveta zato, ker je med občani pričakoval dvomljivce, saj so Občinarjem že prej očitali, da hočejo s samoprispevkom urediti center v Loki. A po njegovem takšen športni center v mestu potrebujejo. Če pa svetniki tokrat ne bi sprejeli sklepa, da objavijo javni razpis za gradnjo 1. faze centra, bi se pod nosom obrisali tako za denar ministrstva kot tudi Fundacije za šport. Po tej razlagi seje 19 svetnikov strinjalo, da objavijo razpis, do naslednje seje pa mora občinska uprava pripraviti program financiranja in gradnje športnega centra. M. BEZEK-JAKŠE zagnano lotila prizadevna Andreja Veselič. Pri njej bo mogoče dobiti podatke o vsej Beli krajini, čez čas pa tudi o drugih slovenskih krajih. Kot je povedala na otvoritvi, ji bo v veliko pomoč 14-članska delovna skupina, ki si je za dolgoročni cilj zastavila 50 tisoč obiskovalcev na leto. Metliški župan Slavko Dragovan je poudaril, da je turizem posel prihodnosti. S TlC-em so v Metliki sledili zahtevam in potrebam tistih, ki se ukvarjajo s turizmom, a so neprestano tarnali, da primanjkuje turističnih informacij, ki bi jih bilo mogoče dobiti na enem mestu. “V ustanavljanju je tudi belokranjska lokalna turistična organizacija, ki bo pripomogla k enotni turistični ponudbi v Beli krajini. Seveda je pomembno, da bo turistična dejavnost povezala čimveč ljudi in dejavnosti v občini,” je dejal Dragovan. Predstavnik Turistične zveze Slovenije in Slovenske nacionalne turistične organizacije Jurij Pirš je dodal, da bodo s TIPS, ki je krati- OTVORITEV OBNOVLJENIH CEST ČRNOMELJ - V petek, 21. julija, bo ob 11. uri pri semaforju na Kolodvorski cesti 34 v Črnomlju otvoritev rekonstruirane regionalne ceste Rl-218. Gre torej za obnovljeni Kolodvorsko in Belokranjsko cesto. NA POČITNICE K POBRATIMOM - Preteklo soboto je v okviru skoraj tridesetletne poletne izmenjave otrok med pobratenimi občinami Metlika, italijanskimi Ronkami in avstrijsko Wagno odšlo na osemdnevno letovanje v Ronke deset otrok iz metliške občine. Tam so skupaj z Avstrijci gosti italijanskih otrok, s katerimi hodijo skupaj na kopanje, obiskujejo znamenitosti Ronk in okoliških krajev, sprejel pa jih je tudi župan gostiteljske občine. Z mladimi Metličankami je na letovanju učiteljica Anica Pezdirc (stoji na desni), na pot v Italijo pa jih je pospremila tudi predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Metlika Vladka Škof (stoji na skrajni levi). (Foto: M. B.-J.) ca za turistične informacije in promocijo Slovenije, na enoten in prepoznaven način povezali vse slovenske turistične informacije. Prav TIC pa je pri informiranju najpomembnejša turistična točka. Vesel pa je bil, da je bil metliški TIC ustanovljen in bo delal v okviru turističnega društva Vigred. To pomeni, da društvo dobro dela in ima pri ljudeh zaupanje. Predstavnik Turistične zveze za Dolenjsko in Belo krajino Jože Barbo pa je pristavil, da ima turizem v Beli krajini prihodnost, s tem pa jo ima tudi TIC. M. B.-J. O semiških ulicah na referendumu? Predlog o imenih ulic v Semiču bodo še dopolnili SEMIČ - V Semiču že nekaj let teče beseda o ureditvi uličnega sistema, saj so sedaj hišne številke razmetane po kraju in povzročajo precejšnjo zmedo. Za zadnjo sejo pa so občinski svetniki dobili v sprejem sklep o javni razgrnitvi osnutka združitve naselij Gaber, Kašča, Kot, Mladica, Sadinja vas, Semič, Sela pri Semiču, Vavpča vas in Vrtača v enovito naselje Semič in o uvedbi uličnega sistema v Semiču. Vendar je bilo slišati precej pripomb, največ pa jih je imel Svetnik Jože Mihelčič, ki je menil, da ta rešitev ni življenjska. Predvsem so neprimerna imena ulic, saj so nekatera skovanke, ki so sprte s pravilno slovenščino, medtem ko je nekaj ledinskih imen kar izginilo. Poleg tega so nekatera naselja, ki jih bodo kot ulice priključili k Semiču, demografsko ogrožena in jim sedaj pripadajo ugodnosti, ki jih bodo kot del Semiča izgubila, saj Semič ne bo nikoli demografsko ogrožen. Po Mihelčičevem mnenju bi morali predlog dodelati in ljudem ponuditi alternativo, saj gre za veliko spremembo v življenju Semičanov. Na misel mu je prišel celo referendum, na katerem bi se ljudje odločali o imenih ulic. Geodet Damjan Gregorič je pojasnil, da imen vasi navadno ne spreminjajo v imena ulic, da pa bo z ulicami Semič dobil mestni značaj. Župan Janko Bukovec pa je vprašal, ali bi vasi v semiški okolici sploh vključili v Semič aJi pa naj bi ostale samostojne. Strinjal pa se je, da si glede na to, da akcija o uvedbi uličnega sistema v kraju traja že toliko let, vzamejo še nekaj mesecev časa in predlog dopolnijo. M. B.-J. Čigav bo del hiše na Blatniku? Mara Bilješkovič, ki je nameravala prodati stanovanje krškim Romom, ga sedaj ponuja v odkup semiški občini - Svetniki menijo, da gre za izsiljevanje in prelaganja odgovornosti na njihova ramena SEMIČ, BLATNIK - Letos smo že dvakrat pisali o zapletih na Blatniku nad Semičem, kjer je nameravala Mara Bilješkovič prodati svoj del hiše Romom s krškega območja. Vest je pri okoliških prebivalcih naletela na neodobravanje, temu problemu pa so precej časa namenili tudi na občinskem svetu, saj svetniki, tako kot prebivalci Blatnika in okoliških vasi, še niso pozabili zapleta z Malin, kamor naj bi se pred leti preselili Romi iz Grosup|ja. Lastnik spodnjega dela nekdanje zadružne hiše na Blatniku je po sporu s stanovalko v zgornjem nadstropju Maro Bilješkovič pred dobrima dvema letoma prodal spodnji del hiše Mileni Hudorovac. Bi-Iješkovičeva, ki si je zato zgradila hišo v Tribučah, je želela stanovanje na Blatniku čim prej prodati, vendar so na občini na pritisk vaščanov prodajo stanovanja Romom iz Krškega zaustavili, čeprav so se zavedali, da to ni dokončna rešitev. Na nedavni seji občinskega sveta pa se je prodaja stanovanja Bilješkovičeve zopet znašla na dnevnem redu. Na občinsko upravo je namreč prišla ponudba Mari- nega odvetnika Ivana Markoviča, naj občina odkupi njeno stanovanje. Kot je zapisal odvetnik, Bilje-škovičeva s prodajo stanovanja ne želi vnašati nemira in povzročati težav, čeprav je res, da ima svoje okrog 124 kv. metrov veliko družinsko stanovanje pravico prodati komur koli, ne da bi za to morala komu odgovarjati. V dokaz, da Mara ne želi netiti nezadovoljstva med ljudmi, odvetnik navaja njeno odločitev, da stanovanje ponudi v odkup občini Semič za 40.000 DEM ali po ceni, ki bi jo določil sodno zapriseženi cenilec. Ponudba, ki jo je na očinsko upravo poslal odvetnik velja, kot je zapisal, do 25. julija, po njegovem pa je za občino zanimiva in sprejemljiva. Kot je še zapisal, bo, če občina ne bo sprejela ponudbe, Bilješkoviče-va prisiljena prodati stanovanje najboljšemu ponudniku, saj so njene pravice glede tega jasne. Semiški svetniki pa niso bili tako navdušeni nad ponudbo. Menili so, da gre za izsiljevanje, prelaganje odgovornosti na občinski svet, ter opozorili, da občinska uprava ne bi smela postati kupec starih hiš. Predvsem pa ne sme dovoliti, da jo bo vsak, ki se mu bo zahotelo, izsiljeval, naj odkupi njegovo hišo, sicer jo bo prodal Romom. Zupan Janko Bukovec pa je spomnil, da denarja za nakup stanovanja Bilješkovičeve v letošnjem občinskem proračunu ni na voljo, vendar je kljub temu predlagal, naj ga sodno zapriseženi cenilec oceni. M. BEZEK-JAKŠE Sprehod po Metliki OBVEŠČANJE - Velesrečanje belokranjskih izseljencev na letal1' šču v Prilozju je preteklo sobote zaradi dežja odpadlo. Kljub tema je nekaj ljudi le prišlo na pripravljeno, a razmočeno prizorišče sre Čanja. A če bi ugotavljali pokhce teh obiskovalcev, bi ugotovili, da je bilo še največ novinarjev. Zares čudno, da o odpovedanih prireditvah organizatorji očitno dobro obvestijo prav vse, le novinarjev ne. kar se je v zadnjih mesecih v Beli krajini potrdilo že nekajkrat. Sicer pa je res tudi, daje bila sedma sna marsikdaj o dogodkih, ki niso od; padli, obveščena (pre)pozno ati so prireditelji nanjo celo pozabim Zdaj ugotavljamo le še, kdaj J6 bolj narobe: ali takrat, ko novinarji pridemo na odpovedane prired; itve, ali takrat, ko nepovabljen' ostanemo doma. Kakršen koli V bo rezultat, je res, da bi v Beli krajini potrebovali nekoga, ki bi bi vešč stikov z javnostjo. GOVOR - Metličanom zares ne gre očitati, da vlečejo zgolj na svojo stran. Ko so pretekli tedenv Metliki odpirali Turistično infoj! macijski center (TIC), so povabi? pred mikrofon predstavnike vse” treh belokranjskih občin: iz metliške je zaigral trobilni ansantbe Muzikus Jerina, iz črnomaljske ljudski godec Jazo, iz semiške paJe spregovoril župan Janko Bukovec-Tokrat je bil Bukovec s svojim S& vorom krajši od metliškega župan3 Dragovana. Ni pa si mogel kaj. d3 ne bi ob dobrih željah TIC-u doda še, da upa, da bo delal tudi za selniško občino. Rekel in ostal živ. NAROBE SVET - Enemu od metliških svetnikov nikakor ni š[° v glavo, kako je mogoče, da si je sredi Metlike občan zgradil stop nice na občinski zemlji. To pa s“ Občinarji ugotovili šele, ko je ob" čan želel na občinski zemlji še nekaj dograditi. A takšni in podob' ni primeri v metliški občini očitno niso prav nič posebnega! Se P3 na pokopališču v Kloštru lahko pohvalijo z ravno nasprotnim Pn" merom: grobovi so namreč na zasebni zemlji. Pa se temu prav nihče ne čudi. Črnomaljski drobifj ABSTINENCA - Iz črnomaljske gimnazije so na slovesno P0-delitev maturitetnih spričeval povabili vse tri belokranjske župane ali vsaj njihove namestnike. Želeli so namreč, da bi se župani n3 lastne oči prepričali, kako uspešno mladež premore Bela krajina-Morda pa bi jim kateri od županov pihnil na dušo tudi, naj se P° šolanju v širni Sloveniji le vrnejo domov, ter obljubil, da se bo mor' da našlo celo kakšno delovno mesto zanje. A županov ni bilo. PraV takrat so bili namreč v polnem številu zbrani v Semiču na porok’ SLS in SKD. Je že tako, da J® politika očitno pomembnejša od izobraževanja. POSLANCI - Prej omenjena semiška poroka je na trenutke izzv^ nela kot volilna kampanja za državnozborske volitve. Semiški žuP8 Bukovec je poudaril, da bodo leto največjo pozornost namenili tel1 volitvam. Vendar je težava, ?e imajo toliko kandidatov, da n vedo, katerega bi kandidirali: a sedanjega poslanca in črnotn3; ljskega župana Andreja Fabjana a nekdanjega delegata in metliške? župana Slavka Dragovana, a - k° je dejal Bukovec - tudi on ni še1 staro šaro. Črnomaljski županj bil ob tem tiho. Ali pa mu mol® ni uspelo priti do mikrofona? Semiške tropine D IH USPEH - Na združitvenem občnem zboru semiških stran SLS in SKD je župan Bukovec V vse pretege hvalil predsednik SLS Janeza Moverna, kije pozn^ je postal tudi prvi mož združen stranke. Predvsem se mu je zdel • da je eden večjih Movernovih n pehov, da svetniki redno hodijo n. sestanke. Bukovcu namreč to uspelo nikoli doseči. NARAŠČAJ - Semiški župan Bukovec že dolgo tarna o prem jhnem vrtcu. Očitno mu je to st kanje že kar nekako prešlo v nav do, saj je doslej v glavnem ostal1 le pri tarnanju. Ko pa mu je ? nedavnem obisku v semiški obci ski hiši državni sekretar na mm strstvu za šolstvo in šport MatJ3 Vrčko obljubil, da lahko km3 tudi od države pričakujejo dem za razširitev vrtca, je župana sk raj zajela panika. “Potem pa im mo le še eno leto časa, da b?111 imeli tudi dovolj otrok,” mu je s. uspelo izdaviti. A to bi moral re nadstropje nižje, kjer se zbiraj mladi, kajti pri na sestanku Pr'sJ0 nih njegove besede najbrž ne bo® naletele na plodna tla. J [Drobne iz Kočevja SE KAKŠNA "ROVANOVA” -J so se nekateri občinski svetni-na 14.1AA mm* J 2 N A Š J J-J O B Č J N , . - Predzadnji seji sveta v začet-■ “Junija razburjali, daje kočevska arna uvrščena na seznam porednih uporabnikov proračuna bcine Kočevje, pa so bili na zad-JjJ* seJ‘ Prejšnji ponedeljek vsi pri-.no Presenečeni. Za presenečenje poskrbela direktorica lekar-e /nag. Zofija Rovan, ki je dala Pobudo, da se del dobička, ki ga j rekama ustvarila v preteklem e u v bruto znesku preko 29 milijonov tolarjev, prerazporedi v obeski proračun namensko za po-e osnovnih šol. Njeno pobudo 0 svetniki sprejeli z veliko odo-„Ivanja dajo bo dala in tako po sfaji’’ na predzadnji seji na račun na°' • osti lekarne na zadnji seji * isti račun požela pohvalo, pa P ®d sejo sveta še sama ni vedela. . “ločitev o tem je bila trenutna, Padla” pa je v trenutku zgrože- katS!l ^°Vanove nad te^avam'' s če Se soočaj° na °beh ko-"MS . mestr>ih osnovnih šolah. |. ePojmljivo in naravnost groz-Jv? Je’ da se morajo šolniki uba-k s tako banalnimi problemi, ‘Je problem, kako zagotoviti deber Z* n.abavo kurilnega olja ali j, Janje šolskih prostorov," pravi o.Vanova' § problemi šolnikov, o 1 Pr'b je gotovo že slišala ali jih aia v časopisih ali preslišala, se .Jovanova seznanila ob posluša-Ju Poročil o delu javnih zavodov sejUstanov v preteklem letu kot na J' Prisotna poročevalka o poslo-nJU lekarne. Zato morda ne bi „ ° slabo, da bi na seje občinske-"-•od časa do časa povabili 1 kakšnega podjetnika, zasebni-■ trgovca ali gostinca. Kdo ve, k,?. a bi se med njimi našla še na “Rovanova”! zobotrebci DVAKRAT DOBER GOLAŽ -An ,° u Predsednika vlade dr. rih -r.®j.a Bajuka v Ribnici mu je d„n., * župan Jože Tanko izročil loJi : lonec-izdelek ribniških carjev in suhorobarske izdelke-® .ln kuhalnice. Darilo mu je d0° ..°b zaključku pogovora z mačimi gospodarstveniki in Pani sosednjih občin, ki mu je vodnik dr. Bajuk sicer prisost-val le krajši čas, a ga bosta, kot Povedal, s problemi, na katere 0 opozorili ribniški gospodarst-en,ki, podrobneje seznanila na ogovoru ves čas prisotna minist-a Razgoršek in dr. Zagožen. Ker Ta 8,ospoc*arstveniki, kot je dejal sn ’ Z vsem Povedanim na po-,' ™ra lonec dodobra napolnili, _ r' °ajuku zaželel, da bi v njem i2 em Pa dejansko v loncu in tudi h.,i °,vedane8a na pogovoru - sku-hal dober golaž! Kostelski rižni st °\p.E IN KAŽIPOT - V Pod-Vo k8 Je ^ristično-športno društ-Pot postavH° še tretji kaži-Kuki"110 na križišču za domačijo se n 6C’ na *cater> rede ovce in kjer d0l?red dvema tednoma ni vrnilo ne ov s Paše 18 ovac. Izginile so ta h-3”0 kam- Vzrok gotovo ni bil rnač" ^ n' *5'*0 kažipota za to do-n «o. ampak verjetneje medvedje v'r'b ali morda dveh nogah. ju i ,NA ,N HLAD * v ma’ vrerH Jun'j.u je bilo tako toplo Pino 6 -*a ^ ob KolP° privabilo paic ge izletnike in predvsem kolo _e' a^° Pa seje vreme ohladi-Palco i,Je dež' ki je pregnal ko-je m ,n uruge izletnike. Kolpa pa pre “o narastla. Slabo vreme je ja Pj tud' tabornike z območ-^rugod1611 in Kužlja pa tudi od lik^>S!SlJAKMALU - Zaradi ve-pov^očineje odpadlo za junij na-trave n° tekmovanje v košnji jne - so' saj zaradi dolgotra-je dežif n' d'i° kaj kositi. Zdaj, ko sK0 Z krepko namočil tudi Kostel-tei,’10 sklenili, da bodo odpadlo pie„ °Vanje nadomestili konec na ohm (?9' ali 30' julija). bo pa n^oeju Fare. bemn V DEŽJU - Kljub sla-udeie-'rremenu so minule dni akcij Z,en.t;' rnednarodne delovne Sl0vT 'trtje Čehi, Jugoslovan in 8 že VcpPevJ Kostel 2000 opravili tep, 0 načrtovanega dela, pri Pri £-?.s° jim z motornimi žagami Poti ,^Penju grmovja in urejanju dom "111'0 soboto pomagali tudi leto (1C,ni-. ^ake akcije že tretje Ce^ r.8anizira v Kostelu Vitra iz da Domačini pa poskrbe. dir ludi v prostem času briga- PPtv, ’ FiuaiCIII IZRp AK0lg čas’ D| , “RANE kostelske je- jo kn:- dn' v Kostelu dokončuje-ki j0 l° izbrane kostelske jedi", °ktob 0C*° jnvnosti predstavili Učen ra na tednu vseživljenjskega Do nove lekarne s kapitalom od drugod Na prostoru ob zdravstvenem domu v Kočevju bodo že v kratkem pričeli graditi novo lekarno - Novogradnja cenejša od adaptacije - Še pred aprilom v novih prostorih KOČEVJE - Še ta, nakasneje pa prihodnji mesec bodo v Kočevju pričeli graditi novo lekarno. Investitor gradnje bo najstarejša vciedrogerija v državi Kentofarmacija iz Ljubljane, s katero kočevska lekarna posluje že tri desetletja in je do sedaj zgradila po Sloveniji že okoli 30 lekarn. 160 kvadratnih metrov velika pritlična stavba nove lekarne bo stala ob zdravstvenem domu na zemljišču, za katerega je bil vložen denacionalizacijski zahtevek s strani cerkve. “Ob pomoči občinske uprave, predvsem pa kočevskega župnika Marjana Lampreta, smo se dogovorili, da bo cerkev zemljišče prodala za potrebe izgradnje nove lekarne," pravi direktorica lekarne mag. Zofija Rovan. Ker že imajo vse potrebne načrte za gradnjo in jim bo po pridobitvi notarskega zapisa o prodaji zemljišča kočevska upravna enota omogočila pridobitev potrebnih dovoljenj za gradnjo v najkrajšem možnem času, Rovanova upa, da bodo z gradnjo lahko pričeli najkasneje v začetku prihodnjega meseca, saj se bodo le tako lahko preselili v nove prostore, kot računajo, koncem marca prihodnje leto. V sedanjih prostorih je lekarna že od konca druge svetovne vojne in čeprav sojih pred približno 10 leti prenovili, ne ustrezajo strogim sanitarnim predpisom za izvajanje lekarniške dejavnosti. Zato imajo neprestano težave z inšpekcijskimi službami in nekaj časa jim je celo grozilo, da bodo lekarno morali Nadomestila preživnine prejema 5 otrok Do konca leta jih bo še več KOČEVJE - Na podlagi septembra lani sprejetega zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS na območju kočevske upravne enote prejema nadomestilo preživnine 5 otrok. Kot je povedala socialna delavka Miranda Dekleva s kočevskega centra za socialno delo, bo otrok, ki jim bo še letos priznana pravica do nadomestila preživnine, še več, saj je po njihovi oceni preživninskih zavezancev, ki preživnine ne plačujejo oziroma jo plačujejo neredno, dosti več. “Zakoniti zastopniki upravičencev do preživnine so vložili zahtevke, takoj ko je bilo to možno, tako da je že kmalu po pričetku dela sklada nanj prispelo zelo veliko število vlog,” je povedala Deklevo-va in dodala, da so na skladu glavnino zahtevkov prejeli koncem lanskega in v začetku letošnjega leta ter da zato šele sedaj počasi prihaja čas, ko bodo, po njihovi oceni, na skladu lahko začeli zadeve obravnavati tekoče. Na območju kočevske upravne enote je 383 otrok, ki so upravičeni prejemati preživnino, med njimi pa je 132 študentov oziroma starejših od 18 let, torej tistih, ki niso več upravičeni do nadomestila preživnine. “Od preostalih 251 otrok, ki so mlajši od 18 let, je poleg petih, za katere so na skladu že izdali odločbe, na našem območju še 25 otrok, ki bi lahko bili upravičeni do nadomestila preživnine,” pravi Deklevova. Prednost obstoja sklada je, da se otroku, ki je upravičen do preživnine, zagotovi preživnina tudi v primeru, daje preživninski zavezanec ne poravna. “Ob tem, da dohodek v družini upravičenca do preživnine ne sme presegati 55 odst. povprečne plače v državi v preteklem letu, je pogoj za pridobitev nadomestila preživnine ta, da mora zakoniti zastopnik otroka v sodno izterjavo preživnine ter s tem dokazati, da je preživnina neizterljiva,” pravi Deklevova. Od tod naprej pa je zakonitim zastopnikom upravičencev do preživnine, med katerimi so v večini primerov matere otrok, prihranjeno vsako nadaljnje tožarjenje oziroma pot na sodišče, saj izterjavo preživnine prevzema nase preživninski sklad. M. L.-S. zapreti. “Da bi si pridobili uporabno dovoljenje, bi morali v ureditev prostorov vložiti preko 100 milijonov tolarjev," pravi Rovanova. Ker tega denarja nimajo in ker glede na gospodarsko stanje v občini in njen proračun tudi na izdatnejšo denarno pomoč občine ne morejo računati, so s pomočjo občine že lani začeli iskati primerne prostore za preselitev. “Razmišljali smo o stavbi bivše kolesarnice in kavarni,” pravi Rovanova, ki pa je vzporedno s tem ves čas iskala in v Kemofarmaciji končno tudi našla, investitorja za novogradnjo. Kot pravi Rovanova, bo gradnja nove lekarne verjetno cenejša kot bi bila adaptacija obstoječih prostorov. Skupaj z opremo bo namreč stala predvidoma manj kot 100 milijonov tolarjev, pri čemer pa je za Kočevje pomembno tudi to, kot pravi Rovanova, da so za njeno gradnjo uspeli pridobiti kapital od drugod. Sicer pa bo nekaj za opremo in aparature pripevala tudi Lekarna Kočevje, ki izgradnjo novih prostorov ocenjuje kot najboljšo rešitev za svoje težave. M. LESKOVŠEK-SVETE Zofija Rovan DOVOLJ JIM JE SLABE CESTNE POVEZAVE POLOM PRI KOČEVJU - Že vrsto let se prebivalci Poloma in Seča v kočevski občini prizadevajo, da bi dobili boljšo cestno povezavo z naseljema, kjer bivajo. S svojimi predlogi niso uspeli, ker so pristojni občinski organi zatrjevali, da za te namene ni denarja. Sedaj, ko se je Občina Kočevje odločila, da bo izbrala izvajalca za izdelavo tehnične dokumentacije za gradnjo ceste Mala Gora - Polom, pa upajo, da se bo to kmalu uresničilo. Upanje je toliko večje, saj odkar vodi kočevsko občino župan Janko Veber, se je mnogo storilo za modernizacijo posameznih cestnih odsekov in izvedbo ostalih del na komunalnem področju. - vd Ogledi po Kostelu KOSTEL - Kje izvira Topli potok, so želeli 12. julija ugotoviti predstavniki Zavoda za gozdove, Turistično-športnega društva in občine Kostel. Po peturnem iskanju po zaraščenem terenu so našli več izvirov, niso pa ugotovili, kateri je pravi. Videli so le, da je to območje kot manjše Plitvice, saj so kljub divjini naleteli na več slapov, na lehnjak itd. Z iskanjem pravega izvira bodo nadaljevali. Omenjeni predstavniki so si ogledali tudi novo plezalno steno nad Faro, za ureditev katere so že dobili soglasje, in območje za novo gozdno učno pot, ki jo bodo uredili za Center šolskih in obšolskih dejavnosti v Fari. Zmanjkalo pa je časa za ogled trase bodoče Grajske sprehajalne poti, ki jo bodo uredili pri Grajskem kompleksu Kostel. Dokončne trase zanjo tudi še niso določili, gotovo pa bo poleg drugih zanimivosti zajela tudi območje najnižje (po nadmorski višini) rastočih jelk v Sloveniji, ki bo znotraj bodočega krajinskega parka. Spet druga skupina pa je te dni opravila prvi ogled vrtov in hiš 44 krajanov, ki so se prijavili za letošnje tekmovanje najlepše urejenih hiš in vrtov. Ugotovili so, da udeleženci tekmovanja in tudi njihovi sosedje kar lepo skrbijo za ureditev vrtov in balkonov, saj so ob najhujši suši pridno zalivali cvetje in druge okrasne rastline. Niso pa še znane ugotovitve posebne skupine predstavnikov Geološkega zavoda Slovenije in občine Kostel, ki ugotavlja vse o morebitnih izvirih termalne vode v Kostelu. Prvi tak sestanek je bil že pred meseci v Ljubljani, zadnji pa 18. julija v Kostelu, na obeh pa so pretresali ugotovitve poizkusnih vrtanj. J. P. Turizem smo ljudje LOŠKI POTOK - Kdor je v četrtek, 13. t.m., spremljal oddajo TV Ljubljana Homo tdri-sticus, je gotovo opazil, da je bilo v enem delu veliko pohvalnih besed o turizmu v Gornjem Gradu, konkretno o cerkvi, ki kot prvi sedež ljubljanske škofije sodi gotovo med prvovrstne kulturne spomenike. Zlasti zanimive so poslikave in slike priznanih slikarjev. Žal pa je realnost nekoliko drugačna. Cerkve in znamenitosti si preprosto ni moč ogledati ali pa je potrebno poiskati primernega vodiča. To so na izletu doživeli potoški upokojenci že pred tremi leti. Menili so, da vstopnine ne bodo plačali, pač pa so bili veliko več pripravljeni darovati anonimno. Tudi letos, ko so se namenili na vseslovensko srečanje upokojencev v Velenje, so v program zapisali ogled te častitljive cerkve. Z župnikom so nekaj dni prej stopiti v stik po telefonu, a je dokaj neprijazno odgovoril, da cetjcev ni muzej, pač pa kraj molitve. Odgovorili so mu, da bodo to tudi upoštevali, daljši pogovor pa je bil nemogoč. Kljub temu so se ustavili pri cerkvi, kjer je že bilo kar nekaj avtobusov. Toda ljudje so tavali okoli vhoda, ki je bil zaprt, puščica za darove pa je bila pripravljena. Popolnoma drugačen sprejem pa je skupina doživela pri romarski cerkvi sv. Ane nad Tunjicami, zato bo vsem ostal še dolgo v spominu. A. KOŠMERL POLOVICA MAL0N0G0METNE OBČINSKE LIGE KONČANA LOŠKI POTOK - Letos v občinski ligi tekmuje šest ekip, in sicer: Katrinka, Veterani, dnevni bar Pri Birtku, gostilna Kapec, Lokvanj in Riko ekos. Trenutno vodi ekipa Katrinka (Nevtralci), sledi Kapecln Veterani. VIŠJE CENE VRTCA VELIKE LAŠČE - Z novim šolskim letom se bodo povišale ekonomske cene vrtca za 10,4%. Tako bo cena za prvo starostno skupino 50.532 tolarjev, za drugo starostno skupino 44.467 tolarjev in za t.i. družinsko varstvo do treh let 46.285 tolarjev. Izmed 124 mest v vrtcu so že vsa zasedena, otroci pa so razdeljeni v 8 skupin. NOVO REŠEVALNO VOZILO - Kočevski zdravstveni dom je v ponedeljek obogatil svoj vozni park trinajstih vozil z novim reševalnim vozilom polpo-višane verzije Volkswagnovega transporterja, ki se je izkazal za najprimernejše vozilo za potrebe terena. Celotno vozilo je stalo 15 milijonov tolarjev in bo dodatno opremljeno tudi z najsodobnejšim deftbrilatorjem ter tako kot takšno primerno opremljeno tudi za oživljanje. Z nabavo novega vozila, za opremo katerega je kočevska občina prispevala 7 milijonov tolarjev, je kočevski zdravstveni dom začasno zaključil obnovo reševalnega parka, ki sedaj skupno šteje 5 vozil. Preostala vozila, ki so stara dve do deset let, so še vozila za dežurnega zdravnika, patronažne sestre ter sestre in zdravnika na terenu, sicer pa od lani patronažne sestre opravljajo svoje delo tudi s svojimi vozili, saj se je, kot je povedala direktorica Zdravstvenega doma Kočevje dr. Andreja Rako, iz prakse zdravstvenih domov drugod po Sloveniji pokazalo, da je takšen način dela rentabilnejši. Na posnetku: dr. Rakova izroča ključe novega reševalnega vozila vozniku (Foto: M. L.-S.) Dom Fara ni prazen Po osnovnošolcih sedaj študentje FARA - Center šolskih in obšolskih dejavnosti Dom Fara deluje že tretje leto. V zadnjem šolskem letu seje petdnevnih programov šole v naravi za učence 5., 6. in 7. razredov osnovnih šol udeležilo 1.300 učencev in dijakov, dom pa tudi v počitniških dneh ni prazen. V teh dneh so pod šotori v Fari člani najbolj dejavnih šolskih športnih društev, ki jih je izbral in nagradil s taborjenjem Zavod za šport Slovenije, prostorske zmogljivosti doma in njegovo ponudbo pa v letošnjem letu prvič uporabljajo tudi študenti 3. letnika fakultete za šport iz Ljubljane. Študentje so tu skupaj s profesorji na obveznih terenskih vajah v okviru predmeta planinstvo. Rdeča nit vaj celodnevnega programa, ki se začne ob 7.30 in konča ob 19. uri, je orientacija, spremljajo pa jo pohodi, kolesarski pohodi s taborjenjem, kajakaštvo, lokostrelstvo, plezanje in druge športne dejavnosti. “Preko počitnic se bo tu zvrstilo 170 študentov, ki so se za Faro odločili zaradi ugodnih pogojev, saj lahko vse s programom začrtane aktivnosti izvajajo tekoče tudi v primeru slabega vremena," pojasnjuje vodja doma Martin Marinč. Poleg primernih terenov za orientacijo, bližine Kolpe ter ustreznih bivalnih zmogljivosti doma je študentom namreč na voljo tudi šolska športna dvorana. Osnovna dejavnost doma je izvajanje petdnevnega programa življenja v naravi, ki je sestavljen iz naravoslovja in športnih aktivnosti, sicer pa je dom, kot pravi Marinč, ob vikendih odprt tudi za razna društva in posameznike. “V minulem šolskem letu smo zabeležili preko 2.200 obiskovalcev,” pravi. Da bi jih v prihodnje še več, nameravajo svojo ponudbo izboljšati z izdelavo notranje plezalne stene ter ureditvijo zunanjega strelišča za lok, ponudbo doma pa bodo popestrili tudi z ureditvijo sadovnjaka in bio vrta na okoli 5 arih zemljišča v neposredni bližini doma ter postavitvijo učilnice na prostem. M. L.-S. Spomin na pozabljenega rojaka Prihodnje leto v Ribnici razstava del svetovno uveljavljenega slikarja samouka ŠKODA ZARADI SUŠE VELIKE LAŠČE, DOBREPOLJE - Po oceni občinskih komisij v občinah Velike Lašče in Dobrepolje je suša napravila škodo predvsem na travinju saj je zmanjšala količine pri prvem odkosu za 20% in pri drugem odkosu za 50%. Ker je drugi odkos količinsko vedno manjši od prvega, znaša skupna škoda na travinju po oceni 30% do 35%. Da bi si zagotovili dovolj krme, kmetje letos kosijo tudi površine, ki jih v prejšnjih letih niso. Obrazce za prijavo škode zaradi suše je treba oddati da 25. julija. SODRAŽICA - Poleg kiparja Franceta Goršeta in jezikoslovca dr. Ivana Prijatelja je bil Gregor Peru-šek, slikar samouk, tretji veliki mož sodraške občine. Doslej pri nas manj znani kulturni ustvarjalec se je leta 1887 rodil v majhni vasici Jelovec pri Sodražici. V začetku prejšnjega stoletja se je odpravil v svet. Skozi Avstrijo, Švico in Francijo ga je po poldrugem mesecu z ladjo naplavilo v Združenih državah Amerike. Cleveland je bilo njegovo prvo zatočišče. Kruh si je služil v nekem podjetju za predelavo železa. Pred prvo svetovno vojno je veliko potoval in naposled pristal v Chicagu. V umetniški naselbini mesta se je pridružil ustvarjalcem. Ob koncu dvajsetih je bil v ZDA že priznan in cenjen umetnik. Kritiki so ga uvrščali med najbolj izvirne ameriške slikarje. Leta 1931 je ustanovil Jugoslovansko šolo moderne umetnosti, ki je delovala pod pokroviteljstvom Slovenskega narodnega doma. Poleg Ivana Me-štroviča so Peruška kot edinega Jugoslovana izbrali za člana Svetovne umetniške organizacije Bleeding Flearts. Največ je delal v olju in akvarelu, precej pa je tudi njegovih reilefov v lesu. Na okrogli mizi v Sodražici je umetnika javnosti predstavil Peter Svetik, upokojeni novinar, ki je dalj časa na pobudo rezbarja Draga Koširja zbiral gradivo o Gregorju Pe-rušku. V spomin nanj bo prihodnje leto v Miklovi hiši v Ribnici na ogled razstava Peruškovih del, kijih hranijo Moderna galerija in posamezniki. Slovenska narodna enota in Slovenski narodni dom iz Clevelanda bosta posodili 12 njegovih slik. Sicer je Perušek ustvaril okrog tisoč del, veliko je slikal tudi po naročilih. Domnevajo, da je samo v Parizu in Londonu več kot petsto njegovih slik. Umrl je 7. junija leta 1940. M. G. OBNOVA ZVONIKA - Dolgo pričakovana obnova zvonika cerkve sv. Jerneja v Kočevju se je pričela. Če zaradi del na več kot 30 metrih od tal tega morda kdo v Kočevju še ni vedel, pa tega vsekakor ni mogel prezreti prejšnji teden. Ogromno dvigalo sredi mesta vsekakor ni vsakdanji pojav, z je pred cerkev pritegnilo tudi marsikaterega radovedneža. (M. L.-S.) mm J 2 JJ A Ei J J-J D 3 Č I JXJ mmš m ■List- PLOČNIKI V MOKRONOGU - Od regionalke mimo Petrolovega servisa do Doreme oz. Toma so ob pomoči Gradbeništva Zupančič robnike že namestili (na posnetku). Te dni so končali tudi obnovo mrliške vežice na Belem Griču. Stala je 2 milijona tolarjev. Maver posebej poudarja razumevanje občine in štirih svetnikov. (Foto: P. Perc) TERUS SPETLUKNJAV - Kombajnu so se trhle deske na mostu čez Mirno v Terusu zlomile, k sreči pa vozniku ni bilo hujšega. Še ta teden naj bi most (na posnetku) za silo zakrpali za promet z voziti do 2 ton. Za temeljito popravilo dotrajanega betonskega in železnega dela mostu bi potrebovali okrog 2,4 milijona tolarjev. Ker pa tega denarja v trebanjski občinski malhi ni, bo še lep čas obveljala prepoved prometa za tovornjake in avtobuse. (Foto: P. P.) 1 PEPELKA IZ LONDONA - Na drugi točki turneje po Sloveniji je v okviru Sevniškega grajskega poletja pretekli petek zaradi dežja namesto v atriju gradu v Lutrovski kleti gostovaI otroški cirkus Albert in prijatelji iz Londona. Otroci, pravi mojstri hodulj, hoje na žogah, vožnje z monokolesi in pan-tomimme so v živopisanih kostumih ob pomoči nekaj odraslih uprizorili Pepelko. V enem izmed prizorov so se jim pridružili še navdušeni otroci iz občinstva. (Foto: P. P.) LOBISTA - Škocjanski župan Janez Povšič ima odlične zveže vse do Kučana, šentruperški mini župan Peter Frelih pa pri umetnikih. Med temi so tudi bratje Lorenz. Bosta Janez in Peter svoje dobre zveze in sposobnosti združila, da bo Škocjan dobi! več kulture, Šentrupert pa več, ali kar celo, pravcato občino?! (Foto: P. P.) LOŠKE “KORENINE” LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Julijska številka glasila Trubarjevega doma upokojencev v Loki, Korenine, nazorno odseva življenje v'domu v zadnjih mesecih tudi s številnimi barvnimi fotografijami in je v celoti rezultat domače pameti in tehnologije. Direktorica doma Olga Hočevar je lahko vesela, da sta pri njih pristala na civilnem služenju vojaščine sposobna fanta - Aleš Brod in Bojan Flander. Aleš je glavni, Bojan pa odgovorni urednik Korenin; za nameček je poskrbel še za računalniško oblikovanje in prelom strani, Aleš pa je tudi knjižničar v prejšnji mesec odprti knjižnici, ki premore 532 knjig. Takih fantov bi bili veseli še marsikje! DIMNIKARSTVO JELANČIČ - Dimnikarstvo Jelančič (na fotografiji Ivan in njegova soproga Anica) ima koncesijo za brežiško, sevniško in škocjansko občino. Zaposluje 7 delavcev. Večina je končala dimnikarsko šolo, kar je redkost med tovrstnimi podjetji v Sloveniji, saj prevladujejo priučeni delavci. Te dni jih je poklical zidar, ki je vgrajeval dimnike v zračnike Pod Vrtačo, češ da naj le pohiti s soglasjem, če noče izgubiti koncesije...! (Foto: P. Perc) Boljše ceste, več vode in luči Izgradnja kanalizacije in pločnikov v Mokronogu, posodobitev cest, vodovoda - 4. leto krajevnega samoprispevka ■ Krajevna skupnost presega referendumski program - Podpora občine in svetnikov MOKRONOG - Do konca letošnjega leta bodo v krajevni skupnosti Mokronog uresničili vsaj 70 odstotkov referendumskega programa zadnjega petletnega krajevnega samoprispevka, ki teče četrto leto. Predsednik sveta KS Anton Maver pravi, da so se sami lotili štirih večjih posegov, peti projekt izgradnje kanalizacije pa so 17. julija pričeli skupaj s Komunalo Trebnje. Zato te dni ponuja središče Mokronoga podobo gradbišča. Pri izgradnji okrog 750 m kana- - VGP Novo mesto naj bi dela kon- lizacije s cevmi različnih premerov gre za naložbo v višini okrog 27 milijonov tolarjev. Po 10 milijonov bosta prispevali država (iz t.i. ekološke takse) in trebanjska občina, preostalo pa KS Mokronog. Z izgradnjo kanalizacije bodo ločili fekalne in meteorne vodo, kar je potrebno tudi zaradi čistilne naprave, podobno kot so to že uredili Mirenčani in Trebanjci, nam je povedal direktor Komunale Trebnje Pavel Jarc, Predlani so Mokro-' nožani uredili kanalizacijo do gostilne Deu, letos pa nadaljujejo po (končno!) spet odprti cesti Za zidom, mimo bivše trgovine KZ Trebnje do Kuharja. Izvajalec del 4. GASILSKE IGRE BREZ MEJA VELIKI CIRN1K - PGD Veliki Cirnik vabi v soboto, 22. julija, ob 16. uri na 4. gasilske igre brez meja. Po zabavnem tekmovanju ekip, tudi s staro brizgalno, bo še gasilska veselica. Igral bo ansambel Efekt. TRIKRAT MANJ ZA LJUBITELJSKO KULTURO TREBNJE - Občinski svet je na 12. seji soglasno potrdil, da bo za programe ljubiteljskih dejavnosti namenil dobrih 10 milijonov tolarjev. To je skoraj trikrat manj od pričakovane dotacije. Zveza kulturnih društev bo namesto pričakovanega zneska 12,2 milijona dobila 5,2 milijona tolarjev. Občinski pihalni orkester namesto 10,7 milijona le 1,8 milijona tolarjev, območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti pa namesto 6,2 milijona tolarjev le 3,1 milijona. čal v treh mesecih. V program naslednjega krajevnega samoprispevka naj bi vključili še izgradnjo kanalizacije do Žalostne Gore in Prelog. Mokronožani bodo temeljito obnovili in posodobili tudi dve krajevni cesti v skupni dolžini 2 km. Gre za odseka Gorenja vas - Križni Vrh in Dolenje Laknice - Gorenc. Pri zemeljskih delih so se izkazali mokronoški gozdarji in krajani. Skupaj 3,3 milijona tolarjev bo KS Mokronog letos za asfalt prispevala trebanjska občina, KS skupaj s krajani pa 7 milijonov za Laknice in 9 milijonov tolarjev za Gorenjo vas. Z obnovo vodovoda v Gorenjih Laknicah bo zadosti pitne vode dobilo 17 gospodinjstev in lastnikov zidanic. Celotna naložba bo veljala 9 milijonov; občina je zaenkrat prispevala poldrugi milijon tolarjev, računajo pa še na izdatnejšo pomoč iz občinske malhe ob rebalansu proračuna. “Pohvaliti moram dobro sodelovanje ljudi, ki so prispevali po 300 tisočakov na gospodinjstvo in še 70 prostovoljnih ur, posebej pa še člane gradbenega odbora Jožeta Metelka, Franca Kosa in Miho Breganta," je poudaril predsednik sveta KS Mokronog Anton Maver. Do septembra bodo v naselju Mokronog obnovili javno razsvetljavo. Med večja dela gotovo spada izgradnja pločnikov. Namesto sprva načrtovanih 400 m jih bodo naredili kar 580 m! Velik prihranek pomeni že to, da so več kot 1500 m' peska dobili zastonj iz peskokopa Ostrožnik, kjer sproti poskrbijo, da bi bila ta “rana” v krajini čim manj vidna. Pločniki bodo stali KS le 12 milijonov-projektant je predvidel za prvotno dolžino kar 23 milijonov tolarjev -tudi zato, ker sodelujejo pri delu domači obrtniki in dva delavca iz javnih del. Svoje pa je prispevala tudi država oz. Direkcija za ceste RS, ker se je s tem, ko je KS odrekla pristojnost, da načrtuje pločnik ob regionalki, prevzela to breme nase. Za potrebne listine, torej za projektno dokumentacijo za izvedbo pločnika od Deua do zdravstvene postaje bosta tako poskrbeli država oz občina. P. P. CENTER V HTC SEVNICA - Pogodba o prodaji oz. nakupu prostorov Savskih elektrarn v sevniškem HTC-ju za Center za socialno delo Sevnica je tik pred podpisom, in tako se bo center iz občinske stavbe končno preselil v ustrezneje prostore. Sredstva bo zagotovilo ministrstvo za delo, manjši del pa občina. RAZVITJE PRAPORA PGD ČATEŽ ČATEŽ - PGD Čatež pod Zaplazem vabi na razvitje društvenega prapora in odkritje obeležja zaščitnika gasilcev sv. Florjana, ki bo v soboto, 22.julija, ob 19.30. Na veselici s srečelovom bo za dobro razpoloženje poskrbel ansambel Cvet. GLASBENI DOGODEK POLETJA ŠENTRUPERT - Glasba in Šentrupert ponujata nešteto obrazov. Šentruperčani vabijo, da v njihovi družbi odkrivate njune lepote. Priložnost za ter bo gotovo v soboto, 22. julija, ob 20.30, ko se bo v farni cerkvi sv. Ruperta pričel glasbeni dogodek poletja - koncert slovitega Tria Lorenz. Bratje Lorenz so od leta 1954, ko so prvikrat zaigrali kot trio, nanizali več kot 2000 nastopov doma in po svetu. Posneli so številne plošče in kasete, za svoje delo so prejeli mnoga priznanja in nagrade. Koncert pripravlja krajevna skupnost Šentrupert. Za dimnik dober tudi zračnik? Dimnikarstvo Jelančič Sevnica noče biti krivo za zastoj pri plinifikaciji naselja Pod Vrtačo -Stanovalci izbrali izvajalca - Konec pogojnih soglasij za dimnike - Kdo bi (bo) odgovarjal, če...? SEVNICA - “Župan občine Kristijan Jane se je srečal s predstavniki stanovalcev Pod Vrtačo in koncesionarjem Jelančičcm glede izvajanja del pri zamenjavi ogrevanja iz tekočega goriva na zemeljski plin, pridobivanja ustreznih soglasij, kvalitetne izvedbe, ki jih določa pravilnik, in ostale problematike, ki je povezana z adaptacijo večstanovanjskega objekta. Dogovorili so se o večini odprtih vprašanj, da bi delo teklo čim hitreje v zadovoljstvo lastnikov in izvajalcev del.” Tšaj se skriva za to občinsko no- dimnike vgrajuje tudi velenjski vico iz sevniškega županstva, po- podjetnik Pečnik, kije tudi skušal sredovano v nedeljo, 9. julija, tudi poslušalcem sevniškega radia? Ko smo po klicih nekaterih ogorčenih stanovalcev naselja Pod Vrtačo zgolj povzeli njihovo mnenje, da tisti, ki pripravljajo dimnike za plinsko ogrevanje brez njihovega soglasja in celo brez papirjev, razbijajo po stanovanjih in strehi in da se z zadevo že ubadajo inšpekcije, je spet brnel telefon. Tokrat je bil ogorčen gospod na drugi strani žice Zvonko Kadilnik, s.p., dimniki in instalacije, klima iz Dolenjega Boštanja, ki so mu stanovalci 47 stanovanj Pod Vrtačo zaupali pripravo dimnikov za plinifikacijo, se pravi vgradnjo dimnih cevi iz nerjaveče pločevine. Povedal je, da je imel že dve inšpekciji in da je te dni doživel tretjo prijavo na tržni inšpekciji. Zato je dela ustavil. Po Kadilnikovih besedah so bili s stanovalci dvakrat na sestanku celo pri sevniškem županu, ker so hoteli rešiti nesporazume, predvsem pa doseči, da bi Dimnikarstvo Jelančič iz Sevnice, ki mu je občina podelila koncesijo, vendarle dalo soglasje za priključitev na plinska trošila. Kadilnik je potožil, da ima zanj Jelančič dvojna merila, morda tudi zato, ker je poslovni partner konkurenčnega Schiedla. Njegove nerjaveče vložke v klasične dobiti delo Pod Vrtačo in naj bi Kadilniku rekel, da ga bo prijavil inšpekciji, ker nima certifikata o ustreznosti materiala. Tega je od Kadilnika zahtevalo tudi Dimnikarstvo Jelančič. Povedal je, da je brez tega certifikata opremil s svojimi dimniki skoraj cel Ptuj, precej stanovanj v Mariboru in Ljubljani, iz Primorske pa je izrinil italijansko konkurenco. Kadilnik je še dejal, da ima za dela Pod yrtačo podpise vseh stanovalcev. Član gradbenega odbora Drago Slukan je potrdil, da so vsi stanovalci soglašali s plinifikacijo, posebej pa so po svoji presoji kot najugodnejša ponudnika izbrali za plinske instalacije MKT Radej Sevnica in za dimnike Kadilnika. “Do 9. junija letos Kadilnikovi dimniki žal niso imeli tega certifikata. Doslej smo še gledali skozi prste, poslej ne bomo več, saj bi najverjetneje odgovarjali mi, če bi prišlo do česarkoli! Ko smo po pregledu saniranih in novozgrajenih dimnikov na stanovanjskem bloku Pod Vrtačo 18 ugotovili nepravilnosti, smo na inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami tik pred napovedano priključitvijo plina 23. in 24. junija, naslovili med drugimi tudi vprašanji: ali se sme vstaviti dimna cev iz nerjaveče pločevine tudi y zračnik in ali se sme priključiti plinsko trošilo na dimnike, ki po naših izračunih niso pravilno dimenzionirani in ne zagotavljajo varnega in nemotenega delovanja? Vodja izpostave inšpektor Alojz Fon je odgovoril, da tega ne bi smeli početi. Pristojno gradbeno inšpekcijo pa smo 26. junija, ko so plin že začeli priključevati, opozorili na nepravilnosti in da so nove dimnike vgradili tako, da so prebijali betonsko ploščo brez poprejšnjega strokovnega mnenja oz. statičnega izračuna in dovoljenja pristojnega organa,” je povedal Ivan Jelančič. Svetovalka glavnega republiškega inšpektorja za okolje in prostor Vlasta Kostevc je konec junija odgovorila, da mora investitor pridobiti gradbeno in po dokončanju del še uporabno dovoljenje, na osnovi katerega je potem možna priključitev na plinovodno omrežje. Ker pa bi bila zaradi nestrokovno izvršenih del ob priključitvi lahko ogrožena človeška življenja, je z zadevo seznanila še pristojno požarno inšpekcijo. Zavod za gradbeništvo Slovenije pa je Kadilniku potrdil, da ima “inštalacijski jašek na stanovanjskih objektih Pod Vrtačo 15-18 zadostno požarno odpornost in je vanj možno vgraditi dimniško tuljavo iz nerjavne pločevine. Do prenosa požara med tuljavama ne bo prišlo tudi v primeru vžiga saj, kar pa je zelo malo verjetno glede na to, da bodo priključena kurišča na plin. Saje se lahko naberejo le v primeru zelo napačne nastavitve zgorevanja.” PAVEL PERC Trebanjske iveri TOŽBE? - Kar nekaj svetnikom in tudi županu Cirilu Pungartnik11 seje na zadnji seji občinskega sve ta zdela (milo rečeno) čudna ure dniška politika občinskega glasil®-ki da je vse prej kot to, saj na do1' go in široko poroča z vidika le ene politične opcije, se ve, pomlad111' ške. Tudi pri ureditvi zavarovane ga železniškega prehoda v Sen1' lovrencu naj bi bili sodelovali m bili zaslužni le svetniki pomladi1-kov, kar se ni zdelo ravno pošteno njihovim kolegom drugih barv ampak tudi predstavnikom Slovenskih železnic. Glavna in oči0' vorna urednica Ivanka Višček 0? lo zavrača objavo odgovorov in I popravkov na razne prispevke občinski upravi in Komunali Treb nje, bodisi ker ne pozna zakona0 javnih glasilih ali ker se pač nanj I požvižga, zato se ji obetata vsa) dve tožbi. GODBE, PIVO IN CVIČEK' V nedeljo zvečer se je z dvema avtobusoma vrnila s tridnevne tuf' neje po bavarskem Lauingenueks- i pedicija prešerno razpoložen111 | trebanjskih godbenikov in maz°' . retk. Deževno vreme je sicer nek0' liko okrnilo program Občinske?? pihalnega orkestra, kije z doma01' mi godbeniki ob Donavi kiju moči pripravil kar dveurni k°n' cert ob Donavi. Mladinski ork°' ster je nastopil v Domu godben1' kov. Župan Lauingena BarfussJ® bil tako navdušen nad predstav® trebanjskih godbenikov in mat0- j ret, da je predlagal, naj bi se Tre' banjci pobratili z njihovo občin® in navezali stike še z godbamalZ vzhodnega Berlina in francosk£ občine Secre, s katerimi Lauing011 že sodeluje. Pa še to: 70 1 cV1®. predsednika godbe Daniela Mb telka so zvečine domačini udus® že v soboto dopoldne, po grb” I pretežno dolenjskih godbenik^ pa naj bi steklo okrog 400 1 Piva' Sevtuški , —— ) paberkij ŠTIRJE KANDIDATI ZA RAVNATELJA - Na 2. razpis*1 i ravnatelja sevniške osnovne šo1? Sava Kladnika so prispele štifl j vloge. Med temi ni bilo Draga Slu-1 kana, ki ga je na prvem razpis® I potrdil kolektiv in občina, svojeg? j blagoslova pa ni dalo šolsko min1' strstvo. Na občinskem kviazu i® svetu se bodo odločili, komu bod° prižgali zeleno luč za svet šole. vprašanje pa je, če ne bo na oči' no precej zmedenem semaforjuv Ljubljani že spet zasvetila rdeč® luč in bo znano, kdo bo prvo ime šole šele po počitnicah. PRAZNIKI IN DOPUSTI ' Sevniškega župana Kristijana Jun' ca je ob zadnji seji občinskega sv°' ta, ko je malce skrivnostno vabi svetnike, ki so nameravali mal® pred zaključkom seje zapustiti gra' jsko konferenčno dvorano (da,10 je lepa, z baročnim Stillesoviu1 pohištvom opremljena sobana.s prav tisto_sprejemnico, v kated ukradejo kakšen dežnik novinar jem), presenetila svetnica SLS1® direktorica sevniške kmečke z® druge Andreja Jamšek s košar® dobrot. Tako smo vsi zvedeli. ® je župan pristal pri četrtem kriz®' natančno pri 40 letih. Seveda Jc dal tudi za pijačo. Čestital muJ? tudi podžupan Andrej Štricelj. J1 se je, precej izčrpan tudi zavolJ® dežja ob nedavnem srečanju L” v Sevnici, odpravil na krajši d®’ pust. Sledil mu je Janc in v tem času ga je nadomeščal Štrice|J' tudi na sobotni otvoritvi Festiv® la Brežice 2000 in razstave brita® skih kronskih draguljev na gra® Rajhenburg. Tam so poskrbeli Z® varnost, celo za dežnike... ŠOLA ZA ŽIVLJENJE - P‘”J Pierino, ki bo v nedeljo na Razb® pripeljal v komuno prve člane-J med drugim obiskom Razborjs bivši šoli ne le govoril, kako, ►” in kje naj bi bilo urejeno šoli. temveč ie vzel v rok irske novice MED IN VINO - Ob odpiranju Pohodniške poti od Dolenje vasi na Zdole je Branimir Vodopivc Povabil na hojo po tej čebelarsko-v|nogradniški poti. "Bolj se držite Vln°gradniške, saj smo Slovenci," je Priporočil. Kako so ob tem prodirale njegove čebele - Vodo-P,Vc je namreč znan čebelar - ne e nihče, to pa zato, ker je čebe-aiT1 zaradi njihovih dokazano udih odzivov težko prisluškovati. Križ pod BOCJEM - Ime odbočje bodo menda zelo težko ^Pretnenili. Če bi ga hoteli odpra-'!'■ hi morali razveljaviti pisno odločbo o uvedbi imena Podboč-jf' .odločbo pa bodo danes tež-o našli, saj je povojna popartizan-, a oblast odločbe izdajala včasih kar ustno. Tudi zato in sploh bo 'nienom kraja in krajevne skup-°sti pod hribom Bočje še križ, lahi ne ho ®vet' Križ. Zato bi “hko bilo novo krJjevno ime kar i? Pod Bočjem. p TUDI TI, VELIKI TRN? -oriK6m -*e Pose*,en iniciativni im zače' nkcijo za spremembo Kraja Podbočje, se v krški oetni pojavljajo pobude za spre-i ernh° še nekaterih krajevnih en. Med prvimi naj bi bilo na fsti sedanje ime Veliki Trn. To e so prekrščevalci po vojni sku-1 tako, da so porevolucionarne-li KVrenju dodali šcepec domo-vi |a’za noževo konico strahu in *'ko besed, ko pa so iz te godlje I stranili sestavino “Sveti Duh", osta!° današnje ime podeželske-°a kraja, ki ima zdaj dobrega po-stnega pridigarja in nima več os-n°vne šole. Novo v Brežicah PREDSEDNIK - Na otvoritvi estivala Brežice so pričakovali J- Janeza Drnovška. Namesto Jega je prišel odpirat tradicionalno Prireditev dr. Dimitrij Rupel, im Je’ ^a P°zdravlja navzoče v ®nu dr. Janeza Drnovška, pred-l^ra'ka vlade in predsednika S- Ali oni v Ljubljani mislijo, a so Brežice tako daleč, da še ne ^edo, da dr. Janez Drnovšek ni |.. Predsednik vlade, ali pa si mis-J°' da bo dr. Janez Drnovšek ta- 0 ali tako spet kmalu predsednik ade? To je zdaj vprašanje. E EN KONTEJNER? - Na Jtrezne mejne prehode v brežiški občini naj bi v prihodnje občina režice poslala svojo redarsko užbo, ki naj bi pobirala komunal-n° takso. Ker na brežiških obme-■jn'h območjih včasih tudi dežuje b sneži, naj bi pripadnikom redarje službe zagotovili tudi streho glavo. Kakšna bo streha, ko a mejnih prehodih menda še ne br aj.? zidati? Najbolje bo, da tudi eziška občina naredi svojim re-^arjem taka službena bivališča, Usi J.1*1 ie država naredila svojim - užbencem - kontejnerje. Še en btejner na meji torej?! REPRESALIJE - Nekateri tu-io).anji domačini, Slovenci, se boji-daV v sosednjo Hrvaško. Pravijo, lik' jšr|ja lokalna policija z ve-^ 'm veseljem in pogosto ustavlja ^rvate, pr,^ej0 nakupovat v Do?Zlce: 'n da bodo zato hrvaški li e 1C'vl' verjetno Prav kmalu zače-ži.nako resno jemati v precep Bre-Bj.ane 03 poti skozi Hrvaško. Lo-n°. ni kaj, prijetno pa ne! Jfoo bo koga?” ^J^litika in ljudje JEŽICE - Adolf Korber, 1 Unskl svetnik, je prepričan, kol v na P°nedeljkovi seji, da Na Zdole po Poteh iz vseh vetrov Zdole, da bi bile bliže svetu, utirajo poti pohodnikom - Turistično-hortikulturno društvo in Podjetniški center Krško z roko v roki - Zanimivosti ZDOLE - Potem ko so Zdole naredile dober vtis na delegacijo nemškega kmetijskega ministrstva, ki je v začetku letošnjega leta obiskala vas med obiskom Posavja, še naprej vsake toliko časa poskrbijo, da ljudje slišijo zanje. Nemške goste, ki jih je med takratnim obiskom zanimal zlasti doseženi razvoj slovenskega podeželja, so takrat navdušili prebivalci posavskih vasi predvsem z veliko voljo in domišljijo, s katerima razvijajo kraje. Če so na Zdolah takrat pokazali omenjeni mednarodni delegaciji namakalne sisteme in organizirano pridelavo zelenjave, torej gospodarstvo, so iz Turistično hortikulturnega društva Zdole nedavno sporočili, da so že uredili Čebelar-sko-vinogradniško in Gobarsko-dninarsko pot. Omenjeni poti skupaj z že odprtima Potjo po grabnu in Vidovo potjo zaokrožujeta zdolski projekt Poti z vseh vetrov na Zdole. Turistično hortikulturno društvo Zdole je ob tej priložnosti pripravilo o vsaki pohodni poti zloženko. “Z zloženko smo želeli pohodnikom olajšati hojo po že sicer označenih poteh in jih opozoriti na zanimivosti v okolici,” pravi Daniel Novak, predsednik društva. Projekta za urejanje pohodniških poti, ki sojih naredili po starodavnih, danes že skoraj pozabljenih poteh, so se na Zdolah lotili lani. Zasnovali in uresničili so ga ob strokovni podpori Podjetniškega centra Krško, to sodelovanje strokovne ustanove poudarjajo ob vsaki otvoritvi poti. Čebelarsko-vinogradniška in Gobarsko-dninarska pot vodita na Veliko volje in zamisli, malo denaija Park in ljudje - Prijetno presenečeni študentje etnologije PIŠECE - Na taboru, ki ga v juliju na širšem območju Kozjanskega parka organizirata zavod Kozjanski park Podsreda in Filozofska fakulteta v Ljubljani, skupina pod vodstvom Petra Simoniča proučuje družabne dogodke. Pod drobnogled je skupina asistenta Simoniča vzela zlasti Pišece. Igor Žabjek, Nina Zargi in Živa Bobek iz te skupine so svoje nekajdnevne vtise z bivanja med Pišečani ne- davno strnili v pomenljivo ugotovitev. “Ugotavljamo, da se trudijo, imajo zamisli, vendar ni denarja.” Študentje etnologije, ki delajo v omenjeni skupini, prvi od skupno treh, pravijo, da so prišli v Pišece prepričani, da je v teh krajih družabno življenje manj živahno. Prijetno jih je presenetilo tudi, da so jih domačini povsod sprejeli zelo prijazno. M. L. PIŠECE V OČEH DRUGIH - Igor Žabjek, Nina Žargi in Živa Bobek (na fotografiji z leve v ospredju) so v pogovorih z domačini in predstavniki društev v Pišecah ugotovili, kot pravijo, da sta eden od lokalnih adutov pri širjenju dobrega imena o kraju učenjak Maks Pleteršnik in njegova knjižna zapuščina. (Foto: M. L.) čan~PraVa*'’ glasovanju in odloka V tllkniSnipm nhrinvkpm kotUni 0 So fazmere v brežiškem svetu j di - p0 njegovih trditvah - iknLEd ' da k°!ega’Je takoj za njim rekel, gr dfetiškem občinskem svetu svetm^.’, kdo bo koga ' Drugi v dQli ls*lh klopeh javno niso pove- delir - 57 mislijo o teh rečeh, "kn ? pa v glavnem na način, memh koga'- Seveda je po-'kd h’ kai Edo razume s tem po ° koga ”, V demokratičnem, raj,aroslk pripadnosti in spolu kot Un° ses,avljenem organizmu, Po “finski svet, si lahko vsak hn yie pojasni, kaj pomeni "kdo koga ”. svet°"ec koncev pa je občinski 'elo °-r°k P°lltike, torej politično kdo 'h V poddki gre nekako za to, vin k°ga zaJe- recimo zajel Dor.° Vode ‘n I"1,111 tam zagotovil “učno. Tam hiša, tu potok Mlinček na Sušici NOVA VAS OB SOTLI - Če na potoku Sušica zdaj ni več pravih mlinov, se v njegovi vodi v Novi vasi ob Sotli v teh dneh vseeno vrti mlinček. Vladimir Veršec, ki ga je postavil ob majhen umetni slap, je dozdaj naredil že več takih vodnih naprav. Zanimajo njega, vendar so paša za oči očitno tudi za druge. Mlinček radi pridejo gledat tudi bizeljski šolarji in otroci iz vrtca. Mlinček, v katerem bi nekateri videli zgolj igračo, lahko človek opazuje kot nekakšen časovni stroj. Spominja na preteklost, ko je Sušica še gnala nekaj mlinskih kamnov. Čas, ki je dišal po doma narejeni moki, trenutno živi v zgodbah bizeljskih očetov in mam in ima zaradi zmogljivih industrijskih mlinov malo možnosti, da bi se ponovil. Pač: lahko bi ga obudili tudi v teh krajih za sodobne turiste, preden bodo ti dokončno pozabili zapleteno pot od zrna do kruha. Vladimirje naredil mlinček, tj. pomanjšano vodno kolo, tudi v želji, da bi potok ostal kar najbolj čist še leta in leta. “Moja želja je, da bi za ta potok naredili nekaj več. Prav bi bilo, da vanj ljudje ne bi metali odpadkov. Če že ni urejene kanalizacije, ki stane veliko denarja, naj bi skrbeli vsaj za to, da ne bi metali v vodo plastičnih vrečk in podobnih reči. Pa tudi to je preveč, kar se je dogajalo še pred leti, da je kdo cisterno od gnojnice pral kar na potoku,” pravi. Za vodo pravijo, da pomirja in daje potok kot nekakšno mamilo. Vladimir Veršec se strinja s tistimi, ki mislijo tako. Mlinček na potoku lahko vse skupaj samo še obogati. Navsezadnje napravica niti ni samo igračka, saj od izdelovalca zahteva natančnost in potrpežljivost. V Ljubljani so nedavno odprli hišo eksperimentov, ki naj bi mlade na zabaven način uvajala v naravoslovje in tehniko. Ob njeni otvoritvi so bili, kot poročajo s terena, odrasli tako otroško veseli naravoslovnih poskusov kot malokdaj. Zakaj ob veliki ljubljanski hiši poskusov ne bi smeli pomisliti tudi na vodne naprave, kijih na majhnem potoku Sušica nekje na Bizeljskem dela strojni tehnik Vladimir Ver- Zdole iz Dolenje vasi pri Krškem, začetek Poti po grabnu je v Potočah, medtem ko Vidovo pot pohodniki začno v Ravnah pri Zdolah in jo končajo v Kostanjku. Vse poti po zagotovilih z Zdol razkrivajo pohodniku dosti žal skritih primerkov kulturne in naravne dediščine vključno s preizkušenimi lokalnimi pripravki za grlo in želodec, o katerih s spoštovanjem govorijo tudi strokovna etnološka poročila in vinarski letopisi. M. L. HARMONIKARKE TRETJIČ NA DRŽAVNEM PRVENSTVU KRŠKO - Turistična agencija BooM iz Krškega bo 19. avgusta na gradu Rajhenburg nad Brestanico pripravila tretje državno prvenstvo harmonikark z diatonično harmoniko. Prijave za tekmovanje sprejema do 31. julija. Letos prvič pričakuje tudi tekmovalke iz tujine. Med tekmovalkami, ki naj bi jih bilo po pričakovanjih organizatorja več kot 30, bo občinstvo izbralo najprikupnejšo. Na lanskem tekmovanju je osvojila naslov državne prvakinje Indira Šimunič iz Kozjega, ki je bila tudi najprikupnej-ša po izboru občinstva. ZARADI REMONTA MANJ UČINKOVITA KRŠKO - Jedrska elektrarna v Krškem je zaradi rednega letnega remonta dosegla v juniju polovično razpoložljivost in 37,2-odsto-tno izkoriščenost. Sava se je zaradi delovanja elektrarne segrevala povprečno za 1° Celzija, s tem da je dosegla tudi 3° C, najvišjo dovoljeno stopnjo. Tako seje segrevanje Save gibalo v dopustnih mejah, kar velja tudi za druge vplive elektrarne na okolje. Nuklearka je v juniju uskladiščila 45 sodov s srednje in 45 sodov z nizko radioaktivnim materialom. Elektrarna je v juniju poslala v omrežje 169.027 MWh električne energije. “GRADITELJI ELEKTRARN NE BODO DELALI ZA NAS” BREŽICE - V preteklosti je bil govor tudi o možnosti, da bi ob elektrarniških akumulacijah ob spodnji Savi zgradili namakalne sisteme ze kmetijstvo. Zamisel je uporabna, vendar si moramo za njeno uresničitev prizadevati sami, saj graditelji elektrarn ne bodo storili tega namesto nas. Tako je menil brežiški občinski svetnik Jože Avšič na ponedeljkovi seji sveta, ko je ta razpravljal o razvojnem načrtu pokrajine Posavje. Namakanje v kmetijstvu ima v teh dneh na dnevnem redu tudi krški občinski svet, čeprav gre v tem primeru za druge vire namakalnih sistemov in ne za umetna jezera bodočih hidroelektrarn na Savi. POT POD NOGE - Pot pod noge, prijatelji, in ne bo vam žal ne med hojo ne na cilju! Tako nekako so sporočili vsakič ob otvoritvi ene od štirih pohodniških poti na Zdole in tudi minuli petek v Dolenji vasi pri Krškem, kjer so takrat odprti Čebelarsko-vinogradniško in Gobarsko-dninarsko pol Otvoritve, ki se je ob nastopih članov kulturnega društva Žarek iz Dolenje vasi pričela v soncu in končala med prvimi dežnimi kapljami, so se udeležili številni pohodniki: bili so iz različnih generacij, kar kaže tudi fotografija. (Foto: M. L.) JAZZOVSKO GRAJSKO POLETJE: Ansambel Igor Lunder reeds na dvorišču gradu Rajhenburg. Sodeč po odzivih občinstva, kvintet dela na odru dobro in učinkovito. (Foto: M. L.) Zaigrajo v poletni večer Trikrat letošnje Poletje na gradu Rajhenburg - Štirje koncerti Festivala Brežice 2000 BRESTANICA - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti območna izpostava Krško se trudi popestriti počitnice z nizom prireditev pod skupnim naslovom Poletje na gradu Rajhenburg. Med tovrstnimi dogodki je bil uvodni koncert skupine Igor Lunder reeds. Ansambel v glavnem igra jazz, k temu dodaja nekaj bluesa. Mladi jazzovski glasbeniki so začeli skupaj igrati pred približno letom dni, potem ko so se srečali v Gradcu v Avstriji, kjer študirajo na akademiji za glasbo na jazzovskem odelku. Igor Lunder, vodja ansambla, je iz Ljubljane, Aleš Suša prihaja iz Krškega, Tadej Božič je iz Novega mesta, Klemen Kotar je doma v Grosupljem, Blaž Trček je iz Radovljice. Približno tretjino skladb, ki jih izvaja skupina, je napisal Lunder. Ansambel se je predstavil že tudi graškemu občinstvu. Prispeval je skladbo za skupno zgoščenko, kije izšla ob stoletnici rojstva Dukea Ellingtona. Krška območna izpostava državnega sklada za ljubiteljsko kul- turo bo na brestaniškem gradu Rajhenburg organizirala 4. avgusta nastop skupine Amala z romsko glasbo in jazzom in konec avgusta koncert skupine K.U.T Gas, kot je povedala Tatjana Avsec, vodja krške območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Tri koncerte v organizaciji krške območne izpostave sofinancira ministrstvo za kulturo. V okviru poletja na gradu Rajhenburg se bodo zvrstili še štirje koncerti Festivala Brežice 2000, ki bodo na sporedu avgusta ob sredah. M. L. V DOBOVI OBRTNA ULICA BREŽICE - Najmlajša ulica v Dobovi je Obrtna ulica. Občinski svet Brežice je o imenovanju razpravljal na ponedeljkovi seji in ime podprl. Svet krajevne skupnosti Dobova soglaša z imenom. O potrebnosti uvedbe ulice v obrtni coni v Dobovi se pogovarjajo kakih 5 let. Letošnja suša dala močan pečat Zaradi suše v brežiški občini po prvih, še ne dokončnih podatkih kmetijske svetovalne službe za 600 milijonov škode - T. Koršič: “Velik udarec zlasti za živinorejo” BREŽICE - Škoda zaradi suše v brežiški občini dosega približno 600 milijonov tolarjev, kot so sporočili na ponedeljkovi tiskovni konferenci odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja pri občini Brežice. Te številke so začasne, dokončne bodo znane po 25. juliju, saj je rok za prijavo škode 20. julij. smrt. M. LUZAR Vladimir Veršec M. L. Po besedah Tonija Koršiča, predsednika odbora, bodo posledice letošnje suše hujše, kot so bile po suši pred 5 leti. “Med panogami, ki bodo posebej močno občutile sušo, je prav gotovo živinoreja. Primanjkovalo bo krme. Majhni živinorejci bodo zato še hitreje opuščali svojo dejavnost, kot bi jo sicer, ker bodo v to prisiljeni. To bo imelo širše posledice, ne le v prireji mesa in pridelavi mleka. Zaradi zmanjšanja števila živinorejcev se bo naša krajina hitreje zaraščala. V brežiški občini je pomanjkanje padavin najbolj prizadelo tra- vinje, saj druge košnje skorajda ni. Kmetijska svetovalna služba v Brežicah je živinorejcem svetovala t.i. čistilno košnjo in dognojevanje in naj sejejo strniščne posevke. Suša je močno prizadela tudi hmelj, v sadovnjakih so utrpeli veliko škodo zlasti hruškovi nasadi. Koruze v brežiški občini na brežiško-krškem polju, ki je je letos 1.000 hektarov, bo npr. manj za 50 do 80 odstotkov, medtem ko bo v drugih predelih brežiške občine koruzna letina manjša približno za polovico. Pšenice na brežiško-krškem polju bo manj za 45 odstotkov, medtem ko je v drugih delih občine pšenična polja suša prizadela nekoliko manj: tu je žetev dosegla 70 odstotkov pričakovane. Na njivah s krompirjem in sladkorno peso bo zaradi pomanjkanja padavin pridelek manjši za 40 odstotkov. Vinogradniki bodo zaradi suše imeli pridelek manjši za četrtino, ponekod tudi za 30 odstotkov. V brežiški občini imajo letos posejane koruze skupno 3.500 hektarov, pšeničnih posevkov je bilo skupno 800 hektarov, krompir so posadili na 220 hektarih, sladkorno peso bodo pospravili z 250 hektarov. travnatih površin je 3.800 hektarov. Na 400 hektarih v občini raste ječmen, ki ga je suša vzela petino, kot kažejo podatki brežiške kmetijsko svetovalne službe. ^ ^ h Kartic nikoli ne spustimo izpred oči! Kako s kartico v tujino in kaj nam je storiti, če jo izgubimo ali nam jo ukradejo - Telefonska številka na izgubljeni kartici nam ne koristi - Najboljša je kombinacija potovalnih čekov, kartic in gotovine V RADGONI SPET OCENJUJEJO VINA GORNJA RADGONA - Te dni pri Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni zbirajo vzorce za slovensko ocenjevanje vin, ki bo letos že 26. po vrsti in bo potekalo v okviru mednarodnega Kmetijsko-živil-skega sejma. Vzorce bo med 24. in 28. julijem v treh komisijah ocenjevalo 24 priznanih slovenskih enologov. Povejmo še, da so lani ocenili kar 774 vzorcev vin. NOVO MESTO - Gotovo sc je tudi vas že kdaj polotil tisti čarobni občutek: denarnica je prazna, vi pa nakupujete in zapravljate, na koncu pokažete plačilno kartico in vse je opravljeno. Plastični denar pa iina poleg prednosti še svoje slabosti, zato je treba s karticami ravnati zelo previdno. Denar vam ukradejo in ga porabijo, kolikor ga pač je, kartico pa lahko nepridipravi zlorabijo večkrat - vse dokler tega ne ugotovite in jo prekličete. Za prvi ukrep za zaščito pred zlorabo najbolje poskrbi lastnik kartice sam. Nikakor ni priporočljivo, da ob odhodu na dopust puščamo doma polne predale kreditnih in plačilnih kartic. Če vzamemo kartico ali več kartic na potovanje s sabo, pa je dobro, če jih ne nosimo skupaj z gotovino v eni denarnici ali torbici, kajti ob kraji ali izgubi tako ostanemo brez vsega. Kartic tudi ne puščajmo v omarah hotelskih sob in jih, ko postopamo po mestu ali posedamo po lokalih, ne razkazuj- Imperial le enota Šumija Hitschler, Imperialen nemški partner in lastnik 50-odst. deleža v družbi, je zdaj 10-odst. lastnik Šumija KRŠKO - Družbe Imperial Krško kot samostojne pravno osebe od sredine junije tako rekoč ni več, da bo tudi uradno tako, pa je treba le še počakati na registracijo na sodišču. Prišlo je namreč do združitve z družbo Žito Šumi, kije zdaj v 10-odstotni lasti najpomembnejšega Imperialovega tujega partnerja, nemške družbe Hitschler. Lastnik preostalega kapitala v Šumiju je družba Žito. Nekdanje podjetje Imperial je poslej Šumijeva proizvodna enota. V krški tovarni žvečilnih gumijev in dražiranih bonbonov trenutno dela 137 delavcev, ki zadnje čase izdelajo 1.600 ton izdelkov letno. V Šumiju pripravljajo reorganizacijo, sanacijo in posodobitev podjetja, združitve pa so se kajpak lotili zaradi pocenitve in racionalizacije proizvodnje. Direktor Žita Šumija Branko Mihelič pravi, daje to za podjetje velik izziv in težka naloga, saj ne želijo odpuščati, temveč zagotoviti več dela. Proizvodnjo v Krškem nameravajo celo okrepiti s strokovnim inženirskim kadrom ter uvesti standarde kakovosti, kakršne so v Šumiju pridobili že pred združitvijo. B D G POSLEJ BODO ŠUMIJEV/ - Imperial Krško, ki je bil Žitova odvisna družba in pozneje v 50-odst. lasti nemškega partnerja Hitschlerja, je zdaj proizvodna enota Žita Šumi. Če je to že tudi konec znamke Imperial (nekoč tudi znana čokolada iz Krškega), še ni znano. (Foto: B. D. G.) KAKO KAŽE NA BORZI? Spet posli na drobno Tečaji delnic na Ljubljanski borzi so prejšnji teden v povprečju zmerno naraščali, kar velja tako za kotaciji A in B kot tudi za prosti trg in trg pidov. Živahnejše kot običajno je bilo tudi trgovanje, saj so borzni posredniki povečevali tudi "posle na drobno" in ne zgolj prijavljenih svežnjev. Kakšnih posebej izrazitih razlogov za povečane aktivnosti ni bilo. Bolj verjetno je šlo za splet okoliščin, ki so vplivale na nekoliko večje prilive kapitala na trg. Prav zaradi tega bodo tečaji v prihodnjih dneh lahko še nihali. Nekaj svežega denarja se je nateklo iz dividend, ki so jih v teh dneh pričele nakazovati na račune imetnikov delnic nekatere delniške družbe. Nekaj ga je še pričakovati po 23. juliju, ko bodo dokončno zapadle državne obveznice devete emisije (RS09) in bo država poleg obresti izplačala tudi celotno glavnico v vrednosti 25,5 milijarde tolarjev. Večji de! tega denarja se bo ponovno vrnil v varne državne papirje drugih emisij. Skromnejši det, ki ga bodo dobili predvsem manjši lastniki obveznic, pa bodo ti porabili za nakupe delnic. Med posameznimi delnicami so bile največje pozornosti deležne delnice Fructala in Pivovarne Union. Cena Fructalovih je samo v zadnjem tednu narasla za 16 odst., Unionovih pa za 4 odst. Kot se je izvedelo, Pivovarna Union že nekaj časa intenzivno kupuje Fructalove delnice, tako da je njen delež v tej družbi dosegel že 17 odst., s čimer je postala največji posamični lastnik. Po eni od razlag gre za poskus sovražnega prevzema, po drugi pa samo za solidno port-feljsko naložbo. Ker bi Union za oblikovanje svojega portfelja zlahka našel še vrsto drugih, tudi donosnejših naložb, se bo verjetno kmalu izkazalo, da imajo nakupi združevalno ozadje. 18. julija pričneta na borznem trgu A kotirati dve vrsti obveznic Nove Ljubljanske banke druge izdaje z oznako NLB3 in NLB4. Prve so nominalno vredne 100.000 tolarjev in prinašajo letno obrestno mero TOM + 5,25 odst. Nominalna vrednost NLB4 je 500 EU in obrestna mera 5,65 odst. Obresti za obe vrsti obveznic bo banka izplačevala dvakrat letno (I. marca in I. septembra), glavnica pa bo zapadla skupaj z zadnjimi obrestmi leta 2005. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto tel. 068/371-8221, 371-8228 mo naokrog! Nikoli ne smemo pozabiti osnovnega pravila, da kartice pri uporabi ne smemo izpustiti izpred oči. To pravilo poznajo vsa mesta, ki kartice sprejemajo, zato naj vam ne bo nerodno preprečiti natakarju ali trgovcu, da bi kartico odnesel v drug prostor, kajti možnost zlorabe je velika. Pred odhodom v tujino se je v svoji banki dobro pozanimati, kakšne limite za dvige in plačevanje imamo (na dan in na teden), in si po potrebi za čas potovanja povečati limit, kar pa je s stališča varnosti lahko tudi slabo. Da bi se kar najbolj zavarovali za primer zlorabe, izgube ali kraje kartic, si moramo na poseben listek, ki ga shranimo ločeno od kartice, najbolje pa tudi od denarnice ali torbice z dokumenti, napisati seznam kartic, ki jih imamo s sabo, in telefonske številke, na katere moramo poklicati, če kartico izgubimo ali nam jo ukradejo. Taka številka je zapisana na zadnji strani vsake kartice, POTOVALNI ČEKI Kadar gremo na pot v tujino, je še najbolje, če se pri denarju odločimo za kombinacijo gotovine, plačilne kartice in potovalnih čekov. Potovalne čeke lahko naročite pri svoji banki in se običajno plačajo ob naročilu v tolarjih ali tudi v devizah. Na SKB banki so nam povedali, da prodajajo potovalne čeke, ki glasijo na ameriške dolarje, angleške funte, nemške marke in francoske franke. Znesek na čeku je odvisen od valute; za nemške marke so na primer na razpolago čeki za 500, 200, 100 in 50 DEM. Potovalne čeke običajno lahko vnovčimo v bankah pa tudi v večjih hotelih in menjalnicah. komatih ali v bankah, moramo računati na provizijo, ki se giblje najpogosteje med 3,5 in 5 odst.. Večinoma je določen tudi minimalen znesek provizije, zato se nam splača, če že dvigujemo gotovino, naenkrat dvigniti največji možni znesek. GOTOVINA JE PONEKOD ZAKON Pri potovanjih in dopustih v tujini večinoma ne gre brez gotovine. Že preden odrinemo na pot, se je dobro pozanimati, ali je ugodneje tuj denar nabaviti v Sloveniji ali pa je morda bolje menjavo opraviti v ciljni deželi. Dobro je vedeti, ali menjajo tolarje in v kakšnem razmerju, sicer pa to, katero valuto menjajo najugodneje ter ali je bolje menjati na bankah, v menjalnicah, hotelih ali celo na črno, če je to varno. Uidi informacija o tem, katero tujo valuto imajo v neki državi najraje, da jo bomo lahko zamenjali kjerkoli, ni odveč. Znano je, da nekateri prisegajo na ameriški dolar, drugi na marko. izdajo nadomestne kartice, ki jo je mogoče praviloma dobiti že v enem dnevu, pa tudi o možnosti izrednega dviga gotovine. Vprašajte za Emergency replacement card! Če se vam vendarle zgodi in kartico izgubite ali vam jo ukradejo, ne odlašajte in nemudoma pokličite omenjene naslove, da boste preprečili morebitno škodo! Banke največkrat do izteka tistega dne, ko prejmejo vaše obvestilo (večinoma ga zahtevajo pisno ali po faksu), ali tudi do konca naslednjega dne ne Sistem Activa ima 24-urno dežurstvo na tel. številki, kije objavljena na hrbtni stran, stalno dežurstvo pa imajo tudi v treh drugih procesnih centrih: Bankartu (npr. za Eurocard ali Viso Nove LB), A banki (za Viso) in Plasisu (za kartice SKB banke). Pokličete lahko tudi svojo banko ali pa se obrnete na najbližjo banko v tujini, ki ima oznako za vašo kartico. Tam se pozanimajte tudi o možnosti za VSE RAJE IMAMO PLASTIČNI DENAR Po podatkih banke Slovenije je bilo lani s karticami opravljenega že skoraj 255 milijard tolarjev prometa, kar je za dvainpolkrat več kot tri leta prej. Podobno smo Slovenci začeli bolj uporabljati tudi bankomate, saj smo z njihovo pomočjo dvignili preko 300 milijard tolarjev. Najbolj smo sprejeli kreditne kartice, ki nam omogočajo odloženo plačilo, zadnje leto pa se povečuje tudi uporaba debetnih kartic, ki pomenijo takojšnje plačilo z računa. Raste število bankomatov in tudi število prodajnih mest z elektronsko opremo za plačevanje s plastičnim denarjem. :• jamčijo za škodo, ki vam jo povzroči nepridiprav. Pri nekaterih bankah je mogoče za ta čas skleniti posebno zavarovanje. B. DUŠIC GORNIK ZVONE IVANUŠIČ, minister za finance, Črnomaljec, ki ga poznamo kot direktorja Kmečke družbe in nato zavarovalnice Slovenica, je nedavno predstavil ekipo svojih državnih sekretarjev in program dela. Med štirimi sekretarji je tudi Sonja Bukovec, Iva-nušičeva belokranjska rojakinja, k' bo zadolžena za pripravo proračuna Ta v bodoče ne bo več temeljila na obsegu dosedanjih sredstev za posamezna ministrstva in indeksov, temveč na oceni učinkovite porabe sredstev-Minister, ki že od kandidature napmi ni mogel in niti ni hote! skrivati, da ne ve vsega, poudarja, da njegovo ministrstvo želi predvsem umirjeno javnofinančno potrošnjo. Pri tem, kot pravi, se bodo z vsemi močmi otepaj1 političnih pritiskov in posamično1 interesov. (Foto: B. D. G.) Z NOVIM LASTNIKOM V NOVE ČASE? NOVO MESTO - Delnišk* družba Adria Mobil je pred kratkim dobila novega lastnika, holding Hidrija, ki je od Slovenske raZ; vojne družbe odkupil 58-odstotn1 poslovni delež v tej novomeškj družbi. O tem, kako se bo Adrit Mobil pod novo taktirko godil0-bomo še poročali, zaenkrat Pa samo to, da ima Hidrija že izkušnje s proizvodnimi podjetji, saj Je med drugim tudi lastnik Rotoma-tike in Tomosa. KRIZA V PRAŠIČEREJI povedo pa nam jo tudi na banki. Dobro si je zapisati tudi naslov in številko faksa, kajti nekateri izdajatelji kartic zahtevajo, da jih o izgubi ali kraji obvestimo pisno (vprašajte za rok!). Ne pozabite, da je treba o kraji kartice takoj obvestiti tudi lokalno policijo. Plačilna kartica Activa/Euro-card/MasterCard je najbolj razširjena kartica pri nas, saj jo uporablja pol milijona Slovencev, izdaja pa jo skupina bank, med njimi tudi Dolenjska banka. Kartico lahko uporabljamo na številnih prodajnih mestih doma in v tujini, z njo pa lahko dvigujemo tudi gotovino v bankah in na bančnih avtomatih doma in v tujini, ki nosijo oznako Eurocard/Mastercard. Pri nas so precej uveljavljene še druge kartice, ki jih lahko uporabljamo v tujini: Visa, Diners Club, American Express, Eurocard. Kadar z njimi dvigujemo gotovino na ban- NOVA IZHODIŠČA LJUBLJANA, KRŠKO - Minister za gospodarske dejavnosti dr. Jože Zagožen naj bi se še v juliju sestal s hrvaškim gospodarskim ministrom Goranom Fižuličem, zato bo Uroš Korže, vodja pogajalske skupine za sklenitev meddržavne pogodbe o Jedrski elektrarni Krško, v tem tednu v sodelovanju s predstavniki ministrstva in direktorjem elektrarne Stanetom Rožmanom pripravil nov predlog izhodišč za pogajanja s Hrvati. Vlada naj bi jih obravnavala najkasneje prihodnji teden. Osrednja odprta vprašanja okrog nuklearke, kot so ugotavljali na sestanku pri ministru v ponedeljek, so solastništvo elektrarne, upravljanje, razgradnja, skladiščenje odpadkov, zaposlovanje in naložbe. Ključni problem je tudi poravnava starih dolgov za elektriko, med prednostne naloge pa minister Zagožen uvršča tudi dogovor s Hrvati o vnovičnem odjemu polovice elektrike iz Krškega. NOVO MESTO - V Sloveniji je pravzaprav težko reči, kdaj imamo preveč in kdaj premalo prašičev, zasluge za to pa ima predvsem nepreglednost trga in reje, saj tretjino ali pa celo 40 odst. klavnih prašičev zredimo neorganizirano za domačo rabo ali za prodajo na črno. To se kot moteče, v nekem smislu pa tudi koristno pokaže še zlasti v obdobjih kriz v prašičereji, ki se pojavljajo ciklično in znižajo stalež prašičev. Svetovalka za prašičerejo v no-vomgški enoti Kmetijskega zavoda mag. Zdenka Kramar je prepričana, daje ta trenutek v Sloveniji premalo prašičev, in ocenjuje, da seje v zasebni reji število prašičev že zmanjšalo za 20 odst. Slovenske farme in kmetije pridelajo 70 odst. potrebnega svinjskega mesa za domačo porabo, ostalo uvažamo, predvsem mesnopredelovalna industrija. Ta je bila lani, ko se je Evropa utapljala v presežkih svinjine in je rejcem poleg neposrednih plačil ponujala še izvozne spodbude, zadovoljna s poceni uvozom. Krizo v domači prašičereji je država lani reševala z interventnim odkupom in zakolom. Tržna cena za prašiče je bila 190 do 200 tolarjev za kilogram, interventna celo samo 180 tolarjev, kljub vsemu pa se cene mesa v trgovinah niso znižale. To poletje, ko je mesarjem zaškripalo zaradi visokih cen prašičev iz uvoza, pa so nemudoma napovedali podražitve za potrošnike! Da mesarji izsiljujejo, je očitno spregledala še vlada, ki jim ni popustila povsem in je namesto od- Mag. Zdenka Kramar prave vseh uvoznih dajatev le-te samo znižala za 42 odst.. Poslej bodo za kilogram žive teže plačevali 35 tolarjev, za kilogram trupov pa 40 tolarjev uvoznih dajatev. Osnovni razlog za trenutno krizo v prašičereji je suša, ki je zajela ne le naše kraje, temveč celo severno poloblo in močno draži žita. Kot pravi mag. Kramarjeva, povprečni slovenski kmet iztrži 280 do 300 tolarjev za kilogram žive teže prašiča, kar mu ne prinaša dovolj prihodka, saj je cena žita porasla do 50 odst. Vlada rešuje to vprašanje tudi z 8-odst. zmanjšanjem uvoznih dajatev za žita do konca septembra. Osrednji problem slovenske prašičereje je po mnenju mag. Kra-marjeve neorganiziranost trga in reje. Kot pravi, v Sloveniji letno priredimo 710 do 720 tisoč klavnih prašičev, od tugu jih 500 tisoč zakoljemo v klavnicah, vse ostalo po domovih. “Celo do 40 odst. zrejenih slovenskih prašičev se proda neorganizirano, zato tudi interventni odkup ne more biti učinkovit. V kriznem obdobju se neorganizirani trg še okrepi in normalno je, da taki rejci niso zainteresirani za tržno organiziranje ali kapitalsko povezovanje po vertikali od rejcev do predelave. Za organiziranost in red na trgu se zavzemajo samo večji rejci, v negotovosti pa je najtežje tistim, ki so se odločili za naložbe in posodabljanje,” ugotavlja. Nepreglednost prireje in črno trženje se bo moralo urediti že zaradi Evropske unije, pa tudi sicer po mnenju mag. Kramarjeve red na tem področju prinaša varnost in stabilnost kmetijam, predvsem tistim, ki od kmetijstva res živijo, državi pa tudi zanesljivo oskrbo s hrano. KAKO JE S PRAŠIČI PRI NAS? Na območju Dolenjske, še posebno na Šentjernejskem polju proti Krškemu in Brežicam, je prašičereja tradicionalna dejavnost, saj prašiče redi več kot 80 odst. vseh kmetij. Razdrobljenost je t° še večja, kot je slovensko povprečje. Povprečna slovenska kmetija redi 7,2 prašiča, v krški občini pa na primer le dva. Na celem območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja ni niti 20 kmetij, ki bi im-ele Evropi primerljivo rejo prašičev. Stalež prašičev se zadnja leta sicer ne spreminja zelo, prihaja pa do koncentracije pri nekaj večjih rejcih-Na srečo rejcev pa območje meji na ljubljansko in kočevsko regijo, kjer prašičev nimajo dovolj, zato naši rejci dosegajo celo do 30 odst. višje cene kot njihovi kolegi v Prekmurju. Cene visoke, a hlevi se praznijo Vlada je le delno zmanjšala uvozne dajatve za prašiče - Visoke cene povzročajo suša in podražitve žita - Nujno preseči nepreglednost prireje in črno trženje Slovensko kmetijstvo ravno ne slovi po dodelanih strategijah v kmetijstvu, čeprav bi moralo zara; di razdrobljenosti imeti še posebej dorečene norme in organiziranost Tudi prašičje farme, ki so sicer f°r' malno omejene pri širitvi zarad' ekoloških zahtev, še ne čutijo nuJe' da bi del proizvodnje, npr. pitar»Je’ oddale na kmetije. Kljub vsemu Pa se bo verjetno tradicionalna rč)a manjšega števila prašičev in pr°da ja na domu ohranila, če se b°d° kmetje le znali oprijeti primer0! oblik, npr. kolin na kmetiji, zaščitene znamke izdelkov (kje je kra°J ska klobasa, na primer?) ali kršk0-poljskega prašiča kot slovensk pasme. ^ B. DUŠIC GORNm 8 DOLENJSKI LIST Št. 29 (2656), 2«. julija 20<>0 *\!° v^e Mnogi učenci so jih prehiteli Tkidi vrtnarska postaja in program vrtnarstva sta pripomogla k temu, da je vrtnarstvo postalo ena osrednjih kmetijskih dejavnosti na širšem območju šole NOVO MESTO - Kot pravi Janez Bratkovič, vodja šolskega posestva, so bili nekdaj na Srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu prvi v pridelavi zelenjave na širšem območju, zdaj pa so ponosni, da so jih mnogi njihovi učenci prekosili. V iskanju idej za zaposlitev učencev so poskusili tudi z vrtnarstvom in ga dodali učencem živinorejsko-poljedelske smeri. Zdaj na šoli s finančno podporo kmetijskega ministrstva in pomočjo občine deluje ena od vrtnarskih postaj. Po 600, fižol v zrnju po 500, Po 800, špinačo po 600, blit- {NOVOMEŠKE TRŽNICE V Ponedeljek so branjevke Ponujale: česen po 500 tolarjev ki-l08ram, čebulo po 100 do 250, j^lje po 100, bučke po 200, stročji bob ^ P° 400, solato po 300 do 350, Pečo peso, koren in kolerabo po PO, Paprike po 250, paradižnik P° 200, kumare po 100, kumarice Za v'aganje po 300, krompir po 70 . 0 100, sadike radiča po 20, zel-ja’ cvetače in ohrovta pa po 15 to-arJev komad. Šopek peteršilja, ^htrana in šetraja je stal 50, °*arec borovnic 700, košek ro-'d 200, kilogram jabolk 100, Prušk 120 do 200, slive 180, reskev 150 do 180, ringloja 200, jPPokev 600, suhih sliv 640, ore-°v 1200, kilogram ajdove moke do 450, liter sadjevca 800, *'Vovke 1000 in liter in pol ornačega kisa 200 tolarjev. Omenjena postaja in kmetijska šola nista edini, imata pa prav gotovo precejšnje zasluge, daje vrtnarstvo na območju Dolenjske postalo ena najpomembnejših kmetijskih dejavnosti. Samo na območju šen-tjernejske zadruge so v tem času povečali pridelavo od 30 na 3.000 ton vrtnin. Vrtnarska postaja preskuša različne sorte vrtnin in krompirja v sodelovanju s fakulteto in kmetijskim inštitutom ter prinaša na dolenjsko območje znanje. S poskusi ugotavljajo, ali je neka kultura oz. njena sorta primerna za pridelavo na tem območju, kakšne lastnosti ima, kakšen je vznik ali pridelek. Poleg tega preskušajo tudi tehnologijo pridelave, pridelavo v rastlinjakih, plasten-jakih, na polju ali s prekrivanjem ter preskušajo načine namakanja. Prenašajo večinoma že znane tehnologije in jih prilagajajo okolju in sejmišča Brežice - Na sobotnem sejmu s® *meli naprodaj 57 do 3 mesece s arih prašičev, 46, starih 3 do 5 Jhesecev, in 5 starejših: prve po 340 0 -’70 tolarjev kilogram, kar znaša •000 do 11.000 tolarjev za žival, “r“ge po 280 do 330, kar je 13.000 0 24.000, in tretje po 200 do 220 •d a rje v kilogram, kar pomeni 0-000 do 22.000 tolarjev za žival. VRTNARSKA POSTAJA - Vrtnarska postaja na kmetijski šoli v Novem mestu je vsak dan odprta za obiskovalce. Še posebej dobrodošli so pridelovalci, sprejmejo pa tudi obiske iz šol in vrtcev. Za promocijo posamezne kulture prirejajo dneve posameznih kultur, enkrat letno pa pripravijo dan odprtih vrat, ko se v postaji zvrstijo gosti s fakultete, različnih ustanov, šol, drugih vrtnarskih postaj in tudi kmetje. Takšen dan odprtih vrat so pripravili tudi minuli četrtek. (Foto: B. D. G.) ORAČI VABLJENI! • GRIBLJE - V nedeljo, 30. julija, se bo ob 12. uri v Gribljah pričelo belokranjsko regijsko tekmovanje v oranju. Vsi belokranjski orači, ki se želijo pomeriti v oranju na strnišču, se lahko prijavijo do ponedeljka, 24. julija, pri Kmetijski svetovalni službi Črnomelj, tel. 56-210. (J) kmetijsko svetovanje Škodljivci kapusnic Visoke temperature in dolgo sušno obdobje je na nekatere škodljivce I n'n imelo ugodne učinke. Poleg vrtnin, ki nas bodo sedaj razveseljevala s svojimi plodovi, npr. paradižnik, se oziramo predvsem na kapusnice. ^Pomembnejše je vsekakor zelje, potem cvetača, brokoli, brstični ohrovt, y '"ni ohrovt in dr. V tem času opažamo nekaj pomembnih škodljivcev. . Sekakor je kapusova mokasta uš škodljivec, ki lahko naredi precejšnjo °do. Uši se začnejo pojavljati na zgornji strani lista, pozneje pa se na- cijo |V°S*Cast‘rn' izločki. Na napadenih rastlinah povzročajo kodranje listov, Ponje in na koncu sušenje. Zgodnejši napad pri mladih rastlinah na spodnji strani, kjer lahko opazimo goste kolonije uši, poprašene B I' J. --*JW 1(1 11« IVUIIVU OUOV1IJV. ZjgUUlIVJOl IIU^UU pl 1 U11UUU1 1UU1111IH11 ttleVZroča veliko škodo, onemogočijo tudi oblikovanje glave. Razen direk-škode prenašajo tudi viroze, s svojo prisotnostjo pa otežujejo prodajo, so 8oi'mo zgodnji grah poleg kapusnic, se zgodaj razmnožijo naravni pr'?ažn'ki. tako da lahko morebitno kemično zatiranje opustimo. Če je p oračen prag gospodarske škode (20% napadenih rastlin), pa je pri-r°čljivo opraviti škropljenje. Uporabimo pripravke, ki so okolju prijazno fe^an 40 EC, pirimor WP 50, hostaquick 50-EC ipd. Pri tem bodimo y0rni na varnostne dobe. , času oblikovanj glave oz. v drugi polovici poletja na kapusnicah, poseje Pa na zelju, opazimo na zunanjih listih nepravilno izjedene luknjice, Osnovi lista pa polno zelenih iztrebkov. Ko podrobno pogledamo liste, ^azim° gosenice (listne sovke), ki grizejo liste rjave ali zelene barve, koV,sno od hrane. Narastejo do 40 mm. Starejše gosenice se zajedo globo-Po V notranj°st zeljne glave. S tem so dane ugodne vdorne možnosti za njc Zr°čitelje gnilob. Občasno se pojavijo v veliki količini irt poleg kapus-Za inapat'aj° tud' druge vrtnine. Posebej so škodljive na posevkih, ki niso „n .eUeni, ker so prisiljene jesti gojene rastline. Dosti vlage, intenzivno Jenje z dušikom ugodno vpliva na njihov razvoj. Zatiranje gosenic ko/81110 0Prav*ti Pr®d vdorom gosenic v zeljne glave. Uporabimo pripravke bi ,So: fastac 10 Sc, decis EC, karate EC ipd. Primerna je tudi uporaba ll, Psekticida (pri nas pripravek delfin WG), vendar je učinkovitost neko- slabša. °Pl° in suho Vreme pogojuje napad škodljivca, ki se redno pojavlja na le Pustl>cah. Največjo škodo naredi na mladih rastlinah. Poleg kapusnic kl ,edko napada solato, zeleno, krompir in drugo. To so kapusove stenice, ouj!*1^0 ovalno pisano temnordeče oz. zeleno telo. Ličinke so podobne p0'8S.'im stenicam, le-te so velike 7-10 mm. Zaradi sesanja se na listu r,a av'J° bele pike, znotraj katerih se tkivo posuši, v primeru močnega Jai- a pa °dmre cel list ali pa tudi rastlina. Pri nas imajo dva roda letno. 12] ®ca odlagajo skoraj celo pomlad stisnjena na kup v dveh vrstah. 2aeZene ličinke takoj sesajo na listu. Drugi rod se pojavi v času poletja. Otiranje se odločamo odvisno od pojava stenic in od velikosti rastlin. v2rsp Pojavijo na mladih rastlinah, je potrebno takoj ukrepati, kajti po-Pov0cana škoda je velika, stroški varstva pa relativno nizki zaradi majhne fsine. Uporaba škropiv je na polju le redkokdaj potrebna oz. samo v |ic^ru zelo močnega napada. Primerni pripravki so: radotin E-50, actel-karate EC ipd. Ur a vrtninah, ki jih gojimo na vrtu, lahko navedene škodljivce kontro-rg^010 z mehaničnimi ukrepi. Predvsem pri sovkah in stenicah je mogoče pj? Pobiranje le-teh. Proti listnim ušem uporabimo rumene lepljive ker °e’ redno kolobarjenje in sežiganje lanskoletnih ostankov kapusnic, na njih prezimujejo uši. mag. SMILJANA TOMŠE, univ. dipl. inž. agr. Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto Srečanje dolenjskih rejcev drobnice Novoustvarjeno društvo vabi SELA PRI HINJAH - Novoustanovljeno Društvo rejcev drobnice Dolenjske je na kmetiji Franca Zoreta na Selih pri Hinjah v soboto, 8. julija, priredilo prvo društveno srečanje. Najprej so si ogledali kmetijo, kjer matični trop obsega 35 ovac, masivno ograjo in elektro-ograjo za pašnike. Glavna zanimivost je bilo striženje ovac, ki ga je pokazal in razložil predsednik društva in lanskoletni državni prvak v striženju ovac Alojz Novak iz Šentjerneja. Šentjernejčan uporablja za striženje profesionalno opremo znamke Lister, ki je sestavljena iz stojala, na katerem je pritrjeno držalo, ki olajša delo, elektromotor, ki preko kardanske gredi poganja strojček za striženje, ter brusilni stroj za brušenje strižnih klin. Tovrstna oprema je edina v Sloveniji, z njo lahko Novak ostriže do 150 ovac dnevno. Vsi udeleženci so tudi izmenjali mnenja glede problematike reje drobnice. Društvo bo kmalu organiziralo izlet za svoje člane, na letošnjem državnem prvenstvu v striženju ovac pa bodo spodbujali strižca Novaka, da bo ponovil lanski uspeh. V prihodnje se bo društvo ukvarjalo še s skupnim nastopom rejcev drobnice na trgu in reklamiranjem različnih jedi iz mesa drobnice. Vse ljubitelje in rejce drobnice vabimo, da se včlanite v Društvo rejcev drobnice Dolenjske. JOŽE LUŠTEK Alojz Novak med striženjem ovce razmeram. Tako so v zadnjih letih s petkratno ponovitvijo preskusili že preko 300 sort krompirja in več deset sort drugih kultur: zelja, melancan, paprike, paradižnika, špargljev, korenčka, brokolija, solat, rdeče pese. Letno na šoli pridelajo okrog 600.000 raznovrstnih sadik, ki jih uporabljajo za poskuse in tudi prodajajo na trgu. S pridelano zelenjavo oskrbijo šolsko kuhinjo, prodajajo pa tudi na trgu: v trgovine, neposredno kupcem in zadrugi. Rekli bi, da gre že za pravo podjetje, toda Janez Bratkovič poudarja, da je njihovo posestvo podrejeno enemu samemu cilju: učenju. Vsakega učenca želijo naučiti, zato vsak pobira krompir, škropi po polju in opravlja druga dela. Učencem poleg tega pokažejo, s čim vse bi se lahko preživljali, jim približajo dejavnosti in kulture, ki v naših krajih niso tako običajne. B. DUŠIČ GORNIK Nasveti kmetijske svetovalne službe OBVESTILO VINOGRADNIKOM Za pojav peronospore do sedaj niso bili posebno ugodni pogoji, zasledili pa smo posamezne pojave oidija na jagodah. Pozorni bodite na padavine. V Posavju je v času od 8.7. do 11.7. padlo skupaj 68 mm padavin, takšne razmere pa bi lahko pogojevale pojav peronospore. Vinogradnikom priporočamo, da v tem času nadaljujejo z rednim škropljenjem proti peronospori in oidiju. Uporabite lahko pripravke ANTRAKOL, DITAN .FOLPET, KURZATE M ipd., proti oidiju pa žveplene pripravke (TIOVIT, PEPELIN.KOSAN ipd). Ce je padavin po škropljenju več kot 30mm, lahko računamo, da ie škropilna obloga sprana. Proti oidiju in peronospori skupaj delujeta pripravka EKLAR in KVADRIS. Pozorni bodite na presledke med škropljenji, ki so v času brez padavin do 14 dni. Sedaj še lahko škropimo tudi proti grozdnemu sukaču (črvičkom). Primerni pripravki so: REL-DAN, ZOLON , DIAZINON IPD. OBVESTILO SADJARJEM Sadjarjem priporočamo redna škropljenja proti škrlupu. V ta namen uporabimo kontaktne pripravke, kot so: KAPTAN, DELAN, MERPAN, DODIN in drugi. Pe-pelaste poganjke odstranjujemo mehanično, izjemoma ob večjem pojavu uporabimo STROBI ali ZATO. Če je po škropljenju padlo več kot 30 mm dežja, je verjetnost, da je škropilna obloga sprana. Pozorni bodite tudi na pojav rdeče sadne pršice. Kritično število je več kot 10 osebkov na list. Primerni pripravki so ORTUS in DEMITAN; varnostna doba znaša 35 dni. PRIPOROČILO POLJEDELCEM Po žetvi žit je čas za setev strniščnih dosevkov. Strnišče je potrebno čimprej obdelati in zasejati, dokler je v tleh še dovolj vlage.V letošnjem letu še posebej priporočamo setev krmnih dosevkov, saj se na ta način lahko pridela veliko kakovostne voluminozne krme, ki bo nadomestila primanjkljaj osnovne krme, ki je nastal zaradi suše. KOSTELCI V BELI KRAJINI KOSTEL - V skladu z geslom "Več vidiš - več veš” organizira Turistično-športno društvo Kostel poučne izlete za svoje člane in ostale občane. Tako je nedavno šlo na izlet v Belo krajino 25 članov društva. Dopoldne so si ogledali Raztresenovo domačijo v Jankovičih, kjer so pokušali pridelke te domačije in spoznavali vse o lanu, popoldne so obiskali družinsko turistično kmetijo Filak v Gribljah, kjer so zvedeli marsikaj zanimivega o živinoreji, sadjarstvu in turizmu, seveda pa tudi o oranju, saj je bil gospodar Filak nekoč mednarodni in svetovni tekmovalec v traktorskem oranju. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič v v • • Čiščenje in razkuževanje kleti (Nadaljevanje in konec) Pri nabavi kemičnih pripravkov za vzdrževanje higiene v vinskih kleteh moramo vedeti, kaj želimo s sredstvom doseči. Razlikovati je potrebno med čistilnim razkužilom ali kombiniranim pripravkom. Čistilna sredstva odstranijo vidno umazanijo, stranski učinek je zmanjšanje mikroorganizmov. Glede na vrsto umazanije in na materiale, ki jih želimo očistiti, imamo na voljo čistilna sredstva alkalne, kisle ali nevtralne reakcije. Razkužila ubijajo mikroorganizme; uporabimo jih šele, ko smo opravili predči-ščenje. Kombinirani pripravki hkrati čistijo in razkužijo, uporabimo jih pa z uspehom pri sveži umazaniji, ostankih mošta ali vina. Pred uporabo kemičnih sredstev je priporočljivo dobro prebrati navodila na embalaži; ta se nanašajo predvsem na koncentracijo čistila v vodi. Tudi temperatura vodne raztopine je pomembna, tako tudi potrebni čas učinkovanja. Enko kot pripravljamo škropiva za varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci s pomočjo tehtnice in merilnih posod, da dobimo ustrezno raztopino, je potrebno ravnati tudi pri pripravi čistila ali razkužila za vzdrževanje higiene. Upoštevati je potrebno tudi trdoto vode, ki jo uporabljamo, in podatek uskladiti z navodili na kemičnem sredstvu. Škoda je čistilo predozirati, kajti s tem podra-žujemo čiščenje, umažemo od- padne vode, čistilni učinek pa ni večji. Nekatera kemična sredstva, ki se uporabljajo v kletarstvu, so za naravo nevarnejša od drugih. Pri nabavi zahtevajmo v trgovini, kjer jih kupujemo, podatke oz. prospekte, iz katerih bomo izvedeli o stopnji njihove škodljivosti za naravo. Natrijev hypoklorid je aktivna snov v številnih razkužilih in trombi pripravkih, ki se uporabljajo v kletarstvu. S tehničnega vidika je ta učinkovina sprejemljiva in ima več prednosti. Učinkuje hitro, dobro razkužuje pri nizkih koncentracijah in pri nizki temperaturi, je stabilna za skladiščenje in ni draga. Natrijev hypoklorid je v odpadnih vodah nevarna snov in je kot tak tudi na črni listi med gospodarskimi detergenti. Klora pa se vinarji sploh bojimo, saj lahko povzroči nezaželjene spremembe v aromi vina. Obstajajo pa čistila, ki ne vsebujejo klora. Meritve odpadnih vod so pokazale, da so po čiščenju s sredstvi, ki vsebujejo klor, 15-do 65-krat bolj škodljive za okolje. Ta podatek nas opozarja, da moramo paziti na sestavo čistilnih sredstev, ki jih uporabljamo. Zakonodaja se bo pospešeno razvijala v dolyo zaščite narave. Ekonomski in ekološki vidik se ne izključujeta. V svetu se uveljavlja tako imenovana “naravi prijazna" pridelava grozdja in vina. Tudi v Sloveniji imamo kmetije, kjer delajo po teh zahtevah: manj škropijo vinograde oziroma z manj strupenimi pesticidi. Svoje tako pridelano vino uspešno tržijo. Število kupcev vina lahko povečamo tudi z naravi prijazno higieno vinskih kleti. Dr. JULIJ NEMANIČ JULIJSKI KMETOVALEC SLOVENJ GRADEC - Tokratna številka strokovne kmetijske revije Kmetovalec piše o pilotni napravi, s pomočjo katere bodo iz trave pridobivali električni tok in alkohol, o zrnatih kultiviranih ščirih, pridelovanju sladkega komarčka in novih možnostih biološkega zatiranja škodljivcev. V reportažnem deluje zapis o strokovni ekskurziji po avstrijskem delu Koroške in Štajerske, ki je bila namenjena ogledu novopostavljenih sodobnih hlevov in kmetije, na kateri pridobivajo bioplin, nadalje pišejo o mastitisu pri kravah, možnostih za razširitev obstoječih govejih hlevov, vzorčenju krme ter pridelavi orehov po načelih ekološkega kmetovanja. HELENA MRZLI KAR gospodinjski kotiček Sladoled nasiti in odžeja Že v antičnem Rimu je bil sladoled priljubljena poslastica in dostopen le bogatim. Led so dovažali z gorskih ledenikov, ga nato drobili in mešali z medom, dišečimi zelišči in sadjem. V Evropi se je priljubljenost sladoleda močno povečala šele po drugi svetovni vojni. Osnovna sestavina tedanjega sladoleda so bila jajca, mleko, moka, sladkor, dišave in led. Ker je bilo ohlajevanje surovin počasno, je dopuščalo hitro rast in razmnoževanje škodljivih bakterij. Izdelava in uporaba prvih zamrzovalnikov je zmanjšala možnost kvarjenja živil in okužbe s sladoledom. Po sestavi in hranilni vrednosti se zamrznjeni sladoledni izdelki danes med seboj močno razlikujejo. Strokovno jih delimo in pravilno po vrsti in količini maščobe, ki jo vsebujejo. Ločimo kremne in mlečne sladolede, dietne sladolede in zamrznjene deserte. Osnovne sestavine sladoleda so poleg svežega polnomastnega ali posnetega mleka in mleka v prahu še mlečna maščoba, sladila in aditivi, kot so barvila, arome, emulgatorji in stabilizatorji; to so sredstva za zgoščevanje, vezanje in obstojnost oblike. Hranilna vrednost sladolednih izdelkov je odvisna od osnovnih in dodanih sestavin. Kremni sladoled, narejen iz mleka, mlečnega prahu, smetane ali masla, vsebuje precej visokovrednih beljakovin in ma- ščob štirikrat več, kot jih je v mleku. Polovica suhe snovi so sladkorji, ki vključujejo naravni mlečni sladkor laktozo in dodani beli sladkor ali saharozo. Kremni sladoled je tudi bogat vir kalcija, fosforja in vitaminov. A, B1, B6, B12, C, D, E in K. Mlečni sladoled vsebuje beljakovine, ki so hitro pokvarljive. Nizka temperatura ne uniči mikroorganizmov. Če se temperatura sladoledne mase večkrat spreminja, nastanejo veliki ledeni kristali, ki jih v ustih občutimo kot neprijetne. Po nakupu večjo količino sladoleda shranimo v hladilno torbo ali zavijemo v več plasti časopisnega papirja, da se nam do doma ne stopi. Pri shranjevanju v zmrzovalniku je treba paziti, da se ne navzame vonja drugih živil. Preden sladoled ponudimo, ga vzamemo iz zamrzovalnika in damo za 30 minut v hladilnik, da se enakomerno zmehča za rezanje in oblikovanje kepic. Zaradi vpihanega in v majhne mehurčke razporejenega zraka je industrijski sladoled po okusu bolj "topel" od narejenega doma. Vendar so zelo okusne doma narejene zmrzline ali penasti sladoledi, ki jim v osnovno maso vmešamo še trd sneg in stepeno sladko smetano ter obložimo s sezonskim sadjem, na primer z marelično kašo. Obrok sladoleda z dodatkom sadja je polnovreden in hranljiv, saj ga telo v celoti izkoristi. Poletna Rast Izšla je dvojna številke revije Rast NOVO MESTO - Nekoliko zahtevnejše, a zato za duha krepčilno branje prinaša v poletnih dopustniških dneh nova številka revije Rast, ki je izšla te dni. Gosta revije sta prof. dr. Anton Janko, v svetu in doma uveljavljeni germanist, s katerim se je pogovorila Marinka Dražumerič, in Belokranjski muzej, ki bo prihodnje leto praznoval petdesetletnico, v reviji pa njegov razvoj in podobo izrisuje Andreja Brancelj Bednaršek, poleg' tega pa so znamenitosti muzeja osrednje likovno gradivo v reviji. Ljubitelji leposlovja lahko preberejo, kaj je novega nastalo v literarni delavnici Marjance Kočevar, Helene Crček, Iva Frbežarja. Vlada Garantinija, Ivana Škof|janca in Vide Radojčič. Pogled v leposlovno delavnico sosedov ponujata prevoda proze Helene Dugonjič in Petra Arbutine, Janez Kolenc pa je literarno obudil spomin na prof. Karla Kunca. Stoletnica rojstva Mirana Jarca je spodbudila Andreja Šurlo, da se je razpisal o tem zanimivem umetniku, ki ima domicil v Novem mestu, Uroš Lubej v svojem zapisu razmišlja o uganki, ki jo zastavlja prav tako znani novomeški literat Anton Podbevšek s svojo navidez nerazumljivo odpovedjo pisanju poezije, Jože Zupan pa predstavlja dr. Pavla Lunačka, čigar stoletnico rojstva praznujemo letos. Dr. Emil Cesar je temeljito obdelal nastanek in izvedbo Klopčičevega dramskega besedila Mati, ki je povezano z delovanjem partizanske kulturniške skupine na Dolenjskem, Majda Pungerčar pa je v svojem prispevku obdelala novomeško sokolstvo. O keltskem grobišču v Brežicah piše Alenka Jovanovič. V razdelku, namenjenem družbenim vprašanjem, sta objavljena dva prispevka: dr. Marko Koščak podaja analizo stanja in oceno nekaterih razvojnih možnosti Dolenjske in Posavja, Gustav Guzej pa piše o družbeni ureditvi in socialnih krivicah. Razdelek Odmevi in odzivi prinaša obsežno, a zanimivo poročilo Jože Miklič o dogajanju na 12. forumu odličnosti in mojstrva na Otočcu, zapis Andreje Pleničar o bralni kulturi na ožjem območju Dolenjske, kot jo je možno razbrati na osnovi statističnih podatkov Knjižnice Mirana Jarca, Jasna Šeruga Muren in Vojko Zidar pa pišeta o gledališki dejavnosti v Črnomlju. O dvojezični pesniški zbirki Jelenke Kovačič kot novemu koraku k vzpostavitvi romske književnosti pri nas piše Milan Markelj, mag. Tomaž Teropšič pa predstavlja že pred časom izdano, a prezrto knjigo Brežičana Iva Graula Spomini ne dajo miru. Zanimiv pogled na slovensko poezijo v času 2. svetovne vojne je za francoske bralce zapisala Antonia Bernard, Rast prinaša prevod njenega prispevka. Kot običajno revijo zaključujeta Karel Bačer, kije pripravil 63. nadaljevanje Gradiva za dolenjski biografski leksikon, in Lidija Murn, ki je v Kroniki strnila kulturno dogajanje v marcu, aprilu in maju' MiM ZGODBA O TREH HOTELIH NOVO MESTO - Danes, 20. julija, bodo ob osmih zvečer v prostorih Galerije Krka odprli razstavo Zgodba o treh hotelih, na kateri se bo predstavila s projekti treh hotelov na Poljskem dipl. inž. arhitekture Jelka Kupec. Otvoritev razstave bo z zvoki violine popestrila P&tra Božič. James Nestor Johann Feilacher z modelom skulpture, ki jo ustvarja Darko Golija med lesom in kovino svoje skulpture 18. MEDNARODNI KIPARSKI SIMPOZIJ FORMA VIVA 2000 V kipih utelešen duh krajine Na kiparskem simpoziju Forma viva v Kostanjevici ustvarjajo trije umetniki: James Nestor iz ZDA, Johann Feilacher iz Avstrije in Darko Golija iz Slovenije KOSTANJEVICA NA KRKI - Na velikem dvorišču ob vzhodnem traktu nekdanjega cistercijanskega samostana je te dneve bolj živahno kot običajno, ko spokojno tišino le od časa do časa zmoti skupina turistov na ogledu umetnostnega bogastva, shranjenega v mogočnem stavbnem sestavu in okoli njega. Slišati je motorno žago, vrtalne svedre, udarce dleta, sekire ... Tisti, ki poznajo kostanjeviško cisterco in tamkajšnjo Galerijo Božidarja Jakca, vedo, kaj to pomeni, vedo, da je ponovno oživela Forma viva, mednarodni kiparski simpozij, kije glas o Kostanjevici in Sloveniji ponesel po svetu. Ljubitelji umetnosti so ob tem verjetno še posebej veseli, saj je razgibano delovišče znamenje, da je simpozij znova na dobri poti. Desetletno mrtvilo, ki je bilo prekinjeno pred dvema letoma, je dokončno premagano. Na mednarodnem kiparskem Johann Feilacher, avstrijski ki-simpoziju Forma viva, ki letos po- par, direktor Hiše umetnikov Gug- teka že osemnajstič zapored, trije umetniki ustvarjajo iz mogočnih hrastovih debel nove skulpture, s katerimi se bo obogatila enkratna, doma in v svetu znana zbirka mojstrovin v lesu. Iz Združenih držav Amerike je prišel James Nestor, iz Avstrije Johann Feilacher, domače ustvarjalce pa zastopa Darko Golija iz Maribora. Za vse tri umetnike je srečanje s Kostanjevico, njenim okoljem in ljudmi ter tradicijo Forjne vive prijetno doživetje, mogočna hrastova debla pa izreden ustvarjalni izziv in spodbuda. James Nestor, profesor na kiparskem oddelku univerze Indiana v zvezni državi Pennsylvanija in pobudnik izmenjav med svojo univerzo in ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, prvič v svoji kiparski karieri izdeluje tako veliko leseno skulpturo. Doslej je ustvarjal v različnih materialih in različnih tehnikah, vendar s tako masivnim materialom še ni delal in, kot je dejal, ni imel primernih izkušenj. “Zame je to res velik in edinstven izziv. Upam, da bom dobro uresničil svojo zamisel in bom izkoristil to enkratno priložnost," je dejal v pogovoru, v katerem je večkrat izrazil navdušenje nad vsem, kar se mu na simpoziju dogaja. Prav skrivnostno presenetljivo se mu zdi, kako se je osnutek njegovega kipa ujel z zgodovinskim izročilom, za katerega sploh ni vedel. Zamislil sije namreč skulpturo na vitkih jeklenih nosilcih, na njih pa masivno horizontalo iz hrastovih debel, prek katerih je položeno obdelano deblo kot nekakšna hiša na koleh. Ko je osnutek pokazal organizatorjem, so mu povedali, daje vse skupaj podobno prebivališčem predzgodovinskih koli-ščarjev pri nas. “Vesel sem, da je tako,” je z nasmehom poudaril ameriški kipar. ging in organizator mednarodnih razstav v Evropi in Združenih državah Amerike, ima za seboj bogate izkušnje pri ustvarjanju velikih skulptur, les pa mu je sploh najbolj priljubljen material, zato se na Formi vivi počuti kot doma. Odločil se je, da v Kostanjevici izdela devet metrov visoko skulpturo z naslovom Vrata v gozd. Dvoje šestmetrskih obtesanih in le delno obdelanih hrastovih debel bo postavil pokonci, naslonjenih eno na drugo v obliki črke A, da bosta predstavljali nekakšen vhod, ob tem pa ju bo tako zasukal, da se bosta tal dotikala le na enem kotu osnovne ploskve, kar bo sicer zelo masivni in blizu deset ton težki skulpturi nadahnilo lahkotnost. Da bo zadeva trdno stala, je moral opraviti statične izračune kot za kakšno stavbno konstrukcijo, posebno skrb pa bo posvetil temeljenju. Skulptura bo stala pred vstopno prometno tablo za Kostanjevico z brežiške strani. “Rad bi naredil skulpturo, ki bo ljudem všeč,” pravi akademski kipar Darko Golija, tretji udeleženec letošnjega mednarodnega kiparskega simpozija. Doma je iz Maribora, kjer dela kot docent za plastično oblikovanje na Pedagoški fakulteti. Razstavljal je na več skupinskih razstavah doma in v tujini ter na osmih samostojnih razstavah, za svoje delo pa je prejel več nagrad, med njimi tudi študentsko Prešernovo nagrado med študijem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Začasni kiparski atelje sije izbral v tovarni SOP Ikon, kjer nastaja zanimiva skulptura z delovnim naslovom Alegorija krajini. Golija se je lotil dela z veliko vneme in temeljito pripravo. Po njegovem mnenju se mora avtor zares dobro pripraviti za skulpturo, ki bo stala na javnem prostoru in že s tem dobila spomeniški značaj. Njegova Alegorija bo namreč stala na prostoru pred ministerialnim dvorcem, ki je osrednji javni prostor v Kostanjevici, zato jo je skrbno zasnoval. V osredju skulpture je kiparsko neobdelano hrastovo deblo, ki ga obkrožajo tri zavite kovinske cevi, sestavljene iz industrijsko izdelanih kosov. Deblo predstavlja les in gozd, cevi pa tri reke, Krko, Savo in Sotlo, prav tako pa tudi vitice vinske trte ali baročni zlati okvir, kar vse je značilnost tega dela Slovenije. Lahko bi rekli, da Golija ustvarja nekakšen moderen kostanjeviški Robbov vodnjak. Še več, njegova skulptura naj bi zaživela tudi kot medijski prostor. Na prostoru, kjer bo skulptura stala, so nekoč glasno izklicevali mestne odloke in Ostala sporočila javnosti, zdaj pa bo v kipu pet nabiralnikov, kamor bodo ljudje kot v vodnjak lahko metali kovance ali oddajali pošto, ki bo odposlana naslovljencem, nenaslovljena pisma pa bodo zbirali v Galeriji Božidarja Jakca. Pohvalnih besed v sporočilih najbrž ne bo manjkalo, saj je prav ta ustanova z direktorjem Bojanom Božičem zaslužna, da se v Kostanjevici nadaljuje kiparski simpozij Forma viva, ki kulturno bogati kraj in državo. MILAN MARKELJ PISATELJ SLOVENSKE SAGE NA OBISKU - Minuli petek. 14. julija, je hit na obisku v knjigarni Mladinske knjige v Novem mestu slovenski pisatelj Bogdan Novak, pisec številnih uspešnic za odrasle in mladino. Njegov najobsežnejši pisateljski podvig je saga Lipa zelenela je, v kateri je v pripovedi o dveh slovenskih rodbinah zajel novejšo slovensko zgodovino stodvaj-setletnega obdobja do osamosvojitve. Zadnja, dvanajsta knjiga je pod naslovom Zgodba o uspehu izšla pred kratkim, založba Mladinska knjiga pa jo je brezplačno darovala vsem naročnikom celotnega cikla romanov. Pisatelj ob zaključku izhajanja romanesknega cikla obiskuje klubske centre Sveta knjige po Sloveniji in naročnikom v zadnjo knjigo vpisuje posvetila. V novomeškem centru je imel kar dosti dela s pisanjem posvetil, saj bralcev in naročnikov na njegovo sago pri nas ne manjka. Kočevski center Sveta knjige bo obiska! I. avgusta, brežiškega pa S. avgusta. (Foto: M. Markelj) NOVO MESTO - S koncertom komornega orkestra Taipei, ki je pod vodstvom dirigenta Chang Wen-Shenga včeraj, 19. julija, zvečer nastopil v kapiteljski cerkvi, se je začel 4. Novomeški glasbeni festival. Kulturni dogodek je Novo mesto znova vpisal med tista kar številna večja in nekaj manjših slovenskih mest, ki premorejo svoje bolj ali manj profilirane glasbene festivale. Kazalo je že, da bo dolenjska metropola ostala brez njega, vendar je pobudniku, organizatorju in umetniškemu vodji Milku Bizjaku uspelo nekako povezati finančne in druge niti, da bodo občani Mestne občine Novo mesto letos še lahko prisluhnili štirim izbranim koncertom komorne glasbe, in to brezplačno, tako kot prejšnja leta. Žal zadnjič, saj prihodnje leto festivala ne bo več. “Dovolj imam norčevanja,” odločno pravi Milko Bizjak. “Štiri leta seje zavzeto delalo za festival, občinstvo je tovrstno kulturno popestritev lepo sprejelo, koncerti so bili vse bolj obiskani, v sofinanciranje se je vključila tudi država, zdaj pa bo vse propadlo, ker Mestna občina Novo mesto ne pokaže zadostne skrbi za svoj edini glasbeni festival.” V ozadju je seveda denar. Ko je leta 1997 Milko Bizjak začel z vodenjem festivala, je dobil na občini ustrezno podporo, da je lahko izvedel deset koncertov, na katerih so odlični glasbeniki izvajali predvsem glasbo iz 17. in 18. stoletja. Naslednje leto seje zvrstilo devet koncertov, lani, ko je Novomeški glasbeni festival prvič denarno podprlo tudi Mi- Programski in umetniški vodju Novomeškega glasbenega festbo-la Milko Bizjak je izgubil potrpljenje. nistrstvo za kulturo, pa seje ze začelo zatikati in Bizjak ni m0' gel izpeljati vseh predvidenih koncertov. Letos se je prograrn ob nezadostni občinski podpor' skrčil le na pet koncertov, meh drugim je izpadel koncert, na katerem bi lahko slišali znamenite Bachove Brandenburške koncerte in tako počastili 450-letnico skladateljevega rojstva. “Mestna občina je za letošnji festival namenila samo 600.000 tolarjev, kar je seveda odločno premalo. Glejte, revnejša občina Brežice daje za svoj festival dvajsetkrat več, Radovljica, ki se po gospodarski moči tudi ne more primerjati z Novim mestom, prav tako namenja za svoj festival več milijonov,” pravi Bizjak-“S tako malo denarja, kot ga je pripravljena dati Mestna občina, preprosto ni mogoče delati. In lahko se obrišemo pod nosom tudi za tisti denar, ki bi sicer pritekel iz državne blagajne." M. MARKELJ Kronski dragulji na ogled Razstava replik britanskih kronskih draguljev na gradu Rajhenburg in posterjev o VVilliamu Shakespearu Predstavnika Pomladi, predsednik zbora Toni Merlin in sopranistka Lucija Baznik, na podelitvi plaket. (Foto: Uroš Zupančič) Pomlad srebrna 1. zborovska olimpiada NOVO MESTO - Na 1. olimpi-adi pevskih zborov, ki je potekala od 11. do 16. julija v avstrijskem mestu Linz, so nastopili trije pevski zbori iz Slovenije, med njimi Pomlad iz Novega mesta, ki je zabeležila še en lep mednarodni uspeh. V konkurenci 354 zborov, izbranih v predtekmovanjih izmed več kot 2000 zborov, je Pomlad pod vodstvom Jožice Prus v kategoriji sakralne glasbe z obveznim programom osvojila srebrno plaketo. Zbor je med drugim zapel tudi skladbo Pie Jesu mladega slovenskega skladatelja Ambroža Čopija in tako v mednarodni areni promoviral ne samo slovensko zborov-stvo, ampak tudi glasbeno ustvarjalnost. VABILO PEVCEM NOVO MESTO - Kulturno društvo Vokalna skupina Prima, Suha krajina, vabi k sodelovanju nove pevce v zborih Prima in Cantemus. Ponudbe pošljite do 15. avgusta pisno s kratkim življenjepisom in orisom pevskih izkušenj, naslovom in telefonsko številko na naslov: KD Vokalna skupina Prima, Stranska vas 80, 8360 Žužemberk. BRESTANICA - Glasbeno dogajanje na Festivalu Brežice 2000, ki seje začel konec prejšnjega tedna, spremljajo ob retrospektivi britanskega filma tudi zanimive razstave. V veznem hodniku do Viteške dvorane brežiškega gradu, kjer poteka glavnina koncertov, je postavljena razstava Klekljane mojstrovine Slovenije, na nji pa so razstavljene klekljane čipke iz najpomembnejših slovenskih klekljar-skih središč, od Žiri in Železnikov do Idrije. V gradu Rajhenburg pa so v nedeljo, 16. julija, v sodelovanju z Veliko Britanijo kot državo partnerico odprli trojno razstavo. Razstavljene so replike britanskih kronskih draguljev in kraljevskih predmetov, ki so jih uporabljali na kronanjih in ob državnih slovesnostih britanski kralji, kraljice ter kraljevi soprogi in soproge. Razstava je posvečena kraljici Elizabeti, materi sedanje britanske kraljice, ki bo 4..avgusta praznovala stoti rojstni dan, zato je zbirki replik priložena manjša fo- ZVOK! PRETEKLOSTI - Ma^[ Angelski je otvoritev popestril z njem starih skladb na lutnjo. tografska razstava o nji. Na o& je tudi zbirka 28 posterjev s pr' stavitvijo življenja, dela in dob« kateri je ustvarjal gotovo najb°I znameniti britanski umetnik, dfi matik in pesnik William Shak speare. Čar njegove poezije sta h otvoritvi podala igralca Gre% Zorc in Simona Zorc Ramovš- Mi^ DESETI LITERARNI SALON - Število literarnih salonov, ki jih prireja f vomeška pesnica Marjanca Kočevar, se je z zadnjim v soboto, 15. j11'1) ' zaokrožilo na deset. Jubilejnega salona, ki so ga podprli glasbena trgo vin<> F-plus ter gostišči Breg in Kos, se je udeležilo trinajst gostov. Poleg go- istil?' Ijice so zoro pričakali ob poeziji, glasbi in v pogovorih besedni ustvarjalc' Žana Česnik, Primož Čučnik, Majda Kne, Gregor Podlogar, Primož R(P' ' Ana Rostohar, David Suše! ter Lidija in Borut Gombač. S skladbami Sel' berta, Rahmaninova in Debussyja je pogovore preplet pianist Erik Su ’ Adam Wiedeman je bral svoje prevode Kocbeka, slikar Janko Orač P0-1 postavil na ogled 17 svojih slik in grafik. Na sliki: slikar Orač v družbi pet"" Letos še, potem ne več Novomeški glasbeni festival bo samo še letos - Prepičla občinska podpora podrla štiriletna prizadevanja POTA § ST^ Domačini so najboljši varuhi meje Komandir Policijske postaje Črnomelj Jože Stopar o varovanju najjužnejše slovenske meje, kaznivih dejanjih in prometni varnosti v črnomaljski in semiški občini - Manj prometnih nesreč ČRNOMELJ - Sredi preteklega meseca je postal komandir Policijske postaje Črnomelj Jože Stopar, ki je policist že 23 let. Vsa leta z izjemo štirih, ko je bil zaposlen na mejni Policijski postaji v Metliki, je delal v Črnomlju, zato dobro pozna razmere v občini na skrajnem jugu Slovenije. Po reorganizaciji policije pred štirimi leti je črnomaljska policija dobila še mddnarodni mejni prehod Vinica, poleg splošnih nalog pa varuje tudi mejo. Opažajo, da se na mejnem pre- kar je za 45 odst. manj kot v ena- dežurni poročajo ponarejena viza - Policist je Pfl državljanu Bosne in Hercegovine F. •' ^ je 15. julija vstopal v Slovenijo a mejnem prehodu Obrežje, ugotovil, a trna v nacionalnem potnem listu P°narejeno vizo. Po končanem postop- Je bil vrnjen v Hrvaško, zoper nje-Pa bo podana tudi kazensko ovad- ku ga t>a. v ^KRADEL KABEL - Neznanec je . n°či na 11. julij z gradbišča trgovine mermarket v Brežicah ukradel 120 sirov električnega kabla in lastnika škodoval za okoli 280 tisočakov. 'ZGNALI MAKEDONCA - Na • *j.ni Prehod Dobova sta se ponoči 13. •tla z vlakom pripeljala Makedonca I 1in I. M. V potnem listu sta ime-a Ponarejeno italijansko dovoljenje za “Pasno bivanje. Zoper njiju so podali gensko ovadbo, nato pa vrnili na Hruško. zasegu pištolo in gumi- KO - Pri vstopu v Slovenijo je Policist na mejnem prehodu Obrežje vri hrvaškemu državljanu M. P. našel vozilu plinsko pištolo znamke IWG merican, kal. 9 mm, in policijsko 8umijevko. pLlNSKI REVOLVER - Pri iz-, °Pu iz Slovenije so na mejnem pre-d Obrežje tokrat pri državljanu sne in Hercegovine N. M. v vozilu Pamško registracijo našli plinski re-'/er in 10 pripadajočih nabojev. s STOLOM PO GLAVI - Na tera-1 gostinskega lokala v Metliki je A. B. I slo'0m dvakrat udaril A. K. po glavi n 8a lažje ranil. Do pretepa je prišlo. er je slednji pred lokalom zaparkiral viomobil A. B. Ko je ta hotel odpel-a '■ A. K. avta ni hotel umakniti. ■ OB SMREKOVE HLODE - Ne-nanec je v času od 10. do 15. julija v 80zdu Javorje, k.o. Studenec, UE evnica, ukradel 16 kubičnih metrov mrekovih hlodov, ki so bili pripravl-eni za odvoz. Lastnika je oškodoval za °k°!' 260 tisočakov. TATVINA V DOMU STAREJŠIH Neznanec je 17. julija popoldne iz j.^herobne omare v sobi Doma stare-' občanov v Krškem neki gospe lesel 600 tisoč tolarjev. hodu Vinica, kjer ni tovornega prometa, povečuje predvsem število slovenskih potnikov. V prvem letošnjem polletju jih je bilo za 8 odst. več kot lani, poleti pa jih bo gotovo še več zaradi bližnjice do morja. S policijskimi patruljami nadzorujejo tudi mostova v Žuničih in Sodevcih, pri varovanju meje pa dobro sodelujejo s krajani, ki jih obveščajo o sumljivih osebah, a tudi z ribiči in lovci. ..Takšnega sodelovanja si želimo še več, saj se zavedamo, da so domačini najboljši varuhi meje. Poleg tega je policistov premalo, da bi lahko pokrili vso mejo. Sicer pa smo letos od- Jože Stopar, komandir Policijske postaje Črnomelj krili le 17 ilegalcev, večinoma Kurdov. Pri nas je ilegalnih prehodov manj kot v drugih delih Slovenije, ker pot ni najbolj primerna, saj je Kolpa večja ovira kot kopenska meja," pravi Stopar. Stopar opozarja, da seje v letošnjih šestih mesecih v črnomaljski in semiški občini, ki jo pokrivajo črnojnaljski policisti, povečalo število kaznivih dejanj. Bilo jih je kar 244, v enakem lanskem obdobju 226, predlani pa 148. Prevladujejo vlomi in tatvine, ki so po njegovem mnenju posledica vse večje socialne ogroženosti ljudi. Raziskali so dobrih 68 odst. primerov, kar je nad slovenskim povprečjem. Zato pa je bilo v prvem polletju le 133 kršitev javnega reda in miru. kem lanskem obdobju. Poglavitni vzrok je manjše število gostifiskih lokalov v naseljih, ki obratujejo do jutranjih ur. Največkrat so morali policisti posredovati zaradi razgrajanja in kričanja na javnih krajih. Tudi prometnih nesreč je bilo v črnomaljski in semiški občini letos za tretjino manj kot lani, vendar se • Za poletno turistično sezono imajo policisti izdelane posebne usmeritve, vendar komandir Policijske postaje Črnomelj Jože Stopar pohvali, da s turisti nimajo večjih težav. Razen morda pri kampiranju na črno, kjer pomagajo lokalni skupnosti, če ugotovijo kršitev odloka. Sicer pa na-Kolpi še vedno velja enak režim: kopanje in čolnarjenje je dovoljeno po vsej širini reke, le da Slovenci ne smejo stopiti na hrvaški breg in Hrvati ne na našega. jih je za 76 odst. več končalo s telesnimi poškodbami. Predvsem se povečuje število lahkih telesnih poškodb, na srečo pa letos še niso UČINKOVITI VARNOSTNIK NOVO MESTO - Nekaj čez četrto zjutraj je varnostnik družbe za varovanje G7 Miran Kristan hitro odgovoril na sproženi alarm v Bistroju VVindischer na Kandijski cesti. Pri vlomu je zalotil mladoletnika ter ga med begom proti bližnjim blokom ujel in zadržal do prihoda novomeških policistov. Sandi Hervol Pregloboko pogledajo v kozarec p° raziskanosti kaznivih dejanj Policijska postaja Sevnica nad slovenskim povprečjem - Za četrtino manj prometnih nesreč - Letos že 3 mrtvi na cestah - Zaskrbljujoča alkoholiziranost voznikov JEVNICA - Policijska postaja (PP) Sevnica je najmanjša policijska |7staia s splošnim delovnim področjem v Posavju. Da je postaja s sploš-ln’ Plovnim področjem, pomeni, da v okviru svojih del in nalog združuje več Panog. Sevniški policisti (število vseh delavcev na postaji se suče ok-^°8 številke 25) se ukvarjajo predvsem s prometno varnostjo, kriminalitc-0 javnim redom in mirom. Z mejnimi zadevami se sevniški možje v |!°drem praviloma ne srečujejo, čeprav po besedah komandirja Sandija 6rvola vsako leto odkrijejo določeno število oseb, ki ilegalno prestopijo žavno mejo. Letno zabeleži PP Sevnica na ni°^m območju 300 do 350 kaz-likT C*e,*anL Tretjina je tatvin in ve-Q .r1 tatvin, pri katerih je najtežje kriti storilca. Kljub temu sevni-1 Policisti v zadnjih letih dosega-žavidljive uspehe, saj se raziskalo s *cazn'v'h dejanj giblje med 62 s) 5 odstotki, kar je precej nad venskim povprečjem. “V prvih 147 L rnesec'l1 smo obravnavali je c-, n'vih dejanj, to pomeni, da 'la preiskanost 65-odstotna,” je „ vedal pomočnik komandirja PP naVl|!'Ca •*anez Vimpolšek, ki ima j skrbi kriminaliteto ter javni red ^ ITl!r- Preiskali so večino hujših znivih dejanj, niso pa še odkrili ... r,'cev ropa krmeljske ekspozi-'re NLB i I in tatvine bakra na Blan- mi se Iliru mesečnimi in letnimi analiza-?evniški policisti ugotavljajo, da število kršitev javnega reda in Ho V* 'eta v *et0 zmanjšuje (let-bj|. Je približno 300), kar naj bi in 3 p.os'edica boljšega standarda ^Počutja ljudi. V zadnjem letu pa šal*6 ^tev'l° kršitev močno zmanj-0 (v letošnjem polletju še za okrog 30 odstotkov!), domnevajo, da gotovo tudi zato, ker so v Sevnici končno le spet dobili sodnika za prekrške, ki je večkratnim kršiteljem izrekel zaporne kazni in visoke denarne kazni. V 220 do 250 prometnih nesrečah na območju PP Sevnica se vsako leto poškoduje več kot 50 oseb, življenje pa izgubijo dve do štiri osebe. Policisti dajo letno več kot 1000 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške zaradi ugotovljenih kršitev voznikov motornih in drugih vozil, ob tem pa tudi mandatno kaznujejo približno 2300 prometnih udeležencev. Preizkus alkoholiziranosti odredijo okoli 800 voznikom, od tega ga ima približno 450 voznikov preveč "pod kapo” oz. odklonijo pihanje balončka. V letošnjem polletju je bila 101 prometna nesreča (23 odstotkov manj kot lani), na sicer spodbudno statistično podobo pa meče temno luč tragična nesreča pri Artem, kjer so v prometni nesreči ugasnila tri mlada življenje, dve osebi pa sta bili huje poškodovani. Zakrbljujoč je podatek, da so pri sedmih povzročiteljih prometnih nesreč v letošnjih 5 mesecih ugotovili pretirano bratenje z alkoholom. Že grozljiv pa je podatek, da so imeli ti pivci v Jjrvi v povprečju kar 2,36 g/kg alkohola! Ob polletju je lakih “tičkov” že 11, ki sicer znižujejo že omenjeno stopnjo alkohola na 1,96 g/kg. Kako je lahko sploh še kaj migal, kaj šele vozil, možakar, ki se je skoraj do mrtvega napil, saj je imel v krvi letos v sevniških logih rekordnih 3,75 g/kg alkohola?! V letošnjem polletju so policisti izrekli 1020 mandatnih kazni, 412 pa sojih predali v roke sodniku za prekrške. Pomočnik komandirja PP Sevnica, ki ima na skrbi promet in tujce, Vlado Škvorc popolnoma podpira prizadevanja sevniškega občinskega sveta za preventivo’in vzgojo v cestnem prometu za umirjanje prometa pred sevniško in drugimi šolami, kajti igrivo mladež je treba še bolj zaščititi pred "dirkači" na cestah. Za to ni treba dosti denarja, vprašanje pa je, kdaj bodo odpravili, denimo, črni točki na železniškem prehodu s polavotmatskimi zapornicami na Gornjem Brezovem, kjer se vsak teden na spolzkih (posebej ob dežju) lesenih pragovih magistralne železniške proge zavrti in “iztiri" vsaj en avto, ali pa na regionalki Dolenji Boštanj -Mokronog pri Jelovcu, kjer bi morali preplastiti asfalt, na katerem je že steklo preveč človeške krvi in bilo zvite veliko pločevine, p p imeli smrtnih žrtev. Vendar Stopar poziva na starše, naj med počitnicami, ko je na cesti veliko otrok na kolesih, kolesih z motorji in motornimi kolesi, še toliko bolj skrbijo, da bodo imeli primerno opremo, zlasti pa čelade. Letos na srečo med kolesarji in motoristi, ki so najbolj ogroženi udeleženci v prometu, v črnomaljski in semiški občini še ni bilo hujših nesreč. M. BEZEK-JAKŠE Odkrili vlomilca Uspešni črnomaljski policisti Črnomelj - Policisti pp Črnomelj, ki so v zadnjem obdobju na svojem območju obravnavali več vlomov in tatvin, so z operativnim delom na terenu odkrili dva vlomilca, ki sta zagrešila več kaznivih dejanj. Ugotovili so, daje M. H. iz okolice Črnomlja šestkrat vlomil v vikende na območju Ručetne gore in iz njih pokradel različne tehnične predmete in prehrambene izdelke. Odkrili so tudi, daje A. S. iz Ljubljane šestkrat kradel gradbeni material, orodja in stroje z gradbišč. Policisti so pri obeh izvedli hišno preiskavo in našli ukradene predmete. Policisti ponovno opozarjajo občane, naj v vikendih, zidanicah in vozilih ne puščajo vrednejših predmetov na vidnih mestih. Ob tem jih tudi pozivajo, naj takoj obvestijo policijo, če opazijo sumljive ljudi in vozila v njihovi okolici. Z NOŽEM PO TRAVO BREŽICE - Brežičan S. K. je okoli 21. ure vinjen prišel na teraso gostinskega lokala in od znanca zahteval, naj mu proda “travo”, hkrati pa mu je začel groziti in ga žaliti. Prepir se je stopnjeval in S. K. je iz jakne potegnil 20-centimetrski nož in zamahnil proti dvema znancema, ki sta se zamahu izognila in za pomoč zaprosila policijo. S. K. je lokal že zapustil, vendar se vrnil, ko sta policista še zbirala obvestila. Ker S. K. ni upošteval policistovega ukaza in hotel oditi, sta policista uporabila prisilna sredstva. Med pregledom sta našla nož, zaradi bojazni, da bo S. K. s kršitvami nadaljeval, pa sta ga odpeljala na policijsko postajo Brežice in odredila pridržanje do iztreznitve. Zoper S. K. bodo napisali predlog sodniku za prekrške in ka-♦zensko ovadbo zaradi ogrožanja varnosti. ZASEGLI UKRADENI VOZILI OBREŽJE - Na mejnem prehodu Obrežje so 15. julija zasegli dve vozili, za kateri se je izkazalo, da sta ukradeni. Najprej je hotel z osebnim avtomobilom znamke Mercedes izstopiti državljan Nemčije 30-Ietni R. K. Policist je ugotovil, da je bilo vozilo pred dvema dnevoma ukradeno v Nemčiji. Nekaj ur kasneje pa je skušal mejo prečkati Makedonec K. S. z avtomobilom francoske registracije znamke Peugeot Boxer, ki je bilo ukradeno v Franciji. Zoper oba kršitelja so podali kazenski ovadbi. TATVINI IZ VOZILA NOVO MESTO - Neznanec je v noči na 13. julij na vozilu, ki je bilo parkirano pred stanovanjsko hišo, razbil stransko steklo na prednjih levih vratih in iz predala vrat vzel denarnico s kreditnimi karticami, bančno kartico, čekovno knjižico s čeki ter vozniškim in prometnim dovoljenjem. Z dejanjem je R. P. iz Novega mesta oškodoval za okoli 40 tisočakov. Na enak način je neznanec vzel tudi denarnici iz vozila M. P. iz Novega mesta in jo prav tako oškodoval za 40 tisoč tolarjev. ODNESEL CIGARETE NOVO MESTO - Neznanec je v noči med 12. in 13. julijem vlomil v prostore Tobačne Grosist, d.o.o., Ljubljana, na Kandijski cesti v Novem mestu. Najprej je onesposobil alarm, nato pa iz skladiščnega prostora odnesel večjo količino cigaret marlboro in boss ter Tobačno Grosist oškodoval za 2 milijona 70 tisoč tolarjev. m ga MLADI OBČUDOVALCI - Nedavni dan odprtih vrat sevniške policijske postaje je pokazal, da se mladina, celo dekleta, zelo zanima za orožje. Najmlajši pa so najbolj navdušeni nad težkimi motocikli. Tale malček bi rad pritisnil na plin, a kaj, ko je treba prej pojesti še veliko žgancev in nekoliko zrasti, da bodo bližje zavore in tla. (Foto: P. P.) Akcija Promil Ustavili 141 voznikov KRŠKO - Policisti policijske uprave Krško so v okviru akcije “Promil” v soboto, 15. julija, na območju Posavja izvedli poostren nadzor prometa s poudarkom na psihofizičnem stanju voznikov. Delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč v prvem letošnjem polletju na območju krške policijske uprave znaša 8,8 odst. Med 22. in 6. uro zjutraj so policisti ustavili 141 voznikov motornih vozil. Od 67 voznikov, ki so jim odredili preizkus z alkotestom, jih je 15 vozilo pod vplivom alkohola, dva pa sta preizkus odklonila. Vsem kršiteljem so odvzeli vozniška dovoljenja in prepovedali nadaljnjo vožnjo. Najvišjo stopnjo alkohola v krvi, in sicer kar 3,51 promila, je imel voznik osebnega vozila iz Krmelja, zaskrbljujoč pa je tudi podatek, da je bila kar pri sedmih voznikih stopnja alkoholiziranosti nad 1,6 g/kg alkohola. Policisti so ugotovili še 7 drugih prekrškov in so kršiteljem na kraju prekrška izdali plačilne naloge. TOVORNJAK Z NEVARNO SNOVJO NA STREHO RUČETNA VAS - Na cesti Sotes-ka-Črnomelj seje pri Ručetni vasi 12. julija zgodaj zjutraj s kolesom z motorjem peljal J. K. iz Semiča. Ko je po stranski cesti pripeljal v križišče, ni upošteval prometnega znaka in je zapeljal na prednostno cesto proti Črnomlju, po kateri se je iz smeri Soteske s tovornjakom pripeljal D. G. iz Ljubljane. Kljub zaviranju in umikanju v desno trčenja ni mogel preprečiti. Pri tem se je J. K. lažje poškodoval, D. G. pa zapeljal z neutrjene zemeljske bankine na zemeljski nasip, podrl prometni znak, vozilo pa se je nato še prevrnilo na streho. Med prevračanjem so iz prostora za tovor padli sodi, v katerih je prevažal nevarno blago. Iz dveh je iztekla manjša količina barve, iz ostalih, sicer poškodovanih sodov, pa k sreči ni prišlo do izteka tekočine. Tovorno vozilo ni bilo označeno z oznakami za prevoz nevarnega blaga, v njem pa tudi ni bilo predpisane opreme in dokumentacije za prevoz nevarnega blaga. Zoper lastnika tovornega vozila podjetnika J. S. iz Ljubljane in J. K. bodo podali predlog sodniku za prekrške, vozniku tovornega vozila pa bodo izdali plačilni nalog. Srebrni jubilej ZŠAM Straža ZŠAM Gorjanci Straža deluje že 25 let - Po stečaju Gorjancev manj članov in brez lastnih prostorov STRAŽA - Združenje šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Gorjanci Straža je v soboto v Straži proslavilo srebrn jubilej svojega delovanja, opozarjanja na težave v prometu in medsebojnega druženja. Straško ZŠAM Gorjanci se zaveda, da so stalni udeleženci v prometu, ki lahko s svojimi izkušnjami pomagajo skupnosti in policistom, zato so v vojni za Slovenijo s svojimi vozili postavili barikade okupatorju, lanskega septembra pa so domače prvošolčke pospremili na prvo pot v šolo. Poleg tega so že davno ugotovili, da ležeči policisti niso rešitev za zmanjšanje hitrosti, ogorčeni nad počasnim prometom na cesti Ljubljana -Obrežje in državnih mejah pa so prepričani, da ta problematika zahteva resnejši pristop. Prvi člani ZŠAM Gorjanci Straža so bili zaposleni v prevoznem podjetju Gorjanci - po teh najštevilnejših članih je združenje tudi dohilo ime - po Novolesu in Gozdnem podjetju, njihov prvi predsednik pa je bil Ivan Zagorc. Po stečaju Gorjancev so izgubili veliko članov in tudi svoje prostore. Za zdaj so še brezdomci, vendar pa je predsednik Albin Kavšček povedal, da si prizadevajo najti prostore v prejšnjem Domu mladine v Romanji vasi, ki trenutno sameva. V svoje vrste vabijo voznike, avtomehanike ali - preprosto rečeno - navdušence. Po petindvajsetih letih delovanja so se za uspešno sodelovanje zahvalili sorodnim društvom iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja, okoliškim občinam in matični krajevni skupnosti Straža, starešinski ZŠAM pa je njim podelil priznanje za dolgo in uspešno delovanje. Sobotno druženje sta popestrila mešani pevski zbor Straža in ansambel Metulj. M.RAPUŠ Predsednik Albin Kavšček s priznanjem. (Foto: M. Rapuš) ... toda sam ne bi zmogel. Zato je pomembno, da lahko fante kadarkoli pokličem. |_ Halo IVlaši za pomembne pogovore. Za pol cene. 12 SIT/minuto znotraj GSIVI 04-0. Ves dan in vso noč « POKLIČITE NAS: OSO 40 <40 • OBIŠČITE NAS: halo.simobil.si STU io MOTOR Razumna cena in ugodni plačilni pogoji prepričajo vsakega racionalista. Obiščite poslovalnico c^vto-hH Kandijska 53, Novo mesto, telefon 07/376-490. Nakup najracionalnejšega avtomobila v svojem razredu. ,749.000 SIT DAEWOQ Lanos Rati« ULJU • V# • ! ŽIVILA na visim • •• Ponudba velja od 20. julija do 2. avgusta za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarketu Brežice. PIVO PUNTIGAMER, Iz uvoza, v pločevinki, 0,5 I VHHHHHHHhhhKsJ -M ■m i so v slovenskih tolarjih- KIS ZA VLAGANJE, Šampionka Renče, 1 I SOLA COLA, Pivovarna Union, 1,5 I ŠOLSKI ZVEZKI, 0 kosov, A4, 52 listov, črtni ali visoki karo, različni motivi za različne generacije, cene na dnu. I OSNOVNA ŠOLA OTOČEC Šolska cesta 20 8222 Otočec razpisuje prosta delovna mesta: - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - PEDAGOGA, za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom Začetek dela na vseh razpisanih delovnih mestih je 1.9.2000. Kandidati, ki izpolnjujejo z zakoni predpisane pogoje, naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. ršVPvTOlGD 103.0 MHZ 'JEM DOBRO 3^(2fMr Pri Petrolu smo poskrbeli, da boste kurilno olje lahko plačevali s čeki tudi v prihodnje! Odločite se lahko za takojšnje plačilo, plačilo na tri ali šest obrokov. Informacije o natančnih cenah, dostavi in prodajnih mestih dobite na najbližjem bencinskem servisu, olje pa lahko naročite tudi po internetu: jU www.petrol.si PETROL Osnovna šola Žužemberk Baragova 1 8360 Žužemberk RAZPISUJE prosto delovno mesto: - računalnikarja - organizatorja informacijskih dejavnosti za polovični delovni čas z možnostjo dela v podaljšanem bivanju do polne delovne obveznosti - določen delovni čas (do 31.8.2001). Nastop dela: 1.9.2000 Prijave z dokazili o izobrazbi po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sprejemamo 8 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Žužemberk, Baragova 1, 8360 Žužemberk, z oznako: ZA RAZPIS. Multinacionalno trgovsko podjetje v Ljubljani išče sodelavca, ki bi opravljal naloge POSPEŠEVALCA PRODAJE za območje Dolenjske. Kandidati morajo imeti: končano najmanj srednješolsko izobrazbo 1 leto delovnih izkušenj in - opravljen vozniški izpit B kategorije Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas - 6 mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Vloge z dokazili sprejemamo v 8 dneh pod oznako “USPEH -NAGRADA”, p.p. 462, 1001 LJUBLJANA. Kako se morajo obnašati poslovneži Nosite prekratko kravato ali prekratko krilo? Nadja Flajs ČEKI ŠE NISO REKLI ZADNJE BESEDE! Skladišča: Brežice Ljubljana Zalog Novo mesto Bencinski servisi: BS Črnomelj BS Kočevje BS Trebnje ■ Ljudje ob vsakodnevnih srečanjih povemo veliko o sebi. Pri tem niso pomembne le naše besede, govor in vsebina, ampak tudi Sibi in mimika. O tem, kaj vse povemo z očmi in ustnicami, stiskom rok, kako mora biti zavezana kravata, kako smo obleče-ni, kaj je prav in katere so najpogostejše napake poslovnežev, smo Se pogovarjali z Nadjo Flajs. . Čeprav živi v Ljubljani, smo jo *e večkrat srečali na Dolenjskem, *Jer je imela izobraževalne seminarje. Sicer pa je Nadja Flajs po končanem študiju angleščine in ruščine 27 let delala kot stevardesa- Ze takrat je v številnih stikih z uudmi spoznala, da lahko vsak, še 'ako zapleten pogovor, pripeljemo J)° uspešnega konca, če poznamo dudi in obvladamo lastno obnašanje. Že več kot 15 let se intenzivno ukvarja s komunikacijo, z medsebojnimi odnosi ter vsem, kar vpli-Va na strpnost med ljudmi in njiho-Vo boljše razumevanje. * Kakšno je pravilno pozdrav-danje, predstavljanje in rokovanje? V časih so mame učile otroke, naje treba vsakega človeka ob prihodu in odhodu lepo pozdraviti, ga Pogledati v oči in mu podati roko. lo še danes velja tudi v najstrožjem Protokolu. Najprej sogovornika PriJazno in razločno pozdravimo, ga Pogledamo v oči in s tem razbli-nimo vse negotovosti. Nato sledi rokovanje in v primerih poudarjala bližine ali čustev še objemanje 'n Poljubljanje. Oblikovala so se tudi pravila, 'ako v družabnem bontonu velja, oa ima najmočnejšo vlogo ženska, SaJ ona izbira, s kom se bo najprej Pozdravila in komu bo dala roko. Oanes v poslovnem bontonu to v|°go ne prevzema več spol, am-Pak status oziroma položaj osebe, ako velja, da pomembnejša oseba Prva pozdravi, poda roko in nada-Juje proces seznanjanja. Druga s(var je vloga gostitelja in gosta. Če Prihajamo k nekomu, bo gostitelj Pohitel in nas bo prvi pozdravil. Dober gostitelj bo s tem pokazal, jja se nas je razveselil, čeprav po bontonu praviloma prvi pozdravi osti, ki vstopa v prostor. . * Kakšen je vrstni red pozdravljanja in rokovanja pri večji skupini ljudi? V družabnem življenju najprej Seznanimo ženske z ženskami in se rokujejo najprej one, potem seznanimo ženske z moškimi in se ti rokujejo, na koncu seznanimo moške * moškimi in se rokujejo še oni. Pri ern Pa ne smemo hiteti! Tudi če je yeč ljudi, jim je potrebno pustiti Cas, da si pri seznanjanju zapomnijo imena novih ljudi. * Veliko o človeku pove ravno stisk roke. Stisk rok je pravzaprav nekaj, ar Prinašamo s seboj in je odsev baše osebnosti. Močni ljudje krepke stisnejo roko kot bolj plašni in nezaupljivi ali tisti z majhno sa-btopodobo. Pravilnega rokovanja Se lahko naučimo, kar pomeni, da Poslovnem svetu lahko tudi malo ‘ažemo”. Z naučenim stiskom rok namreč sporočamo nekaj drugega, °t smo v resnici. Najhujša napa-aJe, če ti oseba položi roko v dlan ®t mokro cunjo ali, kot pravimo, mrtvo ribo. Druga neprijetnost je, a namesto cele dlani primejo le za °nice prstov, na primer za tri brste in potem nekako mimogrede alo potresejo. Z rokovanjem spo-camo svoje psihično in čustveno anje ter namene Pravilno se ,°kujemo z napol iztegnjeno roko malo upognjenim komolcem, 'sk pa naj bo tako močan, da bbutimo, da so se prsti vdali. * Kakšen je bonton glede vizitk? J'0 mojem mnenju se bodo vi-lke počasi poslovile. Ljudje po-atke hranijo drugače, predvsem v osebnih računalnikih, kjer je tudi možnost popravljanja podatkov. Popisana vizitka s spremembami je slabo spričevalo tistega, ki jo nosi. Vizitke si izmenjamo, ko se že usedemo za mizo. Če je na sestanku ali pri pogovoru manj kot osem udeležencev, vizitke ne pospravimo takoj v etui, ampak jih lahko razvrstimo pred seboj na mizo tako, kot sedijo ljudje. To nam bo v pomoč pri nadaljevanju komunikacije. Na koncu sestanka jih spravimo v etui. • Izredno pomembno vlogo igra neverbalno komuniciranje. Pravijo namreč, da kadar politik s prstom vrta v zrak in govori o miroljubnem sodelovanju, verjemite njegovemu prstu in ne njegovim besedam. Kaj vse torej sporočamo z govorico telesa in katere so najpogostejše napake, ki jih delajo poslovneži? Neverbalna govorica je močnejša od verbalne, saj prihaja prej kot besede. Lahko rečemo, da so korak pred besedami. Neverbalna govorica besede pojasnjuje, jih razlaga, predvsem jih verbalno izdaja. Ko ste omenjali prst, lahko dodam primer Nixona kot lažnega govornika. Študentom je žugal, medtem ko jim je obljubljal določene stvari. Študenti so njegovo govorico razumeli in ga niso podprli. Vendar moramo biti pri tem pazljivi. Nikoli ne smemo jemati samo del telesa ali le eno sporočilo, bodisi gibov, drže ali pogleda, ampak moramo vedno upoštevati komunikacijo kot celoto. Tako na primer, če kdo malo stisne oči, to še ne pomeni, daje hudoben, ampak se mogoče le kocentrira in je to lahko znak, da nas ni dobro slišal. Če znamo opazovati, bomo lahko odreagira-li in dejali: “Najbrž me niste razumeli, zato bom to še enkrat povedal.” Naše reakcije morajo biti hitre. Če pa se nekdo prime za kravato, ne pomeni, da je v zadregi, ampak ga lahko le-ta tišči. Najmočnejši pri sprejemanju komunikacij je vid. Oči so zelo pomembne in vzpostavitev vidnega kontakta je mnogokrat v poslovnem svetu slaba. Napačno je, da ljudje begajo s pogledom, se izogibajo pogledov ali bulijo v človeka. Obrvi se spuščajo, dvigajo ali stiskajo. Kadar smo živčni, se trese brada. Zelo dobro seje včasih nasmehniti, kar odpravi marsikatero težavo. Namrščeni ali sitni ljudje imajo povešene ustne kotičke in zareze ob ustnih kotičkih, z njimi pa se ni prijetno pogovarjati. • Vse to pa dopolnjujejo tugi gibi rok in nog. Roke lahko naredijo veliko dobrega in tudi slabega. Če ni nič gest, imamo občutek, da se pogovarjamo s kipom. Če pa jih je preveč in so sunkovite, se nam zdi, da imamo opravka z mlinom na veter. Najboljše je nekaj srednjega. Z rokami lahko podkrepimo besede, ki smo jih izrekli ali ublažimo. Lahko smo prijazni ali odbijajoči. Izogibati se je potrebno kazanja s prstom. • Kaj pa zunanji videz? Za človeka rečemo, da ga naredi obleka. Ta pregovor ni čisto iz trte izvit. Včasih na seminarjih rečejo: “Ja, vi bi nas kar v uniforme dali!” Pa ni res! Mislim, daje zelo pomembno, da človek, ne glede na to, kako je urejen in oblečen, zadrži nekaj svojega in da se dobro počuti. Kljub imamo zjutraj in dopoldne le toliko, da izražamo svežino, spočitost in voljo do dela. Na delo^ridemo vedno že naličene. Bolj ko se dan nagiba v noč, več ličila, dodatkov in parfumov imamo lahko. Mnogo žensk nosi preveč nakita ali drugih dodatkov (rute, šale, sponke ipd.). Nevarne so tudi pričeske. Ženska je lepa z dolgimi lasmi, vendar ne, da ji pri delu visijo čez obraz. Takrat je potrebno lase, daljše od ramen, speti. Tudi barvanje las je dovoljeno, le nikoli ne smemo imeti narastka. Lase moramo imeti bleščeče čiste, pa če jih je potrebno vsak dan umivati. Nakit je dodatek, zato ga raje uporabljamo malo manj kot preveč. In še to: naj bo izbran. Pri delu se izogibamo nakita, ki žvenketa, visi ali cinglja, ker to moti komunikacijo. Prav tako ni prav nositi preozke obleke, saj ženske na delu načeloma ne smejo biti izzivalne. Primerna dolžina krila je štiri prste nad koleni, ker, ko se usedemo, nam bo krilo še malo zlezlo navzgor. Če pogledamo ameriško zunanjo ministrico Albrightovo, kako pokaže celo stegno, nam ni prav nič prijetno. Niso vse ženske stare 25 let in nimajo vse lepih nog. • Kako bi ocenili bonton poslovnega komuniciranja pri slovenskih poslovnežih? Mislim, da se pri nas na tem področju kaže velik napredek. Področje bontona je bilo pri nas precej zapostavljeno, danes pa se kaže kot potreba. Kar se tiče urejenosti so Italijani na prvem mestu. Tam so poslovneži lepo urejeni, v oblekah pa se gibljejo lahkotno. Povsod prepoznamo vojaško urejenost Nemcev. To je lahko v komunikacijah že na začetku prepad. Za uspešno komunikacijo je potrebno te stvari dobro poznati. Pravila bontona lahko še tako obvladamo, ampak pomembna je sproščenost. Brez nje bomo izpadli zelo leseno. • Kaj pa bi rekli o neverbalnem komuniciranju slovenskih politikov? Včasih sploh ne slišim, kaj govorijo, ampak jih samo opazujem. V glavnem se mi zdi, da se trudijo, in opaziti je, da se popravljajo. Stanje je v vseh pogledih boljše kot pred desetimi leti. Bolje se izražajo, oblačijo, nastopajo, nekateri so postali celo tolerantnejši v izbiri besed ali nastopu. Ne pa vsi. Mislim, daje povprečje še vedno potrebno korekcije. ANDREJA JERNEJČIČ 07 496 11 88 01 586 34 00 07 332 38 14 07 305 60 70 01 895 14 61 07 346 04 20 temu pa se moramo v poslovnem svetu, ko se gibljemo med različnimi ljudmi, držati določenih okvirov. Tudi z urejenostjo sporočamo svoje namene. Najprej bi se moral vsak vprašati: “Kaj delam? Kdo prihaja k meni? Kaj želim sporočiti s svojim izgledom?” Prav tako seje potrebno vprašati: “Kakšne postave sem? Kakšen tip človeka?” Razlika je, da mirnega človeka ne moremo enako obleči kot veseljaka. Svoje odigra tudi moda, čeprav mislim, da je v poslovnem svetu manj pomembna kot sicer v življenju ljudi. • Katere so najpogostejše napake, ki jih pri oblačenju in urejanju delajo moški? Pogosta napaka moških je, da slačijo suknjiče. Suknjič je kot druga koža, zato se mora poslovnež urediti tako, da mu ga potem ni potrebno slačiti. Pod suknjičem imaitio vedno srajco z dolgimi rokavi. Opozoriti velja še na napako pri kravati. Ko stojimo, mora dolžina zgornjega dela kravate segati štiri prste pod pas. Pomembni so čevlji. Če poslovneži delajo v pisarni in na terenu, si k oblekam kupujejo udobne športne čevlje. Vendar je najbolje, da imajo v pisarni rezervne čevlje. Zelo izdajalske so nogavice, ki ne smejo biti prekratke. Ko se poslovneži usedejo in prekrižajo noge, se ne smejo videti dlake na nogah. Zato je najboljše, če nosijo dokolenke. Mnogi moški obuvajo predebele nogavice v tanke čevlje in potem izgledajo čevlji premajhni. Včasih so bile moderne bele nogavice, danes jih nosimo le v športnih obuvalih. Problematične so premočne dišave. Prav tako pa noben poslovnež ne sme okoli sebe razdajati vonja po znoju ali zadaha iz ust. • Kje pa ga lomijo ženske? Ženske običajno pretiravamo z ličilom, tako da ga sploh nimamo ali ga imamo preveč. Zanj je značilno stopnjevanje, kar pomeni, da ga ŠENTJERNEJ - Tudi druga letošnja velika konjeniška prireditev v Šentjerneju je lepo uspela, čeprav so črni oblaki ves čas grozili z nevihto, ki bi s tribune v hipu pregnala okoli 3.500 gledalcev, žal pa kasači domačega kluba po tekmovalni plati tokrat niso bili tako uspešni kot ponavadi. Čast domačih konjerejcev pa je z zmago v četrti točki tekmovalnega sporeda s triletno kobilo Peli II rešil povratnik na kasaške steze Jože Antončič. Antončičeva kobila Peli II je ime dobila po kobili Peli, s katero je Jože Antončič zmagoval že pred dvema desetletjema, svoj veliki dan pa je po petih mestih na dirkah v Bregah in Komendi ter drugem mestu pred dvema tednoma v Stožicah doživela na domačem hipodromu. Težko bi se spomnili, kdaj je prvi voznik šen- JASMINA IN MATEJ DRUGA NA 100 METROV NOVO MESTO - Atletinja novomeške Krke Telekoma Jasmina Salopek in član atletskega kluba Šentjernej Matej Kralj sta na mednarodnem atletskem mitingu v Murski Soboti v teku na 100 m osvojila drugo mesto. Pri fantih je moral Kralj za srebro doseči čas 11,26, Jasmina pa pri dekletih 13,20. V teku na 300 m je bil Kralj s časom 37,59 šesti. tjernejskega kluba Vojo Maletič na šentjernejskem hipodromu ostal brez zmage. Tokrat seje v petih nastopih moral zadovoljiti z dvema drugima mestoma, največje razočaranje pa je svojim navijačem pripravil v 6. dirki, ko je s prvim favoritom Cedilnikovim 8-letnim žrebcem Bukefalosom, s katerim letos skoraj ne poznata poraza, ostal daleč NOČNI MALONOGOMETNI TURNIR NA DVORU DVOR - Športno društvo Fužina bo v soboto, 22. julija, ob 20. uri na igrišču na Dvoru pripravilo nočni turnir v malem nogometu. Prijave zbira Iztok Može po telefonu 068 88 313, pri njem pa dobite tudi vsa dodatna pojasnila. zadaj in se ni uvrstil niti med prvih pet. Največ zmag so tokrat osvojili kasači iz ljubljanskih Stožic, ki so bili najhitrejši trikrat, V Komendo sta odšli dve zmagi, po ena pa v Maribor, Ljutomer in Šentjernej. Prireditev so s tekmo dvovpreg zaključili okoliški kmetje, ki še vztrajajo pri reji kmečkih konj, program pa so popestrili tudi člani društva Gallus Bartholomaeus s Petelinjimi dirkami. I. V. Smeli načrti LOŠKI POTOK-Na prvi seji UO pravkar ustanovljenega turističnega društva Loški Potok, ki je bila v petek, 7. t.m. - društvu predseduje Slavica Poplašen - so izvolili še tajnico in blagajnika. Prvo funkcijo bo opravljala Andreja Košmerl, drugo pa Matjaž Lavrič. Poleg splošnih smernic, ki so nujne za zagon društva, je UO sprejel dokončni plan za tekoče leto. Pri tem niso mogli mimo začetnega financiranja. Pričakujejo, da bo zagonska sredstva odobrila občina, saj članarina ta trenutek komaj kaj pomeni. Zato je ena prioritetnih nalog pridobivanje članstva. V društvo nameravajo pritegniti nekatere skupine, kot so npr. nevtralci iz Retij. Občane naj bi obveščali preko lokalne TV postaje in občinskega glasila, ki naj bi objavilo tudi prijavni obrazec. Takoj bodo poskušali pripraviti gostince, ki delujejo na Hribu, da bi imeli odprte lokale tudi v nedeljo popoldne. Izdali naj bi zloženko o Loškem Potoku, ki sicer že obstaja, a ni ravno na kakšni posebni ravni. Prav tako je potrebno takoj poskrbeti za nove razglednice in zemljevide, iz katerih bodo razvidne pohodne, kolesarske in druge poti pa seveda objekti, vredni ogleda. A. KOŠMERL REKREATIVCI MED KONJI - Težki kmečki konji niso športniki, kot kasači, ki jih redijo in trenirajo samo za dirke. Str tako rekoč rekreativci, kadar se v nedeljo po končani pravih kasaških dirkah še oni zapodijo po hipodromu, kar pa ne pomeni, da ne tekmujejo zavzeto in da njihov boj ni vsaj tako zanimiv, kot so zanimivi boji pravih kasačev. Tudi glasne vzpodbude gledalcev so bili v nedeljo na hipodromu v Šentjerneju deležni enake kot kasači. (Foto: I. V.) Favorite so določale poškodbe Na atletskem državnem prvenstvu so poškodbe krepko razredčile listo favoritov za naslove prvakov - Zmage Kozmusa, Jankovičeve, Novakove in Vebra 1 ni uto stovlJb Marsikateri zmagovalec na članskem državnem prvenstvu v atletiki v Kranju je bil za mnoge presenečenje, kar velja tudi za nekatere atlete z našega konca. Medtem ko se je rekorder v metu kladiva Primož Kozmus v Kranju naslova državnega prvaka veselil po pričakovanju in bi bil kakršen koli drugačen razplet tekme skoraj nemogoč, je mladi Sevničgn Borut Veber z zmago na 800 m zelo presenetil. Podobno, kot je Breži-čanka Lidija Novak le izkoristila odsotnost klubske tovarišice Simone Kozmus, je do naslova državne prvakinje končno in povsem zasluženo prišla tudi Novomeščanka Katka Jankovič, saj na prvenstvu ni bilo že dolgo poškodovane oziroma obolele Brigite Bukovec in Urške Beti. Kar nekaj atletov z našega konca, ki so bili med najresnejšimi kandidati za zlato, zaradi poškodb ni nastopilo na državnem prvenstvu. Tako so se nastopa odpovedali najboljši slovenski troskokaš Boštjan Šimunič iz Dolenjskih Toplic, ki so mu pred kratkim spet operirali poškodovani gleženj, rekorderka v metu kladiva Brežičank# Simona Kozmus in novomeški rekorder v metu diska Igor Primc, ki ta teden zaradi poškodbe dvoglave golenske mišice sploh ne trenira in ima vse manj časa, da potrdi že lani izpolnjeno normo za nastop na olimpijskih igrah. Zadnji rok, da normo potrdi, je 20. avgust. Trenirati naj bi začel spet konec tega tedna, zato žal ne bo mogel nastopiti na mitingu v Chemnitzu, kjer bi se pomeril z že vrsto let najboljšim metalcem diska na svetu Larsom Riedlom, kar bi ga vzpodbudilo k boljšemu dosežku. Če bo šlo vse po sreči, bo prvič po poškodbi nastopil 26. julija v Barceloni. Najboljši slovenski srednjeprogaš Aleš Tomič, član novomeškega Por-tovaldd, je na prvenstvu sicer nastopil. a je moral zaradi ponovne poškodbe stegenske lože v zaključku tekme na 1500 m zmago prepustiti nekdanjemu smučarskemu tekaču Jožetu Petkovšku, medtem ko na 800 Katka Jankovič m sploh ni nastopil. Med poškodovanimi rekorderji je imel verjetno še največ sreče Brežičan Jure Rotfan, saj so tekmo za prvenstvo v skoku ob palici prestavili zaradi na letališču izgubljenih palic naših reprezentantov. L V. SLEMENŠEK MLADINSKI PRVAK V TRAPU SEMIČ, SEVNICA - Na zaključni tekmi slovenske lige v trapu se je od strelcev z našega konca med člani najbolje uvrstil Avgust Bučar iz Semiča, kije bil med člani deseti, med mladinci pa je Sevničan Marko Sle-menšek zmagal, s 139 zadetki pa je izenačil mladinski državni rekord'. (M. S.) ATLETIKA Državno prvenstvo, Kranj, moški, 100 m: 4. (v kategoriji do 22. leta) Kristijan Kralj (Šentjernej) 11,11; 400 m: 1. Matija Šestak (ŽAK Ljubljana) 46,31, 2. Boštjan Horvat (Olimpija) 47,11, 3. (1. v kategoriji do 22. leta) Jože Vr-tačič (Krka Telekom) 47,83; 800 m: 1. Borut Veber (Sevnica) 1:54,01... 3. (1. v kategoriji do 22» leta) Gorazd Divjak Zalokar (Brežice) 1:55,99; 1500 m: l.Jože Petkovšek (ŽAK) 3:48,51, 2. Aleš Tomič (Portovald) 3:51,25, 3. Marko Gorenc (Portovald) 3:57,56, 4. Borut Veber (Sevnica) 3:58,90; 5000 m: 1. Jože Petkovšek (ŽAK) 14:31,59... 3. (1. v kategoriji do 22. leta) Marko Gorenc (Portovald) 14:56,80, (3. v kategoriji do 22. leta) Boštjan Kozan (Krka Telekom) 15:32,76; 3000 m zapreke: 1. Boštjan Buč (Velenje) 9:18,61, 2. Dejan Ambrožič (Krka Telekom) 10:06,21; 4 X 400 m: I. Kladivar Celje 3:29,56, 2. Krka Telekom 3:40,50; disk: L Miro Medič (Kladivar) 52,50... 4. Robert Meglič (Krka Telekom) 42,81; kladivo: 1. Primož Kozmus (Brežice) 70,18, 2. Gregor Rus (Krka Telekom) 47,82, 3. Kruno-slav Herakovič (Brežice) 47,09, 4. Iztok Drobnič (Brežice) 42,30, 5. Borut Sever (Krka Telekom Novo mesto) 36,14; ženske, 100 m: L Alenka Bikar (Olimpija) 11,43... 3. Maja Nose (Šentjernej) 11,96; 200 m: 1. Saša Prokofjev (Olimpija) 23,71, 2. Maja Nose (Šentjernej) 24,40; 400 in: I. Brigita Langerholc (Triglav) 52,59, državni rekord, 2. Tanja Klemenčič (Portovald) 56,50; 100 m ovire: 1. Katka Jankovič (Krka Telekom) 14,09; višina: 4. Alenka Žnidaršič (Šentjernej) 165; troskok: 5. Manja Praznik (Dolenjske Toplice) 11,74; kladivo: 1. Lidija Novak (Brežice) 42,90. KONJENIŠTVO Izidi: I.dirka(avtoštartza3-do 14-letne kasače z zaslužkom do 60.000 SIT na progi 1680 m): L LunasyKo!etnik, Maribor) 1:25,3... 5. Vers a Truce (Peter Zadel, Šentjernej) 1:26,3; 2. dirka (za 2-letne kasače na progi 1680 m): I. Val-ley VValkin Vit (Hrovat, Stožice) 1:26,1, 2. Rodney (Rudi Govek, Šentjernej) 1:28,2, 3. Dagas(Aleš Pavšič, Posavje Krško) 1:29,1; 3. dirka (za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 300.000 SIT na 2080 m): L Corina (Skube, Komenda) 1:22,2; 4. dirka (avtoštart za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 140.000 SIT na 2080 m): 1. Peli II (Jože Antončič, Šentjernej) 1:27,3... 3. Dorč Tornado (Ana-Marija Cetin, Posavje Krško) 1:27,5; 5. dirka (avtoštart za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 550.000 SIT na 2080 m): L West Side Story (Orel, Stožice) 1:21,1, 2. Sai Baba (Vojo Maletič, Šentjernej) 1:21,4; 6. dirka (avtoštart za 3- do 14-letne kasače na progi 1680 m): 1. Fabian (Slana, Ljutomer) 1:19,7... 3. Lamex B (Krešimir Lučič) 1:20,5; 7. dirka (avtoštart za 3- do 14-letne kasače za zaslužkom do 850.000 SIT na 1680 m): L Ability Vita (Žan, Stožice) 1:19,1; 8. dirka, predtek za pokal Mobitela (avtoštart za 5-letne kasače na 2080 m): I. Patrez-ze Lobell (Osolnik, Komenda) 1:21,1, 2. Suriya (Vojo Maletič, Šentjernej) 1:21.1; dirka kmečkih dvovpreg: I. Ruža in Cvetka (Franc Gregorič st.. Groblje). LAZIČ JE JULIJSKI ZMAGOVALEC SEVNICA - Na julijskem mesečnem turnirju za odprto prvenstvo šahovskega kluba Milan Majcen v pospešenem šahu je zmagal Toni Kranjec, drugi je bil Martin Povše in tretji Predrag Lazič. V skupnem vrstnem redu vodi Milan Mitrovič. (J. B.) MED VETERANI VODI DERSTVENŠEK SEVNICA - Na julijskem šahovskem turnirju sevniških veteranov je zmagal Franc Derstvenšek. drugi je bil Martin Mirt in tretji Rudi Prosenik. V skupnem vrstnem redu vodi Derstvenšek. EDINA DOMAČA ZMAGA - Presenetljiva zmaga Peti H z Jožetom Antončičem v sulkiju (na sliki drugi z leve) je v nedeljo na šentjernejskem hipodromu dvignita na noge zahtevno in domačih zmag vajeno občinstvo. Jožetu Antončiču, ki sam že nekaj let ni tekmoval, najbrž ni bilo žal, daje spel prijel za vajeti, saj je bila to edina domača zmaga na prireditvi. (Foto: I. V.) Urša prva plavalka prvenstva Krčanka Urša Slapšak po točkah izbrana za najboljšo plavalko državnega prvenstva v Mariboru - Do olimpijske norme naslednji teden v Radovljici Domačo čast je rešila Peli II Sentjernejčanom na domačem hipodromu samo ena zmaga - Jože Antončič se je vrnil s Peli II - Voju Maletiču in Bukefalosu tokrat ni šlo - Največ zmag v Stožice KRŠKO - Čeprav krški plavalki Urši Slapšak ni Ospel lov za olimpijsko normo na 50 m prosto, je s seštevkom treh najboljših izidov v Mariboru postala najboljša plavalka državnega prvenstva, v disciplinah 50 m delfin in 100 m prosto v soboto ter 50 m prosto v nedeljo pa seje poigrala s tekmicami in brez težav osvojila tri posamične naslove državne prvakinje. Kljub temu najboljša krška plavalka, članica plavalnega kluba Radovljica Park Hotel Bled z izkupičkom nastopov v minulem tednu ni bila zadovoljna. Njen glavni cilj je bil izpolniti normo za nastop na olimpijskih igrah v disciplini 50 m prosto (26,00), kar pa ji zaradi za ta čas izjemno hladnega vremena kljub dobri pripravljenosti ni uspelo. Urša se je v lov za olimpijsko normo pred domačim prvenstvom podala na Reko, kjer so se za naslove državnih prvakov borili hrvaški plavalci, a v močnem dežju in mrazu v bazenu na Kantridi ni šlo hitreje od 27,02, kar je bilo dovolj za drugo mesto. Upala je, da bo v nedeljo v Mariboru topleje, a seji želja ni uresničila. Sobotna tekma na 50 m delfin je bila prava poslastica prvenstva, saj so se za naslov prvakinje "udarile” reprezentantke Nataša Kejžar, Urška Roš in Urša Slapšak, izkušena Krčanka pa se mladima zvezdnicama ni dala presenetiti in je tekmici prehitela za dobro sekundo, svoj osebni rekord pa je popravila za pol sekunde. Nekoliko bolj tesna pa je bila odločitev na 100 m prosto, kjer sta ji delali konkurenco Blatnikova in Roševa. Enako je bilo tudi v Uršini parad- Pet dni na poti s konji Valvasorjevi konjeniki letos iz Litije v Maribor - Nazaj z muzejskim vlakom na litijskih ulicah LITIJA - Tudi letos je odšla Valvasorjeva konjenica v drugi polovici junija iz gradu Bogenšperk na 5-dnevno popotovanje po naši deželi. Pohod je že tradicionalen in namenjen v čast znanega slovenskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Cilj letošnjega pohoda je bil Maribor, kamor se je v času turških napadov odpravil Valvasor z vojsko. Letošnja pot je 30 konj z jezdeci -njihovo število se povečuje vsako leto - vodila preko posavskega hribovja do Radeč, Kozjanskega in Hoč, kjer so jih po štiridnevni naporni ježi sprejeli Mariborčani. Med potjo so županom občin, skozi katere so potovali, predali listine z željo, da se tudi oni vključijo v ohranjanje kulturne dediščine, spomina in dela, ki ga je opravil znani bogenšperski polihistor. Pohodnikom so se kot ponavadi za krajši čas priključevali jezdeci iz krajev ob poti. Pred Mariborom jih je pričakala Pohorska konjenica, tako daje v Maribor namesto 30 prišlo kar 40 konj. Valvasorjeva konjenica se je iz Maribora vrnila v Litijo z muzejskim vlakom in nato preko Šmartnega nadaljevala pot proti Valvasorjevemu gradu. Tam jo je pričakala množica navdušenih gledalcev. Po odigrani himni bogenšperške konjen- ni disciplini 50 m prosto, kjer sta se morali z drugim oziroma tretjim mestom zadovoljiti Brežnikova in Pandževa, Urša.pa kljub temu ni bila povsem zadovoljna, saj je za olimpijsko normo zaostala za 54 stotink sekunde. Po nastopu je povedala, da ji v kravlu nikakor ne uspe dobiti pravi občutek za vodo • Zelo uspešno so na prvenstvu nastopili tudi člani krškega Celu-lozarja. Rok Kerin je na 400 m mešano zaostal za olimpijcem Markom Milenkovičem, na 400 prosto in 1500 prosto pa je nastopil v A-finalu in osvojil osmo mesto. Jaroslav Kovačič je bil četrti na 200 m delfin in deseti na 100 m delfin-Fantje so v štafetah osvojili po eno šesto, sedmo in osmo mesto, dekleta pa so bila enkrat osma. — in da so njeni zaveslaji v zadnjih 15 metrih preveč zakrčeni, medtem ko v delfinu nima teh težav. Izidi: 50 m delfin: 1. Urša Slapšak 28,06; 100 prosto: I. Slapšak 59,26; 50 m prosto: I. Slapšak 26,54; vrstni red po točkah treh najboljših izidov: 1. Slapšak 2466; 2. Nataša Kejžar 2388, 3. Roš 2284. Zadnja priložnost, da izpolni olimpijsko normo, bo imela Urša naslednji teden na mednarodnem mitingu v Radovljici. Pravi pa, da se do tedaj ne da več veliko narediti, čeprav upa, da ji bo uspelo z nastopom v Sydneyju doživeti vrhunec uspešne tekmovalne kariere. ice, ki jo je napisal član konjenice in harmonikar Slovenskih muzikantov Litijan Vili Kralj, je konjenike pozdravil poslanec v državnem zboru, litijski župan in častni član Valvasorjeve konjenice Mirko Kaplja. Po starih običajih so sprejeli v članstvo vse konjenike, ki so letos prvič prejezdili celo pot. Tisti, ki so se pohoda udeležili že petič, pa so postali “vitezi Valvasorjeve konjenice”. K. ŠUŠTERŠIČ Valvasorjeva konjenica ob povratku Martin Strel jo iz svojega žepa, kar bo vsaj malo zmanjšalo kar precejšnje stroške organizacije dvomesečnega podviga. Kljub temu težav ne manjka. Prvi teden je Martina v kajaku spremljal novomeški kajakaš Rudi Mlinarič, potem pa se mu je po uspešno opravljeni maturi s čolnom pridružil sin Borut, ki bo očeta spremljal do konca avanture. Čeprav je Martin načr-• toval, da bi ga s kajakom spremljali le prve štiri etape, se je izkazalo, da bo to potrebno ves čas. Prve etape so minile v znaku prekrasne narave in tudi številnih elektrarn, ki jih je • Žejo po koncu plavanja Martin pogasi 7. dvema vrčkoma piva, večerjo pa poplakne s pol litra vina. Njegovi spremljevalci so ga oskrbeli s štajerskim belim vinom, a Martinu bi ob večerji veliko bolj prijal cviček. V ponedeljek nam je med večerjo pri veleposlanici Idi Močivnik v Budimpešti zaupal, da mu je trsničar Stane Jar-kovič obljubljal 100 litrov cvička, a se boji, da ga bo dobil šele, ko se bo po ci|ju vrnil domov. Dolenjski vinogradniki imajo zdaj lepo priložnost, da Martinu priskočijo na pomoč konec tega tedna. V soboto naj bi Martin priplaval na Hrvaško v Apatin in v nedeljo v Vukovar, kjer mu pripravljajo večji sprejem, ki ne bi smel miniti brez cvička. moral Martin obiti peš, nad vsako elektrarno, ki so si ponekod sledile celo vsakih 5 km, pa je bilo jezero, v katerem ni toka, in tam je napredovanje zelo počasno. V Avstriji, na Slovaškem in Madžarskem je tok reke precej bolj živahen, a na plavalca prežijo številni vrtinci, skozi katere si Martin pomaga s plavutmi. Tudi brez poškodb do sedaj ni šlo; Novomeški finale v Ljubljani Košarkaiji se ne bojijo nikogar V Miinchnu izžrebali skupine suprolige - Novomeščani v B-skupini z Macabijem - V suproligi želijo ostati več let NOVO MESTO - V nedeljo, 16. julija, je mednarodna košarkarska zveza FIBA v Miinchnu izžrebala skupine in pare za suproligo in pokal Saporta. Novomeško košarkarsko moštvo Krka Telekom so izžrebali v skupino B, kjer so še evropski podprvak Maccabi iz Tel Aviva, Iraklis iz Soluna, Partizan iz Beograda, Pesaro, švedska Planja Lulea, belgijski Ostende, Efes Carigrad in Bayer iz Leverkusna. Novomeščani bodo prvo tekmo igrali 18. oktobra v Solunu, Prvo tekmo doma pa tedn dni kasneje z Efes Pilsnom. V novomeškem klubu so z žrebom zadovoljni, saj so nasprotniki zelo zanimivi in bodo lahko napolnili tribuno domače dvorane, obenem pa nis*tako močni, da se novomeški košarkarji z njimi ne bi mogli enakovredno meriti. Po mnenju športnega vodje Krke Telekoma Vlada Gavranoviča bi se Krka Telekom ob kolikor toliko ugodnem razpletu uvrstila okoli 6. mesta v skupini, vsekakor pa vsaj do 8. mesta, s čemer bi se uvrstila v osmino finala. V tem primeru bi Novomeščani v suproligi igrali 18 tekem, od tega 9 na domačem igrišču. Očitke o nesmiselnosti širitve dvorane Leona Štuklja za le nekaj tekem suprolige v novomeškem košarkarskem klubu zavračajo z načrti, ki jih imajo v zvezi z na- stopom v elitnem tekmovanju mednarodne košarkarske zveze. Glede na to, da seje najmočnejši slovenski klub Union Olimpija zavezal novi zvezi ULEB, da bo naslednja tri leta igral v evroligi, • Tekmovanje v suproligi se bo začelo 19. oktobra in bo trajalo do sredine marca prihodnje leto, ko se bodo vse ekipe po dvakrat pomerile med seboj. Prvih osem iz vsake skupine se bo uvrstilo v osmino finala (27. in 29. marca ter morebitna tretja tekma 5. aprila). Zaključni turnir četverice bo maja. Razpored tekem Krke Telekoma v skupini B: 18. oktobra: Iraklis : Krka Telekom, 26. oktobra: Krka Telekom : Efes Pilsen, 2. november: Partizan : Krka Telekom, 9. november: Krka Telekom: Bayer, 16. novembra: Pesaro: Krka Telekom, 7. decembra: Krka Telekom: Maccabi, 14. decembra: Planja : Krka Telekom, 21. decembra: Krka Telekom : Pau, 4. januarja: Ostende : Krka Telekom. ima Krka Telekom povsem realne možnosti, da si kot vsaj drugo najboljše moštvo v državi v primeru, daje prvak Olimpija, zagotovi stalno mesto v suproligi, v tem primeru pa bi bilo povsem nesmiselno, da bi morali igrati domače tekme izven Novega mesta. L V. OB KOLPI - Kolpa je za Slovenijo izjemna reka, naravno še precej nedotaknjena, slikovita in slabo poznana. V vsej svoji dolžini (292 kilometrov; kar 113 kilometrov državne meje poteka po njenem toku) je primerna za vodne športe. Za veslače ni naporna in velja za lažjo in primerno za začetnike. Bolje je veslati s kanuji, kajaki in rafti (gumijastimi čolni) po večjem deževju, saj reko pregrajuje več kot 50 jezov, ki so posledica gradnje mnogih vodnih obratov, mlinov, žag in kovačij. Vožnja z rafti po Kolpi v občini Osilnica je označena med kajakaškim središčem Stari malni in Račjim potokom v dolžini petnajstih kilometrov. Na tem delu je reka nekoliko bolj zahtevna, saj je ponekod globoko vrezana v stene. Zaradi svoje mikavnosti je zelo vabljiva tako za domače kot tuje goste. Za varnost pri vožnji z rafti in strokovno pomoč že dalj časa skrbijo v tamkajšnjem gostišču. Imajo organiziran prevoz od Sel do Starih malnov ter od cilja do gostišča. Čeprav večina obiskovalcev spoštuje navodila varne skupinske vožnje, pa so tudi izjeme. Zlasti za vikend se raftarji vedejo po svoje. V vodo stopijo na hrvaškem bregu reke in neorganizirano plujejo po svojih zmogljivostih, eni več kot deset kilometrov, drugi na slovensko stran stopijo že po slabem kilometru. Od Srobotnika pa do Dola (25 kilometrov) teče Kolpa po pravem rečnem kanjonu, a ne z več kot sto metrov širokim koritom. Ta del je primeren za vse ljubitelje vesla in čolna, najbolj pa za začetnike. Strokovno pomoč in izposojo raftov nudijo pri Klaričevih v Vasi ter Lindičevi v Radencih. Seveda je treba za usluge tako v Osilnici kot za navzdol po Kolpi odšteti nekaj denarja. M. G. IpKRKNZDRAVlLlŠČN HOTELI OTOČEC ___________________ <'( ■ V TENIŠKI CENTER OTOČEC Martin Strel plava in si želi cvička Konec tega tedna bo Martin Strel opravil s polovico “norega” podviga - V Nemčiji so mu napoto delale elektrarne in napadali so ga labodi, nižje pa ga ogrožajo vrtinci - Poje, kolikor more, večerjo pa bi rad poplaknil s cvičkom Moštvo kar precej spremenjeno - Namesto Smodiša temnopolti Američan - Simon Petrov bo prvi ostrostrelec - Skrbi jih, če bo dvorana pravočasno pripravljena . Legendarni slovenski plavalni trener Vlado Černiak je v intervjuju v Delovi Sobotni prilogi projekt Martina Strela Donava 2000 označil za dobesedno nore-Ka, s pozitivno noto seveda. Le redko kdo, ki se dobro spozna na plavanje, ne misli drugače. V dveh mesecih premagati skoraj 3000 km najdaljše evropske rekc, ponekod divje in ledeno mrzle, drugod mogočne, nevarne, polne proti-iokov in vrtincev. Martin je te dni že blizu polovice. Do ponedeljka je preplahi 1230 km in večerjal v Budimpešti pri naši veleposlanici na Madžarskem Itli Močivnik. Mnogi, ki so pred mesecem z nezaupanjem poslušali vedno že skoraj bolezensko optimističnega Martina Strela, zdaj že verjamejo, da bo znamenitemu Mokronožanu podvig res Uspel. Martin brez težav premaguje tudi blizu 80 km na dan, dvakrat do sedaj pa je združil dve dnevni etapi v eno in svoj zelo ambiciozno zastavljeni načrt prehiteva za dva dni. Ka- mor pride, vzbuja precejšnjo pozornost, še posebej pa so ga veseli lokalni politični veljaki, kijih v njegovi družbi še enkrat več obsijejo bliskavice novinarskih fotoaparatov, prav tako pa se povsod radi pridružijo naši rojaki, ki jih predvsem v Nemčiji in Avstriji ni manjkalo. V vsakem večjem mestu ga tudi dobro pogostijo, tako da le redko kdaj plača večer- V finalu teniškega turnirja za odprto prvenstvo Slovenije sta se pomerila Novomeščana Blaž Turk in Tomaž Kastelec - Zmagal Kastelec - Oba na pripravah reprezentance Brez Smodiša pogumno v Evropo S kajaki in kanuji po Kolpi ker se je bal poškodbe, tekmo tedaj predal. Na poti do finala je Kastelec gladko premagal vse nasprotnike vse do finala. V polfinalu je v eni uri s 6:2 in 6:4 ugnal Ljubljančana Miho Mlakarja. Blažje imel pot do finala nekoliko težjo, saj je v polfinalu naletel na odličnega Mariborčana Miho Mihaliča, ki gaje s 614 in 6:3 premagal šele po poltretji uri ogorčenega boja. Blaž je bil na turnirju postavljen za prvega nosilca, Tomaž pa je bil dru- • Konec tega tedna se bodo najboljši slovenski igralci do 18. leta starosti zbrali na pripravah državne reprezentance za evropsko ekipno prvenstvo mladincev, ki bo sredi avgusta v Švici. Pod vodstvom trenerja Marka Pora bo na Otočcu vadilo najboljših osem slovenskih igralcev, med njimi tudi Novomeščana Blaž Turk in Tomaž Kastelec. gi nosilec, zato je bilo njun medsebojni finale pričafovan. Od ostalih članov športnega društva Krka-Teniški center Otočec sta na turnirju nastopila tudi Maj Jožef, ki je izpadel v prvem krogu, in Rok Štamcar, ki je izpadel v drugem krogu glavnega turnirja. Najboljše igralce društva v naslednjih tednih čaka več močnih članskih turnirjev: najprej v Kungoti pri Mariboru in v Ljubnem ob Savinji, v začetku avgusta pa bodo nastopili na mednarodnem 1TF turnirju za igralce do 18. leta v Domžalah. l.V. dvakrat seje močno udaril v mišico na levi nogi, od plavuti ga boli nart, vendar pravi, daje že bolje. Tudi roke ga bolijo, a tega je vajen. Najbolj se boji, da bi se prehladil. Vreme mu ni ravno naklonjeno, saj že dva tedna pada dež in piha ledeno mrzli veter, pa tudi voda se nikakor ne segreje. Predvsem v zgornjem toku je na Martina prežala še ena nenavadna nevarnost: z Rudijem Mlinaričem sta doživela kar nekaj napadov labodjih samcev, ki so v plavalcu videli sovražnika labodje družine. Labodje preganjanje vsiljivcev je bilo včasih zelo komično in je zabavalo spremljevalce, lahko pa bi bilo tudi nevarno, saj labod s svojim kljunom lahko zelo močno kavsne. Za celodnevno plavanje porabi veliko energije, zato poje, kolikor lahko spravi vase. Za zajtrk se baše z marmelado, viki kremo, orehi, rozinami in lešniki, med plavanjem popije veliko energetskih napitkov, juhe in je čokolado, za večerjo pa se loti gore testenin in dobrot iz Drogine kuhinje, kadar ga povabijo na večerjo, pa se posladka s specialitetami ljudske kuhinje. Kljub temu je shujšal za šest kilogramov, a mu zaloge sala, ki jo potrebuje tudi kot zaščito pred podhladitvijo, še ne bo zmanjkalo. I.V. BRULC 29. NA SVETU - Član novomeškega lokostrelskega kluba Bojan Brulc je na svetovnem prvenstvu v Cortini dAmpezzo med posamezniki nastopil kot edini slovenski tekmovalec v disciplini olimpijski lok in osvojil 29. mesto, skupaj s Štefanom Ošepom in Žaretom Kranjcem pa so bili med 19 ekipami deveti. Bojan je bi! edini slovenski lokostrelec, ki je v disciplini olimpijski lok izpolnil zahtevno normo slovenske lokostrelske zveze. (Foto: I. V.) NOVO MESTO - V novomeškem košarkarskem klub Krka Telekom se, kljub temu da so igralci in trener Aleš Pipan ta čas na dopustu, zelo vneto pripravljajo na novo zanje zgodovinsko sezono. Če je bila uvrstitev v evropsko suproligo pred letom dni še stvar znanstvene fantastike, je to zdaj realnost. Potem ko sc je veliko navdušenje ob naslovu državnih prvakov poleglo, je vodstvu košarkarskega kluba ostalo samo še trdo delo. Treba je bilo zbrati denar za zahtevrie nastope v evropski eliti in močno okrepiti moštvo, kar jim je v veliki meri uspelo, še najbolj pa jih skrbi, če bo dvorana Leona Štuklja v Šmihelu pravočasno razširjena, da bo sprejela 3.000 gledalcev, kar zahteva mednarodna košarkarska zveza FIBA. Podjetja, ki so najbolj zvesto stala ob strani novomeškim košarkarjem na poti do naslova državnih prvakov, so klubu ostala zvesta tudi zdaj, ko bodo morala mošnjiček še bolj razvezati. Največje breme nosijo predvsem dolenjska podjetja in le redka imajo sedež izven naše regije: Krka, Telekom, Dolenjska Banka, Mobitel, Triglav, Novoles, Trimo, Begrad in Bramac, največji pokro- Moštvo Krke Telekoma bo v novi sezoni precej spremenjeno. Zeleno-belega dresa ne bodo več oblekli Zoran Viskovič, Dagmar Dražovič in Ivo Nakič, od stare postave pa se bodo na novomeškem parketu še naprej trudili Simon Petrov, Dragiša Drobnjak, Samo Grum, Dejan Jev-tovič in Mirko Ščekič. Zelo verjetno za Krko Telekom ne bo več igral prvi zvezdnik novomeške košarke Matjaž Smodiš, ki seje za nadaljevanje kariere dogovoril z italijanskim Kinder-jem, kjer je pod taktirko trenerja Mesine izjemno napredoval tudi Ljubljančan Raša Nesterovič, ki zdaj kariero uspešno nadaljuje v ameriški poklicni ligi NBA. Obstaja sicer še možnost, da bi Smodiš kljub podpisu pogodbe s Kinderjem vseeno igral za I/ *-l//\ ' I dl al//\m zanj že iščejo nadomestilo, najverjetneje bo to temnopolt Američan. Za zdaj je zanesljivo, da bo v novomeškem moštvu v jeseni zaigral ne-' kdanji jugoslovanski in hrvaški reprezentančni center 35-letni Franjo Arapovič, ki ima ogromno mednarodnih izkušenj. Zadnjo sezono je Franjo igral v pokalu Saporta za Jeruzalemski Hapoel, predzadnjo sezono pa v evropskem pokalu za Žalgiris, pred tem pa za Cibono, Jugoplastiko in Osijek. Drugi novinec v moštvu je 22-letni hrvaški reprezentančni branilec Vladimir An-zulovič, ki je v Krko Telekom prestopil iz Zagreba, s katerim je v minuli sezoni nastopal v pokalu Radivoja Korača. Vladimir bo prevzel mesto prvega organizatorja igre in bo skupaj s Simonom Petrovom, ki se bo po odhodu Nakiča in Smodiša povsem posvetil strelskim nalogam, tvoril odličen branilski par. Tretji novinec je 26-letni krilni igralec Loka kave 200 cm visoki Saša Dončič. Dogovarjali so se tudi z reprezentantom Goranom Jagodnikom, ki pa je za prestop v Novo mesto zahteval preveč denarja. l.V. Matjaž Smodiš se poslavlja od belo-zelenega dresa Krke Telekoma. Kdo bo v novi sezoni nosil dres s številko 8 še ni jasno. vitelj kluba pa bo z vložkom 375.000 dolarjev, kolikor namenja večini udeležencev suprolige, prav FIBA. Športna dvorana Leona Štuklja mora biti razširjena in povsem pripravljena za košarkarske tekme najkasneje do 12. oktobra, ko si jo pridejo ogledat inšpektorji FIBE. Če do tedaj gradbeniki ne bodo opravili svojega dela do konca, se lahko zgodi, da FIBA dvorane ne bo registrirala in bodo morali Novomeščani domače tekme igrati drugje, na primer v Ljubljani. Na turnirju za odprto prvenstvo Slovenije za igralce do 18. leta, ki ga je v Ljubljani pripravil teniški klub Šport Plus so zelo uspešno nastopili tudi člani tortnega društva Krka Teniški center Otočec, saj sta se v finalu srečala klubska tovariša Novomeščana, Blaž Turk iz Mestnih njiv in Tomaž Kastelec iz žabje vasi. Prvi nižje gladko s 6:2 dobil Blaž Turk, kije v drugem nizu že vodil s '*;2, tedaj pa so mu pot do zmage Preprečili krči zaradi utrujenosti po dveh težkih tekmah v istem dnevu. Blažje popustil in Tomaž je to izkoristil, tako daje drugi niz dobil s 6:4 in tekmo izenačil na 1:1, Turk pa je, TEKMECA IN PRIJATELJA - Mlada motokrosista Primož Jazbar (levo) iz AMD Brežice in Jaka Može iz Meta iz Novega mesta sta na stezi huda tekmeca, saj oba vozita v razredu 125 ccm, po dirki pa sta prijatelja in se sku-boj veselita osvojenih pokalov. Tako je bilo tudi v nedeljo v Samoboru, kjer s,o na prvi dirki v superkrosu za pokal Alpe - Adria osvojila drugo oziroma ,retje mesto. Tokrat je bil boljši Novomešian, ki ga letos čaka tudi finale tropskega prvenstva, pa tudi na lestvici domačega prvenstva je povsem na vrhu. Odgovori, popravki Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Bevcev zmaj DL 28, 13. julija Pisanje g. Florijana Bevca na moj prispevek o njegovi knjigi Zmaj v viharju ne zasluži resnega odgovora, je pač takšno, kakršna je v marsičem tudi omenjena knjiga. Oboje, knjiga in moj zapis o nji, sta vsakomur na voljo za branje in vsakdo si lahko sam oblikuje mnenje o enem in drugem. Odgovorim naj le na zaključno Bevčevo trditev: “Rojak, slabo si prebral knjigo - padel si na izpitu.” Mislim, da sem predvsem prebral slabo knjigo in daje na izpitu padel nekdo drug. MILAN MARKELJ, novinar Dolenjskega lista Bevčev zmaj DL 28, 13. julija Pa smo ga dobili, ameriškega državljana dolenjskega rojaka Florijana Bevca, ki bo novinarje Dolenjskega lista učil kozmopolitskega razumevanja politike in spisal še kakšno knjigo kot “učno snov” za njihovo pisanje. Čeprav je sam na predstavitvi svoje knjige Zmaj v viharju -Ozadje osamosvojitve razglasil, da si novinarji o njegovi knjigi ne bodo upali pisati (Damijan Šinigoj), si je novinar Markelj le dovolil objaviti kratko oceno knjižnega produkta. Ker pa avtorju Bevcu ocena ni bila všeč, v svojem odgovoru Marklju navrže: “Lahko ostaneš brez službe". Direktna grožnja - ni kaj. Zanima me le, preko koga bi g. Bevc to uresničil. Sicer pa je gospod z istim imenom in priimkom iz Washingtona že nastopal v slovenskem tisku pred leti, ko je v Delu objavil prispevek, v katerem je grozil s skladišči orožja, ki čakajo le na sprožilec, pa bodo Slovenci rešeni, njemu in še komu ne-všečnih državljanov, itd. Na številne odmeve v istem časopisu (tudi iz Dolenjske) je ostal brez besed kljub svojemu kozmopolitizmu. Sedaj pa, ko argentinsko-slovenska naveza sproža prikrite signale novinarjem in urednikom časopisov, naj pazijo, kaj pišejo, če nočejo biti odstavljeni, očitno smatra, daje prišel njegov čas za ponovne odkrite grožnje. Enoumje bi seveda hotelo na plan ravno od tistih, ki sojih polna usta demokracije, le da bralci nismo več tako neuki, da ne ločimo zrnja od plevela, s katerim se ne damo posipavati. O knjigi ne bom pisal, ker je nisem prebral, saj sem si ustvaril o njej sliko iz nekoliko daljšega komentarja Damijana Šinigoja v reviji Park - ju-nij-julij 2000, kjer je slikovito opisal, za kako pisanje gre. Iz njegove ocene pa je težko sklepati, da bi bila "knjiga poučna za politike in novinarje”, kakor seje samovšečno zapisalo avtorju Bevcu. Menim, da so bili novinarji Dolenjskega lista, vsaj doslej, dokaj avtonomni v svojem pisanju ne glede na politične situacije. Upam, da bodo tudi poslej kljub grožnjam posameznih prenapetežev. JANKO MAVER Novo mesto Svojih hiš pa ne bi zastavili! DL 28, 13. julija Ker že kar nekaj časa aktivno spremljam priprave na izgradnjo kanalskega sistema in čistilne naprave v naši občini, sem nemalo presenečen, da se kot občinski svetniki, ki ste odgovorni za odločitve, katerih posledice bodo občutili vsi občani, obnašate tako neresno in neodgovorno. Iz poročil v Dolenjskem listu lahko razberem, da ni skoraj nihče med vami resno proučil posledic aktivnosti, za katere tako vneto glasujete in s tem zavajate župana k nepremišljenim odločitvam. Ker je problematika varovanja okolja v naši občini zelo aktualna, saj bo njena razrešitev v marsičem omogočila razvoj kraja, je neodgovorno, da pod pritiskom pozitivnih učinkov ne znate presoditi, kako jih je mogoče uresničiti z najnižjimi stroški. To je vaša glavna naloga, ki jo zahteva zakonodaja. Neracionalna raba denarja davkoplačevalcev je kaznivo dejanje. Vendar bo za občane takrat že prepozno, saj podpisanih pogodb ne bo mogoče preklicati. Ker gre v tem primeru samo pri izvedbi investicije za okvirno razliko 400 mili- Na referendumu je imelo pravico glasovati 1.537.459 volivcev. Glasovalo je 583.380 volivcev. Volilna udeležba je bila 37,9-odst. Na referendumu seje glasovalo o naslednjih referendumskih vprašanjih: a) na zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije o vprašanju, ki se glasi: “Ali ste za to, da se volilni zakon spremeni tako, da ima vsak volivec dva glasova: s prvim glasom po večinskem dvokrožnem volilnem sistemu izvoli poslanca svojega volilnega okraja (skupaj 44), z drugim glasom pa po proporcionalnem sistemu izvoli poslanca iz strankarske ali nestrankarske liste, pri čemer je drugi glas hkrati odločilen za proporcionalno delitev vseh 88 mandatov?" b) na zatevo 43.710 volivk in volivcev o vprašanju, ki se glasi: “Ali ste za to, da se z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor volilni sistem uredi drugače, kot je predlagano, in sicer tako: - da se bo v Sloveniji oblikovalo 88 volilnih okrajev na približno enako število prebivalcev, - da bo v vsakem volilnem okraju izvoljen en poslanec, - da bo za poslanca izvoljen kandidat, ki bo v svojem volilnem okraju prejel večino glasov vseh volivcev, ki bodo v tistem volilnem okraju glasovali, - da bosta v primeru, da v prvem krogu volitev noben izmed kandidatov ne bo dobil zahtevane večine glasov, kandidata z največ glasovi prišla v drugi krog volitev, v katerem bo izvoljen tisti, ki bo dobil več glasov?” c) na zatevo 30 poslank in poslancev o vprašanju, ki se glasi: “Ali jonov tolarjev, kot je mogoče razbrati iz predloženih podatkov ponudnikov, pri izvajanju v naslednjih 30-ih letih pa še najmanj za trikrat tolikšno vsoto, mi je nerazumljivo, da s tolikšno lahkotnostjo dvigujete roke v potrditev, saj bomo morali te odločitve plačati iz lastnih žepov. Koliko denarja bo vsaka družina vrgla čez rame, si izračunajte sami! Odgovornost za te odločitve ne bo zgolj politična, ko na naslednjih volitvah nihče ne bo več hotel dati svojega glasu glasovalnim listkom, na katerih bo vaše ime, ampak predvsem pred naslednjo generacijo, ki zaradi preusmeritve kapitala ne bo imela možnosti izpeljati drugih prepotrebnih investicij v javno infrastrukturo in gospodarske objekte, zaradi tega pa bo kraj pridelal 30 let zaostanka v razvoju. Na koncu vas za osvežitev vprašam, kako slab ali dober spomin imate za svoje lastne sklepe. Na 14. seji občinskega sveta občine Šentjernej dne I. aprila 1996 ste sprejeli naslednji sklep: “Občinski svet zadolžuje občinsko upravo, da skupaj s strokovnimi službami JP Komunala Novo mesto, d.o.o., sodeluje pri pridobivanju ustreznih finančnih sredstev v letu 97 (prijava na natečaje, kijih razpisujejo ministrstva RS za te namene) za izvedbo investicijskega objekta -kanalizacije in čistilne naprave v Šentjerneju.” V zadnjem letu in pol pa ste namerno spregledali sprejeti sklep In uvajate rešitve, ki bodo zablokirale ves razvoj v občini, saj boste ves domači kapital dobesedno vrgli v kanalizacijo. Pozivam vas, da odloka, ki ga imate sedaj v postopku in boste z njim zapečatili vse izhode, ne sprejmete! MARJAN DVORNIK ste za to, da se zakon o volitvah v državni zbor spremeni tako, - da bo število poslanskih mandatov, ki jih bodo v parlamentu dobile posamezne liste kandidatov, sorazmerno deležu zh njihove kandidate oddanih glasov, - da bo celotno območje Republike Slovenije ena volilna enota, - da bo volivkam in volivcem omogočeno oddati svoj glas kateremukoli kandidatu oziroma kandidatki, - da bodo izvoljeni po vrstnem redu tisti kandidati oziroma kandidatke s posamezne kandidatne liste, ki so dobili največje število glasov?” Referendumsko vprašanje a: 83.864 glasov za (14,38%). 237.041 glasov proti (40,64%). Referendumsko vprašanje b: 259.687 glasov za (44,52%), 139.384 glasov proti (23,90%). Referendumsko vprašanje c: 152.784 glasov za (26,19%), 207.965 glasov proti (35,65%)- Število glasovnic s tremi glasovi proti: 23.974 (4,11%). Neveljavnih glasovnic: 56.907 (9,76%). Od 1.537.459 volivcev se je glasovanja udeležilo 583.380. Od teh pa je za večinski sistem glasovalo 259.667, to pa je komaj 1/5 slovenskega ljudstva. Govoriti torej, daje večinski sistem na podlagi tega rezultata “volja ljudstva", je licemerska špekulacija. JOŽE ANDROJA Šentjernej DRAŽBA SLIK ZA OTROKE LJUBLJANA - Humanitarni zavod VID Kranj je v četrtek, 13. julija, v Mestni galeriji v Ljubljani s sodelovanjem Jureta Breceljnikom oglaševalsko agencijo Tocca Com-munication, d.o.o., v okviru Projekta Slovenija 2000 odprl fotografsko razstavo Otroci Slovenije. Izkupiček od prodaje fotografij je namenjen akciji Darujem za srečno otroštvo, ki pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin iz južne Slovenije. Fotografije so naredili otroci iz OŠ Danile Kumar v Ljubljani pod vodstvom Jureta Breceljnika, diplomanta praške Filmske akademije. Pred otvoritvijo so na dražbi, ki jo je vodil Gojmir Lešnjak - Goje, za otroke zbrali že več kot 170 tisoč tolarjev. Nakup slik -izklicna cena posamezne je 25 tisoč tolarjev - je možen še ves čas trajanja razstave, tj. do 20. avgusta. Demokrati Slovenije se krepijo V razgibane slovenske politične tokove seje po temeljitih pripravah in po obnovitvi svojega programa odločno spustila Demokratska stranka Slovenije - Demokrati Slovenije. Pri tem oblikuje zavezništva in se kadrovsko krepi v skladu s svojim statutom in prepoznavnim programom. Tako se je Demokratski stranki Slovenije že priključila Konservativna demokracija Slovenije, ki je bila doslej stranka v ustanavljanju. V Demokratski stranki Slovenije deluje kot močno krilo, ki ga v vodstvu stranke predstavlja Alojz Krapež. Sporazum o združitvi je bil podpisan v Mariboru in krilo seje že vključilo v delovanje in vodenje stranke. To krilo je sprejelo program Demokratske stranke Slovenije, poleg tega pa je njen program oplemenitilo s poudarkom na tradicionalnih vrednotah slovenskega naroda in s tem razširilo njen prostor političnega delovanja. Med člani in simpatizerji Demokratske stranke Slovenije na področju Posavja, Dolenjske, in Bele krajine medtem potekajo aktivnosti, s katerimi se vodstveni in drugi člani stranke seznanjajo s programskimi vsebinami, kijih dopolnjujejo z aktualnimi krajevnimi in pokrajinskimi vsebinami. Ti pomenijo enostavne in učinkovite ukrepe za rešitev odprtih problemov naših občanov. ANTON BAJEC Škof Rožman in kontinuiteta Ponatis knjige Ivana Jana Knjiga s tem naslovom je izšla leta 1998 in bila zaradi aktualnosti kmalu razprodana. Zato se je avtor Ivan Jan odločil za njen ponatis. Zgodovinar prof. Ivan Križnar jo je ob prvi izdaji bralcem takole priporočil: “Brez stvarne ocene razmer, v katerih je živel in deloval škof Rožman, seveda ni mogoče oceniti njegove dejavnosti. Pisec si je prizadeval v besedilo vključiti tako podatke, ki škofa bremenijo, kot tudi takšne, ki škofovo krivdo zavračajo in ga prikazujejo kot blagega moža, ki pa je podlegal vplivom okolice. Ivan Jan seje izognil obširnim lastnim komentarjem v prepričanju, da bodo bralci iz navedenih dejstev sami znali izluščiti resnico. Skratka knjiga Škof Rožman in kontinuiteta je dokaj obsežna in celovita zbirka podatkov o škofovem delovanju in kolaboraciji. Prav zato bo bralcem pomagala priti do resnice.” Na zavihku knjige pa je drugi ocenjevalec,*.ado Ambrožič-Nov-Ijan, zapisal: “Kdor bo prebral Janovo zadnjo, shrljivo knjigo o škofu Rožmanu, ki je vseskozi dokumentirana in aktualizirana, se bo obogatil z novimi spoznanji in poukom o delovanju Rimokatoliške cerkve v najusodnejšem času naše zgodovine. Dojel bo tudi misel naslova: Škof Rožman in kontinuiteta. Zato to branje priporočam vsem, zlasti mlajšim rodovom!” V. B. POPRAVEK V prejšnji številki Dolenjskega lista je pomotoma prišlo do napačne navedbe, da sta na otvoritvi razstave slikarja in filmskega ustvarjalca Oliverja Marčete nastopila člana iz skupine Dan D. V resnici sta bila to Toplo Jovanovič - Tokac iz skupine Dan D in Tomaž Zorko - Zore iz skupine Ž'Kovači. Za napako se opravičujemo. GORELO GOSPODARSKO POSLOPJE NOVO MESTO - 13. julija nekaj čez petnajsto uro Je zagorelo gospodarsko poslopje v Cerovcih. Požarje opazila lastnica T. T., ki je preko sorodnika takoj obvestila gasilce. Kljub hitremu prihodu gasilcev novomeškega Gasilsko-reševalnega centra je bilo ob njihovem prihodu v plamenih že celotno ostrešje poslopja. Domači so uspeli iz poslopja rešiti osebni avtomobil in enega konja, gasilcem pa še motokultivator in nekaj orodja. V požaru so zgorele štiri koze, kosilnica, seno in slama, enega konja pa so zaradi posledic požara morali usmrtiti. kv/\L!C/Z>A “Volja ljudstva” na internetu Rezultati referenduma za volilni sistem 8. decembra 1996 KUD ZLA TA JESEN NA TABORU PEVSKIH ZBOROV- Mešani pevski zbor KUD “Zlata jesen" Trebnje je letos že petnajstič sodeloval na tokratnem XXXI Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu. Nekaj pevcev omenjenega pevskega zbora je nastopalo še v času mešanega pevskega zbora TRIMO Trebnje, zato so bdi na taboru že petindvajsetič Angelca Černe, Janez Miklič, Rezka Majer in Marija Blatnik. Ko je pevski zbor TRIMO Trebnje nehal delovati, se je nekaj pevcev pridružijo moškemu trebanjskemu oktetu, ki še vedno deluje, nekaj komornemu zboru, ki ne deluje več, nekaj pa upokojenskemu zboru. Ta se je pred leti zaradi načina financiranje preimenoval v KUD Zlata jesen Trebnje. V prejšnjih letih je zbor vodila pevovodkinja Valerija Ranči-gaj, dve leti pa Katarina Makor. (Besedilo: Rezka Majer) PRIJATELJI KNJIG PRED OŠ V ŠENTRUPERTU - Otroku je prvo sporočilo v knjigi ilustracija in tako začenja brati, pa tudi sicer je knjiga z ilustracijami lepša in prijetnejša za branje, saj da zgodbi še eno sporočilo, likovno. Članice študijske skupine za širjenje bralne kulture smo 7. julija uživale na OŠ Šentrupert, ko smo spoznavale poti do teh ilustracij, ki lepšajo stene te šole. Kar 250 originalnih ilustracij, grafik in prevodov najlepših slikanic bogati to šolo, njen ravnatelj, prof. Jože Zupan, tudi velik ljubitelj knjige, pa skrbno tke nove poti do bralcev. Prijazno srečanje dokaStje. da druženje s knjigami vodi le do dobrega počutja, novih prijateljev in da virus branja lahko ljudi ozdravi in polepša. Tako knjiga vpliva na ljudi: lepšajo svet, v katerem je včasih kar težko živeti. (Elizabeta Vardijan) DOLENJSKE VESELE POČITNICE V TABORU M UD!H - V nedeljo so se v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah zaključile I. Dolenjske Vesele počitnice, ki jih je po vzoru Veselih počitnic pripravilo novomeško Društvo prijateljev mladine Mojca. Otroci so se nadvse zabavali v pestrih, športno, zabavno in sprostitveno naravnanih dejavnostih. Navdušeni so bili nad vožnjo s kanuji po Krki, kolesarjenjem, kopanjem v bazenu, sodelovanjem v oblikovalski, novinarski in glasbeni delavnici, zabavnimi in tekmovalnimi igrami ter druženjem ob plesu in petju. Na koncu so staršem pripravili prireditev po vzoru priljubljene TV oddaje ZOOM. Navdušenje je bilo tako veliko, da so se nekateri prijavili tudi za termin Veselih počitnic in počitnic Po angleško, ki bodo s podobnim programom v taboru potekale med 30. julijem in 6. avgustom. (J. P.) SKD CANKAR IZ SARAJEVA V NOVEM MESTU - Slovenska izseljenska matica je 2. julija 2000 na Srečanje v naši deželi v Bogenšperk povabila tudi zbor Camerata Slovenka, ki deluje v Slovenskem kulturne društvu (SKD) Cankar v Sarajevu. Po dveh letih smo bili tako ponovno gosti novomeškega Društva za razvijanje prostovoljnega dela. Med štiridnevnim druženjem smo najprej zapeli primorskim gospodarstvenikom v Mostu na Soči, nato pa še na prireditvi za Slovence iz dijaspore v Bogenšperku. Gostitelji so nam pokazali Gorjance, kjer so nas lepo pogostili, v Kočevskem Rogu smo videli Bazo 20, v Dolenjskih Toplicah pa smo bili gosti župana Franca Vovka. Zahvaljujemo Se predsedniku Društva za razvijanje prostovoljnega dela Urošu Dularju za prisrčen sprejem, novomeškemu podžupanu Borisu Dularju, pras posebno pa Branki Bukovec, brez katere naše srečanje ne bi bilo tako prisrčno. (Besedilo: Člani SKD Cankar) 16 DOLENJSKI LIST Šf. 29 (2656), 20. julija 2000 % i Mladi taborniki s klobuki iz listov. (Foto: M. Rapuš) Pri rakcu so jedli rakce Brat in sestra pripravila družinske počitnice - Skrb za sedem otrok, lastnih in nečakov - Nesrečni dež ŠTRAVBERK NAD OTOČCEM - Domiselna Tone Žagar s j*ahe in njegova sestra Zdenka Kranjc sta v osamljeni koči ob po-loku s pitno vodo in rakci pri Stravberku nad Otočcem preživela Pet dni s svojimi otroki in nečaki, aa ognju kuhala enolončnice, poanto, žgance in ričet ter uživala v aaravi. Njunih varovancov pa ni “jlo strah niti spati ob gozdu ( v hišici Pri rakcu) niti jesti rakcev. Sami sojih z rokami nabrali v potoku. Gledal sem jih, jaz sem to Neporavnano Od vseh nastopajočih na letošnji Vinski vigredi niso prejeli honorarjev samo še domačiji. se pravi Metličani, ki so nastopili bodisi v vlogi povezovalcev programa ali kot njegovi organizatorji. Podatek bi bi! nepomemben, če ne bi odraža! dvojega: 1., da so domači izvajalci doma ničvredni, in 2., da Jim je treba pokazati in doka-zati, kdo je glavni. In na čelu zgodbe stoji predsednik pripravljalnega odbora, ki mora podpisati izplačilni na-log. Pu ga noče. In prav ta predsednik se bo drugo leto čudil, če mu bodo domači sodelujoči v Programu pokazali hrbet. Pa ne zaradi drobiža, ki ga morajo milostno čakati, marveč zaradi odnosa. Ta pa je vse prej kot Prijazen in Jair. Ne nazadnje: če je zmanjkalo tolarjev, z besedo rta dan: nekaj čakajočih na cvenk se je pripravljeno odpovedati honorarjem. Vse za Društvo metliških vinogradnikov, vse za svoje ljubljeno mesto, vse za svojega na demokratičnih volitvah izvoljenega župana! TONI GAŠPERIČ Zgodbe spočete na klancu Zakaj so Raščani komarji? - Pestra preteklost vasi na sredi poti med Ljubljano in Kočevjem - Kmalu bo izšla tretja knjiga počel kot otrok,” je povedal Tone Žagar. Sedmim otrokom, starim od 7 do 15 let, in njunima varuhoma je malo zagodlo le pusto vreme. Ko niso padale dežne kaplje, so igrali nogomet in badminton, iskali gobe, šli gledat Gričarjeve konje, 3 metre debelo bližnje drevo, ki že nekaj let leži na gozdnih tleh, luknjo v skali, več kot 10 km kilometrov navkreber pa so tudi prekolesarili. Pravi mali raziskovalci, kijih je le sivo nebo priklenilo na verando. Tam so kartali, igrali monopoli in peli ljudske pesmi, samouk Tone pa je zaigral na kitaro ali harmoniko. “Če bi slučajno posijalo sonce, pa so otroci naredili klobuke iz listov,” je njihovo dobro voljo in zagnanost opisala Zdenka Kranjc. Glede gospodinjskih opravil je bilo vse natančno določeno. Glavni kuharje bil Tone, pomočnica pa Zdenka. Večji otroci so pomivali posodo, nabirali drva in pazili na ogenj, manjši pa pospravljali. In prav nič jih ni motilo, da taborijo kar na domačem griču. Osamljena jasa, taborni ogenj in poslušanje sove sojih namreč popeljali v vznemirljiv in skrivnostni svet narave. M.RAPUŠ KONEC KROŽKA O ZELIŠČIH STIČNA - Članice študijskega krožka Zdravilna zelišča smo svoje delo končale v Stični, kjer nam je v samostanu naš mentor mag. Jože Kukman pokazal bogate zbirke, knjižnico in bogastvo, ki ga hrani ta samostan. Kot presenečenje je prihranil Ašičevo domačo lekarno, kjer pripravljajo čaje, zelišča in pripravke za prodajo. Svoje srečanje smo zaključili na Pristavi, kjer so nas sprijazno pogostili na kmečki domačiji. E. VARDIJAN RAŠICA - Upokojenec Jože Škulj, kronist Rašice, je v soboto na Trubarjevini predstavil svojo knjigo črtic iz otroštva z naslovom “Na Raškem klancu" in zbirko pesmi "Privoščim". S tankočutnostjo je opisal dogodke iz mladostnih dni, ob vodi in vaškem klancu. Pravi, da so otroci do petnajstega leta zelo pozitivno usmerjeni, po njihovih žilah se pretakajo zgolj pozitivne silnice, tudi temne plati vsakdanjika dojemajo brez bolečin. Tako gradijo svoj jaz. V knjigi je moč prebrati, da ima vsaka vas velikolaške občine svoje posebnosti in zgodovinsko prepoznavnost, a Rašica je s svojo lego in preteklostjo nekaj posebnega. Vsi vaščani so člani tamkajšnjega Turističnega društva. Po lokalni “pripadnosti" so - komarji, saj jim je mati narava dala vodo in trsje ob potokih, v katerih “gnezdjo" ti mali pikajoči dvokrilci, vaščani pa so poskočni in radi piknejo tako ali Jože Škulj PODOBA Ob cesti pod Gorjanci ustavi se estet. Podobo gleda z znanci, jo naročil je asket. Za kozolci sredi trav žene in moža zrasla je iz tal podoba rezana. Sveta družina. Kar naj bi bil otrok, je v plastiki praznina, morda šel je naokrog? Ne skrbite! Je mogoče, nadaljuje monolog, da iz Brezij ga idejni oče vozi v helikopterju okrog. JURE MURN drugače. To je njihov obrambni mehanizem pred pasjeglavci (Ve-likolaščani), kozli (Malolaščani) in šmirerji (Veliki Osolnik) in drugimi vasmi, ki imajo prav tako svoja značilna imena. Primož Trubar, njihov najbolj znani “komar", je bil rojen ob mlinu in žagi na Rašici. S svojimi pogledi na cerkveno hiearhijo in slovenstvo je dal vedeti, da je mož iz posebnega testa. Kasneje so mu s svojimi pisateljskimi žilicami in kajpak tudi razumniškimi piki sledile tudi druge velikolaške umne glave Josip Stritar iz Podsmreke, Fran Levstik (Retje) in Jože Javoršek (Velike Lašče). Na Gradežu pri Turjaku je Marij Kogoj ustvaril znano opero Črne maske. Rašica je znana po križišču rimskih poti. Tam, kjer se je do nedavnega vrtel mlinski kamen, je bila glavna mitnica v času Trubarjevega očeta. Na pobočju vasi so "furmani” v več gostilnah (že dolgo ni nobene več) krajšali prosti čas, čakajoč, da jim kovači obuje-jo konje in vole. Na pošti so urejali obveznosti s svojimi domačimi, z izposojenimi konji pa so težje tovore varno odpeljali proti Ljubljani ali Trstu. Voda na Rašici je bila od nekdaj čista; s črpalkami so jo uporabljali za napajanje živine, večkrat pa z njo gasili žejo in se seveda redno ohlajali. Od Roba do Ponikev je bilo na reki devet mlinov in žag v lasti turjaškega grofa. In vedno so bili prisotni roji komarjev. “Vaška idila se je izgubila, potem ko so pred pol stoletja zgradili državno cesto. Da bi preteklost vsaj delno ohranili, smo pred 25 leti ustanovili Turistično društvo. Zaradi zahtevnih nalog, s katerimi se venomer spoprijemamo, smo za kratice TD skrili različico "Težaški delavci.” Jože Škulj pripravlja svojo tretjo knjigo. Imela bo naslov "Potovanje s kolesi po občini Velike Lašče. M. G. VODOHRAN KRVAVA PEČ VELIKE LAŠČE - Meritve pitne vode iz vodovoda v Velikih Laščah so zaradi preveč površinskega toka vode predvsem ob deževju pokazale določeno oporečnost. V kratkem bodo zato začeli s poskusnim obratovanjem vodovoda iz vrtin na Marinčki, kjer bo vode več, kot je potrebujejo za naselje Velike Lašče. Velikola-ški vodovod bo tako oskrboval vodohran Krvava Peč, ki bo izgrajen do konca poletja in bo oskrboval vasi Osredek, Krvava Peč, Centa, Sekiri-šče in Purkače. V teh vaseh bodo naredili tudi vodovodno omrežje, preko katerega se bodo vaščani oskrbovali z vodo iz vodohrana. 91 LET MLAKARJEVE MAME - Ob tem častitljivem rojstnem dnevu so Marinko Mlakar iz Starega trga pri Trebnjem obiskali člani RK iz Trebnjega in so jo razveselili z darilom in cvetjem. Delovno in trdo življenje je Mlakarjevi mami naklonilo lepo starost. Poleg težkih del je vedno našla čas za kvačkanje prtov, pa tudi čudovito cvetje, ki krasi njihov dom, je prepuščeno njej, ljubiteljici rož. Mlakarjeva mama izhaja iz številne Zupančičeve družine iz Studenca pri Trebnjem. (Foto: Rezka Majer) 90 LET KRISTANOVE MAME - Terezija Kristan iz Primšata pri Trebnjem je pred kratkim dopolnila že 90 let. Vse življenje je delala na kmetiji, pa vendar je bila vedno razigrana in pripravljena za humor. Zdaj dolgočasje preganja z vezenjem lepih prtičkov, ki jih v spomin podarja svojim prijateljicam. Ob obisku članov RK Trebnje, ki so ji z darilom in šopkom prišli voščit in ji zaželeli še veliko delovnih uspehov s prtički, se je z njimi malo pošalila in jim pokazala svoje izdelke. (Foto: Rezka Majer) HUMANITARNA POMOČ ZUPANOVIM - Društvo podeželske mladine Tržišče na Dolenjskem (DPM) je prvo julijsko nedeljo na letošnjem 15. kmečkem prazniku v Tržišču pripravilo licitacijo potice članic Aktiva kmečkih žena iz Tržišča za družino Zupan iz Strahinja pri Naklem. "Zgodba gospe Zupan, ki skrbi za dva invalidna otroka, ob tem pa jim je spomladi deževje porušilo podporni zid pod hišo, nas je vzpodbudila, da denar, zbran na licitaciji, porabimo v ta namen. Čeprav se denar za družino zbira v Skladu Ivana Krambergerja, smo se odločili, da denar odnesemo kar sami, "je povedal predsednik DPM tržišče Sebastijan Baumkirher (drugi z leve). Z licitacijo potice so zbrali 70.000 tolarjev, k temu pa so od iztržka kmečkega praznika dodali še 30 tisočakov. Na sliki: člani DPM Tržišče z Zupanovo mamo Lojz-ko in hčerko Karmen. (Foto: Marjan Papež) France Režun 1 V osrčju Balkana Pota in razmišljanja . Bili smo trojica, Viktor, Tone, in jaz, in bili smo pri-Jateljj. Poleg različnosti smo imeli tudi mnogo skupne-®a- vsi smo delali na področju kulture in vse je zanimala udi zgodovina, umetnost in filozofija. Sredi visokega poletja v avgustu leta 1969 smo se od-°čili za nekajtedensko potovanje po osrčju Balkana. . 'ktor je imel avto Diano, Tone fotoaparat, jaz pa šotor ln kotliček. Naša radovednost so bili predvsem kulturnozgodovinski spomeniki, gnalo pa nas je tudi v odmaknjena nase-■ja med preproste ljudi in v še nedotaknjeno naravo in lvjino. Sklenili smo, da se bomo izogibali mest, da bomo ,uhali sami in prenočevali vsak dan ob drugi reki pod šotorom. Na poti od Ljubljane do Beograda smo še počivali in aaše pravo popotovanje se je začelo šele potem, ko smo ?aPustili Beograd. Zdaj potujemo po Šumadiji na jug proti Kraljevu. Pokrajina valovi kot morje, od ravnin na severu do Za-°^ne Morave na jugu in Velike Morave na vzhodu. Presenetljivo je, da so izpodnebne sile in tekoče vode v used-lne nekdanjega Panonskega morja, potem ko se je to uhiaknilo, izoblikovale podobno valovanje kopnega! Nje-kova duša so nizke zaobljene vzpetine in vmesne široke “oline. . M to valovanje kopna, ki ga je naprej prekrival gozd, Je Pozneje močno posegel človek in prvotno naravo ?,Premenil v gosto naseljeno in bogato kmetijsko pokrajino. Zazrtost v pokrajino nas zapelje v razmišljanje o ve-s°lju, o zavesti rastlin in živali, o različnih stopnjah zave-Verjamemo, da je tudi v kamnih zanje svojstveno lvUenje, da razmejitve med mrtvo in živo materijo ni, doi nekaterih resnicah življenja vedo več kot ljudjel V kristalih je njihova duša spremenjena celo v vidno zunanjo lepoto, v apnencu je menda mehkoba zaradi spokojnosti duš, oziroma zavesti v skeletih nekdanjih biiij, iz katerih je nastal. Znano je, da rože lepše rastejo in cveto tistim, kijih imajo radi, da nekatere rože lepše uspevajo ob klasični kot ob moderni glasbi. Na moji domačiji je drobnica velikanka, ki vzcveti in rodi plodove dosledno vsako drugo leto in natanko ve, da tega bremena vsako leto ne zmore! V vetru valujoča stebla zlatorumenih zrelih stepskih trav ob dotikih ustvarjajo eno od najlepših melodij, kar sem jih kdaj slišal. Nekoč sem v izjemni zbranosti in srečnem trenutku poljubil list na veji in z nadčutnim dojemanjem zaznal, kako je vztrepetalo vse drevo. Ko smo na taborjenju ob Kolpi kurili na ognju češnjev les, sem ob poslušanju reke v plamenih videl bele cvetove. Samostani, cerkve in freske Počasni vožnji skozi Kraljevo, mestu ob sotočju Zahodne Morave in Ibra, se ustavimo v samostanu Žiča. Tuje bilo prvo središče samostojne srbske arhiepisko-pije. Samostan je osnoval Štefan Prvovenčani po vrniti Save Nemanjiča s Svete Gore leta 1208. Po pridobitvi cerkvene samostojnosti leta 1219 je postala Žiča duhovno središče Srbije, tu so kronani srbski kralji in ustoličeni arhiepiskopi vse do druge polovice 13. stoletja, ko je bilo središče arhiepiskopije preneseno v Peč. Arhitektura glavne cerkve predstavlja dokočno izoblikovan tip Raške šole, katere razvoj lahko spremljamo v srbski arhitekturi od druge polovice 12. stoletja pa do konca 13. stoletja. To je monumentalna sakralna zgradba, ki jo poimenujemo tudi z “majkom mnogih crkava”. Najstarejše freske, nastale po letu 1219, so močno poškodovane, vendar jasno prikazujejo značilnost bizantinskega slikarstva zgodnjega 13. stoletja. Ni nam všeč, da se za ogled zahteva dostojna obleka, kije kot popotniki ne zmoremo, hkrati pa je okrog samostana polno trgovcev s kičem. Pot nadaljujemo po slikoviti dolini reke Ibar do Ušča in nato ob reki Studenici navzgor do istoimenskega sa- Puščamo tudi možnost, da kamni, rastline in živali o mostana. Zašli smo skoraj v raj. Tu sta divjina in lepota v popolnem objemu in v razkošju tega objema je tudi samostan Studenica. V srednjem veku je bil to najpomembnejši srbski arhiepiskop. Cerkev, posvečeno Materi božji, je dal zgraditi Štefan Nemanja med leti 1183 in 1196. V tej svoji zadužbini je postal tudi menih, tu je tudi njegov grob. Po enoladijski osnovi, trodelnem oltarju in romanski okrasni plastiki je cerkev Matere božje ena od najzgodnejših zgradb v raški stilistični skupini spomenikov. Izstopa po lepoti marmornatih reliefov, ki krasijo konzole, okna in portale. V njih so fantastične živali, ptice, rastlinje... Freske so iz različnih obdobij, od najstarejšega slikarstva iz leta 1209 do tistih, ki sojih ustvarjali mojstri 16. stoletja. Proti večeru postavimo na travnati terasi pod samostanom tik nad globoko sotesko reke šotor. Tu bomo prenočili. Zakurimo ogenj in pripravimo večerjo. Divjino že odeva noč, na nebu zasijejo zvezde, pod nami pa se divje peni in bobni reka. Po večerji sopotn časi, nad. • 20.50 Umor iz usmiljenja, film '22.40 Bob, nan. - 23.20 Psi factor, nan - 0.15 l'lcki Lake -1.10 Dannyjeve zvezde p0p TV Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor 9.30 Modna popotovanja-10.30Tri žen-,e' nad. -11.30 Divji angel, nad. ■ 12.25 Labi-r|Pt strasti, nad. • 14.00 Domače kraljestvo, nan. ' 4-30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. ' .o ^ zensks. naO- '12.15 Divji angel, nad. '18.15 Labirint strasti, nad,- 19.15 24 ur - 20.00 Nric Buck, film - 22.00 Raztresena Ally, nan. -22.50 Prijatelji, nan. - 23.20 Nikita, nan. - 0.00 °sumljenec, nan. qajba tv jJ-30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Na zdravje, nan. - 16.30 Recept za zdravo Iju-!*ezen, nan,-17.00 Taksaški mož postave-18.00 jezdne steze, nan. -19.00 Na jug, nan. • 20.00 govorica telesa, film - 22.00 Živa-magazin -23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. -30 Pri Addamsovih, nan. • 1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-17.00 Ostržek, risanka-17.50 lz druženja • 18.20 Kirurgovo srce -19.00 No-!llce -19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Teden-kulturni pregled - 21.25 Oder občutkov Hrv 1 L00 Dobro jutro, Hrvaška-10.00 Poročila-10.05 zobraževalni program - 12.00 Poročila -12.35 Labirint strasti (ser.) -14.10 Poročila -14.15 Dia-J’ai'fi (film) -16.00 Deček spoznava svet -17.00 vj0rje -17.30 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče -'.05 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport -‘O.IO Zgodbe hrvaških otokov- 20.45 Kviz - 21.15 'skanju izgubljenega časa - 21.45 Nenadoma »usan (ser.) - 22.20 Poročila - 22.40 Loop (film) '«•10 Poročila ■ 0.20 Zakleti dvorec (film); 1.45 film; 2.45 Malo rdečila za ustnice (film); ‘•O Obrisi bodočnosti (film) Hrv 2 ?'00 Turistične panorame -13.50 Kulturno po-%-14.45 Pacific Palisades (ser.)-15.30 New-'Pfška policija (serija) ■ 16.20 Leta neprijetnosti lorija) -17.10 Nostromo (ser.) -18.05 Hladna ,°Jna (ser.)-19.00 Hugo-19.30 Dnevnik,vreme, P°ft • 20.05 Kviz ■ 20.30 Čarovnija II (ser.) -■j 20 Urgenca (serija) - 22.15 Latinica - 0.20 PPetnine svetovnih muzejev PETEK, 21.VIL Slovenija 1 .$ Tedenski izbor: Odmevi; 8.30 Prisluhnimo 's'Pil 9.00 Risanka; 9.25 Iz življenja Hrastkovih; ■35 Afriške pravljice-- 9.50 II. šola; 10.30 Ne-Kročeni planet, dok. oddaja; 11.25 Alpe-Dona-a'3adran; 11.55 Waalo Fendo, drama - 13.00 Ptočila -13.20 Tedenski izbor: Podoba podo-2?' '3.50 Slovenci v Avstraliji; 14.40 Novakovi, J nan.; 15.05 Vsakdanjik in praznik - 16.00 gostovi - 16.30 Poročila - 16.45 Lahkih nog 1jj°'lr°g - 17.45 Dok. oddaja -18.45 Risanka -2n'n Kronika • 19.30 Dnevnik, vreme, šport -,-p5 Spring Atvakenings, film - 21.30 Deteljica ‘L40 Polž v solati - 22.25 Odmevi, šport- 23.10 p° Dekameronu: Obletnica mature, nad. - 0.05 0|[)očni klub -1.15 Brane Rončel izza odra ^LOVENIJA 2 ■30 Vremenska panorama - 8.50 Videospotnice ■25 Nenadoma Susan, nan. 9.45 Družinski in iaVn-ik, nad. -10.55 Hector, film -12.30 Gore Uudje-13.20 Leteči cirkus Montyja Pythona, . r'Ja -14.20 Pot k slavi -15.15 Kolesarska dirka p '-20 Sarabanda za umrle ljubice, film -19.00 arada plesa -19.30 Videospotnice - 20.00 Will Shakespeare, nad. - 21.00 MMS - 22.05 Film - 0.10 J.A.G., am. nad., 4/15-1.00 Mortimerjeva, nad. -1.50 Taksi, nad. KANAL A 8.15 Risanka • 9.15 Angela, pon. -10.10 Luz Maria, nad,-11.00 Oprah show-12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan.'-15.00 Ricki Lake-15.55 Oprah show • 16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. -19.00 Seinfeld, nan.-19.30 Stilski izziv - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Pri pujsu 2, film - 23.50 Milice, film -1.20 Psi factor, oddaja - 2.20 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 ola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor - 9.30 Modna popotovanja -10.30 Tri ženske, nad. • 11.30 Divji angel, nad. • 12.25 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. - 14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad, - 19.15 24 ur - 20.00 Pobeg iz Absolma, film ■ 22.00 Komandosi, nan. - 23.00 Milenium, nan. - 0.00 Patton, film GAJBA TV 9.30 Borzni monitor-15.00 Živa-magazin-16.00 Na zdravje, nan. -16,30 Recept za zdravo ljubezen, nan. -17.00 Taksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jug, nan. - 20.00 Govorica telesa, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. -0.30 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-17.00 Najspot-17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Kirurgovo srce - 21.35 Motosport mundial HTV 1 8.00 Dobro jutro ■ 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila • 12.35 Labirint strasti (serija) -13.25 Šola preživetja -14.20 Poročila -14.3 Osebna zgodovina propadle kampanje (film)- 16.00 Arabella (ser.) -16.30 Brilianteen -17.00 Novi Avstralci -17.30 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče • 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport ■ 20.10 Leta neprijetnosti (ser.)-21.00 Trgi - 22.30 Poročila- 22.50 Trgi • 0.00 Poročila - 0.10 Skrita agenda (film); 1.50 Zla smrti II (film); 3.10 Marco Polo (film); 5.10 Družinske skrivnosti (film) HTV 2 8.00 Vremenska panorama -14.20 Sharman (ser.) -15.35 Omerta I (ser.) -16.20 Urgenca (serija) -17.05 Serija - 18.05 Hladna vojna (dok. ser.) - 19.00 Hugo • 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Velikani 20. stol. -21.30 Desire (film) - 23.00 Čas je za jazz - 0.40 Umetnine svetovnih muzejev SOBOTA, 22.VII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Odmevi; 8.30 Zgodbe iz školjke; 9.00 Radovedni Taček; 9.15 Nanizanka; 9.40 True Tilda, film -11.35 Srebrnogrivi konjič, nan. -12.00 Tednik -13.00 Poročila -13.30 Spring atvakenings, film -15.00 Boj za hčerko, film -16.30 Poročila ■ 16.45 Fračji dol, nan. - 17.05 Fliper in Lopatka, ris. - 17.50 Na vrtu ■ 18.20 Novi raziskovalec, 12/13 -18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip - |9.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Osamljeni planet, oddaja • 21.00 Festival MMS - 22.50 Poročila, šport - 23.20 Festival MMS - 23.40 Po Dekameronu: Pes, nad. - 0.40 Vrtiljak, nan. -1.10 Vran, nan. - 1.55 Mrtvi kot, film SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 7.55 Videospotnice - 8.30 Festival MMS - 9.30 V telovadnici, nad. - 9.55 Med nebom in zemljo, nan, - 10.45 Svetnik, nan. -11.35 Jasno in glasno -13.00 Pravoslavna glasba - 13.30 50 let folklorne skupine France Marolt -16.30 Film -19.30 Videospotnice - 20.05 9. festival narodnozabavne glasbe ■ 21.05 Z zemlje na luno, nan. - 22.00 Sobotna noč - 0.00 Svetnik, nan KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. - 10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Prijatelja v krilu, nan, -11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Mladoporočenci - 12.00 Misija nemogoče, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Pogojni izpust, film - 15.40 Ned in Stacey, nan. - 16.10 Razkrite čarovnije, oddaja ■ 17.15 Živali -18.00 Skrivnosti morskega kraljestva-19.00 Dellaventura, nan. - 20.00 Ledena past, film - 21.45 Luč iz teme, film - 23.30 Mutant, film -1.15 Atlantis POP TV 7.00 Brez zapor - 8.00 Risanke - 9.00 Hroščebor-gi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. - 10.00 Zbornica, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Navihanka, nan. ■ 11.30 Mowgli, nan. - 12.00 Modna popotovanja -12.30 Pop’n'Roll - 13.30 Reka brez povratka, film -15.30 Mala Daniela, nad. - 16.30 Strast in paradiž, nad. - 17.30 Biloxi Blues, film - 19.15 24 ur - 20.00 Smrtonosno orožje - 22.00 Brez strahu, film -0.00 Srečen božič, gospod Lawrence, film GAJBA TV 16.00 Sončarica, film -18.00 Rojeni v svobodi, nan. -19.00 Maggie, nan. -19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Lisičke, film - 0.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Glasbena oddaja -17.55 Kako biti zdrav? • 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja - 20.30 Belokranjski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote -22.15 Najspot HTV 1 8.30 Poročila - 8.35 Program za otroke -12.00 Poročila-12.35 Trgi-15.10 Robin Crusoe (film) -17.05 Beverly Hills (serija) -18.05 Melrose Plače (serija) -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Folklora - 21.30 Pozabi Pariz (film) - 23.15 Poročila - 23.35 Mini serija -1.25 Nočni filmski maraton HTV 2 11.50 Tv spored -11.55 Labirint strasti (ser.)-12.25 Potovanja (ser.) -16.30 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Zlata krila (ser.) -21.00 Damon (ser.) ■ 21.25 Svet zabave -22.00 Pravi čas - 23.30 Umetnine svetovnih muzejev NEDELJA, 23.VII. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav: Risanke -10.05 Mladi upi v Radencih -10.55 Ozare -11.00 Svet divjih živali, ser. - 11.30 Obzorje duha - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila-13.10 Pomagajmo si-13.40 Polž v solati -14.05 Festival MMS ■ 16.05 Prvi in drugi -16.30 Poročila -16.50 Vsakdanjik in praznik -17.45 Slovenski magazin -18.15 Naravni parki - 18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota -19.05 Danes - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Hobotnica, ser., 2/4 ■ 21.50 Portret - 22.45 Poročila, šport - 23.05 Dninarske skice SLOVENIJA 2 8.05 Videospotnice - 8.50 Noro zaljubljena, nan. - 9.05 Iz dobrega gnezda, nad. - 9.55 Popolna tujca, nan. -10.15 Zvezde Hollywooda -10.45 Parada plesa -11.15 Policija na naši strani • 11.45 Komorni zbor - 12.25 Motociklizem - 14.50 Šport - 19.30 Videospotnice ■ 20.05 Nove pustolovščine Nicholasa Hulta, ser. - 20.55 Mur-phy Brown, nan. - 21.20 Cikcak - 21.50 Šport v nedeljo - 22.50 Velika mafija, film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Prijatelja v krilu, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Zmenkarije -12.00 Nemogoče, nan. -13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Otroci iz epruvete, film -15.50 Klik: Vitezi za volanom; Miza za pet; Ruby Wax -19.00 Duh bojevnika, nan. - 20.00 Gillian za 37. rojstni dan, film ■ 21.40 Stilski izziv ■ 22.20 Ura morilca, film POP TV 7.00 Brez zapor - 8.00 Risanke - 9:00 Hroščebor-gi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. -10.00 Zbornica, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. -11.00 Navihanka, nan. -11.30 Pop’n'Roll -12.30 Manhattan bo moj, nad. -13.30 Jutranji show, film - 15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Otroci ne lažejo -17.00 Dvojčici, nad. -17.30 Najeti otroci, film - 19.15 24 ur - 20.00 Smrtonosno orožje 2, film - 22.00 Nedokazana krivda, film GAJBA TV 16.00 Oče išče mamo. film -18.00 Rojeni v svobodi, nad. -19.00 Maggie, nan. -19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nad. • 22.00 Harem, film - 0.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani - 17.00 Posnetek dogodka -18.25 Belokranjski obzornik - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Moj kraj - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? ■ 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 21.35 Kako biti zdrav? SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama- 8.25 Videospotnice - 9.00 J.A.G., nad, 4/15-9.50 Will Dhakespeare, nad. -10.40 MMS • 11.40 Euvronews -14.05 Cikcak -14.35 Sobotna noč -16.35 Policija na naši strani -17.05 Domače obrti -17.35 Howard Goodall predstavlja -18.05 Snežna reka, nad. - 19.00 Lingo-19.30 Videospotnice-20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City - 22.00 Znanost v vojni, ser., 4/6 ■ 22.50 Brane Rončel izza odra KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. • 10.10 Luz Maria, film - 11.00 Oprah show - 12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. • 19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Mladoporočenci - 20.00 Oficir in gantleman, film - 22.15 Profesionalci, nad. - 23.25 Bob, nan. - 23.50 Miami Vice, nan. - 0.50 Ricki Lake -1.50 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor z Jonasom -10.30 Tri ženske, pon. -11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. • 15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad,-18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Pod giljotino, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.05 Nikita, nan. - 0.00 Domači gost, film GAJBA TV 9.30Borzni monitor-15.00Živa-magazin-16.00 Na zdravje, nan. -16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. -17.00 Taksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jug, nan. • 20.00 Otroci revolucije, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. • 0.00 Krila. nan. -0.30 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka ■ 18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice -19.15 24 ur ■ 20.00 Pokličite župana • 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj, ponov. - 21.45 Mreža, oddaja o računalništvu TOREK, 25.VII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Odmevi; 8.30 Mostovi; 9.00 Risanka; 9.25. Nana, mala opica, nan.; 9.40 Radovedni taček; 9.55 Najlepše počitnice, nad.; 10.15 Bogovi in ljudje v Indiji, dok. oddaja; 12.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nem. nan., 9/33 -13.00 Poročila -13.20 Aliče, evrop. kult. mag. • 13.45 Dokumentarec meseca -14.35 Izraelski komorni orkester • 16.00 Prisluhnimo tišini - 16.30 Poročila-16.45 Lutkovna nanizanka-17.00 Moje mestece, nan. -17.45 Zibelke svetovnih kultur, serija -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Na morje, nan. -21.00 Pod preprogo- 22.00 Odmevi, šport- 22.55 Po nDekameronu: Snemanje, tv nan. - 23.45 Hospital, drama SLOVENIJA 2 8.25 Videospotnice - 9.00 Z zemlje na luno, nan. - 9.50 Snežna reka, nad. • 10.30 Jasno in glasno -11.35 Euronews -13.55 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, nan. -14.40 Znanost v vojni, dok. ser. -15.30 Boj za hčerka, film -17.00 Studio City-18.05 Gimnazija strtih src, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan. -19.30 Videospotnice -20.05 Pariz, roman o nekem mestu, dok. oddaja - 21.00 Nemški film - 22.30 Nizozemski film -0.30 Svet poroča PONEDELJEK, 24.VII. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Utrip; 8.20 Zrcalo tedna; 8.40 Pomagajmo si; 9.I0 Lahkih nog naokrog; I0.I0 Klapa zahodnega dela, nad., 5/13; 10.30 Dokumentarna oddaja; H.-35 Na vrtu; 12.00 Novi raziskovalec, serija, 12/13; 12.25 Prvi in drugi -13.00 Poročila -14.00 Ljudje in zemlja -14.50 Polnočni klub -16.00 Dober dan. Koroška -16.30 Poročila -16.45 Radovedni taček - 17.00 Pleme. nan. -17.45 Bogovi in ljudje v Indiji, dok. oddaja -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - ■ 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan, 9/33 -21.00 Dokumentarna oddaja - 22,00 Odmevi ■ 22.55 Po Dekameronu: Ljubezen, tv nan. 23.40 Prestopniki, am. film KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh. nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Zmenkarije - 20.00 Kosec, film - 22.00 Mesto zločina, nan. - 23.00 Bob, nan. - 23.40 Psi factor - 0.40 Ricky Lake - 1.40 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor z Jonasom - 9.30 Modna potovanja -10.30 Tri ženske nad. -11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. ■ 14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Kje je Jenny?, film -21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.05 Nikita, nan. -0.00 Mrtvi predsednik, film GAJBA TV 9.30 Borzni monitor-15.00 Živa-magazin -16.00 Na zdravje, nan. -16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. -17.00 Taksaški mož postave ■ 18.00 Zvezdne steze, nan. • 19.00 Na jug, nan. - 20.00 Mortal kombat, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-16.45 Risanka-18.00 Mreža, oddaja o računalništvu -18.30 Šport - 19.00 Novice- 19.15 24 ur-20.00 Ljubezen, am. film-21.35 Novice - 22.00 Pokličite župana, pon. SREDA, 26.VII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Odmevi; 8.30 Dober dan Koroška; 9.00 Risanke; 9.20 Fliper in Lopatka, nan. • 9.50 Pravljica • 10.05 Moje mestece, nan. -10.30 Zibelke svetovnih kultur, dok. ser.; 11.30 Obzorje duha; 12.00 Na morje, nad. -13.00 Poročila ■ 13.15 Resnična Tilda, film -15.10 Pod preprogo-16.00 Mostovi-16.30 Poročila-16.45 Pod klobukom -17.45 National geographic, ser. -18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Sedmi pečat, film - 21.25 ...Polni! - 22.00 Odmevi, kultura, šport - 23.00 Po Dekameronu: Vikednd, tv nan. SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama- 8.25 Videospotnice - 9.00 Med zemljo in morjem, nad. - 9.50 Gimnazija strtih src, nan. -10.35 Nizozemski film -12.35 Pariz, roman o nekem mestu, dok. oddaja -14.00 Glasbeni festival -16.30 Chacunson tour, film -18.05 Uboga mala bogatašinja, ser., 4/6 ■ 19.00 Gizdalin, nan., 2/6 - 20.00 Šport - 23.00 Pravičnik, nad. - 0.30 Sarabanda za umrle ljubice, film KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah show -12.00 Dan-nyjeve zvezde - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Mladoporočenci ■ 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.00 Vsi županovi možje, nan. - 22.30 Will in Grace, nan. - 23.00 Bob, nan. - 23.40 Psi factor • 0.40 Ricke Lake -1.40 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor z Jonasom - 9.30 Modna popotovanja - 10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan, -16.25 Tri ženske, nan, -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. -19.15 24 ur- 20.00 Odločilni dokaz, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.05 Nikita, nan - 0.00 Težave v kitajski četrti, film GAJBA TV 9.30 Borzni monitor-15.00 Živa-magazin-16.00 Na zdravje, nan. -16.30 Recept za zdravo ljubezen. nan. - 17.00Taksaški mož postave-18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jug, nan. - 20.00 Vse o Henryju, film - 22.00 Živa-magazin -23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -16.30 Ljubezen, film -18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -19.15 24 ur • 20.00 Vesele tačke - 20.45 Nas poznate? • 21.00 Novice • 21.15 Kirurgovo srce - 21.45 Rezerviran čas Obnovljen grad Odbor, ki zdaj ga vodi Slavko Gliha, bo slej ko prej obnovil stari grad. Še prej bi ga, a mu denar usiha, nabran s fehtarjenjem od vrat do vrat. Morda bo z več kulturnega navdiha le svoje da! državni birokrat; in če župan res s svojim krajem diha, bo enkrat stal tu obnovljeni grad. Odbor, tedaj možje že sivih brad, če mi dovoljena je ta prigliha, odločal bo, komu gre ključ od vrat, kdo bo graščak, komu se čast nasmiha. Presoja modra bo in brez zagat: graščak naj bo (za kazen) Slavko Gliha. JANEZ JEŠTOVSKI NAGRADNA KRIŽANKA 29 NAGRADE V LJUBLJANO IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 27. nagradne križanke izbral Adolfa llhana iz Ljubljane, Sandija Kavščka iz Straže in Martina Vrščaja iz Novega mesta. Uhanu je pripadla denarna nagrada, Kavšček in Vrščaj pa bosta za nagrado prejala knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 31. julija na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 29”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 27. KRIŽANKE Pravilna rešitev 27. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STROŠEK, TREPALO, ROT1LEC, FIKUS, Gl, AGAR, PAN, STATOR. JANA, KALIŠ, KER, OSEM, SONATA, KIMAVEC, ZOR, OLA, ANEMONA, TON, TONALIT. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST AVTOR: JOŽE UDIR ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV SRB. SLIKAR (KONSTANTIN, 1798-1873) STARO -ŽIDOVSKI PISATEU INDIJSKO SVETIŠČE KOZAŠKI POVELJNIK MESTO V SZ FRANCIJI REKA NA HRVAŠKEM PASMA OVAC IZ ANATOLIJE RAZČLENJE- VANJE PRIPADNIK RADIKAL. KRILA HUSITOV L. PRITOK DONAVE ' ROMUNIJI ČLAN VLADAVINE ŠTIRI! DERIVAT AMONIAKA DOMAČE ŽENSKO IME VODNA ŽIVAL PANJ, NA KATEREM SE SEKA SAMOTAR, PUŠČAVNIK TRAVA DRUGE KOŠNJE REDKEJŠE MOŠKO IME (EGIDIJ) RABINOV URAD SVOBODNA POSEST V FEVDALIZMU NORD. >AOŠKO IMI ESTONSKI PEVEC (GEORGU) PRINC V IND. EPU MAHAB HARATA OCENJE- VALEC SLOVENSKI KRAJ OB VIPAVI HRIB PRI BEOGRADU ENA OD CELIN FR. SKLADATE U (MAURICE, 1835-1937) POKRAJINA V JUŽ. AFR. REPUBLIKI KAR VSEBUJE SNOVI ZA OBSTOJ TELESA >w' Živahen utrip Raglje Raglja povezuje šolo, domačine in mlade iz cele Sloveniji - Letos 119 otrok ZlATOPOROČENCA POVHE - V lepi poročni dvorani sevniškega gradu sklepajo vse več zakonskih zvez tudi pari iz drugih slovenskih krajev, tudi iz Ljubljane, Kamnika in največ iz Zasavja. Sredi julija je načelnik upravne enote Sevnica Jože Kovač (na posnetku) po ustaljenem obredu namesto odsotnega župana izročil darilo sevniške občine zlatoporočencema Štefaniji in Antonu Povhe s Spodnjega Pijavskega v sosednji krški občini. Med vojno so Povhetovo družino, ki je imela kar 8 otrok, izselili v Nemčijo, kjer je leta 1943 umrla Antonova mati. Anton je 15 let delal v kamnolomu, do upokojitve pa v krški celulozi. Štefanija, rojena v Straži pri Krškem, je imela komaj poltretje leto, ko je oče odšel s trebuhom za kruhom čez lužo, v Kanado. Mati je sama skrbela za štiri otroke, družina se je po osmih letih preselila v novo hišo na Pijavškem, ki jo je prigaral oče. Pri 16 letih je morala Štefanija z domačimi v izgnanstvo. V zakonu z Antonom so se jima rodili trije otroci. (Foto: P. P.) SREČANJE GENERACIJE 1949 - 1952 - Nekdanji učenci generacije 1949 - 1952 in dve učiteljici sevniške šole v gospodarstvu raznih strok, Štefka Zupančič in Majda Terčej (Jesenko), so se nedavno zbrali na srečanju v gostilni Na križišču Gostinskega podjetja Sevnica. Prišla je tudi najstarejša učiteljica Zupančičeva, ki bo letos decembra dopolnila častitljivih 86 let. Zbrani so se spomnili letos umrlega sošolca Ivana Pakvale in najstarejšega učitelja Ludvika Ahačiča, zdaj že slabovidnega, ki živi v novomeškem Domu starejših občanov. Dogovorili so se, da se 18. maja drugo leto dobijo v zidanici g. Mastanka na Zajčji gori. (Besedilo: Janez Blas, foto: Anton Božič) NAVRAT1LOVCI NA PORTUGALSKO - 30 plesalcev in tamburašev metliške folklorne skupine Ivan Navratil je v sredo pretekli teden odšlo v portugalsko Coimbro na festival mednarodnega združenja folklornih skupin CIOFF, katerega člani so tudi metliški folkloristi. Na desetdnevnem festivalu bo nastopilo šestnajst folklornih skupin z vsega sveta, Metličani pa bodo kot edini predstavniki Slovenije zaplesali belokranjske ljudske plese. Portugalska turneja je - če izvzamemo gostovanje v Kanadi - za navratilovce najdlje od doma doslej, saj so v eno smer prepotovali z avtobusom kar 2.760 kilometrov (na fotografiji tik pred odhodom iz Metlike). Sicer pa se bodo letos še enkrat odpraviti na gostovanje v tujino, in sicer oktobra v St. Moritz. (Foto: M. B.-J.) POL MANJ PAPRIK ZARADI SUŠE - Namesto deset ton paprik pričakujejo Globevnikovi, ki že peto leto gojijo paprike za Kmetijsko zadrugo, samo pol toliko. Čeprav Gomilčani navadno pospravljajo pridelek šele proti koncu julija, so jih letos vremenske razmere prisilile k skladiščenju najbolj zrelih paprik, da bodo manjšim omogočili več hranljivih snovi in hitrejšo rast, je povedala Renata Globevnik. Nekaj bi verjetno lahko rešili z namakanjem kot vsa prejšnja leta, vendar jih tokrat to ni bilo dovoljeno zaradi nevarnosti pomanjkanja vode. (Foto: M. Rapuš) PREVOLE - Že osmo leto zapored je bilo med šolskimi počitnicami veselo in živahno na prevol-ski osnovni šoli, kamor popularna Raglja vsako leto privabi veliko učencev iz cele Slovenije. Letos se je v dveh izmenah zvrstilo kar 119 učencev od prvega do osmega razreda. Za dobro počutje, namestitev, prehrano, pa tudi za prevoze in nekatere aktivnosti so poskrbeli delavci osnovne šole Prevole z ravnateljem Jožetom Hribarjem. Za pester in živahen utrip na Ruglji pa so skrbele mentorice in vodičke Mojca Papež iz Hinj, Sergeja Valjavec iz Tržišča, Valentina Gorza iz Vaneče, Milanka Klenovšek iz Krmelja in Petra Rant iz Škofje Loke. Ragljo kljub penzijon-skem stažu še naprej duhovito vodi voditeljica Tanja Pirš, dolgoletna urednica radia. Njena namestnica in pomočnica Petra Rant je povedala, da na Raglji sodeluje že sedmo leto. "Letošnji program Ragljinih počitnic je bil zelo raznolik in pester. Udeleženci so spoznali tukajšnje vasi, stare kmečke običaje od striženja ovac in predenja volne do priprave masla. Nekateri so si ogledali kočevski pragozd, drugi so poleteli z avionom nad prelepo dolenjsko pokrajino,” je povedala Petra Rant. Skratka, program je bil pri- Vlak za otroke, ki niso imeli pravega oddiha 6. počitniški muzejski vlak Slovenskih železnic in društva Zagon TRŽIŠČE - Tukajšnje društvo Zagon pod vodstvo Stanka Lazarja bi rado v sodelovanju s Slovenskimi železnicami polepšalo vsaj en dan letošnjih počitnic vsem socialno ogroženim in drugim otrokom, starim od 9 do 14 let. V soboto, 12. avgusta, jih bodo spet popeljali z že 6. počitniškim muzejskim vlakom iz Ljubljane, skozi Zidani Most v Sevnico, kjer so pctnike tega vlaka že dvakrat lepo sprejeli na sevni-škem gradu. Voditeljica Božislava Čož, ansambel 12. Nasprotje, Mateja Hostnik in številni animatorji bodo poskrbeli, da bo tudi tokrat tako. Z donatorji bodo poskrbeli ne le za hrano in pijačo, pač pa tudi za nagrade. Za otroke, ki jih bodo prijavili v sevniški občini in bližnji okolici, bodo priskrbeli tudi prevoz v Ljubljano. Iz Ljubljane bo vlak odpeljal ob 8. uri, vrnil pa se bo skozi Tržišče v slovensko metropolo ob 18.45. Če bo vreme slabo, bodo prireditveni prostor z gradu prestavili v sevniško športno dvorano. Izlet bo torej ob vsakem vremenu! Na poti nazaj v Ljubljano bo počitniški muzejski vlak ustavil še v Tržišču, kjer stanuje društvo Zagon. V sodelovanju z društvom kmetic in krajevno skupnostjo Tržišče bodo sprejeli in pogostili mlade potnike. Ob že omenjenih pomagajo pri hvalevredni akciji še sevniška občina, zveza kulturnih društev, policijska postaja. Gostinsko podjetje Sevnica, Farnily Frost in številni donatorji. Na ta enodnevni brezplačni izlet lahko starši svoje otroke prijavijo po telefonu 07 29 83 303, kjer bodo v društvu Zagon dobili še druge informacije o izletu. P. P. BAKLE OB KOLPI KOSTEL - Okoli 80 pohodnikov z baklami seje udeležilo sobotnega nočnega pohoda od Fare do Dola ob Kolpi. Največ udeležencev je bilo iz Novega mesta ter Šmarjeških in Čateških Toplic. Pohodnike so po vaseh pričakale bakle in okrepčilo. Kljub napovedanemu slabemu vremenu je bila udeležba dobra, pohodnikom pa je pot osvetljevala tudi luna. Udeleženci so bili nekoliko razočarani, ker jih je na cilju pričakala le obara, ne pa tudi napovedani janjček in odojek, ki ju je gostilničar odpovedal prav zaradi napovedi slabega vremena. meren za vse starosti, med drugim so se tudi kopali v Krki, se popeljali z rafti, igrali košarko z Matjažem Smodišem, ogledali so si igro v Ambrusu, gostili ansambel “Mi trije pa še en”, gasilce, Mojca Bla-žej - Cirej pa je vodila pravo otroško modno revijo, na kateri so nastopili tudi mladi glasbeniki in plesalci. Spoznali so delo hinjskih gasilcev, videli film Police, se pogovarjali z Janijem Muhičem, imeli vrsto likovnih delavnic in na koncu počitnic še radijsko oddajo v živo na Radiu Slovenija. Sanacija sevanja radona DOBREPOLJE - V podružnični osnovni šoli na Ponikvah bodo v poletnem času opravili sanacijo sevanja radona iz propustnih kra-ških tal. Sevanje je za 12,5% višje od dopustnega, zato sojih iz Ministrstva za zdravstvo, ki je opravljalo meritve, pozvali, naj stanje sanirajo. Tla so problematična predvsem v dveh učilnicah in kurilnici, kjer bodo z ventilacijo pod novo železobetonsko ploščo, ki že sama po sebi precej ustavi sevanje, sevanje spravili pod dopustno mejo. Na Vidmu imata šola in vrtec že vgrajene elemente za odvajanje radona. Starši otrok, ki obiskujejo šolo v Ponikvah, so bili s problematiko sevanja seznanjeni. Ravnatelj Ivan Grandovec jim je že v pravkar zaključenem šolskem letu ponudil prešolanje vseh otrok iz podružnične šole v OŠ Videm, vendar so se na koncu strinjali, da so otroci sevanja prav tako deležni tudi doma in da prešolanje zato ni potrebno. Vrednost investicije ocenjujejo na 6.500.000 - 7.000.000 tolarjev. B. Ž. KONCERT KLASIČNE GLASBE -Na tretjem večeru črnomaljskih kulturnih prireditev „ Poletje v Črnomlju" je imel minuli petek koncert klasične glasbe kitarist Žarko Ignjatovič. Rojen je bil v Puli, vendar zadnjih 16 let živi v Ljubljani, kjer je profesor kitare na Srednji glasbeni in baletni šoli, na Pedagoški fakulteti v Mariboru pa je docent za kitaro in komorno igro. Čeprav pogosto nastopa skupaj s pevci, violončelom, flavto in violino, pa se je tokrat, žal maloštevilnemu črnomaljskemu občinstvu, predstavil kot solist. (Foto: M. B.-J.) Denarja je vedno premalo KOČEVSKA REKA - Tri milijone tolarjev, kolikor je v občinskem proračunu letos namenjenih za potrebe Krajevne skupnosti Kočevska Reka, je le kaplja tistega, kar potrebujejo. Tudi lani je kočevska občina tej krajevni skupnosti s 770 prebivalci namenila enak mošnjiček z denarjem. Drobiž bo zadostoval le za napeljavo vode na pokopališče, namestitev luči po glavni cesti in preplastitev nekaj sto metrov cest. Predsednica krajevne skupnosti Mirjam Mikulič, ki je na tej dolžnosti zamenjala Štefana Veseia, je povedala, da bodo s pomočjo podjetja Snežnik - v njem je zaposlena večina delavcev iz tega območja - namestili robnike ob cesti. To podjetje jim večkrat priskoči na pomoč tudi pri drugih manjših posegih, v preteklosti pa je bilo nosilec razvoja krajevne skupnosti. Upajo, da bo občina uspešno izpeljala gradnjo nove čistilne naprave, prav tako pričakujejo sprejem PUPA za njihovo območje, saj brez njega ni mogoč nikakršen poseg v prostor. Zaradi tega čaka na boljše dneve tudi obnova smučišča v Borovcu, ureditev jeza na tamkajšnji reki, gradnja manjših objektov in drugo. M. G. PROŠT PRIDE O PRAVEM ČASU - Novomeški prošt Jožef Lap sije minulo nedeljo vzel prosto popoldni in jo mahnil v Šentjernej na konjske dirke. Prišelje ravno še pravi čas, da si je ogledal zadnjo dirko, ki jo je dobil Komendčan Matej Osolnik česar se je prvi mož novomeškega kapitlja še posebej razveselil. Prošt je namreč odraščal v Komendi in MU kasaški šport ni neznan, čeprav gu je zmaga rojaka na šentjernejskeM hipodromu nekoliko presenetila Nikakor pa ga ne bi presenetil del saj je imel dežnik ves čas takole pripravljen na rami, drugače kot drugi pomembneži, ki so se z direktorjem Krke Milošem Kovačičem in nesojenim predsednikom združene ljudsko-krščanske stranke Francetu Butom na čelu v strahu pred grozečo nevihto drenjali pod streho častne tribune. Prošt pa si je dirko ogledal kar s travnika ob progi. Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto razpisuje delovna mesta 1. učitelj matematike - profesor matematike, nedoločen čas 2. učitelj gradbenih strokovnih predmetov - univ. dipl. inž. gradbeništva ali univ. dipl. inž. arhitekture, določen čas Delovno razmerje za nedoločen čas sklepamo s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1. septembra 2000 dalje. Delovno razmerje za določen čas sklepamo s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1. septembra 2000 do 31. avgusta 2001. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo. PODGORJE, d.o.o. TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA Trubarjeva c. 24, 8310 Šentjernej vabi k sodelovanju več LESNIH TEHNIKOV IN MIZARJEV (z možnostjo opravljanja pripravništva) za vodenje proizvodnje in delo na lesno-obdelovalnih strojih. Pogoji za zasedbo so naslednji: končana IV. ali V. stopnja srednje lesne šole - vozniški izpit B kategorije - poznavanje računalniških aplikacij - državljanstvo RS Za zgoraj navedena delovna mesta bomo z izbranimi kandidati sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s poizkusnim delom treh mesecev. Vaše ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 (osmih) dneh po objavi na naslov: PODGORJE, d.o.o., Tovarna ploskovnega pohištva, Trubarjeva 24, 8310 Šentjernej, v Kadrovsko splošno službo. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo. ZAHVALA Oj, narave kruta sila, zakaj si vzela tisto mi, kar najbolj sem ljubila? Mami - hčerka Mira V 78. letu starosti se je od nas poslovila naša nepozabna mama, stara mama, babi, sestra, teta, svakinja, tašča in botrica MARIJA JELEN roj. Pibernik s Stražnjega Vrha pri Črnomlju Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, številnim prijateljem, sosedom in znancem za obiske, tople besede in sočutje v času njene bolezni in ob njenem slovesu. Hvala za vse darovane sveče, denar in cvetje, ustna in pisna sožalja in za tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebej se moramo zahvaliti celotnemu osebju ZD Črnomelj, še posebej dr. Macanu, ter osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, posebej dr. Kompanu, ge. Rožičevi za obiske in skrb v času njenega bivanja v bolnišnici. Zahvaljujemo se vaščanom Stražnjega Vrha, še posebej sosedom Simonič, Zajc, Aupič in Piljič, tovarišema Planincu in Vrščaju za organizacijo pogreba, njeni soborki Angeli, KOZZB Talčji Vrh, govornicama ge. Gašperičevi in ge. Hitijevi za besede slovesa, Jožetovim sodelavcem Iskre Semič, Jožkovim sodelavcem iz Avtohiše Vrtin, zastavonošema, pogrebni službi Hiti, pevcem iz Doblič in izvajalcu Tišine.Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! V imenu vsega sorodstva hčerka Mira z družino Stražnji Vrh, 13. julija 2000 POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Za enake pravice invalidov Na natečaju sodelovala tudi OŠ Ajdovec AJDOVEC - Vsako leto poteka Pedagoška akcija Za enake pravice 'nvalidov. Tudi naša šola se je je udeležila. Pisali smo spise o invalidih in risa-11 risbe. Tudi jaz sem napisala spis o ^oji stari mami, kije bila invalidka, čeprav je nisem poznala, mi je o njej Pftpovedovala mami. Te spise so Pisali šolarji iz vse Slovenije. Med ocenjevanjem je bilo 237 spisov, izbranih pa 44 najboljših. Med temi Sem bila tudi jaz. Bila sem zelo ve-Sela, saj sem bila povabljena na inštitut v Ljubljano. Tam so nas zelo lepo sPrejeli. Pozdravil nas je predsednik invalidov in tudi predstavniki tega inštituta. Bila pa je tudi glavna sestra tega inštituta. Predstavila nam je nekaj zelo mladih invalidov, ki so zaradi nesreč ostali na invalidskih vozičkih. Prejeli smo priznanja in darila. Po končanem programu smo imeli kosilo in ogled živalskega vrta. Bilo je zelo lepo in spoznali smo, kako z malo nepazljivosti lahko hitro postaneš invalid. Želim si, da bi tudi invalidi živeli normalno življenje, da bi jim bile odprte vse poti v lepši in srečnejši jutrišnji dan. TANJA ŠUŠTERŠIČ, 3. r. OŠ Ajdovec ZAHVALA 25. junija je umrla naša draga JOŽEFA OBRČ iz Novega mesta, Kočevarjeva ul. 6 Hvala vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, ji izkazali spoštovanje in jo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V 71. letu starosti nas je nenadoma zapustil STANKO BREZNIK iz Metlike, Župančičeva 6 Vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali ob njegovem slovesu, mu poklonili cvetje in sveče in se od njega Poslovili na metliškem pokopališču, se zahvaljujemo. Vsi njegovi NAŠI USPEHI V letošnjem šolskem letu smo bili tudi mladi novinarji naše šole zelo uspešni. Sodelovali smo na raznih natečajih in prejeli več lepih nagrad. Maja smo se udeležili Dneva sonca na italijanski gimnaziji v Kopru. Naši učenci so pri uri gospodinjstva in likovnem krožku izdelali projektno nalogo na temo Varčevanje z energijo in ostalimi dobrinami. Mladi novinarji smo o soncu pesnili in pisali spise.Vsi skupaj smo prejeli nagrado za izvirnost, dve učenki pa sta bili še posebej nagrajeni. Uspešni smo bili tudi na vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje, saj smo osvojili kar štiri zlata in eno srebrno priznanje. Prav te dni se bomo že četrtič peljali na nagradni izlet z vlakom, kar smo si prislužili s sodelovanjem na natečaju Slovenskih železnic. Junija je izšla že tretja številka šolskega glasila Naše stopinje. Mladi novinarji OŠ Center, Novo mesto ZAHVALA V 64. letu starosti se je poslovila od nas draga žena, mama, stara mama, sestra in teta ANA BRAJAR iz Dol. Karteljevega 16 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu Krke in TPV Novo mesto ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi itjeni ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, tast, brat in stric MARTIN STARIHA iz Dragomlje vasi 8 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem, borcem NOB in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo organizatorju pogreba, vsem trem govornikom, pevcem, izvajalcu za zaigrano Tišino, gasilcem GD Dragomlja vas in g. župniku za lepo opravljen obred, članom kolektiva PE Novo mesto in Labod, d.d., Novo mesto. Še enkrat najlepša zahvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Leopold Oklešen K Roku 26 Novo mesto S 068/33 70 200 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, teta in prababica ANA MAKSE iz Češiyic pri Trebelnem Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, vaščanom in prijateljem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Pogrebni službi Blatnik in pevcem s Trebelnega za zapete pesmi. Lepa hvala za skrb in nego tudi osebju Doma počitka v Metliki. Žalgjoči: vsi njeni ZAHVALA V 71. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in teta ŠTEFANIJA JERMAN roj. Udovč iz Jelš 3 pri Otočcu Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. mašo, in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Hvala pogrebni službi Oklešen in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA jmf l*> Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice ANE DRGANC z Gabra 19 pri Semiču Se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu Pospremili na njeni zadnji poti. Vsem sorodnikom, sosedom, Prijateljem in sodelavcem se zahvaljujemo za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Prisrčna hvala g. župniku, pevkam, govornici in pogrebni službi Kukar. - Vsi njeni ZAHVALA V 50. letu starosti nas je zapustil dragi brat, stric in bratranec FRANC GOLOB iz Leskovca 3 Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo družinama Uhernik in Srebrnjak, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku pa za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 89. letu starosti je za vedno odšla draga mama, stara mama, prababica in teta JOŽEFA LUŠTEK roj. Gregorič iz Ledeče vasi 15 pri Šentjerneju Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od nje poslovili in jo spremili na zadnji poti. Hvala za izraze sožalja, za darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala upokojenskemu društvu za pozornost na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vaščanom in cerkvenemu moškemu pevskemu zboru iz Šentjerneja. Prisrčna zahvala g. kaplanu za toplo izrečeno slovo med pogrebno sv. mašo in ob odprtem grobu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Prišel je iz temne hoste, namenjen je v luč in dan. Drevo miru ga je poklicalo v goste in poskrbelo zanj. (Tone Pavček) Po hudi bolezni nas je v 76. letu zapustil naš dragi mož, oče, ate in brat LEOPOLD UDOVČ z Dolenjih Ponikev 26 boleči izgubi našega dragega moža, očeta, ateja in brata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, Prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi ^°vak, pevcem in Komunali Trebnje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za obiske na domu, g. kaplanu Za lepo opravljen pogrebni obred in vaščanom, ki ste zanj molili. Hvala vsem, ki ste našega ateja pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 22. julija 2000 minevata dve leti neizmerne žalosti in bolečine, odkar si nas zapustila, naša draga MARIJA MILIČ roj. Bradač iz Meniške vasi Do neskončnosti boš živela v naših mislih in v naših srcih. Pogrešamo te, naša najdražja. Hvala #vsem, ki se je spominjate. Mož Tonko, mama Marija, hčerki Jadranka in Zdenka z družinama m muki m®sadodm TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 20. julija - Marjeta Petek, 21. julija - Danilo Sobota, 22. julija - Majda Nedelja, 23. julija - Branislav Ponedeljek, 24. julija - Kristina Torek, 25. julija - Jakob Sreda, 26. julija - Ana LUNINE MENE 24. julija ob 13.04 - zadnji krajec kino BREŽICE: 20.7., 23.7. in 24.7. (ob 19. uri) ter 21.7. in 22.7. (ob 19. in 21. uri) film Čarovnica iz Blaira. 20.7. (ob 21. uri) komedija Viskija v izobilju. 21.7. (Ob 21. uri) film Mož, ki ti požene mravljince v kosti. 22.7. (ob 21. uri) drama Zgodilo seje tukaj. 23.7. (ob 21. uri) okultni film Quatermass in luknja. 24.7. (ob 21. uri) socialna drama Kes. 25.7. (ob 21. uri) psihodrama Krvava nedelja. 26.7. (ob 21. uri) politična drama Konec Anglije. DOBREPOLJE: 23.7. (ob-žO.30) pustolovska zgodba Trije kralji. ČRNOMEU: 21.7. in 22.7. (ob 21. uri) pustolovska zgodba Trije kralji. 23.7. (ob 21. uri) grozljivka Brezglavi jezdec. KOČEVJE: 24.7. (ob 20. uri) pustolovska zgodba Trije kralji. KRŠKO: Od 21.7. do 23.7 (ob 20. uri) drama Nebeška vaba. METLIKA: 21.7. (ob 21. uri) grozljivka Brezglavi jezdec. 23.7. (ob 21. uri) pustolovska zgodba Trije kralji. NOVO MESTO: Od 20.7. do 26.7. (ob 19.30) drama Med življenjem in smtrjo. Od 20.7. do 26.7. (ob 21.30) drama Nemirna srca. RIBNICA: 22.7. (ob 22. uri) pustolovska zgodba Trije kralji. VELIKE LAŠČE: 15.7. (ob 20. uri) pustolovska zgodba Trije kralji. film',-' • Čarovnica izriaira, psihološki triler (The Blair Witch Project, ZDA, 1999, dolžina: dobra ura, režija: Daniel Myrick, Ed-uardo Sanchez) Čarovnica iz Blaira je večkraten fenomen. Najprej zaradi svoje specifične promocije, saj je film postal kulten, še preden je prišel na platna, po zaslugi mitologije, ki se je o njem skoraj leto dni šri-rila preko učinkovitega in praktično zastonjskega oglasnega virtualnega prostora, interneta. My-rick in Sanchez sta svoj filmček posnela, sproducirala in zmontirala že 1998-ega. Potem ko sta sama postorila praktično vse, v projekt pa vložita nič več kot svojih 30.000 dolarjev, sta Čarovnico pokazala na festivalu neodvisnega filma Sundance lani pozimi. K njima je pristopila manjša distribucijska hiša, jima uspešno ponudila okrogel milijon in takoj preko spleta sprožila eno najagre-sivnejših in inteligentnih reklamnih strategij zadnjega časa. Počasi, vendar vztrajno je začel nastajati mit, ki je pravzaprav zgodba samega JHma. Spletni obiskovalci so namreč zgodbo o treh študentih filmske režije, ki so se oktobra 1994 za vedno izgubili nekje v gozdovih Marylanda med snemanjem seminarskega dokumentarca o lokalni čarovnici, nato pa so oblasti leto dni kasneje našle material, ki so ga pogrešani posneli - vzeli za resnično. Tako jim je bila tudi predstavljena. Zakaj pa ne, so si rekli, saj ni nemogoče. Sčasoma, ko je kampanja dosegla že vrelišče, pa je postalo jasno tudi zadnjim naivcem, da gre za nateg. Toda seme radovednosti je takrat že obilno kalilo. Film je prišel na platna in posta! uspešnica. Takoj, brzostrelno. Čarovnica, posneta z navadno digitalko in 16-milimetr-sko profesionalno kamero, ki skupaj s postprodukcijskimi stroški ni segla dosti čez 300.000 dolarjev, je samo v Združenih državah prinesla v blagajno neverjetnih 150 milijonov. Količnik dobička je nepredstavljivo vrtoglav: investicija se je povrnila skoraj 500-krat-no/Adijo Titaniki in stomilijonski proračuni sijajnih zvezniških parad iz velike holivudske krmilnice. S podobnim, pa vendar še vedno daleč manjšim količnikom se lahko pohvalita samo še hipijada Denisa Hopperja Goli v sedlu iz konca 60-ih (količnik malo pod stot-ko) ter britansko-italijanska komedija Do nazga, ki je planet na-solzila pred dvema letoma (količnik malo čez stot ko). Poceni produkcija se pač splača. Če tak film propade, namreč tudi dolg ni ravno smrtonosno velik. Dobro uro dolgi film Je res podoben temu, kar na začetku napove filmska režiserka istoimenske seminarske naloge, dokumentarcu. Slika je neostra, zrnata, svetloba se prav tako zdi kot zgolj naravna, zvok je ali pa ga ni, terenske razmere pač, kamera se pogosto trese, kadriranje se zdi strašno spontano, skratka kot da bi vse skupaj res posneli družba dve fantov, tonca in ka-mermana ter njuna režiserka, jeseni pred šestimi leti tam nekje v gozdovih okoli zaspano provincialnega Burkittsvilla. Vključno z njihovim koncem. Avtorja Čarovnice sta zaradi finančne omejenosti lahko manipulirala le z resnico, s kol da resnično zgodbo, s kot da resnično najdenimi posnetki. Prav ta navidezen manko je postal njuna prednost in je odločilno pripomogel k nekako kar prvinskemu suspenzu, k shrljivi napetosti filma. Toda - njegovo res popolno doživetje je mogoče le, če lahko odklopimo racionalno in začnemo verjeti lažnivi filmski resnici. TOMAŽ BRATOŽ Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rastja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev: naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev: za tujino lelno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi j.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev): za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. D D V. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto,- 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski Ust, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/ 39 30 540. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. MALE OGLASE sprejemamo tudi na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. OSMRTNICE in ZAHVALE sprejemamo tudi po pošti in na faks številko 07/39 30 540 Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov: info@dol-list.si Male oglase objavljamo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si KMETIJSKI STROJI ČELNO KOSILNICO Deutz Fahr za traktor, odlično ohranjeno, širine 2.70 m, ugodno prodam. B (041)544-070. 1920 TRAKTORSKO PRIKOLICO Sip, 19 m1, aluminijaste stranice/prodam. B (041)620-542. 1954 TRAKTORSKI OBRAČALNIK Sip prodam. B (0609)640-103. 1990 MOTORNA VOZILA OPEL VECTRO 2.0 L letnik 1993, vsa oprema, prodam ali menjam, in scuter Italjet race. 50 ccm, letnik 1997, lepo ohranjen, prodam. B (041)628-851. 1049 GOLF CL, letnik 1994, 82.000 km, rdeč, prodam. B(068)635-170ali 67-266. 1955 RTVVINGO, letnik 1997, prvi lastnik, prodam. B (031)300-539. 1956 APN 4, letnik 1982, obnovljen, prodam. B (041)385-465. 1957 VW JETTA 1.6, 75 KM, letnik 1987, garaži-ran, prvi lastnijc, registriran do 6/01, prodam. "EP (068)33 42 464. 1968 JUGO 55, letnik 10/90, prvi lastnik, prodam. B (068)65-108. 1969 KEBOR, d.o.o. Novi trg, Novo mesto PREPIS VOZIL 068/33-26-888 041/546-159 R 5 FIVE, letnik 1995, 24.000 km, prodam za 640.000 SIT.® (07) 33 28 602. 1970 GOLF 1.3 B, letnik 1990, prodam. B (041) 647-017. 1976 R 4^rdeč, prvi lastnik, registriran do 1/01, prodam. B (041 >807-937. 1991 KOMBI TRAFIC, letnik 1990, lepo ohranjen, za 380.000 SIT in škodo pick up, letnik 1993, lepo ohranjeno, za 320.000 SIT prodam. B (068)73-225 ali (041 >678-036. 2000 CLIO 1.2, letnik 1996, prva registracija 1997, 30.000 km, prvi lastnik, prodam. "B (041 )86 19 19. 1977 R 5 FIVE, letnik 1994, 98.000 km. prodam. ® (031)804-281. 1982 GOLF IIJX B. letnik 1989, registriran do 12/ 00, 125.000 km, avtoradio, prodam. B (068)325-081 ali (041 >903-665. 1995 PASSAT CL karavan, letnik 1993, prvi lastnik, prodam. B (041)684-216. 1986 POHIŠTVO V NOVEM MESTU poceni prodam pohištvo za mladinsko sobo, spalnico ter termoakumulacijsko peč. B (068)325-347 ali (041)552-807. 1989 POSEST V1SOKOPR1TLIČNO hišo z dvema garažama, v Brežicah (Šentlenart), stanovanjske površine 160 m2, velikost parcele 1295 m2, prodam. B (0608)62-705 ali (0608)63-320. STAREJŠO HIŠO z vso dokumentacijo (lokacijsko, gradbeno dovoljenje, načrt) za gradnjo nadomestne poslovno-stanovanjske hiše, 3 km iz Novega mesta, prodam. B (041)213-051. 1997 ZAZD1LJIVO PARCELO, 1400 m2, v Trebnjem, prodam. B (031)519-627. 1999 Podjetje Gramat Gril, d.o.o., daje v najem v enoti Sela Dolenjske Toplice tri pisarne s predprostorom v izmeri 60 m2, družinsko stanovanje v izmeri 115 m2, dva samska stanovanja, vsak v izmeri 20 m2, ter poslovni prostor s sanitarijami, primeren za storitveno obrt ali gostinstvo s teraso, v izmeri 40 m2. Iščemo sodelavca za keramični salon, z možnostjo samostojnega prevžfema. Informacije na naslov: Gramat Gril, d.o.o. Rožna dolina 9, 1290 Grosuplje ali na telefon 061/763-363. PRODAM RAZNO UMETNI KAMEN za oblaganje fasad po najugodnejših cenah! Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah barv. CENA Z DOSTAVO IN POLAGANJEM od 3.000 SIT m2. Zidamo tudi fasade s silikatno opeko! KOŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice Tel.: 068/65-882, 65-557 GSM: 041/509-612 SUZUKI AVTO prodaja vozil mehanika kleparstvo ličarstvo Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto "S 068/24-791 * & N FITNESS - SOLARIJ - MASAŽA Vorančeva ulica 1 (Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827 GARSONJERO ali sobo najamem na relaciji Trebnje - Novo mesto od l. septembra dalje-B(01 )53 44 I55 ali (040)245-553. '974 V NOVEM MESTU, Šegova ul., prodamo trisobno stanovanje, 73 m2, drugo nadstropje, obnovljeno. B (041)622-531. 199* ŽENITNE PONUDBE 33-LETNA mamica, dobro situirana, žel' spoznati podjetnega in skrbnega moža. ® (090)42 17, od 17. do 22. ure. 1996 DIATONIČNO HARMONIKO be, es, as, des, tip Melodija Special, skoraj nerabljeno, prodam. B (068)30 41 363 ali (031)590-370. BELO VINO in cviček z dokumenti prodajamo. B (068)770-223. 1966 SUHE (8 let) smrekove plohe, debeline 8 in 5 cm, v skupni količini 6 m', in dober kubik plohov, 5 cm, prodam. Ugodno oddam tudi ostrešje (grušt) za hišo, 10 x 11 m, z latami in kritino. B (068)322-989. 1972 400-LITRSKO cisterno za vino, 3 pipe, staro 10 mesecev, izdelek Jaklič, prodam 11.000 SIT ceneje od nove. B (07)33 25 283. 1978 GUME za lado nivo, zimske, prodam. B (041)71 71 59. 1987 RDEČE VINO prodam po 90 SIT. B (068) 66-062. 1985 DRVA, metri, bukova, kalana, lahko tudi razžagana, prodam in dostavim na dom. B (041 >693-219 ali (041)205-440. 900 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. B (068)44-662 ali (041 >710-963. 1713 ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 210 04-0/ 202 888 VAS ZANIMA USODA? Potrebujete pogovor ali nasvet? Pokličite! (090)46-52,156 SIT/ min. 1729 PRIZNANI JASNOVIDEC vam pomaga rešiti vaše težave, napoved prihodnosti. TP (031 >557-314 ali (064)624-339. 1838 IŠČEM DOBRO DRUŽINO, ki bi lahko živela pri njej, ker sem sama. Plačam stanovanje. Naslov v uredništvu. 1952 DELNICE Vizije, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, Mercator center Novo mesto. Po želji gotovina takoj za vse PID-e.B (068)39 30 262. 1962 V IZOLI - Jagodje, oddam počitniško stanovanje. Lasten parkirni prostor in vrtna uta. B (066)643-563. 1963 ZELIŠČAR - moč narave - zeliščno zdravilo Angelin trajno pozdravi simptome ekcema, luskavice, aken ter odpravi gube. B (041 )886-345. 1975 SLUŽBO DOBI DEKLE dobi honorarno zaposlitev za delo v strežbi v bistroju AS na Otočcu. B 041/730-151. ■ NATAKARICO in KUHARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici. Možnost stalne zaposlitve. B 041/628-385. VOZNIKA za prevoz v mednarodnem transportu (Italija) zaposlim. Pogoj: nekaj voznih izkušenj z E- kategorijo. B (07)307 35 70 ali (0609)646-791. 1959 DEKLE za opravljanje pripravništva in nadaljnjo zaposlitev, za delo v strežbi v gostilni zaposlimo. B (041 >654-323. 1960 ZAPOSLITEV NUDIMO šoferju kiperja in strojnika TGM. B (07)30 72 030 ali (0609) 644-810. 1973 STANOVANJA ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu ali Trebnjem najamem. B (040)291-148, od 16. do 20. ure. 1958 V NOVEM MESTU, Nad mlini, oddam trisobno opremljeno stanovanje. B (041)682-506. ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu najamem. B (031)535-930. 1983 ŽIVALI MLADE NESN1CE, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo. Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, B (068) 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, ff (0608)67-587 in Dušan Sajevec, Vavta vas9 B (068 )84-111. I711 TELE S1MENTALCA, 100 do 250 kg. » nadaljnjo rejo prodam. B (07)30 770 44. BREJO KRAVO in telici sivko in simentalke prodam. B (041)392-515 ali (041)945-703. TELICO sivko, brejo 6 mesecev, prodam. ® (068)75-487. 1965 BELE višavske terierje z rodovnikom prodam-B (041)749-012. 1999 PUJSKE, težke 20 kg. prodam. B (041)519-323. 198° TELIČKA SIMENTALCA, starega 9 tednov, prodam. B (068)89-167. I984 2 POSAVSKA GONIČA, stara 3 mesece, in posavko, staro 15 mesecev, prodam. B (07)35 70 720 ali (041 )788 896. 1988 KOZE, stare eno do štiri leta in kozla prodam-B (0608 )75-567, pred sedmo zjutraj ali po 20-uri. 1992 KRAVO SIVKO, brejo 9 mesecev, z drugim teletom prodam. B(068)89 748. 1995 TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev, prodam-B (068)78-348. 1994 KRAVO SIVKO, staro 7 let, s 14 dni starim teletom prodam. B (06 8)89-710. 1981 0/cev n E 068/324-377 TABAKUM export import, d.o.o. Podbevškova ulica 5, NOVO MESTO želi zaposliti na prosto delovno mesto REFERENTKO za delo v knjigovodstvu-računovodstvu, za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Od kandidatk pričakujemo: - V. stopnjo ekonomske ali druge smeri, - aktivno znanje nemškega in pasivno angleškega jezika, - natančnost in zanesljivost pri delu, - poznavanje dela z računalnikom, vozniški izpit B- kategorije. Kandidatke naj prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naš naslov. Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti! DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 22. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator center od l do 19. ure: Samopostrežba Glavni trg od 1. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20, ure: market Saša, K Roku od 7, do 21. ure/trgovina Tina, Šegova ulica od 7,30 do 13, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7, do 19, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7, do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7, do 20, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6,30 do 17, ure: market Malka, Mestne njive od 6,30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ure: Market • Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7, do 17, ure: Market Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7, do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor, Vrhpolje V nedeljo, 23. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8, do 12. ure: Mercator center Cikava Od 8. do 11,ure: Samopostrežba Ločna, Market Drs-ka, Market Smrečnikova od 7. do 13. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8,30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija ■ Uršna sela: od 8, do 12, ure: Urška • Straža: od 8, do 11. ure: Samopostrežba Straža • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7,30 do 11, ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11.-ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Brežice: od 8. do 13, ure: Market 22 DOLENJSKI LIST St. 29(2656). 20. julija 2000 NOVO MESTO crepčevolnict Krvavec 104,5 e-mail: info@univox.si LERAN, d.o.o. s Trdinovega vrha /1 f na kanalu nr I Propagandne oglase lahko naročite na telefonsko številko 07/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 07/39 30 540! Prodajni center podov PCP PUREBER3 PARKETARSTVO Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega Poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. —t---------.----,—^ Naročilnica za DOLENJSKI LIST Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305 03.0 MHZ I televizija novo mesto Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. Tt 07/ 33 21 878 Vabljeni! DOLENJSKI LIST rs.znrorfzfe r V Mercator Centru Ljubljana Cesta Ljubljen - e brigade 33, Ljubljana V Mercator Centru Novo mesto Podbevškova 4, o mesto V Mercator Centru Murska Sobota Plese 1, Murska Sol : • A TigoAvto TRGOAVTO d.d., KOPER, Pristaniška 43/a Vodilna družba na področju avto stroke v Sloveniji išče za novo prodajalno v MERCATOR nakupovalnem centru v Brežicah, Tovarniška c. 10 1. POSLOVODJO in 2. VEČ PRODAJALCEV kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje in sicer: Pod tč.1: - dokončana poslovodska šola, srednja ekonomsko komercialna šola ali ustrezna višja . - dobro poznavanje blaga široke potrošnje - avto stroke in rezervnih delov in organizacije dela v prodajalni - 3 leta delovnih izkušenj pri podobnem delu in vozniški izpit B kategorije Pogoj je 3-mesečno poskusno delo. Pod tč. 2: - dokončana šola za prodajalce tehnične stroke - 2 leti delovnih izkušenj in vozniški izpit B kategorije Pogoj je 2-mesečno poskusno delo. Delavcem nudimo stimulativno plačo in napredovanje v uspešni družbi. Kandidati naj pismene prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo v roku 8 dni na naslov: Trgoavto, d.d., Koper, Pristaniška 43/a. Informacije po telefonu 05/663-62-82. Novo mesto Lebanova 24 http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net telefon: 07/33 79 940 07/33 79 941 faks: 07/33 22 282 mobitel: 0609/633 553 041/633 553 Prodamo: • HIŠE: v Brežicah, na Bučki, v Črnomlju, Dobindolu (Uršna sela), Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Krškem, Malem Vrhu pri Brežicah, Metliki, Mokronogu, Novem mestu, Orešju, Semiču, Sevnici, Straži, Šentjerneju, Škocjanu (in okolici), Šmarjeških Toplicah, Viru pri Domžalah, Žužemberku in drugod; • STANOVANJA: v Črnomlju, Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, Šmarjeških Toplicah in drugod; • VIKENDE: v Brežicah (okolica), na Bučki, v Dol. Kotu pri Dvoru, Gabrju, Karteljevem (Poljane), Metliki, Novem mestu (okolica), Podbočju (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Tolstem Vrhu in drugod; • GRADBENE PARCELE: v Črnomlju (Vojna vas, Tušev Dol), Dolenjskih Toplicah, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), Straži (okolica), Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah (okolica) in drugod; • POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah, Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod; • POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKTI V OBRATOVANJU: v Šentjerneju (Dol. Vrhpolje - gostilna in stanovanje), Novem mestu (bife in stanovanje); • KMETIJE: v Beli krajini, Jagodniku, Orešju, na Trebelnem. Oddamo: • poslovne prostore v Novem mestu. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. \ J DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje VINTERSPORT -------------------------------------------------- Pošta:______________________________________________________ Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino Plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 2000 Kraj: Datum: , Podpis: J REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA izdaja varna in likvidna naložba Zakladna menica je serijski, imenski, kratkoročni vrednostni papir, obrestovan po nominalni obrestni meri in izdan v apoenih po 10.000 SIT Pooblaščeni vpisniki: ABANKA d.d. Ljubljana, 01 471 82 00 • BANK AUSTRIA CREDITANSTALT d.d., Ljubljana, 01477 78 53 • BANKA VIPA d.d., 05 338 50 00 NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d., 02 229 22 90 SKB BANKA d.d., 01 471 51 88 • NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana, 01 476 52 06 • FACTOR BANKA d.d., 01 437 76 13 Oznaka menice Datum avkcije TZM27 * DZM02 25.07.2000 • 25.07.2000' TZM28 • SZM06 22.08.2000 • 22.08.2000 TZM29 • DZM03_________26.09.2000_______• 26.09.2000 TZM30 • SZM07_________________24.10.2000 • 24.10.2000 TZM31 « DZM04_________28.11.2000_______• 28.11.2000 TZM32 • SZM08_________________22.12.2000 * 22.12.2000 TZM - trimesečna zakladna menka • SZM - šestmesečna zakladna Datum Izplačila Število dni 26.10.2000 • 26.07.2001 91 * 364 30.11.2000 • 01.03.2001 28.12.2000 • 27.09.2001 25.01.2001 • 26.04.2001 01.03.2001 • 29.11.2001 29.03.2001 • 28.06.2001 • DZM - dvanajstmesečna zakladna menka B to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: 'me in priimek:________________________________________________________________________Upokojenec: da Naslov (kraj, ulica, hišna številka):__________________________________________________________________________ Za izplačilo obveznosti ob zapadlosti jamči Republika Slovenija Podrobne informacije pri vseh pooblaščenih vpisnikih in izdajatelju: Ministrstvo za finance • Zakladnica • Sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna • Beethovnova 11 • 1502 Ljubljana Telefon: +386 (1) 478 65 55, +386 (1) 478 63 34, +386 (1) 478 62 31 • Telefax: +386 (1) 425 70 66 E-mail: majda.vrhovec@mf-rs.si, tomaz.oplotnik@mf-rs.si, primoz.dolenc@mf-rs.si http://www.sigov.si/mf/slov/menice/prosp.html OGNJIŠČE PORTRET TECjA TEdl\IA Pctelinjada v 2000 Za Alexovo zdravljenje v Ameriki Enoletni Alex Zoran, ki ima cerebralno paralizo, ima možnost normalno živeti - Osnovno zdravljenj« s hiperbarično terapijo v Ameriki stane 3 milijone tolarjev - Apel vsem ljudem dobrega srca GORENJA VAS - V vasici pri Šmarjeških Toplicah odrašča mali Alex Zoran, s katerim se je usoda kruto poigrala že na samem začetku njegovega življenja. Annmarie Gorenc Zoran in Marjan Zoran sta svojega drugega sinka dobila 6. julija lani. Izpolnila se jima je srčna želja, Alex je bil zdrav. Deset dni pozneje pa je močno zbolel. S helikopterjem so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljano, kjer so ugotovili, da ima cerebralno paralizo. Iskrica upanja za Alexa seje prižgala v Ameriki, kjer se bo njegovo zdravljenje začelo 24. avgusta letos. Enoletni deček ima velike težave z gibanjem, po besedah fizioterapevtov na Pediatrični kliniki in novomeški Razvojni ambulanti, ki jih obišče trikrat tedensko, je fizično in duševno na ravni štiri- do petmesečnega otroka. Starša sta nedavno izvedela za raziskovalne hi-perbarične terapije, ki jih izvajajo le v tujini, največ izkušenj z njimi pa imajo v Združenih državah Amerike in Kanadi. Terapija z inhalacijo 100 odst. kisika v komori pospeši proces zdravljenja znotraj telesa. S povečevanjem in kontroliranjem atmosferskega pritiska lahko dodatni kisik doseže vsa poškodovana tkiva in nadaljuje postopek zdravljenja. Hiperbarična kisikova terapija je zdravljenje v fazi raziskovanja, zato je samoplačniško in stane kar tri milijone tolarjev. “Nočem, da bi bil moj Alex poskusni zajček. O zdravljenju sem se informirala v zdravniških krogih, internetu in različni strokovni literaturi. V veliko pomoč sta nam tudi moja starša, ki živita v Ameriki. Pozanimala sta se o primerih zdravljenja in se pogovorila z ljudmi, ki delijo podobno usodo. Upam, da bomo uspeli in ponudili možnost pomoči tudi ostalim slovenskim družinam,” je pripovedovala Alexova mamica. Klicu na pomoč so prisluhnili v Klubu za zdravljene alkoholike -Centru za pomoč ljudem v stiski, ki so se z Annmarie Gorenc Zoran spoznali preko njenega dela. Je učiteljica angleškega jezika na OŠ Šmarjeta, ki si dodatni denar, da bi pomagala svojemu sinku, služi s prevajanjem iz angleščine. Nesrečna usoda je ganila dr. Antuna Kva-siča in Marico Krapež, ki sta vzela vajeti v svoje roke in se lotila humanitarne akcije zbiranja denarja. “Odziv ljudi je boljši, kot sem pri- • Morda bo Alex prav z vašo pomočjo in pomočjo hiperbarične terapije hodil, tekal in govoril kot njegov starejši bratec. Svoje prispevke lahko nakažete na žiro račun Kluba zdravljenih alkoholikov Novo mesto: 52100-678-81781, s pripisom za Alexa. čakovala,” je s solzami v očeh povedala Annmarie. “Letalske karte do Tampe na Floridi nam je kupil Franc Gregorčič, direktor Plastfor-ma, novomeški Telekom pa nam bo pomagal s sto in tovarna zdravil Krka z dvesto tisočaki. Ob strani nam stojijo tudi novomeški prošt Jožef Lap, ravnatelj šmarješke šole in naši sorodniki, še posebej moževi starši, moji starši pa so vzeli še drugo hipoteko na hišo. Z možem Marjanom sva ganjena, da je še toliko dobrih ljudi.” Alex je kljub bolezni vesel otrok, njegov nasmeh pa je največja vzpodbuda staršem, da vztrajata tudi KONCERT INDUST BAGA IN RAZSTAVA METLIKA-Na metliških poletnih prireditvah “Pridi zvečer na grad” se bodo v soboto, 22. julija, ob 21. uri na grajskem dvorišču zopet predstavili domačini, in sicer skupina Indust bag. Poleg Gorana Jarnjeviča, Borisa Vinskega in Bojana Vraničarja se bodo kot gostje skupini pridružili Anton Grahek, Andrej Pečarič, Dario Korteze in morda še kdo. Uro pred koncertom pa bo v Ganglovem razstavišču otvoritev razstave diplomskih nalog diplomantov Fakultete za arhitekturo Petre Tomc in Igorja Črnuglja. Petra bo predstavila šolsko in javno kopališče v Metliki, Igor pa alternativne modele poselitve na podeželju. v najtežjih trenutkih. “Konec koncev,” pravi Annmarie, “pa ne gre le za Alexa, misliti moramo tudi na našega Marka, ki ima svojega brat' ca neizmerno rad.” , MOJCA ŽNIDARŠIČ DRUŽINA ZORAN - Težka življenjska preizkušnja je mlado družino še l povezala. MISS DOLENJSKE JE KATJA GAČNIK - Restavracija Tango na Otočcu j1 bila v soboto zvečer prizorišče letošnjega regionalnega izbora miss Dolenj ske za miss Slovenije, ki sta ga tudi tokrat priredila Club diskoteka Otočec in Krka - Hoteli Otočec. Pred strogimi pogledi sedemčlanske žirije se jev treh izhodih sprehodilo trinajst kandidatk, med katerimi je bila le slabe polovica Dolenjk. Največ simpatij pri občinstvu v dvorani in tudi pri žiriji je požela prikupna Novomeščanka, 18-letna gimnazijka Katja Gačnik, njene prva spremljevalka je postala simpatična Tina Zadravec, 19-letna Mariborčanka, druga pa graciozna Grosupeljčanka, 18-letna Mateja Rot. Mateja, Katja in Tina (na sliki z desne proti levi) se bodo sredi avgusta z izbrankami ostalih regionalnih tekmovanj na polfinalu pomerile za nastop na veliketa finalu za izbor miss Slovenije 2000, ki bo septembra v Cankarjevem dotriU v Ljubljani. (Foto: Marko Klinc) ^ešrivaf CRrcžicc^ooo 15.?-19.3.2000 Država partnerica Velika Britanija OSREDNJI KONCERTI Četrtek, 20.1 ob 20:30, Brežice, QUINK VOGAL ENSEMBLE Petek, 21.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, RED PRIEST Sobota, 22.7. ob 20:30, Mokrice, JOGLARESA Nedelja, 23.7. ob 20:30, Brežice, REJCHATRIO Torek, 25.7. ob 20:30, Sevnica, Petr WAGNER, Monika KNOBLOCHOVA Sreda, 26.7. ob 20:30, Brežice, FLORILEGIUM Četrtek, 27.7. ob 20:30, Brežice, LA SELVA MUSICALE Petek, 28.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, OSLO BAROQUESOLOISTS Sobota, 29.7. ob 18:30, Brežice, MUSIČA ANTIQUA AMBERGENSIS ŠTUDENTSKI FESTIVAL Torek, 1.8. ob 20:30, Bogenšperk, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Sreda, 2.8. ob 20:00, Rajhenburg, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Četrtek, 3.8. ob 21:00, Otočec, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Petek, 4.8. ob 20:00, Pišece, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Torek, 8.8. ob 20:30, Bogenšperk, LA DOLCEZZA Dl CRAC0V1A & P. Fiugajski Sreda, 9 8. ob 2l):00, Rajhenburg, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Četrtek, 10.8. ob 21:00, Otočec, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Petek, 11.8. ob 20:00, Pišece, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Sobota, 12.8. ob 20:00, Sevnica, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Torek, 15.8. ob 20:30, Bogenšperk, A CAT IN A HAT Sreda, 16.8. ob 20:00, Rajhenburg, A CAT IN A HAT Četrtek, 17.8. ob 21:00, Otočec, A CAT IN A HAT Petek, 18.8. ob 20:00, Pišece, A CAT IN A HAT Sobota, 19.8. ob 20:00, Sevnica, A CAT IN A HAT MEDNARODNI MOJSTRSKI TEČAJI Sobota, 22.7. ob 17:00, Brežice, Koncert študentov Iz razredov: B.Schlick (petje), H.M.Kneihs (kljunasta flavta), A.Kroper (flavta), Sh. Ad-El (čembalo) RAZSTAVE 15.-20.7, Brežice, KLEKLJANE MOJSTROVINE SLOVENIJE 16.-29.7, Rajhenburg, BRITANSKI KRONSKI DRAGULJI 16.-19.8, Rajhenburg, WILLIAM SHAKESPEARE TEDEN BRITANSKEGA FILMA - Kino Brežice, ob 21:00 Četrtek, 20.7, Whisky Galore! - Tight Little Island (A.Mackendrlck, 1948) Petek, 21.7, The Tingler (W.Castle, 1959) Sobota, 22.7, It happened herc (K.Brownlow, A.Mollo, 1961) Nedelja, 23.7, Quatermass and the Pit (R.W.Baker, 1967) Ponedeljek, 24.7, Kes(K.Loach, 1969) Torek, 25.7, Sunday, Bloody Sunday (J.Schlesinger, 1971) i Sreda, 26.7, The Last of England (D.Jarntan, 1987) Zavod Ars Flamovš, Slovenska 1, 1000 Ljubljana Telefon: 07 499 10 50, 10:00-12:00 in 15:00-17:00 e-pošla: info@k-ramovs.si Ce v teh dneh dež prežene gpnce in obratno, vsakdanje težave, večje ali manjše, očitno ostanejo. O nekaterih so nas obvestili tisti, ki so klicali dežurnega novinarja. Kot boste tudi prebrali, so nekatere skrbi odveč. Nekaterih problemov se ne da odpraviti zlahka, zlasti tistih ne, ki imajo v ozadju tak ali drugačen predpis. Marija Lenarčič iz Novega mesta je povedala, da je plačala naročnino za Dolenjski list za celo leto, vendar je, kot je rekla, dobila v teh dneh po pošti položnico. Mariji in vsem drugim, ki so v teh dneh dobili podobno pošto, sporočamo, da je naročniška služba prejela njihovo vplačilo. Na položnici, kije prispela zdaj, je znesek računa 0 (nič) tolarjev, se pravi, da ni treba plačati ničesar. Položnice je potrebno pošiljati naročnikom zaradi predpisov o obračunavanju davka. Nič skrbi torej! Marjana iz Novega mesta je prepričana, da je Rock Otočec vprašljiva prireditev. “Za moje pojme je bil to svinjak, ne zabava. To je razuzdanost. Mladina podivja, ni (-------------------------- N Halo, tukaj DOLENJSKI UST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dati kakšen nasvet in po možnosti poiskati odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. \___________________________ V ZBIL PEŠKO SENOVO - R. S. iz okolice Krškega je z avtomobilom brez registrskih tablic vozil po regionalni cesti na Senovem. Zaradi neprimerne hitrosti gaje zaneslo pa levo stran cestišča, kjer je trčil v betonsko ograjo in nato še v 18-letno S. P. Zaradi hudih telesnih poškodb so po-nesrečenko odpeljali v novomeško bolnišnico. Povzročitelj nesreče je bil brez ustreznega vozniškega dovoljenja, vozil pa je tudi pod vplivom alkohola. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo. Doplačilo nepotrebno - “Rock Otočec - zabava, kjer ni meja” - Vsak mesec natančno kubik vode - Zamudil rok za zamenjavo vozniškega dovoljenja - Turkovi se zahvaljujejo za pomoč SEMIŠKA OHCET PO STARIH OBIČAJIH SEMIČ-V soboto, 22. julija, bo v Semiču največja prireditev v občini, imenovana Semiška ohcet. Na njej se bodo po starih semiških običajih poročili Maja Štravs iz Semiča in Boštjan Renko iz Klošt-ra pri Gradcu, Viktorija Novak in Martin Može iz Novega mesta ter Nevenka Prašnički in Gorazd Ku-ster s Sela pri Vodicah. Tokrat bo ohcet, ki se bo pričela na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu ob 15.30 s pozdravnim govorom župana Janka Bukovca, združena s srečanjem belokranjskih izseljencev z vsega sveta. Po proš-njačenju, prevozu bale in šranganju bosta civilna in cerkvena poroka, potem pa se bo ohcet vse do jutranjih ur nadaljevala na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu. Poleg domače folklorne skupine bodo v programu sodelovali še folklorni skupini Triglav iz Kanade in Društva upokojencev iz Kamnika. Obiskovalci pa si bodo v gasilskem domu lahko ogledali tudi razstavo izdelkov članov Društva upokojencev Semič in kulinarično razstavo Društva kmečkih žensk Semič, na kateri so posebno pozornost namenili tradicionalnim belokranjskim kmečkim ohcetnim jedem. UKRADEL DENAR ČRNOMELJ - Neznanec je 10. julija zvečer skozi stranka vrata vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Črnomlja. Iz predala omare v spalnici je ukradel denar in tako lastnika S. L. oškodoval za 450 tisočakov. Dolenjca! Halo, tukaj je bralec nikogar, ki bi jo ustavil. Če se tako obnaša na takih prireditvah, se bo verjetno tudi sicer v življenju. Razmišljanje, kot ga kaže tak koncert, se ne konča, ampak z mladim človekom raste in se tako v življenju nadaljuje. Za obnašanje veljajo meje, za starejše in tudi za mlade bi morale!” Bralka iz Novega mesta je potožila nad nerazumljivo nizko porabo pitne vode pri sosedi v bloku na Ragovski. Sprašuje se, kako je mogoče, da omenjena stanovalka, ki je stalno doma, vsak mesec porabi natančno, nikoli več in nikoli manj kot kubik vode, kar znaša zdaj 227 tolarjev na mesec. Taka poraba buri duhove pri sosedih omenjene stanovalke že nekaj časa. Ne ukrepa nihče, niti predsednik hišnega sveta. Anton Janderlič iz Podzemlja je bil nemški državljan. Ob prihodu v Slovenijo je želel zamenjati nemško vozniško dovoljenje za slovensko, vendar žal tega ni mogel storiti, kot je sporočil dežurnemu novinarju. - V upravni enoti v Metliki so glede tega pojasnili, da je Janderlič, tako kot nekaj ljudi v Sloveniji, zamudil zakonski rok za zamenjavo vozniškega dovoljenja in da mu zato zdaj ne morejo izdati takega dokumenta. Turkovi iz Cerovca pri Novem mestu se zahvaljujejo novomeškim gasilcem, gasilcem iz Smolenje vasi in Brusnic za hitro posredovanje pri gašenju požara na gospodarskem poslopju in sovaščanom za vso pomoč. M. L. /7 1 EL IN/ NA KONJSKIH DIRKAH - Takole se je petelinček Srečko Šent-jernejčana Dejana Pavlina iz lastnikovih rok zapodil proti kokoši, ki ga je čakala na koncu zamrežene tekmovalne steze v finalu Peteliniade 2000, ki jo je društvo Gallus Bartholomaeus pripravilo v sklopu velike konjeniške prireditve na šentjernejskem hipodromu. Čeprav šenljernejski petelinorejci trdijo, daje petelin šentjernejske sorte Gallus Barholomaeus najboljši, najlepši, najhitrejši in najlepše poje, se je tokrat izkazalo, da so najhitrejši križanci. Tako kot Srečko, ki je na koncu osvojil drugo mesto, kot zmagovalec Jure, petelinček Srečka Sterka iz Dolenje vasi, sta križanca, najbolje uvrščeni Gallus Bartholomaeus pa je bil Francelj, last Staneta Bregarja iz Šentjerneja. (Foto: L V.) Alojz Saje “Le malo jih je, ki bi bili pripravljeni žrtvovati sebe, svoj prosti čas pa tudi svoja sredstva za to, da bi širša okolica lahko kolikor toliko nemoteno in brez večjih nevšečnosti in pretresov uporabljala osnovno naravno dobrino -vodo!"so v občini Škocjan zapisali v utemeljitvi za občinsko nagrado, ki jo je ob nedavnem občinskem prazniku prejel Alojz Saje. Preko 15 let je član Vodovodnega odbora Bučka, leta mu je tudi predsedoval, sedaj pa skrbi za vzdrževanje okoli 30 kilometrov dolgega vodovodnega omrežja in zagotavlja, da ima okrog 600prebivalcev v dvesto gospodinjstvih, vezanih na cevovod Bučka, pitno vodo. Alojz oz. Slavko, kot mu pravijo, se gre v gumijastih škornjih dan za dnem odpravi na črpališče, opravi obvezno dezinfekcijo vode, pregleda celoten sistem, se loti popravil na cevovodih ter venomer išče možnosti za izboljšanje vodovoda in priključitev novih porabnikov. Njegova brezskrbna otroška leta v tedanjih Hrastuljah, današnji Stari Bučki, je kmalu prekinila vojna vihra. ".Hudo je bilo," pravi Alojz in nadaljuje zgodbo o težki in hudi zimi leta 1943. Štel je dobrih devet let, njegov mlajši brat pa štiri, ko sta ostala sama brez hrane in kurjave. Oče je bi! pri partizanih, mama pa je odšla v novome- ško bolnišnico in se vrnila šele na pomlad. V mlinu si je sprosil nekaj moke, k sreči pa je mati jeseni posušila tudi nekaj sadja, tako da je z veliko napora poskrbel, da sta z bratom preživela. Bržkone so težke razmere njegovega otroštva botrovale, da je odrasel v delovnega, poštenega in razumnega mladega moža, različna delovna mesta pa, da se je razvil v vsestranskega človeka. V Zagorju seje izšolal za rudarja, vendar ga je želja po novih izzivih gnala dalje - v Ljubljano, kjer se je zaposli! na železnici, nato pri policiji v Ljubljani in Trbovljah, kasneje je kot voznik tovornjaka v podjetju Ljubljana Transport po dolgem in počez prečesal nekdanjo Jugoslavijo, domačinom pa se je vtisnil v spomin kot voznik avtobusa, ki je 16 let vsako jutro voziI ljudi na delo v Novo mesto. Klicu rodnega kraja in mehkobi dolenjskih gričev se je odzval konec 80-ih let. Poteg domače hiše, ki še danes ljubka in majhna stoji v senci dreves, je začel graditi novo hišo za svojo veliko družino, ženo in štiri otroke, a mu je žal usoda namenila, da v njej, sicer nedokončani, živi sam. Je “prava gospodinja ", saj sam kuha, pere, lika, loti se celo peke kruha in različnih zavitkov, ima nekaj prašičev, obdelana pa je tudi vsaka ped zemlje okoli hiše. Beseda “pomagati"mu ni tuja, za vsakogar najde lepo besedo. Ja, bo že držalo, da upokojenci nimajo prostega časa. Če ne skrbi za vodo in vodovodni sitem, je lahko kje na poti ali okoli hiše, razdaja se tudi članom zelene bratovščine z Bučke, ki so se mu ob 30-letnici požrtvovalnega dela zahvalili s plaketo, kot prizadevnemu članu pa mu je priznanja podelilo tudi PGD Škocjan. Pestro, s številnimi preizkušnjami pretkano življenje je Alojza naredilo, da je človek za človeka, za celo vas. MOJCA ŽNIDARŠIČ