L
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

Glas Naroda
List slovenskih delavcev v c-Anieriki

&>
The hrst Slovenic Daily-* in
the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays.
■»tor*« ma »•©•W-OU« Matter, ftept«mber tl, 1903, at the Post Offic« at Ktw York, N. Y., under the Act of OomgrMi of M&rck S, 1171.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS.
NO. 142. — STEV. 142.
NEW YORK, MONDAY, JUNE 18, 1906. — V PONEDELJEK, 18. ROŽNIKA, 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Slovenska slovesnost v New Yorku.
NA 72. ULICI V CERKVI SV. JANEZA NEPOMUKA PEL NOVO MAŠO ROJAK REV. ALOJZIJ BLAZNIK.
—o—
Domače pritrkavanje zvabilo obilo ljudi.
SPLOŠNA ZADOVOLJNOST.
Li'l>a je bila včerajšnja slovesnost na istočni 72. ulici v cerkvi sv. Ivana Nepomuka. Kdor je bil ta dan navzoč v cerkvi, se bode dolgo, dolgo spominjal te slovesnosti.
Že pri d 11. uro zbralo se je naše slovensko občinstvo pred prej omenjeno cerkvijo, ktera je bila okrašena z zastavami in lepim napisom nad vrati. V stolpu so naši Gorenjci pritr-kavali na zvonove tako ljubko in vabeče, da je sleherni nas mislil, da se nahaja v domači vasi.
Ob j h >1 12. uri začel se je sprevod pomikati v cerkev. Kakih 20 slovenskih deklic v belih oblekah in zelenimi venci na irlavi .je bilo v sprevodu, več častitih gospodov duhovnov, med njimi gostoljubni češki župnik Rev. Pro i it, naš stari znanec i/ Forest City, Pa., Hev. Josip Tomšič in novo-mašnik. Oči vseh so bile uprte v no-vomašnika in tišina je vladala v cerkvi.
Slovenski mešani zbor pod vodstvom Mr. Kami Adamiča pa je lepo zajK'1 staro slovensko pesem: ,4Novo-mašnik bodi pozdravljen!"
Pričela se je sv. daritev z veliko asistenco. Ko je novomašniks šibkim, toda v srce aegaiočim glasom zapel "liloria", je v mar»ikterem očesu zaigrala solza veselja.
Cerkvene govore smo culi v treh jezikih, n sicer: angleški, češki in slo-i-ivi |h> Rev. Josip Tomšiču, kteri vsi so slikali težavna pota iluhovskega stanu. Po končanej sv. maši se je zopet pomikal sprevod skozi cerkev kakor ob pričetku. Vsa jutranja slavil o-.t je trajala do 1. ure,
Gostoljubni Rev. Pmut je povabil v pičlo odmerjene prostore duhovnike-asistente in par gospodov iz nase kolonije. Omeniti moram tudi, da so sta-riši lie v. Blaznika dospeli iz Ljubljane, da bodo prisotni ob daritvi nove maše njih nadejHdnega sina.
Ob 5. uri so bile pete slovenske lita-nije. Zvc. er pa domača zabava v Narodni Budovi. <>b tej priliki smo čuli n.;ir-iUal<o doma.-o IxMsedo; pevci so peli naše lepe narodne pesmi, tambu-raši pa tudi pripomogli do živahne zabave. Ob tej priliki je x>redsednik pri-pravljalne-ja odbora, Mr. Zupan, pozdravil vse navzoče, posebno gospoda novomašnika. Mr. Jos. Rems je izročil novomaŠniku krasno zlato uro z verižico in izročil njegovo sliko, ktero je mojsterski naslikal naš umetnik Mr. Roman Fekonja. Okolu pol 10. ure smo se razšli zopet na vso strani z zavestjo, da je bil dan 17. junija za našo kolonijo zelo imeniten. Omeniti moram pa tudi, da so k lepemu vspe-liu zelo veliko pripomogle slovenske žene in dekleta. Rojaki pa so prihiteli iz Newarka, Hobokena, Brooklyna, Bronza in druzih delov mesta ter pripomogli pro maiorem gloriam Dei.
POTRES V SAN FRANCISCU.
Čutiti je bilo dva sunka, ktera pa nista napravila škode.
San Franci-co, ('al., 17, jun. V San Franeiscu in Oaklandu bilo je čutiti v petek ob 10. uri zvečer dva jaka potresna sunka. Seizmično gibanje se je vršilo v smeri od zapada proti iztoku. Potres ni napravil kako škodo.
San Francisco, Cal., 17. jun. Včeraj je bilo tukaj čutiti štiri potresne sunke, ne da bi napravili kako škodo. V Oaklandu je bilo potres še boli čutiti, kakor v Friscu.
I>ne 5. julija bodo tukaj zopet odprli gostilne.
Tudi ako je hiša, v k te rej prebirate, fta tako majhna, je v njej vedno dovolj prostora za Sidro Pain Expeiler proti revmatizmu, oslabelosti in druge bo-Iqfni Steklarne« po 60 m 25 eeotov.
Poslovanje kongresa. Panamski prekop.
—o-
SENAT SE BODE TA TEDEN BA-VIL PRED VSEM S PANAMSKIM PREKOPOM.
V zastopniškej zbornici vršile se bodo debate o inšpekciji mesa.
NASENIŠKI PREDLOG.
Washington, IS. junija. Prihodnji četrtek se bode v senatu vršilo delini-tivno g.asov-anje o predlogu gradnje panamskega prekopa z dvigalnimi bazeni. Do četrtka pri na vrsto mnogo govorov in živahne debate o tem predlogu. Mogoče je, da se prične senat proti Ikoncu tedna baviti s konferenčnim poročilom o poljedelskem proračunu, v kterem so tudi določbe glede inšpekcije mesa. Za oba predloga se senatorji izredno zanimajo, toda kljub temu so skrbeli za to, da se debate l><> možnosti omeje, tako tla se zarnore kongres koncem junija razi t i. Radi tega bodo ti predlogi dali odsekom
več dela,	senatu.
♦ # *
V zastopniške j zbornici bodo ta teden delovali s podvojeno silo. Poljedelski proračun bil sprejet že v soboto in so ga že izročili konferenci. Sedaj pride na vrsto naselniški predlog in razni lokalni predlogi. . S predlogom o inšpekciji mesa bodo gotovi v dveh dnevih, dočim bode debata o ponarejanju živil zadobila bolj političen zna." a j.
Da bodo tudi z naselinišklm predlogom še v tem tednu gotovi, se l»odo vršile tudi večerne seje.
NEZGODA NA ULIČNEJ ŽELEZNICI.
Osem osob ranjenih na williamsbur-škem mostu v New Yorku.
Miuoli petek zjutraj so so na nekem vozu ulične železnice na manliattan-skem kraju \villiamsburšga mostu v New Yorku pokvarile zavore in tako je voz ulične železnice z vso silo za-vozil v voz, kteri je vozil pred njim. Osem potnikov je bilo ranjenih in so jih morali odvesti v bolnico. Motor-man se je rešil s tem, da je pravočasno skočil raz voz.
— V Neww Jerseyju v Newarku sta zadela skupaj dva voza ulične železnice, tako, da je bilo mnogo potnikov ranjenih.
Živ zazidan.
London, 16. jun. Iz Tangerja, Maroko, se brzojavlja, da so tamkaj čevljarja Mestivija. kteri je umoril 30 žensk, javno zazidali. Preje so ga več dni zaiKjredoma javno pred veliko množico bičali. Početkorna je nepopisno kričal, potem se je pa udal v osodo.
Nov brezdimni smodnik
je iznašel znani ravnatelj dinamitne tovarne Ceipelk.
ČESA POTREBUJEMO.
Ako hoče imeti kak narod velik u-gled pred svetom, je treba združiti vse narodove sile v skupno moč, odločnost in odpor, kar pomenja, da mora vsakdo izmed nas doprinesti svoj del k temu ugledu in mora vzgajati svojo deeo v istem duhu. Naša dolžnost je, da damo dovolj hrane truplu, ker to je podlaga moči in odločnosti. Z ozi-rom na to pa na svetu ni nič boljšega, nego je Trinerjevo ameriško grenko vino. Ako se ga rabi takoj, ko odpove moč kacega organa, tako, da ne more vršiti svojih dolžnosti, se za trdno lahko zanesemo na imenovano Trinerjevo vino. Ono je naravno rodbinsko sredstvo, kterega upliv na želodec še ni nadkrililo kako drugo sredstvo. Ono pomladi kri in z njo vse truplo. Ono daje mišičevju novo moč, kar velja tudi o možganih in živcih. To so naravne posledice pravilno prebavljene hrane. V vseh slučajih slabega teka in slabosti je Trinerjevo ameriško grenko vino jedino pravo sredstvo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave. Chicago, HI.
Republikanski jubilej. Republikanske stranke.
IMENOVANA STRANKA JE V PHILADELPHLJI OBHAJALA SVOJO PETDESET-LETNICO.
Slavnost se je vršila v iste j dvorani, v kterej so stranko ustanovili.
185G—1906.
Philadelphia, Pa., IS. junija. V tu-■kajšnjej Musical Fund Hall, kjer se je dne 17. junija 1856 vršila prva na-cijonalna (konvencija tedaj ustanovljene republikanske stranke, zbralo se je včeraj v proslavo oOletniee zgodovinskega dogodka na stotine republikancev iz raznih držav republike. Slavnost i, ktere bodo trajale 4 dni, se vrše I h hI vodstvom National Republican League.
Stara dvorana, tktera se je tekom zadnjih 50 l-et le malo spremenila, je bila do zadnjega prostora ftolna navdušenih republikancev. Med temi je bilo še 150 takih, kteri so glasovali za prvega republikanskega predsedniškega kandidata Fremonta. Nekteri izmed njih so že talko stari, da so je-dva zamogli še hoditi. Navzoči zboro-valci so jih pozdravili z nepopisno navdušnostjo. Med temi je bil tudi neki delegat, kteri je svojedobuo predlagal Abrahama Lincolna podpredsedniškim kandidatom. Ker je pa bil Linooai tedaj še malo znan, dobil je nominacijo Dayton.
Anarhistično falotstvo.
Poslednja cunja "Glasa Svobode" laže v svojem falotstvu, da so ljudje pri Mr. Sakserju plačali po $10 več za prevožnjo, kakor pri drugih agen-lih. TO JE DEBELA LAŽ. Na dan z imenom, VI LOPOVI IN FALOTI KREDITA! Cene so trdno določene po družbah, nihče JIH NE MORE DRAŽJE PRODAJATI, NITI CENEJE. VSAKDO JE KAZNOVAN OBČITNO PRI KONFERENCI. NAZNANITE. LOPOVI, IMENA KONFERENCI in pripravljeni smo dati na pravem mestu odgovor in dokazati. Lagati, sumničiti, kredit KRASTI zna vsak lopov in za take lopovščine so neke branže ljudje zelo dobri.
Ako kedo laže, še ne gre kredit krasti drugim, DOKAZOV JE TREBA, ne pa blodenja.
"Glas Svobode" pa seveda vse u-I»orabi. kar je zoper Mr. Sakserja, pa Konda misli, ako požre kredit, ltode sam business delal; toda na svetu je dovolj ljudi, ki vidijo, kam pes taco moli.
Mr. Sakser jo pripravljen za lažnji-vo trditev anarhistične cunje, ako to dokaže z resnico, plačati $500 za po potresu ponesrečene rojake v San Franeiscu. Tako, anarhistični cigani, kteri omilujete morilce in hočete spomenike staviti ljudem, kteri imajo krvave roke; pajdaši Ravaehola,Lucche-nija, Mosta in take svojati, od kterih se ves pošten svet z zaničevanjem obrača!
Nezgoda na uličnej železnici.
Fairfield, Conn., IS. jun. Blizo mostu, ki vodi čez potok Ash Creek se je prevrnil voz ulične železnice, v kterem je bilo 12 osob. Pri tem je bil usmr-ten 351etni Chas. Weidlich iz Bridgeport a in štirje drugi potniki so bili ranjeni. Motormana in sprevodnika so zaprli.
Denarje v staro domovino
pošiljam«:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 5000 kron.
Po&tarina je všteta pri tok vaotok. Doma se nakazane vsoto popolnoma izplačaj« brez vinarja odbitka.
Naie denarne po lil j aire izplačuj« e.kr. poštni kranilni arad ▼ 11. d« li
Denarje aam podati Jo majprilU-neje do $25.00 ▼ gotovini v priporofe-md ali r«fiztrovanem pisnim, večje xaeoke po Domootte Postal Memej Order ali pa V«w Y«rk Baak Draft FKAKI
IM Growvicfc ttrwt, Vow York. 17U BI Olah M. OtoroUad. Oftta.
Velik požar
v San Paulu, Minn.
GORELO JE V ŠESTNADSTROP-NEM POSLOPJU RYAN AN-xnpY ttihet? TV 7an
RELO ZELO MNOGO BLAGA.
V skladišču se je pripetilo več raz-
atrolh	Ori^cTT&cfoni
gasilci.
$450,000 ŠKODE.
St. Paul, Minn., IS. junija. Včeraj je nastal požar v šest nadstropnem }>oslopju Ryan Annex in je napravil v »kladivu bin<rn .$4.~»0,000 škode. V gorečem poslopju se je pripetilo več razstre/b, tako da je bilo gasilcem zelo težavno priti pravočasno do ognja, vsled česar se je požar razširil po vsem poslopju. Mnogo gasilcev je bilo pri gašenju ranjenih in še več se jih je v dimu onesvestilo, toda vsi do-do okrevali, izimši poročnika W. A. Edwardsa.
Novosti iz Orijenta. Japonci in škof.
JAPONSKI VOJAKI V SBOULU, KOREJA, SO TAMOŠNJEGA KATOLIŠKEGA ŠKOFA RAZŽALILI.
V cerkvi ga je nek japonski vojak okiofut&L — Daljni — prosta Inka.
DRUGE VESTI IZ IZTOKA.
Victoria, B. C., Canada, IS. junija. S parnikoan Tartar so dospela semkaj poročila o japonskem napadu na katoliškega škoia v Seoulu, Mutelja. Med mašo so prišli japonski vojaki v cerkev, kjer so pričeli kaditi in se smejati. Vsled tega se jim je 3ko£ približal in jih pozval, naj bodo mirni, ali pa naj ostavijo cerkev. Mesto odgovora je pa neki jai>onski vojak škofa okiofutal. Nato so vojake orožniki aretovali in maša se je nadaljevala.
Japolistka vlada je proglasila mesto Daljni za svobodno hiko, da premesti tamkaj mandžursko trgovino. Ruski trgovci v Vladivostoku agitu-jejo za to, da se tudi Vladivostok proglasi za svobodno luko.
V raznih pokrajinah na severnem Kitajskem se je pričelo zopet gibanje bokserjev. V Amurskej pokrajini so umorili večje število kitajskih uradnikov. V Mandžuru so roparji napadli nek vlak in odvzeli potnilkom razne vrednostne stvari.
Tudi o vstaji v Koreji se poroča. V Hongju so jai>onski vojaki razstrelili vrata, prišli v me-sto in razgnali tamkaj zbranih 500 vstašev. Mnogo vstašev je padlo, dočim so se drugi na jugu pridružili večjemu oddelku vstašev v Kangkyong*u, kjer so oplenili t a mošnjo japonsko naselbino in pomo-rili več Japoneev. Vstaja je razširjena po vsej Koreji in boji se vrše na jugu in severu.
Sv. Birokracij.
V zapadni Pruski je kupil gozdni erar pred leti zelo jmceni lepo leto-viščno hišo sredi gozda z vrtom in shrambo za poljske pridelke ter namestil tam gozdarja. I^etos bi bilo treba na shrambi streho, ki je bila iz lepenke, premazati s katranom. Računski Urad je pri pregledovanju tozadevnega računa prišel na to, da gozdar nima pravice do tolike shrambe. Takoj se je odredilo, da se zmanjša na predpisani obseg. Odstranili so masivni strežnik, oba stranska zida sta se sf-crajšala in streha se je primerno -znižala. Stroški prezidave so znašali 9000 mark, a tudi shramba je izgubila veliko svoje prejšnje vrednosti. Toda glavno se je le dosegla: streha se je zmanjšala in vsled tega se je prihranilo par mark pri katranu.
Vesti iz Rusije. Podrobnosti iz Bjalistoka.
PROTIŽIDOVSKI IZGREDI V BJA-LISTOKU SO SEDAJ ZATRTI IN TAM VLADA MIR.
Splošni položaj postaja vedno bolj težaven in nevaren.
NA STOTINE ŽRTEV.
Petrograd, IS. jun. Izgredi v Bjali-stoku so sedaj končani in o nadaljnem prolivan ju krvi se več ne poroča in tega tudi ni pričakovati, kajti mesto je sedaj v vojaški kontroli.
Splošni položaj pa postaja vedno slabši in povsodi je pričakovati usta-je. V Petrogradu in Moskvi vlada izredna razburjenost.
Petrograd, 1(J. jun. Poslanec Vina-ver, član ustavno-demokratične stranke. dobil je iz Bjalistoka naslednjo brzojavko: '4Nemiri trajali so včeraj ves dan. Podrobnosti ni mogoče poročati."
Bjalistok, IG. jun. Včeraj zvečer so se ponovno pričeli poulični boji. Domačinom se je pridružilo na tisoče kmetov iz okolice. Domačini hodijo v četah po mestu in požigajo ter plenijo židovski del mesta, iz kterega so či-futi na vse strani bežali. Skoraj vse prodajaluice so razdejane. Čifute. kteri niso bežali, sedaj brez usmiljenja zasledujejo. Ženskam nihče nič zalega ne stori, toda moške pretepajo, da je veselje. V raznih mestnih delih se je ponoči streljalo. V bližnje gozde je pribežalo 30 00 Židov, ktere čuva »edaj vojaštvo. Včerajšnje izgrede so zopet provzročili čifuti, kteri so z bombo usmrtili nekega policaja.
Varšava, 10. jun. Iz Bjalistoka se poroča, da se tam nadaljuje s preganjanjem Židov. Mnogo ljudi je usmr-tenih in ranjenih. Predmestje Bojari je zgorelo in oseui ulic je oplenjenili. Preganjanje čifutov se je pričelo sedaj tudi v mestu Lapi in Storosjelce ob jugozapadnej železnici. V obeh krajih so domačini oplenili židovske prodajaluice in čifute nepopisno pretepali. To velja tudi o Czemayawjeeu, kjer so vrše veliki izgredi.
Petrograd, l(i. jun. Položj v Rusiji je nepremenjen in postaja vedno te-žavneji in vsaki dan zamore prinesti pravo revolucijo. Vse rusko časopisje piše o položaja zelo pesimistično z ozimna na poravnavo med ljudstvom in vlado. Dogodki v dolenjej zbornici dokazujejo, da je le malo na-de za sporazum. Poslanci so ogorčeni na vlado, ktera skuša kršiti imuniteto poslancev s tem, da je skušala izposlo-vati suspendiranje poslanca Uljanova iz Saratova. Med parlamentom in vlado postaja propad vedno večji in ako se ni vlada odločila za boj, potem je padec Goremykinovega kabineta neizogiben.
Značilen je bil tudi govor poslanca Aladina. kteri je izjavil, da je najboljše, ako vlada neče odpraviti smrtne kazni, ako odgovori ljudstvo na to s tem, da tira ministre na šafot.
Vladino politiko sedaj nihče več ne podpira in celo list "Novoje Vremja', ki je bil vedno na strani vlade, popolnoma molči.
Socijalno - demokratična agitacija med tukajšnjimi delavci se vedno bolj razširja in povsodi se pričenjajo štrajki. Duma že posluje mesec dni, toda ves čas je potratila z ničvrednimi govori, ne da bi kaj dosegla.
Moskva, 16. jun. Razburjenje med delavci je splošno in štrajk se vedno bolj razširja. V obrtnih okrajih so se vršila velika zborovanja revolucijo-narnega značaja. Preti zapori so se vršilo velike demonstracije.
Tver, IG. jun. V dveh okrajih so se kmetje naveličali dolgih govorov v dumi in so si sami med seboj razdelili zemljišča veleposestnikov.
Novgorod, 16. jun. Tukaj so kmetje mnogo veleposestnikov prepodili iz njihove posesti.
Bjalistok. 17. jun. Čifutski revolucionarji se skušajo na ta naein osve-titi za svoje pobite rojake, da streljajo iz revolverjev na vladina poslopja, na delavce in kmete.
Natančno število žrtev ni znano, toda ubitih je bilo najmanj 100 osob in v bolnicah je 200 ranjenih. Vlada je proglasila v mestu vojno stanje in v mesto prihaja neprestano vojaštvo.
Sedaj so oblasti ustanovile popolni, le vojaki še love razne razgrajače po židovskih ulicah.
Splošno klanje čifutov jo sedaj končano, toda posamezne tolpe še napadajo čifute, ktere zamorejo dobiti.
Člani reakcijonarne organizacije •'črna stotina", kakor tudi revoluci-jonarji se pripravljajo na boje v Moskvi.
Grodno, 17. jun. Semkaj se poroča, da traja streljanje v Bjalistok u dalje. Na kolodvoru v BjcJistoku so včeraj l>obili šest židovskih potnikov. Klanje čifutov bode trajalo vsekako še dva dni. Množica ustavlja vlake, mečo iz njih židove in jih pobija. Židje, kteri so bežali iz mesta, žive in stradajo sedaj v gozdih. Mesto je baje v plamenu in položaj je neznosen. Židje, kteri so mnogo plačali, so zamogli bežati.
V	Varšavi so teroristi usmrtili dva policijska narednika.
Berolin, 17. jun. Tz Bjalisttoka se brzojavlja, da se je klanje Židov razširilo tudi na Grodno in da tudi v Orajevem vlada strah in groza. Iz Varšave se nadalje javlja, da je minister notranjih zadev, Stoljpin, ukazal gubernatorju v Vjalistoku, naj napravi mir na vsak način. Židje so se v ne-kterih hišah zabarikadirali in streljajo na vojake, kteri jim odgovarjajo s salvami.
Mnogo Židov jo bežalo preko pruske meje.
V	KiŠenevu, Jelizabetgorodu in Kremenčuku se je bati protižidovskih izgredov.
Petrograd, 17. jun. Car Nikolaj je s posebnim ediktom podaril sibirskim kozakom vso zemljo, ktero so oni naselili.
Simferopolj, Ta vri eeska gubemija. 17. jun. Množica io tukaj pobila sedem agitatorjev, kteri so agitovali za političen štrajk.
Petrograd, 17. jun. Car Nikolaj je sklenil parlament dne 28. t. m. zaključiti. To pomenja nekako izzivanje ljudstva in iz tega zamoro nastati prava revolucija.
Iz Avstio-Ogrske. Ogrska in Goluchowski.
OGRSKI POSLANCI SO SKLENILI, DA PRORAČUNU MINI-STERSTVA INOSTRA-NIH DEL NE BODO NASPROTOVALI.
Uradni elementi o odstopu ministra inostranih del Goluchowskega.
PROTI NEMŠČINI.
Dunaj, 17. jun. Vihar, kteri se je pripravljal pri ogrsko-hrvatske j delegaciji proti skupnemu avst ro-ogrske-imi ministru inostranih del, Goluehow-skeniu, v kterem se je zatrjevalo, da bode odstopil, se je polegel. Predsedniku Wekerleju in naučnemu ministru Apponvju se je posrečilo, pridobiti člane koalicije za to, da ne bodo nasprotovali Golucliowskemu. To se je obema ogrskima ministroma posrečilo v prvej vrsti radi tega, ker bi bil po odstopu Goluchowskega položaj doeela dvomljiv.
Ogrska delegacija se bode radi tega pri jutrajšnji seji zadovoljila s tem, da bode politiko Goluchowskega strogo kritikovala, kljub temu pa glasovala za proračun ministerstva inostranih del.
Tukajšnji "Fremdenblatt" poroča, da namerava grof Goluchowski za stalno odstopiti.
Vojni minister Pitreich se je zopet zameril Madjarom s tem, ker je pri seji vojskinega odbora poročal o svojem referatu v nemškem jeziku. Oele-at grof Ziehy je od vojnega ministra odločno zahteval, da govori madjarski.
Dunaj, 18. jun. Pri poravnavnih obravnavah med Avstrijo in Ogrsko ne bode šlo brez prepirov, kajti članom ogrsko-lirvatske delegacije ni mnogo na tem ležeče, da se doseže sporazum. Ogrska vstraja pri določbah 1. 1902 sklenjene poravnave.
Moste, Češko, 18. jun. Tukaj jo pričakovati resnih delavskih nemirov. Tukajšnji rudarji so zahtevali povišanje plače, toda delodajalci so njihove zahteve odklonili. Nato je 20.000 delavcev priredilo veliko demonstracijo. Vlada je poslala tjekaj vojaštvo.
Razne novosti
iz inozemstva.
VSTAJA V ANGLEŠKEJ JUŽNEJ APRIKI. ANGLEŽI SO PREMAGALI USTAŠKE RODOVE.
Suša in povodnji na Kitajskem. Razdejane železnice. Japonski transportni parnik se je potopil.
OGNJENIK ASO.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Durban. Natal, IS. jun. Dva -inov.t lavarja Sigananila sta >e udala angleškemu vojaštvu \ Na i a1 it skoraj v>i pristaši glavai ia I'.am'ia. la usnuteni. Oblasti dale - u m i-stašem čas, da se ud a jo do iti, t. ni.
Peking. IS. jun. Med len , .o \ i v severnih pokrajinah pio\ .;. 1'et-chili najhujša >uša, kak« r-n • e V>t let ni bilo, so v ju. ii i krajih <H»v««d-nji na dnevnem redu. Železnica Ilen-kow-Peking je deloma razdejana, zlasti južno od Shentinfu, tako, da jo promet popolnoma ustavljen.
Tokio, 17. jun. Japonski vojaški transportni parnik Toyotornimaru jo v torek zvečer na višini d o shine. Koreja. zavo/.il na plavajočo mino in se takoj potopil. Petdeset mornarjev so pogreša, 12 se jih je rešilo.
Tokio, 17. jun. Na ognjeniku Aso Kiushiu se je napravila nova odprtina, i/, ktere prihaja gost dim. Neprodano je slišati }Hkl/emsko gromenje. Med ljudstvom vlada velika razburjenost.
Pariz, IG. jun. Afera Dreyfus, znana sramota francoske vojaške justice, pride zopet v javnost. Dne 5. marca 1004 je kasacijski dvor odredil, da so prične z novo preiskavo. Slednja jo trajala 27 mesecev in jo sedaj končana. Višje sodišče se je pričelo sedaj baviti z izidom te preiskave in od tega bode odvisno, naj se li dovoli Alfredu Drcyfusu nova pravda. Končna razsodba izide koncem junija.
Curili, Švica. It!, jun. Tukajšnja po-cija je danes preiskala stanovanje nekega anarhista in pronašla, da so v onem stanovanju izdelovali bombe. Tu so našli mnogo sireljiva in razne anarhistične knjigo. Policija je aretovala več anarhistov.
Orkan v New Foundlandu.
St. Johns, N. F., 17. jun. Izreden orkan je divjal tukaj zadnjih 4S ur. Valovje je odneslo na prosto niorjo dve ladije s 14 osobami. Skoda, ktero je napravil vihar, jo velika.
KRETANJE PARNIKOV.
Doapeli io:
ICaiserin Augi^te Victoria IG. junija
iz Hamburga s 12D4 potniki. Pretoria IG. junija iz Hamburga z SG3 potniki.
New York 16. junija iz Soutliamptona
z S25 potniki. Campania IG. junija iz Liverpoola s
760 potniki. Prinz Adalbert 17. junija iz Genove s 1002 potniki.
Despoti imajo:
Ultonia iz Reke. Finland iz Antwerpena. Furnessia iz Glavsgowa. Noordam i/. Rotterdama.
Od pluli bode:
Kaiser Wilhelm II. 10. junija v Bremen.
Prinz Adalbert 10. junija v Genovo. Caronia 10. junija v Liverpool. Cevic 19. junija v Liverpool. Oceanic 20. junija v Liverpool. Potsdam 20. junija v Rotterdam. Kaiserin Auguste Victoria 21. junija
v Hamburg. La Savoie 21. junija v Havre. Cretic 21. junija v Genovo. Rremon 21. junija v Bremen. Finland 22. junija v Antwerpen. New York 23. jimija v Southampton Campania 23. junija v Liverpool. Koenigin Luise 23. junija v Genovo. Furnessia 23. junija v Glasgow. Pretoria 23. jimija v Hamburg. Oceana 23. junija v Hamburg.



"GLAS NARODA"
slovenskih dvlavcev v Ameriki.
MTednik:	Editor
ZMAGOSI.AV VALJAVEC. fejfcStik:	.	Publish«:
F^ANK SAKSER, 100 Greenwich Street, New Yotk City
rfa leto velja list za Ameriko . . . $3.00
** pol 1-ta............. i.s)
Ca Evropo, za vse irto.......4.5'J
' 44 " pol leta.......Z50
•* " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
•GLAS NA KODA .zhaja vsaki dan iz-vzetnši nedelj in praznikov.
('GLAS NAkOOA^
('"Voice of the People")
t*$6uec! every day, except Sjndays and
Holidays.
Subscription yearly 3>3.0C.
Advertisement on agreement.
Za oglase Co de^et vrstic se plača X centov.
Dopisi brez podpira ir. osobnosti se ae natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljat: po Mcm»y Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nau tudi prejšnje bivali-v -iče n^jnani, da hitreje najdemo n»slov-ijuka. - Dopisom in pošiljatvam navedke "fcalcv.
a Naroda'*
Greenwich Street. New York Citv.
Yorku kako pevsko veselico, to tembolj, ker imajo vse tako krasne gla-; sove. Naravno, pred vsem je potreba, la si dube svojega dirigenta ženskega -jtoia, ker sedanji dirigent ne velja za ! nje. Sramota bi namreč bila, ako bi I-e od "dam" zahtevalo, da bi pele ' jio mahanju kacega moškega.
V Ameriki imamo ženske zdravnike, j ženske duhovne in ženske učitelje. Čemu naj bi ne imeli tudi ženskega di-irigenta? Dajati takt vendar ni te-. oko in vsaka žena, ktera se zaveda svoje avtoritete, to itak že — doma s'krbuje.
DOPISI.
Nevaren avtokrat.
Ko je ]x>kojni vodja v kongresu, še dobro znani "Tom" Reed, še pred leti, ko ,ura je podpirala velika republican- .a večina, uvedel v zastopniško zbornico svoje znane carske pred-<pise", .-o vsi prijatelji svobode pro-j • »kovali, da >o dnevi prave parlamentarni- vlade v Zj edin j eni h državah šteti. In sedaj uvidimo, da se te vrste 1 udje niso moti i. Keed je sicer rabil, dasiravno je bil urdan velikemu kapitala največja demoikratiena protislovja v svrho zatiranja opozicije. — Njegov naslednik Henderson ni bil takega zinaoaja in tako ni zamogel tako nepopisno zlorabiti svojo moč.
Toda obema imenovanima voditelji-ma sledil je imr/., kteri je pravi avtokrat, koji se ne ustraši nikogar, ako hoče čmati koristi njegovih pristašev, Ta vtniitelj je stari Cannon. Pod njegovim vodstvom in radi njegove izdatne j>-ipuiarm»sti i m ► ^ t a 1 je naš kongres Iv nekaka navidezna skupščina. On vlada v zastopniške j zbornici neomejeno in izvoljeni ljudski zastopal i<■>i niso sedaj nič druzega, nego navadne marionete, ktere morajo plesati kakor on žvižga. Ni jeden predlog ne anore uspeti, ako ga on ne odobrava. Odseko v a poročila, s kterimi on ni za-dovoljen, obleže jednostavno na nje-govej mizi, nakar pozove Cannon one izastopaiue k sebi, kterim je on naklonjen ali pa kteri so za vsako delo nezmožni in kteri tako ne morejo preprečili njegovih načrtov. On kar javno rabi svoje ljubljence v svrho utrditve svoje moči in v prid trustov, kterim je on verni sluga.
<> nasilju Cannona, kteri nikalkor ni pripn-st farmer, kaivor on zatrjuje, tem> eč milijonar, bi se da^o popisati vele pole. Uprav brutalna nesramnost j bil način, j ) k te rem je nedavno ]h>-.stopal v Washington-u z deputacijo delavske organizacije American Federation of Labor. In sedaj izjavlja imenovani avtokrat, da bode preprečil sprejem zal ionskega predloga, kteii je naperjen proti trustu za meso, in sicer kij. t'i j »rt i-.-diukovej želji, da s>e ta predlog potrdi. In to imenujemo — ljudsko vlado.
Ženske veselice.
Čuditi se moramo, da dame, ktere so pri nas v Ameriki že tako izredno napredovale, dosedaj Se niso dobile idejo, prirejati svoje lastne j>evT&e ve-jseliee. Ženske znajo v on dar v .splošnem o žiru mnogo lepše j>eti nego bk»-r.vi. i'u pa tam imamo sicer žensko godbo, toda v-ke veselice ženske do-
Pri take j žen>kej veselici bi se si-een ne — |*)pilo toliko ]>ive, toda vse 4»i vr-ilo i/Skljačno »e na moralič-11 e j ju nlla- i. /ena, ktera 1 j uA»i svojega moža, gotovo nikdar ne dovoli, da bi
-	t obi^kova. kake veselice. Možje po-t- .co jo namreč popolnoma divji, ako
-	i par dni brez nadzorstva in pozabi . .. da imajo doma žene in eestokrat mili otroke. Na ta način se uničijo \ -i dobri usjjehi večletne skrbne vzgoje in marslkaka ul>oga žena, ktera se je pol večnosti mučila, da je napravila iz svojega možu poštenega človeka, m>•< a v "j" žalost opaziti, da se njen moi vrne iz kake veselice divji, kakor
Alio bi se slo pri pevskih veselicah v resnici samo za prospeh umetnosti, bi žen>ke pevske veselice bile mnogo bolj umestne in uspešne. Možem bi fjoteiua ne bilo treba zamuditi dela, medtem ko bi njihove žene pele in l>i-esale. Kosilo in večerjo si pa za-morejo možje sami kuhati.
Kadi tegra upamo, da bode Zfforaj navedeni argumet pripravil naše slovanske ženske, da priredijo saj v New
La Salle, 111.
enjeno uredništvo:— I Upam, da bodete imeli v našem pri-j ljubljenem listu toliko prostora, da natisnete moje poročilo, i Kar se dela tiče, se je pričelo v I vseh tukajšnjih rovih, a ni veliko ro-Jjakov tukaj v primeri z drugimi narodnostmi.
Naznanjam vam, da je nemila smrt ugrabila iz naše sredine vrlega rojaka Ivana Pevca. Pokojnik je bil star ^JU let. Umrl je dne 11. vel. travna zjutraj. Y stari domovini zapušča eno sestro. Pokojnik je bil v dveh društvih: v društvu sv. Barbare in v društvu sv. Jožefa. Dne 13. maja se je vršil pogreb popoludne ob o. uri; na pokopo.išče so ga spremila vsa društva. Pokojnik je v starem kraju doma iz fare Sent Jernej, vas Dobrava.
liojaki, pristopajte društvam, iker ne veste, kje vas čaka nesreča.
Ivan Setling.
Rock Springs, Wyo.
Slavno uredništvo:—
Prosim, da sprejmete ta moj dopis v predale našega cenjenega delavskega lista.
Precej časa je že minulo, odkar ni bilo nobenega dopisa iz naše slovenske naselbine; zato sem se namenil opisati razmere od tukaj.
Koncem zadnjega meseca nas je počastil Rev. Rant iz Minnesote in dal \sim tukajšnjim rojakom priložnost, da so lahko opravili svojo velikonočno dolžnost. Zato mu izrekam iskreno zahvalo od tukajšnjih rojakov.
Kar se tiče društvenega življenja, so tukajšnji rojaki dobro preskrbljeni, kajti imamo tu slovenska društva, katera prav vrlo in složno napredujejo. Največje je društvo sv. Alojzija, kte-ro je sploh drugo glede članov pri J. S. Iv. Jednoti To nam daje lep vzgled, kaj in kal'.co je treba delovati, da se doseže napredek.
Vaše hi-nts!«o d ruši vn Trdnjava je iira/Movnl«> tiaiIhvjio blagoslovi j en je zastave, kar se je zgodilo zelo lepo. Blagoslovil jo je Rant, kteri je imel pri tej priliki lep govor.
Ker govorim bas o društvih, ne morem si kaj, da bi ne opozoril na pri-- top tiste rojake, kteri še vedno odlašajo. Nekteri so res tako lahkotni šl eni. da mislijo, da jih ne more zadeti nobena nesreča. Ne odlašajte vendar, ampak pristopajte, dokler je še čas. Koliko solza so že otrla društva in naše prekoristne Jedrno te !
Clede dela je tukaj še dosti dobro. Dela se v petih rovih stalno; tudi delo se lah'ko dobi. Če bi bil kteri rojak slučajno brez dela, naj se obrne na podpisanega, kteri mu drage volje pojasni vse. Delo se bode nadaljevalo, kot se vidi. IS milj od tukaj -o odprli nove rove, kjer bodo v jed-aera letu potrebovali več novih delavcev.
Letos bode več naših rojakov poskusilo s kmetijstvom. Nedaleč od tu-caj bodo razdelili indijanska zemljišča. Zemlja, pravijo, da je dobra; zlasti veliko pa je divjačine.
Nesreča nikoli ne praznuje. Našemu rojaku Matiju Tekavec je ziomi.o nogo nad stopalom; zdaj leži v bolni-ei in se ne ve, ali mu ohranijo nogo :di ne. Poškodovani je član Jednote v Forest City, Pa.
Konečno pozdravljam vse rojake, zlasti pa člane J. S. K. Jednote, Glasu Naroda pa želim obilo uspeha!
Max lvržišnik, Box 320.
Osilnica na Kranjskem.
Slavno uredništvo "Glas Naroda":—
Prosim, uvrstite moj dopis v predaje lista, iki je Slovencem tako priljubljen. S tem vrsticami želim Slovence in Hrvate opozoriti kako nelkteri agen-tje v New Yorku postopajo. Pred štirimi tedni je nas nekaj Slovencev in Hrvatov dospelo v New York iz Memphisa. Tenn. Vsi smo bili namenjeni derau in kupili parobrodne listke. Najpreje smo bili pri Mr. Sa)k-serju in tam so nam priporočali, da »i kulpimo listke za parnik La Savoie, kteri zelo hitro vozi, ali par Hrvatov ni bilo zadovoljnih s ceno in so hoteli "glihati", kar pa ni šlo in odšli smo. Potem smo kupili vožne listke za $2 ceneje pri neukem človeku, kteri zelo veliko obeta, ali malo d&. Reklo se nam je, da bodemo v 10 dneh na Hrvatskem in Kranjskem, ali zelo smo se opekli. Dali so nas na parnik Caledonia in vozili do Glasgowa na An-glteškem celih 9 -Ani, potem s železnico jeden dan. potem so nas za pet dali
na parnik in vozili dva dni do Ham-
burga, do doma pa tri dni, torej celih petnajst dni. Moj sosed je bil Šest dni preje doma, tki je kupil listek pri Mr. Frank Sakserju za parnik La Savoie in se zelo smejal, da smo tako pogrnil t al i.
Rojakom po širnej Ameriki prav toplo priporočam, da naj vedno vožne ]L-tke kupijo pri Mr. Frank Sakserju in tudi ]>o njem denarje domu pošiljajo, ker bodo vestno postrežem in v nj ego vej pisarni zve vsakdo le resnico. Nam so takoj povedali, da smo na led sj>eljani, da oni ravno prodajajo tudi za s^ibe parnike listke, a ne morejo teči, da vozijo G ali 7 dni, ko v resnici vozijo 10 do 12 dni. Zatorej še enlkrat, bratje Slovenci, poslušajte mene, ker sem bil aia led speljan.
Srčni pozdrav rojakom i>o širnej Ameriki, "Glasu Naroda" pa želim, da bi se vedno bolj Širil med Slovenci v Zjed. državah.
Josip Krulič, vas Bezgoviea, p. Oselnica, na Kranjskem.
Marijin kelih.
(Italijanska legenda.)
Neznosno je vročina pritiskala... Bel, debel prah je ležal na cesti in ljudem kakor ži\alim sušil grlo. Kliče je priganjal voznik konja, da bi ki-1 rt*je vozila težko breme.
Na vozu so bili trije sodi napolnjeni z okusno, neprecenljivo tekočino.
Ta tekočina je bila bolj okusna nego vsa sieilijanska vina, v Ikterih se nahaja ogenj vulkanov, okusneja nego vsa zdravila, ktera na široko priporočajo.
Ta tekočina je božja, voda je, čista voda, ktera pada iz neba.
Sosedne vasi nimajo prav nič vode. Suša je posušila vse potoke, vsi vrelci so suhi. Ni vode, da bi si delavci pogasili žgočo žejo, ni vode, da bi si ubogi ljudje zamogli skuhati siromašno hrano, ni vode, da bi zamogli spra-ti rane bolnikov in jim bolečine ute-šiti.
V	vasi, kjer stanuje voznik, stoji borna koča prav blizo cerkve, na strehi koče raste mah in ta hiša je njegova.
V	tej koči stanuje mati in toči solze; stara mamica s srebrnimi lasmi. Ta stara mamica je njegova, voznikova mati...
Stara mamica sedi ob postelji bolnega, bledega otrolka, kteri svoje žalostne, trpljenja polne očesa obrača proti nebu. ..
Ta otrok je hči voznika. Mož je priganjal konje, da bi hitreje vozili in preje v vas dospel, da bi kaj pozvedel o svojej Marti, da bi hrepenečim sovaščanom prinesel težko pričakujočo vodo, s ktero si uteše žejo in rane operejo.
Na križpotu, na malem holmcu sedi žena pod velikim razpelom, vsa trava je ovenela od pekočega solnca; Kristus na križu prose zre proti nebu, žena pa dd vozniku znamenje, da naj za trenotek konje ustavi.
Dasi se mu je zelo mudilo, je ugodil želji žene.
14Kaj hočete?"
"Zelo sem žejna— zelo sem žejna... Potok se je posušil... ne morem se ganiti iz mesta, tako sem upehana in mrzlična, da se ne morem ganiti..."
''Oh !.. . nikakor mi ni mogoče sod vzdigniti in ga dovesti do vaših ust-nie.. . Tudi nimam kozarca, niti kake druge posode, da bi zamogel vam dati piti... Kako naj to storim? Povejte mi brzo... mudi se mi v vas. Ubogi .judje že nimajo deset dni nič vode, moje ubogo dete Marta pa boleha na neznanej bolezni. . . "
'•Odtrgaj tam iz grmovja divjo lilijo, drži jo pri žepu, jo vun potegneš in misli na neskončno (milost, ktera je duša narave,"
• M )h !... " mrmral je voznik; 'i uboga ženica je zblaznela vsled bolečin... Toda vsejedno. ,. ugoditi jej hočem, da potem veseleje dalje vozim, ikakor bi komu kaj dobrega storil."
Utrgal je i«epo divjo lilijo in ž njo približal žepu, kterega je vun potegnil. . . In glej čudež: ko je voda tekla v lilij in cvet, se je ta razširjala. Voznik je čutil nekaj težkega v rokah, kakor kozarec... In ko je polno lilijo vode držal pri ustnicah ženice in poslednja par kapljic nebešikega daru zavžila, ie irbnlal vaču.leim lilijo, kte-je postajala vedno težja in jo moral z obema rokama držati.
Dragocen kelih je postal iz lilije napravljen iz mojsterskih rok; svetil se je ob blesku soknea kalkor najlepši diamanti; lepe cvetlice so bile ude-lane, na robu keliha pa je bila podoba, kako voznik daje piti ženici iz lilije, pri tem ga obdaja rajska radost.
Prestrašen pade voznik na Ikolena — sedaj se mu je prikazala Mati Božja — in Kristu na križu je nagnil svojo glavo in ljuibeznjivo gledal svojo Mater.
• » •
Previdno je voznik shranil krasni kelih. Ko se je približal vasi, so hiteli veselja polni sosedi k njemu in zajemali odrešilno tekočino; toda trije
sodi se niso spraznili Ko je mala
Cast in hvala doktorju Leonardu Landesu!
V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain "View, Cal.; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Caiumet, Mich., in Andro Ivančič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio.
DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street,	New York, N. Y.t
zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni ha pljučah, prsih, želodcu, Črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronchialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlieo, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, gibt, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noga in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenicni glavobol, kakor tu£i vse tajne moške in ženske bolezni.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Yas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevari!. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York.
Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dep. do 3. ure pop.
Marta pila to vodo, se je dvignLa iz ležišča in zbežala na ulico, tkjer začudenega očeta objela. Sveža in rdeča je bila kakor prerojena.
Na prostoru, kjer je voznik dal piti uibogej ženici, pa je nastal studenec izvrstne pitne vode, in dasi je minolo že nad tisoč let, odkar se je to zgodilo, se nebeški studenec še ni nikdar posušil.
Od onega dne pa imenuje narod v onej okolici divjo lilijo "Marijin ike-
NEMADJARSKE NARODNOSTI IN OGRSKI PARLAMENT.
Budimpešta, 1. junija. Danes se je pričela v državnem zboru debata o proračunskem provizoriju. — Poslanec Mihalyi (Kumun) je izjavil, da njegova stranka nima zaupanja do vlade, zato tulili proračuna ne dovoli. Glavni nzrok je ta, ker vladni program niti z besedico ne omeni, kako misli vlada rešiti narodnostno vprašanje. O tem so se nemadjarske narodnosti prepričale tudi pri rešitvi zadnje u-stavne krize. Minister notranjih zadev se moti, ko dolži duhovščino ne-madjarskih narodnosti, da ščuva in agitira. Kavnotako je zlobno obrekovanje, ako se trdi, da je med južno-ogrskimi Kumuni revolucijsko gibanje. Nadalje je izjavil, da nemadjarske narodnosti nimajo nič zoper madjar-ski narod; njihove pritožbe so naperjene le zoper vlado, ne pa zoper narod, s kterim živijo že 1000 det sik u pa j.
Odgovarjal mu je poslanec Hollo (neodvisna stranka), ki je rekel: Ako nam bodo zastopniki nemadjarskih narodnosti hoteli pomagati pri pribo-ritvi naše politične in gospodarske samostojnosti, našli bodo pri nas le bratska čuvstva.
Poslanec Blaho (SlovaJk) se je pritoževal nad zlorabo upravnih oblasti napram Slovakom. Proračun odklanja, ker se parlament prav nič ne ozira na nemadjarske narodnosti.
Poslanec Mužieki (Srb) je izrekel vladi nezaupanje, ker noče priznati stranke nemadjarskih poslancev. Srbi zahtevajo splošno in enako volilno pravico, ne marajo pa take, kakoršno obeta vlada.
Morala za mladinsko književnost.
Dr. Oton pi. Greyerz daje za izbiranje ni-sadinske literature sledeča satirična navodila:
1.	Svet mora biti tak, kakoršen je sedaj.
2.	Ako Bog reši pobožne, je roka božja očitna; ako pa imajo nesrečo ali Izginejo, je to nezapopadljivi "božji sklep.
3.	Človek mora biti dostojnega vedenja. ]x>sebno ne sme priti v konllikt s policijo.
4.	Varuj se slabe tovarišije, ker se sicer zameriš dobri družbi.
5.	Kdor more, naj si privošči dobro življenje, le revežem naj tudi (kaj da; Bog vse poplača.
t). Tudi ljubega Boga se ne sme popolnoma pozabiti, posebno ako je sila najhujša.
7.	Stariši so vedno lep zgled za o-troke, posebno v višjih slojih.
8.	Ker je cerkveni zakon zakrament, je pošteria ljubezen dovoljena,
9.	V boju in ob patrijotičnih slav-nostih se je treba navduševati za domovino.
10.	Mladina naj ne počenja biidalo-sti; še le na stare dni se sme o tem pripovedovati, in potem je to mieno.
11.	Preklinjanje in pridušanje je dovoljeno le starim pridnim vojakom in mornarjem.
| prevlekli ladije s svincem. Z železom j obita ladija je bila prva narejena leta j 15S5 v Antwerpenu, da prodre vrste I španskega brodovja, ki je oblegalo j mesto. Na nesrečo pa je padla ladija | Spancem v roke.
Kenguru.
Kenguru je ime živali, ki živi v Avstraliji. Ko je prišel Cook na svojem raziskovalnem potovanju na avstralske bregove, je videl na bregu div-' jake, ki so ubili Čudno žival. Izkrcal j se je ter ubito žival odkupil. Ko je ; vprašal divjake, kako se žival imenuje, so mu odgovarjali "Kenguru", to je "Mi vas ne razumemo". In s tem imenom je prekrstil Cooik neznano žival.
Tragična smrt.
V Liueu na Avstrijskem je pred 5. i leti ugriznil trgovca Kaltenbrunner-ja stekel pes. Takoj so ga spravili ' v Pasteurjev zavod v Ženevi v Švici, 1 kjer so ga dolgo zdravili ter se je vrnil i po]x>lnoma ozdravljen domov. Nedavno pa se mu je hipoma shujšalo in po-padiia ga je steklina. V groznih mukah je v par dneh umrl.
Iz easniških oznanil.
Neki francoski časopis je zbral razne kurijozne inserate po časopisih ter jili sedaj priohčuje, kakor: "Dama jezljivega značaja išče deklo za vse." — Orjak, ki ga povsod občudujejo, bi se rad poročil z ženskim naravnim čudesom." — "Sto frankov ponuja neki mož Parižanu, ki pove sredstvo ali mu diskretno pomaga, da bi se prepričal o zakonslki zvestobi svoje mlade žene, ki stanuje na deželi, a se pogosti vozi v Pariz." — "Na prodaj je breja kobila, ki izvira od orožnika."
IZJAVA.
V	"Glasiu Naroda" št. 13G Čital sem, da Josipu Pavlic in Ivanu Meliie nekaj dolgujem, nakar Vama odgovorim za enkrat samo sledeče:
Res je, da si mi Ti, Josip Pavlič, dal nekaj centov, toda v Tvojo korist, meni pa v škodo; spominjaš se še gotovo, da sem bil radi Tebe telesno poškodovan.
Ivan Mehle pri Tebi sem bil na hrani in stanu, upravljal hlapčevska in kuhinjska dela, včasih snažil še kaj tacega, Ikar bi za dobro plačo nerad.
To in še več zgodilo se je pred 7. leti. pozneje sem si nekaj prihranil, toda za-se in ne za Vaju.
V	slučaju, da še kaj več želita. Vama drage volje poročam.
Jakob Brulc,
P. O. Box 9.
(1S-19—G)
Horning, Pf
Izdelovalci dog dobe delo!
Pišite t angleškem ali nemškem jeziku:
CHAS. 0. WE IN AR, Room 20 Theatre BTd'g., Houston, Texas.
Ladje oklopnice ▼ starih časih.
Oklopnice so poznali že stari Grki in Rimljani. Prevlekli so ladije z debelimi kožami in klobueevino. V bitki pri Palermu leta 1071 so imeli Normani in Saracen i še s fcliobueevino pokrite ladije. Leta 1191 so Saraceni
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu naznanjam, dr sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski
SALOON
V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST
To je prva in jedi na slovenska eo-stilna v tukajšnjem mestu.
Rojake postrežem z iz horn o pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami.
Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon Stev. 2213—M Iowa 'Phone.
Oheevalni jezik: slovensko, hrvat-ifco, slovaško ali nemško.
Za mnogobrojen obisk se cenj. ru jakom toplo priporoča
Anton Flori lastnik gostilne.
8Io vens k ? katoii^k
o

podp. društvo
a
svete Barbare
Za ZJedlnJene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
^ikae*porit-Ano dno j£»r»d«t-J« 1003 v državi Penrmvl-
-G-O--
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Brx 547, For««t City, T*. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Earn, Pa.
I. tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City, Pa.......
H. taj lik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, For«»t City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, forwt City, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa ANDREJ SUDER, Box ICS, Thomas W Va FRANK SUNK, P. 0., Lizzern«, Pa. '
POROTKI ODBOR:
KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa JOHN SKODLAR, P. O., Forest City P» .ANTON BORŠTNIK. P O., Forest City, Pa.
OityDpS!ltl *** " poialjajo L tainikli: Iv*n Ttlbaa, P. • Bi« at?, ?
Drultvtno fiasilo j« "OLA« NAEODA".
ZDBW?^^
rjsX
jedini zaščitni zdravstveni zavod te»rt imona za
Slovensko-Hrvatski narod v Ameriki.
ROJAKI SLOVENCI:—	V ^
To zdravišče opazilo je, da neki m -ramni individnji vse bolj i:i bolj na val ju je jo na naš siromašni delavski narod, hvaleč se hrezobra.'.no in laž-njivo s svojim tobožnjim iskustvom in znanostjo v novinah, ktere <<ulasv za-morete vsaki dan citati. Tem nesramnežem ni s vrha naš narod zdraviti, marveč njih cilj je, izsesati ga, kakor pijavke, a kadar vidijo, da so ga oželi do zadnjega centa, ne marajo več za njega. Dakako tudi vsakomur garantirajo za popolno ozdravljenje s pretvezo, da mu ve- denar povrnejo, ako ga ne ozdravijo. To pa žalibog nikakor resnično ni, kajti kauor hitro uvidijo, da je nemogoče .-e kaj izvabiti, prepuste ti takozvani " Samaritani" v volčje j koži takega siromaka nemilostni usodi njegove bolezni, vsled česar marsikdo svoje poverenje z lastnim življenjem plača. Da se pa tem ljudem še bolj posreči naš delavski narod o njih trditvah uveriti, prestavljajo razne medicinske 'knjige iz nemškega in francoskega na slovenski jezik, samo da ložje ubogega delavca v svoje kremplje vjamejo, ter se pri tem še nesramno trditi upajo, da so te knjige <>ni sami napisali, dasiravno so vsebino njihovih knjig odvzeli knjigam svet-sikih učenjakov, ter se na ta način s tujim znanjem .išpajo in slem;o naš narod.
SLOVENCI! Zatoraj vas opozarja to zdravišče, čuvajte se ta . i malovrednežev. dokler je čas, ker drugače bodete to pozneje brit ko ..h>al-.-vali. NE DOPUSTITE Z VAŠIM ZDRAVJEM TRGOVATI. KAKOR TRGOVEC S SVOJIM BLAGOM, ker na ta način bodete zgubili le s\v/ t.- ko prislu/.en denar, a zdravja pa vendar zadobili ne bodete.
ROJAKI! Ako kedo izmed va- boluje i ft ima ..eljo zopet p.-:»..!:io in temeljito se ozdraviti, naj ne gre k tujcu, ker SAMO NAŠ ČLOVEK ZAMORE BITI PRIJATELJ SVOJEMU NARODU TER MU V NEVOLJI POMAGATI KOT IZKUŠEN ZDRAVNIK IN DOBER SVETOVALEC. — Take^ ljudi pa zamorete najti samo na SLOVENSKO-HRVATKEM ZDRA-VISCU, ker le oni so pripravljeni za svojega rojaka vse potrebno ukreniti, samo da ga privedejo do popolnega zdravja.
A'sak človek ima prosto voljo, ter mu prosto stoji, obrniti se, kamor hoče. Da se vam pa ikriviea ne godi, imate tukaj SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE, kjer zamorete z mirno vestjo in popolnim zaupanjem pomoči zaprositi in v kratkem si- bodete sami prepričali, da je le tukaj zaščit, pomoč in obzirnost najti mogoče. To zdravišče pod ravnateljstvom slavnoznanega zdravnika dr. J. E. THOMPSON-a vsakemu, kterega v svoje zdravljenje sprejme, za popolno ozdravljenje jamči, nasprotno pa takih ljudi, kteri imajo neozdravljivo bolezen, v svoje zdravljenje ne sprejema.
Na tem zdravišču zdravijo se vse akutne zastarele in nove, notranje in kožne, kakor tudi vse TAJNE možke in ženske bolezni; tudi vsem onim,
ktere drugi zdravniki niso ozdraviti zamog'i, ali pa so . ih -«• bolj pokvarili, se to zdravišče najtopljeje priporoča, ker na tem zdravUč.i bodi>, če je
še količkaj mogoče, zaželjeno pomoč zadobili.
Za rojake, kteri se hočejo osobno na tem zdravišču z^lasiti. uradne ure ob delavnikih od 9. zjutraj do 5. popoludne, od nedeljah in praznikih pa od 11. predpoldne do 3. popoldne.
Vsi drugi pa, kteri želijo na tem zdravišču se zdraviti pustiti, semkaj priti jim pa mogoče ni. naj svojo bolezen v materinskem jeziku v pismu natanko opišejo, ter naj pisma naslovijo na spodaj navedeni naslov:
Slovensko-Hrvatsko Zdravišče, DR. *J. E. THOMPSON.
334 W. 29th. St.
NEW YORK!.
-lyy y"!!T"	" T! T' 'T py^p^yy■ -T- i ^r ^
I Telefon 2034. "
Frank
214-218 Market Street.	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^-S A L O O IN, ^
v kterem vetlno toči sfeže piTO, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJAL.MCI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenab.
Pošilja denarje v staro domovino Eelo hitro in ceuo; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v Kew Yorku.
4 i \
4
i
i
I

AIA in
Jugoslovanska
Katol, Jednota.
lnkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MliNNESOTA.
URADNIKA:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 231, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Min*.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIKI:
FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega, odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, EL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDLRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Nrt.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph'« Ho-•pital, Chicago, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in m benem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajema društva na blagajnika: JGHN GOVŽE Bos 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast« pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj bo pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JACOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	—
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
lo hitro poiskati pot, po kteri bi se izgubljene simpatije zopet pridobile. Pred vsem je bilo treba odstaviti pet zgoraj naštetih častnikov. Vlada jih je pozvala, jim jasno očrtala razmere, in ko so se uverili, da interesi zemlje in naroda zahtevajo obnovljenje zveze z Anglijo, so se udali in prosili za u-pokojenje in kralj .je upokojenje podpisal. — To njihovo požrtvovalnost so cenili z zadovoljstvom tudi vsi njim nasprotni krogi. Vlada jim je skazala svojo hvaležnost s tem, da jim ostanejo tudi po upokojen ju plače neizpre-menjene. Tako so zapustili glavni zarotniki važna mesta v vojski in s tem dogodkom morajo prestati sumniče-nja, da so ti delovali nn tek državnih jhjsIov in na vladno politiko. Posledice bo pokazala bodočnost. Vplivi od strani zarotnikov zdaj popolnoma izostanejo in torej se bo v bodoče nemogoče vladi nanje izgovarjati. Za svoje neuspehe bo odgovarjala sama. Upokojenje zarotnikov si lahko šteje kabinet Nikole PaSiča v veliki usplie.
RAZNOTEROSTI.
Epidemična bolezen v taborišču v Brucku. "Budapester Tagblatt" poroča. da se cesar iz Budimpešte vrne naravnost na Dunaj in da se ne poda v taborišče v Bruck inspieirat tamoš-nje čete, kakor je bilo prvotno namenjeno. Vzrok temu je baje ta, ker je med vojaki izbruhnila epidemična bolezen otrpnenja tilnika.
Mlin zgorel. V Horgosu, župnija Congrad, je zgorel parni mlin tvrdke Mueller. Škode je okolu 100.000 K.
Šest deklic utonilo. V Buhlerthalu blizo Strassburga se je zrušila ograja nekega mosta. Šest deklic, ki je slonelo na ograji, je padlo v reko in utonilo.
Umrl je v sredo v Florenei Adriano Lenimi, bivši veliki mojster italijanskega framasonstva. Lenimi je bil star S4 let.
Umorjene ženske. V okolici Curiha so našli več mrtvih ženskih trupel. V Winterthuru so našli 201etno dekle dekle, ki je bilo polno ran. A' bližini Erlenbacha so našli mlado Italijanko, umorjeno z bodalom. Istotam so našli na podstrešju truplo mlade žene s prerezanim vratom. O zločincih ni ni-kakšnega sledu.
Trojni umor in samoumor. V Fisch-amendu so potegnili iz Donave devetletnega dečka, kteri je imel v svojem zapisniku zapisano: " Viktor Neuberg — Landstrasse." Oče tega dečka. 40-letni Fran Neuberg z Dunaja, je imel čistilni zavod, ki mu je pa donašal same izgube. Zato je odšel s svojimi tremi dečki in se ni več vrnil. Žena <ra
0R0BN0STI
o
KRANJSKE NOVICE.
Umrli so v Ljubljani: Silvester
Seidl, strežnik, 28 let, Krakovski nasip 10. Anton Apih. narednikov sin, 1 dan star; Anton Peterca, čevljar, 27 let. Kolodvorske ulice 18. Ivan Re-' mas. delavčev sin. Anton Rugelj, sedlarski vajenec, 17 let. Antonija Arh, žrebljarjeva hči.
V Šiški napadli so vojaki 27. peš-polka dne 30. maja dva gospoda, ki sta mino proti njim prišla. Štajerske Nemce l>olela je le slovenska govorica, ker >o vpili: " Schau. da sind auch zwei windische prekleti liudieen, hau ihm cine obe". S takimi nastopi, ki niso nobenemu vojaku v čast, si bodo nemški Štajerci le juho zasolili.
Nesreča. Due 2. jun. popoldne je šla gostija Jera Trebelnik po stopnicah iz svojega stanovanja na Radecke-ga cesti št. 1 v Ljubljani, kjer je padla tako ne-n . o.ila -i je levo roko 2krat zlomila. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Ploh ga je ubil. Dne 1. junija je tovarniški delavec Janez Rugelj, rojen 20. decembra 1SS2 v Št. Rupertu na Dolenjskem, valil na Savi v tovarni ploha. Na to se mu je spodtaknilo, da je pod ploh padel. Rugelj je na mestu obležal mrtev.
Toča, Z Vrha pri Vinici se javlja, da je 30. ma ja okoli 9. ure zvečer padala debela toča kot orehi. Tolčnjava je trpela komaj tri minute, vendar je toča naredila veliko škodo na polju, posebno na Vrhu. Pšenico, rž in ječmen bodo morali pokositi. Trtna uš je uničila vinograde tako, da je samo še semintje ra-la kaka trta. a sedaj jo je ta toča oldestila z mladiko in grozdom vred. Ni čuda, da odtod vse beži v Ameriko!
PRIMORSKE NOVICE.
Poulična tatvina. Na zahtevo 201et-nega zlatarja Golowinskija, ki je doma iz Rusije, -ta bila v Trstu aretova-na 20letni nu-hanikar Anton I), in 34-letni mesar Anton Z. < lolmvinski trdi namreč, da sta mu ona dva v ulici di Iiiborgo. skupaj z nekim tretjim človekom. ki pa je pobegnil, ukradla srebrno uro, vredno 18 kron. Aretovana sta bila na policiji zaslišana in potem izpuščena na svobodo.
176 izseljencev, večinoma črnogorskih, -e j« nedavno pripeljalo na par-niku "'Solin" v Trst. Ameriške oblasti so jih zavrnile, ker so našle, da so vsi že preje bili za delo najet i.V Trstu so se izseljenci utaborili v pristanišču. Nastali s,, prepiri s policijo, en erorec je bil zaprt. Parobrodne <5ra£be, ki ros niso obvezane vrniti jim vozli i no, so voljne, peljati jih zastonj do Kotora, kar pa izseljenci nočejo.
Hudomušni Tržačani. Neki zelo eleganten lt-.-pod se je vozil po ulici S. Rebastiano v Trstu z zelo lepim koli jem. Nakrat se konj ustavi in noče naprej. Gosjw>d se jezi, tepe konja, ta pa majestetično stoji in se ne gane. Cel kup Tržačanov se nabere; ce go-spod zamahne po konju in kolne, se mu vsi smejejo in aplavdirajo konju. To gospoda tako razjezi, da vzame iz žepa samokres in hudomušnemu občinstvu preti z morilno cevjo. Seveda mu vse to ni nič pomagalo, nasprotno, prihitela je urno policija in ga zaprla.
Resnične besede vojaškega dostojanstvenika. Na banketu veterancev
dne 27. maja v Trstu je govoril tudi fem. baron Teuffenbach. ki živi v po-ikoju v Gorici. Kakor poročajo listi, ! je fcm. Teutlenbaeh naglašal, da se je toliko za časa svoje aktivne službe in tudi pozneje, zasledovaje dogodke, u-veril, da so tu doli Slovenci edini element, na kteri se more država zanašati. In na podlagi tega uverjenja je govoril o kratkovidnih in nespretnih vladah! — To so krepke besede, kte-
rih pa navzgor menda ne bodo čuli. i *
ŠTAJERSKE NOVICE.
Izvanredno huda toča. Nedavno je šla po ptujskem okraju taka toča, kakršne ljudje še ne pomnijo. Štiri kilometre na široko in deset kilometrov v daljavo je razbila do drobnega vse. Prizadeti so zlasti kraji: Sorič, Slatina, Leskovec, Velanjšek in Medrib-ink. Škodo cenijo nad en milijon. Dosti ljudi je spravila ta toča skoraj na ls"raško palico.
Sad slovenskih šol. Pod tem naslovom prinaša zadnji "Novi Slovenski Stajere" ostro grajo slovenskim učiteljem na Štajerskem, kjer pred šol-skimi otroci nemško govore in tako v otrocih vzbujajo mnenje, da je nemški jezik nekaj vzvišenega nasproti slovenskemu. ki ga naj govorijo le pri-prosti ljudje. Sploh pa štajerski učitelji tudi drugače greše zoper narodnost. tako je n. pr. znan nadučiielj v narodnem trgu B., ki ima svojega sina na nemški gimnaziji v Celju. Sadovi take vzgoje se tudi že pri tem fantiču kažejo v tem. da po celjskih ulicah slovenske dijake predrzno izivlje s hajlanjem!
HRVATSKE NOVICE.
Velike plasti oglja so našli v Dalmaciji med Drnižem in Mucem. Dr. A!ihaljevie iz Spl.jeta je zbral akcijo-narje, da si osvoje rudnik in poiščejo | novih.
BALKANSKE NOVICE.
citati. Velikanski odstotek od te številke pripada na Galicijo, ki ima sama 1.158.282 poljskih analfabetov med 3,7S9.7SS poljskimi prebivalci. V Galiciji je 900 občin brez šole; 104.000 otrok radi nedostatka šol ne hodi v šolo vobče. Zato se v pozivu svetuje, da "vsak. ki zna citati in pisati, nauči enega analfabeta pisati in brati — da tako sčasoma zgine ta sramota poljskega naroda."
Delo dobe izdelovalci [dog
iti izurjeni delovodja.
MAX FLEISCHER, 258 G roue Street, (30 j:in)	Me m pli is, Tenn.
POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG.
Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske dege in za doge za kadi. Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doge na prodaj, pišite nam, naši pogoji so ugodni. FRIEDKAENDER & OLIVEN CO., Shreveport. La. P. O. Bex 502.
POZOR ROJAKI!
jiLn ......na- mffluiiiiTil^
NAZNAMLO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav blizo kolodvora.
Moj SALOON se nahaja pod št. 409 W. .Michigan St., in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni.
Zahvaljujoč se za vso uosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo zago tavljam.
S spoštovanjem
JOSIP SCHARABON,
409 \V. Michigan St., DULUTH, MINN.
|
H
^ i
h
b I f
% k
JOHN VENZEL,
1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O.
Izdelovalec ikranjskih in nemških
HARMONIK
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med nase rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje
bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:'
Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute,
ker on jo edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: bolezni na j u h, prsih, : d u.
črevah, ledvicah, jetrih, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, 1 zni v ur in, v. s vi, :.ivi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, pr* ::!a:. n;e, nach;:. \ l»n :::Hiilni[ pljučni in prsni kašelj, bi u vanje krvi, mrzlico, v roe i no, težko dihanje, nt pravilno 'piv! mv! inje, revr ati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in b iku, zlato žilo (benuroidt u; >o ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, bož ast, slabosti pri sp dm-tn obžev n;u, j o-1 učijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, ouiiw :;je, vse !><•'• ni na < ■ :i, i •• ;t. danje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lisaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske l •!< . n na "notranjih organih, neurastenični glavobol], neredno mesečno čiščeive, beli t. k, bolezni m mau-rna-i i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tajile spolne bolezni moške in Ženske (Zdravljenje spolnih bok-znij ostane p pol-noma tajno.)	<4
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ...Zdravje", k. • ro je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. L in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravi j. nih r< ik< v.
Bo* 183, Barberton, O.
Spoštovani gospod in zdrav nik Dr. 1£. C. Collins J	New York.
Leto je minilo, kar ste mi posl ali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnem.', ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem * Jakob Žagar, Box 131, 1 Magna, Colo.
—(
Slavni doktor Collins A\. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponučalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazali se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vara iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Sume,
Box 57, Forest City, Pa.
Xatoi'ji j 1*0 ju Ki! zakaj da bolujete in trpite? Vse vašo bolezni, t r plen j a iu slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku ---natanko naznanite koliko ste stati, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovit i na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 W. 34th St.,
se priporoča rojakom za izdelovanj« in popravi jen je. harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. | Cene so primerno nizke, a delo trpeŽ- » no in dobro. Cene trivrstnih od $22 j _ do $45. Plošče so iz najboljšega ein- j
ka. Izdelujem tudi plošče iz alarm NdjbOljd tfldZil<) Z3 nija, nikedja ali medeniae. Cena tr» j
vrstnim ie od 345 do $R0	"CRESCENT", edino, po zdravni-
kih preskušeno in priporočeno sredstvo, ki okrepčuje Iasišče, odstranjuje luske in prhaj, preprečuje izpadavanje las in pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osobah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijeten duh. Velika škatlja $2.00, tri velite škatlje $5.00.
LAPUHOVO OLJE (Klettemvur-zeloel), pristno, fino, obče znano in priljubljeno sredstvo zoper izpadanje las in za pospeševanje rasti las, brk in brade. Steklenica $1.25.
MEDENA VODA, odpravi pred vsem luskine in prhuto na glavi. Steklenica $1.15.
LORBERJEVO OLJE, staroslavno, neprekošeno sredstvo za okrepčanje lasnih korenin. Steklenica $1.15.
ROŽMARINOVA VODA, radi svojega prijetnega duha pri ženskah najbolj priljubljena lasna voda. Priporoča se zlasti ženskam, da jo rabijo pri umivanju glave. Daje lasem lep hlesek in prijeten vonj. Steklenica $1.25.
MAZILO ZA BRKE IN BRADO,
nedosežno in najzanesljivejše sredstvo za rast brk in brade. Cena $1.25.
CRESCENT LASNA VODA, pri-prosto, pa izvrstno krepilno in jačilno sredstvo za lase. Steklenica $1.10.
Mazila proti vsakovrstnim mozoljem in kožnim mrčesom, dobra sredstva proti bradavicam, ozeblinam, potenju nog, solnčnim pikam, kurjim očesom itd. Steklenice po $1.05.
ČitKjte mojo knjižico: "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase." Velja 10c. Odjemalci jo dobijo zastonj. Denar pošljite po Money Order.:	.. i
P. FRANK, 229 East 33rd St., New York, N. Y.
New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. --- Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do i. popoludne.	t
Ura za vse življenje $5.95.
Prava 14 karatna gold filled ne pozlačena ura,na kterej j je označeno 14k jamčena ' za '2u let od strani izdelovalcev. Izgleda in se nosi I kakor solidna zlata ura, ktera je pa močnejša, ker ima jake dvojne pokrove _____ krasno izrezljane in je opremljena z ameriškim niklastim kole-sovjem, dragimi kameni in Brequetovim peresom. Vsaka veličina na razpolago, možke veličine št. 1H, ali pa srednje št. Ki in ženske št. 6 ter male, veličine O. Ure razpošiljamo po ekspressu C. O. 1). in vsakdo jih lahko pregleda, predno plača, in ako mu ugaja, potem plača agentu $5.95 in ekspresne stroške. Z vsako uro pošljemo krasno verižieo brezplačno in ako se denar pošlje v naprej, podarimo še lepo pero "fountain" ali pa zlato verižico s križem brezplačno. I^azun tega še prihranite tudi ekspresne stroške. Ne bojte se, mi ostanemo pri tem, kar rečemo. Te vrste ura z Elginovim kole-sovjem velja $2 več. Pišite na'ančno;
CROWN JEWELRY CO., Dept 172 163 E. Randolph St., Chicago, III
Cuv. Phone Cent. 161Q
Bell Phone: South i
THE STANDARD.BREWING CO, 1
izdeluje najboljšo vrsto pivs.
137 Train
Cleveland, O
M
POZOB SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni
—: S A!L O O N.
Na razpolago imam tudi lepo keg ijišče. Tožim vedno »veže in dobro Seip p^vo, jako dobro domaČe vino J razne likerje ter prodajam flue emot-ke. Postrežba solidna.
Proda jem tudi in preskrbujem parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevDen. kurzu. V zvezr sem z banko Frank Sakser v New Yorko.
Svoji k svojimi
Z veles pošto van jem
JOSIP KOMPAR1
8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
CENT
je	k«r N'as
teija nabada imenika raznotrsmih naših bicikljev, v katerem so opisana naša izborna KOLESA, bic kli po najnižjih ccnuh, ne^o jih zamorejo izdelovati ali prodajati drugi izdelovalci na svetu. Pišite nam le na iednej dopisnici "pošli-te mi Vaš cenik" in poslali Vam bodemo vse cenike poštnine prosto. V niih so natančno naslikani in popisani vsi naši modeli; videli bodite razliko med delom pr\e«a reda in ceneno konštruki ijo. Kaz-tolmačili bodemo kako prodajamo kolesa in »se pripa* dajoče dele direktno kolesarjem ceneje, ne^o jih ie mogoče kupiti pri prodajalcih.
.Mi raztolmaclmo kako pošljemo vsakomur povsodi NA POSkt S brez jednej-a centa deposits in kaka pustimo vsako kolo za DHSHTDNHN NO PROSTO POSKL-
SNJO. Vso to bodete izvedeli ako nam pišete dopisnico.
•"Mi V«rri dokužcmo, da Vam zamoremo prodati boljši bicikel za manjši denar, nego ktera-koli druga tvrdka, ktera se bavi z izdelovanjem in prodajanjem bicikljev. Naše jamstva so dobra kolesa in nizke cene. Razpošiljamo direktno iz tovarne, ktera jamči za kolesa, \i zamorete zasluziti lahko denar, ne da se bavite z drugim delom. Potrebujemo AGENTA KOLFSARJA v vsakem ^^^^ mestu, da nas zastopa, kteremu ponudimo zelo ugodno m< ^^^ ako se ponudi za službo takoj. \KO ŽE IMATE KOLO, nam vse-jedno pišite, kajti v ceniku so za Vas velevažne informacije.
Stopal«, znvDre, držula, posamezna kolesa, sedla, pedala, razne tlele za popravo in vse drugo se prodaja pi i nas za polovično ceno nego jo računajo po-pravljalci bicikl ev. Zah evajte naše kataloge.
INe čakajte, temveč pišite nam še danes dopisnico. Ne namerasajte kupiti bicikel ali gonila dokler nc poznale nove in izborne ponudbe. \'se to velja le jedno dopisnico. Pišite sedai.
MEAD CYCLE COMPANY, Dept. J. L. CHICAGO, ILL.
MA RAVNA	1 fjeL
KALIFORNIJSKA VINA i
NA PRODAJ.
Dobro čroo vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $1.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročnici dopošljejo den<j.r, oziroma Money Order. Spoštovanj em
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CmL
Rojakom
v Pittsburgu, Pa. in okolici
OZNANILO.
Rojakom naročnikom v Kansas City, Kans., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Rahijo, 78 North James St. (Armour Sta.), Kansas City, Kans. Ta je pooblaščen za pobiranje naročnine za naš list, kakor tudi za knjige in inserate. Pošilja tudi denar v staro domovino po našem posredovanju.
Upravništvo "Glasa Naroda".
naznanjam, da j. tuinošnji okinj moj
edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
JAKOB ZABUKOVEC,
4824 Blackberry Alleys	Pittsburg, Pa.
Uradne uro: vsak <lan od -i7. d«> AS. uro, ter ob subntuli do 8. ure zvečer.
Frank Stik ser. i^li ii nflt' n Mli	Vt"1
Kje je IVAN MAČEK T Doma je iz Logatca in biva že dva "in pol leta v Zjedinjenih državah. Dolguje mi okolo $300.00, vsled tega prosim cenjene rojake, ako kdo zna za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti. Frank Bruder, Box 236, Lowellville, Ohio.	(5-18—6)
Iščem ANTONA BUDEN, s kterim •sva bila skupaj j>ri 87. pešpollku v Celju. Omenjeni biva že kake 3 leta v Zjed. državah. Poročati mu imam nekaj važnega. Kdor izmed rtjjakov zna, kje je, prosim, da mi maznani, ali otrlasi se sam. Jakob Ušmak, Box 513, Mt. Olive, lil
SLUŽBO DOBI
DEKLA,
ktera bi mala kuhati za 5 fantov. — Plača $15 na mesec. Natančnosti je zvedeti pri:
Matija Jax,
Electric, Park Co., Mont.
Stolica bolgarskega jezika v Lip-skem. Kakor poroča "Courrier de Sophia". bila je pred kratkim ustanovljena na univerzi v Lipskem stolica bolgarskega jezika. Rektor tejra jezika j«* profesor Weihand, dober jwznava-iee lK)lgarskepra jezika in zgodovine! Za vzdržavanje te stolice je določena letna podpora v znesku 5000 frankov.
Zarotniško vprašanje v Srbiji. Bel-■_rrad. 30. maja. Beljjrad je danes popolnoma vznemirjen vsled vpokojenja p«'tih glavnih zarotnikov: p>lkovnika I >amijana Popovira, jjoveljnika do-nav>ke ilivi/.ije, polkovnika Aleksandra Maši na, načelnika generalnega -tuija. podpolkovnika Petra Mišica, jHjveljnika 7. jx'š]>olka in majorja Lju-h<> Kostiea, poveljnika kraljeve telesne garde. — Pred tremi tedni je padla
vsled tega vlada irenerala Grujiča, ker i •
j ni hotel kralj podpisati ukaza upoko-j jenja teh Častnikov, a zdaj je to vpra- ' šanje rešeno tako nenadoma, da je | vznemirjenje splošno. To pa tembolj, ker se je javno govorilo, da nočejo prositi ti častniki za umirovljenje, a brez lastne prošnje jih po zakonu ni mogoče upokojiti. — Pravi povod u- ! pokojenja je odločno vedenje dunaj- ' ske vlade, ki zahteva, da kupi Srbija : topove pri Škodi. V nasprotnem slu- ' čaju propade trgovinska zveza. Tako ' je stala Srbija mahoma pred novo ca- ' rinsko vojsko z Avstrijo in je morala ' poiskati pomoči pri drugih vladah, in 1 na prvem mestu pri Angliji. Dne 11. ' junija 1903 so bile pretrgane diplomatske zveze z Anglijo in treba je bi-
je na to iskala po vseh krajih, po celi Evropi in Ameriki, a je bilo brezuspešno. Zdaj so potegnili iz Donave najmlajšega sina in mislijo, da je Neuberg šel v vodo s svojimi tremi sinovi vred.
Velikanske množine kobilic so na
Španskem uničile te dni letiuo celih okrajev. Na železniških progah leži tolika množina kobilic, da je oviran železniški r>romet.
Pret1 -oprogovimi očmi zgorela. Tz Aln.asa poročajo: Pavel Antonik je že par mesecev bolan in se ne more zganiti iz postelje. Nedavno je padla j njegova žena, ki mu je stregla, s pe-! trolejsko svetilko tako nesrečno, d? se ji je vnela obleka. Nakrat je bila vsa v ognju. Na smrt bolni mož ni mogel iz postelje na pomoč svoji ženi, ki je pred moževimi očmi zgorela.
Novo zrakoplovno železnico je iz-umel avstrijski inženir Balderauer iz Solnograda. Poizkusi v okolici Solno-grada so se kar najboljše obnesli. Za :to železnico je treba samo en železen | tir, ki se vspenja po poljubno strmi gori. Na ta tir je pritrjen po zelo močni žiei zrakoplov, ki se poljubno dviga j na kvišku, ali spušča v nižavo. Prvo se godi s pomočjo vodika in drugo s |H'»rnočjo vode. Izumitelj misli, da lx> njegova zrakoplovna železnica izpodrinila vse dozdaj znane vspenjače.
Pred 18. leti po krivem obsojen. V Debreczinu je bil pred 18 leti radi u-mora po nedolžnem obsojen dninar G a bor Kovač. Pozneje je bil pomilo-š<-en iu izpuščen iz zapora. A zdaj se je dognalo, da je nedolžen. Kovač zahteva 7f>00 K odškodnine.
401etnica bitke pri Kustoci l>o 24. junija. A" Pra^ri se tem povodom pripravljajo velike slnvnosti. V tej bitki se je posebno odlikoval naš domači pešpolk št. 17. Sijajno sta se v tej bitki odlikovala naša še živeča rojaka, sedaj v Ljubljani v pokoju Živeča višja Častnika Lukanc in Prašnikar.
Ogrski bojkot avstrijskim izdelkom. Avstrijska industrijska zveza je naznanila industrijcem, da Ogrska avstrijske izdelke tajno bojkotira. Od strani Avstrijcev treba bo odločnih protikorakov, da se mažarska predrznost nekoliko ukroti.
Boj proti analfabetizmu s pomočjo zasebnega poučevanja. Pod tem naslovom je izdal poljski odbor "Towarzv-stwa Szkoly Ludowej" v Galiciji razglas, v kterem popisuje prosvetne razmere v Galiciji ter pozivlje poljsko občinstvo, da z zasebnim poučevanjem odstrani analfabetizem iz dežele. V pozivu se trdi, da od 4.000.436 Poljakov v Avstriji je 1,181.726 odrastlih analfabetov: 375.800 iih na zna fia.mo
V zemljiški knjigi.
Ah, vi juriati, — suhoparni ste in brezčutni! Pa kuj — brezčutni? Trdi in tesnosreni, uialostni in brez — poezije! V prahu svojih aktov si morite ves razum za poezijo!
Med tem govorom je pobiral dr. Sever drobne dominske kamenčke z mize ter delal i njimi pred seboj umeten
Njegov sosed pri mizi in dosed a j so-igr&Jet-, advokat dr. Pavlin, si je u-žgal v nov u- svojo dolino pipo, in malo hudoben smehljaj mu je zaigral okoli u>it'n jn> prijateljevem ogovoru.
< »ha sta bila mlada moža in sta živela v majhnem tr-ru ob svoji praksi. Sleherni večer skoro sta se seSla v krčmi pri domini, večjidel sama, ako se jima ni pridružil ta ali oni oženje-niU uradnikov; ona sla bila še samca, akoravno je bil radovedni svet že zdavnaj ugenil, da ne ostaneta več
** Prijatelj, v tebi se je oglasil navadni neizkušeni filister, ali pa ne-
kdanji ognjeni gimnazijec j prvi vidi
ti sicer niso tako suhi. — in jrimna-
zij-i ... prepričani, da je paragraf pe-
g:i/.u konj-ka smrt. Verui uii, dra-
tiiiii v pand. ktih na:-el j>oezijo,
če j" li"1. hotel; saj jo najdeš tudi v
brezzobnom polomljenem glavniku,
ali pa na umazani cunji, ki leži za hi-».. _ ,-i- »• t >
Odvetnik se je pri teh besedah ozrl preko svojih naočnikov v prijatelja ter molče vlekel dim iz pipe.
"linha, ne bodi smešen!" oporeka zdravnik ter porine od sebe kup kamenčkov. \ kterega se je bila ravnokar podrla njegova umetna stavba; iJ^p-d v vašem menjiškem zakonu..."
"Itavno tako, kakor v tvoji nux vomica ali v brizgi j i — za tiha — se-
Smejala sta se oba.
"Pa nikar ne misli, da se šalim, — kar tako tja v en dan," povzame zopet dr. Pavlin pogovor; "dokazati ti hočem nakratko, da prav pri nas v naših prašnih, suhih aktih, ali v enem samem izpisku najdeš lehko cel — roman — tragedijo, da. da, večkrat tragedijo; suhi lapidarni štil naše uradne pisave ji ne daje nobene barve — niti tendence, niti okolica — in morda prav zato še bolj pretresa bralca, ki jo slučajno zasledi."
"Radoveden sem."
Smehljaje si je užgal zdravnik smodko.
Oni pa je pripovedoval.
"Saj veš. kaj je zemljiška knjiga? Oni nezmotljivi zapisnik grehov vsa-cega, kdor imenuje kaj nepremičnega
—	kos zemlje svojo last, zapisnik, kjer se vpisujejo redno dolgovi, in sami dolgovi in tako redkokrat — brišejo. Izpisek iz take zemljiške knjige sem imel danes pred seboj, v kterem je v kratkih treh stavkih zapisan cel roman; — pa stoj! O tem izpregovorim ]>ozneje!"
Odvetnik je prijel svoj kozarec in ga napol izpraznil.
"Znojilčevo posestvo poznaš?" je nadaljeval potem. "Tam gori nad trškim mlinom stoji polomljena koča, pa sveta je mnogo okoli. Pred tridesetimi leti je bilo to posestvo brez dolga.
—	brez vknjiženega namreč, in stari Znojilee baje tudi drugih dolgov ni imel, ampak .še kaj srebrnega v skrinji in pri ljudeh okoli tudi kaj izposojenega.
Imel je dva sina — Tomaža in Matevža, in ker mu njegova pr . godaj umrla žena hčere ni bila porodila, si je bil vzel tržaško rejenko v hišo. Krščena je bila že vnajdeniškem zavodu v Trstu na nenavadno ime Adelajda, in ker primka ni - prinesla s seboj na -vet, ga ji dali tudi tam: zvali so jo: Adelajda Adel. Doma pri Znojil-čevih pa so imeli preokome jezike, da bi pravilno izgovarjali to ime; — klicali so jo: Lajda.
Ta Lajda je zrastla z domačima sinoma, s Tomažem in Matevžem, kakor vzrasto povsod kmetski otroci. Ti vse to prav tako veš, kakor jaz: saj sva tudi tako vzrastla.
Znojilee je umrl. Hrast ga je bil potil, ker ga je nerodno *ekal. in tri dni pozneje je ponesrečeni izdihnil svojo dušo. Prej pa je napravil oporoko. Tomažu je zapustil domačijo, Matevžu izgovoril dote tristo goldinarjev in Lajdi tudi dote petsto goldinarjev.To je bilo tedaj mnogo.
Otroci so bili še mladi; Tomaž je bil sicer izpolnil že dvajseto leto, pa Matevž je imel sedemnajst in rejenka Lajda dvanajst let. Tomažu je Jerob kupil leta ter ga oženil, Matevž in Lajda pa sta šla služit. Doti njihovi je sodišče vknjižilo na Tomaževo pose t vo, na prvo mesto seveda, ker doslej tam nobenega dolga ni bilo.
To je bila torej prva vknjižba v zemljiški knjigi Znojilčevega posestva
—	prvo dejanje ali poglavje v romanu ali tragediji, ki ti jo pripovedujem.
Tomaž je gospodaril doma, dobro in slabo, kakor je letina nanašala, in kakor so mu oni srebrnjaki prihajali, ki jih je terjal po očetu. Tudi dota,
ki jo je bil priženil, je nekoliko časa f»omagala. Pa denarja je bilo vendar j le vedno menj in čez par let je Tomaž i že drugod na posodo iskal: malo sicer, pa — z dolgom je, kakor s samosevo . konopljo, — pravi naš krčmar.
Tako je minilo šest let. In tedaj je usoda storila, da Znojilčev Matevž ni imel nobene službe ter je prišel domov k bratu Tomažu. Za hlapca se je ponudil in ostal. Imel je triindvajset let.
Tam gori na Olševku, — ti veš, kje je, komaj uro od tod,—pri Brnotu je služila Znojil če va Lajda. Osemnajsto leto je bila izpolnila — in ti tudi veš, da je to krasno število: osemnajst let! < 'e imaš Še kaj fantazije — misli si jo prav živo!"
"Prijatelj, ne bodi sentimentalen!' se šali zdravnik. "Pripoveduj, pripoveduj — "
"Ah, prav kratko l>ode! Tukaj v trgu je bil semenj in popoldne je pri--cl, kakor drugi fantini, tudi naš Matevž semdol z Znojila. Svojo pipo je tlačil ter gledal, kje bi si ceneje kupil kos sukna."
"Oh, glej ga no — Matevža!" ga ogovori zala deklica ter obstoji pred njim. "Odkod -i pa ti prišel?"
V eni roki je nosila dva velika lonca. v drugi pa nekaj kosov usnja in par sirovih podplatov. Stisnila jih je I h »d drugo pazduho ter pomolila Matevžu svojo rjavo, žuljavo desnico.
"Kj, Lajda, komaj sem te spoznal!' je dejal le-ta. stisnil ji roko ter je ni izpustil. "Štiri leta se nisva videla."
"Morda bo res štiri," se smeje ona in Matevž se ni mogel nagledati njenih belih zob, malih usten in zardelega lica.
Povedala sta drug drugemu, kje služita zdaj, kako je pri Znojilčevih in kako pri Brnotovih in kaj je kupila danes Lajda in misli kupiti Matevž.
"Pa za vino boš vendar dal. preden se razi deva?" pravi deklica veselo.
"('e boš pila?"
Matevž je res dal za bokal vina, pa izpil ga je skoro sam. Spremil je deklico potem nekoliko pota.
"Pa k nam kaj pridi!" je dejal, ko sta se ločila.
"Po piruhe morda!"
"No le pridi!"
In šla sta na desno in levo.
A Matevž ni čakal piruhov, niti Velike noči.
Semenj je bil v ponedeljek, in že v soboto večer proti polnoči je potrkal nekdo gori pri Brnotovih na malo o-kenee v hramu, kjer je spala dekla.
Spoznala ni, kdo trka, toda cula ga je takoj. Trikrat, štirikrat je zaropotala majhna, zatemnela šipa v oknu, pa deklica je le brez sape poslušala, kdo se bode oglasil. In sedaj je oni zunaj zašepetal nekoliko besedi, in že je bila iz postelje pri oknu.
"Ko bi te kdo videl? Oh, pojdi, pojdi Matevž!" je šepetala.
Pa on ni šel; proti jutru stoprv, ko je gozdni jereb začel piskati doli v košatem bukovju. In prišel je zopet, — sleherni teden, — tako okoli polnoči, ter čakal, da je potegnil hladni jutrnji veter. Slo je že na pomlad.
Veliki ponedeljek je prišla Lajda res po piruhe na Znojilo. Matevž je bil tudi doma. Pa deklica ni bila nič kaj vesela, in tudi lice njeno, časih tako. kakor rdeči pirulii, ki so jih ji dali v robec, ni imelo več te barve.
"Ali si bolna?" je vprašala Tomaževa žena.
"Ah. ne, — pekli smo veliko," je odgovorila ona ter gledala v stran.
Matevž jo je proti večeru spremil čez hrib. Molče sta korakala drug poleg iTruzega, in tudi Matevža je nekaj težilo. Pipi je vlekel, toda tobaka ni bilo v njej.
Doli pod klancem se je hotel vrniti.
Tedaj pa je Lajda postala, z rokami zakrila obraz ter bridko zajokala, da so ji solze kapljale med rjavimi prsti.
"Kaj ti je?" je dejal Matevž, pa pogledal je ni, ampak z nogo je brcal v brinjev grm, rastoč poleg steze.
4 * Saj veš — kaj !" je ihteč odgovorila.
Matevž je zaklel, pa le venomer suval s peto grm.
"Jaz bom šel stran, na Hrvaško — ali kamor —"
"Pa jaz, — Jezus Marija!"
Jok je fanta razburil in smililo se mu je dekle: "Ej. kaj boš vzdihovala, — morda pa ni tako!" je dejal, da bi utešil tudi svojo vest in skrb.
Lajda si je obrisala lice ter se obrnila navzdol ]>o stezi.
Ločila sta se brez pozdrava, ne da bi se pogledala ali roke podala.
Matevž je nazaj grede parkrat po- j luglasno prav grdo zaklel, vrhu hriba pa j** zaukal. da je odmevalo od bliž- j njih bregov.
Leto pozneje pa ga ni bilo vee do- I ma; pravili so, da je šel na Hrvaško j hraste sekat. Prej pa je bil z Znojil- j čevo Lajdo in z jerobom. ki so ga bili postavili njenemu novorojenemu otroku. fantiču, — sklenil sodno poravnavo: odstopil je otroku svojo doto, vknjiženo na bratovem posestvu, in s tem je bil rešen tudi vsega daljšega plačevanja. Jerob je vknjižil to pravico v zemljiško knjigo, — in tu imaš drugo intabulacijo na Znojilčevem posestvu, ali če hočeš, drugo poglavje našega romana, pisanega v zemljiškoknjižnem izpisku. In tretje tudi ni izostla."	(Konec prih.)
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
Dr. Goldstein, 134 KivingtonSt. v New Yorku izjavlja : Dr. .Rich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najbo jše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. feflg Naša znamka Sidro je na . I \ vsaki steklenici.
V vseh lekarnahj 25 in 50 centov.
F. Ad. RICHTER & Co.
215 Pearl St., New York.
BRZOPARNIKE
francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer:
V H a v r e :
La Savoie... .21. jun. ob 10. uri	dop. La Provence .28. " " 10. " " La Lorraine.. 5. jul. " 10. " "
V Bremen : Kaiser Wilhelm II.
19. junija ob 5. uri zjutraj. Kronprinz Wilhelm
3. julija ob 12.30 popoludne.
V	Hamburg :
Deutschland. -28. junija ob 9. uri dop.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril.
-ooo-
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Parniki Cunard-črte:
Slavonia.. .10. julija ob 10. uri dop.
Parniki Austro-Americana-črte:
Sofia Hohenberg ..30. junija opoldne Ivrasni poštni parniki raznovrstnih črt odpluje jo iz New Yorka:
V	Antwerpen:
Zeeland ....IG. jun. opoldne.
Finland ____23. " ob 7. uri zj.
Vaderland ..30. " " 10.30 dop.
V	Hamburg:
Aug. Victoria.21. jun. ob 4.30	zj.
Gr. Waldersee 30. " " 11.30	dop. Amerika .... 5. jul. " 4. uri zj.
V	Rotterdam :
Potsdam ...20. jun. ob 5. uri zj. Noordam ..27. " " 9. " zj.
Ivdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenea po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
PRANK SAKSER 109 Greenwich St., New York City.
Cenik: knjig,
KATERE SE BOBE V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
Alojzij Cešark
59 Union Ave., Brooklyn, N. Y
Pošilja
denarje v staro domovino
najceneje in najhitreje.
Preskrbuje parobrodne listke, fšifkarte) za razne prekomorske
Črte.
V zalogi ima veliko število zabavnih in podučljivili knjig.

a w*n ne veš po kom bi zanes A V II Ijivo in brzo denarje n R II domu poslal ali kupil parobrodni tiket zase ali za koga druzega, obrni se na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich Streetjv New Vorku.
gfl • Čast mi je naznaniti slavnemu Y občinstvu st> Claicagi, IIL- kakor P tudi rojakom po Zjed. ariivah,
8 da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 s. Center Ave., Chicago, 111.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Nijteijt vina in dišeče smodke so pri mettft na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno Ireg. ljiiče in igrElna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladič, " f. 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
MOLTVENIKI.
Dušna paša (spisal umrli škof Bara-. ga), lino vezanje, zlata obreza $1.00, rudeča obreza 75c. Jezus in Marija, vezana v slonovo kost $1.50, slon. kost z okraski $2.00. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. ikost
$1.50, slon. kost z okraski $2.00. Mali duhovni zaklad, v polusnje vez.,
z..ata obreza SOc. Nebeške iskrice, platno zlata obreza, 60c.
Otroška pobožnost, platno, rudeča
obreza 25e. Premišljevanje o Presv. Rešnjem Telesu, šagrin. zlata obreza, $1.00. Presv. Srce Jezusovo, polusnje, zlata
obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza,
(ličen molitvenik), 40e. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00.
Skrbi za dušo, polusnje 75c., zlata
obreza $1.25. Vrtec nebeški, vezano v slonovo kost,
$1.50, slun. kost z okraski $2.00. Zlata šola, zlata obreza, $1.00.
PESML
A. Aškerc: Mučeniki. Elegantno vezano, $1.25. A. Aškerc: Primož Trubar, 50e. F. Gestriu: Izza mladih let, 25e. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-K. Majster: Poezije. GOe.
POVESTI IN ZGODOVINA.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20e. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20e. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20 e. Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, 10c. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganov a osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20e. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Erazem Predjamski, 15c. Eri. 20c. Evstahija, lac. General Lacidon, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40e. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70e. Grof Radecki, 20c. Grofica beračica, 100 zveskov $6.50. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japouka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20 e. Jaromi1, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20e. Krvna osveta, 15e. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25.
Marija, hči pollkova, 20e.
Marjetica, 50e.
Materina žrtev, 50c.
Mati Božja z Bleda, 10c.
Miklova Zala, 30e.
Mirko Poštenjakovič, 20c.
Mlinarjev Janez, 40c.
Mrtvi gostač, 20c.
Na indijskih otocih, 25c.
Na preriji, 20c.
Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20c. Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20c. Nedolžnost pregajana in poveličana. 20c.
Nesrečnica. 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40c. Od pluga do krone, 75e. PavJiha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mehikanec, 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20c. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. Prst božji, 15c. Repoetev, 20c. Ribičev sin, lOe.
Robinson Crusoe, 40c.
Rodbinska sreča, 40c.
Rodbina Polaneških, 3 zvezki $2.50.
Roparsko življenje, 20c.
Rusko-japonska vojska, 5 zvezkov 50c.
Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c., Spisje, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25e. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20e. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20c.
Stric Tomova koča, 40c.
Sv. Genovefa, 20e.
Sveta noč, 15c.
Sv. Notburga, 20c.
G0 malih po vesti j, 20c.
Štiri povesti, 20c.
Tegethof, s avni admiral, 20e.
Timotej in Filomena, 20e.
Tiun Ling, morski razbojnik, 20c.
V	delu je rešitev, 20e. Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 2(Je. Zlata vas, 25c.
Zmaj iz Bosne, 40c. Z ognjem in mečem. 7 zvezkov $2.50. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Žalost in veselje, 40c. Ženino va skrivnost, 20c.
UČNE KNJIGE.
Za angleški jezik:
Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slovenski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c.
Žepni hrvatsko-angleški razgovori,
40c.
Za nemški jezik:
Grundriss der slovenischen Sprache,
vezan $1.25. Ahnov nemško-angleški tolmač, 75c. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c.
Druge: .
Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40e. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezani 50c. Katekizem, mali, 15e. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, loc.
Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
vezano 50e. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30e.
RAZNE DRUGE KNJIGE.
Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75e.
Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Godčevski katekizem, 15c. Hitri računar, vezan 40e. Kako postanemo stari, 25c. Ljudska pesmarica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c.
Navodilo za spisovanje raznih pisem.
75c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih
pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c.,
vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bukve, 30c. Voščilni listi, 20c.
Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem,
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50c.
ZEMLJEVIDI:
Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Zemlja, 25c. Zj edin j ene države, 2oc.
RAZGLEDNICE:
Kranjska narodna nosa, ljubljanske, nenryorake, s cvetlicami in razne drago, po 3c., -ducat 30c. Razne svete podobe, komad 5c. Ave Marija, lOe.
CUNARD LINE
£*ARIViJ£J JPUJLJJE^JO MED
TRSTOM, REKOjNJIEW TORKOM.
PARNIKI IMAJO JAIIO OBSEŽEN POKBTT PROSTOR Iv KBOTC ZA SET AN J K POWLKO* THKTaEUk E AZBRD
o*lpluje iz V or k it dne 10. julija.
odpluje iz New Yorku due 17. juliju.
SLAVIM PANNOBIA
CAEPATHIABe—
CLT0N1A, 9LAV0K1A m PAMONT* ^ parniki na a.a vi i«ka Ti parniKi bo napravljeni po uajuovejšem kroju in zeio pri klada, cret.j? razred XEDILA 80 dobra i 2 potnikom trikrat na dam pr posti>žena
Vožnje -U3tke prodajajo poocladče.u agentje ln
JM Cunard Steamship Co.. Ltd.,
IMew Vcr^	126 State St Bostoi.
B1/ Dearboro 0^)caiso.
Comoapie Generale Transatlantiqu
[Francoska parobrodna družba.)
D
ur
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INQM0STA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARMKI SO:
"La Lorraine" na dva vijaka. "La Savoie" „ „ „ "La Touraine" ,, ,, ,, "L'Aquitaine" ,, ,, ,,
"La Bretagne"...............
"La Champagne" ...........
"La Gascogne"..............
.12,000 ton,	-ir.,1100 konjskih moči.
. 12,(NMI	tt	2 H)	1(
,.10,(HM)	tt	12.01M)	tt
. ll»((NHt	tf	11 if I H H t	(1 t
, . . SIMM)	..	s> I M H I
»	>>	)	»> t>
. . ^,'MNi	itf)MHI
...8,«100	,,	s»,01 Hi
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. nri dopoludne iz priitaniščft št. 42 North River, ob Morton St, N. J,
*LA SAVOIE •LA PROVENCE
La Gascog-ne •LA LORRAINE •LA TOURAINE
21. junija 1906. La Bretagne	19. julija 1906.
23. juuija 1906. *LA PROVENCE 26. julija 1906. 30. junija 1906. «LA LORRAINE 2. avg. 1906. 5. julija 1906. La Gascogne	9. avg. 1900,
12. julija 1906. La Bretagne	16. avg. 1906 .
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
8 temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. r a z r e d a.
Al. W. Kozmiriski, generalni agent za z&pad.
" 1 Deurborn St., Chictt^o, 111-

AUSTHB-AMEBICAK LIHE j
Regularni potni parniki
• 1-.
9
"SOFIA-HOHHINBERG" odpluje 30. junija -
^GIUUA" odpluje 14. julija "GEORGIA" Odpluje 21. julija.
voarljo med^New Yorkom, Trstom In Reko.' •
N aj pr i pr a v n ej š a in najcenejša jiarobrcdna trta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. CS, Co., General Agents,
2 Washington St., New York.


ji;.
THE FOREST CITY BBEW1HB CO.
- Jedina Cesko-SIayjanska -
protitrustna pivovarna družba
~= v Clevelandu, O.	=
Vari iz najboljšega amerlkansUega sladu in iz importi-ranega češkega hiuela iz Žatca
pravo plzensko pivo 'Prazdroj'.
Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval druzega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo <<Prazdroj". Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trustovega jarma.
Naša pivovarna nahaja se na TTT»lOft StPOct^ nasproti Wheatland in Momewood St. ■.....11 - Matej Bečko, kolek.or. .	t