Stav. 2. (Poštno tek. račun.-C. C. con la Posta)	V	Trstu,	petek	8.	januarja	1926.
Izhaja viak petek opoldn*.
Naslov I Tr»t-Trie»t» Cu*ll« Centro 37
ali pa: ti* Imbriani 9/111. Izdaja: koosoroij M a lega. lista
MALI
iteviika
TEČNIH ZA NOVICE IN POUK.
Pol lota 5 lir
este - - Uro l*IS*	'■<>	loto	20	lir
Yk: '
JCV^.3SK0
ua Tresel
■o*—-----------------------------------------------------------------
koledar.
P »tek, 8. jamarja : Severin, Adela, —
Sobota, !>.: Julijan. — Nedelja, 10.: Sv.
Družina. — Pondeljek, 11.: Higin, Salvi j.
— tforek, 12.: Ernest, Alfred. — Sreda,
13.: Veronika, Bogomir. — Četrtek, 14.:
Hilarij (Veselko). — Petek, 15.:	Pavel,
pufifavnik.
MALE NOVICE
Novoletni potres.
V Trstu in okolici niilsmo vajeni močnih potresnih sunkov. Zato smo pa leto 198«. začeli s krepkim potresom. Bilo je pet minut čez 7. uro zvečer, ko je zagrmelo in streslo. Prvi trenotek je vse preplašeno utihnilo; potem pa je začela zmešnjava, joj in jejmene. Ves Trst je Mil v p«,r minutah na cesti. Nekateri so vlačili seboj blazine, da bi prenočevali na prostem. Zenske im'otroci so jokali. Vse je čakalo, kdaj se mesto sesuje v prah.
Če* noč so sledili še drugi sunki, kateri pa niso bili več tako močni. Vendar marsikdo ni spal tisto noč, ali pa le malo. Tudi po deželi je bil podoben strah. — Posebno velike škode potres ni9 naredil, a «nia drobno« jo bito vendar mnogo poslopij poškodovanjih. Tuintam je počila stena, se odluščil ometi, se zrušil dimnik, padali žlebcii s strehe. Zelo močan je bil potres okoli Reke in Bakra, pa tudi v Benetkah. V Južnii Italiji- ga ni bilo. V Ljubljani so ga čutili manj kakor v Trstu,— Potresni učenjak Bendandi v Faenzi je ta potres naprej vedel na podlagi svojih skušenj im ■svojliih aipiar&torv. O tem je tudi sporočil v ameriške liste. Doma v Italiji pa ni hotel ljudi strašiti, zlasti ker -ni. mogel napovedati natančno dneva im ure.
Tržačani so po potresu še vedno pričakovali, tod^ij se boi ponovilo. Napovedovali so dneve in ure, kakor dahi bili v bukvah brali, pa je vse zrastlo na zelniku razburjene domišljij j e. Dozdaj se ni ponovil prvotni močni sunek in kdor ima že po prvem zrahljane stene, si res ne želi drugega že v osmini,,.
Konec 'nasilja v Bolgariji.
Listi poročajo, da bo minister Cankov popustil vlado in da jo prevzame Ljap čev. Po Gamkovem odstopu bodo proglasili pomiloščenje zaprtih «politikantov«.
Drugi praviijo, da bo Cankov še ostq4 predsednik novo vlade. Samo da bi že nehal «be;kariti» !	!
t
Nov poslanik.
P«slanjiik jugoslovanske vlade pri papežu, dr. Smodilaka jo zapustil Rim in se nahaja v Bel gradu. Govori se, da no pojde več na svoje mesto. Menda bo to sluKbo prevzel dr. Milutim Jovanovič, do sedaj poslanik pri italijanski državni vladlii v Rimu.
Molčati je zlato.
»Goriška Straža« je zopet dobila eno zjutraj k mestni blagajni po denar za «pe goflji«. V božični številki je priobči-1 mesečne pilače. Pri blagajni v ulici Sam la «Rimsko pismo« poslanca Besednjaka, ^azzaro (kjer je Grajmlčeva To je bilo zaplenjeno, ker je šuntalo proti. vladi. «Straža« je morala narediti dru-Bo iBdajo brez šuntarskega pisma.
*
ZA «MALI LIST«
Razposlali smo vsem starim naročnikom čekovne položnico. Prosimo, naj se jih v kratkem poslužijo s tem, da pošljejo naročnino za leto 102G. Tudi novim naročnikom, ki so so priglasili, pošljemo Položnice, ako niso že sami poslali denarja. Vsem, kateri plačajo naročnino za !• 1*26. do 15 januarja, obljubili smo v dar «Ljudsko pratiko« im jo bomo res doposluli. Zato naj se vsi podvizajo.
Kraljeva mati umrla
Nedavno smo poročali, da je kraljica Margarita zbolela. Imela je hudo pljučnico, To bolezen so zdravniki uspešno lečili in visoka bolnica se je že bolje počutila. Toda naenkrat se je pojavila smrtna bolezen. V nedelo 3. januarja so zdravniki izjavili, da ni več nobenega upanja. Kraljica je začela pojemati. Pre-videna je bila s sv. oljem in dne 4. t. m. ob 11. uri dopoldne je izdihnila. Ob njeni smrtni postelji je stal njen sin, kralj Viktor Emanuel, z ženo kraljico Heleno in drugimi člani kraljeve rodbine.
Novica o smrti kraljevo matere se je naglo raznesla po vsej Italiji. Že v prvih nuel HI., je bil rojen 11. novembra 1.1S69,
popoldanskih urah so tudi po Trstu jeli razvešati žalne zastave. Gledališča in drugi javni prostori so bili zaprti v znak žalovanja.
Ministrski predsednik Mussolini je izdal na ves italijanski narod sledeči proglas :
«Vest o smrii kraljice matere je globoko zadela celokupni narod in napolnila naše duše z brezmejno žalostjo. N j. Vel. kraljice matere Margherite, ki je bila skozi celo vrsto let in dogodkov simbol italijanske radodarnosti in vljudnosti, ni več. V tem žalostnem trenutku poveličuje narod kreposti presvetle kraljice; njeno veličanstveno lepoto, njeno neumorno dobrodelnost in njeno žarečo ljubezen do domovine. Spomin na pokojno kraljico mater, ki je neločljivo spojena z najslavnejšo dobo italijanske zgodovine, bo živel na veke v srcu velikodušnega naroda. Italijani! Strnimo se ekolu Nj. Vel. kralja in kraljevske družine s čustvi vzajemne žalosti ter obnovimo našo disciplinirano in edinstveno voljo, da zagotovimo Italiji veliko in lepo bodočnost.«
Fašistovski veliki svet, ki je imel sejo napovedano, jo je takoj odpovedal v znak žalovanja. Tudi odposlanstvo, ki je bilo namenjeno v London, je odložilo svojo pot in jo nastopi šele po pogrebu rskojsie kraljice.
*
Margarita Savojska je bila rojena dne 20 novembra I. 1851. Dopolnila je torej 74 let. Leta 1868. se je poročila s prestolonaslednikom Humbertom Savojskim. Njen mož, kralj Humbert je bil 29. julija 1900. zavratno umorjen po roki anarhista. Njen sin, sedanji kralj Viktor Ema-
.JAKEC
MIHEG:
JAKEC:
Ali bo, ali ne bo? na vseh ustih je vprašanje to. Ljudstvo zahteva narodni svet. Kdo se upa ti volji upret’ ?
Predrzen roparski napad sredi mesta
V Trstu se mnogo lumparije najde, toda odkar so Kolariča pospravili, še ni bilo do teh dni tako drznega početja, kakor se je zgodilo sredi starega mesta zadnji dan leta dopoldne ob desetih. V starem mostu pod Sv. J ust om ju vojašnica mestnih stražnikov ali policajev. Okoli nje so Ulico :' včia deli’Osp ed.ale, via del Castello in via dotlo Momache. Ta slednja ulica se v ostrem kotu izteka v ulico della Cattedrale. Tisti ostri vogal so porabili razbojniki. Skrili! so se za oglom v ulici della Cattedrale štirje bolj vsednje oblečeni im seveda ,z revolverji oboroženi.
Bil je zadnji dam, meseca. Maršal mest-niih stražnikov Ivan Zaccbello je šel
trgovina železnine) je maršala čakal krepak mostni stražnik Angel Cattaruzza, da bi ga spremljal za varstvo. Maršal jo pri blagajni dvignil 144 tisoč lir, jih spravil v torbo in oba sta se napotila čez Corso v staro mesto in vkreber proti kasarni. Ko ista. prišla že blizu vrat, so planili roparji proti njima. Drugih ljudi ni bilo v bližini. Maršal je mislil na beg, da jim-unese tisto, kar so lovili, njegov spremljevalec pa se je vrgel proti njiiam. Ker jo imel dežni plašč zapet, ni mogel hitro do revolverja. Napadalci so bili bolje pripravljeni. Pogumnega stražnika jo zmesta zadelo več- smrtnih strelov. Pa-
del je, se spet vzdignil, pa zopet obležal za vselej. Streljali so tudi za bežečim maršalom, kateri ipa je imel veliko srečo. Zadeli so torbo, preluknjali s kroglo paket bankovcev, a. revno ta torba je možu rešila življenje. Dosegel je pravočasno vrata bližnjega otroškega zavetišča, katera so bila odprta. Smukniti je noter in bil na varnem z denarjem vred. Bil je seveda ves preplašen im zbegam. — Streli so privabili koj druge stražnike, toda roparske četvorke že ni bilo nilkjer. Našlo] so le umira jočega tovariša in poklicali zdravniško pomoč, katera je prispela žalibog prepozno. — Novica o tem skrajno predrznem podjetju je zelo razburila vse mesto. Do potresa se je povsod govorilo O' tem. Vlada j© razpisala 5000 lir nagrade tistemu, kateri pomore ujeti) vsaj emega od' štirih razbojnikov. Policija je zaprla mnogo sumljivih oseb, katerih večino je potem spustila, nekatere pa pridržala. — Kod so zločinci bežali ? Posamezne osebe so jih videle bežati z mesta zločina po raznih ulicah starega mesta. Zadnja sled se je zgubila v ulici della Rotonda. Varnostna obla-stva so z vso vnemo na delu, da se po-laste roparske bande. — Stražniku Angelu Catttruzza je bil prirejen veličasten sprevod’. Njegovo truplo so prepeljali v rojstni kraj S. Ouirino v Furlaniji, kjer so ga s Častmi pokopali.
+ Valentin Limpel.
V Celovcu je umrl vrli slovenski rodoljub Valentin Limpal, prošt podkrmoški. Njegovo ime je znano od takrat, ko e» ga nemški fašisti nevarno obstrelili. Na posledicah tiste rane je tudi prezgodaj izhiral.
Službene premembe.
Č. g. Anton Cerar, župni Spravitelj v Brezovici, je prestavljen v Šmarje pri Kopru. V Brezovico pride g. Adolf Simonič, dosedaj župni upravitelj v Krkavcih.
Slovenski zdravnik v Trstu.
Gospod Dorče Sardoč, doktor vsega zdravilstva in specialist v zobarski stroki, član znane narodne družine v Gorici, je pravkar otvoril v Trstu, via Imbriani, nov ambulatorij. Rojaka toplo priporočamo.
BELEŽKE.
Pridige poslušajo. Podeželski stebri liberalnega edimjaštva gredo včasih tudi v cerkev. Pa pridige poslušaj o. In tudi «zamerkajo». V Bazovici je bila tako lepa pridiga o dobrem im slabem branju, da so jo še- v Novicah ponoviH^V Kobaridu so jo «zamarkalii» le bolj površno. •Zadovoljni pa niso miič kaj s temi modernimi pridigami; pravijo da je bila pod rajnim Franc Jožefom v s a.k a vera dobra, a ti moderni duhovnik,!! niso z nobeno drugo «kontent», kakor z rimsko-katoli-ško. To je vendar grdo strankarstvo. Tržaški Luka pravi: Gospodje, pustite v miru naš patent, drugače.....
Kaj pravi sv. Luka. Neki pismouk iz Bazovice je napisal v Novicah sledečo učenost: «Sv. Luka je rekel : Moja hiša je hiša molitve in ne politike.« Kdaj je to sv. Luka rekel in kakšna jo bila Lulceževa hiša, tega pa pismar ni posedal. Tudi ni dlz zgodovine nič znanega, če je sv. Luka imel svojo hišo ali ne. Zakaj si je bazovški pismar izbral Luke-ža, ne bo težko uganiti; dopade se mu poleg svetnika naslikani! — voliček.
Pametna naredba. Ljubljanski mestni magistrati je izdal naredbo, da se ne smejo po zidovih slikati kričeče in ogabne reklame, katere kvarijo zdravi okus i* begajo ljudi. Ali bi ne bilo koristno, če bi se v Trstu izdale in potem izvajale kako slične naredbe? Saj kdor gre po Trstu, mora imeti močan želodec, da se mu ne obrne, ko ga bijejo po očeh reklamne slike, ki bi še najlažje veljale za podobe iz norišnice aili iz Dantejevega pekla. Ni čuda, ako 'se v prebivalstvu u-bija čut za lepoto in človeško dostojnost.
Slovenec sem. «Slovemec sem,' tako je mati d’ jala, ko me je .dete pestovala«. To lepo pesem je zložil Jakob Gomilšek, ki je bil svoje čase profesor v Trstu. Umrl je že pred več leti. Njegova sestra, 90 let stara, še živo, v Gradcu, žalibog zelo siromašno.
Bolno molilo velikega mola
V	Šviiicii biva mož svetovno slave, pisatelj in vseučiliški profesor- Fbrster (izg'. Farster). Naš poslanec dr. Besednjak ga je obiskal ob priliki svojega bivanja v Švici in ga naprosil, naj kaj lepega napiše za Goriško Straža Tako je ta slavni mož poslal Straži lepo božično pismo, katero tukaj posnemamo v glav-lem.
Kaj pravi Forster o našem Kreku.
«Uredništvo me je naprosilo, naj dam na pot pozdlrav za slovensko ljudstvo' v Italiji, med katerim imam mnogo dobrih prijateljev itt nekdanjo učence," kii »o bili obenem učenci meni posebno dragega mojstra dr ju Kreka. Nanj me veže nepozabna ura iz časa svetovne vojne, ko sem se razgovarjal T njim «o potrebi slovansko-nemškega kulturnega sodelovanja« na povsem novih temeljih. V njegovi podobi som videl vse ljubeznive in velike poteze'slovenskega ljudstva, ki ebotajo v bodočnosti še dragocenih darov za človeško oplemenitenje Evrope: redkokedaj sem srečal človeka, ki bi bil tako globoko in ves zakoreninjen v lasi nem ljudstvu — zdelo se je, da. jo zrastel iz duhteče pomladansko zemlje — pa da •M,.bil hkrati tako ljubeče odprt za tujerodne vrline.«
V	Krekovem duhu.
Kako moramo ljubiti narod.
«V njegovem duhu bi spregovoril danes rad par besed o vprašanju, kako se da očuvati jiarodna svojstvenost ? Ali je to poseben način, kako narod razmahne svojo sebičnost, kako jč in pije, kako se pretepa in dela kupčije ? Ne ! Kdor govoril o čuvanju narodnega občestva in se zanj navdušuje ali zastavlja zanje ce-
lo	življenje, ta ima v mislih nekaj boljšega in višjega. Ljudsko občestvo je eanj kakor spornim na rodno mater, na sestro, na nevesto, jo kakor živ klic Ipo vsem tistem, kar je nad sebičnost, nad ves pohlep po dobičku in zunanji veljavi, kar ga navdaja z ljubeznijo', z zvestobo, spoštovanjem, z resnicoljubjem, ga preveva s hrepenenjem in vero ter ga veže tako s svetom, ki je zunaj njega, a v isti čas tudi z najglobljimi vrelci lastnega mu življenja.. Kdor žiivi v .tesnih stikih z izročili svojega naroda, ta so zbuja tudi sam k svojemu najglobljemu bistvu in se uči, kako ga polno izražati.«
Krščanstvo daje narodu moč.
«Ta zmisel narodnega zobčestva nam tudiii razloži, zakaj je ravno nadnarodno krščanstvo tako neizmerno obogatilo in učvrstilo vsebino in obliko narodnosti. V krščanstvu se duša šele prebudi k polnemu življenju in 'se odtrga službi gole sebičnosti: nebeška ljubav je bila tista, ki je dala slednji zomski ljubezni povsem novo globokost in veličino in nesla v vse človeške odnošaje novo posvečenje, prisrčnost in stanovitnost. Ko privrše zato težke usode nad cel narod, se dč zaklad njegovo narodnosti otelil, samo
PODLISTEK
Zločin in kazen
(Nadaljevanje).
Zidar je odprl vrata na balkonu; težko »o se odprla, zakaj odkar so bili na gradu novi prebivalci, ni še nihče stopil na balkon.
Z enim pogledom je ošinil začmoli les in zarjavele spone, s katerimi je bil balkon pripet k zidu.
«Da, to je zelo negotovo«, jo rekel. ((Tramovje je strohnelo, to se vidi«.
«Vi, mojster, mogočo pa izgloda slabše, kot je v resnici«, je rekel gospod pl. Roii-ta. «Pojdite ven in naprej natančno preglejte«.'
((Milostljivi gospod«, jo rekel mladi mož v zadregi, «saj nič ne pomaga, vidim od tu — in končno jd res nevarna stvar — ».
«Bojite se?» ga je prekinil gospod.
Gospa se je za hehetala.
«Ne gre zame. Vedite, milostljivi gospod«, — mož jo povesil oči in glas — «imam ženo in otročička*.
tako , dar se ljudstvo s podvojeno gorečnostjo oklene zakladov krščanskega izročila. Le z duhovno silo, ki je dotekala iz poglobljenega krščanskega življenja, in ne morda le z nacionalizmom so Poljaki narodnost svojo oteli skoz najhujše roparske navale.«
Čegavo delo je nacionalizem ?
«Evropa se je razbila ob realni politiki narodne sebičnosti, ozdravela bo edino ,9 plodno realno politiko krščanskega duha.«
Bog Slovenca ne zapusti.
((Italjanskii pregovor pravi : «K o m u r Bog zapre vrata, temu odpre okno.« Vam plemenitim Slovencem v Italiji so danes vsa vrata zaprta : Odprite okno v višji svet, tolažite in bistrite se bolj kakor kdaj prej z besedo iz višine in bodite prepričani, da bodo vam od tam dodeljene nove moči in sredstva, s katerim boste rešili vaše najdragocenejše dobrine in uveljavili vašo pravico pr e..j svetom !»
Še nekaj o mlekarnah
G. Drago Godina je priobčil v «Malern listu« članek z naslovom «Preskrbovanje Trsta.z mlekom«. V tistem članku zagovarja on mnenjo, da se ni vredno truditi za snovanje mlekarn, češ da se to ne izplača. On misli, da je treba stvar zgrabiti čisto od drugega konca. V svojih izvajanjih se je povzpel celo do trditve, da «pri ustanavlanju modernih mle-karan nimajo zadrugarji ničesar iskati«.
Iz članka, ki smo ga tu označili, se razodeva predvsem, da je g. Godina za-globljen v določeno socialno teorijo, da pa premalo upošteva praktične potrebe trenotka. On pozablja, da zadružništvo, kakršno danes dejansko obstoja, sploh no sloni na zgolj g-ospodarsko-tehničnih teorijah, ampak tudi na nravnih temeljih. Zadružništvo je kompromis mod revolucijo in tradicijo, mod teorijo in prakso; zadružništvo ni poskus za uresničenje nebes na zemlji, ampak trdo delo in borba za. pravično ureditev in u-ravnavo gospodarskih sil in tokov.
..Če se torej razpravlja o ustanavljanju mlekarn v Julijski deželi s posebnim ozirom na odredbe tržaške občine, ni prav na mestu razgrinjati pred občinstvom teoretične načrte o prihodnji uredbi človeške družbe sploh. Bolj potrebno je zgrabiti stvar čisto pni, praksi in prihraniti učene razprave za druge prilike.
Vprašanje je čisto enostavno: Ali naj tekom leta 1920. skličemo po deželi občne zbore za ustanovitev zadružnih mlekaren na podlagi veljavnih zakonov in običajev — ali ne ?
G. Godina pravi, da ne. Vzemimo, da bodo kmetje njega poslušali — kaj bo prišlo potem. Ves nakup in prevoz mleka pride v roke kapitalistov.
Proti kapitalistom pa bo postavil g. Godina kmečki sindikat, kateri bo kapitalistom narekoval cene. Sindikat bo rekel:
«Ah, res !» je tjavendan rekel Roita. Jezilo ga je, da ta človek tu, la proletarec, noče storiti par pogumnih korakov v skrbi za svoje telo, dočim mora on, blagorodni gospod, z debelimi milijoni, služiti muham svoje žene.
«Gospod mojster, vi ste strahopetec, sram vas bodi«.
Zidar je jezen zardel. Nii izpregovoril besedice, temveč s trdim, odločnim korakom stopil na balkon.
«Slab je, milostljivi gospod«, je zaklical v sobo. ((Poglejte, kako poka. Popraviti se mora, če ne »
Spodaj v parku je zakričal vrtnar: ((Jezus, Marija!«
In zgodilo se je. Dvoje spon je odneha-
lo,	dvoje tramov se je prelomilo — kakor blisk je zletel balkon v globočino.
«Bog v nebesih!« je zacvilila mlada gospa, se odmaknila cid vrat, in si z rokami zakrila oči.
«Mirno, mirno, Avgusta. LTpam, da so ni zgodilo najhujše«.
Gospod Roita je ves .bled stopil k balkonskim vratom.
«Menart!» je zaklical. «Se mu je kaj hudega zgodilo? Pridom takoj«.
((Gospodje milijonarji, mleko vam prodamo po liri liter na vasi. Ceneje ga ne damo, raje ga damo prašičem«. Kapitalisti se bodo ostrašilii in — plačali ?
Kaj še ! Naročili bodo mleko za Trst iz Lombardije in Kraševec ga bo sam pil ali pa pokrmil. Pa ne dolgo. Zlezel bo na kolena in ponudil milijonarjem liter po 80. Tako se bo zgodilo in ne onako, kot pričakuje g. Godina, ki pravi: «Ml-ekarne naj organizirajo kapitalisti«.
Treba je življenje presojati tako, kakor ga je Bog ustvaril in greh pokvaril, ne le tako, kakor se v raznih bukvah bere. Učenjaki pišejo učene razprave velikokrat brez potrebnega ozfra na vsakdanji potek stvari.
Potreba trenotka je ta: Povsod po Julijski deželi od Trbiža do Pule naj se snujd tekom tega leta mlekarske zadruge. Nič ne de, če so ((produktivne«, (udi nič ne škoduje, če se kmetu reče «mali kapitalist«. Držati:! se moramo ljudske modrosti, ki pravi: Boljši je vrabec v roki, kakor golob na strehi. Laški pregovor pa pravi: Kdor preveč roke raztega, malo objame. Tako tudi mi no stegajmo rok dalje, nego kaže potreba in korust. Zato pa le pogumno na delo za ustanovitev mlekarskih zadrug.
Jetiko bodo užugali
Te bolezni se ljudje zelo bojo zlasiti zato, ker jo tako težko premagati jo potem, ko se je že pojavila v kom. f.e v redkih slučajih se ozdravljenje posreči. Francoski profesor Ca.lmette (izg.' Kal-mevt) je iznašel cepljenjh proti jetiki. Podpirali so ga ' pri tem tudi: drugi zdravniki veščaki. S pomočjo bacilov, ki jetiko povzročajo, priredil je Caimette tako cepivo, katero okrepi v taliasu odporno moč proti jetiki. To je nekaj podobnega kakor pri cepljenju proti kozam. Cepivo proti jetiki nosi znanstveno označbo B C G. Iznajditelji so ga preizkusili najprej na opiicali iin na teletih. Ko sd spoznali njegovo neškodljivost, so 1. 1922. začeli s poskusi na otrocih. Začetkom 1. 1922 so cepili 200 dojenčkov; nekateri teh dojenčkov so bili iz jetičnih rodbin; pa nobeden ni umrl tekom tl let po cepljenju. Ponovni zdravniški pregled v maju 1. 1925. je potrdil popolno zdravje cepljenih malčkov. Leta 1925. so v času od 1. marca do 1. junija cepili na Francoskem v Belgiji nekaj čez 2000 novorojencev s cepivom B C G proti jetiki. Način cepljenja no povzroča nobenih bolečin ali vročino. Otrokom se dajo tekom prvih 10 dni življenja trije deleži cepiva v žilici mleka v presledkih 18 ur. Celo.otročiči, ki so imeli jetično mater, so ostali zdravi. Broz cepljenja pa umrje v Franciji vsak peti otrok, ki je, okužen ju izpostavljen.
Poravnajte naročnino!
Spodaj je pritekla skupaj vsa služinčad.
Kuharica je prinesla vode, dekla namočene rute. In sedaj — sedaj je prišla ona.
Bleda kot mrlič s šibečimi se koleni, z otrokom v naročju je grozno zakričala in so vrgla preko umirajočega.
«Jože, — za božjo voljo, Jože, poglej me! Jože ostanii pri meni! Jaz ne morem živeti, če ti umrješ! — Jožo, Jože, Jože, — ne smeš, ne smeš mi umreti!«
Premaknil jo nekoliko razbito glavo. Okrvavljene trepalnico so se nekoliko stresle — kakor da bi se hotel nasmejati. Nato se je stegnil — en vzdih — in bilo je končano.
«Ubogi revež!« so rekli posli. Stali so v krogu in gledali okrvavljeno telo pol s strahom, pol z grozo.
Krog se je razmaknil. Pri hišnih vratih se je prikazal gospod pl. Roita.
«To jo radi tega«, je rekel. «Projšnji gospodarji so gnid zanemarili; in zato sc je sedaj zgodilo nekaj. takega. Ta stari balkon! Skoda! — Kaj se mu jo zgodilo?
O,	tako, glava? To je slabo. — Dober dan, gospod doktor! Ncsjjpčaf«
Zmede v Rumuniji.
11	umun.ski prestolonaslednik Kane! s* jo nepričakovano odpovedal pravicam do' kraljevske krone. Svetovno časopisje zelo mnogo piše o ti reči. V svet hodijo dvojno vrste novic. Prve novice pravijo, da je princ, kateri je poročen z neko grško princezinjo, živel prešestno in razuzdano ter spravil v sramoto kraljevo hišo. Zbežal da je z neko ženščino v Milan ali kdo ve kam in da mu nii mar za drugo kakor za neumnosti. Druge novice pa pravijo, da je vso kaj drugega od zadaj. Princ da se je zelo zavzemal za vladne posle in politične reči, tako da se je celo sprl z vlado. Nameraval je sedanjega ministra Bratiiiana 'Spraviti proč ter dati vlado vojaškim osebam, katere naj bi poprijelo za vajeti državnega voza tako, kakor drži v Italiji Mussolini. Drugi govore celo, da je hotel očeta-kra-lja poslati; v penzijo. Vsi ti načrti pa so šli po vodi. — Dim je, pa naj je gorel zelen les ali suh. Prestolonaslednik se je odpovedal, radovoljno ali prisiljeno... Rumunska vilada ne pusti nobenih novic iz dježele. ven razen , itisltih, (kii, ;so nji všeč, samiil pa tudi ne bomo šli tja gledat. Kasneje se bo že vso pojasnilo. -
Same Jobove novice.
V	Trstu smo staro leto končali z razburljivim roparskim podjetjem, novo leto pa začeli s še bolj razburljivim potresom. Od drugod pa so prišle vesti o hudih poplavah. Grozno so narasle reke Ren, Moza, Sena in druge, ki teko v Severno morje. Poplave so bile hude po Nemčiji, Belgiji, Holandiji in Franciji. Vode so udirale v hiše dn tovarne Škode je na milijone.
Meša poSta.
Kostanjevica. Vaš dopis nam ni umljiv.
Pa bi hiito tudi bolj primerno, da je sestavljen v bolj stvarni obliki.
Kobjeglava. Objava občnega zbora nam je žal prepozno dospela.
Kaj stane ? Dober dopis se tiska zastonj; treba le pisati, kar je ros in za objavo primerno.
Zagorskemu dopisniku Novic : Val pripovedujete, da ste toliko in toliko nahruli za cerkev, nato nas vprašate, ali ste tudi vi brezverci itd. Iyvo odgovora: Če ste dobri kristjani, je neumno od Vas, da ste se vpregli v voz, ki ga vozijo brezverci. Da je to res, je .tisoč dokazov. Kadar ob nedeljah zazvone zvonovi, takrat veste, kaj vam jo storiti; tisti pa, ki Vaš voz vlečejo, gredo takrat ali na izlete ali v kavarne. Mladina tistih društev je lani v neki fari na samo Veliko n«č igrala na žogo od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne. Kakor bi bilo neumno, da bi so brezverci dali vpreči pred krščanski voz, tako je od vas nespametno, da vi kot kristjani derete za liberalski-mii vozniki.
Okrajni zdravnik je bil majhen mož, s plešasto glavo in z dolgim, močnim nosom, ki je spominjal na jastreba.
«Same nesreče to poletje!« je mrmljal.
((Ljudje so brezprimerno lahkomiselni!« je odvrnil pl. Roita.
Stopil jo k ponesrečencu in si nataknil očale.
«Kaj pa hoče ta, — a tako, to je žena. Gospa, vstanite, Preiskati moram vašega moža«.
Žena se ni premaknila. Menart in kuharica sta jo prijela pod pazduho in jo odstranila od moževega trupla. Ni mogla stati; Menart jo je podpiral. Z očmi,# z ustnicami, da, z vsem telesom jo sledila slohernemu zdravnikovemu gifcu. Ko je položil malo pripravo okrvavljenemu možu na*prsa> je s težavo izpregovorila: «Rešite ga!»
«Tu ni več pomoči«, jo rekel zdravnik. «Mrtev je, mrtev«.
«Mrtev! O Bog, o Bog. — Moj Jože mrtev«. Žena si je pulila lase kakor blažila.
«Prosim nikakih scen«, je rekel Roita, in sir nervozno mel roke. «Ivan in Tone, nesite moža dol v'vas. — Tu imate, go-spal« Vzel je iz listnice desotak. «Za sedaj. In sedaj boste šli, kajne da?»
♦
Kaj nam z deiile pišejo
KOBJEGLAVA.
t?ast, komur čast. — Dolgo smo bili brez lastnega dušnega pastirja. Pred kratkim smo ga pa vendar dobili v osebi g. Ivana Draš&eka. Prišel je k nam iz Štjaka. Sprejem je bil prisrčen, če itudi skromen. Komaj mesec 'dni je med na-pa ga je vse ljudstvo vzljubilo. — Imamo pa v osebi g. Ivana Gerdiala tudi učitelja, kakršnih je žalibog vedno manj mod našim narodom. Za šolsko mladež se ravzema, kakor jsa lastne otroke; pa 8a tudi otroci spoštujejo in radi imajo. Vaščani ga cenijo, ker vidijo na otrocih dober uspeli njegovega truda. Za božične Praznike je priredila šolska mladina Pod njegovim-vodstvom krasno uspelo vsebino z raznolikim sporedom. Igrali so ^odojanko «Pavlek bedak«. Točni igri
111	lopemu petju se jo občinstvo kar čudilo ter vneto ploskalo v priznanje. — Posebno nas veseli, da sta duhovnik in 'lčitelj listih misli in da lepo roko v roki gresta na delo za blagor učeče se mladine. Bog živi naše vzgojitelje !
LOGATCA v VIPAVO.
Kaj je videl popotnik na Sveti večer. —
V	lepem luninem svitu sem potoval iz Logatca proti Ilotčderšici. Ker sem do-bro vedel za drffcvno mejo, sem takoj Pri prvih hišah nameril korak po stranski poti, V petih minutah sem bil čez, fnojo. Pred sabo vidim smeli, petje sin Ples. Kdo je notri ? Cel roj obmejnih stražnikov in par deklot-lahkoživk. Pridno so navijali star gramofon ter zadovoljno plesali, odroma skakali. Z mize 80 porinili v kot vse božje podobe in Postavili na njih mesto liter vipavca. Srce mo jo bolelo, ko sem šel naprej in Premišljeval, kakšen j« bil teh ljudi ^veti večer.
Popotnik.
Celje.
Ker mislijo, da. som jaz pisal dopis o dekletih, -oziroma vse dopise iz Čelj, izjavljam, da nisem jaz pdBal. Ker govore grde in žaljive besede samo «ponosna» dekleta, moram pohvaliti starejše in- bolj izobražene: «Pono«nim» pa povem, da naj se poprej prepričajo, kdo je pisal in Potem naj govore. — Celje, 27. decembra 1925.	Anton Ivančič
Tomaj.
V	decembri smo imeli dva veličastna Pogreba. Na praznik Brezmadežne smo Pokopali Lucijo Petelin r. Zlobec. Bila J® skrbna in delavna gospodinja, krščan-ska mati stare korenino. Podlegla jo žolodočni bolezni. Bila je večkrat previ-dena. — Na praznik sv. Stefana pa srno Položili v zgodnji grob krepkega in le-Pega mladeniča 25 letnega Franca Črne-Podlegel je srčni lM>lezni, katero je Prinesel iz vojaške službe. V svoji sko-dvamesečni bolezni je mnogo a vdano trpel; dal se je trikrat prevideti s sv. Zakramenti. Kako je bil zlasti, pri mladini priljubljen, je pričal veličastnf po-^ftb s 3 veinoib Društveni pevski zbor *nu jo , el ganljive žalostinko.
' V n<-!: i ! io 20. decembra se je vršil ."bčni z'. Pevsko-bralnega društva. Bil j® dokaj živahen, dokaz, da se člani za društveno življfcnje- zanimajo. Za predsednika jo bil izvoljen g. župnik. Ker 80stoji tudrii odbor iz delavnih ljudi, pričakuje se, da bo društvo poglobilo svoje delovanje in posvotilo glavno pozornost izobrazbi in nravni povzdigi mladine. Obžalovati jo, da so ▼ sedanjih razmo-javno prireditve tako otežkočene. društvo potrebuje zaslomb« močne **eze.	*
** OSPA.
•»»
Zelo veselo smo praznovali letošnje ^ofcično praznik6 Radost mi je polnila Spco, ko sem poslušal tako lepo ubrano Petje v cerkvi. Posebna zahvala gre č.
dekanu Francu Malalanu za njegov
1,08 neumoren tinid pri poučevanju pe-ko ima itak težav in dela polne ro-
ke, katero mu nalaga njegova težka dušniopastirska služba, če pomislimo še da mora oskrbovati Plavje Sv. Barbaro v hribih in Štramaa’, poleg dingih o-pravkov. Naji si, bode avest, da je velika večina faranov na njegovi strani din hvaležno priznava njegov trud. Posebno hvalo zaslužijo tudi cerkveoii pevci, ki izmučeni od celodnevnega težkega kmečkega dela žrtvujejo čas in noči v čast božjo, kakor tudii! organistu Romanu Vovku, ki je sicer prepost delavec zidar, pa si jo vendar v kratkem času s svojo marljivostjo din vstrajnostjo, naučili celo težke latinske maše spremljati z orglami. Le tako naprej v čast božjo in cele župnije.
Opazovalec.
KORTE.
V «Malem listu« od ■4. decembra je- bil dopiis iz Kort, v katerem se dopisnik dotika -tudii mojega ravnanja, češ da naj se pokažem kot. odločen mož in preprečim plese. Pojasniti moram tozadevno, da dovoljenje za ples ni bilo moja stvar in tako' tudi ne prepoved. Ples jo hotel občinski komisar iz Izole, ki ima tudi zasluge pri studencu, — Andrej Medoš, vaški načelnik.
BISTRICA.
Nova ccsta. Govoril se, da v kratkem položijo novo cesto za vsak promet (tudi za avtomobile) od Bistrice skozi Podgra-je, na Gomanc do Police. Vsa Podgora (Jasen, Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Trep-čane, Kuteževo, Zabiče in Podgraje) jo vesela tega dola. Zahvaljujemo se vsem možem, ki se trudijo za to cesto. Mnogo prometa gozdnega se bode razvilo 'po ■tej novi, dobro zgrajeni cesti.
PRAPROČE pri Podgorju.
Živimo v zapuščenem kotu:	Zazid,
Podpeč, Črnotiče, Podgorje, so kraji, o katerih se malo sliši v javnosti. Za Pra-proče so skoraj ne ve; ni jih najti niti na zemljevidu. Pa tudi prebivalci teh vasi se malo brigajo za svet in rekli bomo: še premalo. V teh vaseh se prav malo čita, malo knjig, še manj Malega lista. Potožiti pa se imamo tudi čez druge slabosti lin napake. Za vaško skupnost manjka zdravega razumevanja; če jo treba delati poti ali kako drugo vaško delo, jih ni vkup celo popoldne; ,ka-i dar pa pridejo, se začno besede in prc-! piri; delo, ki bi so z lepim redom opravilo v enem dnevu, »delajo« cel teden ali pa še več. Kadar kaj skupnega prodajo!, se zberejo nekateri pojedeži, pa vso skupaj zapravijo in zapijejo. Če se kakšen trozen in pameten človek dobi, da protestira, je njih prvi sovražnik. Tem pojedežem ne smo nobeden nič reči. To je pravo magnatstvo. Na komunu so ne govori o koristnih vaških zadevah; govori se vse križem o praznih rečeh ali pa se začne prepir in kletev. Tudi čez «far je« radi zabavljajo. Če jim kdo kaj pametnega govori, se norčujejo': kaj bukve, kaj časopisi, daj raje za vino! Ali ni to žalostna zaostalost?
RICMANJE.
Romarska cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih okradena.
V noči od sobote na nedeljo dne 3. t, m. so tatovi z vetrihi odprli zvonik, po katerem se pride ha pevski kor k orglam, odrezali vrv od zvona ifPpo nji se spustili v notranjščino cerkve. Šiloma so odprli tabernakelj in vzeli monštran-co in ciborij (obhajilni kelih); sv. hostije st.rešili na altarno mizo in deloma po ■tleh, velika sv. hostija iz monštranco je bila razdrobljena na malo koščke. V zakristiji so ukradli srebrn kelih, ki je bil umetno staro benečansko delo velike vrednosti, srebrn rdikviarij sv. Jožefa in posodiice za prevideti bolnike. Vlomili so v obe skrinjici za miloščino, ki se nabira v cerkvi in odnesli, kar so je nabralo miloščine čez praznike. Prelomili so
križ od cerkvene zastave, ali ker jim je bil neroden za spraviti, so ga pustili v zakristiji. Po površnem računu so povzročili cerkvi škode nad 1.500 lir, kar bo toliko težje nadomestiti, ker je cerkev vsled vojske zgubila vse svoje premoženje — in je navezana samo na miloščino. Cerkev je bila že večkrat okradena, pred približno 30 leti je bil ukraden en kelih in lampa, obojo srebrno, leta 1903. je bila ukradena monštranca in drugi kelih in sedaj še tretji najlepši in edini. Nesrečna cerkev ! Nikoli no bo mogoče v sedanjih razmerah nabaviti enake stvari, kakor so bile dosedanje. Da bi mogli imeti zopet, službo božjo, moramo kupiti kelih, ciborij in monštranco — pa na upanje, ker denarja ni! Nabiramo že po vasi darove, pa bo premalo, zato pro-siimojMste, ki so radi hodili na božjo pot k sv. Jožefu v Bicmanje, naj nam pomagajo z milimi darovi, katere naj blagohotno pošljejo upravi cerkve.
Stab. Tip. S. Spazzal - Triestc, C. C. I. 74G9
MALI OGLASI
KUPUJEMO In plačamo po najviših cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, sohe gobe, med, mleko, jajca, maslo itd. — Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Rafii-neria 4.
PRSNI SIRUP izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim in influenci, za, odrastle in otroke. — Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici.
REV3VIAZAN, (tekočina ali mazilo) u-spešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih in križu in proti revmu. — Izdeluje Lekarna «Pri Odrešeniku« —
II.	Bistrica.
DOBER SVET JE ZLATA VREDEN. Proti slabosti in bolečinam v želodcu, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, in zaprtju vživajte «GASTRIN» -Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5.
IŠČE SE LIR 6000 proti vsakršnim obrestim. Ponudbe pod «PosojitIo» na upra-vo «Malega lista«.
Zobozdravniki ambulatoril
TRST, v. Settefontane št. 6
od 9. do 12, ure In od 15. do 19 ure
ljudske cene.
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRIC0 T0FF0LETT0
TRST, Via dol Pesoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
(nllltllllllllllllllllllllllllllllllll!illlllllllllllllllll!IUIIIIIIIIIIIIIIIII_
Katoliška knjigarna |
v Gorici (Montova hiša) ima veliko =j izbiro šolskih zvezkov, knjig, šestil, g risarskih blokov, črtala, sploh vse S šolske potrebščine v zelo veliki = izberi.
Prodaja se na drobno in na debelo. = lllllllllllliillHIilllillllllllillllllllilllllllllllllllllllllllltlllllllllllHl
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST - Čampo S. Giacomo št, S
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOG A raznovrstnih ur in zlatenine.
LA «FONDIARIA» v BARKOVLJAH
Sprejema zavarovanja proti nezgodam in zavarovanja za pokojnino urad-ništva mesto sedaj razpuščenih državnih zavarovalnic v Trstu. Zavaruje tu-diii vsakovrstna športna društva proti nezgodam članov.
LA «FONDIARIA» v BARKOVLJAH
Zavaruje proti tatvini in ulomu premičnin v privatnem stanovanju a L.
1.— od 1000, opravo v cerkvi a Lir. 2.— od 1000.—.
Zavarovanje je najboljše sredstvo proti uzmovičem.
LA «FONDIARIA» v BARKOVLJAH
Zavaruje proti požaru in poškodbam vsled strele po konkurenčnih cenah posebno cerkvena iim občinska poslopja. Daje brezplačno pojasnila in cenike.
LA «FONDIARIA» v BARKOVLJAH
Sprejme takoj potnika za življenska zavarovanja, proti nezgodam itd. Mesečna plača lir 1000,- provizija po do-_govoru.	__________
LA FONDIARIA je najboljša in. najcenejša domača zavarovalnica. Pri njej so zavarovane skoro vse državne in občinske palače po celi Italiji.
Najvišje cene plačujem za i
KOŽE
I
kun, zlatic, Isicj
dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WINDSPACH
Trst, Via Cesare Battisti St. 10II. natisi, vrata 16
Sprejemajo se pošiljatve po pošti
Privatnh lilinik.a
D.r Cicero
v Postojni
izvršujejo se vse lfimr-gične in notranje operacije
vsa električna zdravljenja
Žarili X.
Mii i
PRIMARIJA
dr. JI. de Fiopi
===== v Gorici ==
Corso Vtttowio Em, ///. 14
Sprejema od 9-12 in od 2*4
Zadružna tiskarna.
GORICA, VRH PLACUTE, 18.
Tiska za urade, zasebnike in društva od najbolj priprostega do najfinejšega naročila.
Medmestni teleion itev.-253.
Uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
I Dr. R. Zaletel 1
=	S
š Zdravnik za kirurške in ženske §j
i bolezni, sprejema od 8-12 ure š =| dop. in od 2-4 ure popoldne E v Kozleku, If. Bistrica miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nova valuta
V prejšnjih dveh člankih sc ni se barvil s pomanjkil:jivostmi daitiašnjega denarnega sistema din prišel do zaključka, da je treba za bankovce najti novo garancijo.
Današnji bankovci so garantirani z zlatimi resorvami, ki so shranjene v državnih bankah. Kaj pa je zlato ? Ono j« blago, kakor vsako drugo, kakor že Ie*o, les itd. Zakaj bii torej ne mogli po* Vabiti za garancijo denarja'vse vrste ali vsaj več vrst blaga, ne pa edino le zlato?
Pravijo, da ima zlato, razne prednosti, ki ga za to vlogo posebno usposabljajo-. Te prednosti niso sicer dane® več važne, aMi tudi ako bi bile, kaj nas pa brigajo t* prednositi, ko smo primorani iskati ea denar novih garancij, ker je zlata v t* namen sploh premalo in se še to malo v«dino bolj osredotočil j e v rokah velekapitalistov.
Kakšno garancijo morajo imeti dobri bankovci ? Mi smatramo tiste bankovce za dobre, ki jih lahko brez vsakih ovir zamenjamo za zlatnike, torej za zlato, s katerim so garantirani^ ker vemo, da v zemeno za zlato dobimo jestvine, obleko, pohištvo, surovine, oimlje, n metni ne itd. Čemu je torej potrebno, da spravljajo državne banke v svoja skladišča le zlato kot garancijo za izdane bankovce, ko Eočemo' mi za bankovce dobitiii v prejšnjem stavku navedeno raznovrstno blago, ne pa zlato ?
To raznovrstno blago naj se torej tudi spravlja v zaloge kot garancija za izdane bankovce. A zlato ? Seveda tudi zlato, saj je blago kakor vsako drugo. Garancijo za denar ni torej treba, spremeniti, temveč jo treba ile razširiti od ene vrste (zlato) na več vrst blaga.
Prt, izdajanju bankovcev z razširjeno blagovno podlago ali garancijo je treba postopati prav tako, kakor se pravilno postopa pri zlati valuti.
Kdor ima Sedaj količino zlata, ki: je vredna n. pr. 1000 papirnatih liiir in hoče to zlato spremeniti v denar, ni treba, nego' da gre v državno banko, kjer mu za zlato takoj izdajo 1000 lir v papirju ali, pa odgovarjajočo množino že kovanih zlatnikov. Isto mora veljati tudiii za razne izdelke, za železo, baker, les, žito, olje, vino, itd. V ta namen je dovolj, da ee ustanovijo primerna skladišča, ki bodo sprejemala od producentov raznovrstno blago in izdajala v zameno za sprejeto blago odgovarjajoče množine papirnatega denarja, ki bo garantiran z vrednostjo blaga, spravljenega v dotična skladišča.
In kakor se sedaj za bankovce z zlato garancijo iz državne banke lahko dobi odgovarjajoča množina zlato, prav tajco se bo za bankovce z blagovno garancijo 3ahkO' 'dvignila iz blagovrnili skladišč odgovarjajoča množina blaga.
Prej ali slej mora brezpogojno do tega •dino pravično'. Zakaj naj bi imel lastniik altutia nezaslišani privilegij, da svoje zlato lahko kadar hoče spremeni v denar, s katerim drži v svoji oblasti iin izkorišča ves svet, medtem ko morajo producenti propadali, ker ne morejo svojih produktov takoj zamenjati za denar, ki jim je potreben, da si z njim kupijo »voje potrebščine?!
Ako je imelo človeštvo dovolj poguma, da je odpravilo krivične privilegije plemenite gosipode (grofov), se vendar ne bo treslo sedaj, ko se je pojavila neodložljivo nujna potreba, da se odpravi privilegij «plemen'iite» kovino (zlata).
In dokler se to ne zgodi, si blazirani diplomati zaman napenjajo svoje možgane, da bi na brezštevilnih konferencah rešili gospodarske probleme in pomirili razburkano politično morje. Evropa se bo še nadalje«brezumna vrtela v zmešnjavah in se vedno globljo pogrezala v suženjstvu am, eri kanskega velekapitala.
Drago Godina.
Oskrbovanje prašičev pozimi
Glavni pogoj za umno prašičerejo je pač primeren svinjak in umestno oskrbovanje živali. Svinjak naj bo dovolj prostomen, zračen, svetel, suh, čist in primemo topel, Navadilo so kmečki svinjaki zelo slabi, majhni, da se dorasla žival v njih komaj obrača; o zračnosti in svetlobi niti govora, kajti Svinjak mora bita posebno po mnenju naših gospodinj zadelan tako, da ne more vanj niti žarek sodnea, pa; tudi ne. sveži zrak. Suh pa tako*, da se od njega kar cedil in da prašič v mokroti leži; o čistobi in snagi niti ne govorimo; o toploti pa nam pričajo dovolj boilne noge prašičev, prehlajenje, kašljanje in druge bolezni.
Izmed naj večjih pogreškov naših kmečkcih svinjakov so tla sestavljena iz okroglega lesa, skozi katera naj odteka mokrota v spodnji prostor, kjer se zbira gnoj i,n gnojnica. Naravno je, da posebno pozimi prodira skozi taka tla mrzel zrak v svinjak in povzroča prepih; ta pa prehlad iin največkrat bolne noge. Ta pogrešek je nujno potreba odstraniti, drugače prašiči v takih svinjakih le slabo uspevajo. Svinjak, posebno kjjM’ so mladi prašiči, morajo imeti najmanj 14-16 stopinj topline. Tla naj bodo tako napravljena, da mokroto takoj odteče; pa tudi' gnoj moramo vsak dan odstraniti iz svinjaka in skrbeti za suho steljo.
Prašičem dobro de1, če se jim dovolj vsak dan malo sprehoda po svežem araku, tudi pozimi ob mrazu. Ta jim ne škoduje, vendar ne smejo biti predolgo zunaj. Ko čuti žival, da jo zebe, skuša že sama priti nazaj v svinjak. — Svinjak kakor tudi korita je držali v največji snagi. Korita je pogosto umivati in jih večkrat namakati z apnenim be-ležem, da se uničijo škodiljive glivice plesnobe. Apno _samo prašičem le koristi. Oskrbovanje prašičev je poveriti samo zanesljivim ljudem.
Dr. SANDRO RIZZATTI
SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11-12 in od 3-4. GORICA, v. Matneli (v. Scuole) 5.
šjdds
Prvi in edini slovenski
urar in zlatar v
□SE
Sff
Predno prodašte
kože:
Kun, lisic, vider, divjih kcnz in druge divjačine, kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno.
Franc Stres, Kobarid
'Zaloga usnja in raznovrstnega obuvala, na drobno in na debelo. Blago prvovrstno; cene take, da sc ni bati konkurence.
3GE
=ant5
3JOS
!
I
\ n
GORICI
Gosposka ulica 19
Priporoča svojo veliko zalooo v»oh vrat ur, zlatnine In trebrnlne, vse po nizkih oenah.
59U
Zobozdravniški ambulatorij
Dr. CICERO - Postojna
sprejema vsak dan od 9-12; 14-18
Vsa dela zajamčena in- po ljudskih cenah.
Izšel je žepni koledar
VEDEŽ
*a 1. 1926
dobiva se pri
Stoka . trst
Via Milano 37
j
in vseh trgovinah po deželi. Cena L. 4.-Priporoženo po pošti L. 4.80
Semenj v Divači 28. decembra. Prignanih 100 volov, 80 krav, 50 junic, 50 prašičev, 20 konj. Cena : goveda 400 za stot žive teže; teleta 500, prašiči 5 tedenski glava 50 lir; konji klavni 300—800 glava, vprežni 1500 — 2500.
Beneške obveznice (papirji vojneg posojila) imajo borzno ceno okroglo 07 lir golovine za 100 lir obveznice.
Počem je zlato. Za 100 zlatih lir si dobi sedaj okroglo 478 papirnatih.
Zobozdravnik
Or. D. Sardoč
špecijatlst za ustne in sobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki
J
V TRSTU Via M. R. Imbrlani 16, I.
(Prej Via S. Giovanni)
ter ordinira
od 9-12 in od 3-7.
■30*—E
v:
D« R, G rušo vin
v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiSi PaternoIU 21
Specijalist za kožne in"spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 popt
ALOJZIJ POVH
TJRAR IN ZLATAR
»a nami 2.1.1 Tel. 3-29
Lastnu tovarna ln delavnica. Prodaja. kupuj«! popravlja vsakovrstno predmeta. — Korint vsakega J«, da so prepriča o cenah.
:
L
Andrej Puri«
^linmiHiiiuw»miii!iMuiuiiii)iuiiiiiiiiitiiiuiiiiiinmiiiiiiiui!iimn!ii!i»iHiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUHii!iiiii!!iiniiiuiiiiiiiiiiiiiii|h.
—	*	‘	Kovaiki	mojster	j§
TRST
Ssvriuje	y|a	*•**■ s*. ® §
Vsakovrstna stavbena deta. - - Železne I ograje In cmre2|a - Tahojfnja izvršitev. f, = _	itedilnikl	vseh	vrst. Izdeluje tudi
= Poprave	  |
spopoinitve	zeiezne	roDettes.
^iimmuuaiiumiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiHiimmtiiiiniuiuiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii«^
ZAHVALA
Podpisani pogorelci se tem potom zahvaljujemo sl. zavarovalnici «LA FONDIARIA)) in njenemu glavnemu zastopniku g. DRAGOTINU STAREC iz BARKOVELJ za izplačano nam po-voljno odškodnino za pogorele stavbe in premičnine.
Priporočamo vsakomur zavarovanje pri tej zavarovalnici, ki je najboljša in najcenejša.
BELSKO, dne. 57. decembra 1925.
Simčič Andrej, Franca Josip Raje Anton, Požar Josip, Kolenc Franc Podboj Franc, Jarca Janez.
Kdor rabi
Pilim, Šivalne itrojs Singer
naj si ogleda zalogo pohištva G. BREINER
S TRNOVO S
pri, Bistrici' in OPATIJA, predno kupi kje drugje.
€evlfai»nica FOR€ESSJN
odlikovana v Pawixu in Genovi 1924. z veliko pvemijo, diplomo in ziato svetinjo
TrSt via	5 ypf Sv. Jakobu JfS{
KADAR KUPUJEŠ ČEVLJE, MISLI NA VSE:
1.) da bo zdravo za nogo,
2.) da bo elegantno,
3 ) da bo trdno,
4.) da bo cena primerna.
F0RCESSIN TE ZADOVOLJI V VSEH TOČKAH.
Slovenci / Kupujte samo pri FORCESSINU!
jiiiiiiiiiiiiiHiiffliiiiniiiniiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiMiiiuiiiiiiilHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniuiiiMiiiiiiiilfe
Največia zaloga pohištva
S na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 ^
Ustanovljena leta 1897.
Na izbiro t>U celotnih oprem
= bodisi za spalnice	bodisi	ža	obednice	g
od prav preprostih do najbolj razkoSnih	Sg
| Cene zmerne!	•	Delo	trdno. g
PohiStvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke
|
g
!ANTON BREŠČAK
=	VIA	CARDUCCI	(GOSROSKA	CJI—)	....
'^lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii|||||||,nilP