Naročnik oglasa: Jomesa, d. o. o. Naročnik oglasa: Glasbena šola "Risto Savin" Žalec Leto XV številka 4 cena 1,46 EUR Celje - skladišče Per III 266/2013 5000030748,4 &rszx oa moto center ^ProMotOr Drešinja vas 18 Petrovče, tel.:03/ 5707-151 J COBISS o Ct / DUCATI Servisni in potrošni material 24. april 2013 z vsebine Banka, ki pomaga s hrano......................................str. 9 Marta Razboršek: "Da bom novinarka, sem vedela v 6. razredu".str. 24 9 771580 096004 K CAFFE galerija still caffe na Slandrovem trgu v Žalcu POLETNI VEČERI V MAJU 200 novih dreves ob dnevu Zemlje Ob dnevu Zemlje vsako leto posojajo drevesa povsod po dolini; posnetek je iz Griž Celjska OE Zavoda za gozdove Republike Slovenije je v petek pod vodstvom Petra Terglava in s pomočjo učencev OŠ Griže ter lastnikov zemljišč na območju gozdne učne poti Hrastje v Grižah zasadila približno dvesto sadik mešane sestave (građen, gozdni javor in češnjo). Tako so prispevali k obnovi in obogatitvi gozda, obenem pa obeležili dan Zemlje, kot bodo v naslednjih dneh tudi drugod po dolini. T. T. Zagoreli bodo kresovi Konec aprila in začetek maja sta med najprijetnejšimi v letu, saj prinašata dva državna praznika, na večer pred 1. majem pa bodo po dolini zagoreli tudi prvomajski kresovi. Učenci bodo imeli enotedenske počitnice. Ob dnevu upora proti okupatorju bo osrednja proslava v dolini ta petek (26. 4.) ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. V Taboru oziroma na mestu Cankarjeve tehnike bo v soboto dopoldne tradicionalno tovariško srečanje. Občina Tabor v teh dneh praznuje tudi občinski praznik in najbolj množična prireditev - 21. Šentjurski sejem bo letos zadnjo nedeljo v aprilu. Prihodnji torek, 30. aprila, bodo zagoreli prvomajski kresovi, v zgodnjem prvomajskem jutru pa bodo savinjske godbe poskrbele za prvomajske budnice. Tradicionalni prvomajski shod v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije - območne organizacije Savinjska in PGD Grajska vas bo v sredo, 1. maja, pri Šmiglovi zidanici (pričetek ob 11. uri). Na Gori Oljki bo prav tako tradicionalno srečanje planincev in romarjev, ki se bo pričelo ob 8. uri. Prvomajsko srečanje na Brnici pripravlja PD Liboje, tradicionalni prvomajski pohod na Čemše- niško planino in Zajčevo kočo pa PD Tabor. Priložnosti za pohode, srečanja in tudi povsem zasebna druženja s sorodniki, prijatelji in sosedi bo v prihodnjih dneh veliko, po dolgi zimi pa bodo zagotovo še prijetnejša. K. R. Enega prvih mlajev v dolini so minuli petek postavili na Zaloški Gorici, postavljanje pa je bilo tudi povod za prijetno druženje vaščanov Zaloške Gorice Z GLASBENA SOLA “RISTO SAVIN” ŽALEC VABI K VPISU! Sprejemni preizkusi za vpis novih učencev bodo potekali v torek, 30. maja 2013 od 15.30 do 17.30 ure v prostorih glasbene šole v Žalcu. mag. Gorazd Kozmus ravnatelj Lepa nevesta, lepe fotografije... »Kamor grem, povsod kritizirajo medije,« je zadnjič potamald novinarska kolegica in tako dodala, da seji počasi začenja svitati, zakaj je tako. Od medijev naj bi ljudje pričakovali, da bodo rešili probleme, ki jih ne rešuje nihče drug. In v tem stavku je ogromno resnice. Zmešnjava tega čudnega časa, za katerega že vseskozi ugotavljamo, daje povzročil krizo na vseh področjih, ne le gospodarsko, je prinesla tudi zanimivo stanje duha pri navadnih ljudeh in glede na situacijo v formalnih in javnih institucijah ter državi jim tega absolutno ne moremo zameriti. Občutek nemoči, da lahko vplivajo na to, da se kaj, kje, na katerem koli relevantnem področju lahko izboljša, je zastrašujoč. Redkokatera javna institucija v državi deluje, kot bi morala. Ne deluje pravna država, ne deluje finančni sistem, ne deluje socialna država, posledično ne deluje gospodarstvo... Če bi delovalo, potem denimo ne bi bilo treba javno objavljati davčnih dolžnikov, ker bi jih država brez tega sama obvladala. Se zavedate, kaj takšna objava pomeni v javnosti? Je izraz nemoči države in, če hočete, priznanje, da ne počne tistega, za kar je tam postavljena in za kar jo državljani v končni fazi tudi plačujemo? Z javno objavo se težišče problema prenese na javnost, kjer so v prvi bojni vrsti mediji. Mediji pa so dežurni krivec za vse, česar drugi niso naredili. Ker so potem tako objavo malo raziskali, dobili kakšno dodatno informacijo, ker so pač delali v skladu s svojim poslanstvom, v interesu javnosti. In tu se začne problem. Ko mediji nastavijo ogledalo državi, tistim, ki jim ga nastavijo, ni všeč, kar vidijo. Hudiča, kakšno ogledalo pa imamo, si rečejo! In potem to rešujejo na različne načine, eni ga »glan-cajo«, da bi zbistrili podobo, drugi ga popljuvajo, da bi jo še malo zameglili, tretji ga kar razbijejo, ker je to lažje, kot da bi popravili tisto, kar odseva v ogledalu... Tako je to... Na kaj večkotna to, da bipopravili pričesko in make-up na sebi, pa ne pomislijo. Ne govorim o tem, da so mediji popolni. Tako kot vse drugo v današnji družbeni realnosti so se znašli na razpotju, tudi zaradi manipulacij, največkrat zavestnih, ki jih politika, institucije, posamezniki, kdorkoli že, ki ima kakšen interes, izvaja nad njimi. Popolnoma pa sem prepričana, da so mediji vedno odsev družbe. In še nekaj drži: če javnosti ne ustreza, kaj, kdaj, kako in če sploh je napisano, to še ne pomeni, da je kaj narobe z mediji. Všečnost vsega zapisanega je hudo nevarna zadeva, še bolj pa je nevarno, da bi to postal kriterij za ocenjevanje medijev. In kje v tej zgodbi je naš Utrip Savinjske doline? Bralci ste nam skozi anketo že sporočili, da ga radi prebirate, veseli smo tudi vseh kritičnih pripomb, kijih tu pa tam dobimo, in o vsaki z vso resnostjo razmislimo. Zdaj pa po svoje razumemo tudi tiste, ki pričakujejo, da bomo pokrili dogodke, za katere nismo vedeli, ali da bomo rešili tisto, za kar nismo. Iz tega namreč sklepamo, da smo kot edini tiskani in nasploh medij, ki pokriva to dolino, zaželeni. Ne razumemo pa nečesa, namreč na načelni ravni sicer večina podpira našo neodvisnost in svobodo, v praksi pa včasih to hitro pozabi. 3. maja bo minilo deset let, odkar je ta dan generalna skupščina Združenih narodov razglasila za svetovni dan svobode medijev. Naj bo to tudi priložnost, da spomnimo na spoštovanje svobode medijev, neodvisnost ter v tem smislu pomembno vlogo pri razvoju demokracije. Morda se po dnevu upora proti okupatorju ter 1. in 2. maju, ko slavimo praznik dela, spomnimo, da je tudi novinarstvo delo in stroka, ki ima svoj prav. Sicer pa dogodki in stvari, o katerih pišemo, so kot nevesta. Če je lepa in zadovoljna, potem na naših fotografijah ne more biti drugačna. Pa prijetne praznične dni in navdihujoč maj. Lucija Kolar Sedežne garniture, jedilnice, kuhinje... www.zakelj.si •Tovarniška 8, Prebold • www.jomesa.si HORMANN garažna in industrijska vrata matjaž Garažna vrata leta Odlična kakovost po neverjetni ceni Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm. Ustvarjomo pozdrave Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.si Spoštovani občani Občine Žalec, v letošnjem letu na Občini Žalec intenzivno izvajamo aktivnosti za pripravo strategije razvoja naše občine do leta 2020. Vaša mnenja, pobude in želje si želimo vključiti v strategijo, žal pa se nè moremo osebno pogovoriti z vsakim posameznikom. Zato vas prisrčno vabimo, da izpolnite spletno anketo oziroma odgovorite anketarju, v kolikor vas bo poklical. Z vašim sodelovanjem nam boste pomagali oblikovati strategijo po meri občanov. Prisrčna hvala za vaše sodelovanje! Janko Kos, župan Občine Žalec Povezava na anketo: https://www.lka.si/a/26232 Naročnik oglasa: Občina Žalec . STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec Letos nekaj manj denarja kot lani Programski svet z novim vodstvom Župan Janko Kos in Edvard Kugler ob podpisu pogodbe Občina Žalec, Gasilska zveza Žalec in 15 prostovoljnih gasilskih društev v žalski občini je v Gotovljah podpisalo pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za letošnje leto. Ob podpisu pogodbe so se zbrali vsi, ki so v žalski občini odgovorni za učinkovito izvajanje gasilske službe, poleg predsednikov in poveljnikov društev ter Gasilske zveze Žalec tudi predstavniki občine, civilne zaščite in požarnega sklada. Zavedajo se, da so pogoj za učinkovito gasilsko službo dobro usposobljeni in opremljeni gasilci, ki so se vedno pripravljeni odzvati klicu na pomoč. Župan Janko Kos in poveljnik občinskega poveljstva Primož Vasle sta se vsem zahvalila za pomoč v preteklem letu, župan pa je poudaril, da je Občina Žalec v lanskem občinskem proračunu kljub kriznim časom za gasilstvo namenila 262 tisoč evrov, letos nekaj manj. Ta sredstva so namenjena za delovanje društev, nakup opreme, obnovo gasilskih domov, pripravo različnih prireditev ob društvenih jubilejih ter za sofinanciranje in delovanje GZ Žalec. Zahvalila sta se tudi Marjeti Kočevar, dolgoletni strokovni delavki za zaščito in reševanje na občini, ki odhaja zdaj na drugo delovno mesto. Gasilcem in občini pa sta se ob podpisu pogodbe za dobro sodelovanje in delo zahvalila predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler in poveljnik David Krk. T. Tavčar Skupščina Zveze DU Občine Žalec Ivan Glušič med nagovorom po izvolitvi za novega predsednika ZDU Občine Žalec V dvorani Društva upokojencev Griže-Zabukovica je prejšnji četrtek potekala skupščina Zveze DU Občine Žalec, ki so se je poleg delegatov udeležili tudi nekateri gostje. Med njimi*tudi predsednik Pokrajinske zveze DU Celje Emil Hedžet in župan Občine Žalec Janko Kos. Že lani so se na zvezi ukvarjali z vprašanjem organiziranosti in delovanjem zveze v prihodnje. Letos je to vprašanje znova postalo aktualno, saj se je glavno vodstvo s predsednikom Jožetom Glinškom odločilo za odstop. Kot so pojasnili, so se za to odločili iz osebnih pa tudi finančnih razlogov, saj je bilo težko pridobiti sredstva za delovanje zveze. V okviru starega vodstva in komisije za kadrovske zadeve so na osnovi odstopnih izjav izoblikovali predlog, da bi namesto štiriletnega mandata uvedli krožni enoletni mandat in bi bil predsednik zveze vsako leto nekdo drug. Po dogovoru naj bi bil to predsednik enega od krajevnih društev upokojencev. V skladu s tem dogovorom se je bil prvi pripravljen spoprijeti s to nalogo predsednik DU Petrovče Ivan Glušič. Zaradi različnih mnenj in pomislekov glede takšne organiziranosti zveze si je med skupščino premislil, a po nagovoru obeh gostov in nekaterih mnenj so izvolili novo vodstvo in Zvezo DU Občine Žalec bo vsaj eno leto vodil Ivan Glušič, pri tem pa mu bodo pomagali tudi novoizvoljeni podpredsednik Martin Sedovnik in ostali člani zveze, ki so bili izvoljeni na lanskoletni skupščini. Tokratno skupščino so v uvodu popestrile ljudske pevke s Ponikve, v nadaljevanju pa so prisluhnili poročilom. Predsednik Jože Glinšek je v svojem poročilu predstavil lansko finančno situacijo, ko so imeli velike likvidnostne težave. Od dobrih 5.000 evrov sredstev so večino porabili za organizacijo in izvedbo raznih športnih tekmovanj, del pa za pripravo skupščine, potne stroške in nagrade. Zaradi pomanjkanja de- narja so morali udeleženci sami pokriti stroške udeležbe vsakoletnega srečanja upokojencev Občine Žalec, kar je vplivalo tudi na skromnejšo udeležbo. Podobno se je zgodilo tudi na tekmovanju ob praznovanju občinskega praznika, saj so si morali udeleženci malico plačati sami, v preteklosti pa jim je to plačala občina. ZKŠT Žalec pa je prispeval medalje. Zaradi pomanjkanja denarja je odpadlo tudi vsakoletno prednovoletno srečanje. Ne glede na finančno situacijo pa je zveza opravila vse zastavljene naloge. Organizirali so številna športna tekmovanja, razne prostovoljne akcije in druge dejavnosti v posameznih krajih. Tudi letos so se med seboj pomerili v sedmih disciplinah, in sicer v šahu, ribolovu, balinanju, pikadu, metanju obročev, kegljanju s kroglo na vrvici in streljanju z zračno puško. Vseh tekmovanj se je udeležilo 485 tekmovalk in tekmovalcev. Največ točk je pri ženskah osvojila ekipa športnic DU Ponikva, ki je prejela tudi prehodni pokal, na drugo mesto so se z osvojenimi 56 točkami uvrstile tekmovalke DU Žalec, na tretje pa članice DU Šempeter. Med moškimi so skupno zmago in prehodni pokal s 54 točkami osvojili člani DU Šempeter, na drugo mesto so se z 52 točkami uvrstili športniki DU Liboje-Kasaze, na tretje, z enakim število točk, pa člani DU Ponikva. Ob koncu so podelili tudi priznanja oziroma plakete Zveze DU Občine Žalec. Na podlagi predlogov posameznih društev in sklepov Komisije za priznanja ZDUOŽ so jih prejeli: Karli Kolar (DU Zabu-kovica-Griže), Ciril Jelen (DU Šempeter), Marta Vengust (DU Velika Pirešica-Galicija), Minka Marija Virt (ZDUO Žalec) in Martin Zagoričnik (DU Ponikva). D. Naraglav NOVA KAVARNA, SLAŠČIČARNA in TRGOVINA ŠLANDROV TRG 1, ŽALEC, 03 / 710-310-6 www.cokoladniatelje.si Programski svet Utripa Savinjske doline se je v torek, 16. aprila na 5. seji seznanil s poročilom odgovorne urednice o uresničevanju programske zasnove časopisa v letu 2012, zaradi spremembe članstva v svetu pa tudi izvolil novega predsednika in podpredsednico. Poslovnik o delu Programskega sveta (PS) Utripa Savinjske doline določa, da je mandat nekaterih članov PS vezan na funkcije. Ker so bili v strokovne svete ZKŠT Žalec imenovani novi člani in predsedniki, so predsedniki postali tudi novi člani v Programskem svetu Utripa. To so: Dejan Tamše (predsednik strokovnega sveta za kulturo), Anita Seles (predsednica strokovnega sveta za šport, ki je bila že prej članica PS za področje športa) in Zlatka Masnec (predsednica strokovnega sveta za turizem). Ostali člani PS, ki jim mandat ni potekel, pa so: Tanja Razboršek Rehar (predstavnica Občine Žalec), Alenka Kočevar (predstavnica ostalih občin), Danilo Basle (predstavnik gospodarstva), Žan Skok (predstavnik mladine), Roman Virant (predstavnik političnih strank), Ivi Krašovc (predstavnik kmetijstva), Marko Verdev (predstavnik področja sociale) in Ksenija Rozman (predstavnica uredništva). Ker je prenehal mandat članici in predsednici Programskega sveta Utripa Danici Jezovšek Korent (bila je predstavnica za področje turizma), so soglasno za novega predsednika izvolili Danila Basleta, nova podpredsednica pa je postala Zlatka Masnec. Programski svet v novi sestavi se je zahvalil prejšnji predsednici Danici Jezovšek Korent za prizadevno delo pri vodenju programskega sveta, prav tako pa tudi za dobro sodelovanje prejšnji članici Bredi Šip, kije bila predstavnica kulture. Seje programskega sveta so se tako kot vedno udeležili tudi direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek, odgovorna urednica Utripa SD Lucija Kolar in tajnica uredništva Karmen Vodovnik. Odgovorna urednica enkrat na leto Programskemu svetu Utripa in Svetu zavoda ZKŠT Žalec poroča o uresničevanju programske zasnove časopisa, o uredniškem oblikovanju in pripravi posameznih številk časopisa ter organizaciji dela uredništva. Izdajatelj Utripa Savinjske doline je namreč ZKŠT, njegovo izdajateljsko vlogo pa tako kot osnovo za delovanje Utripa kot javnega medija opredeljuje zakon o medijih. K. R. V celotnem letu 2012 (izide 11 številk) je bilo izdanih skupaj 149.420 izvodov časopisa Utrip Savinjske doline, od tega decembra 7.401 za Občino Žalec (54,5 %), 2.000 za Občino Polzela (14,7 %), 1.777 za Občino Prebold (13,1 %), 1.673 za Občino Braslovče (12,3 %), 506 za Občino Tabor (3,7 %), skupaj 46 izvodov odkupijo v trgovini Brglez Vransko in občinski svetnik Aleksander Reberšek za so-krajane v Čepljah, 220 pa je ostalih naročnikov. Gospodinjstva v občinah Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče in Tabor prejemajo Utrip brezplačno. Jutri seja občinskega sveta Jutri se bodo žalski občinski svetniki sestali na svoji 19. redni seji in med drugim obravnavali zaključni račun proračuna Občine Žalec za leto 2012, Letno poročilo JKP Žalec, Poslovno poročilo Razvojne agencije Savinja Žalec, letna poročila ČIPS in Sklada dela ter Medobčinske inšpekcije in redarstva za leto 2012, finančne načrte javnih zavodov s področja negospodarstva za leto 2012 (JZ dr. Jožeta Potrate Žalec, JZ Žalske lekarno in UPI -ljudske univerze Žalec) in Poslovni načrt družbe Zeleno zlato za leto 2013. Obravnavali bodo tudi predlog imenovanja predstavnikov ustanovitelja v svete javnih zavodov, predlog Pra- vilnika o oddajanju poslovnih prostorov ter o določanju najemnin za poslovne prostore v lasti Občine Žalec, predlog pogodbe o ureditvi lastništva, upravljanju, obnavljanju in vzdrževanju dela gospodarske javne infrastrukture v skupni rabi občin Prebold, Polzela in Žalec, predlog Odloka o priznanjih Občine Žalec, predlog Pravilnika o kriterijih oprostitve in olajšave pri odmeri in plačilu komunalnega prispevka in predlog Odloka o podelitvi koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje. L. K. V Šempetru 74 krvodajalcev Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v prostorih OŠ Šempeter pripravila letošnjo četrto od desetih krvodajalskih akcij. Izvedli so jo za transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje, kri pa je darovalo 74 krvodajalcev, kar je sedemnajst več kot lani. Organizatorji so bili z akcijo zadovoljni, z veseljem pa ugotavljajo, da se njihovih akcij udeležuje vedno več mladih. Naslednja, peta bo 13. junija v prostorih Gasilskega doma Prebold, kri pa boste lahko darovali od 8. do 11. ure. T. T. OBČINA ŽALEC april 2013 3 Domača semena najboljša za ljudi in okolje Na okrogli mizi o samooskrbi in skrbi za okolje: Irena Roter (skrajno levo), Jože Kruleč, Ivana Leskovar, Tatjana Žgank Meža, Nataša Ferant in Janko Kos Trto Jakobino je blagoslovil župnik Janko Cigale, na levi župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik KS Galicija Jože Kruleč, vinska kraljica Suzana Čakš in predsednik Društva Savinjskih vinogradnikov in vinarjev Silvo Marič S štafeto semen sta lani začela Eko civilna iniciativa in Društvo La Vita, ki imata sedež v KS Galicija oziroma v nekdanji šoli v Veliki Pire-šici, kjer pripravljajo rezne predstavitve in delavnice ter kritično obravnavajo številne teme. Štafeti semen se pridružuje vedno več društev in posameznikov, s čimer so zelo zadovoljni, je povedala ena od glavnih pobudnic tovrstne štafete Irena Roter: »Želimo si povezati ljudi na tak način, da bomo živeli danes in tukaj bolje ter da naredimo prave temelje za prihodnost. Povezujemo tiste, ki si upajo razmišljati drugače. Ponosni smo na vse, ki so si upali iz okvirja enostranskih informacij, s katerimi smo vsi bombardirani, na vse, ki razmišljajo malo drugače: kaj lahko naredimo tukaj in zdaj, kaj lahko storim jaz. Vsak doda košček v mozaik in skupaj lahko naredimo veliko. To je tisto, kar šteje. Z velikim veseljem ugotavljamo, da je lani v štafeti izmenjevalo semena več tisoč ljudi, letos je interes še večji. Stvari so se sicer obrnile malo drugače, kot smo pričakovali, ampak vedno se v življenju zgodi tako, kot je prav. Razmišljali smo, da bomo naredili štafeto semen po starem vzoru, da bomo hodili po celi Sloveniji in izmenjevali semena. Naš interes je, da iz čim več semen dozorijo plodovi, in to se uresničuje. Tu ni kakšne velike ceremonije, čeprav ljudje pričakujejo, kaj vse jim bomo dali. Gre za to, da vsak posameznik na svojem področju ugotovi, kaj lahko naredi sam, kaj lahko naredi v sodelovanju z drugimi in kako lahko svoje znanje prenese naprej na tak način, da bomo vsi sa- Eko civilna iniciativa Slovenije, KS Galicija, Turistično društvo Galicija in Društvo La Vita so v okviru Ekofejsta v Veliki Pirešici pripravili okroglo mizo z naslovom Samooskrba in skrb za okolje - pot v prihodnost. To je bil eden od dogodkov v okviru Štafete semen 2013, ki drugo leto zapored skrbi za izmenjavo znanj o samooskrbi in sonaravnem kmetovanju ter izmenjavo avtohtonih semen. Pridelovalci hrane in vrtičkarji, vključeni v štafeto semen, sodelujejo na kmečkih tržnicah, letos pa so z ozaveščanjem o lokalni, iz domačih semen pridelani hrani začeli tudi v šolah in vrtcih. Justina Škoberne iz Žalca je ponosna na svojo zbirko semen, zato z veseljem sodeluje v štafeti semen Krajevna skupnost Galicija (na sliki predsednik Jože Kruleč) je na pobudo tamkajšnjega turističnega društva ob dnevu Zemlje otrokom podarila 100 sadik jablan domačih sort mooskrbni na ravni družine, lokalne skupnosti in širše. Gre za to, da znanje, ki ga imamo, obdržimo v Sloveniji in da enkrat dojamemo, da če mi ne bomo zaupali svojim koreninam, svojemu znanju, svoji zemlji, svojim naravnim danostim, ne bodo imeli naši otroci ne kruha ne dela v tej naši Sloveniji. Vsak lahko sodeluje pri tem, tudi majhen otrok, ki ima seme v rokah in ga poseje. Prav ganjena sem, ko vidim, kaj vse že otroci počnejo v vrtcih in šolah. Res smo veseli, da je akcija uspela. Letos smo uspeli povezati tudi stroko, res pa ne uspemo vedno takoj vse povezati in odgovoriti na vse »mejle«. Ampak ostaja temeljno dejstvo: vsako dejanje šteje. Če narediš nekaj, je vseeno bolje, kot da ničesar ne narediš. Tega se zavedamo v Eko civilni iniciativi, ki predvsem povezuje ljudi, zato povejte naprej.« Da je bilo precej storjenega že tudi v šolah in vrtcih, kjer ponekod celo urejajo svoje gredice, so povedale učiteljice in vzgojiteljice iz Vrtca Trje, s POŠ Trje in z OŠ Petrovče in I. OŠ Žalec. Največ so na tem področju do zdaj naredili v Vrtcu Slovenska Bistrica, ki ima kar 32 enot v štirih občinah. Ravnateljica vrtca Ivana Leskovar podpre prav vsako idejo, ki pomeni korak k zavedanju pomena doma pridelane zdrave hrane, ter idejo o samooskrbi. Vrtec ima poleg permakulturnega vrta celo lastno peč za peko kruha. Lotili so se zbiranja avtohtonih semen v lokalnem okolju, gojijo vrtnine in jih tudi uporabljajo v vrtčevski prehrani. Pri vsem tem je zelo pomembno, da je za idejo navdušen celoten kolektiv, od vzgojiteljic do kuharic in hišnika, je poudarila. Otroci in starši vedno z veseljem sodelujejo. Župan Občine Žalec Janko Kos je povedal, da občina podpira prizadevanja Eko civilne iniciative in podobnih društev, da pa morajo biti društva predvsem sama najprej zelo aktivna, potem pa se občina začne vključevati v njihove aktivnosti. Pomembno je tudi, da za te aktivnosti izve širša javnost. Prizadevanja države za večjo kvantiteto namesto večje kakovosti in gensko spremenjeni organizmi niso prava pot za pridelovanje hrane. Po besedah Janka Kosa si moramo prizadevati za samooskrbo, sicer bomo strateško odvisni od zamrznjene in nekakovostne hrane iz tujine. Pravo je tisto, z ljubeznijo doma pridelano. Tega se morajo naučiti že otroci. Občina razmišlja o tesnejšem povezovanju z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo (IHPS) in o tem, da bi zagotovila zemljišča za vrtove za šole in podobno. Pomembne so ideje, nič pa ne gre čez noč, je poudaril Janko Kos. Mag. Nataša Ferant z IHPS je povedala, da je del slovenske rastlinske banke na inštitutu, kjer zbirajo semena hmelja od leta 1960, in sicer za potrebe žlahtnjenja in vzgoje novih sort, prilagojenih našim agroekološkim razmeram. Do zdaj so vzgojili 13 novih slovenskih sort hmelja. Leta 1976 so na inštitutu ustanovili tudi vrt zdravilnih rastlin. V vrt so po besedah mag. Nataše Ferant prinesli od 300 do 350 različnih avtohtonih rastlinskih vrst, danes jih raste približno 250. »Z razvojem kmetijstva in semenarstva, z uvozom semen iz tujine, ki so še vedno bistveno cenejša od lastne proizvodnje, je bilo povpraševanje po teh semenih močno zmanjšano, zato smo tudi mi to dejavnost ustrezno zniževali in jo vzdržujemo na minimumu. Če se pokaže potreba, smo sposobni v letu ali dveh zagotoviti ustrezno seme, vendar trenutno poteka pridelava semen določenih vrst na parceli, veliki približno dva krat dva metra, da vzdržujemo semensko banko.« Se pa zavedanje ljudi o pomenu avtohtonih semen vendarle povečuje, kar se kaže tudi po ponovno večjem zanimanju za takšna semena in v tem je zagotovo prihodnost, je poudarila Nataša Ferant. Pomena lokalne samooskrbe se v zadnjem času zaveda tudi država oziroma ministrstvo za kmetijstvo, tako da se finančna sredstva za slovensko gensko banko kljub splošnemu varčevanju v letošnjem proračunskem letu niso znižala. Predsednik KS Galicija Jože Kruleč je povedal, da se je krajevna skupnost priključila prizadevanjem Eko civilne iniciative in Društva La Vita. Poleg krajevne skupnosti je občina prispevala del sredstev za sto sadik avtohtonih sadnih dreves, ki so bila na tem območju zelo razširjena. Otroci so tisti, ki jih je potrebno začeti vzgajati, zato so se odločili drevesa podariti prav otrokom. »Na kmečki tržnici sodelujejo vsa društva v kraju. Smo korak pred ostalimi in s takšno prakso bodo nadaljevali tudi v prihodnosti,« je povedal Jože Kruleč. Da se prizadevanja po ekološki in avtohtoni pridelavi Ena od pobudnic štafete semen Irena Roter lepo povezujejo s turistično dejavnostjo, je poudarila predsednica TD Galicija Anica Grobelnik. Prav turistično društvo je pozvalo krajevno skupnost, naj letos namesto okrasnih rastlin otrokom podari sadno drevje. Turistično društvo Galicija je ob nekdanjem župnijskem kozolcu posadilo sadiko - »vnukinjo« najstarejše trte, ki raste na mariborskem Lentu, in sicer cepič žalske potomke Nikolaje. Poimenovali so jo Jako-bina, njen skrbnik je Franci Arnšek, ob prisotnosti številnih domačinov in gostov pa jo je blagoslovil domači župnik Janko Cigale. Ob kozolcu sicer že nekaj desetletij raste tudi samorodna trta, imenovana domača kraljevina. Ob blagoslovu Jakobine so pripravili tudi kmečko tržnico s štafeto semen. Uradno bodo predali kozolec svojemu namenu na lepo nedeljo, ko se bodo srečali rojaki, rojeni v Galiciji, je povedala predsednica TD Galicija Anica Grobelnik. In kako konkretno deluje štafeta semen? Enajst avtohtonih semen posameznik prinese na tržnico za zamenjavo, enajst pa jih odda za semensko banko. V zameno dobi enajst drugih semen, ki jih potrebuje. Podrobnosti so predstavljene na spletni strani Eko civilne iniciative. V štafeti semen sodeluje tudi Justina Škoberne iz Žalca, članica Društva Ajda Štajerska. O sebi pravi, da je malo večja vrtičkarica, saj vse vrtnine za družino in nekaj malega za prodajo pridela na 30 arih obdelovalne zemlje, poleg tega imajo sadovnjak in brajdo. Uporablja samo domača semena in danes veliko bolj kot v mladih letih ceni ogromno znanje o semenih in pridelavi vrtnin svoje mame. Zapustila ji je neprecenljivo zbirko semen, ki jo zelo spoštuje, zato tudi sodeluje v štafeti semen, je povedala. Še tako majhno seme pomeni veliko bogastvo. K. R. DANES SREČANJE GOSPODARSTVENIKOV OBČINE ŽALEC 24. aprila 2013, ob 16. uri v dvorani Glasbene šole »Risto Savin« Žalec. Vabljeni žalski gospodarstveniki! Zasebno partnerstvo v vrtcu Podpis pogodbe in aneksa Predstavniki gasilske zveze, občine in posameznih gasilskih društev po podpisu pogodbe Na sedemnajsti redni seji so polzelski svetniki sprejeli predlog ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandata članu občinskega sveta Robertu Rampretu iz stranke Zares, ki ni več občan Občine Polzela, nato pa imenovali nadomestnega člana iz te stranke Jožeta Vasleta, ki je bil na volitvah na drugem mestu. Jože Vasle bo nadomestil tudi predstavnika ustanovitelja v Svet ZD dr. Jožeta Potrate Žalec in člana odbora za gospodarstvo Občine Polzela. Svetniki so po krajši razpravi potrdili pogodbo o ureditvi lastništva, upravljanju, obnavljanju in vzdrževanju dela gospodarske javne infrastrukture v skupni rabi na vodovodnem sistemu Vransko in Prebold. Tudi na sprejem zaključnega računa proračuna ni bilo pripomb in so ga potrdili vsi svetniki. Sledil je rebalans proračuna za letos. Prihodki bodo po novem znašali 4.701.990 evrov in so višji od sprejetega proračuna za 334.270 evrov, to je za Preboldski občinski svet je imel sredi tega meseca 23. redno sejo. Precej časa so svetniki namenili razpravi o delu in poslovanju preboldske osnovne šole z vrtcem, na vsa njihova vprašanja pa je odgovarjal ravnatelj Oton Račečič. Na začetku seje, ki jo je zaradi odsotnosti župana ponovno vodil podžupan Franc Škrabe, so se preboldski svetniki seznanili z dokončanjem projekta Prenova javne razsvetljave v Občini Prebold. Preboldska občina se je na državnem razpisu pridružila koroškim občinam, nosilka projekta je bila Občina Ravne. Vrednost prenove v preboldski občini je bila približno 70 tisoč evrov, polovico upravičenih stroškov je prispevala država. Letni prihranek pri javni razsvetljavi bo znašal najmanj 15 tisoč evrov, so povedali predstavniki izvajalca in nadzora projekta. Sledila je obravnava letnih poročil o poslovanju preboldske šole, II. OŠ Žalec, UPI -ljudske univerze Žalec, Medobčinske splošne knjižnice Žalec, Glasbene šole RS Žalec in Zdravstvenega doma Žalec. Podžupan Franc Škrabe je povedal, da so vsi ti zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je preboldska občina, lani poslovali pozitivno. Na sejo pa so povabili samo ravnatelja preboldske šole, saj je bilo v preteklih tednih kar nekaj 7,6 odstotka, predvsem zaradi pridobitve sredstev na javnem razpisu za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti, ki ga razpisuje Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Vrednost sofinanciranja sé predvideva v višini 334.270 evrov, toliko pa bodo višji tudi odhodki v proračunu. Dalj časa so svetniki obravnavali odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta Vrtec Polzela. Župan Jože Kužnik je podal krajšo obrazložitev, več o tem pa je svetnikom povedala Vesna Kozlar iz podjetja Bau-ing, ki je pripravilo ta odlok. Koncesija storitve se izvede po modelu DBOT (model projektiraj-zgradi-obratuj-pre-nesi v posest in last). Glede na časovni cilj začetka obratovanja vrtca s 1. septembrom 2014 in proceduro zasedbenega partnerstva je župan Jože Kužnik predlagal hitri postopek sprejemanja odloka. Svetniki so ga hude krvi v učiteljskem kolektivu zaradi kritik, ki smo jih povzeli tudi mediji. Svetnike je ponovno zanimalo, zakaj se ne zviša povprečen uspeh na nacionalnem preverjanju znanja, ki je že leta pod slovenskim povprečjem, zakaj domači klubi in šolski športni pedagogi ne poskrbijo za bolj množično udejstvovanje šolske mladine v nekdaj zelo razvitih športih v občini, pa tudi, da bi morali biti učitelji bolj prisotni na prireditvah in drugih dogodkih v občini izven svojega delovnega časa. Ravnatelj je pojasnil, da so glede učnega uspeha že uvedli vrsto ukrepov, ki pa ne morejo učinkovati čez noč. Enako velja glede športa, začeli so namreč intenzivneje delati z mlajšimi učenci. Učiteljski kolektiv sodeluje tudi na občinskih prireditvah in dogodkih, z učenci pripravljajo tudi programe, če jih povabijo, je pa res, je poudaril ravnatelj, da so v popoldanskem času bolj aktivni v svojih domačih okoljih. Sicer pa je preboldska šola z vrtcem lani poslovala s presežkom prihodkov (dobrih 83 tisoč evrov), kar je predvsem rezultat varčevanja na vseh področjih, nekaj je bilo prihranjenega tudi na račun sprejetja ZUJF-a. Presežek v vrtcu (dobrih 36 tisoč evrov) so sprva nameravali vrniti staršem, vendar so ti sklenili, naj denar porabi vrtec za tisto, kar po daljši razpravi potrdili v prvem in drugem branju. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Polzela so svetniki prav tako potrdili v prvi in drugi obravnavi. Gre namreč za znižanje komunalnega prispevka za okoli 39 odstotkov. Z znižanjem naj bi v občino privabili več novogra-diteljev. Svetniki so v nadaljevanju seje sprejeli še dva sklepa, in sicer sklep o znižanju plačila vrtca za čas nepretrgane bolezenske odsotnosti otroka, daljše od 10 dni. Starši lahko enkrat letno uveljavijo znižanje v višini 30 odstotkov njim določnega plačila. Sprejeli pa so tudi sklep o financiranju političnih strank, ki se po novem zmanjša za 0,2 odstotka, kar pomeni za občino prihranek okoli 1200 evrov. Svetniki so se ob koncu seje seznanili z letnimi poročili javnih zavodov za leto 2012, katerih soustanoviteljica je Občina Polzela. T. T. najbolj potrebuje. Presežek je tudi pri najemu telovadnice, toda občinski svetniki se niso strinjali z znižanjem najemnine, saj bo v prihodnje potrebno poskrbeti tudi za kakšna večja vzdrževalna dela. Prav tako je presežek pri šolski prehrani, saj so ukinili nekaj dragih jedi, je povedal Oton Račečič. O pobudi, da bi znižali ceno prehrane, se bo dokončno odločil svet staršev. Pri tem pa je svetnica Emilija Črnila opozorila, da mora svet staršev dobro razmisliti, kako zelo težko nekateri starši plačujejo položnice za prehrano otrok. Dejstvo je tudi, da so nekateri starši zaradi visoke cene odpovedali kosila, usip pa ni tako velik, kot so pričakovali, je povedal ravnatelj. Tudi pri dolžnikih sproti ukrepajo, zato se ta problematika ni povečala. Ravnatelj je povedal, da poimenskega seznama dolžnikov ne sme predati občinskemu svetu zaradi varstva osebnih podatkov, lahko pa pripravi seznam tistih dolžnikov, ki bi potrebovali pomoč. Preboldski svetniki so v nadaljevanju seje potrdili, razdelitev presežka prihodkov nad odhodki v preboldski šoli. Med drugim bodo za plačilo oskrbnine ali plačilo stroškov prevoza, vstopnic in podobno namenili 31 evrov na otroka v vrtcu, za plačilo prehrane ali plačilo stroškov prevoza, vstopnic in podobno pa 20 evrov na učenca. Glede pobude, da bi ta presežek vrnili v občinski proračun, je podžupan Franc Škrabe pojasnil, da je tudi občina lani zaradi varčevanja in investicije v vrtec namenila nekoliko manj sredstev za šolo kot leta prej. Brez razprave so preboldski svetniki nato potrdili zaključni račun proračuna za leto 2012, V začetku meseca so se v sejni sobi Občine Prebold zbrali predstavniki občine, gasilske zveze in prostovoljnih gasilskih društev ter podpisali pogodbo in aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe v občini. Za letos bo tako občina na podlagi pogodbe o opravljanju javne gasilske službe in na osnovi aneksa za leto 2013 iz proračuna zagotovila finančna sredstva v višini skoraj 123.500 evrov. Posamezna gasilska društva bodo za svoje delovanje prejela skupaj 18.800 evrov. Največ jih bo prejelo osrednje gasilsko društvo PGD Prebold-Do-lenja vas-Marija Reka (4.500 evrov), pet društev bo dobilo po 2.000 evrov, PGD Matke še 800 evrov več, najmanj (200 evrov) pa IPGD TT Prebold, ki deluje le formalno. Vsota 1.300 evrov je namenjena tudi sofinanciranju skupnih dejavnosti društev. Poleg tega bo letos občina na podlagi pogodbe in aneksa sofinancirala tudi nakup gasilske tehnike v višini 75.000 evrov. poročilo o realizaciji načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem občine v preteklem letu, letni program športa občine za leto 2013, razporeditev sredstev s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti za letos in razdelitev sredstev dejavnosti društev, organizacij in združenj, ki niso predmet drugih razpisov. Ob tem so opozorili, da so nekatera društva v skladu s točkovanjem po ustreznih pravilnikih sicer upravičena do sofinanciranja, da pa so dodeljena sredstva izredno nizka, saj je skupnih sredstev na teh proračunskih postavkah zelo malo. Na seji so za predstavnika Občine Prebold v Svetu Glasbene šole Risto Savin Žalec imenovali Marka Repnika, dlje časa pa so se ukvarjali s predlogom nakupa objekta v Dolenji vasi, ob Režaje-vi domačiji. Občina bi kupila polovico objekta, do druge polovice pa je upravičena iz naslova plačevanja oskrbnine lastniku v domu za ostarele. Ker pa ni jasno, ali bi ob nakupu polovice objekta lahko razpolagali s celotnim objektom oziroma ga porušili za potrebe dejavnosti v Režajevi domačiji, so se odločili, da pred tem pridobijo soglasje lastnika. Prav tako so preboldski svetniki soglašali s sofinanciranjem javnega delavca preko Centra za socialno delo za pomoč družini na domu v višini 1.224 evrov na leto (če bo k temu pristopilo pet občin), pod pogojem, da so v to pomoč vključene vsaj tri družine iz preboldske občine. Strinjali so se tudi z ustanovitvijo stavbne pravice na žalski glasbeni šoli. Franc Škrabe je še povedal, da so v preboldski knjižnici za polovičen delovni čas zaposlili novo knjižničarko Leo Felicijan. K. R. Pogodbo in aneks je s strani občine po pooblastilu župana Vinka Debelaka podpisal podžupan Franc Škrabe, v imenu Gasilske zveze Prebold novi predsednik Branko Verk, v imenu PGD pa predsedniki društev, in sicer Klemen Verk Občinski svet Občine Vransko je zasedal na 15. redni seji. Seznanil se je s poslovanjem javnih zavodov š področja negospodarstva, določil prejemnike letošnjih občinskih priznanj in se seznanil tudi z dokončnimi poročili nadzornega odbora o zakonitosti in smotrnosti poslovanja ZKTŠ Vransko in Energetike Projekta Vransko v letih 2011 in 2012. Poročila o poslovanju v preteklem letu so predstavili predstavniki Osnovne šole Vransko--Tabor, Medobčinske splošne knjižnice Žalec, UPI - ljudske univerze Žalec, ZKTŠ Vransko, JZ Zdravstveni dom Žalec in Glasbene šole RS Žalec, župan pa je dodal poročilo o II. OŠ Žalec. Vsi zavodi so poslovali pozitivno, tudi vrtec, čeprav so znižali ekonomsko ceno, kar je predvsem rezultat varčevanja, je med drugim povedala ravnateljica OŠ Vransko-Tabor Majda Piki. Direktorica knjižnice Jolanda Železnik se je županu zahvalila za poravnano izgubo iz preteklih let. Občinska knjižnica na Vranskem se lahko pohvali z najvišjo vključenostjo občanov, ker pa nima več prostorskih možnosti za širitev na sedanji lokaciji, njeni prostori so tudi nedostopni gibalno oviranim ljudem, bo potrebno v prihodnje razmišljati o novih prostorih, je potrdil župan. Glede zdravstva so na Vranskem veseli zlasti fizioterapije in dveh referenčnih ambulant družinske medicine. Ravnatelj glasbene šole Gorazd Kozmus je izpostavil problem omejenosti števila vpisa otrok v glasbeno šolo, saj je zanimanje večje. Ker so se razširile govorice, da naj bi bilo glasbeno šolanje v celoti plačljivo, je Gorazd Kozmus povedal, da sam o tem uradno ne ve ničesar, da pa bi bila v tem primeru ekonomska cena na učenca 230 evrov na mesec, kar bi bilo nesprejemljivo za starše. Po hitrem postopku so v nadaljevanju seje svetniki potrdili (PGD Prebold-Dolenja vas--Marija Reka), Boštjan Veber (Matke), Matjaž Debelak (Groblja), Andrej Kramar (Latkova-vas), Igor Novak (Sv. Lovrenc), Franc Grenko (Kaplja vas), Karel Ožir (Šešče) in Rajko Cokan (PIGD TTP). D. Naraglav spremembe odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in o podlagah za odmero komunalnega prispevka, s čimer so za industrijske objekte za polovico znižali komunalni prispevek. S sklepom so na dveh območjih razširili območje stavbnih zemljišče. Potrdili so tudi novo ceno storitve pomoči družini na domu, ki jo izvaja Zavod sv. Rafael Vransko. S sofinanciranjem javnega delavca se je cena za uporabnike znižala, in sicer na 5,5 evra na uro (prej 7,5 evra), lahko pa uporabnik pridobi še dodatno znižanje. Celotna cena je 13,69 evra na uro, velja pa od 1. marca naprej. Občina Vransko praznuje svoj praznik meseca maja, zato so na predlog KVIAZ-a svetniki potrdili prejemnike občinskih priznanj. Grb občine bosta prejela PGD Ločica in Albin Homšek, plakete Rok Glavan, Helenca Šmid, Klub mladih Vransko in Zavod sv. Rafael Vransko, priznanje pa Ivan Urankar, Folklorno društvo Vransko, Iva Cizej in Rozalija Cigler. Kot predstavnico ustanoviteljic (petih občin) v Svetu JZ Medobčinske splošne knjižnice Žalec so imenovali Marijo Završnik iz Prapreč. Predsednik nadzornega odbora Miha Pečovnik je ob koncu seje predstavil dokončni poročili nadzornega odbora o zakonitosti in smotrnosti poslovanja Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko ter o zakonitosti in smotrnosti poslovanja Energetike Projekt v letih 2011 in 2012. V obeh poročilih je nadzorni odbor ugotovil kar nekaj pomanjkljivosti in izdal več priporočil, ki se nanašajo zlasti na ureditev aktov in razmerij med občino in ZKTŠ oziroma Energetiko Projektom. V slednji je občina le še približno 5-odstotni lastnik, ob ustanovitvi pred desetimi leti pa je bil to eden prvih primerov javno-zasebnega partnerstva v državi. K. R. 1 ■B 5ÜKQP15K A R Beljenje notranjih površin in fasad ÉraifVil Dekorativni opleski i U|U W Izdelava izolacijskih fasad 1 DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO HS $1 JK0PLESKARSTV0 ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Varčevanje ustvarilo presežek Znižali prispevek Prejeli najvišje občinsko priznanje Mešani pevski zbor Oljka Polzela je v soboto v dvorani kulturnega doma na Polzeli pripravil letni koncert, na katerem so gostje nastopili pevci Vokalnega kvinteta Lastovka Polzela. Zbor, ki deluje v okviru KUD Polzela, vseh 22 let vodi Marko Slokar. Število pevk in pevcev je bilo ves čas okrog 30. Vseskozi nastopajo na prireditvah v kraju, na revijah, tudi preko meja. Glavno poslanstvo prepevanja čutijo pri ohranjanju in prenosu pevske tradicije in s tem bogatega izročila slovenskih ljudskih in umetnih pesmi na mlajše rodove. Za svoje uspešno delovanje je zbor prejel najvišje občinsko priznanje - grb Občine Polzela. Občinstvo na tem koncertu je njihovo prizadevanje nagradilo z bučnim ploskanjem. T. T. Konec aprila praznuje Občina Tabor. V okviru občinskega praznika se bo zvrstilo več prireditev in dogodkov. Najbolj pestro, veselo in zabavno pa bo v nedeljo, 28. aprila, na tradicionalnem, že 21. Šentjurskem sejmu. S prireditvami ob občinskem prazniku so začeli že prejšnjo soboto, ko so pripravili razna športna tekmovanja, in sicer nogomet za otroke, hokejsko tekmo, balinarski turnir in medvaški turnir v malem nogometu. Kulturno in duhovno je bil obarvan ponedeljek, ki sta ga zaznamovala odprtje razstave Likovne sekcije Mavrica in joga za otroke in odrasle. Prav danes, na dan izida časopisa, pa bo ob 19. uri slavnostna seja občinskega sveta, na kateri bodo podelili letošnja občinska priznanja. Ponovno bo zelo slovesno ta petek, 26. aprila, ko bodo odprli Centralno čistilno napravo Tabor, zvečer pa bo v Miklavžu nad Taborom 8. salamijada. Sobota bo v znamenju spomina na NOB, ki jo bosta zaznamovala pohod in tovariško srečanje na prostoru Cankarjeve tehnike. Ko že rečeno, bo najbolj pestro dan pozneje, na 21. Šentjurskem sejmu. Poleg sejemskega dogajanja se bo ta dan zvrstilo več posameznih dogodkov. Najprej bo sveta maša v cerkvi sv. Jurija, sledila bo parada Tabor smo ljudje, v okviru prireditve Tabor ima talent se bodo občinstvu predstavili mladi talenti, sledila pa bo še podelitev priznanj za najboljše turistične spominke. Ves dan in pozno v večer bo poskrbljeno tudi za zabavo z narodno-zabav-nimi ansambli. Šentjurski sejem bodo tudi tokrat bogatile razne razstave in delavnice, in sicer prodajna razstava dobrot Društva žena in deklet Tabor, razstava lesenih miniatur Francija Parašuha, razstava turističnih spominkov, razstava likovne sekcije in razstava malih živali. Na igrišču bodo potekale razne otroške delavnice, nekaj posebnega pa bo tudi peka palačink iz ajdove in pirine moke v angleškem jeziku. D. N. Občinsko prvenstvo v veleslalomu Prejšnjo sredo so se svetniki Občifle Braslovče sestali na 20. redni seji občinskega sveta in obravnavali le sedem točk dnevnega reda. Potem ko je župan Branimir Strojanšek predlagal dnevni red, je svetnik Marko Balant predlagal, da peto točko dnevnega reda Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec umaknejo z dnevnega reda in obravnavajo na naslednji seji sveta. Obrazložitev Balanta je bila, da pravilnik ni obravnavalo matično delovno telo, to je Komisija za družbene dejavnosti. O tem se je nato razvila krajša razprava in z glasovanjem so se svetniki odločili za umik te točke z dnevnega reda. Svetniki so imenovali Jasmino Rotar kot predstavnico Občine Braslovče v Svet zavoda Medobčinska splošna knjižnica Žalec, saj članom dosedanjega sveta javnega zavoda 20. maja poteče mandat. Občina Žalec ima dva člana, občine Braslovče, Polzela, Udeleženci po prejemu medalj Športna zveza Občine Prebold je tudi letos na Golteh organizirala občinsko tekmovanje v veleslalomu. Po navadi so to tekmovanje izpeljali v okviru vsakoletne prireditve Smučarski izziv, ki pa je letos odpadla. Občinskega prvenstva se je udeležilo 42 smučarjev, ki so tekmovali v 15 starostnih kategorijah. Največja konkurenca je bila v moški kategoriji od 31 do 40 let, v kateri je tekmovalo sedem tekmovalcev. Po šest tekmovalcev je bilo v kategoriji dečki od 9 do 14 let in v kategoriji moški od 51 do 60 let. V vseh ostalih kategorijah je bila zastopanost bistveno manjša, tudi samo en tekmovalec. Najhitreje od vseh je progo prevozil Klemen Verk, ki je tekmoval v kategoriji od 31 do 40 let in dosegel čas 37,11 sekunde. Drugo mesto je s časom 38,05 sekunde zasedel Miran Adrinek, ki je tekmoval v kategoriji od 51 do 60 let, tretji pa je bil Alen Počej z rezultatom 39,20 sekunde. Slednji je bil tudi absolutni zmagovalec tekme. Sledijo Bernard Tratnik (40,02), Andrej Zakelšek (40,05), Tomaž Kotnik (40,26), Franci Škrabe (41,03) in Tim Rogelj (41,16). Deseterico najboljših zaključuje Tomaž Govek iz najšte- Kljub zamenjavi gradbinca na poslovno-stanovanjskem objektu v Braslovčah dela potekajo nemoteno *. Prebold, Tabor in Vransko pa imajo skupaj dva člana. V nadaljevanju so svetniki brez razprave potrdili dva sklepa o širitvi območja stavbnih zemljišč. V prvem sklepu gre za podjetja FIŠ, d. o. o., iz Šentruperta, ki bo stavbno zemljišče razširilo za okrog 2.521 kvadratnih metrov za skladiščne prostore, v drugem sklepu pa za kmetijo Drča, lastnika Uroša Drče iz Grajske vasi, ki bo razširil območje za namen kmetijsko-turistične dejavnosti na okrog 4.900 kvadratnih metrov. Svetniki so brez pripomb soglasno potrdili tudi zaključni račun proračuna Občine Braslovče za preteklo leto. Ob koncu seje so obravnavali pobude in vprašanja svetnikov. Župan Branimir Strojanšek je svetnike seznanil, da je novi izvajalec del (stari Pluton gradnje) poslovno-stanovanjskega objekta v Braslovčah HTZ iz Velenja in da bo objekt zgrajen v dogovorjenem roku. T. Tavčar vilčnejše kategorije, ki je dosegel čas 43,09 sekunde. Med ženskami je bila najhitrejša Katja Debelak, ki je tekmovala v kategoriji od 21 do 30 let in je dosegla čas 43,85 sekunde. Od najmlaj- ših starostnih kategorij (od 9 do 14 let) sta zelo dobro smučala tudi Ana Vedenik (45,32) in Jaka Jošt (45,79), med veterani nad 61 let pa Tomaž Vozlič, ki je zasedel 21. mesto. - D. N. Da so Preboldčani res dobri smučarji, dokazujejo tudi na vsakoletnem tekmovanju, ki ga organizira Skupnost občin Slovenije. Na Ribnici na Pohorju so namreč predstavniki preboldske občine letos osvojili 1. mesto. Z ekipno zmago se lahko pohvalijo tudi v letih 2011, 2010 in 2006. K letošnji zmagi sta največ prispevali prvo-uvrščena v ženski kategoriji (seniorke) in četrtouvrščena Lea Pšaker pri juniorjih. Med moškimi predstavniki so k ekipnemu uspehu največ prispevali Miran Kramer, ki je zmagal med juniorji, ter Miran Adrinek s šestim in Franc Škrabe s petnajstim mestom, ki sta tekmovala v kategoriji seniorjev. Za Preboldčani so se na 2. mesto uvrstili predstavniki Občine Ribnica na Pohorju, tretja pa je bila ekipa iz Kranja. D- N. OBČINA PREBOLD Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Prebold skladno z Odlokom o priznanjih Občine Prebold (Uradni list RS št. 37/00 in 27/04) razpisuje POGOJE IN ROK ZA DAJANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PREBOLD V LETU 2013 Razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani občine (www.obcinaprebold.si). Pobude se oddajo v pisni in elektronski obliki najkasneje do petka, 10. maja 2013, do 12. ure. S pesmijo v pomlad Prosvetno društvo Braslovče je v avli OŠ Braslovče preteklo söboto pripravilo tradicionalno prireditev S pesmijo v pomlad. Na prireditvi, s katero se občinski pevski sestavi sim- bolično priklonijo prihajajoči pomladi in slovenski ljudski pesmi, temelji osrednji program predvsem na slovenskem ljudskem glasbenem izročilu. Nastopili so Moški pevski zbor Karel Virant Braslovče, Bra- slovški oktet, Mešani pevski zboj Marije Vnebovzete Braslovče, zbor Asumpta, Sekstet Gomilsko in pet instrumentalistov, učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec, doma iz Braslovč. T. Tavčar ž Med nastopom zbora Asumpta v Braslovčah Občina Tabor praznuje Novi gradbinec objekta v Braslovčah Srce in morje za rejniške otroke Glavni pobudnici dobrodelnega koncerta (v ospredju Simona Vodončnik med zahvalnim nagovorom, za njo predsednica DR Celjske regije Terezija Hladin) Nova športna dvorana Osnovne šole Griže je bila v nedeljo, 7. aprila, v znamenju dobrodelnosti, srčnosti vseh nastopajočih, ki so se odpovedali honorarju, in vseh, ki so z vstopnino ali donatorstvom pomagali udejanjiti letošnji dobrodelni koncert Društva rejnic Celjske regije. Z zbranim denarjem bodo rejencem omogočili, da bodo preživeli del počitnic na morju. Bogat koncertni program so odprli godbeniki Godbe Zabukovica, v nadaljevanju pa so nastopili otroci Vrtca Griže, ansambli Golte, Vagabundi, Vitezi Celjski, Vrh, Šentjurski muzikantje, Iskrice, Vikend, Dori, Adi Smolar, mladi folkloristi OŠ Griž. Med posameznimi nastopi je občinstvo zabaval Miro Klinc v vlogi Klobasekovega Pepija. Zbrane so nagovorili župan Občine Žalec Janko Kos, zdaj že nekdanji ravnatelj OŠ Griže Franci Žagar, predstavnica CSD Celje Cvetka Vodišek, predsednica DRCR Terezija Hladin in glavna organizatorka koncerta Simona Vodončnik. »Veliko dobrih src je potrebnih, da posije sonce na lica naših otrok, da jih razveselimo in popeljemo na morje. Ta otroška srca so prepletena v mozaiku zgodb in oseb, ki jih obkrožajo. Pri nas iščejo ljubezen, toplino, razumevanje. In srce, ki prejme ljubezen, tega nikoli ne pozabi. Tudi današnji koncert je dokaz za to. Ne smemo si zatiskati oči, saj je še veliko otrok, ki potrebujejo boljše pogoje za življenje, zato smo ponosne, da smo rejnice,« je med drugim dejala predsednica društva rejnic Terezija Hladin, nato pa se je zahvalila vsem, ki jih Delovanje društva zajema osem centrov za socialno delo (Celje, Žalec, Mozirje, Velenje, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Šentjur in Laško). Društvo, ki je bilo ustanovljeno z namenom druženja, medsebojnega spoznavanja in izobraževanja, 'vključuje okrog 50 rejniških družin, ki imajo enega pa tudi po štiri rejniške otroke. Vse leto imajo zelo pester program, največji zalogaj pa predstavlja prav letovanje otrok v Izoli. podpirajo pri njihovem delu in prizadevanjih. Posebno zahvalo je namenila domačinki in rejnici Simoni Vodončnik, ki je z vsem srcem pristopila k organizaciji dobrodelnega koncerta. Z vstopnino in donacijami so zbrali več kot 9.000 evrov, upajo pa, da bo ta vsota še višja, saj je račun za te namene še odprt. D. Naraglav Pri organizaciji in promociji dobrodelnega koncerta je pomagala tudi judoistka Lucija Polavder Karitas: 900 tisoč evrov pomoči Dan za medgeneracijsko solidarnost Prostovoljka s 'koordinatorico akcije dr. Barbaro Lužar Generalni tajnik celjske Karitas Matej Pirnat je povedal, da so lani pomagali 18.367 uporabnikom, največ denarja, več kot 470.000 evrov, pa so namenili v obliki pomoči družinam in posameznikom. Teh je bilo skoraj 17.000. Lani so tako z več kot 200.000 evri pomagali skoraj Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije s sedežem v Žalcu je v prostorih I. OŠ Žalec pripravilo delavnico, namenjeno mladim in odra- 1600 uporabnikom, ki so jih prizadele jesenske poplave. V svojem skladišču v Vrbju pri Žalcu pa najbolj pogrešajo moška oblačila in čevlje, hišni tekstil, živila in belo tehniko. Pojasnil je tudi, da so v preteklem letu individualno obravnavali vsako prošnjo in klic na pomoč in iskali najustreznejše rešitve za odpravo oz. omilitev stiske. Posebno skrb so namenili delavcem in njihovim družinam, ki so neredno prejemali osebne dohodke ali izgubili zaposlitev. S skoraj 1300 paketi so pomagali kar enajstim podjetjem, nekaterim tudi večkrat. Po besedah Pirnata so podobno kot prejšnja leta pri prošnjah na pomoč beležili naj večji porast pri starejših, ki slim, da bi se seznanili s problematiko vode in z njeno uporabo. To je bila prva delavnica v letu vode, ki postaja dragocena surovina, celo bolj kot nafta in s pokojnino ne morejo poravnati vseh življenjskih stroškov, in posameznikih, ki so prejemniki pravic izjavnih sredstev in se pogosto srečujejo tudi z zdravstvenimi težavami. Škofijska Karitas Celje je lani v Celju in Trbovljah zbrala, kupila ali pridobila 538.000 živil, prostovoljci so pomagali skoraj 7000 gospodinjstvom, v Celju in Trbovljah pa so brezplačno razdelili 19.200 kilogramov kruha. Obravnavali so tudi 1452 prošenj za plačilo položnic in v ta namen zagotovili nekaj manj kot 90.000 evrov, za nekaj več kot 4000 otrok pa so namenili skoraj 74.000 evrov. Pirnat je še povedal, da so do konca letošnjega februarja prejeli že 250 prošenj za plačilo položnic. T. Tavčar energenti. Udeležilo se je je 51 slušateljev. Na delavnici so sodelovali osnovnošolci, srednješolci, vzgojitelji, učitelji in posamezniki, ki jih ta tema še posebej privlači. Mag. Tanja Cegnar z ARSO je prikazala stanje voda v svetu in pri nas ter opozorila na pomen podnebnih vplivov in sprememb na vodostaju ter poudarila pomen varčevanja in smotrne uporabe vode. Iztok Pusovnik iz JKP Žalec pa je predstavil stanje voda in skrb za nadzor in vzdrževanje vodnih virov ter tokov v žalski občini. Udeleženci so se seznanili tudi z varčevalnimi ukrepi in s filtrir-nim vodnim vrčem. T. T. Slovenska filantropija je tudi letos pripravila tako imenovani dan za spremembe, namenjen spodbujanju prostovoljstva. Tej akciji so se pridružili Občina Žalec, društvo Eureka in Razvojna agencija Savinjske regije in v Žalcu pripravili dan za medgeneracijsko solidarnost v občini. Približno 14 dni so zbirali uporabne predmete za življenje, predvsem kuhinjske pripomočke, gospodinjske aparate, pripomočke za prosti čas (rolerje, loparje), dobro ohranjena oblačila, knjige, igrače in drugo. V petek in soboto, 5. in 6. aprila, so vse zbrano prodajali na dveh stojnicah na žalski tržnici, cene pa so bile simbolične - od pol evra naprej. S tem niso le zbirali denarja, ampak so tudi omogočili zelo ugodne nakupe tistim, ki si sicer teh predmetov sami po rednih cenah ne morejo kupiti. Organizatorji so bili z odzivom ljudi zelo zadovoljni, mnogi so zgolj darovali denar. Ker so nekateri še želeli prinesti predmete, ki jih ne potrebujejo več, in ker mnogi ljudje o možnostih tako ugodnega nakupa niso bili dovolj obveščeni, bodo akcijo ponovili, je povedala koordinatorka dr. Barbara Lužar z Razvojne agencije Savinjske regije. Z velikim zadovoljstvom so pri izvedbi akcije pomagali uporabniki dnevnega centra Eureka, kjer tudi sicer zbirajo uporabne predmete in jih posredujejo tistim, ki si jih ne morejo kupiti, jih pa po- trebujejo. »Naši uporabniki vedno sodelujejo pri takih aktivnostih. Predvsem je to zelo pomembno za njihovo samopodobo, saj smo pri tem vsi enaki, vsi želimo pomagati drugim,« je povedala predsednica društva Eureka Natalija Zupančič in dodala, da v Eureki razmišljajo tudi o ustanovitvi invalidskega podjetja. Zbrani denar ob dnevu za medgeneracijsko solidarnost bodo podarili socialno ogroženim otrokom, in sicer preko aktiva ravnateljev. V Žalcu pa načrtujejo tudi usta- novitev medgeneracijskega centra. »V okviru Razvojne agencije Savinjske regije smo prijavili projekt Ustanovitev medgeneracijskega centra v Občini Žalec. Vsa večja mesta že razmišljajo o tem, nekatera pa so take centre tudi že ustanovila in so super primer dobre prakse srečevanja različnih generacij. So zelo dobro obiskani, tako da razmišljamo, da bi takšno lepo obliko sodelovanja uvedli tudi v Občini Žalec,« je povedala dr. Barbara Lužar z Razvojne agencije Savinjske regije. K. R. Dr. Barbara Lužar in Natalija Zupančič pri stojnici z uporabnimi predmeti, ki so jih prodajali po simboličnih cenah Voda - vir življenja Mag. Tanja Cegner V vsaki zgodbi je nekaj pozitivnega Gostja tretjega Maistrovega yeiera v Žalcu je bila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Gostja tretjega Maistrovega večera v organizaciji spodnje-savinjskega Društva generala Maistra v Savinovi hiši v Žalcu je bila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Varuhinja človekovih pravic je od začetka letošnjega leta, pred tem je bila vrhovna državna tožilka, že leta pa je v javnosti še posebej prepoznavna kot predsednica društva Beli obroč. Zato pozna najbolj krute zgodbe Slovenk in Slovencev, nekatere je popisala tudi v svojih knjigah. BCljub vsakodnevnemu srečevanju z nasiljem in revščino, kljub napornemu delu tožilke oziroma nazadnje vrhovne državne tožilke, prostovoljstvu v društvu Beli obroč, pisanju in predavanju nova varuhinja človekovih pravic ohranja neverjetno energijo in optimizem, zlasti pa tako redko videno iskreno odprtost do ljudi. V pogovoru s predsednikom društva Lojzetom Posedelom je med drugim povedala, da je varuhinja človekovih pravic postala povsem nepričakovano, saj se na razpis ni prijavila, pred šestimi leti pa je že neuspešno kandidirala. Povabilo predsednika države Boruta Pahorja 3. januarja letos je sprejela kot izziv in v prepričanju, da med poslanci ne bo dobila dovolj podpore. Pri tem je povsem brez zadržkov povedala, kako prijazne so bile do nje vse poslanske skupine, čeprav so pozneje za novinarje predstavniki nekaterih skupin povedali, da je ne bodo podprli. »Če človek ni v politiki, misli, da je vse res, kar nekdo govori,« je pripomnila. Izvolitev z zelo veliko večino (potrebna je bila dvotretjinska podpora poslancev, dobila je kar 82 od 90 glasov) je bila zato zanjo presenečenje. Hkrati je hvaležna, da ni bila izbrana že pred šestimi leti, saj ima danes veliko več izkušenj in znanja. Kljub temu pogosto tudi varuh človekovih pravic ne more učinkovito po- magati. Zato so še toliko bolj pomembne humanitarne organizacije, kakršna je društvo Beli obroč. V zelo zanimivem pogovoru, v katerega je vpletla številne zgodbe iz svoje tožilske in prostovoljske prakse, je Vlasta Nussdorfer med drugim povedala, da se ji je zdelo 40 zaposlenih v uradu varuha človekovih pravic preveč. Zdaj, ko sama vodi ta urad, se ji zdi, da je strokovnih delavcev še premalo, tako so zasuti z vlogami in prošnjami. Vlasta Nussdorfer je do zdaj vso poklicno pot opravila na tožilstvu, prvič je tako korenito zamenjala delovno okolje prav z imenovanjem za varuhinjo človekovih pravic. Ob opisovanju zgodbe povabila predsednika države in ob omembi, da je bil letošnji 2. januar prvič deloven dan, je opomnila: »Ko gre kdo zdaj v službo, mora biti zelo srečen. Zdaj ne sme več veljati tisto: Joj, ponedeljek, groza, treba je v službo. Ker je toliko ljudi brezposelnih, si moraš v nedeljo reči: Hvala, ker grem jutri v službo.« Varuhinja je povedala, da tudi sama večkrat sliši svoj notranji glas - vest: »Kadar mislim, da bi mogoče morala še kaj narediti, pa mi ne uspe, ali ko kdo ni zadovoljen z mojim odgovorom, se vedno vprašam, ali sem naredila vse, sem kje zatajila. Ljudje veliko pišejo, pričakujejo zelo veliko, vsega ne moreš izpolniti, ampak se pogosto vprašam, ali bi mogoče še kaj lahko naredila ... « Hudo zapletenega odgovora na vprašanje, od kod jemlje energijo in vedrost, nima: »Se kar obnavljam. Mogoče sem malo bolj optimistična, vedno skušam tudi v teh težkih zgodbah najti kaj lepega. V novi službi sem dobila utečen kolektiv. Sodelavce jemljem kot družinico, se razumemo, pogovarjamo, so strokovnjaki na svojem področju in moram reči, da v taki prijetni komunikaciji tudi sam veliko dobiš. Zdi se mi, da je najhuje, če hodiš težko v službo, če imaš grozen občutek, da nisi koristen, da niso drugi zadovoljni s tabo, ti nisi zadovoljen. Vedno moraš v vsakem človeku najti nekaj dobrega. To me osrečuje. Moram pa reči, da sem izjemno hitro zadovoljna. Nikoli ne pričakujem velikih stvari. Na primer, tudi med vikendom veliko delam, ampak če vem, da bom vmes šla na kavico, mi je tako lepo in si rečem, kako bo fino, ko bom malo sedla in poklepetala. Zelo se veselim, če grem v nedeljo samo za dve uri na kakšno-praznovanje, to mi pomeni toliko kot drugim vikend v toplicah ali potovanja. Nisem zahtevna, res ne.« Ob tem je dodala, da si zna dobro organizirati delo in zasebno življenje, da z veseljem sprejme povabilo na praznično kosilo, namesto da’ bi se doma mučila s kuhanjem. Seveda je Vlasta Nussdorfer govorila tudi o najaktualnejših problemih slovenske družbe, za katero se zdi, da jo povezujeta samo dve področji: »Prvo je dobrodelnost. Če se komu kaj zgodi, ljudje stopijo skupaj in pomagajo. Tu nikoli ne privrejo kakšna slaba čustva na dan, ljudje so pripravljeni pomagati, darujejo. Vedno sem presenečena, da so tisti, ki živijo skromno in imajo malo, najbolj dobrodelni. Šport je drugo področje, ki nas uspe združiti, seveda dokler zmagujemo. Vse ostalo pa se mi zdi, da šepa in da prevladuje slabo. Ampak ko hodim po Sloveniji, pa vidim toliko dobrih ljudi, da se sprašujem, zakaj prevladuje toliko slabega, zakaj se govori le o slabih dogodkih. Hitro smo pesimisti, ne znamo poiskati lepega in zbrati pozitivne ideje. Tisti dobri ljudje, ki jih je zagotovo veliko, bi morali stopiti na plan.« Ali smo še pravna država? Ali tožilci delujejo brez kakšnih zgodb v ozadju? »V 99 odstotkih primerov ni nobenega ozadja. Prepričana sem, da kot tožilec narediš vse po svoji vesti, poštenju in znanju. Pomembno je, da si strokoven. Kako tečejo postopki, je pa včasih zelo žalostno. Tudi priče izgubijo spomin, nekatere zares, drugi v narekovajih. Veliko je vplivov, ljudje ne prihajajo na sodišča in zgodba, ki jo slišimo danes, je čez pet let povsem drugačna. Obdolženci se lahko tudi pogodijo s tožilcem. Zato so sojenja včasih res mučna in nikoli ne veš, kako se bodo končala. Doseči pravičnost je tako težko. Pogosto obe strani nista zadovoljni s sodbo, pa javnost tudi ne.« Vlasta Nussdorfer se je strinjala, da dolgotrajnost postopkov ubija upanje na pravičnost in da se tako imenovani tajkunski procesi pogosto sprevržejo v farso. So pa to zelo zapleteni procesi, ki zahtevajo veliko dela in znanja tako policije kot tožilstva, je poudarila. In dodala: »Čas je vedno na strani obdolženca. Dlje kot traja proces, večja je verjetnost, da bo oproščen ali da bo kazen milejša. Zdaj tudi naša sodišča že bolj pospešeno razpisujejo obravnave.« Glede sodb pa je poudarila še eno dejstvo: »Tožilec v dvomu toži, sodnik pa v dvomu oprosti. Sodnik mora biti za obsodilno sodbo stoodstotno prepričan, da je obdolženec kriv.« O tem, ali se politika zaveda resnosti sedanjega položaja in stisk ljudi, pa je Vlasta Nussdorfer povedala, da bodo razmere izboljšali samo tisti, ki bodo v politiko vstopili brez vsakršnih zasebnih interesov in preračunavanj: »Ne zaradi časti in ugleda, ne zaradi zaslužka, ampak res samo, če ima kdo neko vizijo, kako bo kaj rešil. To bi si zelo želela za vse politike.« K. R. Življenje, z bolečino in ustvarjalnostjo Sonja s sinom Aljošem ob sliki Urškin pogled v daljavo Sonjo Povše iz Kaplje vasi pri Preboldu je žalost po smrti moža Petra in še bolj po tragični smrti hčerke Urške pred dobrim letom dni popeljala v svet vsestranske likovne ustvarjalnosti in ljubezni do vsemogočnega. 5. aprila je v Hotelu Prebold predstavila rezultate svojega umetniškega ustvarjanja. Prvič je svoja dela razstavila že leta 2009 na isti lokaciji. Predstavila je svoj svet likovne ustvarjalnosti, ki ima svoje korenine že v zgodnji mladosti. Kasneje je v ustvarjalnosti poiskala in tudi našla moč za življenje, za svoj duševni mir, za boljše počutje in tudi za svojo prvo in drugo razstavo, s katerima je presenetila in očarala vse svoje goste in številne obiskovalce. »Moja ustvarjalna pot se je začela z izdelovanjem vizitk za božič in novo leto ter druge priložnosti. Za to se morem 'zahvaliti že pokojni Marici Marinc, ki meje spodbujala k temu. Veliko zaslugo za moje nadaljnje ustvarjanje ima tudi nekdanji, žal tudi že nekaj let pokojni preboldski župnik Franc Serec, ki me je vztrajno nagovarjal k slikanju na steklo, predvsem podob Antona Martina Slomška,« je povedala Sonja Povše. K njeni odločitvi za likovno ustvarjanje jo je spodbudil tudi sin Aljoša, ki ji je pred odhodom na vojaško misijo v Afganistan dejal: »Zdaj, ko me ne bo doma, pa se le bolj posveti svojemu ustvarjanju, saj znaš narediti marsikaj lepega.« Slovesnost ob odprtju razstave so popestrile ljudske pevke skupine Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline, kulturni dogodek pa je vodila knjižničarka Lea Felicijan. D. N. V $. T n . - sQN Ì PETE«. 24. 5^0« 20.00 SOBOTA, 25. 5, n,rS.no : 4 4 i ob S. 00 ob 9 00 ob 13.00 ob 15.00 KONCERT UROŠ PLANINC GROUP TENIS TURNIR V KOŠNJA PO STARIH OBIČAJIH, KMEČKA TRŽNICA, DELAVNICA SEKCIJE ŠMENTA POLENTA NAMIZNI TENIS TURNIR NOGOMETNI TURNIR ZA NAJMLAJŠE 8. ROBIJEV MEMORIAL Petrovče tenis Igrišče Petrovče Obrezov kozolec Zaloška Gorica telovadnica OŠ Dobriša vas Dobriča vas TOREK, 28. 5.. O» 17.00 SREDA, 29 5.. ob 17.00 petek, 31. 5. ou 17.00 TURNIR ODBOJKA TURNIR KOŠARKA GASILSKO TEKMOVANJE za pokal KS Petrovče igrišče Mala Pirešica Igrišče Drešlnja vas igrišče ob Vrtcu Petrovče SOBOTA, 1. G. or. 9.00 18.00 ob 13.00 oB 5.00 OB 5.00 PETROVŠK! POZDRAV POMLADI (ART IN BIO TRŽNICA, CtCI TRIATLON. OTROŠKE DELAVNICE! NOGOMETNI TURNIR VAŠKIH SKUPNOSTI - osnovnošolci POHOD PO KS PETROVČE NOGOMETNI TURNIR VAŠKIH SKUPNOSTI - člani dvorec Novo Celje Dobriša vas KS Petrovče Dobriša vas NEDELJA, 2. S. ob 10 00 o» 5.00 S* »/p ' r&’fsi LEPA NEDEUA -SLOVESNA MAŠA S PROCESIJO NOGOMET duhovniki PAX - dominikanci Iz Zagreba, Igra ANSAMBEL MLADIKA •y.primesu slgljeg«.vremena bo tenis turnir I. r> WWW. pBirovce. -ji Bazilika Matere Božje Petrovče igrišče Dobrišo vas ♦ ♦ ♦ ♦ V<•>I 0 v >V Naročnik oglasa: KS Petrovče Smeti manj, ozaveščenost raste Polzelski gasilci čistili brežino ceste Polzela-Andraž in ob potoku Ložnica Na avtopoligonu Aprila so tradicionalne spomladanske akcije čiščenja pripravili tudi v Braslovčah, Taboru, na Polzeli in Vranskem. Prvo aprilsko soboto, 6. aprila, so kljub slabemu vremenu čistili v braslovški in taborski občini, drugo aprilsko soboto pa na Polzeli in Vranskem. V Braslovčah je akcija potekala pod vodstvom TD Braslov- če, TD Gomilsko, Občine Braslovče in v sodelovanju z ostalimi društvi. Najprizadevnejši so marljivo odstranili smeti za vsemi tistimi posamezniki, ki se še danes ne zavedajo, da s svojim nepremišljenim odmetavanjem plastike, stekla, akumulatorjev in drugih okolju škodljivih odpadkov povzročajo škodo sebi in vsem generacijam, ki priha- jajo za nami. K organiziranemu čiščenju okolja so že dan prej, pristopili tudi varovanci Varstveno delovnega centra MUC iz Preserij, ki so glede ozaveščenosti o pomenu zdravega in čistega okolja lahko vzor marsikateremu posamezniku. Vsi udeleženci akcije, teh je bilo zaradi slabega vremena nekoliko manj kot lani, so skupaj zbrali okrog 45 kubičnih metrov smeti. V Občini Tabor so zbrali skoraj 80 kubičnih metrov smeti. Kot je povedal Vid Poznič, z veseljem ugotavljajo, da je smeti iz leta v leto bistveno manj, čeprav je še vedno nekaj ljudi, ki nimajo prave zavesti pomena ravnanja z odpadki. Večjih odlagališč zdaj ni več. Letošnje čistilne akcije se je udeležilo več kot 200 občanov. Sodelovali so tudi učenci in učitelji POŠ Tabor, vsa tri gasilska društva, športno in turistično društvo ter lovska družina. V soboto, 13. aprila, pa so čistili tudi planinci. V Občini Polzela so v petek, 12., in v soboto, 13. aprila, pri čiščenju sodelovali krajevni odbori in vsa društva, letos prvič tudi zaposleni na občinski upravi-in ZKTŠ. V akciji je v dveh dneh sodelovalo več kot 600 občanov, kar 354 otrok iz vrtca, OŠ Polzela in POŠ Andraž. Očistili so obrobje cest, brežine vodotokov Savinje, Ložnice in Struge, ob železniški progi, park Šenek, planinske poti Z Zeleno jeklenko — do u fUJ I & « Zelena jeklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujemo. Po njo lahko skočimo sami, mimogrede, saj nam je na voljo na več kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji, tudi v Celju, Laškem, Vojniku, Mozirju, Velenju in še marsikje drugje. Lahko pa jo enostavno in hitro naročimo kar na dom na brezplačni številki 080 2005. Katerokoli pot že uberemo, Zelena jeklenka nas vselej prijetno nagradi. Zelene ugodnosti Če bomo Zeleno jeklenko preizkusili prvič, lahko na izbranih prodajnih mestih to storimo 10 % ugodneje. Vse, kar moramo za to storiti, je, da izrežemo spodnji kupon in se oglasimo na enem izmed pooblaščenih prodajnih mest Zelene jeklenke. Zelena nagrajuje našo zvestobo, zato bomo z nakupi pri izbranih pooblaščenih prodajalcih deležni ugodnosti vse leto. Z vsakim nakupom do konca leta prejmemo popust ter prihranimo, in to vsakič več! Zelene jeklenke imajo na ventilu nameščeno zaščitno folijo. To je trdno zagotovilo, da je bila jeklenka pregledana, očiščena ter pravilno polnjena z natanko 10 kg plina preverjene kvalitete. Vsaka Zelena jeklenka je opremljena tudi z rezervnim tesnilom, ki se nahaja v matici jeklenke in ki ob priklopu poskrbi za našo dodatno varnost. Vsaka Zelena jeklenka je tudi posebej očiščena, zato ne oddaja slabega vonja. Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. Sebi najbližje prodajno mesto enostavno poiščite na www.butanplin.si ali pa Zeleno jeklenko naročite kar na dom na 080 2005. (gr^š PREKLOPI NA ZELENO! BREZHIBNA, VARNA, ČISTA. IN VEDNO PRI ROKI. Piodrtjn«» m »i s ili Zolfine joklunke v Vcif.i bližini Colje DIPOSD.O.O. • Vojnik. B i N.ZOTTl TRADE • Lusko TRGOVINA TOČKA; KZ LA j KO. TRGOVINA LAŠČANKA • Žalec: TRGOVINA GOTOVUE * Šempeter v S.wHi-,|l:i delim: FIJÄVZ ŠTEFAN. PE ŠEMPETER; MA • PROF D.0.0. " Prebold: NATALIJA PETERNEL S P, TUŠ MARKET PREBOLD; TRGOVINA BAR - KULTURNI DOM ŠEŠĆE * Velenje, OSMICA D,0.0. • Šoštanj: OSMICA D.0.0. • loke TRGOVINA LJUBNO, NATALIJA PETERNEL S P. * Rt,jätet-PRALNICA, VULKANIZER5TV0 IN PICERIJA FERČEC • Petrovče; LILY TRGOVINA IN BAR itd. Pospravili so 115 kubičnih metrov odpadkov, to je kakih 35 ton. Letos so se po besedah vodje akcije Jožeta Mavriča osredotočili predvsem na ločevanje odpadkov, kar jim je tudi uspelo, saj so ločeno zbrali kar 75 odstotkov odpadkov. Glede na to, da čistilne akcije v občini zdaj potekajo že kar nekaj let, opažajo, da se ozaveščenost občanov Polzele izboljšuje, saj niso odkrili novih večjih črnih odlagališč. Tudi na Vranskem so čistili drugo aprilsko soboto, delovne vneme pa ni pokvarilo sejstvo, da se je akciji pridružilo nekaj manj občanov kot prejšnja leta. Na zbornem mestu so naredili načrt čiščenja, si razdelili PVC--vreče in rokavice in se odpravili na teren. Pobrali so približno deset kubičnih metrov odpadkov, kar je precej manj kot v prejšnjih letih. Iz tega je mogoče sklepati, da je v zavesti večine vendarle vse bolj prisotno spoznanje, da varovanje okolja ni le modna muha, ampak nuja, da pa to zavedanje žal še ni doseglo vseh. Po končanem delu so str- Na čistilni akciji v Taboru tudi zabojnik za zbiranje papirja Z akcije čiščenja okolice lokalnih cest in javnih poti na Vranskem nili vtise o letošnji čistilni akciji skem domu Vransko, ob odličnem bograču v Gasil- D. N., T. T. Udeleženci akcije pri Športno-rekreacijskem centru v Trnavi Mladi planinci OŠ Polzela med čiščenjem okolice šole Skupina občanov je čistila obrežje Zovneškega jezera Banka, ki pomaga s hrano Pomoč potrebujejo celo zaposleni Predsednik Banke hrane Slovenija Alen Novit SIBAHE - Slovenska ban- ka hrane je s pomočjo prostovoljcev tudi iz drugih humanitarnih organizacij v Žalcu pripravila dobrodelno akcijo Hrana je življenje. Prejšnji četrtek so v Mercator centru zbirali hrano za tiste, ki so socialno ogroženi in si ne morejo zagotoviti vsakodnevnega obroka hrane. Zbrano hrano je SIBAHE predala trem lokalnim humanitarnim organizacijam, ki jo bodo razdelile posameznikom in družinam. Banka hrane, ki v Evropi deluje že več kot 20 let, je bila v Sloveniji ustanovljena novembra 2010. Je del evropske mreže združenja bank hrane (FEBA), ki povezuje 247 nacionalnih bank hrane v 21 evropskih državah. Banke hrane so neodvisne huma- nitarne organizacije, namenjene predvsem zbiranju in distribuciji hrane tistim, ki je nimajo ali se soočajo z njenim pomanjkanjem, oz. tistim, ki si zaradi oteženih življenjskih razmer ne morejo privoščiti nakupa hrane. Banka hrane deluje po principu neprofitnosti, kar pomeni, da potekata zbiranje in distribucija hrane brezplačno. »Hrano zbiramo iz naslova prostovoljnih prispevkov, donacij in sponzorstev, medtem ko njena distribucija poteka s pomočjo prostovoljcev in različnih humanitarnih oziroma človekoljubnih organizacij. Hrane sami ne izročamo posameznikom, ampak jo predamo drugim humanitarnim organizacijam, ki poskrbijo za razdeljevanje. Posamezna banka hrane pri svojem delovanju upošteva načela solidarnosti in ustvarja povezavo med borbo proti lahkoti in potrati hrane ter borbo proti revščini in izključenosti, s tem pa pomembno prispeva k blažitvi nekaterih socialnih stisk posameznikov,« je povedal predsednik SIBAHE Alen Novit. . Zaradi svojega izrazito neprofitnega in solidarnega delovanja banka hrane predvideva in vključuje tudi doda- tno podporo s strani državnih in lokalnih organizacij ali odborov, proizvajalcev, predelovalcev in distributerjev hrane ter podporo drugih organizacij in posameznikov - prostovoljcev. Slovenska banka ima skladišče v Velenju, njeno delovanje pa zagotavljajo izključno donacije. Alen Novit je ob tem povedal, si želijo v Sloveniji večje prepoznavnosti pa tudi takšne davčne zakonodaje, ki bi podjetja in trgovske centre spodbujala k darovanju živil. Veliko si obetajo od novega programa Sadje zelenjava, ki ga je že odobrila Evropske komisije: »Ta program omogoča, da država od pridelovalcev oziroma kmetov odkupi določene količine prav tako določenih vrst sadja in zelenjave. To sadje in zelenjavo nato lahko daruje v humanitarne namene oziroma humanitarnim organizacijam, ki jo razdelijo socialno ogroženim posameznikom.« Slovenska banka hrane je v Žalcu zbrano hrano in čistila predala OZ RK Žalec, Karitas in Medobčinskemu društvu invalidov, ti pa jo bodo izročili ljudem v stiski. Za prvič so s količino zbranega zadovoljni, akcijo pa bodo zagotovo še kdaj ponovili. K. R. SIBAHE - Slovenska banka hrane je skupaj s prostovoljci prejšnji četrtek prvič zbirala hrano v Žalcu, in sicer v Mercatorjevem centru Lani skoraj 9.000 ton odpadkov 1. aprila so v družbi Simbio ponovno prešli na poletni urnik odvoza bioloških odpadkov, kar pomeni, da jih bodo odvažali vsak teden. Poletni urnik odvoza bioloških odpadkov bodo izvajali vse do novembra. Strošek za zbiranje in odvoz bioloških odpadkov bo zaradi pogostejšega zbiranja v poletnem obdobju višji. V zimskem času znaša zbiranje •bioloških odpadkov v 120-li-trskem zabojniku od 5 do 7 evrov, v poletnem pa od 9 do 12 evrov. V primeru, da se uporabnik, ki prebiva v indivi- dualnem objektu, želi odjaviti iz sistema odvoza in zbiranja bioloških odpadkov v rjavem zabojniku, lahko to stori s podpisom izjave o hišnem kompostiranju oz. izjave o ločevanju bioloških odpadkov, ki se nahaja na spletni strani družbe www.simbio.si. Na območju dvanajstih občin, kjer Simbio opravlja javno gospodarsko službo, je 8400 rjavih zabojnikov za zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. V kompostarni RCERO Celje so iz teh občin pripeljali in obdelali dobrih 5269 ton bioloških odpadkov. Leta 2013 se je iz sistema zbiranja in odvoza bioloških odpadkov v rjavih zabojnikih sicer odjavilo 1400 uporabnikov teh storitev, ki so se odločili za hišno kompostiranje tovrstnih odpadkov. T. Tavčar V občinah Spodnje Savinjske doline so lani zbrali in odpeljali skupaj 8.937 ton komunalnih odpadkov (Žalec 4.331, Polzela 1.257, Vransko 638, Braslovče 1.036, Prebold 1.085 in Tabor 189 ton). V zadnjih mesecih na vrata Območnega združenja Rdečega križa Žalec (OZ RK) potrka tudi vedno več družin, v katerih sta zaposlena oba starša, saj njuni plači ne zadoščata za preživetje. Tako se je v primerjavi z lanskim letom že v začetku letošnjega leta povpraševanje po najosnovnejši hrani povečalo kar za 30 odstotkov, opozarjajo na žalskem območnem združenju. Rdeči križ Slovenije je iz Ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog najbolj ogroženim v EU 22. marca v centralno skladišče hrane OZ RK v Žalec dostavil 2.160 kg moke, 1.680 kg pšeničnega zdroba, 2.030 kg riža, 5.040 1 mleka, 9701 olja in 600 kg teste- nin. RKS je na osnovi podatkov združenja o številu predvidenih prejemnikov pomoči v letu 2013 pripravil razdelilnik, iz katerega sta razvidni količina in vrsta hrane, ki jo je priporočljivo deliti po osebi. OZ RK Žalec je na delitev hrane 27. in 28. marca povabil 436 socialno najbolj ogroženih družin iz občin Spodnje Savinjske doline. Hrano je prejelo 1088 ljudi, od tega jih je bilo 607 iz žalske občine, 146 iz polzelske, 107 iz braslovške, 98 iz preboldske, 83 iz vranske in 47 iz taborske občine. Hrano so pomagali deliti trije prostovoljci iz krajevnih organizacij. Hrano delijo na osnovi kriteri- jev, ki jih določi komisija OZ RK Žalec, pri čemer upošteva merila ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Do pomoči s hrano so letos upravičeni: prejemniki socialne pomoči; posamezniki ali družine, ki s svojimi dohodki presegajo cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu in za katere pristojno območno združenje RK oceni, da potrebujejo pomoč, oziroma jih napoti na pristojni center za socialno delo; zaposleni, ki že dalj časa niso prejeli plače; brezposelni, ki so zaključili z javnimi deli in niso upravičeni niti do nadomestila za primer brezposelnosti niti do denarne pomoči; posamezniki ali družine, ki se nenadoma znajdejo v težkih življenjskih, materialnih in socialnih okoliščinah, na katere ne morejo vplivati in zaradi katerih imajo dodatne stroške (starost, bolezen, invalidnost, duševno stanje ...); posamezniki ali družine, prizadete zaradi naravnih ali drugih nesreč večjega ali manjšega obsega; posamezniki brez statusa, stalnega prebivališča ter tujci in izbrisani; posamezniki, ki se jim nudi pomoč v zavetiščih, zatočiščih, sprejemališčih, javnih kuhinjah, materinskih in prehodnih domovih in podobnih socialnih institucijah, ter posamezniki odvisniki; posamezniki, ki so udeleženci taborov, zdraviliških letovanj, namenjenih socialno ogroženim oziroma preventivnih taborov in delavnic za otroke in mladino; brezdomci na ulici v primeru konzervirane hrane. Socialno ogroženi morajo na sedež OZ RK Žalec do 30. aprila poslati novo dokumentacijo, iz katere bo razvidno, ali so upravičeni do hrane tudi v letu 2013. Naslednja delitev hrane iz evropskih zalog bo junija letos, pred tem pa bodo hrano razdelili tudi iz drugih virov, če jo bodo prejeli, je povedal sekretar OZ RK Žalec Matjaž Črešnovar. K. R. DANILO PIKL, s. p. Starovaška ulica 1,3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186 - MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV, NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA, - POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN POMIVALNIH STROJEV, - POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV. gflfp Cembrit ERLUS NARAVNO 'VODILNO' OGRAJNI GLGMGNTI VRTNI PROGRAM TLAKOVCI Vse za streho na enem mestu! siomums Široka ponudba strešnih kritin: Preverite AKCIJSKO PONUDBO Les in gradbene plošče za izdelavo ostrešij Folije in izolacije Suhomontažni materiali Masivne obloge Strešna okna Podstrešne stopnice Uredimo zunanje površine! Slovenijales Trgovina PE Celje • Medlog 18, tel.: OB 425 68 70 Hoče I Murska Sobota | Ljubljana Vižmarje | Ljubljana Črnuče Zeleno zlato naj bi združevalo najboljše iz doline Družba Zeleno zlato je pripravila tudi srečanje s ponudniki turističnih dobrin in storitev v Občini Braslovče. Ob tem je braslovški župan Branimir Strojanšekpovedal: »Uspeli bomo, ko bomo sami kupovali solato, sadje, ribe... pri sosedu in ko bomo turista napotili tudi h konkurentu!« Spodnja Savinjska dolina je z odločitvijo vseh šestih spo-dnjesavinjskih občin stopila na pot oblikovanja skupne turistične podobe. Novoustanovljena družba Zeleno zlato, d. o. o., je imela pred kratkim prvo skupščino. Kaj je bilo opravljenega do zdaj, kakšne so naloge in načrti za prihodnje tedne in mesece, smo se pogovarjali z direktorjem družbe Gregorjem Vovkom Petrovskim. Marca je bila prva skupščina družbe Zeleno zlato. Družbo so ustanovile zbornica in občine oziroma njihovi zavodi. So se skupščine kot predstavniki ustanoviteljic udeležili župani in direktorji zavodov? »Gospodarsko družbo Zeleno zlato so ustanovili Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, občine Braslovče, Tabor in Prebold ter ZKTŠ Vransko, ZKTŠ Polzela in ZKŠT Žalec. Na skupščini je bilo prisotnih 80 odstotkov predstavnikov kapitala, ostali so se opravičili. Na skupščino so vabljeni župani omenjenih občin, direktor in direktorici naštetih zavodov ter predstavnik ZZG.« Družba je imenovala predsednika skupščine, to je Danilo Basle. Kakšne so njegove pristojnosti? »Predsednik skupščine sklicuje skupščine, vodi seje skupščin, za skupščino in z njo opravlja nadzorno funkcijo nad smotrno uporabo sredstev ter skrbi za pravilnosti pri vodenju poslovnih knjig, podpiše individualno pogodbo z direk- torjem družbe. Skupščina je tista, ki sprejema letno bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, odloča o uporabi dobička, postavlja in odpokliče direk-' torja, sprejema programe in plane družbe, odloča o statusnih spremembah, o povečanju kapitala in drugo.« Kje ima družba sedež in poslovne prostore? »Družba ima poštni naslov v Bergmanovi vili v Žalcu, Ulica Savinjske čete 4. Poslovnega prostora pa trenutno še nima--mo.« Na skupščini ste podali poročilo o doslej opravljenem delu. Kaj je bilo toref opravljenega v času od ustanovitve družbe do prve skupščine? »Do skupščine so bili sprejeti celostna podoba blagovne znamke, znak za širše medijsko predstavljanje, znak družbe Zeleno zlato, d. o. o., elaborat grafične podobe blagovne znamke, oddali smo vlogo za zaščito blagovne znamke na Inštitut za varstvo intelektualne lastnine, naredili smo načrt za trženje blagovne znamke, bilo je opravljenih več kot tisoč tristo anketiranj na temo, kaj smo Savinjčani jedli nekoč. Trikrat je bila sklicana sekcija gostincev in začeli so že samostojno pripravljati podobo kulinarične avtentičnosti Spodnje Savinjske doline. Gostinci so izmed sebe imenovali strokovno komisijo, opravljena je bila vrsta razgovorov s kmeti, ribogojci, peki, turističnimi društvi, podjetji (gostinci) in z drugimi na temo, kako se povezati v skupno krovno blagovno znamko, da bomo močnejši, uspešnejši in bolj prepoznavni. Sklenjenih je bilo več kot trideset načelnih dogovorov, da se bomo povezali pogodbeno, opravljena je bila vrsta razgovorov znotraj občin, oddali smo dva projekta na nabor razvojnih projektov 2014-2020, izdelani so prototipi tabel za tiste, ki bodo sodelovali z Zelenim zlatom, naredili smo osnove za trgovino (pravilnik pogojev in podobno). Narejenega je bilo veliko, še veliko več dela pa nas čaka.« Blagovna znamka Zeleno zlato je zaščitena. Kako je bil izbran slogan (Bogastvo narave), kdo je avtor? »Zunanja podoba znaka, barve, krog, napis Zeleno zlato in tri hmeljne kobule so bile na mizi že v samem začetku. Osnovna ideja je bila moja, grafična podoba je delo kreativne skupine Desi- . gnmadness, avtor pa je Matic Petrovski, študent vizualnih komunikacij na Visoki šoli za dizajn v Ljubljani. Napise »Bogastvo narave« pa »Vse najboljše iz Savinjske doline« smo dogovorili na t. i. »bra-instormingih« (po slovensko »viharjenje možganov«) posameznikov, ki v Občini Žalec na področju turizma nekaj pomenijo in delajo. Kot poslovna ideja je bila predstavljena vsem županom v dolini že junija lani in lahko povem, da jim je bila takoj zelo všeč.« Bo šlo le za kulinarično ponudbo in ponudbo domačih pridelkov in izdelkov ter izdelkov domače obrti? Kdo vse bo lahko dobil franšizing? »Franšizing bo lahko dobil vsak ponudnik blaga in storitev, ki bo sprejel pogoje za vključitev v mrežo prodaje domačih izdelkov in trženje z nalepko blagovne znamke Zeleno zlato. Hkrati mu bo že ustanovljena Komisija za nadzor kakovosti in kodeks Zeleno zlato dala »zeleno luč« za aktivno sodelovanje s podjetjem Zeleno zlato. Kar pomeni, da direktor pripravi nabor potencialnih partnerjev, omenjena komisija pa je tista, ki ta izbor potrdi in ki tudi spremlja franšizne pogodbenike, kar zadeva dovoljenje, zakonodajo, poreklo, zunanjo podobo in predvsem stalno kakovost. Blagovna znamka je mišljena kot nekaj več kot le ponudba hrane in izdelkov domače obrti. V njej se mora najti vsak, ki je ponosen na to dolino, vsak podjetnik, ki ima opravka s kupci, z obiskovalci. Blagovna znamka Zeleno zlato ima ambicijo biti znak prepoznavnosti za VSE NAJBOLJŠE IZ SPODNJE SAVINJSKE DOLINE.« Blagovno znamko bodo lahko uporabljali tisti, ki bodo podpisali pogodbo o franšizingu. Kaj določa ta pogodba? »Pogodba ima člene o tem, kaj zagotavlja dajalec franšize, kaj so »obveznosti« jemalca franšize, določeno je letno nadomestilo, povedano je nekaj o že prej omenjeni komisiji in prej omenjenih pogojih. Na koncu so še prehodne določbe, ki govorijo o tem, kdaj se pogodba prekine, kako se obnovi, in pa seveda tiste pravne formulacije, ki so v vsaki pogodbi.« To seveda za uporabnike blagovne znamke ne bo brezplačno. Koliko bodo morali plačevati in kaj bodo dobili za ta denar? »Letno nadomestilo za uporabo blagovne znamke bo od 100 do 400 evrov. Jemalci franšize so razdeljeni v štiri razrede. Najmanj bodo plačevali tisti, ki imajo manj kot 20.000 evrov letnega prometa, in največ tisti, ki imajo več kot 300.000 evrov prometa. Za ta denar bodo dobili določeno število etiket blagovne znamke, obveščanje o razvojnih odločitvah, brezplačno podjetniško svetovanje, izobraževanja, zastopanje na sejmih in drugih turističnih prireditvah. Svetovali jim bomo tudi o tem, kaj trg išče, in o vizualnih komunikacijah njihovih artiklov.« Bodo kje - na enem mestu - na ogled in na prodaj pridelki in proizvodi savinjskih kmetij? »Vsekakor delamo na tem, da bodo izdelki tistih, za katere bo nalepka Zeleno zlato sinonim za kakovost in poreklo iz te doline, prisotni na določenih točkah. Na primer v prostorih turističnih društev, v TIC-u v Žalcu, v prenoči- GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE € Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si tvenih objektih, frekventnih gostilnah, v nekaterih posebno zanimivih lokacijah in še kje. Pogajamo se tudi za stalno prodajno mesto v Žalcu. Vsekakor bodo jeseni artikli na voljo kataloško.« Kako naj bi privabili več turistov v dolino, jih boste vabili predvsem s kulinarično ponudbo? »Z organizirano ponudbo, dobrim medsebojnim sodelovanjem, unikatno podobo avtohtone Štajerske, Spodnje Savinjske doline, tako v kulinariki kot s svežimi prireditvami, s sodelovanjem na že utečenih prireditvah. Vsekakor imamo v dolini, kjer je tradicija hmelja dolgoletna, poleg grenke rože pokazati še marsikaj drugega. Imamo pridelovalce jabolk na obronkih doline, imamo svoj avtohtoni fižol savinjski sivček, imamo jezera, ribnike, prekrasno reko Savinjo, ki je pod Naturo 2000, imamo zaščitena področja, kot so Ribnik Vrbje, Ponikovski kras, mejice in travniki ob Ložnici, imamo Dobrovlje, imamo kraške jame, posavsko hribovje, kolesarske steze, iznajdljive ljudi. Z obema rokama nameravam zagrabiti vsako svežo in malo drugačno idejo, ki bo ta prostor širila v Slovenijo in širšo regijo. Organizirali bomo tudi tematske celodnevne tiskovne ekskurzije. Zainteresirane novinarje in turistične agencije, ki se ukvarjajo z incoming dejavnostjo bomo z ogledi po dolini zaposlili za cel dan. Še presenečeni boste, ko boste videli, kaj vse ta dolina premore, kaj znajo ljudje, kaj vse lepega imamo.« Kakšne so zastavljene aktivnosti za povezovanje gostincev in ponudnikov nočitvenih kapacitet v dolini? »Vemo, da nam po eni strani nočitvenih kapacitet v dolini primanjkuje, po drugi strani pa spet ni tako enostavno že obstoječe kapacitete napolniti. Zato bi rad v prvi vrsti najprej delal v smeri pokazati širšemu občinstvu, da smo unikatni, da imamo svojo zgodovino, svojo drugačnost od ostale Slovenije. Potrebno je povezati med seboj kmete in gostince, javni sektor in privatnike in na podlagi te enotnosti dati vedeti, da se nekaj v tej dolini premika. Treba je dati jasen znak, da mislimo s turizmom resno in da smo ponosni na produkcijo savinjskega kmeta, saj je ta dolina dovolj rodovitna, da s pridelki od tod razvajamo tudi širšo okolico. Ta »špirit«, če se lahko tako izrazim, ta kolektivni duh bo imel učinke tako na prodornosti, marketingu in tudi primerni ceni za tisto, kar bomo ponujali. Naš namen niso najnižje cene, naš cilj morajo biti izvirne in kakovostne storitve ter blago. Ko gost nekaj kupi, zato ker to hoče, ker je sam v sebi prepričan, da to potrebuje, potem smo naredili dolgoročen posel v turizmu. »Last minute«, »law prices«, »nizko cenovni aranžmaji« so prijemi, na katerih ne mislimo graditi. Ali, kot je rekel eden Direktor družbe Zeleno zlato Gregor Vovk Petrovski od turističnih delavcev, ki že sodeluje z nami: Mi bomo ponujali prijaznost, drugačnost, ustrežljivost, kakovost, dinamičnost, možnost sonaravnega potepanja po dolini, bodisi s kolesom bodisi pohodniško, s turističnim vlakcem, kočijo ali konji. In če bo na koncu še pristno vzdušje postalo domače zaradi lokalne hrane, pripravljene na tradicionalen način v duhu naših babic, smo že zgodba za turistične naslovnice.« Kakšno bo sodelovanje s turističnimi društvi in zvezo? »Moje mnenje je, da dobro in koristno za obe strani. Že zdaj zelo dobro sodelujemo s turistično zvezo. Njen predsednik Matjaž Omladič je hkrati predsednik Komisije za nadzor kakovosti in kodeks Zeleno zlato, ki je neke vrste kolegijski organ te družbe. Se pa vedno raje dvakrat posvetujem z župani kot člani družbe, ker to hkrati pomeni tudi izmenjavo informacij. Vemo, da so turistična društva po dolini različna, vsa so bolj kot ne neprofesionalna in zato še toliko bolj cenim in spoštujem njihovo delo na področju lokalnih prireditev, kakovosti turistične ponudbe in oživljanja krajev.« Kot direktor družbe imate individualno pogodbo o zaposlitvi. Glede na to, da je soustanoviteljica družbe Občina Žalec, ali ne gre za nezdružljivost s funkcijo občinskega svetnika? »Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37.b člen Zakona o lokalni samoupravi in Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Mnenje Komisije za preprečevanje korupcije je, če član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega podjetja (ali subjektom zasebnega prava), potem ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja javnega podjetja. Iz tega izhaja, da je član občinskega sveta lahko direktor javnega ali zasebnega podjetja, katerega soustanoviteljica je konkretna občina ali javni zavod, ki je v 100-od-stotni lasti določene občine. Organ nadzora družbe Zeleno zlato je skupščina družbe, njene člane pa ne določajo občinski sveti, torej svetnik ne more vplivati na nadzorno funkcijo. V našem konkretnem primeru imenujejo člana skupščine iz družbenice ZKŠT Žalec organi zavoda, katerih član pa nisem.« K. R. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM april 2013 Za stečajem sovražni prevzem? Mlekarni dobiček in mlečna kraljica KIV, d. d., je očitno še eno od podjetij, ki bo kljub perspektivnemu proizvodnemu programu propadlo zaradi dolgov in napačnih poslovnih odločitev, v ozadju katerih so najbrž tudi kakšni drugi interesi lastnikov. Stavki zaposlenih je sledil predlog za stečaj. Ugovor na predlog stečaja je možen še danes, potem pa bo sodišče dokončno odločilo o usodi družbe, ki je imela ves čas dovolj dela in je večino proizvodnje izvozila. Kdaj in zakaj so se v KIV, d. d., začeli kopičiti dolgovi, javnost verjetno ne bo izvedela. Hčerinska družba KIV inženiring je z gradnjo toplarne v Celju pridelala približno 4 milijone evrov izgube, ki jo je s pridružitvijo prenesla v matično družbo. Težave z izplačevanjem plač zaposlenim so se vlekle kar nekaj časa, zaposleni so od avgusta lani prejemali le akontacije plač. 25. marca letos je tovarniški sindikat organiziral stavko in zahteval poplačilo razlike plač in prispevkov. Del zaposlenih (pa ne iz proizvodnje) je svoje terjatve prodal angleškemu podjetju Bee Management (na spletu se predstavlja kot svetovalno podjetje za Indijo), ki se je sicer z vodstvom KI V-a pred tem pogovarjalo o dokapitalizaciji. Po začetku stavke se je 13 delavcev odpovedalo svojim terjatvam, zato da je Bee Management vložil in plačal predlog stečaja (strošek je 8.000 evrov). Približno 90 zaposlenih zdaj čaka, ali bodo po uvedbi stečaja šli na zavod za zaposlovanje s pravico do odpravnine ali pa bodo morali kar sami dati izredne odpovedi in se prijaviti na zavod, če bo predlog stečaja morda umaknjen. Ker so upniki iz družbe KIV že odpeljali številne stroje, nadaljevanje proizvodnje ni več mogoče, pravi predsednik tovarniškega sindikata Marjan Svet. Ivo Kreča, ki je po očitno le začasnem vodenju Andreja Ureka, ponovno prevzel mesto direktorja družbe KIV, d. d., ocenjuje, da ima predlog za stečaj katastrofalne posledice za podjetje, še bolj pa za tiste, ki so (skupaj z njim) ostali v podjetju. »Ocenjujemo, da želi angleško podjetje na ta način izvesti sovražni prevzem tudi s pomočjo sindikata, pri čemer pa je najbolj zaskrbljujoče, da ta poteza ogroža vsa delovna mesta. Pogovori o kapitalskem vstopu družbe Bee Management v podjetje KIV, d. d., so se začeli že januarja, ko so predstavniki družbe opravili skrbni pregled podjetja. Zaradi nesprejemljivih pogojev do sodelovanja z družbo ni prišlo, zato so se pogovori nadaljevali z drugimi potencialnimi partnerji. Kljub temu se je zbiranje podatkov za našim hrbtom nadaljevalo - nekateri zaposleni so celo organizirali sestanke med podjetjem Bee Management in bankami upnicami ter z zaposlenimi. Pri tem je potrebno poudariti, da je s takim ravnanjem prišlo do hudih kršitev pogodb o delovnem razmerju in določil o nerazkritju podatkov pri opravljanju skrbnega pregleda,« je v sporočilu za javnost zapisal Ivo Kreča, ki naj bi imel v družbi več kot 50-odstotni lastniški delež, poleg še treh malo večjih in enajstih malih delničarjev. Po besedah Iva Kreče nekdanji zaposleni, ki so po začetku stavke dali odpoved, sedaj sodelujejo s podjetjem Bee Management, saj so mu prodali svoje terjatve, ki jih je za nekaj deset tisoč evrov. »Ocenjujemo, da gre za moralno sporno dejanje, saj je na ta način angleško podjetje za nekaj deset tisoč evrov prišlo do tehnologije, ki smo jo v družbi razvijali 25 let,« dodaja Ivo Kreča v prepričanju, da je pri tem negativno vlogo odigral tudi sindikat, zlasti predstavnik regionalnega SKEI Mirko Hirci, ki naj bi grobo zavrnil vse pobude sanacije, ki jih je predstavilo vodstvo. »V vodstvu podjetja KIV se dobro zavedamo obveznosti, ki jih je imelo in jih še ima podjetje do zaposlenih in iskreno obžalujemo stisko delavcev. Tudi po začetku stavke se je vodstvo vseskozi trudilo, da bi našlo način za sanacijo podjetja, kar nam bi brez bojkota sindikata SKEI in nekaterih nekdanjih zaposlenih najverjetneje tudi uspelo, ob novonastali situaciji pa je ta možnost minimalna,« je pred dnevi zapisal Ivo Kreča. Predsednik podjetniškega sindikata Marjan Svet pa zanika, da bi sindikat vključno z Mirkom Hircijem odigral negativno vlogo. Direktor in večinski lastnik KIV-a zgolj »rešuje svojo kožo«, je prepričan, saj je v primeru stečaja še vedno odgovoren kot direktor podjetja (nekaj podjetij je bilo ustanovljenih tudi v tujini). Prav tako se je z delavci oziroma sindikatom prvič sestal šele peti dan po začetku stavke, je povedal Marjan Svet, potem pa ni bilo nobenih pogovorov več. K. R. Mlekarna Celeia je lani od sedemnajstih kmetijskih zadrug (s 122 proizvajalci mleka) odkupila 93 milijonov litrov mleka, svojo proizvodnjo pa je usmerila predvsem v proizvodnjo različnih fermentiranih izdelkov, poltrdih sirov in konzumnega mleka. Ustvarila je 58 milijonov evrov prihodkov od prodaje, od tega 70 odstotkov na domačem in 30 na tujih trgih. Mlekarna Celeia je poslovno leto zaključila z okrog 300 tisoč evri dobička, je povedal direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop. Ob razglasitvi mlečne kraljice Zelene doline Slovenije za leto 2013 pa so v Miklavžu pri Taboru razglasili zmagovalko izbora za mlečno kraljico. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je povedal, da je mlekarna za projekt Naprej k naravi na slovenskem oglaševalnem festivalu v Portorožu prejela najvišje priznanje učinkovitosti, zlato nagrado Effie. Krono mlečne kraljice Zelene doline Slovenije za leto 2013 si je zaradi svojega znanja s področja kmetijstva in mlekarstva prislužila 19-letna Andreja Jurhar iz Medloga pri Celju. »V res bogati ponudbi prehrane bi ljudje morali bolj paziti na to, da uživamo kakovostno mleko in mlečne izdelke. Prav Mlekarna Celeia je tukaj storila korak naprej, saj je prva v Sloveniji, kije pridobila certifikat Brez GSO,« je povedala Andreja Jurhar. Na slovesnosti, ki jo je povezovala Lara Jankovič, so že 31. leto zapored S podelitve priznanj proizvajalcem mleka podelili tudi priznanja največjim proizvajalcem mleka. Med kmetijskimi zadrugami je to postala Koroška kmetij-sko-gozdarska zadruga, ki je v preteklem letu za Mlekarno Celeia proizvedla kar 25.766.611 litrov mleka. Na drugem mestu je Kmetijska zadruga Šmarje z 12.104.812 litri, na tretjem pa Kmetijska zadruga Šaleška dolina z 10.277.316 litri mleka. Med posameznimi proizvajalci je vodilni Herald Konečnik iz Šentjanža z 899.083 litri mleka, sledita mu Frančišek in Jožica Rotnik iz Šoštanja s 581.375 litri mleka, na tretjem mestu pa sta Marko in Jasmina Močnik s Prevalj s 562.705 litri mleka. Med zadrugami v Spodnji Savinjski dolini je največ mleka oddala Mlekarska zadruga Arja vas 2.861.975, sledijo Hmezad KZ Gotovlje 2.585.329, KZ Polzela 2.579.709, Hmezad KZ Šempeter 2.000.043, KZ Vransko 1.984.437, Hmezad KZ Braslovče 1.724.549, Hmezad KZ Petrovče 1.633.673 in KZ Savinjska dolina 1.342.473. Med posameznimi pridelovalci so največ mleka v Spodnji Savinjski dolini oddali Primož Cizej iz Podvina pri Polzeli 437.177 litrov, Franc Brišnik iz Prekope 380.853, Benjamin Flere iz Letuša 365.311, Franc Satler iz Založ 321.045, Marjan Škafer iz Gotovelj 301.224, Andrej Bizjak s Polzele 289.409 litrov mleka itd. T. Tavčar Kronanje mlečne kraljice 2013 Andreje Jurhar Pluton padel v črno luknjo Samooskrba in vzajemna pomoč Čeprav podjetja ni več, bo stavba verjetno še dolgo ohranila ime Pluton Še eno gradbeno podjetje je propadlo in za seboj pustilo izigrane delavce. Posebnost zgodbe podjetja Pluton gradnje je v tem, da lastnik oziroma direktor podjetja ni poslal v stečaj, ampak ga je pripojil drugim podjetjem, pred tem pa zaposlene brez odpovednih rokov poslal na zavod za zaposlovanje. Zaposleni svojih terjatev zdaj ne morejo prijaviti v stečajno maso. Ob prenehanju poslovanja je imelo podjetje Pluton gradnje 110 zaposlenih. Ostali so brez dveh mesečnih plač in lanskega regresa. Odpovedi naj bi bile izdane iz poslovnih razlogov, vendar so se zaposleni pritožili na odločbe, ker naj bi bile nezakonite, med drugim so bile brez odpovednih rokov. O načrtovanem odpuščanju ni bil obveščen niti zavod za zaposlovanje, kot predvideva zakonodaja. Lastnik Zvone Petek z zaposlenimi noče imeti nobenega stika več, saj naj ne bi bil več lastnik podjetja Pluton gradnje. Podjetje naj bi prodal oziroma ga pripojil drugim družbam. Novi lastnik je po javno dostopnih podatkih podjetje Ker 12, d. o. o., njegov lastnik pa podjetje Hajuti UK Limited, ki je registrirano v tujini in zanj v Sloveniji ni več dostopnih podatkov. Po pisanju Dnevnika pa naj bi ga ustanovila družba JS4 LLC iz ZDA, ki je bila že decembra lani likvidirana. Kdo se je skrival za njo, uradno ni mogoče preveriti. Podjetja Ker 12 vodi Branko Budvica. Nekdanji zaposleni pravijo, da gre za klasičen primer izčrpavanja podjetja in nato ukinitev brez poravnave dolgov do zaposlenih in drugih upnikov. Podjetje Pluton gradnje je bilo ustanovljeno leta 1991 in je še leta 2011 doseglo 19,3 milijona evra celotnih prihodkov, čisti poslovni izid (dobiček) pa je znašal približno 112 tisoč evrov. Med ukinitvijo poslovanja je družba med drugim gradila večnamenski objekt v Braslovčah (investitor Jagros je v nekaj dneh poiskal novega izvajalca). Zakaj izbris ali pripojitev in ne stečaj, je jasno. V primeru stečaja je namreč direktor še vedno odgovoren za svoje pretekle poslovne odločitve in podjetje ima obveznosti do upnikov. Po slovenski zakonodaji lastnik ni odgovoren in lahko kadarkoli in kjerkoli ustanovi novo podjetje. Tudi direktorji še vedno niso sankcionirani, da ne bi smeli biti več direktorji ali ustanovitelji podjetij, če so pred tem že poslali v stečaj kakšno podjetje oziroma poslovali nezakonito, v kar sodi tudi neizplačevanje plač in prispevkov zaposlenim ter nespoštovanje dekrvno-pravne zakonodaje v primeru poslovnih težav. L. K., K. R. V Sloveniji pripravljajo nov projekt, namenjen predvsem zaposlovanju socialno in ekonomsko ogroženih skupin ter pridelovanju in trženju ekološke hrane, prostovoljno članstvo pa vključuje tudi vse ostale posameznike z namenom združevanja in povezovanja ter krepitve in razvoja zdrave skupnosti. Projekt socialnega podjetništva naj bi čez čas zaživel tudi v Spodnji Savinjski dolini. »Projekt se bo registriral kot socialno podjetje, katerega glavni namen je delovanje po načelih medsebojne povezanosti, solidarnosti, vzajemnosti in medsebojne podpore. Prav tako je njegovo posebno poslanstvo spodbujati zdravje in soustvarjanje ter sooblikovanje zdrave družbe,« pravi eden od prostovoljcev Združenja brezposelnih Slovenije Erik Be-škovnik Rebec. Združenje deluje kot društvo, namerava pa ustanoviti socialno podjetje. Pobudnica in nosilka projekta je Radmila Mihelič, brezposelna podjetnica in ustanoviteljica Združenja brezposelnih Slovenije, ki ima sedež v Ljubljani. Ideja se ji je porodila, ko ji je kmet namesto denarja v humanitarne namene v obdelavo podaril dva hektarja zemlje. Odločila se je, da bo dejavnost, ki jo je poime- novala Trajnostna samooskrba in vzajemna pomoč, ponudila tudi ostalim, predvsem ranljivim skupinam, ki so na dnu družbenega položaja. K sodelovanju zato v združenju vabijo brezposelne, upokojence z nizkimi pokojninami, dijake in študente iz socialno ogroženih družin ter delavce z zelo nizkimi prihodki ali povsem brez njih. Za zagon socialnega podjetja, za najem zemlje in drugo potrebujejo določena sredstva, zato prosijo tudi za donacije, prav tako vabijo zainteresirane, ki bi jim dali v uporabo svojo zemljo. Kot je povedal Erik Beškovnik Rebec, bodo za takšno uporabo zemlje sklenili letno pogodbo. »Ta projekt se v Savinjski dolini še ne razvija, ker s tega podro- čja še nimamo niti zemlje za obdelovanje niti članov, vse je še na začetku. Nadaljnji razvoj je odvisen od števila članov, ki se bodo vključili, nekaj pa tudi od donatorskih sredstev. Sicer se nam ponuja v najem zemlja v okolici Žalca, ki jo za namen vrtnarjenja oddaja en kmetovalec, vendar z letošnjim letom zaradi pomanjkanja sredstev še ne moremo v najem. Sicer se zadeve že odvijajo po različnih regijah v Sloveniji, največ zemljišča so darovali in posodili kmetje na Dolenjskem pa tudi v okolici Ljubljane,« je še dodal Erik Beškovnik Rebec, ki ga lahko zainteresirani pokličejo po telefonu 041 479 920 ali pišejo na naslov združenja zveza.zbs@ gmail.com. K. R. Manufaktura Žalec Savinjska cesta 4 www.mita-trade.si POMLADNI POPUSTI: -40 % moške in ženske srajce -40 % hlače jeans —20 % mikice kr Popust velja na določene in označene artikle. Obiščite nas in se prepričajte o pestri ponudbi! Naročnik oglasa: MITA-TRADE d.o.o. Prostovoljstvo tudi v turizmu Prvi letošnji Ekofest Matjaž Omladič, predsednik Turistične zveze Občine Žalec Prostovoljstvo v društvih je na veliki preizkušnji, a nikakor ne smemo dopustiti, da povsem zamre, je bil eden od poudarkov redne letne skupščine Zveze turističnih društev Občine Žalec, ki so jo prvi četrtek v aprilu pripravili v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Zdaj je tudi pravi čas, da se ponovno oblikuje Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, ki bi poleg turističnih ponudnikov, turističnih društev, občin in podjetja Zeleno zlato skrbela za enotno promocijo in koordinacijo turističnega dogajanja v celotni dolini, so se strinjali udeleženci letne skupščine. Na začetku skupščine, na kateri sta imela pravico glasovanja po dva pooblaščena predstavnika vsakega društva, vključenega v zvezo, so si udeleženci ogledali kratek filmski povzetek aktivnosti turističnih društev v preteklem letu, -ki ga je pripravila Savinjska televizija. Nato je direktor podjetja Zeleno zlato Gregor Vovk Petrovski predstavil dosedanje aktivnosti podjetja, ki bo skrbelo za blagovno znamko Zeleno zlato in oblikovalo enotno lokalno kulinarično ponudbo doline. O delu zveze v preteklem letu je poročal predsednik Matjaž Omladič in med drugim povedal, da so ukinili sejnine, za ta denar pa pripravili strokovno ekskurzijo. Zveza deluje z minimalnimi sredstvi, tudi za letošnje leto bo namreč imela na voljo le okoli 4 tisoč evrov, ki jih bodo porabili za strokovno ekskurzijo. Poročilo je pravzaprav odraz dela turističnih društev, ki skupaj z ZKŠT Žalec in zvezo z različnimi prireditvami in akcijami bogatijo življenje v občini, je med drugim povedal Matjaž Omladič. Zaradi ukinitve društva je skupščina izglasovala izstop Društva kmečkih žena Ponikva iz zveze, pri čemer je pozneje Matjaž Omladič pozval vsa društva, ki se srečujejo s težavami in razmišljajo o ukinitvi, da pred tem poiščejo pomoč pri zvezi in skušajo skupaj najti rešitev. Prostovoljstvo v društvih je zares na veliki preizkušnji v teh časih, kljub temu pa so društva še vedno nepogrešljiva za delo na turističnem področju. So pa z veseljem vključili v zvezo društvo Združenje hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Hmeljarji, še posebej starešine in princese, so s svojimi uniformami in oblekami že sedaj ena najbolj prepoznavnih značilnosti Spodnje Savinjske doline, zdaj pa bo njihovo sodelovanje s turistično zvezo še tesnejše in boljše, je v imenu društva hmeljarjev povedala Pavla Gostečnik. Skupščina je prav tako potrdila program zveze za leto 2013, ki ga je predstavil Matjaž Omladič. Skupaj z društvi in ZKŠT bodo izvedli vse tradicionalne prireditve in akcije, med drugim pa se bodo potrudili v prostovoljno delo na področju turizma vključiti več mladih. Zveza je pripravila tudi javni natečaj za inovativne turistične ideje in zgodbe, ki bi jih lahko vključili v promocijo doline. Nekaj idej je že prispelo, in to ne samo z območja žalske občine. Tudi to je dokaz, da bi bilo spet potrebno povezovanje turističnih društev v zvezo na ravni celotne Spodnje Savinjske doline, s čimer sta se kot gosta skupščine v svojih nagovorih strinjala tudi direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar in direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek. K. R. Dren in potice v Drešinji vasi Delovni čas INFO centra v maju: - od 15. do 19. ure ob četrtkih in petkih, - od 10. do 19. ure ob sobotah, nedeljah in praznikih Ponirkove otroške ustvarjalnice - od 15. do 17. ure ob sobotah in nedeljah Jezdenje ponijev - od 15. do 17. ure ob petkih in sobotah /T.-: ** Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34 iaioaliiin ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si pripravili vaščani, člani domačega gasilskega društva in Turistično društvo Petrovče. Ob odprtju je zbrane pozdravila predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler, o razstavi pa je spregovoril Jože Stepišnik. Poudaril je, da se v Drešinji vasi že deveto leto trudijo predstaviti velikonočno kulinariko in velikonočne običaje. Na štiridesetih mizah je razstavljalo 36 razstavljavcev s širšega celjskega območja. Ob butari velikanki so lahko obiskovalci občudovali ljubenske potice, drevesne gobe, križce, postne jedi, pa seveda tradicionalni slovenski že-gen, potice in druge velikonočne jedi, pirhe domiselnih tehnik ter seveda izdelke, ki so jih ustvarili malčki v vrt-, cu v Petrovčah in Vojniku. Svoje so dodale tudi članice petrovškega odbora Društva podeželskih žena Občine Žalec. Razstavo je na dan odprtja blagoslovil duhovni pomočnik iz petrovške župnije Jože Brilej, Aljaž Stepišnik pa je dogodek popestril z igranjem na kitaro. T. Tavčar Rabljeni k Ribniku Vrbje! Blagoslov razstave Na veliko soboto, veliko noč in velikonočni ponedeljek je bila v dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi na ogled tradicionalna razstava velikonočnih jedi z naslovom Ko zacveti dren in zadišijo potice, ki so jo Na prvem letošnjem Eko-festu, ki je potekal prvi vikend v aprilu, so organizatorji na več lokacijah (v ekomuzeju, na Ribniku Vrbje, v Bio parku Nivo in v žalskem Keudru) pripravili številne zanimive prireditve. V petek je bil možen prost vstop v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Žalec, v ekomuzeju pa so odprli tudi stalno čebelarsko razstavo (več o tem na str. 26). V soboto je v ekomuzeju najprej predavala Mag. Maja Krajnc na temo logoterapie, Mihelčič na temo Energetska samopomoč, v nedeljo pa je na temo Kje je izvir inovativnosti predavala Sanja Lončar. Predavanja in delavnice so se vrstila tudi oba dva dni v Bio parku Nivo. V soboto in nedeljo je bila dopoldanskem delu eko-festa v žalskem Keudru tudi pokušnja vin Savinjskih vinogradnikov, v popoldanskem pa obakrat Velika ponirkova avantura in jezdenje ponijev za otroke, voden ogled ekološke učne poti pri Ribniku Vrbje. V nedeljo so pripravili sprehod po ekološki učni poti Ložnica, Zg. Grušovlje, v dopoldanskem času pa je bila v ekomuzeju Eko tržnica in sejem. Obiskovalci so lahko bili deležni masaže rok s hmelje-vim maslom, v Fit campu na Ribniku Vrbje pa so se lahko seznanili s funkcionalno vadbo in dobili analizo sestave telesa. L. K., foto: T. T. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net ff 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Zdravica v Keudru Eko tržnica in sejem v ekomuzeju n '3'Q. Wmmkp. f-et 3. mšjfjjn 201 ’< Ponedeljek- Delamo z lesom Torek - Oblikujemo s papirnatimi zvitki Petek - Naše prijateljice čebele Prispevek za material 1 EUR Informacije: TIC Žalec, 710 04 34 >, FOTOGRAFSKI NATEČAJ TD ŽALEC "Naslov natečaja »SKRITI KOTIČKI V ŽALCU« Sodelujte na zanimivem fotografskem natečaju in prikažite skrite kotičke mesta Žalec skozi fotografski objektiv. Fotografije pošljite v digitalni obliki (JPG) po e-pošti na naslov: turisticnodrustvo.zalec@gmail.com ali na zgoščenki (CD/DVD) po pošti na naslov Turistično društvo Žalec, Hmeljarska 3,3310 Žalec, najkasneje do 20. avgusta 2013. Najboljše fotografije po izboru žirije bodo nagrajene in predstavljene na razstavi septembra 2013. Več o razpisnih pogojih: Maja Prislan, turisticnodrustvo.zalec@gmail.com, www.facebook.com/turisticnodrustvo.zaiec Dt turistično DRUŠTVO f' ŽALEC Evropske politike zadevajo vse nas Obljube ni pozabil Tanja Fajon (v sredini) se trudi za »evropski odmev v domačem kraju«. V centru Mega pri dvorcu Novo Celje sta poslanka v Evropskem parlamentu Tanja Fajon in Ženski forum Socialnih demokratov Žalec konec marca pripravila večerno javno razpravo o evropskih temah. »Evropski parlament je bliže, kot si mislite,« je bila iztočnica pogovora s Tanjo Fajon, ki je odgovarjala na aktualna vprašanja o sedanjosti in prihodnosti Evropske unije. Tanja Fajon, pred izvolitvijo v Evropski parlament novinarka in nazadnje dopisnica iz Bruslja, je ena od osmih evropskih poslank in poslancev iz Slovenije, ki delujejo v treh političnih skupinah. Med drugim je povedala, da v evropskem parlamentu glasujejo glede na stališča političnih skupin, ne po nacionalnih stališčih. Ob tem je kritično ocenila sodelovanje s slovenskimi politiki in tudi vsemi vladami,' saj evropski poslanci pogosto ne dobijo stališča slovenske politike o določenih vprašanjih ali pa jih dobijo prepozno. V Evropskem parlamentu se Tanja Fajon kot članica odborov še posebej ukvarja s človekovimi pravicami, z notranjimi zadevami, zunanjo politiko in organiziranim kriminalom. Vodi tudi skupino za medije in je predsednica delegacije za odnose s Hrvaško ter članica delegacije za zahodni Balkan. Korupcija je eden ta čas najhujših problemov Evropske unije, ki se zadnja leta sicer ukvarja predvsem z reševanjem finančne in gospodarske krize, ne pa toliko s svojo prihodnostjo. Ta trenutek niti ni ugoden za razmišljanje o prihodnosti Evropske unije, saj je zaupanje ljudi vanjo zelo nizko. Kljub temu bo potrebno spregovoriti o nadaljnjem povezovanju v Evropi. Pridružitev Hrvaške bo po njenem mnenju zelo pozitivno vplivala na Evropsko unijo. Za zagotavljanje politične stabilnosti bi se morale vanjo vključiti vsaj še države zahodnega Balkana, je poudarila Tanja Fajon in izrazila veliko skrb glede dogajanja na območju Balkana. Odgovarjala je tudi na vprašanja udeležencev večera, med drugim o smernici, ki je povezana s koncesijami za pitno vodo. V javnosti je sprožila zelo negativen odziv in je aktivirala državljane po vsej Evropi, zato je možno, da je Evropski parlament ne bo potrdil, je menila Tanja Fajon. Ženski forum SD je večer organiziral v mesecu, ko praznujejo ženske, zato je bilo eno prvih vprašanj voditeljice pogovora Saše Pukl o ženskah v visoki politiki. Tanja Fajon je povedala, da kot ženska svoje vloge v politiki ne čuti drugače, res pa je še vedno zelo malo žensk na visokih položajih, ne le v politiki, ampak tudi v poslovnem svetu. V Evropskem parlamentu je slaba tretjina poslank, od tega bi jih bilo po prepričanju Tanje Fajon veliko manj, če ne bi imeli obveznih kvot na evropskih volitvah. Še manj je žensk v upravnih odborih gospodarskih družb. Ženske imajo drugačen pristop, v ta čas še precej moškem svetu pa morajo za svojo uveljavitev porabiti nekoliko več energije od svojih kolegov, je povedala evroposlanka. K. R. Novi predsednik v Braslovčah Novi predsednik Anton Rožič Na volilnem občnem zboru Občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Braslovče (OO SLS) so izvolili novo vodstvo. Novi predsednik je Anton Rožič, podpredsednika sta Januš Juhart in Janko Oro-žim, tajnik pa Peter Fonda. Novi predsednik Tone Rožič se je ob izvolitvi zahvalil za izkazano zaupanje in ob tem poudaril, da namerava pomladiti stranko in jo pripraviti na nove Z volilnega občnega zbora SLS v Braslovčah občinske, evropske in državne volitve. Hkrati je poudaril široko nazorsko bazo SLS in izrazil pričakovanje, da lahko vsakdo, ki dobro misli, uresniči svoje ideje znotraj najstarejše slovenske stranke. Predsednik Rožič je izrazil tudi pričakovanje, da bo SLS na naslednjih lokalnih volitvah s svojim kandidatom za župana ponovno zmagala. V sprejetem programu dela novega občinskega odbora so med prednostmi nalogami naslednje: pridobivanje novih članov, priprave na volitve, pohod po poteh braslovške občine, kresovanje, jesenska ekskurzija članov, piknik članov z družinami itd. Podpredsednik SLS Janez Tomšič in predsednik regionalnega odbora Rok Sedminek sta v razpravi, ki je sledila, pohvalila dosedanje delo občinskega odbora SLS Braslovče, novemu vodstvu pa zaželela dobro delo. T. Tavčar Čas je za pomoč, ne obsodbe Zunanji minister in predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec se je udeležil občnega zbora krajevnega odbora stranke DeSUS na Ponikvi. Zbranim je predstavil aktualno dogajanje v državi in stranki, skupaj z novim predsednikom celjskega pokrajinskega odbora stranke Stanetom Jermanom in predsednikom žalskega^ občinskega odbora Ivanom Jelenom pa v društvo sprejel tudi osem novih članov. Na vprašanje o tem, ali bo uresničil predvolilno obljubo o gradnji doma upokojencev v Žalcu, je Karl Erjavec odgovoril, da se je o tem že pogovarjal tudi z novo ministrico za delo, družino, socialne zadeve in Karl Erjavec je skupaj z Ivanom Jelenom in s Stanetom Jermatiom (skrajno levo) v stranko sprejel nove člane enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak in da bo dom zagotovo zgrajen. Za to investicijo bodo poskušali zagotoviti evropska sredstva. Predsednik stranke je pohvalO delo žalskega ob- činskega odbora in krajevnega odbora na Ponikvi ter čestital predsedniku Ivanu Jelenu, ki je prejel najvišje priznanje stranke, imenovan je bil namreč za častnega člana. K. R. Aleksander Reberšek (levo) in predsednik sindikata podjetja KIV Marjan Svet V hudi stiski so se znašli tudi delavci v podjetju KIV Vransko. Med tistimi, ki so se odločili pomagati nekdanjim zaposlenim, je občinski svetnik in podžupan Občine Vransko Aleksander Reberšek. »Nedolgo nazaj je bilo podjetje KIV ponos Vranskega. Delavci so bili zadovoljni, imeli so delo in plače. Sedaj temu ni več tako. Zakaj, ne morem govoriti, saj podrobnosti in ostalega dogajanja v podjetju KIV ne poznam. Zame je predvsem pomembno, da delavci za opravljeno delo dobijo dostojno plačilo. To je edino pošteno in drugo me sploh ne zanima. Pred nekaj tedni so se name obrnili delavci podjetja KIV, da potrebujejo pomoč, saj plač že več mesecev niso dobili in nimajo denarja za osnovne življenjske potrebščine. Poudarjam, ne želim soditi, kaj je bilo v podjetju narobe, da je prišlo do takšne situacije. Zdaj ni čas za obsodbe, ampak moramo ukrepati in delavcem pomagati,«'je povedal Aleksander Reberšek. Podžupan, ki je sindikatu posredoval tudi informacijo o tem, da neko podjetje zaposli osem delavcev za podobna dela kot v podjetju KIV, je del svoje podž-upanske plače namenil za nakup 70 paketov pomoči za 67 delavcev. Paket je vseboval liter olja, riž in makarone, kilogram sladkorja in liter mleka. Prav tako je organiziral akcijo zbiranja živil v Tušu in Mercatorju na Vran- skem. V Tušu so zbirali živila od 10. do 14. aprila, v Mercatorju pa jih bodo od 15. aprila do 15. junija. Ob tem Aleksander Reberšek poudarja: »Stopimo skupaj in pomagajmo, kajti nikoli ne vemo, kdaj bomo sami potrebovali pomoč!« K. R. POPRAVEK Pri članku Prva premierka Žalčanka v prejšnji številki časopisa na strani 13 pri fotografiji pomotoma nismo navedli avtorja. Avtor fotografije prve seje slovenske vlade pod vodstvom Alenke Bratušek je Daniel Novakovič/STA. Za pomoto se opravičujemo. Uredništvo Cßoutique ^[efcsantfra Savinjska cesta 77, Žalec 041-633-730 www.svecana-obiacila.si *lzposoja ženskih poročnih oblek: White One-Barcelona, Cosmobella-Milano,Kelly Star, Eliana Moore-Pariz, Forever Yours-London ‘izdelava oblačil za poročne priče, družice *maturantske oblake *obleke za birmo Skupščina GZ Žalec Menjava v vodstvu GZ Prebold Med podelitvijo priznanja Savini Naraks, ki je vodila komisijo za delo veterank in veteranov GZ Žalec Konec prejšnjega meseca je v novi dvorani gasilskega doma PGD Gotovlje potekala 58. skupščina Gasilske zveze Žalec. Ker se končuje petletno mandatno obdobje med kongresoma, je bila tudi volilna. Za predsednika so ponovno izvolili Edvarda Kuglerja, gasilski zvezi pa bo poveljeval David Krk. Predsednik Edvard Kugler je podal obširno poročilo za preteklo leto in tudi strnjeno poročilo o petletnem mandatu. V njem je poudaril, da se je v tem času naredilo veliko na področju zakonodaje, saj so morala društva v tem obdobju kar dvakrat spreminjati statute, dobili so nov zakon o gasilstvu, spremenila so se pravila gasilske službe in dobili so tudi posebna pravila gasilske službe. Vsa leta so posvečali veliko pozornost izobraževanju in usposabljanju članic in članov. Svoje znanje so preverjali na številnih gasilskih tekmovanjih in vajah, kot dobri organizatorji pa so se izkazali tudi z organizacijo državnega mladinskega gasilskega kviza v Braslovčah in državnega mladinskega tek- Mladinska komisija Gasilske zveze Žalec je skupaj z GPO Braslovče in PGD Grajska vas pripravila zbor mladih GZ Žalec. Po krajšem kulturnem programu je predsednik MK GZ Žalec Dušan Zabukovnik podal poročilo o delu gasilske mladine v letu 2012. Mladina je sodelovala na tekmovanju v kvizu in orientaciji, na gasilskih tekmovanjih, se izobraževala na tečajih za bronaste, srebrne in zlate preventivne značke Preprečujemo požare, ' organizirala letovanje v Osilnici na Kolpi, se srečevala na srečanjih mladine v Logarski dolini in Thermani Laško. Mladina je sprejela svoj program dela movanja v gasilski orientaciji v Veliki Pirešici. Društva so opremili s sodobno tehniko, tako z vozili kot tudi s samo opremo, ki pa jo največkrat uporabljajo pri reševanju ljudi, živali in premoženja ob naravnih nesrečah. Njihovo delo so zaznamovale zlasti poplave. Sicer pa so uspeli povsem uresničiti zastavljeni program dela in tudi naloge, ki jim jih nalagajo lokalne skupnosti in GZ Slovenije. Poveljnik GZ Žalec Franc Rančigaj je povedal, da se preventivna dejavnost odraža tudi na zmanjšanju števila požarov na objektih. Poleg standardnih preventivnih aktivnosti so v preteklem letu nadaljevali s prizadevanji za sistematično izvajanje preventivnih pregledov pri gospodarskih subjektih z večjo požarno ogroženostjo, kot je to predvideno tudi v zakonodaji s področja varstva pred požarom. To vprašanje lahko rešujejo le na podlagi lastnega interesa podjetij in v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi. Zato si prizadevajo, da od vseh teh subjektov pridobijo požarne načrte, ki jih mora MK GZ Žalec za leto 2013, ki je zastavljen zelo velikopotezno, vendar uresničljivo. Da je bilo delo gasilske mladine v letu 2012 res zelo uspešno, je bilo ob koncu razvidno tudi iz zahval mladim, ki so za dosežene vrhunske rezultate prejeli priznanja. Gasilci pripravniki iz PGD Kapla - Pondor so postali državni prvaki v kvizu in orientaciji, gasilke pripravnice iz PGD Velike Pirešice pa državne prvakinje v orientaciji. Mladinci iz PGD Andraž nad Polzelo so na gasilskem tekmovanju na Ptuju prav tako osvojili naslov državnih prvakov, mladinke iz PGD Kapla - Pondor pa so na državnem tekmovanju v kvizu osvojile drugo mesto. T. T. izdelati lastnik ali uporabnik objekta. Gasilska društva GZ Žalec so lani skupaj ukrepala oziroma posredovala 144-krat, kar je v primerjavi z letom 2011, ko je bilo teh posredovanj 107, bistveno več. Lani so zabeležili 25 požarov na objektih, kar je sicer manj kot leto prej, ko jih je bilo 33. Povečalo pa se je število požarov v naravi, in sicer s 26 na 38. Lani so zaradi poplav posredovali 28-krat, 14-krat so pomagali v tehničnem smislu, 6-krat so posredovali ob požaru na prometnih sredstvih, 4-krat so iskali pogrešane osebe, 29-krat pa so zabeležili druge intervencije pomoči. 366 kandidatov se je udeležilo raznih tečajev za pridobitev formalne gasilske izobrazbe. Organizirali so tudi več tematskih delavnic in posvetov ter drugih neformalnih oblik usposabljanja, ki se jih je udeležilo več kot 400 udeležencev. Največja vaja v preteklem letu je bila vaja z delovnim imenom Hom 2012, ki so jo izvedli v sodelovanju z GZ Prebold. Svoje znanje in izkušnje so preverjali tudi na številnih tekmovanjih, tudi na državnem prvenstvu v Velenju, kjer je zvezo zastopalo petnajst enot GZ Žalec. Največji uspeh so dosegli mladinci PGD Andraž, saj so postali državni prvaki, njihove mladinke pa so bile četrte. Blizu najboljšim so bile tudi pionirke PGD V. Pirešica in starejše gasilke PGD Tabor Pondor, ki so osvojile šesto mesto. V letošnjem programu dela so na strokovnem operativnem področju izpostavili naloge na področju informatike, tekmovanj, gasilske tehnike, nevarnih snovi, dihalnih naprav, tehniškega reševanja in prve pomoči. Posebno pozornost so tudi tokrat namenili izobraževalni dejavnosti, preventivni dejavnosti in še zlasti organizacijskim nalogam, delu z mladimi, delu s članicami, z veterankami in veterani ter zgodovinski in kulturni dejavnosti, ki je vez s preteklostjo in sedanjostjo. Na skupščini, ki se je je udeležilo tudi veliko gostov, med njimi predstavniki več gasilskih zvez, tudi pobratene zveze iz Križevcev na Hrvaškem, in predstavnikov občin, so podelili tudi priznanja za uspešno delo, napredovanja in druge namene. Posebno priznanje za lepo urejen gasilski dom pa je Turistična zveza Slovenije podelila PGD Zavrh nad Galicijo. D. Naraglav Zbor mladih gasilcev AID GRADIČIH cl.o.o. PE Pisarna, Šlandrov trg 23,3310 Žalec, 041 653 646 • GRADBENA DELA IN FASADE SANACIJE VLAŽNIH ZGRADB - Kapilarna vlaga V 2-3 LETIH DO SUHIH ZIDOV BREZ GRADBENIH POSEGOV DRY POL V. "N I J w E JUJ'H -" ; - — JFČ '‘TTI —IH • * WSàÉlBSB8BS3MÈM& 1ÉH ümril I š Delegati in gostje na skupščini v dvorani PGD Šešče Gasilska zveza Prebold vstopa letos v 15. leto svojega delovanja. Ustanovljena je bila 19. marca 1999. Vse od začetka delovanja pa do letošnje skupščine sta jo vodila predsednik Jože Veber in poveljnik Branko Verk. Na letošnji skupščini 27. marca se je od predsedniške funkcije poslovil Jože Veber. Delegati so na to mesto s tajnim glasovanjem za predsednika izvolili dosedanjega poveljnika Branka Verka, zvezi pa bo poveljeval Darko Kranjec, ki je bil deset let poveljnik PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Predsednik Jože Veber je na skupščini podal obširno poročilo o delu GZ Prebold v preteklem letu in povedal, da bodo letos v Gasilski zvezi Prebold praznovali 140 let organiziranega delovanja, saj je nekdanja tekstilna tovarna v Preboldu ustanovila svojo gasilsko četo že leta 1873. To je bilo tudi prvo gasilsko društvo na območju Savinjske doline in tudi prvo industrijsko gasilsko društvo v Sloveniji in tudi na Balkanu. Ravno zato v GZ Prebold ohranjajo tudi nekdanje industrijsko PGD Tekstilne tovarne Prebold, čeprav deluje po propadu tovarne le formalno. Danes sestavlja Gasilsko zvezo Prebold osem gasilskih društev. V gasilsko dejavnost pa je vključenih kar 30 odstot- kov vseh občanov ali skupno 1538 oseb. Od tega je 168 mladih gasilcev, 121 pripravnikov, 272 operativnih gasilcev, 141 rezervnih operativnih gasilcev, 147 gasilk, 213 starejših gasilk in gasilcev - veteranov in 476 podpornih članov. Tako mladi in tudi starejši občani v delovanju gasilskega prostovoljnega humanitarnega dela vidijo možnost in izziv, da tudi sami sodelujejo in pomagajo pri opravljanju tega poslanstva. Za uspešno opravljanje svojega dela pa so potrebna številna usposabljanja in pridobivanja novih znanj. Občina Prebold je v preteklem petletnem obdobju Gasilski zvezi Prebold letno namenjala od 23.000 do 25.000 evrov. Od tega je bilo okrog 9.000 evrov za delovanje zveze in 5.000 za izobraževanje. Občina posebej financira tudi gasilska društva in nakup gasilske tehnike, kar zagotavlja tripartitna pogodba, podpisana s strani lokalne skupnosti, GZ in društev. Člani GZ Prebold so bili zelo uspešni in prizadevni na številnih vajah in tekmovanjih, saj so dosegali izjemne rezultate in s tem tudi izkazovali svoje znanje in pripravljenost. Vse skupaj pa se je uspešno prepletalo tudi s sodelovanjem z ostalimi gasilskimi zvezami, še posebej z GZ Žalec in GZ Trbovlje. Pri tem velja omeniti zlasti vsakoletno vajo treh društev in veliki vaji, ki so ju lani izpeljali v sodelovanju z omenjenima zvezama. Gasilska zveza Prebold bo letos posebno skrb namenila praznovanju 140-letnice gasilstva v občini. Dogodek naj bi pripravili v okviru občinskega praznovanja in dneva gasilca. Na področju izobraževanja bodo poleg osnovnega tečaja za gasilca organizirali kar trinajst tečajev in vrsto delavnic. Veliko pozornost pa bodo namenili tudi preventivi, v okviru katere bodo med drugim predstavljali gasilsko dejavnost v šoli in vrtcu. Delegati so enoglasno potrdili program dela za leto 2013, ki jim ga je predstavil novi predsednik zveze Branko Verk, ki je na tajnem glasovanju prejel štirinajst glasov od štiriindvajsetih, šest so jih delegati namenili Andreji Kumer, štiri pa bivšemu predsedniku Jožetu Vebru. Ob koncu skupščine sta se nekdanji poveljnik in predsednik zahvalila županu Vinku Debelaku, ki je leta 1999 predlagal ustanovitev GZ Prebold, skupaj z vodstvom občine pa ima veliko razumevanje za delo gasilske zveze in razvoj gasilstva. Gasilska zveza mu je podarila plaketo zveze, ki pa je zaradi bolniške odsotnosti ni mogel sprejeti. D. Naraglav Druženja prijetna in koristna Med predavanjem Eve Lenko, direktorice Doma upokojencev Polzela Polzelski upokojenci organizirajo v okviru medgeneracijskega druženja vsak prvi četrtek v mesecu v pol-zelskem kulturnem domu najrazličnejša predavanja, ki nudijo občanom informacije s področja socialnih zadev, zdravstva in družabnega življenja. Na aprilskem druženju sta predstavnici Doma upokojencev Polzela, direktorica Eva Lenko in socialna delavka Jerneja Herlah, udeležencem predstavili dom in dejavno- sti, ki jih organizirajo za svoje stanovalce. Vodilna nit je bila, da je tudi v domu upokojencev poskrbljeno za aktivno starost njihovih stanovalcev. Vsak dan imajo telovadbo, sicer pa se srečujejo na družabnih srečanjih, piknikih, pevskih vajah, v gledališki skupini. Najbolj se razveselijo obiskov najmlajših in skupinskih delavnic, ki so vedno obarvane tematsko. Organizatorji srečanja so želeli skupaj z vodstvom doma obliko domske namestitve približati občanom in pokazati, da je lahko tudi življenje v domu aktivno in prijetno. Na vsakem srečanju najprej prisluhnejo krajšemu kulturnemu programu, ki ga pripravijo učenci OŠ Polzela pod vodstvom Mije Novak. T. Tavčar Dvanajstič po poti zdravja Skupina pohodnikov med Žalcem in Gotovljami Javni zavod Žalske lekarne je v sodelovanju z Občino Žalec ter ob pomoči vodnikov iz planinskih društev Galicija in Žalec tudi letos ob svetovnem dnevu zdravja organizi- ral pohod za zdravje. Letošnji pohod je bil že dvanajsti po vrsti, udeležilo pa se ga je kakšnih 600 pohodnikov, kar je sicer manj kot prejšnja leta. Vsi pohodniki so bili na Mitja srebrni harmonikar Mitja Cizej s harmoniko Na Ljubnem ob Savinji je potekalo 7. finalno tekmovanje harmonikarjev za pokal Zgornje Savinjske doline, na katerem je sodeloval tudi mladi harmonikar Mitja Cizej iz Poljč pri Braslovčah. Mitja se je na tekmovanju predstavil z dvema skladbama Braneta Klavžarja in izmed 63 tekmovalcev osvojil drugo mesto in srebrno plaketo. Igranja na diatonično harmoniko se uči tretje leto, njegov mentor pa je Jože Šumah iz Šoštanja. Z veseljem sodeluje na šolskih prireditvah, ki jih prireja Osnovna šola Braslovče, in tudi na občinskih' proslavah. Njegova želja je, da bi se tudi v prihodnje udeleževal podobnih tekmovanj in nadgradil svoje znanje. T. T. koncu zelo veseli in zadovoljni, saj so nekaj naredili za svoje zdravje in dobro počutje. Tudi letošnji pohod je potekal po ustaljeni trasi, in sicer iz Žalca preko Gotovelj, Podloga do Jame Pekel in preko Požari-šča do Lovskega doma Rinka na Sv. Jedrti nad Gotovljami. Nekaj udeležencev, ki bi težje zmogli hoditi skoraj dve uri, pa je ubralo krajšo pot iz Žalca in preko Gotovelj do cilja, kjer smo z nekaterimi udeleženci spregovorili o pohodu in vtisih. Pogovarjali smo se tudi z direktorico Javnega zavoda Žalskih lekarn Natašo Čater. »Vesela sem, da nam je pohod znova tako dobro uspel, da so ljudje nasmejani in veseli, ker so naredili nekaj zase in za svoje zdravje. Vsako leto znova s številčno udeležbo dobivamo tudi potrditev, da se je pohod resnično prijel in bi ga mnogi pogrešali, če ga ne bi Spoznavanje kulturne dediščine umetnine. Čez zimo so svoje znanje bogatili na predavanjih, svoje vedenje o kulturni dediščini pa so izkazali na zabavnem prazničnem kvizu, ki mu je sledilo prijetno druženje. V zimskem času so si v Narodni galeriji v Ljubljani pod strokovnim vodstvom ogledali razstavo enega izmed slovenskih slikarjev preteklega stoletja Staneta Kregarja (1905-1973). Na Gospodarskem razstavišču pa so si ogledali potujočo razstavo Da Vinci - genij. »Nadvse navdihujoč ogled nam je vlil veliko sveže energije za nadaljnje delo v krožku, tako da še z večjim veseljem in zanimanjem pričakujemo novih spoznanj in doživetij, ki bodo sledila. Ogledali si bomo še nekatere ostale spomenike kulturne dediščine v naši bližini, vključno s sprehodi skozi staro mestno jedro Žalca, pokopališko cerkev sv. Kancijana in Dvorec Novo Celje. Zagotovo pa se bomo podali na ogled baročnih umetnin in ostale kulturne dediščine še kam drugam,« nam je zaupal Nace Dvornik. t D. N. Kulturna dediščina je del narodove identitete in zanimivo področje za spoznava- nje. Prav zato na Univerzi za III. življenjsko obdobje Žalec poleg drugih krožkov že deset let deluje tudi krožek spoznavanja kulturne dediščine. V šolskem letu 2012/13 je vodenje krožka prevzela umetnostna zgodovinarka Katarina Kukovič. Pri izvajanju programa ji pomaga Nace Dvornik, ki skrbi za tehnično organizacijo in prijetno vzdušje v skupini z dvajsetimi vedoželjnimi slušatelji. Na tedenskih predavanjih v Bergmanovi vili v tem šolskem letu spoznavajo bogato evropsko in slovensko baročno umetnost. Barok je namreč močno zaznamoval tudi umetnostno podobo naših dežel, zato posebno pozornost posvečajo spomenikom na naših tleh. Odločili so se tudi za ogled bližnjih baročnih umetnin. Jeseni so obiskali cerkev sv. Nikolaja v Žalcu in v njej preučili baročne Člani krožka med obiskom v Narodni galeriji v Ljubljani bilo več. Letošnje vreme je bilo res bolj zimsko kot pomladansko, ampak nam je bila narava kljub temu kar naklonjena, vsaj padalo ni izpod neba kot v preteklih dneh in tednih. Je pa res, da je vreme malo vplivalo na udeležbo, ki pa je bila kljub temu zelo številna. Tudi tokrat smo poskrbeli za dobro počutje pohodnikov po prihodu na cilj. Poleg zdravega obroka in čaja ter glasbe so lahko tudi letos na stojnicah razstavljavcev spoznavali razne izdelke za zdravje. Pripravili pa smo tudi nekaj nagrad za udeležence pohoda in s tem še popestrili naše druženje,« je dejala Ča-trova in obljubila, da se bodo potrudili dogodek organizirati tudi v prihodnje. Štefka Urh, članica in vodnica PD Zabukovica, nam je povedala, da je bil letošnji pohod že njen dvanajsti, in dejala: »Nikoli nisem manjkala in želim si, da bi bilo še dolgo tako. Ta pohod je res nekaj posebnega. S hojo lahko človek veliko naredi za svoje zdravje, če je pohod organiziran tako, kot je ta, pa je sploh nekaj čudovitega. Tudi danes je z mano skupina pohodnikov iz Rogaške Slatine, ki vsako leto zelo uživa na tem pohodu.« Romana Siter iz Šešč pa nam je povedala, da se tega pohoda udeležuje že od vsega začetka, manjkala je le, ko ji je to preprečila bolezen. »Ta pohod je pravo spomladansko prebujanje in balzam za dušo in telo. Tudi sicer rada hodim, a ta pohod je nekaj posebnega, drugačnega in kar žal bi mi bilo, če bi danes ostala doma. Danes je bila pot sicer malo razmočena in na nekaterih mestih blatna, a to ni moglo pokvariti prijetnega vzdušja na poti, na cilju pa je sploh prijetno.« Tudi vodnica Martina Knapp nam je povedala, da opravlja to nalogo že več let in da je bilo tokrat še posebej zanimivo: »Danes sem bila prvič s skupino počasnejših pohodnikov. Ob počasnejši hoji smo se lahko še bolj posvetili drug drugemu, si marsikaj povedali in se nasmejali. Več možnosti je bilo tudi za opazovanje narave, ki se je končno le začela prebujati in oznanjati pomlad. Pohod za zdravje je res pohod v pravem pomenu te besede. Ljudje se nekako prebudijo v pomlad, začnejo intenzivneje migati in s tem bolj zdravo živeti.« Podobnega mnenja je tudi Edvard Uranjek iz Trbovelj, ki se je udeležil že desetih pohodov. Dejal je: »Ta pohod je zelo prijeten in vsi kar čakamo, kdaj bo prišel čas, da se ga bomo lahko udeležili. Trasa je zelo posrečena, saj vodi po ravnini in malo po hribovitem delu, tako da ni pretežka in ne prelahka. Kot planincu in lovcu mi je hoja v veselje in zadovoljstvo. Mislim pa, da tudi vsem mojim sopohodnikom iz PD Trbovlje, ki smo se na pohod iz Trbovelj pripeljali z avtobusom.« D. Naraglav Za zlato diplomo 53 vin Na letošnjem ocenjevanju vin Društva savinjskih vinogradnikov 8. aprila na Izletniški kmetiji Rotovnik v Gotovljah so bila pod vodstvom mag. Antona Vodovnika številna vina visoko ocenjena. Med 88 vzorci je bilo z oceno za zlato diplomo ocenjenih 53 vin. Tokrat so dosegli naj višjo skupno povprečno oceno vin, in sicer 18,12 (18,10 je že zlata diploma). Največ ocenjenih vin je bilo belih zvrsti, najvišjo oceno pa je prejelo vino Silva Mariča (18,40). Med modrimi frankinjami, ki so bile druge po številu zastopanosti, je bilo z najvišjo oceno ocenjeno vino Jožeta Delakor-de (18,37). Dušan Mastnak je prejel najvišjo oceno za vino med rdečimi zvrstmi (18,30), Turistična kmetija Mlinar med roseji (18,13) in rumenimi muškati (18,40), Vinko Mežnar med zweigelti (18,20), Suzana in Ivan Čakš sta prejela najvišjo oceno za laški rizling (18,17), Rudi Janežič za renski rizling (18,10) in sovinjon (18,33), Jože Drame in Vili Vengust za beli pinot (18,13), Milan Krašovec za šardone (18,57), Ivan Zagožen pa je imel najboljši kerner (18,30). Med vini posebnih kakovosti si najvišjo oceno delita Silvo Marič in Mirko Krašovec, in sicer za šardone letnik 2012 (18,63), visoko oceno pa sta prejela tudi Milan Krašovec za kerner pozna trgatev (18,57) in šardone pozna trgatev (18,50) ter Emil Medvešček za laški rizling pozna trgatev letnik 2012 (18,53). Komisija pri ocenjevanju vin Med ocenjevanjem vin so vinogradniki poslušali predavanje Iris Škarabot z žalske enote KGZS o novostih na področju zaščite trte v leto- Na odmevnem ocenjevanju vin na Ptuju z mednarodno udeležbo je s svojimi vini sodeloval tudi Milan Šoštarič, Braslovčan, ki ima svoje korenine in vinograde v srednjih Slovenskih goricah, v Juršincih. šnjem letu. Svečana razglasitev rezultatov s podelitvijo diplom, kulturnim programom ter pokušnjo najbolje ocenjenih vin bo maja. T. Tavčar Na ocenjevanju vin je sodeloval s petimi vzorci in vsi so bili v samem vrhu in tudi nagrajeni. Med 150 vzorci z območja Štajerske, Krasa, Hrvaške in Avstrije je za renski rizling in šipon dobil zlato medaljo. T. T. ž« HMHi KR K SPLOŠNO KLEPARSTVO, KROVSTVO IN TESARSTVO d=l=«Mgsž KRK Uroš, s.p. <£¥»ohS Zabukovica 162, 3302 Griže GSM: 031/307-780 uros. krk@triera. net BARVANJE NAPUŠČEV DELO IN NAJEM DVIŽNE KOŠARE (do višine 40 m) Šoštariču dve zlati Grajska poroka v objemu zgodovine in narave Arnela in Sašo: Vznemirjenje ob prihodu pred usodnim "da" Pod tem sloganom je v mirnem in naravnem okolju parka Novo Celje z okusom domačega, drugačnega, novega in zaljubljenega potekal dan odprtih vrat, na katerem je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec skupaj s partnerji ponujal organizacijo porok v enem od številnih privlačnih prizorišč žalske občine. Ponudili so celodnevno poročno dogajanje s prikazi izvedbe obredov, predstavitvijo odličnih in priznanih domačih ponudnikov poročnih izdelkov in storitev, pokušnjo poročnega »catering« podjetja ter z drugim zabavnim spremljevalnim programom in druženjem. Pester prikaz poročnega dogajanja Celodnevno dogajanje je potekalo na prostem, pod šotori in v Dvorcu Novo Celje, kjer so predstavili notranji poročni obred s poročno dekoracijo, poročnimi šopki, oblekami, nakitom, čevlji, srednjeveško kočijo, starodobnim avtomobilom in fotografom. Obiskovalci so se lahko sprehodili tudi skozi poročni obred pod šotorom, ob »zakonski poti«, si ogledali ali celo izbrali poročne prstane, šopke, konfete, vabila, okrasitev z baloni in druge predmete, povezane s poroko. V zunanjem šotoru so izvedeli vse o poroki na prostem, se posvetovali o poročni frizuri in stilski podobi. V »Galeriji okusov« so lahko okušali poročne dobrote, se fotografirali ob rezanju čisto prave poročne torte in uživali ob zvokih instrumentalne glasbe. Poleg tega so organizatorji poskrbeli tudi za pester program v živo. V dvorcu so v srednjeveških oblačilih nastopili člani KUD Galjarda, ki so zaplesali ob zvokih violine, v prostorih »Galerije okusov« pa so poleg instrumentalistov nastopile tudi pevke vokalne skupine. Precej dela so imeli ta dan tudi frizerke in stilisti, ki so poskrbeli za poročni stilski izziv in obiskovalcem ponudili možnost oblikovanja frizure in ličenja. Kot vrhunec celodnevnega poročnega dogajanja je bila prava poroka s poročnim obredom. »Z dogodkom Grajska poroka smo želeli pobliže prikazati eno od možnih lokacij za poroke v Občini Žalec, istočasno pa predstaviti poročne protokole tudi na drugih lokacijah, v Jami Pekel, Rimski nekropoli, vinskem Ke-udru, Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in v Savino- vi rojstni hiši,« je povedala vodja programa turizem na ZKŠT Žalec Sabina Palir in dodala, da zdaj letno v občini pripravijo 60 porok, od tega največ v Savinovi hiši, ki je edini uradni prostor v občini in je poroka v njej za mladoporočenca brezplačna. »Vse ostale lokacije so plačljive in mogoče zaradi tega malo manj privlačne. Ravno zaradi tega smo se tudi odločili za ta dogodek, s katerim želimo ljudem približati vse možnosti poročnih lokacij in poročne ponudbe, ki jo ponujamo. S tem želimo pospešiti število porok v Občini Žalec in posredno promovirati turistične zanimivosti občine: Savinovo hišo, Dvorec Novo Celje, Eko-muzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, vinski Keuder, Jamo Pekel, Rimsko nekropolo.« Vse so lahko tudi tematsko obarvane. Zanimalo nas je, ali ponujajo tudi hmeljarsko poroko. »O ideji hmeljarska poroka smo se že pogovarjali, predvsem kot del določenega dogodka oz. prireditve. Drugače pa pridih hmeljarstva pričarata hmeljarski starešina in princesa, ki sta del programa poročnega obreda, ki ga izvajamo v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije,« je še povedala Sabina Palir. Grajska poroka za Arnelo in Saša Par, ki se je tudi v resnici poročil v Dvorcu Novo Celje kot vrhunec celodnevnega dogajanja ob dnevu odprtih vrat, je prvotno za lokacijo veselega dogodka izbral Savinovo hišo. »Vesela sva, da sva se lahko poročila v tem okolju. Sprva naj bi se poročila v Savinovi hiši, a ker je najina poroka sovpadala s tem današnjim dnevom odprtih vrat, sva z veseljem sprejela ponudbo ZKŠT-ja, da se poročiva v Dvorcu Novo Celje. S to poroko sva kronala najino že sedem let trajajoče poznanstvo in najino ljubezen. Poroka za naju pomeni korak naprej v najini zvezi, saj se s tem dejanjem v celoti predajava drug drugemu, si izkazujeva spoštovanje in zaupanje. Zavedava se tega, zato se bova po najboljših močeh trudila, da bo najina zveza takšna, kot mora biti,« sta nam po končanem obredu povedala mladoporočenca Arnela Prašič (oziroma po poroki Verdev), doma iz Žalca, in Sašo Verdev iz Kasaz. Poročni obred sta opravila matičar Henrik Kranjc in kot pooblaščenka načelnice Upravne enote Žalec Tatjana Žgank Meža. Poročni obred po začrtanih tirnicah Ne glede na to, kakšna je poroka, skromna ali bogata, ima določene minimalne »zakonitosti«. Najpomembnejša je nedvomno rezervacija matičarja in prostora, kjer bo potekal poročni obred. To par opravi istočasno, saj rezervacija datuma na matičnem uradu pomeni tudi rezervacijo prostora. V primeru, da obred ne bo potekal v predvidenih prostorih za poroke, je potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje. Prav tako si morata bodoča zakonca izbrati priči njuni poročni zaobljubi. Pomemben element poročnega dne je tudi dober fotograf, ki obeleži poročni dan. Ženin in nevesta sta ta dan oblečena v slavnostna oblačila in obuta v slavnostne čevlje. Ne smemo pa pozabiti na prstana, ki simbolizirata sklenjeni zakon. Poleg tega so tu še ostale malenkosti, ki dajejo celotni poroki piko na i. V prvi vrsti so to nevestin šopek in ženinov naprsni šopek ter ostalo cvetje in okraski, s katerimi so okrašeni poročna dvorana, avtomobili in prostor, kjer se odvija poročno slavje. Da mora nevesta na poroki nositi nekaj modrega in starega, pa je tradicija, ki se je držijo v nekaterih kulturah, nekatere neveste tudi pri nas. In potem sta tu še nevestina podvezica in šopek, ki ga ženin oz. nevesta mečeta preko glave skupini zbranih neporočenih svatov. Šopek z zavezanimi očmi vrže nevesta ženskemu delu, podvezico pa ženin moškemu delu samskih svatov. Tisti, ki ujame vrženi predmet, naj bi bil naslednji na vrsti za poroko. Vse to in še veliko več ali veliko manj je lahko dogodek, ki se mu reče poroka. A najpomembneje za zvezo je tisto, kar se zgodi po njej... Spomini na čudovito poroko vedno ostanejo, žalski ponudniki različnih prizorišč in porok gotovo ponujajo dobre razloge zanje. D. Naraglav Prikaz poroke v grajskih oblačilih Pomembni sta tudi pričeska in make-up Tudi pod šotorom je lahko poroka čarobna Oblikovalka čevljev Alja Novak (levo) in modna kreatorka Diana Kotnik Lavtežar OBČINA ŽALEC > 1. maj, ob 5.30 budnice: Ložnica, Žalec, Kasaze, Zabukovica, Liboje (Godba Liboje). Sreda, 1. maj, ob 6. uri budnice: Zabukovica, Pongrac, Griže, Migojnice, Bezovnik, Zahom, Griže, (Godba Zabukovica). Sreda, 1. maj, prvomajsko srečanje na Brnici (PD Liboje, 031 627 923). Petek, 3. maj, ob 9. uri XIX. Gališki dnevi: občinsko srečanje DU Občine Žalec v športnih panogah; Športni park Trnjulčica (DU Velika Pirešica-Galicija, 041 546 314). Petek, 3. maj, ob 20. uri 67. kavarniški večer z gostom Ivanom Dobnikom; Dom kulture Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485). Sobota, 4. maj, med 8. in 12. uro kmečka in cvetlična tržnica pod lipami; Gotovlje (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589). Sobota, 4. maj, med 8. in 12. uro cvetlična tržnica; pred Cvetličarno Smiljan (TD Griže, 031 337 097). Sobota, 4. maj, med 9. in 12. uro podeželska tržnica v Žalcu (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 5. maj, ob 8. uri Razpnimo jadra: Kamnik; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Nedelja, 5. maj, ob 8.30 XIX. Gališki dnevi: teniški turnir dvojic Maj open; igrišča pri POŠ Trje (TK Trje 2000,041 725 079). Četrtek, 9. maj, ob 11. uri odprtje razstave likovnih učencev OŠ Spodnje Savinjske doline; Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 034). Petek, 10. maj, ob 19.30 Učna ura, Eugene Ionesco; absurdna komična drama, Hiša kulture Celje; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 10. maj, XIX. Gališki dnevi: Ekofejst; stara šola Velika Pirešica. Petek, 10. maj, ob 19. uri koncert Ženskega pevskega zbora Griže; cerkev v Grižah (KUD Svoboda Griže, 041 763 288). Sobota, 11. maj, ob 5. uri po Trdinovi poti 3: Pleterje-Javorovica-Gospodična-Trdinov vrh; odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 051 351 689). Sobota, 11. maj, med 8. in 12. uro kmečka tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097). Sobota, 11. maj, med 9. in 12. uro podeželska tržnica v Žalcu (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 11. maj, XIX. Gališki dnevi: Ekofejst; stara šola Velika Pirešica. Sobota, 11. maj, ob 19. uri območna revija pevskih zborov; Glasbena šola Risto Savin Žalec (JSKD Žalec). Nedelja, 12. maj, ob 8.30 XIX. Gališki dnevi: začetek teniške lige; igrišča pri POŠ Trje (TK Trje 2000, 040 590 605). Nedelja, 12. maj, ob 19. uri območna revija pevskih zborov Glasbena šola,Risto Savin Žalec (JSKD Žalec). Ponedeljek, 13. maj, ob 17. uri pravljične minutein ustvarjalnica; OŠ Petrovče. Sreda, 15. maj, ob 15.30 XIX. Gališki dnevi: dan odprtih vrat Doma Nine Pokorn (Dom Nine Pokorn Grmovje, 051 390 913). Četrtek, 16. maj, ob 8. uri izlet ljubiteljev četrtka; odhod z avtobusne postaje v Zabukovici (PD Zabukovica, 041 763 288). Četrtek, 16. maj, ob 14.30 medobčinsko osnovnošolsko prvenstvo v atletiki; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 03/712 12 67). Petek, 17. maj, ob 18. uri potopisno predavanje Gregorja Audiča Ko regiment v Indijo gre; Kulturni dom Liboje (K. knjižnica Liboje in KD Liboje, 712 12 52). Petek, 17. maj, ob 19. uri odprtje likovne razstave; Dom kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 041 763 288). Petek, 17. maj, ob 19.30 11. festival vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 18. maj, ob 6. uri pohod: Ratitovec; start izpred parkirišča Kili Liboje (PD Liboje, 031 881 726). Sobota, 18. maj, ob 7. uri pohod: Viševnik; odhod z avtobusne postaje v Zabukovici (PD Zabukovica, 041 311 139). Sobota, 18. maj, ob 7. uri pohod v neznano; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 18. maj, med 9. in 12. uro podeželska tržnica v Žalcu (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 18. maj, med 9. in 12. uro ob mednarodnem dnevu muzejev prost vstop v Savinovi hiši in Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije: 9.00-11.00 glasbena delavnica (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 18. maj, ob 10. uri Razpnimo jadra - 3, 2,1 ... START; začetek športne akcije; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Sobota, 18. maj, ob 12. uri XIX. Gališki dnevi: golažijada; bistro Brunarica. Sobota, 18. maj, ob 20. uri XIX. Gališki dnevi: koncertni večer arij iz oper in operet; mladi pevci pod vodstvom Simone Raffanelli Krajnc; Dom Krajanov Galicija (Fiero Spirito, 040 425 108). Sobota, 18. maj, ob 20.30 Slovenska muška od A do Ž, komedija; Špas teater z Ladom Bizovičarjem; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 19. maj, ob 10. uri Na kolo 2013; kolesarjenje od Žalca do Celja; start za občinsko upravno stavbo v Žalcu (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Nedelja, 19. maj, ob 13. uri XIX. Gališki dnevi: vseslovensko srečanje Tomosovih motorjev; Trje (Moto klub Krištof, 041 783 107). Nedelja, 19. maj, ob 17. uri koncert Godbe Zabukovica; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 19. maj, ob 18. uri »Pesem v maju - pevcu v slovo«; cerkev sv. Pankracija na Ponikvi (KD Ponikva, 041 649 516). Sreda, 22. maj, ob 16. uri praznik vina; atrij Savinove hiše (v primeru dežja v Domu KZ Petrovče) (Društvo savinjskih vinogradnikov, 051 428 421). Petek, 24. maj, ob 17. uri Razpnimo jadra - Zmorem preteči 5 km: 1. TEK OKROG RIBNIKA, rekreativno in tekmovalno - 5 km, 2. ŠOLSKI TEK OKROG RIBNIKA - 1,7 km, 3. CICI TEK za najmlajše - 0,4 km; Ribnik Vrbje (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Petek, 24. maj, ob 20. uri koncert ŽPZ KUD Svoboda Griže in MePZ MDI Žalec; Dom kulture Svoboda Griže (MDI Žalec, 031 678 397). Sobota, 25. maj, ob 7. uri pohod na Učko; odhod izpred POŠ Trje ob 7.00, izpred društvene pisarne v Žalcu ob 7.15 (PD Žalec, 031 320 242). Sobota, 25. maj, med 9. in 12. uro podeželska tržnica v Žalcu; nastop harmonikarjev KUD Svoboda Griže (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 25. maj, Razpnimo jadra - Vsi na Hom na lasten pogon: 9.00 start pohodnikov in start zabavne orientacije, 9.30 start kolesarjev; igrišče pri OŠ Griže (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Sobota, 25. maj, od 9. ure dalje 33. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost. Sobota, 25. maj, od 9. ure dalje 3. eko družinski piknik; Bio park NIVO (041 609 313). Sobota, 25. maj, ob 9. uri košnja po starih običajih, kmečka tržnica in delavnica sekcije Šmenta polenta; Obrezov kozolec na Zaloški Gorici (TD Petrovče, 041 709 156). Sobota, 25. maj, ob 10. uri XIX. Gališki dnevi: druženje pod farovškim kozolcem (TD Galicija, 030 185 086). Sobota, 25. maj, ob 16. uri XIX. Gališki dnevi: turnir v malem nogometu; Zavrh pri Galiciji (ŠD Hofrein, 041 401 062). Sobota, 25. maj, ob 20. uri letni koncert MePZ A Cappella; Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče, 031 230 088). Nedelja, 26. maj, ob 7. uri pohod Stari pisker-spomenik talcev; odhod izpred Starega piskra v Celju (PD Zabukovica, 041 763 288). Nedelja, 26. maj, ob 8. uri Mrzlica - varstvo gorske narave; zborno mesto pri trgovini Kili Liboje (PD Liboje, 041 250 325). Nedelja, 26. maj, ob 8.30 XIX. Gališki dnevi: teniški turnir posamezno; igrišča pri POŠ Trje (TK Trje 2000, 041 725 079). Nedelja, 26. maj, ob 16. uri XIX. Gališki dnevi: miting za domoljubje pri spomeniku na Gori (ZBZV NOB KO Galicija, 051 819 107). Sreda, 29. maj, ob 17. uri cici olimpijada - mi smo prvi; za 1. razrede osnovnih šol Občine Žalec; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Četrtek, 30. maj, ob 17. uri cici olimpijada 1; za otroke Vrtcev Občine Žalec; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Petek, 31. maj, ob 16. uri Kolesarjenje; odhod izpred Hotela Žalec (TD Žalec, 040 609 888). Petek, 31. maj, ob 17. uri XIX. Gališki dnevi: veselo v poletje; telovadnica POŠ Trje (POŠ Trje, 041 939 508). Petek, 31. maj, ob 19. uri odprtje razstave grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana; Dvorec Novo Celje (ZKŠT Žalec, 712 12 82). Petek, 31. maj, ob 19.30 XIX. Gališki dnevi: predavanje »Obrabnostne gibalne spremembe - vzrok in posledice«, prim. Vengust Vilibard, dr. med. spec. ortoped; Dom krajanov Galicija (KO RK Galicija, 031 481 373). Petek, 31. maj, ob 20. uri koncert folklornih skupin KD Petrovče in KD »Marko« Beltinci; Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362). OBČINA PREBOLD Sreda, 1. maj, ob 9. uri prvomajski pohod v neznano; Športno igrišče Marija Reka; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Sreda, 1. maj, ob 9. uri prvomajski pohod v neznano; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas (Miha Fonda, 041 657 589). Sreda, 1. maj, prvomajska budnica po preboldski občini; Pihalni orkester Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Sreda, 1. maj, ob 11. uri prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanci; Ob. org. svobodnih sindikatov Celje (Aljoša Ramšak, 040 188 477). Sobota, 4. maj, od 8. do 11. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 4. maj, ob 9. uri pohod po grajskih poteh; Režajeva domačija; ZND Prebold (Uroš Herman, 031 682 318). Sobota, 4. maj, od 8. do 9. ure ogled muzejske zbirke Prebold skozi čas; Režajeva domačija; ZND Prebold (Uroš Herman, 031 682 318). Nedelja, 5. maj, ob 9. uri praznovanje sv. Florjana; cerkev sv. Pavla v Preboldu; GZ Prebold, ŽU Prebold (ŽU Prebold, 572 41 83). Sobota, 11. maj, kros; športno igrišče ob Boljski v Kaplji vasi; ŠD Kaplja vas (Dušan Kuserbanj, 041 783 048). Nedelja, 12. maj, pohod na Blegoš; PD Prebold (Adi Vidmajer, 031 682 317). Nedelja, 12. maj, ob 10. uri promenadni koncert Pihalnega orkestra Prebold; pred blagovnico Mercator (Brane Verk, 041 783 207). Sreda, 15. maj, odprtje razstave fotografskega krožka Univerze za III. življenjsko obdobje; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Petek, 17. maj, letni koncert zborov OŠ Prebold; (OŠ Prebold, 703 64 20). Sobota, 18. maj, od 8. do 11. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 18. maj, od 9. do 10. ure ogled muzejske zbirke Prebold skozi čas; Režajeva domačija; ZND Prebold (Uroš Herman, 031 682 318). Nedelja, 19. maj, pohod na Travnik; PD Prebold (Adi Vidmajer, 031 682 317). Od ponedeljka, 20. maja, do sobote, 25. maja, tečaj rolanja; igrišče OŠ Prebold; ŠZ Prebold (Monika Brglez, 041 600 680). Torek, 21. maj, od 17. do 18. ure meritve krvnega tlaka, sladkorja, holesterola, trigliceridov; prostori RK Prebold (RK Prebold). Sreda, 22. maj, ob 18.30 potopisno predavanje Okrog sveta Andrej Mordi; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Petek, 24. maj, pohod na Kal; DU Prebold (Ivan Dežnikar, 031 307 493). Petek, 25. maj, 7. športno druženje mladih; ŠD Partizan, ŠZ Prebold (Monika Brglez, 041 600 680). Sobota, 25. maj, društvena tekma v lovu rib s plovcem; mali ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Sobota, 25. maj, teniški turnir za (m. in ž.) posamezno; igrišče pri bazenu; ŠD Partizan (Rade Vogrinčič, 040 665 961). Torek, 28. maj, ob 18. uri pravljična ura s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). OBČINA POLZELA Sreda, 1. maj, ob 8. uri srečanje planincev in romarjev na Gori Oljki; zbor pred občinsko stavbo na' Polzeli (Berni Palir, 041 813 909). Sreda, 1. maj, ob 8. uri prvomajsko srečanje na Gori Oljki; Gora Oljka (Simon Ograjeiišek, 031 393 499). Sobota, 4. maj, ob 17.15 15. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2012/2013; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Četrtek, 9. maj, ob 17. uri medgeneracijski center - predstavitev zrelostnega obdobja kot priložnost za boljše, bolj zdravo in kakovostno preživljanje življenja; predavatelja - pranoterapevta: Andreja in Tomislav Brumec; Kulturni dom Polzela (Občina Polzela, 03/703 32 00). »COKNPOK VIKEND« NA GRADU KOMENDA (brezplačen vstop): petek, 10. maj, ob 21. uri Koncert BO! (v primeru dežja koncert odpade) sobota, 11. maj, ob 18. uri razstava fotografij BINA VISTA nedelja, 12. maj, od 10. do 13. ure bolšji sejem »Coknpok kupčija« (Bina Plaznik, 041 692 772, in Pika Pilko, 031646 719). Sobota, 11. maj, od 8. do 12. ure kmečka tržnica; pred trgovino Tuš Polzela (Alenka Žnidar, 031 795 685). Sobota, 11. maj, ob 17.15 16. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2012/2013; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 11. maj, ob 20. uri koncert Andraškega okteta z gosti; Dom krajanov Andraž (Julij Pačnik, 031 738 547). Sobota, 11. maj, Šport Špas - zaključek eko, zdrave, fit šole' in vrtca; OŠ Polzela Sobota, 11. maj, državna tekma v agilitiju; Ložnica pri Žalcu (Radovan Vidali, 041 842 954). Sobota, 11. maj, letna liga v košarki; Športni center Savinja (Bojan Krivec, 051 316 129). Nedelja, 12. maj, ob 6. uri pohod po SPP (Osp-Tinjan-Ankaran); zbor pred občinsko zgradbo na Polzeli; (Zoran Štok, 041 754 778). Četrtek, 16. maj, ob 17. uri Štajersko-savinjska liga upokojencev v balinanju »Baline« Polzela - DU Vinska Gora (5. krog); Športni park Polzela (Karli Korber, 041 381 467). Četrtek, 16. maja, ali petek, 17. maja, Varaždin z okolico; kraj zbiranja: glej oglasno desko (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 18. maj, ob 17.15 17. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2012/2013; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 18. maj, 12 ur pohodov na Goro Oljko; zbor pri kapeli v Hotunjah (Drago Jamnikar, 031 663 569). Nedelja, 19. maj, ob 16. uri 15. srečanje občinskih pevskih zborov na Gori Oljki; cerkev na Gori Oljki (Marko Slokar, 041 381 472). Petek, 24. maj, ob 17. uri predavanje o zdravju; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije - VIT Polzela na Gradu Komenda (Alenka Žnidar, 03/703 32 20). Petek, 24. maja, ob 20. uri uvod v poletne glasbene večere na Gradu Komenda (brezplačen vstop); koncert tamburaškega zbora; Grad Komenda (Mija Novak, 041 786 498). Petek, 24. maj, 182. lunohod v neznano; kraj zbiranja: glej oglasno desko (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 25. maj, ob 6. uri pohod na Zelenico; igrišče Andraž (Evgen Tominšek, 041 783 739). Sobota, 25. maj, od 10. ure dalje Bal princesk in vitezov - družinska prireditev (brezplačen vstop); Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28). Sobota, 25. maj, ob 17.15 18. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2012/2013; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 25. maj, pot treh bivakov; PD Prebold (Katja Debelak, 031 397 604). Petek, 31. maj, ob 20. uri poletni glasbeni večer na Gradu Komenda (brezplačen vstop); Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28). Maj 2013 pohod po občini (2. del); kraj zbiranja: glej oglasno desko (Rudi Divjak, 031 525 790). Maj-junij 2013 članski tenis turnir naključno izžrebanih dvojic; igrišče na Bregu (Jože Vrečko, 041 686 154). Maj-junij 2013 ekipna tenis liga (moška in ženska); igrišče na Bregu (Jože Vrečko, 041 686 154). Vsak petek od 18. ure dalje balinanje za začetnike in rekreativce; Športni park Polzela (Karli Korber, 041 381 467). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 27. april, ob 19. uri folklorni večer v Domu krajanov Gomilsko; KD Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805). Torek, 30. april, ob 20. uri kresovanje v Letušu; ŠD Letuš (Klemen Plaznik, 040 832 592). Sreda, 1. maj, ob 10.30 tradicionalno prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanici; PGD Grajska vas (Aljoša Ramšak, 040 981 450). Sreda, 1. maj, ob 8. uri prvomajski pohod na Dobrovlje; ŠD Letuš (Klemen Plaznik, 040 832 592). Četrtek, 2. maj, pohod na Polhograjsko Grmado (898 m) in Tošč (1021 m); PD Braslovče (Bine Šketa, 031 506 608). Četrtek, 9. maj, ob 11. uri šesto srečanje borcev in udeležencev NOB v počastitev dneva zmage nad fašizmom 1945; športno igrišče v Letušu; ZDBZV NOB, OO Braslovče, Občina Braslovče (Viktor Zorec, 031 531 414). Nedelja, 12. maj, pohod na Rožnik in Ljubljanski grad; PD Braslovče (Darja Dobnik, 041 480 524). Sobota, 18. maj, pohod na Jezersko-Goli vrh (1787 m); PD Braslovče (Silva Šketa, 041 973 768). Nedelja, 26. maj, pohod na Hleviško planino (908 m); PD Braslovče (Maja Kumer Trček, 031 340 988). Sreda, 22. maj, ob 19.30 letni koncert Braslovškega okteta; Kulturni dom Letuš; Prosvetno društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). Torek, 28. maj, ob 18. uri pravljična ura v knjižnici; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98). OBČINA TABOR Nedelja, 28. april, 21. ŠENTJURSKI SEJEM: od 8.00 dalje (vsebina prireditve objavljena v marčevski številki Utripa Savinjske doline in na spletni strani www.obcina-tabor.si) Sreda, 1. maj, ob 9. uri prvomajski pohod na Čemšeniško planino in Zajčevo kočo; odhod izpred KZ Savinjska dolina (Planinsko društvo Tabor, 031 604 429). Sobota, 18. maj, ob 20. uri letni koncert Pevskega društva Tabor; Dom krajanov Tabor (Pevsko društvo Tabor, 031 872 814). Nedelja, 26. maj, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče pred župnijsko stavbo (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). Naj bo lepo, kot je včasih bilo Prodajalna lutk v baletu Mladi kosci in grabljice Pod tem naslovom so konec prejšnjega meseca v Športni dvorani Prebold pripravili prijetno prireditev, katere glavni pobudniki so bili otroci in vzgojiteljice vseh 14 od- delkov Vrtca Prebold, ki ga vodi Milica Podgoršek. Svoj delež so k temu prispevali ljudski pevci Prijatelji 6 Še, Ansambel Vrh in folklorna plesalca, sodelavca kolektiva Zeleni Jurij prinaša pomlad Skozi dve življenjski poti Škoda, daje zanimivemu pogovoru Tjaše Ribizel (na desni) s svetovno znanima etnomuzikologoma prisluhnilo tako malo poslušalcev. V konferenčni dvorani Gradu Komenda na Polzeli je v organizaciji JSKD OI Žalec in ZKTŠ Polzela potekalo pogovorno predavanje dveh svetovno priznanih etnomuzikologov. Dr. Lasanthi Manaranjanie Ralinga Dona in dr. Svanibor Pettan sta v pogovoru z voditeljico, muzikologinjo Tjašo Ribizel, razkrila marsikatero še neznano področje glasbe, življenja in sveta. Sprehodila sta se po svoji življenjski poti, vse od otroštva oziroma družinskih ozadij, ki so vplivala na njuno odločitev za študij etnomuzi- kologije - vmes so poslušalci spoznali, kaj je etnomuzikologija in kaj predstavlja - do raziskovalnih interesov, študijskih potovanj, izkušenj s terena, poti na Dunaj, kjer sta se predavatelja tudi spoznala, in združenj ter društev, v katerih sodelujeta. Oba se ukvarjata tako s pedagoškim delom doma in po svetu -dr. Svanibor Pettan je red. prof. na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, njegova soproga, dr. Lasanthi Manaranjanie Ralinga Dona, pa trenutno deluje kot gostujoča predavateljica na Univerzi za vizualno in upodabljajočo W Hi Z vami že 21 let Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Torek, 14. 5., in četrtek, 23. 5. Nova kolekcija sončnih očal Obiščite nas in videli boste bolje! OŠ Prebold, Maja in Alojz Zagoričnik, ki plešeta v FS Grifon Šempeter. Slednja sta na začetku zaplesala ob zvokih ansambla in popeljala občinstvo v nekdanje čase, ki jih velja ohranjati v spominu. V okviru celoletnega projekta so otroci iz vrtca spoznavali ljudsko umetnost v besedi, pesmi, plesu in ustvarjanju ter kulinariko. Prireditev sta povezovali vzgojiteljici Tadeja Plesec in Mateja Matko. Otroci prvega starostnega obdobja so se predstavili preko videoposnetka, ki so ga posneli v vrtcu, otroci drugega starostnega obdobja pa so s prikazi raznih opravil občinstvo popeljali v različne letne čase. Temu primerno so bili tudi oblečeni. Otroci so zapeli skupaj z ljudskimi pevci Prijatelji 6 Še. Že nekaj let jih namreč v okviru medgeneracijskega druženja povezuje tudi ljudska pesem. Prijetno je bilo tudi naslednji dan, ko so se staršem, babicam in dedkom ter drugim občanom z bogatim programom predstavili učenci razrednega pouka OŠ Prebold. Prireditvi sta bili v znamenju praznovanja materinskega dne in pomladi. D. Naraglav Glasbena šola Risto Savin Žalec je v polni dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila baletni večer, na katerem so se predstavile vse učenke plesne pripravnice in baletnega oddelka glasbene šole. Ravnatelj šole mag. Gorazd Rozmus je v uvodnem nagovoru povedal, da je zelo ponosen na baletni oddelek, ki se je v dveh letih tako razširil, da so že drugo leto delovanja sposobni izpeljati samostojno baletno predstavo. Učenci so se predstavili z znanim baletom iz leta 1888 Prodajalna lutk dvornega skladatelja na Dunaju Josefa Bayerja. Zgodba govori o prodajalki, ki v svoji trgovinici za golo preživetje prodaja lutke. Ro proda svojo najljubšo lutko Vilo, zaklene trgovino in odide domov, lutke pa oživijo in zaplešejo. Za koreografijo je poskrbela baletna pedagoginja Anja Šuman, sceno pa je izdelala Urška Juhart. V glavnih vlogah so se predstavile Vita Mutec (Vila), Anja Šuman (prodajalka), Maša Veler (lutka s šalom), Ana Logar (otroška lutka), Rim Pavlič (španska lutka), Nika Turnšek, Špela Polak, Tajda Šorli in Suzana Lesjak Glavač (kitajske lutke), Neža Pogačar in Eva Rrum-perger (japonski lutki) ter Tjaša Jazbinšek in Larisa Pirnat (Harlekin lutki). Predstavo so dvakrat odigrali tudi dopoldan, in sicer v okviru otroške matineje in za učence osnovnih šol iz Žalca, Šempetra, Griž in Petrovč. T. T. umetnost v Rolombu, na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Splitu. Njeno raziskovalno delo je med drugim usmerjeno na področje glasbene terapije in medicinske etnomuzikologije, glasbe in miru ter glasbe manjšin, politike in vojne, teorije in prakse aplikativne etnomuzikologije. Za raziskave uporabljata, kot je značilno za etnomuzikologijo, metodo terenskega dela; metodo sta prek nekaterih slikovnih izsekov videoprojekcije prikazala tudi tokratnim obiskovalcem. Poslušalci so bili deležni še ene zanimivosti, predavateljica, ki sicer prihaja s Šrilanke, se je namreč obiskovalcem predstavila tudi z izvedbo nekaterih slovenskih skladb. T. Tavčar Pomlad iz grl šaleških fantov Šaleški študentski oktet je napolnil avlo Doma II. slovenskega tabora Žalec V okviru Trianglovih veče- svoj koncert pa so pevci na- rov jev avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu nastopil Šaleški študentski oktet, slovili Čutiš? Pomlad! Šaleški študentski oktet sestavljajo sedanji in bivši štu- Štirje letni časi V preteklih prazničnih dneh je bila v Domu krajanov Gomilsko na ogled zanimiva razstava z naslovom Štirje letni časi. Razstavo je organiziralo Društvo kmečkih žena Trnava - Gomilsko, ki vključuje okrog 45 članic iz krajevnih skupnosti Trnava in Gomilsko. Predsednica društva Anka Trogar je povedala, da pripravijo razstavo vsakih nekaj let, na njej pa razstavljajo ročna dela, ki jih ustvarijo članice in tudi drugi občani. Te izdelke obogatijo z raznimi cvetličnimi in drugimi aranžmaji, med katere spada tudi pecivo za posamezne priložnosti. Letošnja razstava se je raz- prostirala na štirih razstavnih površinah, od katerih je vsaka predstavljala en letni čas.D. N. Del pomladnega razstavnega prostora dentje vseh treh slovenskih univerz. Sestav je bil zasnovan že takrat, ko so fantje prepevali še v pevskem zboru Gimnazije Velenje, zdaj pa že osmo leto nastopajo po odrih doma in v tujini. V okviru lastnega kulturnega društva skoraj vsako leto izvedejo kakšno turnejo - po lanski dalmatinski so letos že drugič zapeli v Evropskem parlamentu v Bruslju. Na domačih odrih vsako leto predstavijo tudi kakšen projekt. Izvedli so že didaktično turnejo po velenjskih osnovnih šolah, nove ideje so predstavili na ekskluzivnem koncertu za ženske in odkrivali talente na prvem vokalnem "jam sessionu". Na državnem srečanju oktetov so leta 2008 prejeli nagrado za najboljši sestav revije, istega leta pa so se s svojo vizijo poklicev v času krize uvrstili tudi na zaključni koncert So-zvočenj v Slovenski filharmoniji. Lani so v sklopu Evropske prestolnice kulture pripravili projekt, ki je bil zasnovan na modernejših oblikah izražanja - na naključnih točkah v mestih so želeli presenetiti meščane in poživiti mestno dogajanje. To jim je dobro uspelo, saj se je pojem "flash mob" marsikateremu gledalcu globoko vtisnil v spomin. Oktet sestavlja devet pevcev, umetniški vodja pa je njihov član Domen Strupeh. T. T. Kitaristi navdušili Na reviji 730 mladih pevcev Zasedba Musiča Alegria Glasbena šola Risto Savin Žalec je organizirala 6. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov Slovenije, na katerem je sodelovalo 16 orkestrov in ansamblov (skupaj 350 kitaristov), kar je do zdaj največ. Ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus je ob dobrodošlici poudaril, da je Žalec zibelka kitarske orkestrske igre. Zahvalil se je Občini Žalec za odlično sodelovanje in RTV Slovenija, ki je kljub finančno težkim časom posnela srečanje. Zaradi velikega števila udeležencev so pripravili dva koncerta. Glasbena šola Risto Savin Žalec se je predstavila s komorno zasedbo Musica Alegria, ki jo vodi Marija Alatič, ter z velikim kitarskim orkestrom, ki ga v času porodniške odsotnosti Maruše Mirnik trenutno vodi Vesna Pobežin. Koncertoma je sledil strokovni posvet vseh udeležencev srečanja, ki so se razšli z željo, da se ponovno čim prej srečajo, glasbena šola pa je za odlično organizacijo prejela čestitke. T. Tavčar Med nastopom velikega kitarskega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec Od srednjega veka do baroka Z glasbo od srednjega veka do baroka je bil naslov koncerta, ki ga je na Gradu Komenda pripravila Glasbena šola Risto Savin Žalec, izvedla pa Kristian Kolman (re-bek, violina, viola) in Irena Kralj (čembalo). Irena Kralj je na Akademiji za glasbo v Ljubljani študirala klavir, se izpopolnjevala na Konservatoriju v Celovcu, pred kratkim pa je pri mag. R. Wernigu z odliko diplomirala tudi iz igre čembala. Že med študijem klavirja je začela poučevati na Glasbeni šoli Risto Savin v Žalcu, kjer poučuje in korepetira še danes. Do zdaj je posnela že šest zgoščenk kot pianistka, čembalistka, orga- nistka pa tudi kot altistka. Kristian Kolman je na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz violine. Poučuje in vodi godalni oddelek na Glasbeni šoli Celje, je avtor temeljnih učbenikov za violino in violo, je član orkestra Mariborske filharmonije, leta 2004 pa je magistriral na oddelku za godala Akademije za glasbo v Ljubljani. T. Tavčar Pomladni koncert VS Candela V gasilskem domu Dreši-nja vas je bil 13. aprila pomladni koncert VS Candela, z gosti, pevci MPZ Karla Vi- ranta iz Braslovč. Koncertni program, ki ga je povezovala Breda Šip, so med drugim bogatile pomladne in poletno obarvane pesmi, ki so imele pridih ljubezni in toplega sonca. Zvenčkom narodnih in drugih se je najprej predstavil braslovški zbor. VS Candela pa je občinstvo razveseljevalo s slovenskimi zimzelenimi melodijami, kot so denimo Poletna noč, Brez besed, Šustarski most m Dan ljubezni. Ob zaključku so skupaj z moškim zborom in harmonikarjem Francijem zapeli še Tri planike in Ružo crvena. Za velikodušen odstop dvorane so pevke VS Candela PGD Drešinja vas v zahvalo zapele gasilsko pesem. D. N. ULJi__________c___________I Ob zaključku sta skupaj zapela še oba zbora Najštevilčnejši na reviji je bil otroški pevski zbor OŠ Braslovče, ki je štel 85 mladih pevcev in pevk, zborodkinja pa je Anja Jezernik V Domu II. slovenskega tabora je bila 17. in 18. aprila območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jo organizira JS RS za kulturne dejavnosti Žalec. Revija je bila v dveh delih, nastopilo pa je sedemnajst zborov s 730 pevkami in pevci iz šestih občin Spodnje Savinjske doline. Prvi dan revije so nastopili mlajši otroški, otroški in mladinski zbori osnovnih šol Polzela, Petrovče, Braslovče, Vransko-Tabor in POŠ Trje, drugi dan revije pa zbori osnovnih šol Prebold, Griže in Žalec. Revijo je strokovno spremljala Sonja Kasesnik, ki je po reviji mentoricam posredovala strokovno mnenje, s slišanim pa je bila zelo zadovoljna. T. Tavčar Pravljični maraton v knjižnici Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke so 2. aprila, na rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili že sedmi Pravljični maraton, letos posvečen poeziji. Dopoldne za otroke, zvečer pa z Andrejem Rozmanom - Rozo za odrasle. Več kot sto otrok iz vrtca in osnovne šole je prisluhnilo bolj ali manj znanim pesmicam različnih avtorjev, ki so jih recitirali Jolanda Železnik, Nina Trbovšek, Irena Verbič in Andrej Steničnik. Navdušil jih je Župančičev navihan Ciciban, pesmice o živalih in mamah. Glavni pa je bil že skoraj 40-letni Maček Muri. Smejali so se pesmicam, ki so jih poslušali že Andrej Rozman njihovi starši, ob tem pa so spoznali verze, ki jih snujejo sodobni pesniki. Med njimi je še posebej izstopala poezija Andreja Rozmana - Roze, ki je spesnil sodobno zgodbo o Prešernovem povodnem možu in Urški. Njegovim navihanim rimam, ki imajo priokus re- alnosti, so se zvečer lahko nasmejali tudi odrasli na pravljičnem večeru za odrasle. Mojster besede Andrej Rozman - Roza je zlasti z rimami navdušil in nasmejal številne prisotne, njegova jezikovna spretnost pa je ustvarila S humorjem napolnjen večer. T. T. Po skoraj 60 letih spet doma V preboldski knjižnici bo do 11. maja na ogled razstava Majde Babič Potočnik, po domače Kraljeve, iz Kaplje vasi, ki živi in ustvarja v Murski Soboti. Odprtje razstave Spet doma je bilo 12. aprila, s kulturnim programom pa so dogodek popestrili ljudski pevci Prijatelji 6 Še iz Šešč. Avtorico je predstavila knjižničarka Lea Felicijan. Majda Babič Potočnik je po poklicu likovna pedagoginja, ki je vse življenje lepote likovne umetnosti prenašala na druge in jih navduševala za tovrstno ustvarjanje. V zrelih letih se je odločila, da tudi sama prenese na platno svoje skrite kotičke duše, svoje misli in občutja. V njenih delih se odražata zrelost in žlahtnost, ki ju je osvojila na prehojeni poti. Z veliko mero natančnosti upodablja miniature s cvetjem, podobe Likovna ustvarjalka ob ciklu treh impresionističnih slik prekmurske pokrajine, živali ..., navdušujejo pa jo tudi abstrakcije. O sebi in svojem ustvarjanju je avtorica povedala: »Nikoli ne bi začela slikati, če mi mož ne bi za 75. rojstni dan kupil slikarskega stojala in platna. Čeprav sem daleč stran od rodne Kaplje vasi, se zdaj s svojimi deli vračam po skoraj 60 letih spet do- mov, v domači kraj, kjer imam še veliko sorodnikov in znancev, ki so mi polepšali tudi današnje odprtje razstave.« D. N. Plakete in priznanja za športnike Fudoshin znova med najboljšimi Dobitniki plaket in priznanj, župan Jože Kužnik, gost Goran Jagodnik, predsednik zveze Simon Ograjenšek in direktorica ZKŠT Klavdija Tomažič Zveza športnih društev Občine Polzela in Zavod za kulturo, turizem in šport sta na Gradu Komenda pripravila kulturno-športno prireditev, na kateri so športnicam in športnikom podelili priznanja in plakete za uspehe na državnih in evropskih tekmovanjih v preteklem letu. Zbrane sta pozdravila predsednik Zveze športnih društev Občine Polzela Simon Ograjenšek in župan Jože Kužnik, ki sta se športnikom in športnim delavcem zahvalila za trud in promocijo občine na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Gost prireditve je bil košarkarska legenda, ki se v letošnji sezoni poti v dresu Hopsov, Goran Jagodnik (na šestih evropskih in na svetovnem prvenstvu je nastopal za slovensko reprezentanco), s katerim se je pogovarjal voditelj večera Tomaž Satler, nato pa so župan Jože Kužnik, predsednik zveze Simon Ograjenšek in direktorica ZKTŠ Polzela Klavdija Tomažič zaslužnim športnikom podelili bronaste, srebrne in zlato plaketo ter vrednostne bone. Bronasto plaketo so prejeli: Luka Deberšek za 2. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji borbe mladinci +76 kg, Juš Jagarinec za 1. mesto na državnem prvenstvu borbe kadeti v kategoriji do -57 kg, Matic Hribernik za 3. mesto na državnem prvenstvu borbe člani do -75 kg, Benjamin Žgarik za 3. mesto na državnem prvenstvu borbe člani -75 kg, Jan Mogu za 2. mesto na državnem prvenstvu borbe starejši dečki -55 kg, ekipa KK Polzela za 1. mesto na ekipnem državnem prvenstvu mladinci, članska ekipa PD Polzela za 3. mesto na državnem prvenstvu v planinski orientaciji, druži- na Sadnik za 1. mesto na državnem prvenstvu v planinski orientaciji, Franc Cilenšek za 3. mesto na državnem prvenstvu šolanih psov, Miha Vaši za izjemne dosežke na državnem in evropskem tekmovanju v košarki U20; srebrno plaketo so prejeli: Miha Plevčak za več izjemnih dosežkov na državnem prvenstvu v atletiki v kategoriji U16, Vesna Bezgovšek za 1. mesto na državnem prvenstvu borbe članice -55 kg, Max Kralj Kos za izjemne dosežke na državnem in evropskem tekmovanju v deskanju prosti slog, Ina Rojnik za več odličnih rezultatov na državnem prvenstvu v atletiki Ul6, za 1. mesto v teku na 400 m, v štafeti 4 X 100 m itd.; zlato pa so podelili Marku Božičku za več izjemnih dosežkov na svetovnem, evropskem in balkanskem atletskem prvenstvu za veterane nad 50 let. T. Tavčar Udeleženci državnega prvenstva po osvojenih medaljah V mariborski športni dvorani Tabor je prvi aprilski vikend potekalo 9. mednarodno tekmovanje v ju-jitsu, memorial Robija Rajha 2013. Udeležili so se ga tekmovalci iz 14 držav. Iz Slovenije tudi 12 tekmovalcev iz kluba borilnih veščin (KBV) Fudoshin iz Šempetra. Ker so se med seboj pomerile vse kategorije, od kategorij otrok do članov in članic, so se v šempetrskem klubu odločili, da bodo na to tekmovanje odpeljali tudi najmlajše člane. Da je bila odločitev pravilna, trud s treningov pa poplačan, govorijo rezultati. Osvojili so namreč štiri prva, tri druga, pet tretjih in dve četrti mesti. Zlate kolajne so osvojili Tilen Hadolin pri mladincih -77 kg, Barbara Stiplošek pri članicah -62 kg, Lea Kostanjšek pri otrocih -34 kg in Iva Posedel v kategoriji otroci -48 kg. Srebrno medaljo so si prislužili Lea Posedel pri kadetinjah -57 kg, Anja Laznik pri mladinkah +70 kg in Tilen Hadolin je v kategoriji mladinci -77 kg na memorialu Robija Rajha slavil zmago. Žan Artelj pri članih -69 kg. Z bronom pa so se domov vrnili Miha Jambrovič (dečki -52 kg), Jure Jambrovič (dečki -45 kg), Julijan Zakonjšek (otroci -35 kg), Ana Hočevar (kadetinje -57 kg) in Timi Štojs (kadeti -66 kg). Že štirinajst dni pred tekmovanjem je v dvorani Nika Vrabla v Mariboru potekalo državno prvenstvo v borbah za kadetinje, kadete, članice in člane. Tekmovalci KBV Fudoshin so dosegli izjemne uspehe. Kar pet jih je osvojilo naslov državnega prvaka, in sicer Lea Posedel, Barbara Stiplošek, Miha Jambrovič, Anja Laznik in Ana Hočevar. Timi Štojs, Žan Artelj, Luka Melan-šek in Uroš Posedel pa so postali podprvaki. Tekmovalce so na tekmovanje pripravljali trenerji Primož Muhovič, Rok Šuster in David Štraus, ki skrbi za selekcijo otrok. D. N. Aktivnih 43 društev Na tekmovanju 208 tekmovalcev V prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu je potekala redna letna skupščina Zveze športnih društev Občine Žalec (ZŠD). Najprej so si ogledali kratek film o športnem utripu v preteklem letu v občini (posnetek je pripravil Samo Sadnik), skupščino pa je vodil predsednik ZŠD Sebastjan Cilenšek. V ZŠD Občine Žalec je včlanjenih 43 društev s približno 4400 člani, skupščine pa se je udeležilo 30 predstavnikov društev in nekaj gostov. Predsednik zveze Sebastjan Cilenšek je podal poročilo o delu zveze v preteklem letu in izpostavil bistvene točke skupnega dela S skupščine ZŠD Pokal na Ponikvo Na šahovskem tekmovanju v organizaciji Zveze društev upokojencev Občine Žalec in Društva upokojencev Griže (DU) je za pokal Zveze društev upokojencev Občine Ža- lec nastopilo devet ekip, šest moških in tri ženske. Vrstni red moški: 1. DU Ponikva, 2. Žalec, 3. Šempeter; ženske: 1. Ponikva, 2. Šempeter, 3. Gri-že-Liboje. T. T. v letu 2012 in predvsem vpetost članov UO ZŠD Žalec v občinske organe, povezane s športom. Sodelovali so pri organizaciji treh večjih športnih prireditev v občini (cici olimpijada, Razpnimo jadra in Tek po ulicah Žalca). Zveza je v preteklem letu zavarovala odgovornost strokovnih kadrov zveze in društev, kupila je tudi prenosno ozvočenje, ki ga brezplačno posoja društvom. V nadaljevanju je Teja Končina je podala poročilo nadzornega odbora. Pri pregledu finančnega poslovanja za leto 2012 niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Zveza načrtuje v prihodnjem letu nakup prenosljivega paviljona, ki bi ga društva lahko uporabila na prireditvah. Svoj pogled na šport in ZŠD sta predstavila^ tudi župan Janko Kos in direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek. Pohvalila sta dejavnost društev in prizadevnost športnih delavcev ter jim zaželela uspešno delo tudi v prihodnje. Društvom se je za delo v preteklem letu in sodelovanje na občinskih športnih prireditvah zahvalil tudi Matej Sitar, vodja .enote za šport pri ZKŠT Žalec. Na skupščini so s seznama članov črtali 22 društev, ki so prenehala z delovanjem. T. Tavčar V Braslovčah je potekalo 3. orientacijsko tekmovanje v savinjski orientacijski ligi. Na tekmovanju, ki ga je pripravilo Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče, je iz šestih planinskih društev sodelovalo 47 ekip z 208 tekmovalci. Kljub mrzlemu vremenu so tekmovalci uživali v tekmi in pohvalili organizacijo. Slovenska mladinska rokometna reprezentanca, ki jo vodi trener Slavko Ivezič, je bila te dni na pripravah v Žalcu, kjer se je pripravljala na tekmi proti francoski reprezentanci. Na prvi tekmi sta se ekipi razšli z neodločenim izidom 22 : 22, na drugi pa so bili boljši Francozi, ki so z 22 : 26 slavili zmago. Slavko Ivezič, trener slovenske reprezentance: »Zelo veseli smo, da so Si Francozi v pripravah zaželeli igrati z nami in so nam to s svojim prihodom v Slovenijo tudi omogočili. Gre za eno najboljših reprezentanc sveta. Kljub temu, da nam je V kategoriji A je prvo mesto osvojila ekipa PD Vransko, drugo PD Dobrovlje Braslovče in tretje PD Galicija. V kategoriji B sta prvo in drugo mesto osvojili ekipi iz PD Dobrovlje Braslovče, tretje pa PD Vransko. V kategoriji C je prvo mesto osvojita ekipa PD Dobrovlje Braslovče, drugo pa ekipa PD Polzela. V kategoriji Č je prvo mesto osvojila ekipa PD Dobrovlje Bra- slovče, drugo in tretje pa ekipi PD Zabukovica. V kategoriji D je prvo mesto zasedla ekipa PD Polzela in drugo PD Zabukovica. V kategoriji E je prvo mesto osvojila ekipa PD Dobrovlje Braslovče, drugo PD Zabukovica, tretje pa PD Polzela. In v kategoriji F (družine) sta prvo in drugo mesto osvojili družini PD Žalec, tretje pa družina PD Polzela. T. T. Remi in poraz manjkalo kar nekaj igralcev, sem vesel, da smo se lahko dvakrat pomerili s tako močno reprezentanco. Imamo dobro osnovo za začetek priprav na svetovno prvenstvo, za izbor igralcev ter za analizo igre in naših napak.« T. Tavčar Mladinska reprezentanca na pripravah v telovadnici I. OŠ Žalec Ekipa ŽOK Braslovče v prvi ligi Rokometašice nepremagljive Navdušenje ob uvrstitvi v prvo ligo Vzdušje po zadnji tekmi pred domačim občinstvom, ko so Žalčanke nadigrale ŽRK Antrum Sežana Po preteklih uspešnih sezonah ekip Ženskega odbojkarskega kluba Braslovče (ŽOK), je pred koncem še ena odlična tekmovalna sezona, kajti prav vse ekipe čakajo v prihodnjih mesecih polfinalne ali finalne tekme in turnirji. Članice pa so si z odličnimi nastopi, brez izgubljene tekme, prislužile preboj v 1. državno odbojkarsko Odbojkarice Alianse so na prvi tekmi v boju za 3. mesto v 1. državni odbojkarski ligi Radenska naturelle doma premagale Luko Koper. To je bila njihova že šesta letošnja tekma proti ekipi s Primorske. Šempe-tranke so petkrat zmagale in enkrat izgubile, upajo pa, da bodo uspešne tudi na Na Golteh so že sedmo leto zapored organizirali smučarsko druženje gasilcev Savinj-sko-Šaleške regije. Na smučiščih tega smučarskega centra je ta dan smučalo 319 gasilcev, kar 216 gasilcev pa se je v desetih starostnih kategorijah pomerilo tudi na tekmovanju v veleslalomu. Za najboljšo ekipno uvrstitev je tekmovalo šestindvajset prostovoljnih gasilskih društev iz vse regije. Prvo mesto je osvojilo PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka pred Skalami, tretje mesto pa so si presmučali ligo (DOL). To je izjemen dosežek za mlade odbojkarice ter celoten klub. Ekipi mini in male odbojke se bosta za vstop v finale borili na turnirjih v sredini maja, prav tako starejše deklice in kadetinje. Mladinke so januarja že postale državne pod-prvakinje, članice pa so si z odlično sezono zagotovile nastop na kvalifikacijah za vstop zadnji tekmi končnice za 3. mesto. Na prvi tekmi končnice so Luko Koper premagale z rezultatom 3 : 0. Glede na do zdaj pokazano znanje in medsebojne obračune pa so Šempetran-ke, varovanke Bena Božiča, že pred tekmo veljale za favoritinje. Ne nazadnje jim je šla na roko tudi domača dvorana člani iz PGD Kapla-Pondor. Tako ženske kot moški so tekmovali v petih starostnih kategorijah. V mladinski kategoriji do 16 lét je bila pri dekletih najboljša Ana Verbič iz PGD Pesje, pri fantih pa Rok Pavlovič iz PGD Okonina. V kategoriji članic in članov od 17 do 30 let sta zmago slavila Urška Roškar iz PGD Šoštanj - mesto in Gregor Glušič iz PGD Vinska Gora. Pri članicah od 30 do 40 let je bila najboljša Mateja Tepej iz PGD Skale, pri članih od 30 do 45 let pa Klemen Verk iz PGD Prebold-Dolenja vas-Marija v 1. državno odbojkarsko ligo in z zmago na zadnji kvalifikacijski tekmi to tudi potrdile. Poleg klubskih uspehov sledi še odlično zastopanje Slovenije. Štiri naše igralke (Katja Mihevc, Nika Markovič, Katja Mihalinec in Anita Sobočan) so se namreč pred kratkim skupaj s slovensko reprezentanco vrnile z Evropskega prvenstva za kadetinje z odličnim 6. mestom in se tako uvrstile na Olimpijske igre mladih ter na svetovno prvenstvo, ki bo letos julija na Tajskem. Želje mladih braslovških odbojkaric so velike. Poleg tega, da se želijo družiti s prijateljicami, se naučiti nekaj novega in napredovati, si željo tudi podporo in spodbudo svojih najbližjih, ki spremljajo njihovo športno pot in so ponosni nanje ne glede na rezultate. Trenerji, starši, prijatelji, sošolci, vodstvo kluba ter vsi navijači - vsi skupaj so njihova opora in spodbuda, ki jo potrebujejo. T. T. s 400 gledalci, ki so jih bučno spodbujali. Pokazale pa so tudi, da v odmoru zaradi nastopa kadetske reprezentance na evropskem prvenstvu niso popustile in da jim ni vseeno, ah bodo na koncu prvenstva tretje ah četrte. Po mnenju vodstva so ta dan odigrale celo eno najboljših tekem v letošnji sezoni. D. N. Reka, ki je dosegel tudi najboljši čas tekme. Med članicami, ki so tekmovale v kategoriji od 40 do 50 let, je zmagala Martina Pustoslemšek iz PGD Kapla--Pondor, pri članih od 45 do 58 let pa je bil najboljši Miran Adrinek iz PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. V ženski kategoriji nad 50 let in moški nad 58 let pa sta bila najhitrejša Irena Klosternik iz PGD Bevče in Stane Tepej iz PGD Škale. K ekipni zmagi Preboldčanov je z drugim mestom v tej kategoriji svoje prispeval tudi Zdenko Terpin. D. N. Rokometašice RK Zelene doline Žalec so marca in aprila nadaljevale serijo zmag in še utrdile 3. mesto na lestvici 1. ADRL. Trikrat so slavile v domači dvorani v Žalcu, enkrat pa v gosteh. Rokometašice RK Zelene doline Žalec so najprej 2. marca v tekmi 19. kroga na gostovanju z rezultatom 22 : 32 (11 : 17) premagale ekipo RK Naklo Peko Tržič, nato pa slavile zmago tudi na treh tekmah v domači dvorani I. OŠ Žalec. Najprej so 9. marca z rezultatom 28:23 ( 12:11) v boju za tretje mesto slavile proti ekipi RK Krka, potem so z rezultatom 30 : 29 (15 : 15) v dramatičnem obračunu premagale proti ŽRK Veplas Velenje, nazadnje pa 13. aprila z rezultatom 42 : 23 (21 : 8) tudi rokometašice ŽRK Antrum Poleg uspehov članic so lahko v RK Zelene doline Žalec v letošnji sezoni zadovoljni tudi z uspehi mlajših selekcij. Prav vse dosegajo odlična mesta na lestvicah. Najbolje so se v letošnji sezoni odrezale mlajše deklice A, ki brez poraza zasedajo 1. mesto na lestvici skupine vzhod. Sredi maja jih tako čaka finalni turnir najboljših treh ekip v državi (poleg vzhoda še zahod in center). Drugo mesto na lestvici vzhod zasedajo mlajše deklice B. Starejše deklice se borijo v skupini od L do 6. mesta, kadetinje pa od 7. do 12. mesta v državnem prvenstvu. Selekciji mlajših'deklic trenira Sežana. Žalčanke so na vseh tekmah pokazale odlično igro in prepričljivo zmagale, najbolj dramatično pa je bilo na tekmi proti ŽRK Veplas Velenje. Velenjčanke so namreč po izenačeni igri v prvem polčasu in ob rezultatu 15 : 15 vodile ves drugi polčas, zmago pa so si Žalčanke zagotovile v zadnjih minutah, potem ko so nasprotnice še v 52. minuti srečanja vodile z rezultatom 23:28. Končnica tekme je prinesla popoln preobrat z nekaj zaporednimi obrambami druge žalske vratarke Neje Šoberl, ki je dala vetra v jadra Žalčank, kar je pomenilo tudi pospešek v napadu. Rokometašice RK Zelene doline so se na koncu veselile nove zmage s 30 : 29. »Po takšni tekmi je težko najti pravi komentar,« je po drama- Milan Ramšak, starejše deklice in kadetinje pa Dejan Tomasini. Mlajše deklice A so tako na 14 tekmah dosegle stoodstotni izkupiček, torej 14 zmag, in se bodo 11. maja na finalnem turnirju v Kopru za prva tri mesta v državi pomerile z zmagovalkama na lestvici zahod (ŽRK Koper in RK Krim Mercator Center). Mlajše deklice B so na desetih tekmah zabeležile osem zmag, en neodločen izid in en poraz. Starejše deklice so v rednem delu sezone na 14 tekmah dosegle 12 zmag in dva poraza, na petih tekmah končnice državnega prvenstva, kjer se borijo v skupini od 1. do 6. mesta, pa so dvakrat zmagale in tičnem zaključku tekme povedal trener Žalčank Milan Ramšak, »tekma se je že začela nesrečno, saj se je pri ogrevanju na tekmo huje poškodovala prva vratarka Miša Marinček, kar je predstavljalo pravi šok za domače igralke, a se je na koncu le zaključilo dobro.« Zvesti navijači, ki ob letošnjih uspehih dodobra polnijo tribune in z bučnim navijanjem gotovo vsaj malo pripomorejo k uspehu, pa so lahko spremljali res vznemirljivo tekmo. Na lestvici 1. ADRL so se Žalčanke po vseh zmagah utrdile na 3. mestu (32 točk) pred če-trtouvrščeno Krko, ki zaostaja šest točk, in petouvrščeno ekipo Veplas Velenje ter takoj za ekipama ŽRK GEN-i Zagorje (38 točk) in ŽRK Krim Mercator (36 točk). D. N. trikrat izgubile. Kadetinje so na 14 tekmah rednega dela zabeležile osem zmag, en neodločen izid in pet porazov, v končnici državnega prvenstva, kjer se borijo v skupini od 7. do 12. mesta, pa za zdaj na pepetih tekmah tri zmage, en neodločen izid in en poraz. Vse mlajše selekcije RK Zelene doline Žalec čaka do konca maja torej še vznemirljiv zaključek sezone. L. K. Omeniti velja, da igrata v kadetski ekipi tudi kadetski reprezentantki Slovenije Petra Cede in Maruša Kompan, ki sta od 22. do 24. marca letos pod vodstvom Milana Ramšaka, ki je tudi trener državne kadetske reprezentance, nastopili na kvalifikacijskem turnirju za evropsko prvenstvo v Rusiji. Kljub dvema zmagama (proti Hrvaški in Švici) in enemu porazu proti ruski reprezentanci se slovenski kadetski rokometni reprezentanci ni uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo na Poljskem. Članici mladinske državne reprezentance sta tudi Jasna Turnšek in Anja Pirc iz RK Zelene doline Žalec, ki sta se z mladinsko reprezentanco na kvalifikacijah v Romuniji uspele uvrstiti na mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo avgusta na Danskem. Tri najboljše ekipe so osvojile pokale, posamezniki pa medalje ZADNJE ŠPORTNE VESTI Zadnji ligaški rezultati: V 7. krogu SKL v skupini za obstanek so Hopsi s Polzele gostovali pri ekipi Mercator Škofja Loka in zmagali z rezultatom 80 : 54. Največ točk za Hopse je dosegel Jagodnik - 18. V 1. DOL za ženske je ekipa Alinse za 3. mesto prvo tekmo doma proti ekipi Luka Koper dobila 3 : 0, v drugi tekmi v Kopru izgubila 3 : 0, tretja odločilna tekma pa bo v petek, 26. aprila, v telovadnici OŠ Šempeter. Nogometaši Žalca so v 14. kolu Štajerske nogometne lige doma gostili ekipo Pece. Srečanje se je končalo neodločeno 1:1. Gol za Žalčane je v 90. minuti dosegel Klemen Prislan. Na lestvici so z 25 točkami na četrtem mestu. Na odprtem članskem šahovskem prvenstvu, ki je bilo v Šentjurju, je nastopilo 69 igralcev, med njimi tudi dva igralca Šahovskega kluba Žalec. Dušan Brinovec je zasedel 10. mesto, David Brinovec, eden najmlajših pa 41. mesto. Zbral: T. T. Šempetranke za tretje mesto Gasilci sedmič na Golteh Odlično tudi mlajše rokometašice UTRIPOV HOROSKOP OVEN Veliko stikov z ljudmi, ki bodo vstopili v vaše življenje, bo zaznamovalo drugo polmriTOToaja. Nekatere boste spoznali že med prazniki v kakšni prijptfiyji iatmmi družbi, ko o tem sploh ne boste razmišljali. Modrd dttoefjajtebesede (predvsem kritike). Boginja ljubezni ne bo takmpriJadevno dtadbela za vas. Največ lepega boste užili ob koncu aprila ja'ffičjitku maja. Okrog 25. bo Lunin ščip in njen mrk v ognjenem Strelcu, takrat lahko spoznate sorodno dušo ali pa se z obstoječo pošteno sprete. ♦ BIK Maj bi lahko bil eden najboljših mesecev v tem letu. Mer- kur se bo do 16. pomikal vi, komunikativni in uspi in ambicioznost, saj bosi boste sprejemali pravilne 10., ko se bo zgodil delni boginja ljubezni. Od 18. d boste napletli kakšno novo vezo. ♦ DVOJČKA Takoj po 16., ko bo začel vaš vladar Merkur preha- •znamenju, izjemno prepričlji-i vam bosta samozavest ucnjeiars; to bo zagotovilo, da koliko zoprn utegne biti le '. Do takrat vas bo razvajala deležni pomoči Lune, lahko amige, kako bi v bližnji ili kakšno dodatno delo, 'žaj. Mnogo novih sode-.sodelovanja s tujci ali za e po 10. do popolnosti ijčka; tudi Sonce, ki si jati vaše znamenje, bostnzačdi dobj prihodnosti razrešili posjftprtp ali* ki bi vam seveda izboljs lavcev boste spoznali. To potovanje, če si tega že^ uglašeni, ker bo takratotapreflpv; ji bo pridružilo 21., bo vašemu ljubezenskemu življenju odtisnilo pomemben pečat. ♦ RAK Najlepši spomladanski mesec, ko narava vre od življenja, vam po vsej verjetnosti ne bo čisto všeč Jlazlog za to bo v razvrstitvi planetov, ki vodnim znanMji^i pačni pisana na kožo. Zlasti v drugi polovici maja vzemiteirodJ^obaflgledMdeve, povezane z nepremičninami in zemljo, za Valovanja, pisaj/e in oglaševanje bo pa to ugoden čas. Z boginjo ljubpjni boste)vjprvih dveh tednih v precej dobrih odnosih. Še lepše obdobje vas čaka proti koncu meseca. LEV Dnevi po 10. bodo ugodni za poslovanje s partnerji zunaj naših meja, prijazne zvezi njih. Dijaki in študeni kaj zapleta, zagate rešej najemanjem posojil ali stitvami. Utegne se zgodr partner znova povabil k sod nebo prepredli oblaki. ♦ DEVICA Sonce v zemeljske, polovico maja se mu bo prid: ves mesec skrbel za to, da se grizli v delovne in poslovne odgovorno. Do 10. bo Vene: delili med najbližje, največ j bodo spremljale tudi na potova-,predmetu, pri katerem se vam napori. Bolj tvegano bo z finančnimi preme-lo nekdanji poslovni ij«cue>casno bodo ljubezensko amenju vam dobro dene; prvo di Merkur, Mars pa bo sploh 'čutili dobro in boste vztrajno Z denarjem še naprej ravnajte .sila prešerna. Ljubezen boste deležen čustveni partner. TEHTNICA Druga polovica maja bo čas za spoznavanje novih sodelavcev in poslovnih partnenev; kar nekaj priložnosti tesnejšega sodelovanja bo. Če nameravate potovati v tujino, zberite čim več informacij ali preveritav-se pšpirje.^ Venero boste po 10. uglašeni, romantične in nežne\šituacije šem spomladanskem rmssèet%bo mnogi se boste odločili odo^ kror navezah bo zavel svež vetrc. ŠKORPIJON V drugi polovici maja bo vaše poslovne kroge popestrilo kar nekaj novih ljudi. Predse, vam bo zdelo, da nekako i del vsakdana. V najlep-' veliko novih ljubezni, fred bogom. V ustaljenih brezvoljno premagujete koruzo, le Merkur vam' Saturn, ki bo vse leto na va: delovnik podaljšali, saj s< Ljubezen bo imela nekf poglabljali na kar preresefTnačin, ♦ STRELEC Merkur se bo v drugi polovici maja že pomikal po najbolj komunikativnem znamenju, po katerem ubira pot tudi vaš •es ne gre metati puške v al. Spodbujal pa vas bo ite se kesali, če boste kak fr na finančnem področju, ren pridih, v odnose se boste vladar. V nekaterih pogledih i lju, ne boste pa najbolj prilafod dovolj premišljene akciji ki ju premorete, saj si boste zl pahnjena vrata. 25. bo mesec t se bo tudi njegov mrk. i bo co koristilo v delovnem oko-( inVečkrat vas bo vleklo v ne tj te potrpežljivost in ves takt, I odprli tudi najtesneje za-kšem znamenju, zgodil ♦ KOZOROG Najrazkošnejši spomladanski mesec bo opleme- nitilo veliko nebesnih dogodkouJionce vas bo ustvarjalno grelo, Merkur pa vam bo do 16. nakpjovdphajrnanj zvite poti do zaslužkov, za katere se ne bo treba nezavesti. V delovnih do- govorih boste prepričljivi, poslovni pSrenerji bodo verjeli v dober izid tudi tistih vaših napovedi, zafkktefe še sami ne boste čisto prepričani. Boginja ljubezni mstoi rafcvala v prvi polovici maja, Luna pa vam bo priskočila nTponroč od 26. do 28. ♦ VODNAR V prvi polovici maja vas bo spomladansko razpolo- katerih trenutkih komaj al Merkur, se bo delov-poslovne poti se bodo vstopali v vaš delovni pro-rejati zasebne ali poslovne Z Venero boste prijateljevali ženje tako premetavalo, da se bos: prisilili k resnosti. Po 15., ko vas no kolesje zavrtelo nekoliko prepletale z mnogimi, ki štor. Če ste se v tem letu prostore, bo to ugoden čai že po 10. RIBI Za kakšne zelo pomemjj tno, če jih boste objavili poz^i sočne sadove. Venera vam 1 dodatni in honorarni : boste donosno unovčilfl pomlad. V ljubezni lahko doživite] V sredini meseca pa bo nekoHkcrcočljivo. NIKI VEDEŽEVANJE, s. p., Arja vas 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 35 I delovne odločitve bo pame-itna dela pa bodo obrodila igovala, kod se skrivajo se pogosteje družite, da p jih boste vlagali v delovno I očarljivega, še nedoživetega. Pisma bralcev Zahvala Zahvaljujemo se članom gasilskih društev Griže, Zabuko-vica, Žalec, Vrbje, Gotovlje in Šempeter za hitro, učinkovito in uspešno gašenje požara na stanovanjskem objektu v Mi-gojnicah, ko so v noči med 29. in 30. marcem skušali rešiti življenje Ivici Volk. S svojim strokovnim delom so preprečili še večjo materialno škodo, nam pa omogočili bivanje v poškodovanem stanovanjskem objektu. Zahvala tudi delavcem Elektra Celje, policistom Policijske postaje Žalec in predstavnikom Zavarovalnice Triglav, ki so vsak po svoje prispevali k ublažitvi posledic tragedije. Družina Volk, Migojnice Šok Kakšen šok! Ne, ne, nisem šokirana jaz, šokirani so oni, saj veste tisti, ki so mislili, da lahko delajo, kar se jim zazdi in so celo prepričani, da njihovo početje ni kaznivo niti »od-kriljivo«. Mogoče pa imajo celo prav. Zdaj so nam z vrha res vrgli novo govejo-konjsko kost za glodanje, da bi pozabili na pomembnejše stvari. Prehitevam sama sebe. Nisem napisala, kdo so »oni«, za katere jaz mislim, da so šokirani. To so tisti, no, ki imajo denar varno spravljen na Cipru in drugih davčnih oazah, pa tudi tisti, ki že leta materi državi ne plačujejo, kar se plačati mora. Hudo! Še huje po moje pa je, da so na obeh seznamih tudi ista imena. Sram jih bodi! Jaz bi se v zemljo ugreznila ali pa tudi ne ... Saj če dobro premislim niti ni tako hudo. Malo te vlačijo po časopisih in televiziji, nekaj časa se o tem govori, potem pa se stvari poležejo. Psi so lajali, karavana pa, vsaj pri nas, gre dalje. Podobnega mišljenja je tudi moj Franček. Je rekel: »Veš, če bi bil jaz na prvem seznamu, ciprskem, nekje na vrhu, na drugem, DURS-ovem, pa v spodnji polovici, bi mi bilo pa čisto vseeno, po katerih cajtngih me vlačijo.« Seveda, njemu je vseeno, saj je že bil v cajtngih, in sicer v rubriki »ČRNA KRONIKA«. Je pisalo: »Sinoči je v bifeju Pri žejni žabi prišlo do incidenta, ko sta fizično obračunala staroletni F. M. in natakarica J. K. zaradi tringelta. Možje v modrem, ki so prišli na kraj dogodka, se v spor niso vmešavali, saj sta ga udeleženca sama razrešila v obojestransko korist.« Vidite, tako gre to. Po mojem mnenju se tudi v to razvpito slovensko folkloro modri možje ne bodo preveč vtikali, udeleženci na seznamu pa bodo stvari sami rešili v svojo korist. Pa lepo preživite praznike - dan upora proti okupatorju in praznik dela. Ota Mar PRIREDITVE V MAJU 2013 Četrtek, 9. 5. 2013, ob 16.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir. Ponedeljek, 13. 5. 2013, ob 19. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec zaključek bralne značke za odrasle Savinjčani beremo. Glasbeni gost bo Vlado Kreslin. Četrtek, 16. 5. 2013, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec (točka CVŽU) predavanje in delavnica na temo lončarstva. Predaval bo Rok Komel. Petek, 17. 5. 2013, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma Liboje potopisno predavanje Gregorja Audiča KO REGIMENT V INDIJO GRE (vabita Krajevna knjižnica Liboje - točka CVŽU in Kulturno društvo Liboje). Torek, 21. 5. 2013, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec (točka CVŽU) potopis TRANSIBIRSKA ŽELEZNICA. Popotniške vtise bodo delili Majda in Manja Rančigaj ter Damjan Gajšek. Torek, 28. 5. 2013, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Verbič. Vse prireditve bodo brezplačne. Podoba v ogledalu Zbudila sem se. Stopila sem pred ogledalo in videla, da se mi je na čelu naredil mozolj na istem mestu kot že pred dvema dnevoma. Pa ravno sem se ga znebila in spet. V razigranih očeh se mi je zabliskala jeza. Tudi to ni novo. Kaj se mi pravzaprav dogaja? Toliko novih reči. Nič novega, a zame vse. Le kako naj se spopadem z vsem tem? Ah, mudi se mi na klepet. Najstništvo je za najstnike težko obdobje. Ubadamo se sami s sabo in s svojo podobo. Kar naenkrat je zelo pomembno, kaj si o nas mislijo drugi. Zaradi mnenja drugih se zelo veliko ubadamo sami s sabo; ker pač nekdo reče, da nimamo izdelanega stila oblačenja ali da smo debeli. Nekateri najstniki se zaradi tega nimajo dovolj radi in jim njihova podoba v ogledalu ni všeč. A zakaj mora biti tako? Nihče ni popoln in vesela sem, da smo na svetu različni ljudje. Zaradi enega mozolja na nosu pa tudi ne bo konec sveta. Čez dva dni ga ne bo več, zato se z njim res ne splača ubadati. Sošolki se bosta morda naredila kar dva mozolja naenkrat, zato sem lahko res srečna, če v treh dneh pridelam samo enega. Med odraščanjem je dobra samopodoba ključnega pomena, saj ravno zaradi dobrega občutka in sprejemanja samega sebe lažje dosežemo uspehe tudi na drugih področjih: v šoli smo »carji« z lepim učnim uspehom in med prijatelji smo »face«, ker smo zadovoljni sami s sabo. Tu nekje pa je z nami družina, ki nam s svojimi mrežami nudi oporo ravno takrat, ko jo potrebujemo. S podporo staršev nam uspe in hitro nam pomagajo pregnati dvomljive misli: »Tega ne zmorem, ne znam.« Zmoremo in znamo vsi, samo verjeti moramo v to. Menim, da ima moja mami prav, ko pravi, da moraš najprej sprejeti sebe takšnega, kot si. Najprej moraš vedno imeti rad sebe, da lahko imaš rad ljudi okoli sebe. Kar naenkrat tudi drugi nate gledajo pozitivno in krog je sklenjen. S svojim vedenjem in odnosom do sebe vplivamo na druge, vse se nam vrne. Tako kot pred ogledalom: v njem vidiš tisto, kar pred njim stoji. Čudno, mojega mozolja ni opazil nihče. Pravzaprav smo s prijateljicami ugotovile, da se vsem veliko »dogaja« in za jezo ob novem mozolju sploh ni časa. Jutri pa je nov dan in že danes imam skrbi, kaj bom oblekla. Le katera podoba mi bo najbolj vešč? Nimam pojma. Vem pa, da sem si všeč mladostno razigrana, nasmejana in zadovoljna sama s sabo. Ja, ta podoba mi je všeč. Lara Čede in Kaja Kolar, 7. b, I. OŠ Žalec Prijatelja na facebooku Lan je prijazen fant iz 9. razreda. Je visok in ima temno polt. Zelo rad igra nogomet. Ima dva brata in nekaj polbratov. Doma ima majhnega črnega kužka po imenu Piki. Je bolj mirne narave, vsaj takega sem ga spoznala jaz. Čisto po naključju sva se spoznala na facebooku, ko sem objavila: »Kdo je tak piki in me klikne?« Takrat me je kliknil in začela sva se pogovarjati. Govorila sva o nogometu, šoli, počitnicah, morju in ljubezi. Pogovor je trajal in trajal, dokler ni bila ura tri zjutraj in morala sem spat. Naslednji dan me je spet kliknil in spet sva se pogovarjala pozno v noč. Takrat sem izgubila svojega najboljšega prijatelja in Lan mi je edini stal ob strani. Vedno me je potolažil in me spravljal v smeh. Tako so dnevi minevali in kmalu je bilo konec poletnih počitnic. S koncem počitnic pa je prišel tudi prvi šolski dan ... Ko sva se videla v šoli, sva bila oba tiho, samo nasmejala sva se drug drugemu in to je bilo vse. Ko pa sva bila spet na facebooku, sva govorila dolgo v noč. Tem kar ni zmanjkalo. Minil je kakšen teden od prvega šolskega dneva in Lan me je začel 'osvajati': Pisal mi je, da me ima rad in da sem mu všeč. To je trajalo približno dva tedna in potem me je vprašal: »Kako kaj ljubezen?« Odgovorila sem mu, da bolj slabo. Vprašal me je, če lahko to spremeni, in v tistem trenutku mi je srce kar poskočilo. Bila sem noro zaljubljena vanj, a sem ga bolj malo poznala in mu še nisem hotela odgovoriti. Napisala sem mu samo, da me naj vpraša čez en me- sec. Lan se je strinjal in tako sem iz dneva v dan postajala bolj zaljubljena vanj. Spet so se začeli najini dolgi pogovori v noč. Ko sem bila žalostna, me je potolažil in nasmejal. Zaupala sem mu vse, kot da bi ga poznala že ogromo let. Znal mi je svetovati in se šaliti na svoj račun. To so bile vse stvari, ki so mi bile všeč na njem. Nekega večera pa mi je napisal, preden je šel spat: »I LOVE YOU MY BABY.« Kar topiti sem se začela. Zelo sem ga imela rada in mislila sem, da ima tudi on mene. Nekega dne pa sem dobila sms od njega ... Pisalo je: »Oprosti, ampak ne moreva biti skupaj. Res mi je žal, ampak ne bom razlagal, zakaj.« Takoj sem poklicala svojo najboljšo prijateljico Tinkaro. Ko sva govorili, je Anej, Lanov prijatelj, napisal na zid, da že komaj čaka naslednjega dne, ko bo Lan vprašal Majo. Takrat sem izvedela razlog in planila sem v jok. Vse prijateljice so me tolažile in res ne vem, kaj bi takrat brez njih. Mislim pa, da se Lan ne zaveda, kako mi je z nekaj besedami porušil cel svet. Bila sem jezna nanj in spraševala sem se, kako mi je lahko to naredil. Teden za tem sem se sprijaznila, da nama pač ni bilo usojeno. Kot pravijo: »Vse se zgodi z razlogom.« Takrat sem se spraševala, kakšen je ta razlog ... Zdaj vem, če še to ne bi zgodilo, ne bi spoznala najboljše osebe na svetu. Zdaj sem mu celo hvaležna za vse, kar mi je naredil, za vse, kar sem morala pretrpeti, saj me je to naredilo močnejšo, previdnejšo oziroma drugačno in boljšo osebo. Anja Šketa, 8. razred, OŠ Polzela LETOVANJE OTROK - PUNAT 2013 M Občinska zveza DPM Žalec ž/i UDI V LETU 2013 ORGANIZIRALA LETOVANJE OTROK V PUNATU NA HRVAŠKEM OTOKU KRK, VJ • Letovanje je namenjeno otrokom od 5. do 14. leta starosti, prednost pa imajo otroci, ki so jih predlagale osnovne šole in imajo priporočila osebnih zdravnikcgk,f |r otroci iz socialno šibkejših družin z območja žalske obgjjiè; Glede na razpoložljiva mesta se lahko jo tudi drugi otroci. TERMINI LETOVANJA: 1. izmena: od 1. avgusta do 8. avgusta 2. izmena: od 8. avgusta do 15. avgusta Prijavnice prejmete v sprejemni pisarni Občine Žalec ali na TIC-u .Žalec. Objavljene so tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www. zkst-zalec.si. Zadnji rok za oddajo prijavnice na TlC-ti Žalec je 31. 5. 2013. Prijave lahko pošljete tudi na zkst.sport@Siol.net. Info.: TIC Žalec, 710 04 34 Dan zdravja posvetili biohrani S pesmijo in plesom naokrog V soboto, 6. aprila, so na I. OŠ Žalec že peto leto ob 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja, pripravili celostni dan dejavnosti, v katerem so združili projekta zdrava in ekošola. Vsi zaposleni so s koordinatoricama Darjo Balant in Alenko Žnidar pripravili zanimivo dopoldansko dogajanje z vsebinami, ki so dopolnjevale učne vsebine posameznega predmeta. V obliki integriranega pouka so se posvetili temam o vodi, energiji, prehrani, gi- hanju, zdravju in dobrim medosebnim odnosom. Ker so letošnje dogajanje zaokrožili s poudarkom na biohrani, so ob degustacijskih mizah lahko vsi okušali zdrave biološko pridelane dobrote: mlečne izdelke in domače mleko okoliških kmetij, polnozrnati kruh in bio mlevske izdelke, testenine, sladkali so se s suhimi domačimi krhlji in domačimi jabolki sadjarske kmetije, za žejo pa so poskrbeli z naravnimi sokovi. Dan so začeli s pesmijo, s tematsko oddajo šolskega radia in z minutami za zdravje - z jutranjo telovadbo s članico Rokometnega kluba Zelena dolina Tano Sutaj. Nato so se učenci udeležili različnih delavnic, ki so jih vodili učitelji in zunanji sodelavci. V kasnejših dopoldanskih urah so se kljub kislemu vremenu prav vsi podali na svež zrak in poskrbeli še za zdravo telo. Tako so celostno pristopili k vzgajanju mladih v zdrave in odgovorne ljudi, ki jim je mar za zdravje in okolje. T. T. Otroci so lahko ob degustacijskih mizah pokušali tudi domače mleko z okoliških kmetij Pomladansko urejanje in čiščenje Velikonočna ustvarjalnica V akcijo čiščenja okolja smo se 22. marca vključili tudi najmlajši iz Vrtca Trje. Naš namen je bil sodelovati pri urejanju lastnega okolja, se učiti varnega ravnanja z odpadki in razvijati čut za dobro in koristno. Z otroki mlajših oddelkov smo pograbili travnato igrišče, pobrali kamenje, suho listje ... Odpadke smo naložili na samokolnice in jih ločili v pripravljene vreče. Pometli smo asfaltno pot in del cestišča pred vrtcem. V starejših skupinah pa smo izvedli čiščenje širše okolice vrtca in šole. Očistili smo parkirni prostor, travnato površino in del gozdne učne poti. Otroci so z veseljem sodelovali, bili so primerno zaščiteni, se učili pravilnega ravnanja z odpadki in pridobivali koristne življenjske izkušnje. Strokovne delavke Vrtca Trje Kaj bom, ko bom velik Kaj bom, ko bom velik, kaj, ko bom star? Al' kmet al' vladar bil bi, ko bom star. Veliko poklicev jaz že poznam: gasilec, vratar, pa mestni redar ... Mogoče pa vse uspelo ne bo. Morda pa bom le prodajal klobase. Benjamin Đuranović, 4. c, POŠ Tabor_______y/ Velikonočna delavnica V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so pripravili velikonočno ustvarjalni«* za otroke. Ti so jajce in zajčka okrasili s kroglicami iz krep papirja, njihovi pisani izdelki pa so zahtevali precej potrpljenja, da so dobili pravo obliko. Hitreje so pobarvali jajca, saj so uporabljali tehniko mar-moriranja. Otroci so bili pravi mali čarovniki, ustvarili so namreč jajca njihovih najljubših barv. T. T. Zaključna revija pevskih zborov OŠ Polzela OŠ Polzela je pretekli petek zvečer ob mesecu Sonca in ob zaključku revije pevskih zborov v športni dvorani pripravila prireditev z naslovom S pesmijo in plesom po šoli naokrog. Nastopili so vsi trije šolski zbori: Polžek, Sonček in mladinski pevski zbor, vse tri pa vodi Mija Novak. Učencem so ob tej priložnosti za večletno zvestobo pevskim zborom podelili tudi priznanja. Ob tej priložnosti so predstavili letošnji projekt, v okviru katerega so učenci na festivalu Turizmu pomaga lastna glava z naslovom Potuj z jezikom po Občini Polzela »Dolina zelenega zlata« osvo- jili srebrno priznanje. Na stojnicah so obiskovalci lahko pokušali zdrave namaze in ledeni čaj hmelj arček. Ob koncu prireditve je zbrane, še posebej pa starše, nagovorila ravnateljica Valerija Pukl, ki se je še zadnjič družila z njimi, saj se bo 1. majem upokojila. T. Tavčar Najmlajši likovno ustvarjali V sejni sobi Občine Tabor je bila do 5. aprila na ogled razstava 14 slikarjev, ki so svoja dela ustvarjali pod okriljem likovne sekcije KD Polzela in pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Stojana Kneževiča. Svoja likovna dela so avtorji razstavili v Taboru na pobudo članov tamkajšnje likovne sekcije, ki deluje pod vodstvom Julijane Juhart. Njeno postavitev je pod vodstvom vzgojiteljice Mateje Jezernik izkoristilo tudi 15 otrok, starih od 4 do 6 let, iz Vrtca Tabor. Med razstavljenimi slikami si je vsak od otrok si je izbral eno od razstavljenih likovnih del in Med poustvarjanjem razstavljenih del skušal s tempera barvicami poustvariti motiv. Največje zanimanje za likovno izražanje je pri otrocih zbudila slika prijazne lisičke. D. N. V Aranžiranje za tehniški dan V torek, 26. marca, smo imeli sedmošolci tehniški dan z naslovom Velikonočno aranžiranje. Najprej smo se učenci 7. a--razreda odpravili v učilnico tehnike in tehnologije, učenci 7. b-razreda pa v učilnico likovne vzgoje. Ustvarjali smo razne izdelke iz različnih materialov. Učenci 7. a smo okraševali steklenice z volno in košarice iz papirja. Učenci 7. b pa so iz balonov in papirnatih Izmišljeni prijatelj Nekoč je živel prijatelj Matjaž, ki ni jedel klobas. Živel je na Krvavici in je pojedel dve potici. Nekega dne pa je prišel grof in mu rekel, naj gre po njegov najljubši krof. In prišla je še grofica ter mu velela, naj bo za večerjo potica. Matjaž pa je tekel in grofici na glas rekel: "Grofica, potica ali sladica?!" Ej, izgini mule, če ne boš letel ... iz palače na brisače! Pa jé prišel grof in vprašal, kje ima njegov naj ljubši krof. Grof je bil jezen, zato ga je vrgel v brezen. Ema G. Lesjak, 4. c, POŠ Tabor brisač izdelovali glave velikonočnih zajčkov, nato so balon oblepili tudi s papirnatimi brisačami. Izdelovali so tudi zajčke in kokoši iz rolic, ki so jih oblepili z barvnim papirjem. Po drugi šolski uri smo po-malicali in zamenjali učilnice. Izdelovali smo enake izdelke kot naši sosošolci prejšnji šolski uri. Učenci 7. a smo naredili še posebno dekoracijo za hodnik pred zbornico, in sicer ogromno kokoš z mnogimi zajčki. Kokoš je bila velika in pisana, majhni zajčki pa so bili še bolj pisani in velikonočni in vzbudili so občutek, kot da so prazniki že tu. Tako se je končal naš drugi tehniški dan v letošnjem šolskem letu. Imeli smo se zelo lepo in res smo uživali v ustvarjanju velikonočnih izdelkov. Eva Homšak Godler, 7. a razred, OŠ Vransko - Tabor Marta Razboršek: »Da bom novinarka, sem vedela v 6. razredu!« Marta Razboršek v pogovoru z aktualnim predsednikom vlade Kosova Hashimom Thagijem Pogovor 5. 2. 2013 z nekdanjim kosovskim premierjem in vodjo Ramushem Haradinajem, ki je bil obtožen vojnih zločinov nad civilisti v taborišču OVK in oproščen pred haškim sodiščem Marta v akciji med številnimi novinarji za izjavo nekdanjega srbskega premierja Zorana Đinđića, kije umrl kot žrtev atentata Marta Razboršek Komaj jo ujameš, tako šviga z enega konca Balkana na drugega. Zdi se, da jo vsak večer pri Dnevniku ali Odmevih vidimo poročati od drugod. Prejšnji vikend je poročala o podpisu sporazuma med Srbijo in Kosovom, še kakšen dan prej je poročala z makedonskih volitev. Dobro se znajde pri skrajnih levih, skrajnih desnih in vseh vmes, pri »good guysih in bad guysih«. Pravi, da se zaveda, da ima pri svojem poslu na vznemirljivem Balkanu vseskozi senco, a ob tem, da ne dela ničesar takega, da bi jo to vznemirjalo. Ob drznosti in adrenalinu, ki ga skriva njeno delo, ob vsej hitrosti njenega posla se šele zavedam, kam je pobegnilo zadnjih 30 let. Z Marto Razboršek, novinarko v najizvirnejši obliki te besede, dopisnico RTV Slovenija, sva namreč gulili iste osnovnošolske klopi OŠ Petrovče, zato se tikava. Sicer pa je Marta, ki izvira iz Arje vasi, odšla po Srednji ekonomski šoli na študij v Ljubljano in še pred diplomo iz novinarstva na Fakulteti za družbene vede, ki se je ob vpisu imenovala Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, pridobila ogromno žlahtnih izkušenj s področja televizijskega novinarstva. Novinarstvo je pač poslanstvo, pravi, in smisla zanj gotovo največ prineseš na svet, izkušnje so drugo, uradna diploma pa je le formalna potrditev. Zdaj že več kot dvajset let pravzaprav ne živiš (redno) v Spodnji Savinjski dolini? Kakšni so spomini na domači kraj, na osnovno šolo? »Arjo vas sem praktično zapustila takoj po srednji šoli, ko sem začela najprej neuspešno študentsko pot. Na začetku sem se vračala pogosto, vsak konec tedna, potem manj... Na osnovno šolo me spominja marsikaj, še posebej se spomnim tistega 4. razreda, ko so še delili črne pike -in sva jih s sošolko, čeprav odlični učenki, med dekleti, pa tudi širše gledano, zaslužili največ. Verjetno je bila to puberteta. Seveda me je v osnovnošolskem obdobju zaznamovalo tudi tesno prijateljstvo s Simono Kavčič. Njen oče, ki je zahteval, da Simonca govori knjižno slovenščino in ne narečne savinjščine, je imel vpliv na mojo izgovorjavo. Najdražja profesorica pa je bila zame zagotovo naša razredničarka od 6. do 8. razreda Danica Rehar. Mlada, lepa, čuteča...« Kot novinarka si začela delati že kot študentka, na televiziji, v zunanjepolitični redakciji... »Ja, na televiziji sem začela delati januarja 1991, med prvo zalivsko vojno. Takrat so zaradi razširjenega programa nujno potrebovali svežo delovno silo. /.../ Kmalu je sledila osamosvojitev in kot vestna mlajša dežurna sem spremljala tuje dopisnike in poročevalce, ki so poročali o vojni v Sloveniji. Čez dve leti sem napredovala, postala sem starejša dežurna, torej neke vrste dnevni urednik zunanjepolitičnih novic. Pišeš vesti, pripravljaš tudi svoje prispevke, sodeluješ z dopisniki, dnevnimi uredniki, urednikom zunanje redakcije ... Poleg tega sem bila tudi del redakcije, ki je vsakodnevno pripravljala prispevke o vojnih vihrah na Balkanu, še posebej v Bosni in Hercegovini. Marca 1999, ko je bil napad na takratno Zvezno republiko Jugoslavijo, smo delali dobesedno dan in noč. Potem sem se od 'deska' poslovila, delala sem samo kot novinarka, specialistka za Balkan. Leta 2005 sem pripravila oddajo Poker v kavarni Dayton, deset let po koncu vojne. Lahko se pohvalim, da so moj dokumentarec predvajali tudi v Bosni in Hercegovini, kot kak BBC-jev. Več let sem spremljala slovensko-hrvaške odnose in 'doktorirala' iz izključne ekonomske cone.« Delala pa si tudi ostale svetovne teme ... »Leto dni po cunamiju sem bila skupaj s predstavnikoma Unicefa in s snemalcem Alešem Živcem na Šrilanki. Na tamilskem vzhodu sem bila v Baticaloi na plaži, kjer je smrtonosni val odnesel pet tisoč življenj... Tudi iz tega je nastala presunljiva oddaja. In prav tu sem za zdaj prvič in zadnjič podlegla čustvom, kar sicer naj ne bi bila novinarjeva lastnost. Presunil me je deček Thasmirkan. Bil je popolnoma drugačen od ostalih otrok. Zrecitiral mi je svojo pesmico o valu in mami, ki jo je odnesel... Njegov oče je k sreči preživel, leto dni po cunamiju so živeli v begunskem taborišču ... No, kot rečeno, takrat sem se zlomila, se zaprla v avtomobil in se zjokala - pred šoferjem. Thasmirkan pa me je poiskal in vprašal, zakaj sem žalostna. In mi zaželel srečne božične praznike. V spomin name mu je ostalo pisalo, meni pa za zmeraj njegova podoba...« Najbolj te poznamo kot novinarko, dopisnico iz Srbije ... »V resnici sem dopisnica z Zahodnega Balkana, kot se zadnja leta temu področju reče. Se pravi, da pokrivam celotno bivšo Jugoslavijo, razen Hrvaške, ker imamo tam dopisništvo - pa še tam sem recimo spremljala dogodke ob 20-letnici padca Vukovarja. Pa Bolgarijo in Romunijo. Tudi Grčijo sem na terenu pokrila prva iz naše hiše, ko so se začeli množični protesti, potem pa sem zaradi že sicer velikega obsega dela Grčijo prepustila Ljubljani ... To je zadnjih pet let mojega profesionalnega življenja. Pred tem sem, kot že rečeno, pokrivala tudi ostale mednarodne dogodke, »inavgurirala« papeža in tri ameriške predsednike, spremlja- la vojno in mir v bivši državi, Vzhodno in Zahodno Evropo, 11. september... 0 11. septembru lahko povem, da so ga moje sanje napovedale. Naključje ali ne, kdo bi vedel. V New Yorku sem iz osebnih razlogov živela 1. 1995 in '96, s stanovanja na Manhattnu v East villa-geu sem gledala dvojčka, pogosto v oblakih. Po vrnitvi pa so me dobesedno mučile sanje o njunem rušenju. Nočne more, iz katerih se prebudiš preznojen. Potem se je to zgodilo. In dogodek sem pokrivala prav jaz.« Najbrž diplomskega dela z naslovom Televizijski spektakel zaradi tolikih izkušenj ravno ni bilo treba prepisovati? »Res ne. Sem pa diplomirala iz takrat aktualne teme - poročanja o družini Strojan. In to med tem časom, ko zgodba še ni bila niti končana. Tema - televizijski spektakel - v resnici sploh ni bila tako lahka, kot se mogoče to zdi. /.../ Ugotovila sem, da smo tudi mi - še na začetku - poročali malce neodgovorno. Za takšne teme, ko so v ospredju človekove pravice in delitev na nas in njih, sta potrebni zrelost in izkušenost. Pri nas seje to sicer hitro spremenilo, manj izkušene novinarje so pri spremljanju te teme zamenjali bolj izkušeni. Kar je prav, ker je odgovornost nujna. Pomembna je vsaka beseda. Je pa prav primer medijskega poročanja o družini Strojan, če zdaj pogledamo nazaj, neke vrste začetek prave tabloidizacije naših medijev. Mene osebno to moti. Zgodba je lahko zanimiva, gledljiva, tudi če ni rumena. Pogosto se mi pa zdi, da mediji samo strašijo - in nikoli ne pomirjajo. Živimo pa v času, ko je novinarska odgovornost še kako pomembna, v času, ko bi morali prav novinarji iskati in ponujati rešitve.« Ali je bilo televizijsko novinarstvo naravna izbira? »Res je, da sem zelo zgodaj, že v osnovni šoli začela pisati zelo dobro. Na nek način se mi zdi, da celo bolje, kot pišem zdaj. Skozi šolske spise sem se lahko popolnoma izrazila. Kakor koli že, da bom novinarka, sem vedela že v 6. razredu. Glede na to, da me je politika zanimala celo življenje, poleg nje pa tudi šport, mislim, da je bilo tudi vse ostalo povsem naravno. Spremljala sem vse, predvsem pa svetovno dogajanje. In pri šestnajstih sem prijatelju rekla, da bom delala točno to, kar delam zdaj, v zunanjepolitični redakciji na televiziji. Se pravi, mene je ta medij privlačil od vsega začetka, spomnim se vseh dogodkov od leta 1976, takrat pa sem bila stara vsega šest let.« Delo televizijskega novinarja ne pozna vikendov in praznikov, najbrž med kolegi v uredništvu zato vlada poseben odnos? »Ne poznamo praznikov, res je. Tudi to je specifično v televizijskem novinarstvu. In res je, da lahko rečem, da je večina mojih prijateljev tudi mojih sodelavcev. Z Dejanom Ladiko, s Polono Frelih in Polono Fijavž ... Beti Zub- čič, stilistko, Meto Dragolič, trenutno urednico, pa še s kom sem prijateljica. Veliko smo preživeli skupaj, pogosto nismo spali. Po službi smo skupaj izbijali stres. Drug od drugega smo se učili in tudi kaj naučili. Skratka, zelo povezovalen poklic, je pa tudi res, da kdaj pa kdaj izbruhnejo tudi nesporazumi...« Novinarstvo je zelo izpostavljeno. Si se kdaj soočala s kakšnimi grožnjami, pritiski? »V resnici nimam veliko slabih izkušenj. Z gotovostjo trdim, da me ni nihče nikoli cenzuriral, pa sem poročala tudi o temah, ki so bile pomembne za našo državo. In nisem prepričana, da to lahko trdi večina novinarjev -predvsem ne tisti, ki delajo v zasebnih medijih. Recimo, če zdaj omenim srbske medije, lahko rečem, da smo pri nas na splošno glede medijskih svoboščin zelo napredni. Tukaj se predvsem vidi to, da je nova medijska politika povsem rumena. Objavljajo se nepreverjene novice, jaz temu rečem rekla kazala ... Očitno je, da so slabo plačani novinarji lažje vodljivi. To je trend. Informacije se pogosto ne preverjajo, pogosto se pišejo stvari, ki so v nasprotju z njihovo zakonodajo - nekdo izjavi, da je to tako, čeprav ni, se to objavi - brez kritične distance in brez poznavanja lastne zakonodaje. Objavljene pa so tiste novice ali trači, ki odgovarjajo naročniku. Določene skupine pa v medije ne pridejo. Kot da jih namerno ignorirajo. Torej, kar se nas tiče, negativnih izkušenj nimam. Tudi v Srbiji in v regiji negativnih izkušenj nimam. Me je pa ravno pred kratkim presenetil član vladajoče stranke v neki drugi državi, češ da v Sloveniji slabo poročamo o njih. Vem, da sama nisem, ker enostavno moraš imeti distanco. Lahko predstaviš kritična stališča, ampak tudi če jih, objaviš tudi mišljenje napadene strani. Zato slabe vesti nimam. Lahko pa rečem, da me ta njegova pripomba ni samo presenetila, ampak tudi razjezila. Večina namreč trdi, da so njihovi mediji pod nadzorom vladajoče stranke. In iz njegove pripombe lahko sklepam, da je to čista resnica. Če si namreč nekdo upa deliti očitke novinarju iz druge države, pomeni, da se tega doma sramuje še manj.« Kateri znani obrazi, politiki in drugi so nate pustili najmočnejši vtis? »Recimo od politikov je name poseben vtis naredil predsednik Stranke demokratične akcije Sulejman Tihič, naslednik Alije Izetbegoviča v BiH. Človek je bil zaprt v petih srbskih taboriščih, od Bosanskega Samca do Bataj-nice v Srbiji. Govorila sva o tem, na haaškem sodišču je pričal v prid enega izmed obtoženih in obsojenih Srbov. Tihiču se vidi, da je v življenju precej prestal, pa vendar ima do prihodnosti edini pravi pristop - treba je oprostiti in si življenje narediti čim bolj prijetno. Po vseh grozotah, o katerih sva se odkrito pogovarjala pred kamero in so del oddaje Poker v kavarni Dayton, je dejal: 'Vedno pravim, da jaz, Sulejman Tihič, danes ne bi bil živ, če ne bi bilo dobrih Srbov. Vse je odvisno od posameznika, ne od naroda. ' Posebej zanimiv odnos pa sem imela z Ivom Sanaderjem. Vse se je začelo na Brdu pri Kranju, ko je bil prvič v Sloveniji. Čeprav vprašanja niso bila dovoljena, sem njega in premierja Ropa vprašala, če se bosta udeležila rokometne tekme - polfinala Slovenija - Hrvaška, ki je bila naslednji dan, in kakšen izid napovedujeta. Celotna dvorana je prasnila v smeh. Sanader si me je zapomnil, od takrat vedno odgovarjal na moja vprašanja, ali pa, še bolj smešno, samo na moja. Tudi v Zagrebu, kjer sem pomagala Dragu Balažiču, je iz dvigala, ko me je zagledal, prišel do mene. Res sem ga čakala. Pa mi ga ni bilo potrebno niti nadlegovati.« Si specialistka za Balkan. Zakaj Balkan? Ali ima to povezavo tudi z nostalgijo? »Nisem nostalgična, čeprav je res, da imamo z nekdanjimi sodržavljani, vrstniki več skupnega, kot denimo z nekom, ki je od nas mlajši dobrih deset let. Ista glasba, isti športi, isti klubi... Pa seveda se vsi še spomnimo sprejema v pionirje, mladince, štafetne palice in 25. maja ... Balkan me enostavno zanima, ker je razpadel pred mojimi očmi, in glede na to, da sem takrat že delala na televiziji, sem svoje zanimanje še posebej usmerila v to področje. In tudi v našo, slovensko politiko, do tega območja. Pričakala sem prvega veleposlanika iz Beograda, Iva Viskoviča, po desetih letih prekinitve diplomatskih odnosov ... Spremljala slovensko-hrvaške odnose ... Pravzaprav pokrivam območje celotne nekdanje Jugoslavije, dejansko sem imela priložnost govoriti z vsemi, ki na tem območju nekaj veljajo. Z Mesičem, Sanadarjem, Tadičem, Nikoličem, Đačićem, Thacijem, Gruevskim in mnogimi drugimi ...« Zelo odmevna je bila oddaja, ki sta jo pripravila skupaj s takratnim dopisnikom RTV iz Zagreba Dragom Balažičem iz leta 2009 Mednarodna obzorja: Balkanska mafija. »Mislim, da je bila najina skupna oddaja res dobra. Vsekakor se da o kriminalu pisati in snemati nadaljevanke ... Bomo videli, morda enkrat. Sicer pa sem pred dvema letoma pripravila tudi oddajo o Srbiji - Srbija, moja dežela. Poznavalci so potrdili, da sem zadela v bistvo ... « Nemiri ob osamosvojitvi Kosova, napad na slovensko veleposlaništvo, nasilje ob paradi ponosa, več volitev, aretacija Karadžiča, dogajanje okoli Srebrenice ... Kateri dogodki so SAVINJSKE ZGODBE april 2013 25 Ni dovolj samo talent Irena Vrčkovnik zelo zanimiva gostja nate naredili najmočnejši vtis, kateri ljudje, morda kateri komentarji? »Ko se je Kosovo osamosvojilo, sem bila, kot že rečeno, na Kosovu. Jaz sem se v Beograd vrnila, potem ko je bilo požgano še ameriško veleposlaništvo, čeprav sem vse seveda spremljala. V Beogradu je bil Dejan Ladika. Vsi, prav si, ki so me vsaj malo poznali, so me spraševali, če mi kdo grozi. In absolutno obsodili divjanje huliganov. Je pa res, da po teh dogodkih kak mesec nisem nosila mikrofona z oznako RTV Slovenija. Nikoli se ne ve ... Ne vem, ali se lahko odločim za dogodek, toliko jih je bilo. Morda protesti pred izročitvijo Karadiča haaškemu sodišču. Pripravili so jih Šešljevi radikalci, katerih člana sta bila takrat tudi sedanji predsednik Tomislav Nikolič kot Šešljev namestnik in zdaj prvi podpredsednik vlade Aleksandar Vučič. Imeli so svoje varnostnike. In mene je eden posebej spremljal. Ko sem ga vprašala za ime, da bi ga omenila med javljanjem v živo, se ni želel predstaviti. Pozneje se je. No, skratka, miting v podporo Nikoliču je bil povsem miren v krogu Trga republike. S snemalcem Pantelijo Petrovičem sva ga okrog 21.20 zapustila, ker sem imela vklop v živo izpred posebnega sodišča za vojne zločine, kot vsi. Ko sva ga zapuščala in vstopila v Makedonsko ulico, so se tam mladci že pokrivali s kapucami. Eden se je zadrl, češ kdo sva, katera televizija, da nisva morda B92. Najprej sem se hotela pošaliti in pritrditi, potem sem videla, da razbijači niso razpoloženi za šalo, pa sem raje odšla naprej, gledajoč v tla. Pajo in jaz sva za las, res za las, odšla pred splošnim nasiljem, v katerem je bil en človek ubit. /.../ Naslednji dan me je poklical 'moj varnostnik' in me vprašal, če je vse minilo dobro. Odgovorila sem da. Ko sem ga skušala poklicati nazaj, ni bilo mogoče. Varnostnik torej ni bil iz radikalne stranke, ampak iz policije ali vojske. Kako poteka delo dopisnika v Beogradu, morda v prerezu enega dne? »Zjutraj pregledam novice - na različnih portalih, pijem kavo in molčim. Kako uro mi to prija, zaradi nizkega krvnega pritiska (smeh). Se pa ob tem (do)infor-miram, tako da temu lahko že rečemo delo. Potem je seveda vse odvisno od dogodkov. Včasih poročam samo za radio, skoraj vsak dan, včasih za oboje, radio in televizijo, redko, samo za televizijo. Ko se dogovorim s sogovorniki, pokličem še Paja, pa greva na teren. Montiram, kot že dva dopisnika pred tem, pri Miletu in Bokiju, v Infobiroju, ki je sicer tudi televizijska agencija. Tam napišem tekst, sestavim prispevke. Kako hitro, je seveda odvisno od teme in od razpoložljivega materiala. Redko delam prispevke ob pomoči evrovizijske slike, najraje vse dogodke pokrivam sama. Tako mi je tudi več jasno, kako kdo razmišlja ...« V Sloveniji se čedalje slabše živi, res pa znamo včasih biti preveč kritični. Kako (pre)ži-vijo Beograjčani, kako živijo Srbi? »Srbi so na žalost v krizi že 20 let. Tako ta zadnja kriza zanje ni nič posebnega. Povprečna plača je 350 evrov, cene v Beogradu so popolnoma enake, včasih celo višje kot v Sloveniji. To, da so v Sloveniji protesti, jih je pravzaprav presenetilo. Prepričani so, da edini živimo res dobro. V zadnjih mesecih sem bila kar nekajkrat vprašana, kaj se je zalomilo v domovini, proti komu pri nas državljani sploh protestirajo. Sem pa slišala tudi pozitivne komentarje prav na to temo. Češ, v vsem ste bili prvi, očitno si boste tudi zdaj prvi zagotovili boljšo in pravičnejšo prihodnost. Bolj pikri pa menijo, da je Slovenijo pokopala Evropska unija. Srbski mediji Uniji v zadnjih letih niso posebej naklonjeni, ljudje pa nimajo dovolj informacij o tem, kaj so njene prednosti. V vsakem primeru evropska zakonodaja, udejanjena na terenu, Srbiji ne bi škodovala.« Ali se ti zdi, da si imela kot ženska v svoji v novinarski karieri kakšne prednosti, slabosti? »Meni po večini res ni bilo nič težko, čeprav sem imela vzpone in padce. Ampak v vsakem primeru mi ni bilo težko same sebe dokazovati z delom. Ker me veseli in zanima. Mislim pa, da se moramo ženske, tudi v novinarstvu, potrditi veliko bolj kot moški. Da ti priznajo, da si dobra kot novinarka, moraš biti vsaj 50 odstotkov boljša novinarka kot moški...« Kje je položaj žensk po tvojem boljši, v Sloveniji ali Srbiji? Zakaj? »Položaj žensk je vsekakor boljši v Sloveniji. Zato, ker smo emancipirane že več generacij. In zato, ker so se tudi moški temu nekako prilagodili. V Srbiji in drugod po Balkanu je še vedno moški tisti, ki mora finančno podpreti žensko, družino ... In ženske to pričakujejo. Že samo s tem se postavljajo v podrejen položaj, po drugi strani pa s temi pričakovanji frustrirajo moške, ker družba tudi njim ne omogoča služb z visokimi dohodki. Mislim, da je to osnovni problem.« Predana, hitra, ravno prav stvarna, čuteča in pogumna oseba, sem zasledila, da so tvoje novinarsko delo opisovali kolegi. Kako bi se opisala sama? »Predana sem, hitra sem - v resnici zelo, zelo, zelo hitra. Rada imam svoj poklic. Še vedno verjamem vanj. Kljub poplavi rumenih novic. Mislim, da je novinarstvo poslanstvo, lepo poslanstvo. In da je to poklic, preko katerega lahko osveščaš. Trudim se. Če v to ne bi verjela, tega ne bi niti počela. Res verjamem, da je vsak kamenček pomemben. Če bi se ljudje tega zavedali, če bi vsak nekaj prispeval, danes ne bi bilo tako, kot je. In mislim, da lahko vse spremenimo. S skupnimi močmi - ampak to pomeni, da moramo dejansko prispevati vsi, razumeti, kaj so naše pravice in dolžnosti. Ljudje nimamo pravice pričakovati, da bo nekdo nekaj spremenil v našem imenu. To se danes res vidi. Se pravi, kakšno družbo si bomo zgradili v prihodnje, je odvisno od nas vseh in vsakega posebej.« Lucija Kolar, Foto: arhiv M. Razboršek V preboldski knjižnici nadaljujejo z zanimivimi pogovornimi večeri z znanimi osebnostmi iz pevskega in glasbenega sveta. Po Neishi in Damjanu Damjanoviču je na zofo sedla pevka Irena Vrčkovnik, ki že nekaj let živi v Preboldu. V prijetnem pogovoru z Markom Repnikom, vodjem žalskega JSKD in prav tako Preboldčanom, je Irena Vrčkovnik predstavila del svojega glasbenega življenja. Že nekaj časa dela z mladimi pevskimi talenti, pri čemer je zelo uspešna. Dokaz za to sta nagradi na II. otroškem popevkarskem festivalu Brinjevka v Sežani novembra 2011, na katerem je njena učenka Amadeja Begovič iz Celja za pesem V meni glasba valuje prejela prvo nagrado strokovne žirije. Prav tako sta bili zelo uspešni sestri Katja in Nastja Stešak iz Gornjega Grada, ki sta s skladbo Sestrici prejeli prvo nagrado občinstva. »Otroke imam zelo rada in tudi otroci imajo radi mene, zato mi delo z njimi predstavlja pravi užitek. Vsekakor pa je treba delati, saj ni dovolj samo talent. Kdor želi doseči kaj več, se mora truditi in vaditi, vaditi. Že stari rek pravi, da vaja dela mojstra in nič drugače ni pri petju. Brez nenehnih vaj, treningov in nastopov ne more biti uspehov,« pove Irena, ki ima za sabo že 22 let samostojnega dela na glasbenem prizorišču. Glasbeno pot je začela pri šestnajstih letih s svojo sku- V Savinjski dolini že 40 let deluje Radio klub Žalec, ki je tudi edini tovrstni klub v naši dolini. Čeprav njegovo delovanje v javnosti ni toliko poznano, pa je denimo pomembno vlogo odigral v času osamosvojitvene vojne. Svoj jubilej so pred nedavnim obeležili z druženjem članov, septembra pripravljajo dan odprtih vrat, v okviru katerega bodo širši javnosti predstavili svoje delovanje, hkrati pa želijo v svoje vrste pridobiti nove člane. Zanje bodo pripravili tudi tečaj za operaterje. Radio klub Žalec, ki je poznan doma in po svetu z oznako S 59 D, je bil ustanovljen leta 1972 z namenom izpopolnjevanja članov v tehnični kulturi. Uspešno je deloval do leta 1977, ko so morali zaradi odločbe Skupščine Občine Žalec (Oddelka za notranje zadeve) začasno prenehati z delovanjem. Ponovno je klub začel delovati leta 1982 in uspešno deluje še danes. V njem je trenutno dejavnih 17 članov, ki delujejo na podstrešju Bergmanove vile v Žalcu in tudi doma imajo svoje radijske postaje. Na strehi Bergmanove vile imajo nameščeni anteni pino Aurora, nato je pela pri narodno zabavnem ansamblu Vesna, s katerim je posnela tudi prvo kaseto. Bila je članica Ansambla Sredenšek, s katerim je veliko nastopala tudi v tujini in, kot pravi, si je v tem času nabrala največ glasbene kilometrine. Enkrat je celo pela dvanajst ur brez premora, kar je tudi njen rekord. »Potem sem dobila ponudbo založbe Sraka iz Novega mesta za snemanje plošče popglasbe. Leta 1991 sem posnela prvo samostojno ploščo, naslednje leto še eno in tako naprej vse do leta 2001, ko sem izdala zadnjo ploščo. Od takrat dalje nisem več snemala plošč, ampak samo single, čisto zadnjega II tempo passato, s katerim sem lani nastopila na festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu, kjer sem dobila nagrado za najboljšo izvedbo in tretjo nagrado v skupni razvrstitvi,« je opisala svojo glasbeno pot Irena Vrčkovnik in dodala, da ima na ta festival zelo lepe spomine, saj je na njem tokrat pela že sedmič. Prvič je na njem nastopila leta 1992 s pesmijo Zaljubljena v Portorož. »Preprosto obožujem to pesem. Ko sem slišala demo-posnetek, so se mi usta veselo raztegnila do ušes. Sploh mi je na kožo pisano besedilo Leona Oblaka. V italijanščini je samo začetek refrena, ostalo je v slovenščini. Pesem govori o času, ki je minil, kako se spominjam preteklosti in pomislim, da ni nič več tako, kot je bilo, pa ven- za kratkovalovne in ultrakrat-kovalovne postaje, v klubskih prostorih pa je več radijskih postaj za vzpostavljanje zvez v lokalnem območju ter z drugimi operaterji po vsem svetu. Predsednik kluba Orlando Sordini in tajnik Peter Ha-dolin sta nam povedala, da je namen njihovega delovanja populariziranje tehnične kulture na področju elektronike in telekomunikacij, tehnično izobraževati, usposabljati in vzgajati članstvo na področju radiotehnike, nuditi pomoč pri zaščiti in reševanju, poleg tega tudi sodelovati na raznih radioamaterskih tekmovanjih v vzpostavljanju zvez in na tekmovanjih v lovu na »lisico« (ARG). Ob obisku v njihovih prostorih smo spoznali, kako vzpostavljajo zveze, kakšni so postopki, kako delujejo postaje, pri čemer sta sodelovala tehnični vodja kluba Janez Topolovec ter operaterka in tekmovalka ARG Martina Knapp. Predsednik kluba Sordini je povedal, da njihovo dosedanje delo zaznamujejo tudi številne selitve. »Po ustanovitvi leta 1972 smo si z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom najprej uredili klubski prostor nad ga- dar s tem ni nič narobe, saj so v vsakem obdobju tako slabi kot lepi dnevi. Torej je še vse enako, le da smo mi malce starejši.« Irena Vrčkovnik je po poklicu profesorica glasbene pedagogike, vendar je svoj poklic opravljala le dve leti, najprej na OŠ Griže, nato eno leto v Velenju. Potem pa se je prepustila predvsem petju in nastopom, zadnja leta pa tudi pisanju skladb za druge izvajalce, tako za že uveljavljene glasbenike kot tudi za svoje učence. Občasno sodeluje na kakšnem nastopu tudi z narodno-za-bavnim ansamblom, pogosto pa je pela tudi v duetu z Otom Pestnerjem, Damjano Golav-šek, Urošem Peričem, Slavkom Ivančičem, Nušo Derendo, skupino Hiša, Ivanom Hodnikom in še z nekaterimi. »Sodelovanje z narodno-za-bavnimi ansambli mi ne predstavlja nobenih težav, saj sem s tovrstno glasbo tudi začela svojo glasbeno pot, vendar o kakšni vrnitvi v narodno-za-bavne glasbene vode ne razmišljam, saj bi za to potrebovala celoten ansambel. Po več kot dvajsetih letih samostojne- ražami tedanje Milice na Ulici Ivanke Uranjek v Žalcu. Leta 1985 smo po sklepu Občine Žalec dobili v uporabo del prostorov v pritličju v Domu splošne ljudske obrambe v Žalcu, saj je naše bivše prostore zasedla Milica. Do vojne za Slovenijo 1991 smo si v prostorih Doma SLO postavili primopredajno sekcijo z obsežnim antenskim sistemom na strehi objekta. Med vojno smo aktivno sodelovali s Teritorialno obrambo na področju zvez s klubskimi in z lastnimi radijskimi postajami. V »zahvalo« smo ostali brez prostorov, saj je naše klubske prostore prevzela Policija. Ponovno smo morali demontirati antenski sistem, radijske postaje pa ža- ga delovanja sem se verjetno preveč navadila na to, da sem sama svoj šef. Vsekakor pa z veseljem sodelujem kot gostja pri naših izvrstnih ansamblih. Najprej sem sodelovala z Zlatimi muzikanti v skladbi Jadraj z menoj, potem z Igorjem in zlatimi zvoki s skladbo Moj šocej. To je sicer skladba, s katero sem leta 1992 zmagala na festivalu Vesela jesen. Z veseljem sem sprejela njihovo povabilo k sodelovanju in Moj šocej se, preoblečen v polko, počuti izvrstno. Sicer pa je bilo podobnih sodelovanj še nekaj, prijetno pa je tudi sodelovanje s pihalnimi orkestri,« nam je še zaupala Irena Vrčkovnik, ki je tudi mati, gospodinja in oseba, ki izžareva veliko optimizma in energije. Po pogovoru na zofi smo jo povprašali o občutkih in vtisih tokratnega večera. »Danes sem v pogovoru z Markom res uživala, saj sem bila med samimi prijaznimi domačini in sosedi. Že večkrat sem rekla, da mnogo raje pojem kot govorim, toda danes sem bila zelo sproščena in sem se počutila, kot da sem doma.« D. Naraglav časno uskladiščiti. Od PGD Žalec smo nato dobrodušno dobili začasni prostor v eni od garsonjer nad garažami gasilskega doma v Žalcu. Sčasoma so tudi gasilci potrebovali prostor za svoje namene in spet smo se morali seliti. Občina Žalec nam je namenila del podstrešja v Bergmanovi vili v Žalcu, kjer smo si uredili nov klubski prostor in ponovno vzpostavili sistem za prenos zvez in podatkov. Tukaj zdaj uspešno delujemo. Zelo veseli bi bili novih članov in tudi kakšnih sponzorjev, saj se več ali manj financiramo sami iz članarine in prostovoljnih prispevkov ter ob pomoči občine, ki nam zagotavlja brezplačen prostor.« D. Naraglav Orlando Sordini (prvi z desne) Peter Hadolin (prvi z leve), Janez Topolovec in Martina Knapp Štirideset let Radio kluba Žalec V Ekomuzeju razstava čebelarstva Skrb za ohranjanje vrednot NOB Čebelice iz žalskega vrtca v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Predsednik KO ZB za vrednote NOB Griže Franc Hriberšek izreka čestitke Nežiki Ribič V I. nadstropju Ekomuze-ja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu so na pobudo Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline (ČZSSD) in v soglasju z Občino Žalec, Pokrajinskim muzejem Celje in ZKŠT Žalec 5. aprila na ogled postavili stalno čebelarsko razstavo. Postavitev čebelarske razstave je zasnoval Pokrajinski muze; Celje, večino razstavnih predmetov so prispevali člani ČZSSD, nekaj pa jih je v lasti Pokrajinskega muzeja Celje. Ob odprtju se je predsednik ČZSSD Mile Gržina zahvalil občini in muzeju za to veliko pridobitev savinjskih čebelarjev. Direktor Pokrajinskega Žalski odbor Veteranskega policijskega društva Sever, ki ga že nekaj časa vodi Rado Gašperič, je v preteklem letu zabeležil in udejanjil vrsto aktivnosti bodisi kot organizator ali v sodelovanju z drugimi veteranskimi organizacijami. To sodelovanje je bilo zelo tesno z veterani vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske muzeja Celje Stane Rozman pa je o razstavi med drugim povedal: »Stalna čebelarska razstava v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je dopolnila celotno muzejsko ponudbo. Mi smo pobudo s strani ČZSSD in Občine Žalec kot ustanoviteljice tega muzeja sprejeli. Zdelo se nam je, da čebelarstvo spada v ta muzej, se lahko dopolnjuje, tako s prodajo izdelkov kot s samo razstavo. Na razstavi je trenutno nekaj več kot 70 eksponatov, nekaj jih je ostalo, bo pa mogoče to stalno razstavo tudi dopolnjevati. Želim, da bi jo obiskalo čim več otrok, da bi sodelovali v delavnicah, ki so nastale na podlagi doline in žalskim območnim združenjem borcev za ohranjanje vrednot NOB ter Društvom generala Maistra. O svojem delu in dejavnostih so spregovorili na vsakoletnem zboru, ki so ga tokrat pripravili v Hotelu Žalec. Poleg članov so se ga udeležili tudi predstavniki vseh treh veteranskih organizacij, in sicer Adi Vidma- čebelarstva, kajti na ta način lahko dobijo ne samo občutek za varstvo narave, delovne navade, saj so čebelice sinonim za delavnost...« Tudi župan Občine Žalec Janko Kos je v govoru čestital čebelarjem in pokrajinskemu muzeju za novo pridobitev z željo, da bi ta stalna razstava dosegla svoj namen in privabila čim več obiskovalcev. S postavitvijo stalne čebelarske razstave so v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije razširili tudi asortiment turističnih spominkov z medenimi izdelki. Izbor so nadgradili z medico, različnimi vrstami medu, medenjaki ... S čebelarji in ponudniki medenih izdelkov so sodelovali že pred postavitvijo razstave, predvsem v okviru projekta Ekofest (ekotržnice in predavanja). Odprtje so s kulturnim programom popestrili Savinjski registi, najmlajši iz žalskega vrtca in harmonikar Aleš Hribernik. Savinjski čebelarji so ob koncu udeležence odprtja postregli z izdelki iz medu, nato pa so prisluhnili predavanju Aleksandra Hribernika na temo piki čebel in žuželk ter alergijske reakcije. T. Tavčar jer (ZWS), Viljem Petek (ZB NOB) in Lojze Posedel (DGM). Zbora se je udeležil tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki podpira delovanje vseh veteranskih organizacij, saj brez generala Maistra, borcev NOB in borcev vojne za Slovenijo danes ne bi imeli lastne in samostojne države. Vsi pa so enotni, da si take države, kot jo imamo danes, niso želeli, zato so se tudi pridružili tistim, ki svoje nezadovoljstvo proti sedanji politiki in politikom izkazujejo na mirnih protestih v Ljubljani in drugih slovenskih mestih. ■ Na zboru, na katerem so posamezni govorniki spregovorili tudi o dobrem medsebojnem sodelovanju, pa so bili mnenja, da imamo le eno domovino, za katero se velja kljub razočaranju še naprej boriti, jo delati prijaznejšo in po meri vseh ljudi. D. Naraglav V Grižah je konec prejšnjega meseca potekala redna letna skupščina Združenja borcev za vrednote NOB Žalec, ki vključuje štirinajst krajevnih organizacij iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, in odbor štajerskih kurirjev, ki so med vojno delovali na tem področju Štajerske. Skupščine so se udeležili vse delegacije krajevnih organizacij ZB za vrednote NOB, delegat odbora kurirjev in nekateri gostje. Tudi tokratni so zbor začeli s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci OŠ Griže in Olga Markovič. Zbrane je pozdravil in nagovoril predsednik Marijan Tu-ričnik, ki je podal tudi obširno poročilo o delu združenja v preteklem letu. Potekalo je na enakih temeljih kot že vrsto let. To .pomeni, da se je udejanjalo v ohranjanju vrednot NOB, preko spomeniškega varstva, socialne varnosti, vključevanja novih članov in aktivnosti, ki so obeleževale spomin na nekdanje dogodke iz NOB. V Združenje ZB za vrednote NOB Žalec je bilo ob koncu leta vključenih 1156 članov, leto prej pa je bila ta številka za 50 članov večja. Na novo se je lani organizaciji pridružilo 55 članov, 59 jih je na žalost tudi umrlo, 31 pa se jih je odselilo ali se izpisalo. Pred vrati je 27. april, ko bodo z osrednjo proslavo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu in s srečanjem na Bukovici obeležili dan upora V četrtek, 14. marca, je v sejni sobi Občine Žalec potekala razširjena seja predsedstva OO ZWS Spodnje Savinjske doline. Razširjena seja predsedstva je nadomestilo za vsakoletno skupščino, tudi zaradi primanjkovanja denarja, ki ga bo v prihodnje še manj, je na seji dejal predsednik OO ZWS SSD Adi Vidmajer, saj je zakon o uravnoteženju javnih financ veteranom odvzel že zdavnaj pridobljeno pravico do brezplačnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja po 50. letu starosti. Posledica tega je tudi zmanjševanje števila članov in s tem manj prihodka iz naslova članarine. Prav sramotno pa je, kot so ugotavljali na razširjeni seji, da država in tudi lokalne skupnosti nimajo nobenega pravega odnosa do veteranskih organizacij, razen redkih izjem. Zelo nespoštljivo je, da na primer neka občina za njihovo delpvanje odobri le 40 evrov iz občinskega proračuna. Ne glede na zapostavljajoč odnos pa veterani ne bodo, kot so povedali tudi na seji, vrgli puške v proti okupatorju. Maja bodo sodelovali na prireditvah ob 68. obletnici konca II. svetovne vojne in 70-letnici spomina na streljanje talcev pod Gozdnikom, v okviru katerega bodo organizirali že 6. pohod od Starega piskra do spomenika talcev pod Gozdnikom. Temu bosta junija sledili proslava ob osvoboditvi taboriščnikov na Podljubelju in proslava ob dnevu državnosti. Pestro bo tudi v ostalih poletnih mesecih, na primer na spominski prireditvi na Menini planini, v Komelju v Avstriji, na Graški gori, na srečanju štajerskih kurirjev na Kogu in na Rinki ... Septembra bo prijetno na športnem druženju veteranskih organizacij v Preboldu, prvo oktobrsko soboto pa je tradicionalna Creta v spomin na prvo frontalno bitko I. Štajerskega bataljona. Ta mesec bodo zaznamovale še številne komemoracije ob spomenikih NOB, decembra pa se bodo spomnili osvoboditve političnih zapornikov iz Starega piskra. Pomembna programska koruzo, ampak se bodo trudili uresničevati zastavljene naloge in ohranjati spomin na odločilne osamosvojitvene čase. Na razširjeno sejo so poleg članov predsedstva in komisij povabili tudi župane vseh občin Spodnje Savinjske doline, žalski odbor policijskega veteranskega društva Sever, ZB za vrednote NOB Žalec, spodnjesavinjsko Društvo generala Maistra in Upravno enoto Žalec. Od županov se je seje tudi letos udeležil le žalski župan Janko Kos, ki je pohvalil delo veteranov in njihovo vlogo pri ohranjanju spomina naloga združenja in krajevnih organizacij je tudi skrb za varstvo spomenikov in spominskih obeležij. Na področju naše doline je kar 132 grobišč, spomenikov in spominskih obeležij, ki pričajo o 1217 žrtvah NOB. Na skupščini so tokrat podelili tudi več priznanj Združenja ZB za vrednote NOB Žalec. Za prizadevno delo v krajevnih organizacijah so priznanje prejeli Viktor Zorec (Letuš), Igo Cizej (Go-milsko), Franc Hriberšek (Griže), Ivo Toplak (Liboje), Ludvika Čulk (Vransko) in Stanko Zupanc (Žalec). Zveza ZB za vrednote NOB Slovenije pa je Nežiki Ribič iz KO ZB Griže podelila srebrno plaketo. Zbranim so ob tej priložnosti spregovorili tudi župan Občine Braslovče Branimir Sfrojanšek, predsednik ZVVS Adi Vidmajer, predstavnici UE Žalec Simona Stanter in Jožica Babič, Viljem Petek, Franc Hriberšek in 92-letni Anton Cizej, ki je bil tudi naj-starejši udeleženec skupščine. D. Naraglav na osamosvojitveni čas. Svoje poglede na delo in uspešno sodelovanje so izrazili tudi predstavniki ostalih veteranskih organizacij v dolini. Koliko je vseh veteranov, kakšne so sploh še njihove pravice po ZUJF in druge informacije, pa sta podali predstavnici Upravne enote Žalec, ki sta povedali, da je v evidenco s statusom veterana vpisanih 1630 oseb, od tega je 200 oseb iz časa NOB in 1430 oseb iz osamosvojitvene vojne. Pravico do brezplačnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja pa ima zdaj le še 230 veteranov. D. N. ■ digitalni tisk vezava diplom «offset tisk knjigoveštvo ■ poslovna darila •sitotisk grafično oblikovanje Pri nas lahko naročite: letake, zloženke, kataloge, darilne vrečke, vizitke, plakate, dopise, kuverte... tiskarna PESTROST BARV, OBLIK IN DIMENZIJI Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si www.tiskarna.eu.com P0HISTV0PETR0VCE Sedežne garniture, mize, stoli www.sedezne.si // tel.: 041 638 389 Sažo Hribernik s.p., PE Pohištvo HIS Petrovče Zbrane je nagovoril tudi Stane Rozman Veterani Severa aktivni in razočarani Zborovali veterani ZVVS Nagradna križanka Rešitev križanke, objavljene v marčevski številki Utripa: NESKONČNO-UDOBJE. Izžrebani nagrajenci: 1. Mihaela Logar, Roševa 7, Žalec; 2. Ana Golič, Latkova vas 264, Prebold; 3. Ela Jelen, Starovaška ul. 14, Šempeter. Nagrajence bo o prevzemu nagrad obvestilo podjetje Salon sedežnih garnitur Žakelj, JOMESA, d. o. o., Tovarniška 8, Prebold. Pokrovitelj križanke v tej številki pa je BRGLEZ, d. o. o., Vranko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 20. 5. 2013. RazUoina emendi a Sadnici u*a »M/a as™» 3,3310 ž*c, »»«»is f V V V tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 Gospodarsko interesno združenje e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si Eil£________________________________________________________________________________________________ AKTUALNE INFORMACIJE - MAJ 2013 Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 27. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od aprila 2013 dalje do porabe sredstev oz. do konca leta 2013. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: RA Savinja, tel. 03/713 68 60 (Stojan Praprotnik ali Dejan Jazbinšek). JAVNI RAZPISI V TEKU Slovenski podjetniški sklad Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere - Pl 2013 (UL RS, št. 22/13). Rok: do 10.11. 2013. Informacije: 02/234 12 64, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov 50PO13 (UL RS, št. 10/13). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 11. 2013. Informacije: 01/241 48 34, franci.ceklin@ ekosklad.si. Javni poziv 18SUB-OB13, Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (UL RS, št. 3/13). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013. Informacije: 01/241 48 28/61/67/70 vsak delovni dan med 9. in 12. uro. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 490B13 (UL RS, št. 18/13). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 1. 2014. Informacije: 01/241 48 20,01/241 48 22 in vsak delovni dan med 9. in 12. uro in na e-naslov: ekosklad@ekosklad.si. Zavod RS za zaposlovanje Spodbujanje zaposlovanja prejemnikov denarne socialne pomoči 2012 (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 30.6.2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. »Zaposli me« - subvencija za zaposlitev brezposelnih oseb za najmanj eno leto za polni delovni čas (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 30. 10. 2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1.6. 2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Ostale informacije RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si. Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«. Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti. Več na www.upi.si in www.ra-savinja.si. IMAŠ IDEJO/PROJEKT? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si. Savinjska cesta NN, 3310 ŽALEC Tel.:03 71032 10,041 641 585 www.loncarek.si Balkonsko cvetje, okrasna drevesca in trajnice ♦ NOVO!!! Sadike sadnega drevja ter jagodičevje v loncih (tudi za balkone in terase) ♦ Široka izbira zelenjavnih sadik, začimb ter zelišč ♦ Sadike za gredice in grobove ♦ Profesionalni substrati, lubni dekor in gnojila ♦ Eko-steklene sveče Za Vas se trudimo vzgajati kakovostne in zdrave rastline, ki bodo dobro uspevale tudi pri Vas. KUPUJMO SLOVENSKO - VZGOJENO PRI NAS DOMA! Prijazno vabljeni! «JUTE KS* JUTEKS, proizvodnja talnih oblog, d.d. Ložnica 53 a, 3310 Žalec Telefon; 03/ 71 20 700, Faks: 03/ 71 20 755 e-pošta: juteks.zalec@iuteks.si Internet: www.juteks.si OBIŠČITE NAS V PRODAJNEM SALONU V ŽALCU: JUTEKS, Industrijska prodajalna Hmeljarska 3,3310 Žalec Telefon: 03/ 71 20 757, 03/ 71 20 759 e-pošta: branko.ursic@juteks.si Lastniki gozdov ustanovili društvo Lastniki gozdov v Spodnji Savinjski dolini so ustanovili društvo Prvo sredo v aprilu je bila v sejni sobi žalske občine ustanovna skupščina Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline. Po približno letu dni od pobude je ustanovno skupščino pripravil iniciativni odbor pod vodstvom Edvarda Kuglerja, na njej pa je 30 lastnikov gozdov sprejelo sklep o ustanovitvi društva in njegovem imenu, potrdilo statut društva in izvolilo člane upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča. Kot je s sprejetjem statuta sklenila ustanovna skupščina, so redni člani društva lastniki gozdov, ki imajo več kot dva hektara gozdov, izredni člani pa drugi zavarovanci oziroma druge osebe na kmetijah (žene, otroci lastnikov in drugi) ter člani, ki imajo manj kot dva hektara gozdov. Društvo bo imenovalo tudi častne člane. Pristopnina znaša 20 evrov, letna članarina za redne člane 10, za izredne člane pa 5 evrov. Pri sestavi organov društva so upoštevali načelo zastopanosti lastnikov gozdov iz vseh spo-dnjesavinjskih občin. V uprav- ni odbor so bdi izvoljeni: Rok Sedminek (predsednik), Tilen Tratnik (blagajnik), Edvard Kugler (strokovni tajnik), Rajko Tratnik (iz Občine Žalec), Dejan Zorko (iz Občine Vransko), Dejan Lenko (Tabor), Niko Cevzar (Polzela), Danilo Doler (Prebold) in Boštjan Vodlak (iz Občine Braslovče). Nadzorni odbor sestavljajo: Slavko Bo-bovnik (Žalec), Rado Jerman (Vransko), Janez Mak (Tabor), Avgust Likeb (Polzela), Aleš Stenovec (Prebold) in Edi Ura-tnik (Braslovče), častno razsodišče pa: Janko Bizjak (Žalec), Martin Kajbič (Vransko), Silvo Lenko (Tabor), Darko Uratnik (Polzela), Milan Lobnikar (Prebold) in Vojko Ramšak (Braslovče). Tako kot vse sklepe je skupščina soglasno potrdila tudi plan dela za letošnje leto, v katerega so zapisali ureditev članstva društva, promocijo dela društva, kakovostno izobraževanje, sprotno informiranje članov preko elektronske pošte, sms in na skupnih sestankih, udeležbo na tekmovanjih in drugih srečanjih v regiji in državi, strokovno ekskur- zijo ter organizacijo posvetov o trgu lesa in gozdnih sorti-mentih, o skupnih nastopih na trgu lesnih sekancev in drv, o lovstvu in novem zakonu o gozdovih, ki je v pripravi. Spodnjesavinjsko društvo lastnikov gozdov se bo vključilo tudi v Zvezo društev lastnikov gozdov Slovenije, ki šteje trenutno 26 članov, prav tako bo skušalo urediti sofinanciranje svoje dejavnosti iz občinskih proračunov. Po podatkih žalske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije je na območju omenjene krajevne enote oziroma v vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline 17.085 ha gozdov, od tega jih je 15.173 ha ali kar 89 % v zasebni lasti. Lastnikov zasebnih gozdov je 8.431 (upoštevani so tudi solastniki gozdnih parcel). Ustanovne skupščine so se udeležili in zbrane nagovorili župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik Zveze društev lastnikov gozdov Slovenije Jože Mori in vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Žalec Uroš Petrič. Vsi so podprli ustanovitev društva, obljubili pomoč pri njegovem delovanju in v okviru razprave že odgovorili na nekatera vprašanja lastnikov gozdov. Lovstvo, koncesije in določitev pravic lastnikov gozdov v odnosu do drugih uporabnikov gozdov so med najbolj žgočimi vprašanji, se je izkazalo v razpravi. Vrednost koncesij po Sloveniji je zelo različna in prav v žalski občini dosega rekordno vrednost, tako da kmetje večinoma kljub sodelovanju na poizvedovalnem javnem razpisu pristojnega ministrstva niso uspeli pridobiti koncesij. Kot lastniki gozdov se sicer strinjajo s tem, da prihajajo v njihove gozdove tudi drugi ljudje, vendar ne smejo motiti sečnje in onesnaževati narave. Prekomerno nabiranje gozdnih sadežev in organizacija različnih rekreativnih in drugih dejavnosti brez soglasja lastnika gozda prav tako ne bi smela biti dopustna, saj so vse to pravzaprav že komercialne dejavnosti, so poudarili. Prav tako jih moti prekomerno krmljenje divjadi pozimi in prenizek odstrel zlasti divjih prašičev. Ob tem je Uroš Petrič povedal, da Zavod za gozdove predpiše samo spodnjo mejo za odvzem divjih prašičev iz narave, zgornje pa ne, vendar imajo mnoge lovske družine težave z izpolnjevanjem te kvote. Rok Sedminek je opozoril lastnike gozdov na že nekaj časa veljavno določilo, da je samodejno lahko član lovske družine vsak, ki ima v lasti gozdove na vsaj 15 ha lovnih površin. Izpita za lovca ne potrebuje, res pa v tem primeru ne sme izvajati lova. Vendar pa so na ta način lastniki gozdov lahko prisotni na občnih zborih in pri drugih aktivnostih lovskih družin, ki zadevajo tudi njihove gozdove. Jože Mori, predsednik Zveze društev lastnikov gozdov Slovenije: »V Zvezo društev lastnikov gozdov Slovenije je včlanjenih 26 društev z več kot 3.500 lastniki gozdov. Spodnjesavinjsko društvo, ki smo ga zelo potrebovali, bo sedemindvajseto. Zveza lastnikov gozdov je nastala leta 2006, ko je bilo v Sloveniji 11 društev, ki so se povezala, ker so ugotovila, da kot posamezna društva lahko zelo dobro sodelujejo z lokalnimi skupnostmi, nimajo pa nobenega vpliva na državni ravni, na sprejemanje zakonodaje. Zato je bila potrebna krovna organizacija, katere glavni namen je zastopanje interesov lastnikov gozdov, predvsem pri sprejemanju zakonodaje, povezane z gozdovi, obveščanje lokalnih društev in lastnikov gozdov z vsem, kar se dogaja v Ljubljani. Sodelujemo v komisijah, ki pripravljajo spremembe zakona o gozdovih, pa program razvoja podeželja za obdobje 2014-2020, prav tako pri pripravi akcijskega načrta za gozdno-le-sno verigo Les je lep. Leta 2011 smo postali tudi člani evropske konfederacije lastnikov gozdov, tako da smo dobro seznanjeni z razmerami in zakonodajo po Evropi.« Uroš Petrič, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje, Krajevna enota Žalec: »Mi vsekakor podpiramo društvo lastnikov gozdov, saj je komunikacija z društvom lažja kot s številnimi posameznimi lastniki. Razdrobljenost gozdne posesti je namreč zelo velika in je zato težko združiti vse lastnike za neko racionalno, uspešno gospodarjenje z goz- Industrijska konoplja je rastlina priložnosti Industrijsko konopljo so na tiskovni konferenci predstavili (od desne proti levi) Tomaž Sušnik, Maja Klemen Cokan, Dejan Rengeo in Borut Šket Konoplja je industrijska rastlina, ki je bila zaradi zlorabe svojih sorodnih vrst z visoko vsebnostjo psihotropnih snovi povsem pregnana s slovenskih njiv. Industrijska konoplja se postopoma vrača, saj je zaradi široke uporabnosti lahko ekonomsko zelo zanimiva, dohodek pa prinaša zlasti predelava, na primer semen v olja, slame pa v vlakna za tkanine in celo gradbeni material. Gojenje industrijske konoplje sicer ne more nadomestiti gojenje hmelja v Spodnji Savinjski dolini, kljub temu pa so si ta- kšno provokativno vprašanje zastavili organizatorji prvega slovenskega festivala industrijske konoplje. Prvi slovenski festival industrijske konoplje so marca v Bio parku Nivo organizirali ZKŠT Žalec, fundacija Utrip humanosti in Nivo Eko z namenom informirati ljudi o vsestranski uporabnosti industrijske konoplje, o njenem gojenju in možnostih predelave in prodaje. Festival industrijske konoplje je potekal ves dan. Na humanitarni stojnici so obiskovalce ozaveščali o mladoletnikih, obolelih za ra- kom, v konopljini kuhinji pa so lahko spoznali uporabo konoplje v kulinariki. Na predavanju so predstavili industrijsko konopljo skozi zgodovino, v izkustveni delavnici pa njeno gojenje od setve do žetve. Prav tako so govorili o donosnosti pridelave industrijske konoplje, njeni uporabi za oblačila ter v gradbeništvu, seveda pa tudi o pridobivanju dovoljenj za gojenje industrijske konoplje. Za okroglo mizo so povzeli spoznanja o tej rastlini priložnosti, pred tem pa jih predstavili tudi na novinarski konferenci. Jani Štusej je v imenu organizatorja festivala povedal, da so izdelki iz industrijske konoplje zelo cenjeni in celo zdravilni, zlasti konopljino olje, zato predstavljajo dobro tržno priložnost. Pridelovalci in predelovalci industrijske konoplje že šest let sodelujejo na ekofestivalih v Bio parku Nivo, zato so se letos odločili tudi za organizacijo prvega festivala industrijske konoplje v Sloveniji. Nanj so povabili goste, ki imajo ta čas največ iz- kušenj z gojenjem in predelavo industrijske konoplje pri nas. Tomaž Sušnik ima podjetje, ki se ukvarja s pridelavo in prodajo industrijske konoplje oziroma izdelkov iz nje. Agronom Dejan Rengeo z Goričkega je pionir ponovnega gojenja industrijske konoplje v Sloveniji (društvo Izvir), Maja Klemen Cokan si kot kmetijska svetovalka na KGZ Celje že dolgo prizadeva za biodinamično in bolj avtohtono pridelavo na slovenskih njivah, Borut Šket pa kot praktik ekološke gradnje prvi v Sloveniji industrijsko konopljo uporablja kot gradbeni material in namerava iz nje graditi pasivne hiše. Prvi objekt (piramido) je v teh dneh postavil v Bio parku Nivo. V Sloveniji je bilo lani prijavljenih 110 ha površin, zasajenih z industrijsko konopljo, letos naj bi jih bilo že 200, res pa dolga zima in moča ne obetata dobrega pridelka. Konoplja je namreč rastlina, ki se izrazito ravna po soncu. Dejan Rengeo (z industrijsko konopljo se je začel ukvarjati v diplomski nalogi, potem je imel na začet- ku kar nekaj težav s policijo in sodstvom, vendar se je dobro končalo in ni bil obsojen) je prepričan, da pravi čas za industrijsko konopljo šele prihaja, kljub vsem težavam, zlasti tehničnim, saj strojev za obdelavo za zdaj še ni. Prav tako v Sloveniji ni nobenega predelovalnega obrata konopljine slame, kar pa naj bi se kmalu spremenilo. Seveda je za gojenje industrijske konoplje potrebno dovoljenje, posevek pa mora biti velik najmanj 10 arov. Zelo uspešni so lahko tudi strniščni posevki, je pa konoplja precej muhasta rastlina, ki potrebuje dobro zemljo in kolobarjenje, je med drugim povedal Dejan Rengeo. Semena se uporabljajo v prehrani, primerna so za človeka in živali (rastlinojede in mesojede). Za živali so zlasti zanimivi briketi, ki ostanejo po stiskanju olja. Tudi zelena rastlina je zelo zanimiva kot dodatek pri prehrani živali, vendar v manjših količinah. Mlada rastlina je v celoti užitna, primerna je tudi za silažo, je povedal Dejan Rengeo. Ob tem je poudaril, da ni cilj pridelovalcev industrijske konoplje, da bi zdaj na slovenskih poljih prevladala ta rastlina, če Rok Sedminek, predsednik novoustanovljenega Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline Jože Mori, predsednik Zveze društev lastnikov gozdov Slovenije Uroš Petrič, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje, Krajevna enota Žalec dovi. Tudi pretok informacij bo prek društva dosti boljši. Kot strokovna služba, ki zelo dobro pokriva teren, lahko zelo dobro sodelujemo z društvom in mu strokovno pomagamo. Nalog za društvo je precej, od števila članstva in aktivnosti pa bo odvisno, na katerem področju bodo najbolj delovali.« K. R. bo dosežen desetodstotni delež, bo dovolj. Po besedah Tomaža Sušnika lani konopljinega semena za trgovinsko prodajo ni bilo, že ob žetvi se je prodalo ali pa predelalo vse seme. Slamo so pridelovalci v predelavo odpeljali v Avstrijo (lani od 20 do 30 ton), nekateri so jo pustili kar na poljih ali pa so jo balirali. Odkupna cena slame je približno 110 evrov za tono, brez kakršnekoli predelave. Je pa cena semen razmeroma visoka, saj je povpraševanje večje od ponudbe. K sreči se je ohranilo avtohtono slovensko seme, je povedala Maja Klemen Cokan. Cilj slovenskih pridelovalcev industrijske konoplje je razviti slovenske sorte konoplje. V EU je sicer 22 tisoč ha zasajenih s konopljo, od tega v Franciji 8 tisoč, od tam je tudi največ semen. Sicer zelo znana novosadska konoplja ta trenutek ni na listi dovoljenih sort v EU. V Kapli naj bi še letos uredili prvi obrat za predelavo industrijske konoplje v Sloveniji. Kot je povedal Tomaž Sušnik, bo to mi-krokonopljarna. Nekdaj so ko-nopljarne predelale nekaj deset ton slame na dan, ta pa bo eno do dve toni na dan. Delovala bo po principu kooperative. K. R. Prvi mlekomat Mlada gospodarja Andreja in Jožef ob mlekomatu v Kapli vasi MLEKOMAT Prva letošnja aprilska sobota je bila v Občini Prebold v znamenju kmetijstva. Najprej je bilo zanimivo na kmečki tržnici, na kateri so krajani Marije Reke v okviru delovanja TD Prebold poskrbeli za prijetno vzdušje in pokušnjo dobrot. V Kaplji vasi, ob cesti proti Šentrupertu pri kmetiji Kokovnik-Holobar pa so slovesno predali namenu prvi mlekomat v občini. Kmetija Kokovpik-Holobar ima trenutno petnajst glav krav molznic in deset telic. Dnevno namolzejo okrog 200 litrov mleka, ki so ga doslej oddajali v mlekarno. Za mlekomat so se odločili, ker je veliko uporabnikov, ki si želijo mleko neposredno s kmetije. Mnogi te možnosti nimajo, saj je vSe manj kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka. Zakonca Andreja in Jožef Ho-lobar sta povedala, da njihova kmetija ni velika. Svoje zemlje imajo le štiri hektarje, okrog dvanajst hektarjev jo imajo v najemu. Proizvodnja mleka je njihova glavna dejavnost, zdaj, ko imajo mlekomat, pa upajo, da bo njihovo delo še uspešnejše in v zadovoljstvo občanov. D. N. Občina Žalec ■■■■■■■Bi Vabljeni k sodelovanju v izboru »Najlepši kraj, hiša in kmetija v letu 2013« Za sodelovanje v izboru prijavite hišo, kmetijo, poslovni objekt, obnovljeni objekt kulturne dediščine ... Prijavnice so na voljo v TIC-u Žalec in na spletni strani ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si), kjer je tudi objavljeno celotno besedilo izbora. Prijave zbirajo turistična društva in TIC Žalec do 20. maja 2013. ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a EKOFEST 2013 Prost ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Otroška delavnica: Naše prijateljice čebele * Prost ogled Savinove hiše Jezdenje ponijev * Predavanje HACCP za čebelarje in ostale Ekomuzej Ekomuzej TIC Žalec Ribnik Vrbje Ekomuzej Prost ogled Savinove hiše TIC Žalec Predavanje: Logoterapija Ekomuzej Predavanje z delavnico: Brez gibanja ni življenja Ekomuzej Predavanja in delavnice na: www.nivo.si * Bio park NIVO Pokušnja vin Savinjskih vinogradnikov v Keuder Žalec obrambnem stolpu * Predavanje: Sonce in kožni rak Ekomuzej Otroška delavnica: Velika ponirkova avantura Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev * Ribnik Vrbje Voden ogled ekološke učne poti Ribnika Vrbje Ribnik Vrbje Voden ogled ekološke učne poti Ložnica EKO tržnica in sejem Ener. vadba in predavanje: Kako odpustiti Zg. Grušovlje Ekomuzej Ekomuzej Merjenje čaker) posvet ih meditacija * Ekomuzej Predavanja in delavnice na: www.nivo.si Bio park NIVO Predavanje: Skupaj za zdravje človeka in narave Ekomuzej Pokušnja vin savinjskih vinogradnikov v Keuder Žalec obrambnem stolpu * Otroška delavnica: Velika ponirkova avantura Ribnik Vrbje Voden ogled ekološke učne poti Ribnika Vrbje Ribnik Vrbje Masaža rok s hmeljevim maslom Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev * Ribnik Vrbje Analiza sestave telesa Ribnik Vrbje Funkcionalna vadba Ribnik Vrbje plačljivo C Žalec, Šlandrov trg 25. 3310 Žalec '03) 710 04 34 w vvww.žkst-žalec.»i j E: zkst,tic@sioi.net Ekomuzej hmeljarstva In pivovarstva Slovenije Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec W. www.ekomuzej-hmelJ.si E: ckoimnejfgisiol.nct GOZDARSKA ZADRUGA VRANSKO z.o.o. Vransko 16 a, 3305 Vransko Odkupujemo vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev po konkurenčnih cenah, plačilo takoj! Vse dodatne informacije na tel: (03) 700 12 30,041 718 315 ZBIRANJE PREDLOGOV ZA HMELJARSKEGA STREŠINO IN HMELJARSKO PRINCESO 2013/2014 Upravni odbor Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije v skladu z 9. členom statuta društva poziva vse fizične in pravne osebe s področja hmeljarstva v Sloveniji, naj podajo predlog za novega hmeljarskega starešino. Hmeljarsko princeso izbira iz svojih vrst Društvo podeželske mladine. Pogoji za hmeljarskega starešino: Hmeljarski starešina je lahko le hmeljar ali delavec v hmeljarstvu z najmanj 10 let dela v hmeljarstvu, star najmanj 48 let. Naziv hmeljarskega starešine je doživljenjski. Predlog za hmeljarskega starešino naj fizične in pravne osebe pošljejo s soglasjem predlaganega kandidata za hmeljarskega starešino na naslov društva: Društvo hmeljarjev, hmelj, starešin in princes Slovenije, Mestni trg 7, 3310 Žalec, s pripisom: Predlog za hmeljarskega starešino v letu 2013/2014. Zadnji rok je 25. maj 2013. UO Društva hmeljarjev, hmelj, starešin in princes Slovenije : i ; "■ ■ /-A Občina Žalec START / / Sobota, 18. maj, ob 10. uri Športni center Žalec Zmorem preteči 5 km Petek, 24. maj, ob 17. uri, Ribnik Vrbje 1. TEK OKROG RIBNIKA, rekreativno in tekmovalno, 5 km 2. ŠOLSKI TEK OKROG RIBNIKA, 1,7 km 3. CICI TEK za najmlajše, 400 m Vsi na Hom na fasten pogon Sobota, 25. maj, štart na igrišču pri OŠ Griže 9.00 Štart pohodnikov in štart zabavne orientacije 9.30 Štart kolesarjev www.zkst-zalec.si MALI OGLASI ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 NUDIM INSTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole v okolici Polzele. Info.: 031 490 824 (Ana) POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili. Info.: 031 706 281 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s .p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 Izvajamo PARKETARSKA, KERAMIČARSKA in SOBO-SLIKARSA dela. Bojan Ribar, s. p. Info.: 041 522 035 . Ženitna posredovalnica ZAUPANJE, brezplačno ZA ŽENSKE do 48. leta, UGODNO ZA OSTALE. Leopold Orešnik, s. p. Info.: 031 836 378 _________________ 38-letno KMEČKO DEKLE želi MOŠKEGA do 60 let. Leopold Orešnik, s. p. Info.: 031 860 668 _________________ PROJEKTIRANJE - IZDELAVA NAČRTOV HIŠ, gospodarskih, poslovnih objektov. ARS projektiranje, Anton Strniša s.p., Gabrovec 1A, 3241 Podplat Info.: 031 393 560,03 810 41 82 Ste se zaradi starosti, bolezni, invalidnosti, nesreče ali prihoda iz bolnišnice znašli v stiski in ne morete poskrbeti zase, za svoje najdražje ali prijatelje? Tija, SOCIALNA OSKRBA vam lahko pomaga. Info.: 070 622 717 IŠČEM DELO; prevozi, pomoč starejšim, čiščenje, likanje. Info.: 040 477 733 MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC (MDI Žalec) Hmeljarska ulica 3. 3310 ŽALEC Telefon: 03/571 68 16,03/710 06 13 E-pošta: mdi-zalec@guest.arnes.si VABILO Vljudno vabimo invalide vseh kategorij in z oceno telesne okvare, da se nam pridružite kot člani društva. Za dokazilo invalidnosti je potrebna ustrezna odločba. Nahajamo se v Žalcu, na Hmeljarski 3 (za trgovino Juteks). Uradne ure imamo vsak ponedeljek.in sredo od 8. do 12. ure. Invalidi imamo poleg zakonskih določil tudi vrsto ugodnosti na podlagi članstva v društvu, s čimer boste seznanjeni ob obisku. MDI Žalec že 43 let uspešno deluje z invalidi in za invalide. Društvo ima status invalidske organizacije in deluje v javnem interesu. Vljudno vabljeni. Janez Meglič predsednik r i NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 8,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) . *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika , Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net Pomlad se na Zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. (S. Jenko) ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric SLAVKO DRAGAR iz Sv. Lovrenca, Prebold (11.6. 1941-15. 3.2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Sv. Lovrenca, PGD Sv. Lovrenc, RK Prebold, osebju ZD Prebold, še posebej dr. Ireni Majcen in sestri Martini za pomoč na domu. Zahvaljujemo se vsem rudarjem premogovnikov Velenje in Zabukovica, hvala tudi Godbi Zabukovica in Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje. Posebna hvala prijatelju Filipu Nemcu, ki ga je redno obiskoval med njegovo boleznijo. Zahvaljujemo se vsem za cvetje, sveče, pisna in ustna sožalja v težkih trenutkih njegovega slovesa. Hvala gospodu Dragu Kolarju za poslovilni govor, sošolcem OŠ Griže ter vsem, ki so se še zadnjikrat poslovili od njega na griškem pokopališču, kjer smo ga pokopali na njegovo željo. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Slej ko prej zabriše čas vse bolečine. ^B a spomin ostane, nikdar ne izgine. W v SPOMIN Rkw. Mineva že šesto leto, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta VERA VINDIŠ iz Kasaz 87 (31. 7. 1939-18. 4. 2007) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Njeni najdražji Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli,-ko se zavemo, da te več ni. V SPOMIN 4. maja bo minilo eno leto žalosti, odkar nas je zapustil JANEZ BIZJAK iz Malih Braslovč (3.4.1955-4. 5. 2012) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi V SPOMIN Mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi FRANC GRM iz Liboj (4. 9. 1938-24. 4. 2012) Hvala vsem, ki mu prižigate svečke. Vsi njegovi POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel : 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Mbt.: 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer ste vi. Po tej poti pridemo mi vsi! V SPOMIN RUDI VIDMAJER (13. 4.1917-25. 8. 1983) ROZI VIDMAJER (7. 4.1920-19.4. 2011) DANI VIDMAJER (5. 6. 1947-18.4. 2012) Vsem, ki ste jih imeli radi, z mislijo ohranjate spomin nanje, postojite ob njihovem grobu in prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi domači Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi, ker dom je prazen in molči. V SPOMIN 4. aprila je minilo leto dni, odkar nas je zapustila ljuba mama, babica, tašča, sestra in teta ANTONIJA PODVERŽEN iz Migojnic Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker za vedno vzela si slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN 26. aprila mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica STANISLAVA RAZGORŠEK s Polzele Hvala vsem, ki obiščete njen grob, ji prižgete svečo ali se z lepo mislijo spomnite nanjo. Vsi njeni Ti si odšla s popotnico zvezd in angelov s kraja, od koder se odhaja v življenje ali prihaja iz smrti. (T. Pavček) ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustila SONJA GORNJAK iz Brodov pri Vranskem Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, sestre, tete in prijateljice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja in tople stiske rok, besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče fn za darovano sveto mašo. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedam Marjani, Marjanci, Tinki in Romani, društvu Karitas, župniku Turinku za lepo sveto mašo in pogrebni obred, pevcem za lepo petje ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njeni Čebelice, čebelice... pozabi vas nikdar ta stari čebelar. (L. Slak) ZAHVALA VLADIMIR - VLADO GRM iz Pongraca oskrbovanec Špesovega doma v Vojniku Hvala vsem, ki ste ga obiskovali, ko je bil še med nami. Zahvaljujemo se zaposlenim v Špesovem domu, v Splošni bolnišnici Celje in v Bolnišnici Topolšica, znancem, prijateljem in sorodnikom. Najlepša hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, pogrebni službi Ropotar, govornikom, pevkam M.J.A.V., vsem praporščakom, rudarjem, častni rudarski straži, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje, čebelarjem in župniku ter vem prisotnim. Hvala tudi za izrečena sožalja, sveče, denar in za darovane svete maše. Najlepša hvala vsem in vsem SREČNO. Žalujoči: sin Vili z ženo Loti ter vnuka Žiga in Miha V SPOMIN 22. aprila je minilo eno leto, odkar nas je po hudi bolezni zapustil SLAVKO PUKMAJSTER iz Šempetra Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi V SPOMIN TADEJ PUNCER (10. 7. 1980-26. 4. 2002) Živeti moramo naprej, z vsemi bremeni teh spoznanj, a za nas boš vedno v naših srcih. Vsi tvoji Sp. Gorče, 26. 4. 2013 Skromno in pošteno si živel, v življenju le delo in skrbi imel. Vse življenje boriti si se znal, a v ranem jutru utrujen si zaspal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija JOŽETA VERDELA iz Zavrha pri Galiciji (8. 4. 1937-1.4. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in za svete maše. Hvala družinama Razgoršek in Sušek za pomoč. Hvala osebni zdravnici dr. Artičkovi, sestrama Milici in Cvetki. Hvala tudi župniku Janku Cigali za opravljen obred, gališkemu cerkvenemu pevskemu zboru, trobentačema, PGD Zavrh in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: žena Jožefa, sin Joži in hčerka Marija z družino ZAHVALA IVICA VOLK iz Migojnic (1933-2013) Ob boleči izgubi moje mame se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje in pomoč. Iskrena hvala PGD Griže in vsem gasilcem za požrtvovalno delo pri gašenju hiše. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar in KO ZB Griže ter Društvu upokojencev Griže za pomoč. Pogrešali jo bomo. Žalujoči: sin z družino En starček je živel... ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, atija, deda, pradeda in tasta ANDREJA URANKARJA po domače Kovačevega Drejca z Gomilskega (12.11. 1933-18. 3.2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in krajanom za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala gospodu župniku Martinu Cirarju za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za lep poslovilni govor, gasilcem, cerkvenemu pevskemu zboru, pevcem Seksteta Gomilsko, Konjeniškemu društvu Mustang Gomilsko in vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju ZD Vransko, še posebej zdravnici dr. Centrihovi ter patronažni sestri Anici. Hvala tudi sosedam Mariji, Milki, Jani in Ivici za nesebično pomoč. Zahvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gomilsko za čustveno žalno sejo. Hvala vsem lovcem in rogistom, ki ste ga pospremili v večna lovišča, posebej pa se zahvaljujemo članom Lovske družine Braslovče za lepo pogrebno slovesnost in govorniku Janezu Šumaku. Žalujoči: žena Marija, sinova Dušan in Sašo, hčerki Andreja in Manja z družinami ter vnuki in pravnuka Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... V SPOMIN Minilo bo leto dni, odkar je od nas odšla draga mamica, oma, tašča in sestra DANICA ŠKARLIN iz Zabukovice Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Zelo te pogrešamo! Vsi njeni POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 Na voljo in PE CVETLIČARNA FLORA smo vam ob IN DARILNI BUTIK katerikoli uri Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93 IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV ZAHVALA V 95. letu nas je za vedno zapustil dragi ata ALBIN HERODEŽ s Polzele 53 (4. 2.1919-4.4.2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter za svete maše in izrekli sožalja. Hvala gospodu župniku Jožetu Kovačecu za lepo opravljen pogrebni obred in za sveto mašo, osebju Doma upokojencev Polzela, Kvartetu Idila, Andreju za odigrano Tišino, pogrebni službi Ropotar za opravljen obred in poslovilni govor ter kolektivu Tovarne nogavic Polzela. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 77. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, pradedek in brat JANEZ STRNIŠNIK po domače Lovrančev Johan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Dragu Markušu, cerkvenim pevcem in pogrebni službi Ropotar. Hvala ZD Vransko za vsa leta zdravljenja. Iskrena hvala vsem. Vsi njegovi Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini ZAHVALA Ob boleči izgubi IVANA HERIČA iz Žalca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, posebno pa sosedom, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvala pogrebni službi Ropotar, še posebej gospe govornici, gospodu župniku in osebju Doma upokojencev Polzela za nego in trud. Žalujoči: hčerka Katja, zet Goran, sestra Majda in brat Jože z družino Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila naša draga mama MARIJA MEDVED iz Šempetra (5. 9. 1926-21. 3. 2013) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalja, podarili cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi Ropotar, pevcem in gospodu župniku. Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega nasmeha, utihnil je tvoj glas. Bolečina in samota sta sedaj pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v srcih naših večno še živiš. ZAHVALA Tiho in spokojno je v 92. letu Gospod k sebi vzel našo drago mamo, sestro, teto, taščo, babico in prababico BERTO PEČOVNIK iz Kaple 11 (16. 12.1921-22. 3. 2013) Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, in vam, ki ste nam, žalujočim, stali ob strani. Hvala za darovane sveče, za svete maše in pomoč. Vedno nam bo ostala v spominu. Žalujoči: vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je... ZAHVALA FERDINAND VAJDEC iz Matk (28. 5. 1932-7.4. 2013) . Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje in za svete maše. Hvaležni smo osebju ZD Žalec, Splošni bolnišnici Celje, pogrebni službi Ropotar, župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred, Godbi Liboje, govorniku Dušanu Banku, rudarjem iz Liboj in Zabukovice. Hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremil na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hči Irena ter njegova vnuka Katja in Miha Zahvale za majsko številko Utripa sprejemamo do 20. maja 2013 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 533 bralnih priznanj Pohod in tek na Brnico Primož Suhodolčan med podelitvijo bralnih priznanj V spodnjesavinjskih šolah se šolsko leto počasi preveša v zadnjo petino. Znanilke konca šolskega leta so tudi sklepne prireditve s podelitvami priznanj za bralno značko, ki dokazujejo, da mladi kljub vse pogostejšemu virtualnemu komuniciranju še niso pozabili na knjige. V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je eno izmed tovrstnih prireditev pripravila tudi I. OŠ Žalec, ki ima gotovo največ »bralnih značkarjev« v dolini. Letos jih je bilo 533. Posebno priznanje, zlato bralno značko za uspešno prebiranje knjig v. vseh devetih razredih osnovne šole, je prejelo 41 devetošolcev. Mlade bralce in njihove mentorje je pozdravila ravnateljica Tatjana Žgank Meža, potem pa jih je obiskal mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, ki je učencem podelil prislužena priznanja. Na srečanju z njim so se učenci zabavali ob njegovih iskrivih in zabavnih zgodbah. T. T. Na 17. salamijadi zmaga v Gotovlje Člani komisije in TD Braslovče z najboljšimi salamami TD Braslovče je v sodelovanju z Društvom podeželskih žena Braslovče, LD Bra- Ribiška družina Šempeter z skoraj 200 člani, ki gospodarijo s kar 140 ha vodnih površin, je pred pričetkom nove sezone v preserska jezera izpustila večje število plenilk. Ribiči so na preserska jezera posebno ponosni, saj nudijo veliko možnosti za slovče in Občino Braslovče v Lovskem domu LD Braslovče organiziralo že 17. območno sproščen ribolov. Prava posebnost jezer so kapitalne ščuke, ki vedno znova privabijo ribiče v Preserje. Ribiči so ponovno uredili tudi zgornje manjše jezero, ki bo namenjeno zgolj ribolovu s pravili ujemi-spusti, in ga bogato naselili s krapi. L. K. ocenjevanje salam. Prireditev z razglasitvijo rezultatov pa so v soboto pripravili v Kulturnem domu v Letušu. Šestčlanska komisija pod vodstvm Janeza Šumaka je po zunanjem videz, vonju, prerezu in okusu ocenila 37 salam. Največ točk so prisodili salami izdelovalca Milana Pečnika iz Gotovelj, druga je bila salama Janka Mogla iz Podgorja pri Letušu, tretja Karla Borovnika iz Gotovelj, četrta Antona Brunška iz Andraža nad Polzelo. Vsi so se uvrstili tudi na državno salamija-do. Priznanja in nagrade so tekmovalcem podelili predsednik TD Braslovče Branko Ribizel, vodja salamijade Branko Spora in predsednik ocenjevalne komisije Janez Šumak. Obiskovalci so lahko tudi letos ocenjevali težo dvometrske salame. Pravilno težo (10,8 kg) so ugotovili kar štirje. Za kulturni program je spo-skrbela folklorna skupinea DU Braslovče, za vzdušje pa Savinjski kvintet. T. Tavčar Pred začetkom sezone Po obronkih Liboj med cvetočimi jablanami V počastitev krajevnega praznika Liboj so izvedli tradicionalni, 31. pohod po mejah KS Liboje in 19. gorski tek na Brnico. Športni dogodek so skupaj pripravili in izvedli KS Liboje, PD Liboje in Turistično-špor- tno društvo Liboje. 425 udeležencev je pri mostu čez Savinjo v Kasazah pričakala libojska godba na pihala. Med pohodniki so bili tudi učenci OŠ Griže in POŠ Liboje, na pot pa so se lahko podali iz treh smeri. Teka se je v moški in ženski konkurenci udeležilo 24 tekačev. Najhitreje sta pot, dolgo osem kilometrov, pretekla Marta Plahuta iz Brežic (38,18) v ženski in Nik Mernik iz Celje (29,44) v moški konkurenci. T. Tavčar Šmenta polenta jo je skuhala V pisani ponudbi ustvarjalnosti se lahko najde marsikaj i \ iHI ! • tF WEM Prejšnjo soboto se je na podeželski tržnici v Žalcu predstavila Šmenta polenta, ki pravi, da bo »zakuhala marsikatero drugačno prireditev oz. dogodek. Skrbela bo, da bodo ljudje v občini aktivni in dobre volje. Zdrav način življenja bo spodbujala s smehom, hrano, z gibanjem in ustvarjalnostjo.« Tako so se namreč predstavile članice nove sekcije Turističnega društva Petrovče z imenom Šmenta polenta. Gre za dekleta in žene dobre volje in izvirnih ter iskrivih in. ustvarjalnih idej, ki so jih po- nujale tudi minulo soboto na žalski tržnici, od nenavadnih ročno izdelavnih sveč do blazin, slik, vse domače izdelave. Z njimi bodo okrepile vrste in dogajanja TD Petrovče in, kot kaže, po domislicah na žalski premieri bodo marsikomu za navdih. L. K. Tekma med starimi in mladimi Ob zaključku rekreacije košarkarske sekcije, ki ljubiteljem košarke zapolnjuje torkove večere od jeseni do zgodnje pomladi, so v Taboru organizirali tudi košarkarsko tekmo med mladimi in starejšimi košarkarskimi navdušenci. Tokratna udeležba košarkarjev je bila po mnenju nekaterih zagotovo rekordna in čeprav tesno, je ponovno zmagala starejša ekipa. Med odmorom je potekalo tudi lokalno tekmovanje v metu za tri točke. Vse skupaj je dokaz, da je košarka v Taboru zalo priljubljen šport. D. N. Ekipi košarkarjev se že več let ob koncu sezone pomerita na tekmi med starimi in mladimi