Na zadnji seji občinske skup-cmc ^ je vnela živahna raz-prava: ali bi ali ne bi razprav-jaH r o Rekreaci jskem centru ra Ježici, čeprav smo v zad-.jein vsaj petkrat pred J® im forumom slišali zahtevo Posameznih odbornikov, naj ob- Rpv- aparat razčisti vprašanje reakcijskega centra v tako imenovani izgradnji in odborni-°m nalije čistega vina. , P° skoraj polurni debati je sprejela sklep, naj Ijilo'^*1 aparal' Pripravi teme- analizo poslovanja tega .d« bo skupščina lahko alineirano razpravljala o tem vprašanju. REKREACIJSKA ^ Odbornika Dremelj in Kačič p ostro napadla poslovanje Rekreacijskega centra na Ježi-^ Pa tudi delo občinskega sveta za gostinstvo in turizem. Razprava o tem je bila torej Preložen;*, toda medtem je ajništvo za notranje zadeve '^Plenil« dokumentacijo Rc- V eacijskega centra in občinskega Svoj Prste je viattnna vmes bpn' ‘'HaPčna inšpekcija druž-tovinM> ^r-•-rekr,.a{1tv re®kciji na jožiško Cls,)ega vin i Ve'ndark> natočili je odstopil.) vtaknila vmes Mi lokacij za | ■ ceneno ] gradnjo str. 9 ] Jj . Z buldožerji nad j „črne” zidove str. 7 j Rekreacija na prepihu str. 7 in 10 ! 3 Več denarja za šole j S Nova vloga krajevne i skupnosti str. 8 f j Predlogi in želje j. volivcev str. 4 3 Bela čelada z n rdečo zvezdo str. 8-9 j J sv GLASILO SZDL LJUBLJANA- BEŽIGRAD OKT. 1964 •;v ? - -*TrZ?.z B C ANJO V SLAVNOSTNA OTVORITEV SOLE MIRANA JARCA STRAN 12 * v OBČANI SPRAŠUJEJO IN PREDLAGAJO BEŽIGRAD, oktobra. Zbori volivcev v naši občini so se tokrat začeli pred osnutkom občinskega družbenega plana in proračuna zato, da bi občani na zborih volivcev kot prvi predlagali, kaj in v kolikSni meri naj bi imelo prednost pri za-črtavanju družbenega plana in proračuna za prihodnje leto. Najširši krog bežigrajskih občanov ima tako tokrat zares - vse možnič^ti, da s svojimi predlogi dejansko ustvari temelj za občinski družbeni plan in proračun 1965, ki ga bo na osnovi predlogov, želja in realnih možnosti končno začrtala občinska skupščina. GIBANJE Podatki, ki nam jih v svojih evidencah nudi Narodna banka, nam jasno kažejo, kako se giblje gospodarstvo v naši občini. Kot osnovrio merilo je vzeta vnovčena realizacija, ki se ugotavlja po višini sredstev, ki so v določenem razdobju prispela na žiro račune gospodarskih organizacij-Ta podatek je skoraj istoveten z vnovčeno realizacijo, kot jo gospodarske organizacije obračunavajo v svojih periodičnih obračunih ter je razlika tako minimalna, da jo lahko zanemarimo. Glavna vrednost teh podatkov pa je v tem, da so na razpolago vsakomesečno in v zelo kratkem času po izteku obračunske dobe. Devetmesečni podatki nam kažejo, da so naše gospodarske organizacije izpolnile že 89 odstotkov letnega plana, medtem ko bi idealna izpolnitev znašala le 75 odsot-kov. Zelo ugodna izpolnitev plana kaže na to, da se je gospodarstvo v naši občini razvijalo ugodnejše, kot smo pričakovali. To nam potrjuje tudi primerjava dosežkov v istem razdobju lani in letos, saj se je vnovčena realizacija povečala kar za 50 odstotkov. 1 Kmetijstvo je plan sicer izpolnilo z 97 odstotkov, vendar nosi težo,te ugodne iz-Nadaljcvarije na 3. strani Volivci na območju III. IV.. in V. volilne enote na območju krajevne skupnosti Bežigrad so med drugim predlagali, da bi bdilo morda zelo koristno, če bi medčvoliv-ci izvedli anketo med zaposlenimi oziroma interesenti za hrano v novem obratu družbene prehrane. Na te način bi si lahko 'ustvarili zanesljivo sliko o interesentih s tega področja- PREHOD NA PARMOVI ULICI Baje so se voliva! na tem območju zavzeli za ureditev preboda val-i podhoda Parmove ceste preko železniške proge. Hkrati pripominjajo, da je škoda zavreči v ta namen že pripravljene načrte, ki so bili precej dragi. Gradnjo tega prehoda naj zagotovi občinska skupščina. Voflivoi XI- in XII. voMne enote na območju krajevne skupnosti Stadion 50 med drugim predlagali, da je treba v predlogu ptona komunalnih potreb za prihodnje leto upoštevati prioritete del, ki so bila določena s 7-lotmim pianom. Ker gradnja modemih trgovskih lokalov občutno po-dražuje potnošno blago, so mnog.; občani mnenja, da bi morali vzporedno z modernimi sproti ustanavljati tudi klasične trgovine zaradi paralissiranja cen. To, kar se danes forsira, je enostransko in so potrošniki prepuščeni na milost in nemilost veletrgovine. HRUP V JANŠEVI ULICI Mod vsemi je Janševa ulica najbolj zapostavljena. Pločniki so neurejeni, pa tudi aungnji in notranji videz hiš Miče po nr.ij-r\ih popravnih. Hišni sveti nimajo dovolj sredstev, zato hiše propadajo. Janševa ulica je hkrati tudi prometno zelo obremenjen«. Varila .povzročajo veliko hrupa, stanoval« ob cesti nimajo miru. Ob železniškem preUazu stoje največkrat dolge kolone avtomobilov, ki z močnim hupanjem opozarjajo na neunejemost prometa v tem predelu naše občine. To stanje v Janševi Ulica je zadnji čas postalo nevzdržno. Tudi ureditev Kolarjeve ulice je več kot nujnost. Pri podjetju TUBA ob večjih nalivih zastaja voda kar na cesti, kar ni odtočnih kanalov, zemlja pa sama ne more popita vse vode. Ob velikem deževju se ta predel spremeni v pravo jezero ... Volivci na tem območju so dalje razpravljali o neurejenosti otroškega varstva, neprimernih televizijskih oddajah za otroke, ki nevzgojno vplivajo na naše naj-mlajše, ipd. DRUŽBENA PREHRANA — DA Zbom volivcev na območju krajevno skupnosti Stadion se strinjajo z osnovnim konceptom občinske skupščine o gradnji velikega, in modernega obrata družbene prehrane, ki naj bi dokončno rešilo neurejeno vprašanje zaposlenih Beograjčanov. Volivci I, in ID. volilne enote na območju krajevne skupnosti Bežigrad so se strinjali z rebalansom družbenega proračuna Nadaljevanje na (3 strani) Prvoborec Janez Slovenc govori ob dnevu mrtvih na grobnici padlih borcev, talcev in aktivistov NOB v Stožicah PISMA BRALCEV natečaja. Ne recite, uničil jo bo dež. Res jo bo čez nekaj dni, toda videli jo, bomo, zaklenjena v šolski omari pa bo ostala in to ostala za vedno. Z. V. Bežigrad Ulice brez imen Prehodi za pešce Tovariš urednik, na Titom cesti je od križišča z Linhartovo ulico pa do križišča s Topniško ulico en sam prehod za pešce. Na 600 metrov dolgem odseku je moč prečkati Titovo cesto le pri bežigrajski pošti, po sredi cestišča pa je dvojna nepretrgana bela črta, se pravi, da avtomobilisti ne morejo nikjer zaviti v levo. Bela črta pomeni, oziroma bi morala pomeniti, da tudi pešci ne smejo čez cesto. Razumljivo je, da na vpadnici, kot je Titova cesta, prehodi za pešce ne morejo biti na vsakem koraku. Na tem odseku Titove ceste pa so vseeno preveč redki. , Prehod za pešce je zlasti za starejše ljudi in otroke edina varna pot, ki naj jih pripelje čez prometno cesto, saj je skok čez belo nepretrgano črto moč smatrati za prometni prekršek, čeprav se ne kaznuje, vendar pa za posledice odgovarja vsak sam. Trasa Titove ceste na tem odseku ni dokončno urejena. Ko bo zgrajen priključek Bežigrajske in Linhartove ulice pri gostilni Kačič, bo prehod za pešce pri pošti precej blizu novemu semaforskemu križišču in prav lahko se zgodi, da bodo prehod pri pošti opustili. Menim, da bi morali v tem primeru zgraditi prehod za pešce pod cesto. Križišče pri pošti je vedno močno obremenjeno. Cesto prečkajo šolarji, ljudje, ki so namenjeni » zdravstveni dom, poleti pa obiskovalci letnega kina, da omenim le najbolj številne. Ko bo v bližini zgrajeno še občinsko središče, pa bo promet še večji. Ne želimo, da bi Titova cesta razdelila Bežigrad na dva dela. A. J. Kdaj v kino? Tovariš urednik! Moje pismo bo kratko. Pravzaprav želim postaviti samo eno vprašanje, ki upam ne bo brez odgovora. Ne zanima me, kdaj bo dograjena nova kino dvorana In koliko denarja nam še manjka, zanima pa me, zakaj je bivša dvorana kina »Soče« v večernih urah neizkoriščena. Kaj res ni moč ustreči Bežigrajčanom, da bi se v teh deževnih dneh lahko v večernih urah ogledali vsaj eno, če že ne dve predstavi. V. S. Zima je pred vrati Tovariš urednik! Bliža se zima, z njo pa sneg in neprijetnosti posebno za tiste, ki bomo skušali BOŽO KOVAČ -novi predsednik SZDL »potovati« s kolesi. Stara je namreč praksa, da kolesarske steze očistimo najkasneje. Pa ne samo to, muči me še eno vprašanje. V dnevnem tisku sem bral, da naša občina še ni sklenila pogodbe s Cestnim podjetjem Ljubljana za čišjlenje ulic. Letos smo asfaltirali kar precej naših ulic in zanima me, če bodo te pravočasno in temeljito očiščene. Torej želim odgovor na vprašanje, kako bomo imeli letošnjo zimo očiščene ceste in ulice. V. D. Oglasne deske Tovariš urednik! Pravzaprav ne vem, kdo je odgovoren za vzdrževanje številnih oglasnih desk v naši občini, toda znano mi je, da so vse te table skoraj brez izjeme v takem stanju, da že res kazijo videz. Kdaj pa kdaj se na taki deski zasveti listek in če letiš blizu, največkrat zveš, da je ta in ta izgubil to in to in da to seveda išče. Kaj res ne moremo najti rešitev? Eden od predlogov. Vsaka šola naj na svojem področju skrbi za te deske, vsakdo pa bi se rad ustavil pred njo in pogledal risbo s prometnega Tovariš urednik, ulice na Ježici so spomladi — vsaj po sklepu občinske skupščine — dobile nova imena, hiše pa nove številke. Poprej so bile hišne številke še izpred vojne, zaradi novih gradenj so bile pomešane in zelo težko je bilo najti neki naslov, opirajoč sc izključno le na hišno številko. No, zmešnjava je bila končno rešena, ko so ulicam nadeli imena. Zanimivo je, da je bila odločba o novih hišnih številkah izdana julija meseca lani, nekateri lastniki so jo dobili šele jeseni, še danes, po enem letu, pa ulice nimajo imen in hiše ne novih številk. Spomladi so res postavili nekaj tabel z novimi imeni ulic in tudi na nekaterih hišah so se pojavile nove številke, večina pa je ostala kar pri starem in prišlo je do še večje zmešnjave. Iskati nekoga na Ježici ni nič kaj prijetna zadeva. Menda imajo podobne težave v Tokiju in tudi pri nas moramo večkrat posnemati Japonce. K naslovu priložimo namreč pravcati zemljevid s točno vrisano potjo, da nas razvažalci kuriva, in-kasanti in zdravniki sploh lahko najdejo. Zanima me, kje je bzrok, da oštevilčenja hiš niso izvedli do konca. M. P. JEZICA Pri registracijah prihranili skoraj milijon dinarjev Vsako jesen, ko moramo podaljšati registracijo svojega avtomobila, računamo, kako bomo lahko za nekaj minut »skočili« iz podjetja ter uredili te formalnosti. Nekaj minut se raztegne, in če računamo, da stori tako skoraj 5.000 lastnikov osebnih avtomobilov, si lahko predstavljamo, da nastaja precejšnja izguba, ki pa je 'vidna pravzaprav šele takrat, če vzamemo svinčnik in izračunamo, koliko časa so izgubili vsi občani. Za leto 1963 smo registrirali osebne avtomobile tako, kot vsa leta poprej in tako kot ostale občine. Obrazec v dveh izvodih, in po en izvod statističnega lista ter položnica, so bili formularji, ki smo jih potrebovali. Ce raču namo, da smo za nakup in izpolnitev obrazcev porabili samo deset minut in da smo na banki in pošti opravili vse potrebno v petih minutah, na občini pa se za samo registracijo zadržali le pet minut, znese to skupno dvajset minut, katerim pa moramo prišteti za odhod na banko ali pošto vsaj še 20 minut. Leta 1963 smo torej za podaljšanje registracije potrebovali res najmanj 40 minut. Pri registracijah za letošnje leto pa smo kot edina občina dobili obrazce z navodilom za izpolnjevanje na dom. Pa seštejmo še minute, ki smo jih porabili pri registriranju Avtomobila za letošnje leto. Odpadel je statistični list, dodali pa smo, kot rečeno, navodilo za izpolnjevanje obrazcev. Vse to smo prejeli po pošti na dom brezplač- no. Za izpolnjevanje obrazca doma, -prej so se obrazci izpolnjevali v sprejemni pisarni, — 10 minut. Plačilo cestne pristojbine na pošti ali banki — 5 minut in sama registracija 3 minute. Seštevek je 18 minut, ali povprečno 22 minut manj, kot leto poprej. Pri tem pa so stroški občinske skupščine za podaljšanje registracij bili le za 153.420 dinarjev večji, kot minulo leto. Pogovorili smo se o minutah, ki nam ne povedo mnogo, če ne povemo še, da je bilo lani registriranih približno 4.400 avtomobilov. In še končni izračun, 4.400 krat 22 minut znese natanko 1.613 ur. Ta številka pa ni majhna, saj predstavlja v denarju blizu milijon dinarjev prihranka. Videli smo, da je bil strošek za pošto vsekakor umestno potrošen, pa čeprav prihranek ne gre v milijone. Vsekakor je ideja dobra in jo velja obdržati tudi v letošnjem letu, ko bomo podaljševali registracijo za leto 1965. V. S. Novi predsednik občinskega odbora SZDL Ljubljana—Bežigrad je postal Božo Kovač, zunanjepolitični novinar dnevnika Delo, ki je bil dbslej član izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Ljubljana—Bežigrad. Božo Kovač je diplon irat m Filozofski fakulteti v Ljubljani (romanistika) in se je vseskozi politično udejstvoval kot mladinski funkcionar v Trcbnj m na Dolenj kem in ka, ne je v Študentski organizaciji na ljubljanski uri1 verzi. Dolžnost predsednika občinskega odbora SZDL Ljubljana—Bežigrad je prevzel prejš. nji teden, ko ga je na to mesto izvolil občinski odbor SZDL Se nadalje bo ostal redni zunanjepolitični novinar Dela. Dosedanji predsednik SZDL Ljubljana-Bežigrad Miran Blaha ima zaradi študija na univerzi daljši študijski dopust. iuifflinnnmimiM Ob 20-letnici Rdečega križa Odlikovanja za člane Rdečega križa V četrtek, 22. decembra, je Občinski odbor Rdečega križa Ljubljana — Bežigrad na seji odbora podelil odlikovanja Centralnega odbora JRK našim dolgoletnim aktivistom RK naše občine. Podeljevanje je bilo opravljeno v znamenju delovnih nalog, ker so bila tudi odlikovanja zaslužena z aktivnostjo. Odlikovance Ljudmilo Kalin in Adolfa Lunačka je Centralni odbor odlikoval z zlato značko, Ivico Ojsteršek in Zmaga Mahniča pa s srebrno značko. Njihove zasluge se kažejo zlasti v idejah RK kot humane in prostovoljne družbene organizacije, ki ima v svojem programu skrb za človeka ter njegovo telesno in duševno zdravje. Dovolite, da vas v imenu Centralnega odbora JCK najtopleje pozdravim. Imam prijetno dolžnost, da v imenu CO JCK podelim odlikovanja najaktivnejšim članom RK v občini Bežigrad. Uspehi RK v vaši občini so prav gotovo poleg dela vseh članov in aktivistov RK, vendar vsi vemo, da so se nekateri člani še prav posebno trudili za dosego čimboljših rezultatov, zato je prav, da damo vsem tem aktivistom tudi najvišje priznanje za njihovo delo. Vsi veste, da je prejel mednarodni RK v lanskem letu, ko je praznoval 100-letnico, Nobelovo nagrado za mir in da je tov. Tito lani odlikoval JRK z visokim odlikovanjem, še enkrat pa potem po skopski katastrofi z ordenom bratstva i jedinstva sa zlatnim vjen-cem. Prav gotovo so k vsem tem odlikovanjem doprinesli tisoči in tisoči aktivisti RK, ki so se prav tako prizadevali, da je organizacija RK našla svoje pravo mesto v naši družbi. Humanitarna načela, ki jih zasleduje s svojim delom RK, so gotovo v tesni povezavi z osnovnim smotrom naše no- ve ustave in vsemi našimi težnjami, ko postavljamo v ospredje skrb za človeka im njegovo blaginjo. Prepričana sem, da se bo Vaša organizacija tudi v bodoče trudila še z večjimi silami 'za svoje osnovne cilje, za zdravje človeka, kajti zdravje je osnova naše blaginje in za solidarnost med ljudmi in narodi, kar nedvomno prispeva tudi RK za ohranitev miru na svetu in uresničevanju enakopravnosti vseh narodov. Posebno resno pa moramo zagrabiti za delo v naši organizaciji v jubilejnem letu 20-letnice RK, ki vemo, da je zrasel iz NOB in, da je naša dolžnost, da nadaljujemo njegove tradicije in, da so s svojim delom pojavljamo tam, kjer nas ljudje potrebujejo in kjer .lahko največ koristimo, kot eden važnih faktorjev naše družbene skupnosti. Vse tovariše so odlikovanja zelo presenetila, ker tega niso pričakovali, obenem pa so se zahvalili za iskreno pozornost. ANICA GAŠPERŠIČ ioooooQryi09fllw razgovor* za ODGOVARJA bor Bojan Inkret ^"^BČAMOV V leseni stavbi nasproti zgradbe občinske skupščine je tudi sedež Sveta svobod in kulturnih društev. Vsem občanom nam je znano vsaj tisto, kar nas zanima v delu Sveta svobod. Verjetno pa jih ni mnogo, ki bi vedeli, da v naši občini živi in dela sedem kulturnih društev: Savlje, Šentjakob, Beričevo, Bežigrad, Stoži-ce, Dol in Črnuče. Kaj več o delu pa nam je povedal predsednik Sveta svobod Bojan Inkret. V — Katero kulturno društvo štejete med najaktivnejše? — Ce se moram odločiti za eno, je to kulturno društw Sav-Ije-Kleče. Prednjači v dramatiki in folklori, saj je poželo že vet priznanj tudi v republiškem merilu. Vsem pa je prav gotovo znano že tradicionalno »štehvanje«. I: i S ; :: : f I 11 t i 1 I t i i je ; r — Kje so vzroki za take uspehe? — Ne vem, čemu bi dal prednost, dobremu in strokovnemu vodstvu ali pa dejstvu, da nikjer drugje kulturno društvo tako tesno ne sodeluje z ostalimi družbenimi organizacijami in občani nasploh. — Pa še za primerjavo morda, povprečno kulturno društvo? — Stožice, ki ne živijo kot doslej, kar pa gre verjetno im rovaš temu, da si društvo in krajevna skupnost nista v najboljših odnosih. Bife v domu družbenih organizacij je že precej bolj podoben gostilni. Ker je v vprašanju primerjava, pa morda še »mrtvo kulturnb društvo« v Šentjakobu. Mladina je naravnost idealna za. razvoj društva, nimamo pa človeka, ki bi znal te želje voditi in usmerjati. v f i i r r ji :v — In klasično vprašanje, kako je z denarjem? — Letos smo dobili 7 milijonov dinarjev, kar ni malo, ni pa še dovolj, saj nam polovico denarja poberejo investicijska dela in vzdrževanje že obstoječih prostorov. Denarja nam primanjkuje posebno za honoriranje sposobnih ljudi, ker je veliko skupi* brez »pravega vodnika«. — Najbolj privlačna dejavnost? — Vsekakor filmska sekcija za Bežigradom, ki ima že 40 članov-Mladino pač privlači tehnika i* od lanske »filmske vzgoje« smo prešli m samostojno snemanje filmov {letos smo že posneli štiri). Sekcijo vodi režiser Mila* Stanle. — Je področje občine pokrito’ — Zal ne. Potrebo po usmerjanju kulturnega življenja mladine opažamo predvsem v Savskem naselju in krajevnih skupnostih Boris Kidrič ter Stadion-Razveseljivo in žalostna je ugotovitev, da interes občanov jeni pa človeka, ponekod pa tudi prostorov, za tovrstno udejstvovanje. — Kako živi knjižnica v novfl* prostorih? — Prostori so res novi, tod1* življenje sc odvija še vedno me* starimi policami. Preprosto ^ zmanjkalo je denarja za oP1^' mo. S številom izposojenih knfM smo lahko zadovoljni, Selimo P® v družbenih centrih opremiti ^ talnice z dnevnim tiskom in revijami. j- Se kakšna želja? — Kino dvorana za Bctigrd dom. Pa če ne nova, vsaj dve v? čemi predstavi v Pionirskem d", mu, ki je v večernih urah skor redno neizkoriščen. V. M-KXKXJOOCKWO(XX)OOCXXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOCOOo£38 odstotkov. Tudi v gostinstvu in obrti zasledimo močno povečanje vnovfiene realizacije. V gostinstvu je ta večja za 51 odstotkov, v obrti pa za 63 odstotkov. V obrti'imamo nekaj primerov prav izrednega povečanja, kot npr. AVTOOBNOVA, POHIŠTVENO MIZARSTVO, TAPETDEKOR in IMKO. Vsi ti podatki kakor so ugodni, nas ne smejo zavesti v zmoto. V podatkih namreč ni nikjer upoštevano gibanje cen, ki je bilo prav v zadnjem letu precej, občutno, tako da so realni porasti vsekakor nižji od izkazanih. Težko je za manjše število podjetij določiti neki enoten indeks porasta cen, uporaba na primer zveznega indeksa pa lahko izmaliči izračune, ker imamo opraviti z manjšim številom podjetij. OB DESNEM ROBU Podkupovanje? Ne! Zamera? Da! Vse zaradi kruha in mleka, dolgih vrst, privatne lastnine, potreb, ki jih imajo v Stožicah vsi občani brez razlike. Vsa stvar je pravzaprav enostavna. V Stožicah grade vztrajno. Za zdaj stanovanjske hiše. Lokalov manjka. Občani so prisiljeni preudariti: mleko ali žganje. Prav imajo, da preudarjajo. In prav so imeli, ko so se odločili za mleko. Za kruh. Ne ata alkohol. Domeni:.) so se, da hočejo imeti večji lokal za mleko in kruh- za žganje ga za zdaj ne potrebujejo. In na seji občinske skupščine se je vnela vojna Mi smo za! Mi smo proti! Delovno predsedstvo sc ni mo. glo odločiti ne za eno ne za drugo- Odborniki so govorili. Nekateri z jezo drugi s prepričanjem v srcu. Eni so govorili v imenu otrok, drugi v imenu gradbenih in drugih delavcev. In nastal je problem, kdo bo lokal zaprl. Kdo lahko to doseže? Občinska skupščina? Obrani ki so prizadeti? Po vsem tem pa ostane vprašanje, za kaj je sanitarna inšpekcija izdala odločbo, da se mora lokal, v katerem sedaj prodajajo žganje, zapreti, če ni v stanju svoje odločbe izvrševati. Zb,kaj izdaja papirje, Id nimajo veljave. ( Morda bi bilo še bolje vprašati: Za koga so odločbe sanitarne inšpekcije tabu? Ali bomo tudi o sodbah sodišč začeli razpravljati na občinski skupščini? ODBORNIK INŽ. MITJA KLOPČIČ MED RAZPRAVO V OBČINSKI SKUPŠČINI Novi obrati ljubljanskih mlekarn Občinska skupščina Bežigrad je na zadnji seji potrdila sklep mlekarne v Radečah pri Zidanem mostu, da se pripoji k Ljubljanskim mlekarnam. Ljubljanske mlekarne bodo poslej v celoti zalagale z mlekom tudi zasavski industrijski bazen, v mlekarni v Radečah pa bodo uredili sirarno. Izdelovali bodo izključno le edam-ski sir. Le tega ni bilo dovolj na trgu, saj so ga dobivali le iz Hrvaške. Računajo, da bodo s specializirano proizvodnjo zagotovili zadostne količine tega izdelka, ki bo tudi po kakovosti zadovoljil kupce, IZBOLJŠATI ŽELIMO PROMETNO VARNOST Ze lani smo bili med najaktivnejšimi občinskimi komisijami za vzgojo in varnost v cestnem prometu, nam je pripovedoval sekretar komisije Karel Kumše. Tudi letos nočemo zaostajati, saj se dobro zavedamo, da je delo pri vzgoji v prometu osnovna naloga občinskih komisij. Letos se bomo pripravili še bolje, težišče dela pa bo na šolski mladini, predvsem pa na izboljšanju učnih kadrov za prometni pouk, ki doslej, predvsem na podeželskih šolah, niso povsem izpolnili pričakovanj. Izvedeli smo, je nadaljeval Karel Kumše, da se s 1. novembrom pričenja republiška akcija za večjo varnost v naseljih, ker so statistike nesreč pokazale, da se največ nesreč primeri predvsem v naseljih. Dobro se zavedamo, da z delom podkomisij v delovnih organizacijah ne moremo doseči večje uspehe, toliko več prizadevanja in zanimanja pa kažejo šolska vodstva in učenci. Osebno sem obiskal pred kratkim nekaj šol in se o tem prepričal. Kot rečeno, je pred vrati republiška akcija, za katero pa še nismo prejeli natančnega programa. Kljub temu pa komisija ni držala križem rok, in si je sama izdelala svoj delovni plan. Ker veliko predavateljev prometne vzgoje po šolah naše občine nima niti šoferskega izpita, je povsem razumljivo, da predavanja niso kvalitetna in da ne morejo zadostiti potrebam naših pionirjev, ki promet in predpise dokaj dobro poznajo. Da bi rešili to, precej pereče vprašanje, smo se odločili, da bomo organizirali seminarje za učitelje. Tečaj smo si zamislili tako, da bi obsegal teoretični in praktični del, vodil pa bi ga prometni strokovnjak Tajništva za notranje zadeve. Praktični del tečaja bi bila vožnja z avtobusom po mestu in krajšimi postanki na prometnejših križiščih. V počasni vožnji v ozvočenem avtobusu in po krajšem teoretičnem delu tečaja, bi precej lahko pridobili predvsem učitelji in profesorji podeželskih šol. To pa seveda ni edina točka našega letošnjega programa. Z otvoritvijo nove šole Mirana Jarca bo treba urediti tudi prehode za pešce na Celjski oziroma Topniški ulici. Posebno Topniška ulica jej zelo prometna, saj kot podaljšek Samove ceste predstavlja vez med šiško in Mostami. Zavedamo se nevarnosti, ki preti učencem nove šole pri prečkanju Topniške ulice, zato bomo v najkrajšem možnem času za- znamovali prehode za pešce in postavili prometne znake, ki bodo opozarjali vse voznike na neposredno bližino šole. S tem pa seveda še ne bo vse urejeno. Morda bomo lahko uvedli tudi pionirsko prometno službo na omenjenem križišču. V letošnjem šolskem letu bomo izpopolnili tudi število uniform pionir-jev-prometnikov in bi lanskim 16 uniformam pridali še nekaj teh prepotrebnih rekvizitov. Vsem šolam v občini smo lani kupili tudi komplete prometnih znakov, ki jih uporabljajo tudi na maketah prometnih križišč, ki so jih izdelali sami. Ker imamo še nekaj denarja, smo se tudi odločili, da bomo odkupili scenarij za prometni film, ki bi ga s pridom uporabljali pri prometnem pouku, saj vemo, da je to skoraj najprimernejša oblika, ki poživi pouk in pritegne pozornost vseh učencev. No in še nekaj nalog, ki smo si jih zadali z željo, da še izboljšamo prometno varnost v naši občini, ki po številu motornih vozil stoji na prvem mestu v državi. Tudi letos bomo izvedli testiranje učencev, nadzirali izvajanje prometnega pouka na šolah, prav tako pa bomo sodelovali v republiški akciji, ki se pričenja 1. novembra in traja do srede decembra. Razgovor se je pravzaprav šele začel in Karel Kumše nam je pripovedoval še o obiskih na šolah, o tepi, da se učenci osemletke Mirana Jarca navdušujejo nad tekmovanjem med razredi in šolami, da imajo na osemletki Dr. Vita Kraigherja dobre pionirske prometne krožke, da bi si veljalo na osemletki Maksa Pečarja v Črnučah ogledati uspele risbe o prometu, da ... Toda delo ga je priganjalo, kajti čez kratek čas se bo sestala komisija. Prekinili smo razgovor in sklenili, da v kratkem obiščemo eno teh šol in se prepričamo o delu in uspehih. V. S. ZBORI VOLIVCEV V DOLU IN ŠENTJAKOBU PREDLOGI IN ŽELJE Kaj bo z našo cesto? Na zboru volilcev v Dolu so se volil-cd najbolj živo zanimali za cesto in dohode na cesto. Energično so zahtevali, da Cestno podjetje Ljubljana, ki uporablja sedanjo republiško cesto v Dolu za prevoz materiala na gradbišče, spravi cesto v tako stanje, kot je bila prej. Sicer pa so volilci v Dolu z letošnjim letom zadovoljni. Dokončno je urejena ambulanta, urejeno je dvoje stanovanj za učitelje, boljša je cestna razsvetljava ... Vendar je volilce zanimalo tudi kaj bo s telovadnico. Upravitelj šole je pojasnil: »Pri občinski skupščini je šola dobila pooblastilo, da glede telovadnice ukrepa sama. Razen telovadnice pa je potrebno urediti tudi kabinete in šolsko kuhinjo. Nov objekt bo veljal 140 milijonov, če pa bo osvojen tipski projekt, bo vsa stvar stala nekaj manj. Načrte za telovadnico pripravlja ing. arh. Gaspari.« Tudi zaradi trgovine se je oglasilo precej volilcev. Spraševali so: »Zakaj imamo trgovino, v katero se s ceste kadi in v njej ni moč nikoli dokončno opraviti s prahom?« Nekateri so predlagali, da bi v športne namene izkoristili jamo in graščino, ki je vse premalo znana. Kmetje so povedali, da niso vsi v spisu oškodovancev. Na zboru volilcev je bil sprejet statut krajevne skupnosti. V statutu so razen poglavij kot v vseh podobnih statutih tudi določila, da morajo občani sami skrbeti za zunanji videz svojega kraja. Razen sveta krajevne skupnosti so izvolili tudi nadzorni odbor. Vanj so izvolili Milana Grada, Franca Laboda, Ivana Kuharja, Francko Bernard in Janeza Novaka. Vodovod in cesta Na zadnjem zboru volilcev na področju Šentjakoba in Podgorice so se volilci zavzeli predvsem za dvoje stvari; za cesto in vodovod. Ker se je na zborih volilcev po drugih, sosednjih volilnih enotah često pojavljala vprašanja o novi hitri zasavski cesti, so se zbora volilcev v Šentjakobu udeležili tudi predstavniki Cestnega podjetja Ljubljana, ki cesto grade. Na številna vprašanja občanov, so takole odgovorili: »Za zdaj bo nova cesta namenjana vsemu prometu. Križišče bo v nivoju, to se pravi, da bo na novi cesti običajno križišče. V načrtu je, da bodo na križišču semaforji. Cestno podjetje pripravlja vse potrebno za postavitev semaforjev, vendar le-ti ne bodo še tako kmalu mon tirani. Križišče bo na sedanjem mestu. Doggo bo 240 metrov, ni pa še znano: kje bo avtobusna postaja ...« Zbor volilcev je zahteval od predstavnikov cestnega podjetja, da se le-to obveže, da bo po končani gradnji spravilo cesto, po kateri so med gradnjo vozili material s težkimi tovornjaki In jo tako povsem pokvarili, bo v stanje, v kakršnem je bila pred začetkom gradnje hitre ceste. Predstavniki gradbenega podjetja so to tudi obljubili. Posamezniki so se pritoževali, da imajo zaradi gradnje ceste škodo, ki je ni še nihče popisal. Tudi na ta vprašanja so predstavniki Cestnega podjetja Ljubljana odvrnili, da bo vso škodo po končani gradnji plačal investitor vsem oškodovancem. Na zboru volilcev so ustanovili krajevno skupnost s skupnim imenom Podgorica, ki bo imela sedež v prosvetnem domu, Statuta krajevne skupnosti pa niso mogli sprejeti, ker vsi, ki so prišli na zbor volilcev, s predlogam statuta krajevne skupnosti niso bili seznanjeni. Predlog proračuna za leto 1965 volilci niso sprejeli v celoti, saj je bil preobširen. Nov predlog pa so sestavili takole: 100 tisoč dinarjev potrebujejo za čiščenje pokopališča, odvoz odpadkov, dovoz peška hi ureditev pokopališke okolic«, 200 tisoč din so v predlogu predvideli » ureditev avtobusnega postajališča v šent Jakobu in Podgorici, 500 tisoč za uredite! in preureditev prostorov krajevne skupnosti (zamenjava podov v dvorani in dni-št/veni sobi, gradnja peči v društveni sobi popravilo oken, vrat in strehe ...), 220 tisoč bodo potrebovali za kanalizacijo meteornih in odpadnih voda ter odplak v Podgorici na javnem perišču, 500 tisoč bodo potrebovali za vzdrževanje cest, vaškit in gozdnih poti za posipanje, kanale 1» jarke. Precej govora Je bilo o novi telefonski govorilnici. Postavitev govorilnice bi veljala 2,5 milijona din. Ker toliko denar]* krajevna skupnost za govorilnico ne bi mogla dobiti, so se odločili, da bi bil* bolje, ko bi trgovina prispevala nekaj, n* kaj pa krajevna skupnost, oziroma, da bodo z govorilnico toliko časa počakali, dokler ne bodo uredili vprašanja nove** družbenega centra in prostorov krajec**? Skupnosti. Letos so hoteli v planu predvideti milijonov din za gradnjo novega družbenega centra, vendar bo občinska skupil na le s težavo našla toliko sredstev, d* bi lahko naenkrat dala toliko za nov družbeni center v Podgorici. Zbor volilcev je v proračunu za 1965 potrdil še naslednje predloge: 195 tisoč din za nabavo ozkotračnih mov, športnih rekvizitov, itd., 150 tisoč ureditev odbojkarskega igrišča, 181 ti*04 za PTT storitve, kurjavo, elektriko, notb letno obdaritev itd. Zbor volilcev pa ni potrdil predloga, * bi zaposlili s polnim delovnim časom *“ ministratorja, tajnika krajevne skupno*": Le-ta ne bo imel dela za osem ur, pa tu® sicer bi bili stroški za plačevanje tajniK* kaj veliki. Tajnik naj bi bil torej hoo*' ramo zaposlen. Volilci so za novega odbornika pred* gali Ivana Mršeta in se takoj zedinili, “j , je treba nemudoma začeti s pripravi]® nimi deli za gradnjo vodovoda. JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE Jugoslovanske pionirske igre, ki že nekaj let povezujejo jugoslovanske pionirje v skupnem delu, imajo letos posebno slovesen značaj. Posvečene so 20. obletnici osvoboditve Jugoslavije. Letošnje Jugoslovanske pionirske igre ne posegajo le v eno vzgojno področje, kot so v preteklih letih. Zajemale bodo vso dejavnost, ki se odvija v pionirskih odredih. S tem bodo Jugoslovanske pionirske igre dokazale rezultate vseh dosedanjih iger in celoten razvoj pionirske organizacije. V programu Jugoslovanskih pionirskih iger izstopajo tale tri področja: — Spoznavanje svojega kraja in njegove vloge v revoluciji. — Spoznavanje s pridobitvami in napori delovnih ljudi v socialistični izgradnji. — Poglabljanje dela in utrjevanje Zveze pionirjev kot otroške organizacije. Vsi pionirski odredi so na svojih od-rednih konferencah 29. septembra sprejeli programe dela, prilagojene praznovanju 20. obletnice osvoboditve Jugoslavije. V programih je posebno poudarjeno udejstvovanje na področju obujanja tradicij NOB, sodelovanja in zbližanja s pionirskimi odredi sosednih republik, dviganja učnih uspehov med razredi in na področju delovnih akcij (urejevanje okolice šole, pripravljanje igrišč ipd.), Bežigrajski pionirski odredi so resno pristopili k delu in na ta način bodo dostojno proslavili 20. obletnico osvoboditve Jugoslavije. M. R. JEŽICA: KONFERENCA ZMS V nedeljo, 18. oktobra, je bila na Je*lci letna konferenca mladinskega aktiva,- ..j Ob bolj skromni udeležbi se je razvila ®! vahna razprava o mladinskem klubu, P',| davanjih, delu odbora itd. Mladinci in mladinke so izvolili nov * j članski odbor. Vsi novi člani vodstva n"' dinskega aktiva so pripravljeni požigi delo mladinske organizacije na Ježici. Zanimivo je, da na konferenci ni nobenega zastopnika krajevnih organizmi »SAMORASTNIKI* v San Franciscu Celovečerni umetniški film »Samof**|j niki«, ki ga je lani posnelo bežigra]** filmsko podjetje Triglav film. Je festiv®^ žirija v San Franciscu uvrstila v ožji za predvajanje na tem festivalu. Hkrati prireditelji povabili na festival, ki končal konec oktobra, tudi glavno ost* jalce Samorastnikov s ponudbo, da dijo brezplačno bivanje med deset dni ® jajočim festivalom, ki nima komerci^J ga značaja; temveč zgolj umetniške napm ne pretenzije. Naši umetniki se skromnih deviznih sredstev, s katerimi fji polaga Triglav film, niso mogli sprej®11^ laskave ponudbe. O uvrstitvi oziroma hu predvajanja Samorastnikov v ZDA ■ mo poročali v prihodnji številki. VIKEND NASELJE PRI UMAGU — Bežigrajsko montažno konstrukcijsko podjetje Edilit gradi tri kilometre od Umaga v prijetnem zalivu ob morju montažno naselje 160 vikend hišic, ki bo dograjeno do spomladi prihodnjega leta. Hišice grade iz montažnih elementov siporeksa (posebne vrste lahkega cementa), ki je izredno trden, izolacijsko in zvočno.preizkušen. V tem naselju, bodo zrasti! štirje tipi različnih vrstnih vikend hišic, ki bodo veljale od 2 do 4 milijone dinarjev. To so hišice s 72 kv. m. stanovanjske površine, z 39 kv. m, 32 kv. m in 37 kv. m. Vse bodo sodobno opremljene, s kompletno električno opremo v kopalnicah in kuhinjah, Naselje se bo imenovalo Felegrin in je povezano z bližnjim Umagom z lepo asfaltirano cesto. Hkrati nameravajo v naselju urediti pralnico avtomobilov, bife, trgovino in pokriti parkirni prostor, ki bo hkrati služil za garaže. Načrte za prvo tovrstno siporeks vikend naselje pri nas je pripravil inž. arhitekt Dušan Petek. Podjetje Edilit si je pri gradnji satelitskega naselja montažnih hiš v Vlajah v Skopju pridobilo bogate izkušnje, ki jih tokrat prvič v večjem obsegu izkorišča tudi ob morju. PIONIRJI IN PIONIRKE, MLADI BEŽIGRAJČANI! Šolska naloga Tiho Uho je v razredu, čeprav je trideset v njem otrok, le tu in tam šepet se sliši, šepet in škripanje pisal v posesti pridnih rok. Vse glavice so sklonjene nad zvezke, le en pogled je v tablo uprt in kot brezumna in vsa bleda v naslov naloge Metka gleda. Tam piše, misli Metka, opiši mamo, ako znaš! Oh, lahko jo je opisati, seveda, če jo le imaš. Uredništvo »Zbora občanov«* vam je namenilo posebno stran v časniku. To pot smo izbrali nekaj sestavkov iz glasil pionirskih odredov bežigrajskih šol. V prihodnje Želimo objaviti čim več prispevkov, Kijih boste napisali posebej za »Zbor občanov«. Ne bo težav, kaj-"e. Vsak dan vidite in doživite kaj novega, bodisi v šoli, doma, na cesti ali na izletu. Zgodbice, pesmi n slike pošljite na naslov: Uredni- J Padlih sinov ' aJ u Breje srce. Franci Hren, Savsko naselje In že se potok solz ulije, sto solz, sto biserov se zablesti, za mrtvo mamo ji spomin hiti, za mamo, ki je ni in ni. Sonja Balent, Savsko naselje Opica in sir Nekega dne sta našli dve mucki kos sira. Začeli sta se prepirati, katera bo imela sir. Ko sta se tako prepirali, je prišla mimo opica. S seboj je slučajno imela tehtnico. Mucki sta jo prosili, da jima stehta sir. Opica je prelomila sir na dva kosa ter ju dala na tehtnico. Ker Je bil sir na eni strani težji, ga je odgriznila in pojedla. To je delala toliko časa, da je vse pojedla, mucki pa sta ostali brez sira. Verica Zdravkovič, Savsko naselje Pogumni kurirček Moj brat je bil partizanski kurirček. Njegovi tovariši — partizani so ga imeli radi. Nekoč je našo vojsko obkolil sovražnik. Po pomoč so poslali kurirčka. Vesel je odšel na pot in odnesel pismo. Tekel je in se spotikal ob korenine. Nenadoma je zaslišal za seboj korake in streljanje. Omahnila mu je roka. Bil je ranjen. Rad bi se odpočil in si obvezal roko. Vest pa mu ni dala miru. Spomnil se je partizanov v obroču, napel poslednje moči je nazadnje prispel do komandanta. Izročil mu je pismo. Komandant je takoj poslal pomoč. Kurirčku so obvezali ranjeno roko in naslednjega dne Je deček že ves srečen sedel med svojimi tovariši. Partizani so kurirčka veselo objemali in se mu zahvaljevali, on pa je bil zelo ponosen, da je rešil tovariše — borce. 'Z bratom nisva imela več ne očeta ne matere, imela pa sva mnogo tovarišev in prijateljev ter bila zelo srečna. Marinka Runtas, Dol n.a (Anuškii Bratuž, (Osnovna Sola Mirana Jarca) °ktober : Nagradni razpis V počastitev 20. obletnice osvoboditve Jugoslavije in v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger 1964-65 razpisuje uredništvo »Zbora 8 občanov« natečaj pismenih in likovnih del na temo { „Moj kraj, moja dežela včeraj in danes“ Natečaja se lahko udeležijo pionirji in pionirke bežigrajskih osnovnih šol s pismenimi sestavki (vključno pesmi) in likovnimi deli na omenjeno temo. Pismeni sestavki naj ne bodo daljši kot dve tipkani strani, format in tehnična izdelava likovnih del pa sta poljubna. Pionirji in pionirke naj svoja dela pošiljajo na naslov: Uredništvo »Zbora občanov«, Ljubljana, Parmova 41/1. Razpis velja do dneva mladosti 25. maja 1965, zadnji rok za oddajo prispevkov pa je 20. maj 1965. Pionirji in pionirke naj svoje sestavke in likovna dela pošiljajo sproti, ker jih bomo objavljali v »Zboru občanov«. Posebna komisija bo na koncu ocenila vsa prispela dela ter podelila naslednje nagrade: Za pismena dela: 1. nagrada — Zlato pero »Zbora občanov« 2. nagrada — praktično darilo 3. nagrada — knjižno darilo 4. nagrada — knjižno darilo 5. nagrada — knjižno darilo Za likovna dela: 1. nagrada — Paleta »Zbora občanov« 2. nagrada — praktično darilo 3. nagrada — knjižno darilo 4. nagrada — knjižno darilo 5. nagrada — knjižno darilo Pri vseh delih, ki jih pošljete za natečaj, navedite: naslov dela, datum izdelave, ime in priimek avtorja, starost, razred in naslov šole, ki jo obiskuje avtor ter naslov stanovanja. Bili smo v Novem gradu Počitniški dnevi v Novem gradu so za nami. Sonca, morja in dobre volje je bilo ^ na pretek. Vseh devet skupin otrok je bilo navdušenih nad dobro hrano. Po dopoldanskem in popoldanskem kopanju so bili najbolj zanimivi večeri. Takrat so se zvrstile oddaje »Pokaži kaj znaš«, »Predstavimo se v pesmi, besedi in igri, tjuiz v biologiji in športu ali pa sprehod v mesto. Slednji se zaključi ob kakem mirnem obvodnem kotičku, kjer otroci posedejo in zapojejo. Tisti z močnejšimi grli se ustavijo na pomolu in njihovo pesem pomešano z enakomernim butanjem valov je slišati prav do šole. Pa tudi kopanje ni le kopanje. Vsaka skupina zase je skušala čim hitreje naučiti plavati neplavalce, kajti njihova imena, zapisana na oglasni deski postanejo slavna, brž ko dobijo še rdeči datum »plavanja«. In tekmovanja — tudi to je neka) za navdušene navijače. Koliko je bilo vpitja, ko so se za četveroboj pripravili tekmovalci Vikingov, Piratov, Gusarjev, Delfinov in Vikingov-Maščevalcev. Potem so sledile navdušene čestitke in čokolada za zmagovalca. M. BORNSEK Pokaži kaj znaš Prid dan po prihodu v Novi grad smo imeli po večerji oddajo »Pokaži kaj znaš!« Zbrali smo se na pomolu. Tam so posamezne skupine pokazale, kaj znajo. Večina so peli popevke, nekateri pa so imeli na programu recitacije. Največ pesmi je imela na programu skupina Amazonk, v kateri sem tudi jaz. Izmislile smo si tudi svojo himno in jo zapele. Imeli smo veliko pesmi v programu. Počasi se je temnilo in program smo skrajšali. SONJA KVEDER Mamici za rojstni dan Mamici za rojstni dan bom prinesel mnogo cvetja in metuljev, dih poletja, da bo topla njena dlan. In, da ji okoli glave bodo plavale vonjave, da metuljev frfotanje Ji prinese tople sanje. IVAN LESKOVAR — Savsko naselje ZBOR OBČANOV * OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST BEŽIGRAD PODVOZ NA PARMOVI CESTI IN UREDITEV PREHRANE »Zadnja leta je naša krajevna skupnost precej napredovala,« menijo odborniki krajevne skupnosti Bežigrad Pavel Avbelj, Lado Bratož in Boris Zalokar Najbolj pomembno je morda prav to, da so dokončno izginile stanovanjske barake v Likozar-jevi ulici. Problem, ki je bil dolgo let nerešljiv, je sedaj odstranjen. Nič manj pa ni pomembno dejstvo, da je večina cest na področju krajevne skupnosti Bežigrad asfaltirana in da je tudi kanalizacija urejena. K pridobitvam v zadnjem obdobju sodi tudi vzgojno-varstvena ustanova »Sneguljčica«. Tu se bo lahko sedaj zadrževalo precej otrok. Prav tako pomembni so tudi številni preurejeni lokali: Modna oblačila, zelenjavna trgovina, lekarna, Blisk, knjižnica, mesarija itd. KAJ BO TREBA Odborniki se soglasno strinjajo, da je to vprašanje družbene prehrane. Na področju krajevne skupnosti Bežigrad ni nobenega novega sodobnega lokala, gostinstvo* je omejeno le na eno samo gostišče. Z mlekarno, kjer se sicer lahko hrani nekaj ljudi, odborniki niso preveč zadovoljni. Omenjali so pomanjkljivo higieno v tem lokalu, neprimernost prostorov, slabo stanje lokala na splošno in podobno. Zavzeli so se, da bi lahko bežigrajski občani čimpre-je dobili ustrezen obrat družbene prehrane, če bo kmalu uresničena misel o novem družbenem obratu prehrane na vogalu Titove in Linhartove ceste, bo skrb odbornikov za prehrano odpadla. V bližnji prihodnosti pa še ni rešitve za podhod pri Parmovi ulici. Občani so dokaj nezadovoljni, saj morajo zaradi pre- ureditve križišča hoditi deset minut dalje, kot so prej. Na številnih zborih volivcev zato občani poudarjajo prav potrebo po u-reditvi podhoda na Parmovi ulici. IN SERVISI če imajo na področju krajevne skupnosti Bežigrad večino stvari kar zadovoljivo rešenih, še vedno ni rešeno vprašanje servisov. Ni krojača, ni čevljarja, ni mizarja, ni zidarja... Občani morajo zaradi najmanjših uslug o-brtnikov letati daleč naokoli, da urede stvari, ki so bolj ali manj vsak dan potrebne. Krajevna skupnost je že precej razmišljala o ustanovitvi servisov, vendar za zdaj ni nobenega servisa. Občani se radi zgledujejo po servisih krajevne skupnosti »Boris Kidrič«, vendar za zdaj še ni nobene konkretne možnosti, da bi na področju krajevne skupnosti Bežigrad ustanovili servis. OBČANI ZADOVOLJNI Kljub temu, da ni servisov, so občani v tej kra- jevni skupnosti dokaj zadovoljni. še pred leti šo na vsakem zboru volilcev ironično zahtevali: »Vsaj eno žarnico nam dajte!« Takih zahtev sedaj ni več. Ceste so urejene, ploč- niki narejeni, razsvetljava je v vsaki ulici, kanalizacija je urejena. Servisi — to pa bo treba urediti v najkrajšem času. OBISK)‘MO KRAJEVNO V „Sičici“ več „paičkov“ V eni izmed letodfc^.' .da ^ otroci v ragojmo-varstveni ust# , da imajo malo prostora . . . Dan^ ^ ^ je »Sneguljčica« presek - J® okrilje sprejme več ot rok kot prej - 15 Nekdanji zdravstv®’! , je krajevna skupnO*S8 grad preuredila. Tainj bile nekdaj ordinacij1] tet, je za zdaj vklju-v varstvo že 147 otrok odstotkov. To je raz-majhna številka, ki so dolge ure čakali ic jkj skupnost Sevali pacienti, odmc^fvefe, iz leta v vesel otroški smeh. skimn/,8. -VOdstvu kTa' tja seveda tudi JoX' fje z , vseeno' mora biti v w/gojno-v»)tirajevn( ajšuni občani “■ J^sisfssjs Vsi prostori v »‘»‘O v vzgojno I™ guljčici« so obnovlje^ljovo kijub temu c£ deset otrok ima v ^ ne zmorejo plačeval njih plačuje »st. Deset otrok ni veliko, ače ' so imeli so izbrali volj prostora, da naspi in naje. Prej viljonski zgradbi otrok, 21 pa v sobi Kljub temu, da se otrok preselilo iz in sobe, bosta oba varstvu. še nadalje služila o«1evne skupnosti samo iše Pritaknemo k te- jKS?- S ■» m oJi varstva potre . lahko tak ukron upnosti Pritak KOLIKO OTROK Nujnosti-t^Te BREZ VARSTVA I pri da bodo Z novo vzgojno-vbodi montirajo treaiutiio več svojih krajših filmov. £J)4cu' tuciji najbolj ustrezala. Danes, kot r no, dirkajo na dirkališču samo Sc to je v kategoriji 500 ccm, s čimer so s( da močno skrčili število nastopajoč^fj mo na tiste najsposobnejše. Tov. še dodal, da se glede na brzine in ■*. vožnje z današnjmi možnostmi z sploh s tistimi časi takoj po vojni f1' p/ bi mogli meriti, vendar merii, ^ zaradi prej navedenih momentov lanflSi * čemo, da so bili pogoji za množičn domačem torišču večji f ObiskoH smo gradbeno podjetje Obnova Ni prostora za ceneno gradnjo V intervjuju z direktorjem občinskega stanovanjskega sklada Francijem Bregarjem smo v zadnji številki Zbora občanov pod naslovom »Kakšna je pot do stanovanja?« med drugim zapisali: — V zadnjem času smo se oprijeli zamisli o hitri in ceneni gradnji stanovanj po sistemu, ki se je močno uveljavil v Zagrebu. Podjetje Jugomont gradi po nekaj tisoč stanovanj hkrati. Dve tretjini gradnje posameznega stanovanjskega bloka, stolpiča ali tudi manjšega objekta predstavlja montaža, to je sestavljanje gradbenih elementov, ki jih v ta namen že naprej pripravijo... Prihodnje leto spomladi bo gradbeno podjetje Obnova začelo po Jugomontovem sistemu graditi novo stanovanjsko naselje na prostoru, ki ga oklepata podaljšek Savske ceste in Smartinske ceste do Črtomirove ulice. To je še nezazidano zemljišče pri Savskem naselju, na katerem bodo prihodnje leto zrasli bloki s 500 novimi stanovanji... Na obisku pri gradbenem podjetju 'Jbnova pa smo zvedeli tudi za drugo piat tega načrta, ki je vsaj za drugo ieto po mnenju odgovornih ljudi pri ubnovi padel v vodo. Zakaj? Lokacija P.1 Savskem naselju je zaradi barak, nri v morali podreti, ljudem pa voi*-uet;i nova stanovanja, po najno-nrlv na^rtih urbanistov, ki so tod n*,,. 0 ,črtali še novo cesto, povsem nesprejemljiv. Tudi po Jugomonto-nii? sistemu> ki predvideva ob današ-ni ~ fnah okr°S 90.000 din za kvadrat-ej> ne bi bila stanovanja na tem oh ^ nle cenejša, kot jih poznamo dr.-,?i!?eaini klasični gradnji, če ne celo Obnova za Bežigra-lniro„!i ler tlfURod ni dobila primerne bo ta način gradnje. Hkrati pa no brezPlodnemu iskanju primerno T?,„aC1,e v domači občini Obnova diti omontovem sistemu začela gra-^anovanja v sosedni občini — v hi <,0ah' Ob leni si ne moremo kaj, da n im n inUlr se Je udeleževal vseh do- da v Ljubljani na Hermesu potem w(iJi ciirkni\^astojxl1 ie P° veMrat na v Podutiku, na Rašici, v Kamniku, OčiA in cestah. Največkrat seve- Ljubelju, v Krškem, Opatiji in Bcogrc Franc TTJHar BRZI NA DIRKALIŠČU Hermesa eni svojih mnogih zmag naproti. Skoraj se ne spominja, da bi osvojil nižje kot drugo mesto v svoji to je kategorji 250 ccm. Točno se niti ne spominja vseh zmag, meni pa, da jih mora biti okrog 35. Se vedno ima v svoji zbirki okrog 50 pokalov in različnih plaket in diplom Z istim motorjem je večkrat nastopal na isti prireditvi tudi v kategoriji 350 ccm in le tukaj so ga premagali, vendar pa je bilo tudi v tej višji kategoriji drugo mesto največkrat njegovo. Najbolj težka proga se zdi Puharju ona standardna okoli Beograda, ki jo še danes vozijo. Zelo vesel je bi zmage leta 1946 v Opatiji, vendar je bila razlika v največji doseženi brzini 106 km proti današnji 137 km na uro precejšna. Jasno, največjo vlogo pri tem ja napravil razvoj tehničnih dosežkov na področju motorizacije. On sam je dosegel na progi Medvode-Kranj na treningu na motorju BMW 750 ccm že takrat brzino 140 km. Ta dirka leta 1946 pa mu je tudi prinesla kar dve zmagi in to pri 250 ccm in pri 750 ccm. Udeležili pa so sc je prvič tudi Tržačani in eden izmed njih je dosegel na Nortonu kar 156 km na uro (povprečno.) Pred dirko na Ljubelj je hotel, ker je tam prvič nastopal, na vsak način pre-iskusiti progo že med tednom. Zato je moral vstati zjutraj ob treh in se v dežju odpeljati iz Dolskega, kjer je bil takrat doma, 40 km v eno smer prepeljati vso progo navzgor, se vrniti 40 km daleč nazaj v Ljubljano t) službo, kjer je bil do osme zjutraj že v delavnici. Ker drugače ni utegnil, je bilo takih in podobnih zgodb še več. Kot je bila na primer za Zagrebčana Metza značilna zaščitna čelada s šahovskim poljem, so Puharja vsi spoznali takoj »izza ovinka«, če se je pojavila bela čelada z rdečo zvezdo. Nazadnje je vozil z njo na treningu za dirko na Ljubljanski grad leta 1947, točneje 5. oktobra.. . Kdor je spremljal dirke in opazoval tov. Puhar ja je moral priznati, da je bil mojster v obvladanju stroja, vendar ... Prišlo je do nesreče. Dopoldne tistega dne je na zadnji, trening vožnji na zadnjem ovinku tik pred vrhom zaneslo Puharja pri polni brzini tako nesrečno naravnost v drevo, da je obležal... V bolnišnici je prebil zaradi poškodb kar 7 mesecev in samo svojemu športnemu udejstvovanju ter naporom zdravniškega osebja je treba pripisati njegovo okrevanje, kajti imel je kar sedem kompliciranih zlomov in bil večkrat v kritičnem stanju. Doma je moral 'potem preležati v postelji še leto dni m pol, da je okreval in se usposobil zopet za delo v mehanični stroki, ki jo še danes opravlja, kljub poškodbi noge. Med mnogimi pokali (glej sliko) pa mu manjka najljubši, to je tisti, ki ga je prejel za prvo zmago. V spomin ga je namreč podaril zdravnici, ki je mnogo storila za njegovo ozdravljenje in njegova zahvala je bila pač večja kot spomin na prvo zmago med dirkači. Tako je prekmalu zaključil kariero dirkač, ki je nosil na čeladi slovensko trobojnico z rdečo zvezdo. Ze 17 let ne brzi več po dirkalnih stezah z njo športnik, ki dotlej ni pozimi poraza. Porazila ga je samo nesreča. JOŽE KOMAN 1 MNENJE IN KRITIKA SMUČARSKI TEČAJI Naloge telesne vzgoje v reformirani šoli so v okviru splošnih stremljenj in nalog pri vzgoji mladega človeka izredno pomembne. Zato je v programu splošne telesne vzgoje kakor tudi rekreacije v učnem načrtu izredno poudarjena vloga smučanja. Učni načrt predvideva v vseh razredih to je od PRVEGA do OSMEGA razreda pouk smučanja. Vemo pa, da je tak učni načrt absolutno nemogoče realizirati. Nimamo namreč ustreznih pogojev in ne snežnih razmer, da bi v zimskem času ure telesne vzgoje posvetili smučanju. Zagovorniki enodnevnih smučarskih tečajev v mestu ali bližnji okolici imajo po svoje tudi prav. Vemo, da so ti tečaji v Ljubljani ali bližnji okolici zelo koristni, ne morejo pa biti redni in sistematični, ker otroci iz raznih vzrokov neredno prihajajo na smučišča, so torej samo za tiste, ki imajo lastno smučarsko opremo. Taki enodnevni tečaji se po navadi organizirajo le v semestralnih počitnicah in so bolj ali manj le oblika otroškega varstva. Prav pa je, da se v času osemletnega šolanja vsak učenec udeleži vsaj enega smučarskega tečaja, na katerem bi si poleg vrednosti, ki jih omogoča skupno življenje mladine, pridobil tudi trajne navade za udejstvovanje v tem prijetnem in zdravem športu. Vse napredne evropske države svojo smučarsko tradicijo razvijajo prav s pomočjo številnih smučarskih tečajev, ki jih organizirajo za šolsko mladino. Smučanje je naš ljudski šport. Smučanje, sankanje in druge oblike zimo-vanja ocenjujemo kot uspešne oblike organiziranega prostega časa otrok v zimskem času. Zimovanja organiziramo, da omogočimo mladini aktivno udejstvovanje v zimskih športih, zaradi utrjevanja zdravja, večanja splošne telesne in delovne zmogljivosti ter navajanja na zdravo in prijetno rekreacijo. Danes vemo, da brez zadostne telesne aktivnosti, (predvsem na plar nem) ni zdravja. Brez zdravja pa nf' uspehov pri delu, niti sreče v življenju. Vemo tudi, da se je treba športnih panog naučiti v mladosti, da bi nam pozneje služile kot primerna oblika rekreacije. Končno je že vsakemu znano, da so vsa prizadevanja za dvig športne kvalitete neuspešna, če delo ni zastavljeno na temeljih oziroma pri mladih ljudeh. Kot že rečeno, so v učnem načrtu predvideni tudi smučarski tečaji. Toda poglejmo, kakšno je stanje na naših šolah glede organizacije smučarskih tečajev: V občini Ljubljana — Bežigrad je 6 popolnih osemletnih šol in ena gimnazija, ter dve nepopolni osemletni šoli. V vseh šestih popolnih šolah je 4439 otrok. Preteklo zimo je bilo v semestralnih počitnicah organiziranih štiri smučarskih tečajev s 125 učenci (95 dečkov in 30 deklic). Razen tega pa je gimnazija Bežigrad organizirala svoj smučarski tečaj, katerega se je udeležilo 77 dijakov. Torej v smučarske tečaje smo zajeli komaj 4,50% otrok. Majhno število organiziranih smučarskih tečajev in odločno premajhna udeležba na njih nam dokazuje, da smo šele na začetku dela na tem področju. Načela reformirane šole so našla svoje mesto v zakonu o osnovni šoli, ki med drugimi smotri obvezuje šole tudi v naslednjem: • osnovna šola mora razvijati pri učencih vedoželnost in sposobnost opazovanja, oblikuje naj jim kolektivno zavest in druge moralne lastnosti značaja, ki oblikuje socialistično osebnost; • šola naj vključuje učence v take oblike dela, ki lahko oblikujejo socialističen odnos do dela, odkrivajo naj učencem lepote narave, gospodarske, kulturne in zgodovinske znamenitosti naše domovine, posredujejo naj higienske navade ter omogočajo vsestranski telesni razvoj in krepitev telesnih sposobnosti za zdravo in srečno življenje. Za mnoge oblike dela, ki omogočajo realizacijo tako širokih vzgojnih smotrov, so potrebni določeni materialni pogoji. Vemo pa, da le-teh nimamo vselej in povsod v zadostni meri. Zato je potrebno, da se borimo za ustvarjanje vsaj minimalnih pogojev za začetek in realizacijo sodobnih oblik šolskega dela. Enotedenski smučarski tečaji, ki smo jih organizirali za osnovne šole v občini Ljubljana — Center, so pedagogom pokazali mimo rezultatov v smučanju tudi zelo dobre učno-vzgojne rezultate. Smučarski tečaji so bili za 6. oziroma 7. razrede. Ves razred je s svojim razrednikom in smučarskimi vaditelji odšel v Gorje pri Bledu, kjer so ostali 7 dni. Po naprej izdelanem učnem načrtu in dnevnem redu, so se učenci učili osnov smučanja, določene ure pa so bile posvečene dopolnilnemu oziroma rednemu pouku. Učenci so bili razdeljeni v skupine — krožke in so pod vodstvom razrednika ponavljali učno snov iz vseh predmetov. šola Prežihov V. v svojem poročilu navaja: »Učenci so jemali pouk zelo resno in jim je bila ta oblika pouka silno všeč.« Ure ponavljanja so bile določene in so učenci sami opozarjali na njih. Pri učenju, katero je sledilo prijetnemu smučanju, so bili učenci sproščeni in so večkrat bolje odgovarjali kot sicer v razredu, šola T. Čufarja pa v svojem poročilu pravi: »Poleg vseh vrednot, ki jih nudi smučanje, je omembe vreden tudi vzgojni efekt tečaja. Razredno skupnost smo v celoti preselili v popolnoma drugačno okolje in jo postavili pred popolnoma drug« j: naloge. Pri tem so se otroci sprostili mi pa smo imeli priložnost spoznai celo vrsto pozitivnih in negativnih lastnosti otrok, ki ostanejo v razredu skrite. Posebno pozornost so vzbudili v razredu problematični otroci, ki v noveiti okolju sploh niso bili problematični. Lepo so se vključili in vživeli v delo ter bili celo za primer drugim.« Tako dobri rezultati, ki so jih dali smučarski tečaji, so zainteresirali vse družbeno politične faktorje v občini Ljubljana — Center in Ljubljana — šiška. Svet za šolstvo obeh občin je sprejel sklep, da se za vse učence 6. razredov osnovnih šol na njunem podroOi ; ju organizirajo 7-dnevni smučarski tečaji. Menim, da bodo tudi odgovorni čini tel ji bežigrajske občine storili vse, da mi lahko pričnemo z uvajanjem sodobnih oblik šolskega dela. Svet za šolstvo, sklad za šolstvo, obč. ZDPM in drugi bodo v mejah svojih možnosti podprli napore ZPPS, da se vsaj za nekaj oddelkov organizira smučarski tečaj za učence naših šol. Da bi tečaji res , uspeli, jih morajo v prvi vrsti podpreti starši otrok in šolska mladina. Pri tem naj bi sodelovale vse družbene organizacije in organizacije, ki jim j® mladina v skrbi, kajti samo tako bomo poželi bogate sadove, ki se bodo kazal* pri večanju zdravja in splošne telesne zmogljivosti naše mladine. Zato zastavljeni cilji prav gotovo zaslužijo vso podporo staršev naših otrok ter družb® kot celote. JOŽE BESL1Č SODOBNA, DOBRO ZALOŽENA MESNICA STOŽICE DOPISUJTE V ZBOR OBČANOV REKREACIJA IMA PREPIHU Nadaljevanje s 7. strani K uigatavitnnam finančne inšpekcije pa je potrebno dodaitl še nekatere ugotovitve občinske uprave ocricotma pristojnih oddelkov. 30 MILIJONOV DINARJEV IZGUBE? Občinski svet aa gostinstvo in turiaam priporoča , da se Rekreacijski center gradi naprej v etapah, kot je bilo že sklenjeno. (Upajmo, da ne več tako »intenamio« in gospodarsko kot doslej!) Gostišče oddati oziroma pridružiti najboljšemu gostinskemu ponudniku. Svet nadalje odločno obsoja vtsalko pisanje okrog Rekreacijskega centra, ker le-to pisanje ustvarja samo dezorientaoije občinske skupščine! Skupščina za vse to ni kriva (?). Direktorja takoj suspendirati, ker so podatki zelo težki- Poročilo ali informacija sveta za gostinstvo dn turizem bežigrajske skupščine nd v celoti zajelo ugotovitev SDK službe družbenega knjigovodstva V Izguba podjetja nd takšna, kot Jo navaja poročilo sveta, temveč precej drugačna — okrog 30 milijonoiv dinairjev ali — kdo ve? Dobro bi bilo, ko odgovorni organi ne bi pozabili m nekoliko nerodno prenašanje 29 mUijonav dinarjev iz žiro računa počitniške skupnosti Lucija pri Portorožu v likvidaciji na Rekreacijski center in spet nazaj! Skupno izgubo RC prepustimo strokovnim organom. (Katerim?) O poslovanju direktorja nima smisla, da karkoli razpravljamo ..., je zaključili poročevalec Franc Medja. No, in skupščina je potem sprejela odstavitev direktorja Jožeta Žtberta in še enkrat potrdila že zdavnaj sprejeti koncept etapne gradnje Rekreacijskega centra na Ježioi z vsemi priporočili sveta, Skupščina je končno veljavno spregovorila besedo o tem centru, toda nihče se ni vprašal, kdo in kako bo poravniiil izgubo, zakaj so ves čas dgnoriiraiU v RC delavsko samoupravljanje pod improviziira-,r*o Birmo v izgradnji... Bežigrajske šolske igre Občinska zveza za telesno kulturo je organizirala v počastitev 20. obletnice osvoboditve občinsko prvenstvo osnovnih šol in šol II. Jitopnje v osmih športnih panogah. Tekmovanja so se pričela ta mesec. Reprezentance osnovnih šol se bodo pomerile v rokometu, igri med dvema ognjema, namiznem tenisu, streljanju in krosu. Dijaki na šolah II. stopnje pa bodo tekmovali v košarki, rokometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, krosu in šahu. V vseh disciplinah nastopajo fantje in dekleta. Skupno bodo odigrali okrog 400 tekem. Šolske ekipe se bodo borile za najboljšo uvrstitev v posameznih panogah, seštevek točk iz vseh panog pa bo dal končnega zmagovalca pri osnovnih šolah in šolah II. stopnje. V Zboru občanov bomo o tem največjem športnem tekmovanju v naši občini še poročali. ZADNJA VEST: KOŠARKA Napovedi se niso uresničile tckirL^8*!11^0 so 86 I)r*če'1*1 prazniti košarkarska igrišča. Najvažnejše graiskihi’ bo^ba 13 točke v vseh ligah, je končano. Tudi pet beži-“a zasl * . ’ 80 tetos nastopale v okrajni in republiški ligi, je odšlo £22» ^ -°j^\ekipa TVD »Partlza ni J/??® ^ startala v novi se Po in^0, ^P^liško ligo. Z ^lfSWit0 ^ fan - da prav gotovo ms žijo mesto v tem republiškem tekmovanju. Vendar lepa igra in in stoike niso dovolj, treba se je bilo uvrstiti na prvo ali drugo mesto okrajne lige. Zaradi spodrsljajev na treh odločilnih tekmah pa so lepo priložnost zapravili in pristali na tretjem mestu. Sedaj jim je edino upanje, da se bo razširila druga Liga in bodo s tem dobili možnost kvalificirati se v republiško tekmovanje. LESTVICA OKRAJNE LICE — ČLANI 1 VRHNIKA 12 10 2 828:492 20 + 336 2- litija 12 9 3 755:550 18 + 205 3- JEZICA 12 7 5 751:559 14 + 192 L RIV 12 7 5 477:342 11 + 35 5. ŠENTVID 12 4 8 488:748 8 —260 6- VEL. LAŠČE 12 3 9 421:613 4 —201 7- LOGATEC 12 2 10 329:667 1 —298 no r)r(fravi‘tl marsikatero p £ pečenje, vendar vi ^ ooke v ženski košaric rea se Jej ^ 1)eLjšS?ltau*n m® Prert-J^enstva 10 10 10 10 10 10 Ježičanom se je ta cilj izmuznil tudi letos. JEŽICA: Močnik 2, Rotar 2, Plevnik 17, Kurcš 11, Peče 14, Pesjak 8, Ciandon, Penko. Reberšak. LITIJA: Lcbinger 2, Kaplja 2, Skubic 3, Vizlar 2, Leopold 12, Kobal 4, Korošec. V strahovitem dežju je bila igra enakovredna le v prvem polčasu. V drugem delu so Ježičani povsem pregazili nasprotnike. Najboljši v domačem moštvu so bili Plevnik, Peče in Kureš, pri gostih pa se je nekoliko izkazal Leopold. Zelo dobro je sodil Peter Zule iz Domžal. Zadnja tekma V zadnjem kolu okrajne lige so košarkarji Ježice gladko premagali Velike Lašče 79:50 (27:20). JEŽICA: Plevnik 41, Peče 12, Pesjak 9, Penko, Girandon, špom 8, Kurcš 3, Močnik 4, Rotar, Reberšak 2. VELIKE LAŠČE: Purkart 2, Muha 10, Ivanc 7, I. Jakič 10, V. Jakič 21, Planinc, Pirkovič. V prvem polčasu so se domačini še upirali Ježičanom, ki so igrali slabo. V drugem delu igre pa so močno pritisnili in precej povečali razliko v koših. Najboljši igralec je bil Janko Plevnik, ki je sam dosegel več kot polovico košev za Ježico. J. G. Razprava o gradnjah Na zadnji seji sveta za telesno kulturo občinsko skupščine so razpravljali o gradnji objektov, za katere je bilo v letošnjem občinskem proračunu zagotovljenih tri milijone dinarjev. S temi sredstvi so pori Partizanu na Ježici gradili igrišča, v Dolu smučarsko skakalnico, strelci strelišče za malokalibrsko puško, planinci pa svoj dom na Veliki planini. Seveda je bilo denarja dosti premalo, da bi naštete objekte lahko tudi dogradili. Precej smole so imeli planinci. Na Veliki planini se je namreč pokvarila tovorna žičnica in materiala, ki Je bil že pripravljen, niso mogli spraviti na gradbišče. Vseeno pa računajo, da bo dom prihodnje leto dograjen, če bodo le dobili finančna sredstva. V nedeljo, 25. oktobra, so se pomerile reprezentance osnovnih šol v namiznem tenisu. Pri dekletih je zmagala osnovna šola Borisa Kidriča iz Savskega naselja, pri fantih pa osnovna šola Vita Kraigherja. Najboljši bodo sodelovali na republiškem prvenstvu osnovnih šol v namiznem tenisu, ki bo 8. novembra v Kranju. Rezultati — dekleta: Boris Kidrič : Vito Kraigher 2:1, Miran Jarc : Boris Kidrič 0:3, Vito Kraigher : Miran Jarc 2:1. Vrstni red: 1. Osn. šola Borisa Kidriča, 2. Osn. šola Vita Kraigherja, 3. osn. šola Mirana Jarca. Fantje — skupina A: Miran Jarc : Boris Kidrič 1:2, skupina B: Stožice : Črnuče 2:1, Stožice : Vito Kraigher 1:2, Vito Kraigher : Črnuče 2:1. Finale: Boris Kidrič : Vito Kraigher 1:2, Miran Jarc : Stožice 2:1. Vrstni red: 1. Osn. šola Vita Kraigherja, 2. osn. šola Borisa Kidriča, 3. osn. šola Mirana Jarca, 4. osn. šola Stožice, 5. osn. šola Črnuče. Po disciplini v skupni razvrstitvi vodita osnovni šoli Vita Kraigherja in Borisa Kidriča. ODBOJKA Bežigrad sredi tabele Tekmovanja med delovnimi kolektivi Občinska zveza za telesno kulturo namerava poživiti športno aktivnost v delovnih kolektivih. Pred kratkim je bilo posvetovanje predstavnikov sindikalnih podružnic in mladinskih aktivov. Udeležilo se ga je deset predstavnikov podjetij, in sicer Arde-la, Energoinvesta, Geološkega zavoda, Iskre — obrat elektronika, Iskre — obrat aparati, IMP, To-nose, Agroservisa, Astre in Dinosa ter predstavniki Jugoslovanske ljudske armade. Težko je trditi, da v kolektivih, ki se tega posvetovanja niso udeležili, ni zanimanja za športno aktivnost, zlasti še, ker je poznana bogata dejavnost, v Topsu, Elmi, Inštalacijah in drugih podjetjih. Na posvetovanju so ugotovili, da je med delovnimi kolektivi največ zanimanja za streljanje, nogomet, šah In namizni tenis. Občinska zveza za telesno kulturo bo skupaj z občinskim sindikalnim svetom' in občinskim komitejem Zveze mladine organizirala tekmovanja med delovni-ni kolektivi v vseh športnih panogah, za katere se bo prijavilo zadostno število ekip. Tekmovali naj bi vse leto. Dve bežigrajski ekipi sta bolj ali, manj zadovoljivo zaključili tekmovanje v republiški odbojkarski ligi. OK Bežigrad je na petem mestu. Partizan Črnuče pa na sedmem mestu. Računali smo sicer, da bi se ekipa Bežigrada utegnila uvrstiti še više. čmuča-ni pa so se prebudili zares v pravem trenutku, saj je nekaj časa celo kazalo, da bodo izpadli iz lige. Med najboljšimi odbojkarskimi ekipami v Sloveniji bosta tedaj tudi prihodnje leto tekmo- vali dve moštvi iz bežigrajske občine. ZAKLJUČNA LESTVICA 1964: Kanal 18 15 3 49:18 33 Maribor 18 15 3 48:20 33 Žirovnica 18 14 4 45:24 32 Novo mesto 18 11 7 42:29 29 BEŽIGRAD 18 11 7 41:30 29 Jesenice 18 10 8 42:34 28 ČRNUČE 18 5 13 28:44 23 Triglav 18 5 13 23:43 23 Mežica 18 4 14 22:46 22 Slov. Bistrica 18 0 18 0:54 0 OBČNI ZBOR P.0. BIČKOVA SKALA Tretji partizanski trak Pred kratkim so v sejni dvorani bežigrajske Svobode taborniki Partizanskega odreda »Bičkova skala« imeli občni zbor, ki so se ga mimo velikega števila mlajših in starejših tabornikov, udeležili še predstavniki Občinske zveze za telesno kulturo in DPD Svobode. Številna udeležba dokazuje, da je med bežigrajsko mladino veliko zanimanje za taborništvo. Dogodek dneva je bila vsekakor svečana podelitev Partizanskega traku za leto 1963. To je naj višje odlikovanje, ki ga podeli Zveza tabornikov Slovenije neki taborniški enoti. S Partizanskim trakom so bili bežigrajski taborniki odlikovani že trikrat in zato je prešel častni naziv »Partizanski odred« v njihovo trajno last. To priznanje jim je lepa nagrada za večletno požrtvovalno in uspešno delo. TabomUci so bili požrtvovalni in skromni, sšj zaradi številnih težav v preteklih letih niso obupali; uspehi niso iatfctoald. Ponosni so na to odlikovanje, vendar jih ni prevzelo, saj morda še bolj kritično ocenjujejo svoje delo. Mlajši obljubljajo, da ne bodo ostali pri dosedanjih uspehih, želijo si, da bi si še kdaj priborili to visoko odlikovanje. Tudi nekateri posameznika so dobili odlikovanja Zveze tabornikov Slovenije za vestno izpolnjevanje taborniških pravil in uspešno delovanje v enotah. S srebrnimi značkami so blH za leto 1963 odlikovani 4, za letos pa 3 taborniki. Preteklo leto je bilo za tabornike polno težav. Zaradi obnavljanja šole je bila pozimi taborniška soba v osnovni šoH Vita Kraigherja dalj časa zaprta. Sestanki taborniškega vodstva so biM takrat precej redki, medtem ko se ostali taborniki sploh niso mogli sestati. To je bil vzrok, da se je delo v odredu poslabšalo. Število članov se tudi ni zvišalo, čeprav se je precej mladine vključilo v taborniško or- ganizacijo. Vendar jih je tudi nekaj prenehalo z delom v organizaciji, vključevali so se v druge zadržke, saj so imeli drugod ugodnejše pogoje za delo. Vendar taborniška uprava tu ni megla storiti ničesar, saj jim je manjkala osnova: prostor za zbiranje, sestanke, predavanja in tečaje. Danes šteje P. o. Bičkova skala 175 članov, ki upajo, da letos takšnih težav ne bo. Kljub slabim pogojem, pa so se udeleževali raznih tekmovanj, natečajev, organizirali so razne igre, obiskali so Dražgoše. Lep uspeh so dosegli tudi z dvema enotedenskima smučarskima tečajema na Gorjušah. Zanimanje je bilo izredno. »Slalom dom« je bil napolnjen do zadnjega kotička. Dalj časa so razpravljali tudi o težavah v zvezi z letošnjim taborjenjem!, saj je v začetku leta kazalo, da taborjenja letos ne bo, ker ni bilo ustrezne opreme, predvsem šotorov. Letos so si nekako pomagali s sposojenimi, vendar je bila to samo trenutna rešitev. Za zdaj tudi ni videti, da bi se stanje izboljšalo, saj oprema skoraj ni več primerna za taborjenje. Ker je bila večina taborov ob morju, je povsem razumljivo, da zaradi soli, vlage in vetra oprema veliko prej propade. Danes premore odred le Še nekaj izrabljenih šotorov. Dobili so sicer dotacijo za dva šotora, vendar to sploh ne zadostuje, če pomislimo, da se je samo letos udeležilo taborjenja 130 tabornikov. Za tako množično angažiranje mladine bi bilo vsekakor potrebno pravočasno najti zadostna sredstva, saj bo leto prav hitro minilo. Doslej je Občinska zveza za telesno kulturo pokazala veliko razumevanja za delo tabornikov, vendar je njihovo delo z mladino vredno pozornosti tudi drugih čindteljev. G. S. ORIENTACIJA PO KARTI — veščina, M se je naučijo taborniki S iavnostni otvoritvi nove šole so prisostvovali republiški sekretar /a kulturo Beno Zupančič, republiški sekretar za šolstvo Boris Lipužič, zvezni poslanec Silvo Hrast in mnogi drugi. Trak je na vratih šole prerezal predsednik občinske skupščine Bežigrad Jože Pogačnik. Pionirji in pionirke so pripravili obiskovalcem, gostom in odbornikom. ki so se zavzemali za novo šolo in so prisostvovali otvoritvi, prisrčen program. Pionirke in pionirji so deklamirali, pevski zbor je zapel nekaj pesmic in mala pionirka je izročila v znak zahvale za ves trud predsedniku Jožetu Pogačniku majčken šopek. To je storila na tako slovesen način, da se je niarsiko-mu izmed prisotnih utrnila mala solza ali pa so še mu vsaj orosile oči. Predsednik je malo pionirko prisrčno objel. Po otvoritvi so si gostje ogledali razrede. Bilo je kaj videti. V njih so sicer že sedeli učenci, vendar pravega pouka seveda še ni bilo. Vsi obiskovalci so se strinjali, da .je šola izredno funkcionalno grajena. Stene v razredih niso ometane, niti ne bodo. Leve strani razredov so zastek-lene, vse stene in stropovi so obloženi, da v razredih ne bi odmeval«. Razsvetljava je funkcionalno izvedena, zelo uspelo pa so rešeni številni gradbeni problemi. v katere se tu ne bomo spuščali. Sola je zanimiva, saj Je to prva montažna šola pri nas. šestega junija letos so slovesno vzidali temeljni kamen na travniku, ki v glavnem ni služil nikomur. Nekaj mesecev kasneje, natančneje, zadnjega oktobra, je na mestu, kjeir so nekateri s skepso pričakovali tako hitro postavljeno šolo, začel odmevati smeh otrok. Učiteljice so malčkom razlagale že zapletene črke, občinski možje pa so se smehljali. Po dolgih urah diskusije, razglabljanj, negotovosti, turobnih In veselih misli, je nova šola le zrasla v rekordnem času. Zahvala, da je bila šola tako hitro nared, gre seveda odbornikom občinske skupščine, ki so podprli do podrobnosti preanaliziran predlog občinske uprave, ki je imela z novo šolo zajeten koš skrbi. Treba je bilo priskrbeti denar, se odpovedati nekaterim stvarem v letu 1965... šola pa že stoji. Šoio so zgradili delavci gradbenega podjetja »Obnova«, z lesno opremo »Marles«, pomagalo je »Industrijsko montažno podjetje« iz Bežigrada, inštalacije so napeljali strokovnjaki bežigrajskega podjetja »Inštalacije«. Sola Mirana Jarca je torej že v novih prostorih. Ne še vsa, zaenkrat sede šolarji le v desetih razredih. Vendar je že s temi desetimi učilnicami rešen problem izmene šole »Mirana Jarca« in šole »Borisa Kidriča«. Ko bo nova šola, »Mirana Jarca« povsem dokončana, bo sproščen prostor v gimnaziji. Preden sc je deset razredov preselilo iz gimnazije, je imela osnovna šola »Mirana Jarca« na gimnaziji 11 razredov v njih pa 27 oddelkov. Nič bolje se ni godilo gimnaziji, ki je imela v IX učilnicah 25 oddelkov. Ti podatki jasno kažejo, da je bilo vsako odlaganje graditve šole na kasnejši čas — nespametno. Zato so sc odborniki tudi odločili za gradnjo šole, katere del je usposobijo že po štirih mesecih gradnje. Tisti, ki so 'predlagali tak način gradnje šole so vedeli, da mora šola stati v najkrajšem času. S tem so sprostili preobremenjene razrede na gimnaziji in pocenili gradnjo, saj bi gradnja v naslednjem letu veljala vsaj nekaj milijonov več kot letos. Kako se bo šola obnesla, pa bomo šele videli. Po tem. kar kaže sedaj, ho odlično sluzila svojemu namenu. 'UrtobDanni/d™ % »Zbor, občanov-, glasilo občinskega odbora SZDL Ljub-liana-Bežigrad, ureja uredniški odbor: glavni urednik Miran Blaha, odgovorni urednik Niko Lapajne; Ivan Vinkler, Jožko Pirnar, Blaž Veber, Ančka Čerin, Jože Vetrovec, Janez Snoj; za upravo odgovarja Marica Grabenšek. Rokopise in slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«. Ljubljana, Parmova 41-1. Časopis izhaja enkrat mesečno. Poštnina plačana v gotovini: Cena izvoda 20 din. letna naročnina 160 din. Tekoči račun pri NB 600-15-603-64 Tiska CP Delo