Poltnlna platana « gotovini. LETO VI.	LJUBLJANA,	1.	SEPTEMBRA	1928.
ŠTEV. 32.
Naročnin a-za- jvcoila-
VlJO ČETRTLETNO DIN 15-
CELOLETNO DIN 60/ZA INOZEMlTVO JE DODATI DOjTNiNO/OOLAJI DO CENIKV/ POSAMEZNA JtEVILKA PO DlN I
RA{UH POŠT. KRMILNICE 13.188
OB1UN
A
/Ax
VftEDNllTVOINVPRAVA VVČITBL1$KI*TI)KARNI/ ROKOPISI * SE • NE VR A-XA)0/ANONIMNI DO-- ’PI$I • )E • NE • PRIOBČV -k 7E70/P0jTNlNA- PLA-W XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 2906
JANEZ:
Važen problem!
Poleg nebroj nerešenih, napol rešenih ali pa slabu rešenih važnih problemov — je vprašanje našega uradništva, in k tej definitivni rešitvi tega vprašanja, ki je tudi vitalnega pomena za vso. državno upravo — si še do danes nobena politična grupa ni upala pristopiti. Res je, da so demokrati dali ysaj eno drobtinico s tkzv. Reisnerjevkm zakonom o činovnikih, vendar se je isti pokazal zelo zelo pomanjkljiv, okoren in neprecizen, dalje so se razmere silno izpremenile, da so postavke o prejemkih postale naravnost iluzorne, a vrh vsega so razni finančni veleumi in varčneži pričeli še z odtegljaji, poreži in prireži, da so že itak škandalozni prejemki ab-sdlutno nezadostni za državnega nameščenca —! Pa pravijo, saj ni tako, vendarle izhaja — a kako? Res je —• izhaja in to neki s pritrgovanjem, s pomanjkanjem, drugi iščoč si privatnih dohodkov poleg službe, ki so včasih večji od prejemkov v državni službi, tretji sd morda srečneži, bogati z doma ali pa so jim žene prinesle doto, četrti si pomagajo s tem, da so v službah tudi žene — a žal nekateri tudi z nedovoljenimi manipulacijami, bodisi z direktnim posegom v javno imovino, bodisi s podkupovanjem.
Pa vprašam, ali 'je vse to v državnem interesu, ali mar res z malimi plačami uslužbencem prištedi toliko milijonov, ali ne gredo isti efektivno in moralno baš zato še v večji meri v izgubo'. Pojdimo kar po vrsti — uradniški zakuh — gotovo ne brez vzroka — prepoveduje državnim nameščencem imeti še kako službo poleg državne, raizen v iz-. vestnih izjemah, za katere pa treba špeeijalnega dovoljenja. In vendar je na stotine državnih nameščencev, k: so še tako srečni, 'da imajo priliko do’ privatnega zaslužka, ki si služijo kruh še izven svoje državne službe. In komu na škodo? Predvsem državi, ker prvič nima uslužbenec v tem primeru dovolj, počitka, da metre svež na delo, drugič je nezadovoljen in pač naredi, kar mo,ra — redki so še oni idealisti, ki kljub vsemu žive v službi samo njej — in končno, odjeda se drugim tisočerim brezposelnim: kruh. Dalje država želi po izjavah mnogih ministrov in politikov zdravega naraščaja — pa si sama pri tem meče polena pod noge.
Mnogim državnim nameščencem je vsled draginje in premalih dohodkov ženitev sploh onemogočena, ker je med stotimi le redek oni, ki napravi dobro, partijo, poročeni žive v
pomanjkanju, ki jim jemlje energijo, za delo, ki povzroča mnoge rodbinske spore in celo, tragedije, včasih celo samomore, deca raste v pomanjkanju in čestoi nehigijeničnih prostorih — in ako vzamemo, da so žene zaposlene v službah — je to zopet na škodo družinske sreče, na škodo nege in vzgoje otrok in drugim neporočenim, ki ostajajo brez služb.
Končno, žal, niso redki primeri, ki državni nameščenec prekorači mejo dovoljenosti ter učlni dejanje, ki ni le delikt po kazenskem zakonu, temveč Celo kvalificiran zločin po uradniškem zakonu. Vsi ti bolni pojavi so za vso državno upravo, za brezhibno' funkcioniranje vsega državnega aparata pogubni, in tu ne pomagajo ne vojaški ukazi in odredbe, ker se zlo ne prične lečiti pri korenu. Pa pravijo, državnih nameščencev je preveč? Morda res po nekih, zlasti centralnih uradih, kjer obstoje neke partijske ini porodične sinekure — in je včasih celo delo v tem, da pride dotičnik prvega po plačo — toda zlasti pri uradih, ki Imajo prometno poslovni značaj, jih je še premalo' in j,e osolbje od prezaposlenosti cesto povsem izčrpano! Dobro, reducirajte tam, kjer treba, če je res treba — a plačajte bolje!
Drugi zopet stoje na stališču, uradnik je v službi naroda, pa če je skromneje nagrajen. bo> s publik. skromnejši — pa je i to demagogija lažidemokraclje, ker to ne drži in pozabljajo, da je obenem tudi reprezentant državne oblasti in ni torej vseeno, če uživa ugled berača.
Da vse to vodi v nezdrave razmere, mora priznati vsak razsoden človek — in tudi tu treba remedure preden pride polom. Predvsem treba izboljšati gmotni položaj državnih nameščencev, ker ima danes pripravnik s fakultetsko kvalifikacijo pri nas manj plače, kot v »beraški« Avstriji začetnik služitelj — .manj kot voznik tramvajske železnice itd!. Tu pa se ne sme čakati na donošenje novega činovnega zakona in vso stvar zopet odgoditi ad kalendas graecas, temveč takoj povišati s posebnim zakonom in to stanarino za štirikrat in z uvrščenjem večjih krajev v prvi draginjski razred.
Pri sprejemanju novega uradništva pa treba strogo gledati na kvalifikacije — pa ne bo uradništva, vsaj nekvalificiranega preveč.
Na državnih nameščencih samih pa je, da se enotno organizirajo in niso kot razkropljena čreda, s katero vsak dela po mili volji!
Svobodna reška luka.
(Napisano pred sprejetjem .nettunskih konvencij*.
»	II.
Gornja razmotrivanja naj podkrepimo še z nekoliko dodatki trgovskega in prometnega značaja, ki se tičejo »italijanske« Reke in našega Sušaka. Zanimivi so in vredni, da jiih priobčimo v našem listu, keri se popolnoma strinjajo z vsemi gori navedenimi razlogi.
Leta 1927. je znašala celokupna pomorska trgovina Reke 7,829.360 meterskih stotov, dočirn je znašala leta 1913., to je poslednjega predvojnega leta ta trgovina 22'5 milijonov meterskih stotov. Napram temu se je Reki posrečilo, da je dosegla komaj tretjino svoje predvojne pomorske trgovine.
Leta 1927. je znašala pomorska trgovina Sušaka 4,148.827 meterskih centov. Primera z letom; 1913. je nemogoča iz enostavnega razloga, ker je bil Sušak onega leta sestavni del reške lluke.
Napram temu znaša pomorska trgovina Sušaka nekaj nad polovico
pomorske trgovine Reke. Napredek suišaške pomorske trgovine je tako velik, da bi v nekaj letih gotovo preseglo trgovino Reke, seveda, če bi bilo malo več razumevanja pri gotovih, v upoštev prihajajočih faktorjih. Preteklega leta je narasla pomorska trgovina Reke za pol milijona meterskih centov, a na Sušaku za en milijon in šeststo tisoč meterskih centov. Kakpr se vidi, je bil tedaj napredek Sušaka mnogo večji od napredka Reke.
Kakor je znano, je pomorska trgovina Reke povsem alimentirana z našim blagom, V pomorski trgovini Reke presega promet z lesom1 4 milijone Pleterskih centov. A ni treba niti naglašati, da je les, ki prihaja preko reške luke, v prvi vrsti jugo-slovenskega izvora. Če bi se nam samo to posrečilo, da naš izvoz lesa koncentriramo preko naših luk, v prvi vrsti preko Sulšaka, bi čez noč nadkriKl promet reške luke.
terpentinovo milo
Verujte, če se Vam pove,
da je vsaka gospodinja napravila najboljo izkušnjo, če je poizkušala, da
ŽENSKA HVALA
preko noči raztopi nesnago. Zjutraj je najbolje, če se za čisto kratko kuhanje perila vzame
Schichitovo Terpentin milo
Da se promet z lesom močneje koncentrira na Sušaku, ie absolutno potrebno, da se zgradi zveza Slovenije s sušaško progo, tako, da bi les iz Slovenije ne dohajal v svet preko Trsta in Reke. Poleg tega bi se morala sušaška liuka tako razširiti, da bi mogla Imeti veliko večja skladišča kajcon so današnja. Naposled pa se tudi ne sme pozabiti, da se z odgovarjajočo tarifno politiko more mnogo doprinesti h koncentraciji prometa v eni sami luki.
Poleg tega je skrajno potrebno, da preneha ono žalostno stanje, da moramo izvoz lesa v Španijo instra-dirati preko Trsta in Reke, a to iz lahkomiselnega razloga, ker v všeh desetih letih nismo mogli priti do tega, da sklenemo s Španijo enostavno trgovinsko pogodbo, pa bilo tudi samo z klavzulo največje ugodnosti.
Drugi glavni artikel reške pomorske trgovine so mineralna olja, v prvi vrsti nafta, ki se rafinira v reški rafineriji in se v največji meri uvaža v Jugoslavijo. Nasprotno Sušak ne prihaja v poštev za uvoz nafte in petroleja, ker nima za to odgovarjajočih naprav.
Kolikor v prometu Reke, ravno toliko Igrajo v prometu Sušaka znatno vlogo fosfati. Fosfati prihajajo iz severne Afrike, a potrebujejo jih tovarne umetnega gnoja. S tarifnimi ugodnostmi se nam je posrečilo, da koncentriramo v Sušaku ne samo uvoz naših tovaren, ampak tudi dober del uvoza avstrijskih in madžarskih tovaren. Velika nevarnost pa obstoja, dia bo riatlfikacSa nettiuH skih konvencij in z njimi vezane koncesije za podrobni promet z Reko
usodno in pogubno delovala na promet Sušaka.
Ne smerno pozabiti, da je reška luka tehniško dovršeno izgrajena in da na Sušaku manjkajo celo še primitivne stvari. Moderna skladišča za hranitev blaga so na Sušaku prenatrpana, dočim so reškl magacin! pretežno prazni, pa se zaradi tega zadovoljujejo z najnižjo ležarino.
Da se naša pomorska trgovina na severnem Jadranu čim jačje koncentrira na Sušaku, je absolutno potrebno, da se čimprej prične z razširje-vanjem luke. Potem je treba to luko tehniško urediti, nabaviti še večje število električnih dvigal in zgraddi potrebna skladišča. A končno je treba rešiti tudi, vprašanje svobodne carinske cone.
Še pred dvema letoma je bila na licu .mesta komijsija, ki je imela nalog, da izvede markiranje te cone. No, od onega časa pa o svobodni coni ni. duha ne sluha. Pri naših višjih vlastodržcih prevladuje mnenje, da (£ cone pač njkoU ne smemo realizirati, iz tega razloga, da se ne zamerimo Italiji, s katero živimo v paktu prijateljstva. Med tem pa tu velja samo pravilo, da vse popuščanje prihaja na račun in v škodo Sušaka, a v korist Reki. Kako pač pridemo mi do tega, da zanemarjamo interese naše lastne luke radi tega. ker bi ti interesi mogli zmanjšati promet sosedne države? Ali bi Belgija b'la zmožna, da pokrene nekaj na škodo Antwerpena samo radi tega, da ne škoduje liavru ali Rotterdamu?
Sušak in Reka sta danes na takem stališču in v takem položaju, da morata drug drugemu konkurirati.
Naša naloga in naša dolžnost je, da storimo vse, da obrnemo na Sušak čim večji promet. Interesi Reke in obzl.ri napram Italiji nas ne smejo prav nič motiti. Reka je hotela iti pod Italijo, ali se je vsaj tako vsemu svetu kričavo zagotavljalo, pa naj nosi zdaj tudi vse ekonomske posledice tega svojega ujedinjenja! Pred vojno, je bila reška luka po velikosti prometa na desetem mestu med evropskimi lukami. Danes pa je zadnja med večjimi lukami, če se sploh še more prištevati med večje luke. Naš Split je s pomorsko trgovino preko 8 milijonov meterskih stotov že davno nadkrilil Reko, a upamo, da jo v kratkem padkrili tudi Sušak, Naj dela Italija, kar hoče in kar more, da povzdigne trgovino Reke, a mi moramo zastaviti, vse sile, da povzdignemo promet naših luk, v prvi vrsti Sušaka. Pri. tem delu nam ne more nihče ničesar zameriti in ni treba, da se pečamo s tujimi Interesi, ampak se pečajmo s svojimi lastnimi! Dosedanji politiki koncesij moramo nasproti postavit! politiko brezobzirnega ja-čanja in dviganja naše lastne imo-vine.
Ker postane Sušak po dovršeni železniški zvezi z obstoječo progo tudi slovensko pristanišče, nam jc • veliko ležeče na tem, da se Sušak povzdigne do tiste višine, ki io zasluži. Naši gospodarski interesi so tesno zvezani s to luko, ker so predpogoj za racijonalno eksploatacijo našega nacionalnega premoženja, ki ga reprezentirajo naši bogati gozdovi. Zato pa je naša dolžnost, da se z vsemi močmi lotimo dela za proč vit našega Sušaka!
Kronika.
Na predlog člana centralnega odbora dr. Miloša Vauhnika in na željo oblastne skupščine> Orjune v Mariboru je na podlagi § 18. štatutov Orjune generalni tajnik Orjun imenoval za oblastnega tajnika Orjune v mariborski oblasti brata dr. Frana Irgoliča, odvetnika v Mariboru.
*
Mesna Orjuna Dubrovnik sporoča, da je bil na podlagi čl. 8. štatutov Orjune v seji dne 5. t. m. izključen iz vrste članov Orjune Rap. Kru-najevič zaradi društvenih in nacionalnih deliktov. Toliko v vednost in nadaljnjemu zadržanju vsem članom.
V času gladovanja. Po raznih naših deželah je nastal glad. Odkod prihaja glad v veliki in plodoviti državi, s katero se mnogi toliko hvalijo in ponašajo? Ali od zemlje ali od zanikrnosti ljudi? Nemogoče.
Zemlja je ista, ki je doprinašala čudeže v svoji plodovitdsti že mnogo let, tudi medvojnih. Ljudje so jo obdelovali preteklo leto kakor vedno, ali pa še bolj. Torej lakota ni mogla priti zaradi zemlje in ljudi. Morda zaradi kobilic in črvov? No, ti se niso pojavili nikjer — razen črvov na valjevskih in moravskih slivah. Žita povsod v izobilju, vse shrambe so pdlne. Odkod tedaj glad v veliki državi?
— Odkod in zakaj vlada glad pri vas v Dalmaciji? vprašam, tri kmetice, ki so prišle v mesto prosit živeža. — Psuje se Boga in vraga in vse svetinje človeške, odgovori prva. — In nihče nikogar ne spoštuje. reče druga. — Milosti bcJžje ni nikjer več. ker vsak grabi v svojo malho, pravi tretja. — Grehi so povsod — ves narod se je strašno pregrešil zoper Boga...
Tako narodna duša razumeva položaj, a skupina narodnih duš tvori narod. Mnogo se govori v imenu naroda, a malo, ali bolje rečeno — nikoli se ne govori iz duše naroda in z jezikom naroda. Ta veliki in skrivnostni stvor, narod, nima nikjer svojih predstavnikov, pred nobenim forumom, kjer se razpravlja o njem. Vsi oni. ki ga po imenu zastopajo, se prvi dan prelevč, kot voda reke, kadar se izlije v morje. Sicer ostane voda, a je nepitna: dosti podobna vodi reke, a vendar dosti različna od nje. Kdo izmed naših političnih veli-kašev je še kdaj izrekel mnenje, ki se širi od kraja v kraj, da ie lakota kazen za grehe, ki se delajo v naši državi dan za dnem v imenu naroda , in nad narodom, ki ga je poklical na svetovno pozornico nihče 'drugi nego Bog, ki kaznuje narod z lakoto zaradi umazanih grehov njegovih predstavnikov? Nihče. Mnogi velikaši ne poznajo niti abecede onih velikih življenskih misterijev, ki jih poznajo neuke mase naroda; oni so nepisme-
Stran 2.
>0 R J U N A«
Stev. 32.
je itja«4enejie ■rejena ter Izrriaje m tiikmlška dela ti najpriprd-itejiega d« ujmoderiejtega. • Tiska Mike, mladinske, leposlovne la zaautrae kajige. Ilistrlrue knjige v en*- ali reibarvnem tiskn. — Irti are v aallb la tndl nijvečjlb nakladah, časopise, revije, mlad. Hite.
it, uAn li listo*. Lastna tvnica lolskih zvezku.
Šolski zvezki za osnovne ia srednje Sote Risanke, dnevniki in beležnic«.
ni v narodni modrosti, a narod nepismen v njihovi modrosti. Skoro vsi velikaši se pa sramujejo, da bi •mislili in govorili kot narod. In tako ie narod brez predstavnikov svoje duše. brez predstavnikov svojih pravic in letos še celo — brez hrane.
Železnato vino
lekarnarja dr. G. Plccoli-Ja v Ljubljani
krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.
Naročila točno po povzetju.
Kara plovemo? Pri manifestacijah oziroma demonstracijah pred »Zvezdo« so padali tudi vzkliki: Dol s Srbi!... Vemo, da za to niso odgovorni prireditelji — a to je le dokaz, kako opravičena borba KUK lahko vodi do napačnih nazorov pri masi. Pomislimo na čas pred 10 leti! Kako bi bili takrat srečni, če bi biii smeli po ljubljanskih ulicah klicati: Živela Srbija! Saj^ smo mislili tako, ko smo vzklikali: Živela Jugoslavija! Kdo bi bil mogel takrat reči, da bodo isti ljudje čez 10 let pred »Zvezdo« vpili: Doli s Srbi! Morda je bil to nepremišljen vzklik — a bil je. So l.udje, ki ne morejo pojmovati sedanjega boja KOK v njegovem bistvu. Razumejo ga še po svojem starem •mišljenju, kakor da bi bili Srbi vzrok vsega zla. Za tako mišljenje tudi Srbi ne morejo z največjo ljubeznijo gledati na — prečane. Ne zahtevajmo od ljudi nemogočih stvari. Masa misli vedno po svoje —in tkzv. »hr-vatsko pitanje« stopa zopet v tisti Stadij, ko išče rešitve po vsem svetu. samo doma ne. Ekstremni elementi se že pojavljajo s svojimi izjavami in izgubili bomo zopet 10 let, preden bomo tam, kjer smo bili pred par leti. To je tem bolj žalostno, ker se bodo med tem okrepili na svojih sedežih ljudje, o katerih jugosloven-stvu opravičeno dvomimo. Ob kri-t čnih trenutkih je doslej vselej stopila mladina na plan. Iz njenih vrst bi se morala začeti energična nacionalistična akci.ia, ki bi nastopila enako proti vsem izrastkom našega sedanjega boja. Mislimo, da je skrajni čas in da ibo letošnjo jesen dovolj vzroka, da zmagajo mlade sile nad starimi gesli!
Še o HrvatskihSokodih. Gre za neko akcijo, da se hrvatskcJ Sokolstvo prizna kot polnopraven član Slovanskega Sokolstva in so celo v JSS ljudje, ki to zagovarjajo, češ. ali Hrvati niso Slovani? Je vse prav prav lepo, toda Slovanski Sokolski Savez tvorijo državne reprezentance i-n ne pa delci iste; ako žele torej neki krogi v SSS — svobodno jim ali le skozi JSS, nikdar pa poleg njega, k,en to bi bil precedens za nova cepljenja, pa bi v kratkem pri nas imeli JSS, Hrv. Sok. S.. Slov. Sok. Zvezo, Srb. Stik. Savez — torej kar štiri Sokolske Saveze in vsi bi hoteli biti člani SSS — ai; bi nas Čehi lepo pogledali. Ako smo Sokoli — bodimo res pravi Sokoli — a podobne rešitve nekega »hrvatsk.ega pitanja« v Sokolstvu ne bomo dopustili. Sapienti sat!
BKSPORTNA HIŠA
..LUNA11
Maribor, Aleksandrova cesta 19
trgovina z galanterijo, drobnarijo, nogavicami vseh vrst, pleteninami, vezeninami ter raznimi potrebičinami.
Poaabnl oddalak sa I g r a f a.
Na drobno	Na	dabalol
Dvojna mera. Te dni je morala ljubljanska železniška direkcija odstopiti zagrebški, kateri je baje zmanjkalo strojev, osami strojev. Torej ljubljanska direkcija, ki ni prejela nič novih strojev po vojni, ki jih je nekaj že preje odstopila zagrebški, mora posojati, dasi sama preobremenjena, lokomotive, dočim ima beograjska 64 lokomotiv viška — in Bog zna koliko že novih uničenih, pa ne more ničesar odstopiti. Brez komentarja!
Na$i Olimpijci! Vrnili so se z zmago ovenčani, dasi bi bili zaslužili še večji uspeh za svoj trud. Toda je žal pri nas tako. da v svetu raje svojo kulturno stopnjo kažemo z raznimi Puniši in sličnim, da pa »nema kredita« za res kulturne ustanove. — Tudi sprejem v Ljulbljani, ki si nadeva priimek narodna in sokolska, še izdaleka ni bil tak, kot bi moral biti — mrtrda bi svečaneje sprejeli celo klovne cirkusa Kludsky. Pa pravijo, da smo visoko kulturni? — Jaz bi pa dejal, da preje bahavi filistri!
Razmere na naših železnicah postajajo vedno bolj škandalozne in so prišle pri naših sosedih že v prislo-vico. Te razmere so posebno občutljive pri sedanji seziji, ko na tisoče tujcev obiskuje našo rivijero in naše planinske kraje. Zamude so na dnevnem redu, ljudje zapravljajo po nepotrebnem dragoceni čas in zamujajo prilike, ki so zanje včasih eksistenčnega pomena. Povsod se vidi nezmožnost vrhovne uprave, ki nima nikakega smisla, še manj pa zmožnosti, da bi bila kos intenzivnemu tujskemu prometu. Prišlo je v zadnjem času do več nesreč, kjer je izgubilo več ljudi življenje in to samo radi brezbrižnosti uprave. V zadnjem času se je pa še celo dogodilo, da je direkcija v Zagrebu radi prenatrpanosti prog odpovedala na-daljno sprejemanje blaga za Sušak
in Split in je radi tega povsem zastala naša izvozna trgovina ter pretrpela izdatno škodo, ki gre v milijone. V tej zadevi je bila sklicana seja šefov saobračajnih oddelkov in vozovnega vodstva, ki je konstaii-ral, da si Beograd pridržuje dobre lokomotive in nadštevilen vozni park, dočim se zagrebški direkciji dodeljuje pomanjkljiva trakcija. Zagrebška direkciji primanjkuje za rc den promet 80 lokomotiv, ki jih pa Beograd noče dostaviti, dasi razpolaga z 62 lokomotivami preko svojega rednega števila. Vidi se, da so pričele tudi pri železnici razmere prav po vzorcu naše preizkušene politike im se je uvedel celo v promet neke vrste separatizem, ki diši prav po našem parlamentu.
L. Mikuš
Mestni trg Stev. 15.
TVORNICA DEŽNIKOV.
Zaloga sprehajalnih palic.
Odličen .Jugosloven. Tenmis-igra je odličen šport, bolj za elitno in. visoko družbo. Tudi v Ljubljani goji gospoda ta šport. Neki športni klub ima prav lepo in naravnost idilično tennis-igrišče. Igrajo tam gospodje in brhkonoge gospodične raznih imenitnih poklicev, 'kakor bančniki, ravnatelji, finančniki in tako naprej. Ima gospoda, ki rada tennis igra, tudi posebno garderobo in male shrambice za svoje športne rekvizite. Na vsaki shrambici pa se naravno blesti vizitka z imenom lastnika. Imena so skromna, večina vizitk niti ne pove, kaj je lastttfk v svojem privatnem življenju. Toda izzivalnobahavo se blesti naslednji napis: Branko Bezjak, Direktor der Strick- und Wirk-warenfabrik Dragotin Hribar in Ljubljana«. Temu gospodu svetujemo, naj
gre raje v tovarno nogavice plest, nego tennis igrat.
Finančni minister dr. Subotič je
imel jdosti razlogov, da je z dr. Marinkovičem forsiral sprejetje nettun-skih konvencij. Njegove blagajne so polne, a se bodo še bolj pošibile po eksekucijah, ki jih je nasilno uvedel pri naših siromakih na kmetih in po mestih. Na vseh koncih in krajih mu ponujajo posojila, ki so zares zanimiva in imajo svoj izvor v gospodarski sili in moči naše države, a imen noče povedati iz diskretnih ozirov, da se ne zameri Angležem in Amerikancem, pri katerih moleduje z vso ponižnostjo za posojilo, radi katerega se je prodala Italijanom celo naša obala z morjem in Suša-kom vred. Zanj so vzroki ratifikacije nettunskih konvencij poVsem moralni in pravni, in če hočete, tudi politični. Seveda, kot moder in previden državnik mora dr. Subotič zamolčati tudi te vzroke, da jih ne izve jugoslovenska javnost, ker bi sicer malo preveč pisano in postrani pogledala. Po njegovem mnenju morajo ministri delati kakor gluhoneinci in samo ponoči, da jih narod ne more motiti pri njihovem delu in se ne
razburja po nepotrebnem, ker je po desetletnem pravdanju zaradi partizanske oslovske sence že preveč utrujen. Zato tiho, tiho, da se veliko in brezpametno dete ne zbuai! — Ministri imajo za vsako vprašanje v rokavih na tisoč odgovorov, nabranih v 'brezplačnem zraku, zato pa jih usipajo iz rokavov, da se kar kreše. Pa nič iti čudno, če odgovarja dr. Subotič na vprašanje: zakaj italijanska podjetja v Dalmaciji v masah odpuščajo naše delavstvo? — takole: E, produkcija je padla danes; jutri bo pa boljša. — Jutri pa bodo mrgoleli italijanski delavci po tovarnah in dr. Subotič bo odgovarjal: E, l>a so tu nettunske konvencije. In so pravni, moralni in politični raziogi in italijanski prijatelji. Pozdravimo jih — zaslužili smo jih in smo nabrrtjili silo novcev v Londonu zaradi njih. Bodimo politični in kaj nam vse dni go mar!
NAROČNIKOM!
Na naslovih današnje številke je naznačeno, do kedaj je naročnina poravnana. Prosimo, da se zaostanki takoj poravnajo.	Uprava.
Damska konfakclja naznanja cenj damam sledeče cene za In aiodal atalja	Izdelavo	navedenib	oblačil:
^	Za	delo	od	kostima	od 250 do 300 Din
■	^	Za delo	od	plašča	od 200 do 250 Din
to	Za delo	od	jope	od 170 do 200 Din
V	Za delo	od	krila	od 70 do 100 Din
9^
m
od 150 do 200 Din od 80 do 150 Din
Za delo od toalete Za delo od bluze
Hi nipoligi ji nliki Izbiri ix|«livlj«uh pliKn, kuhan Iti fitoi lastnin itiilki si cm, kv odpili urini, usta-
U
b\ liiitiiiji, siiani u 51% niijt, ku ji i pril oiji-
ll
■lino. Mini uniiliici dobi]« priti itkiilli u ibnki. piti tikijiijm plitili pi 1l°/o papista.
V'*
Vm delo m Uvriuje pod lastnim nadiorttvom in po nAjmoaemejftih modelih.
a
s
93	93
■M
h
• P"l >00
93
ta
ti
•p«a
o.
•o
o
p.
o .5
u
O
o
'U
v
GG
O)
-O
O
a
O
■O
O
>
go
ZA POLETJE
naj izgleda.jo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni
JOS. REICH, LJUBLJANA
POLJANSKI NASIP 4—6.
Sprejemališče: ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne.
BENZIT-NADMILO raztaplja vse vrste nesnago na kemičen način ter varuje
Vaše perilo.
Ako ste samo enkrat videli, kako hitro se da odstraniti z malo BENZIT-NADMILA madež iz obleke — boste popolnoma razumeli, da raztopi BENZIT-NADMILO tudi mastne ostanke nesnage iz perila, ki ostanejo pri uporabi navadnega mila v e d n o v perilu ter postanejo vsled beljenja samo nevidni. V bodoče perite samo z BEN ZIT-N AI) MIL O M. To milo raztopi vse vrste nesnago ter vse ostanke madežev odstranjuje in varuje perilo.
1 ZAVOJ BENZIT
A.&E.SKABERNE, LJUBLJANA
Velika zaloga češkega in angleškega sukna
DINARJEV.
Benzif Nadmii°
w^W w 2 dvojnim učinkom Tvomice Zlatorog, Maribor
Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odeovarja France Štrukelj.
Ureja in odgovarja Miroslav Matelič.