STEVILKA 48 GLASILO OBČI NE MENGEŠ LETNIK VI • FEBRUAR / SVEČAN • 1998 JVi smrt Usto, kar nas toči, zin življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brezpomena žanje so razdalje, kraj in čas. KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230 DOMŽALE ^i Vi MENGSAN Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, DOMŽALH Tel.:06l 716454 Fax: 061 713 288 Prodajni center Latkova vas latkova vas 84, PREBOLD Tei: 063 702 250 Fax: 063 702 251 Franšizing: Siporex - SAM SAKd.o.o., KISOVEC TeL: 0601 71 182 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! UGODNE GENE V FEBRUARJU! NUDIMO VAM: • strešnik BRAMAC • opeko MODULARNI BLOK in ostale opečne izdelke • IZOLACIJSKI material • APNO, CEMENT • zidarsko ORODJE in drugo potrebno za gradnjo in obnovo • mešalce, cevne odre, podpornike,... • stavbno pohištvo, okna, vrata, stresna okna VELUX, parket, program JUB-a • Nudimo možnost dostave z AVTODVIGALOM V trgovini vas pričakujemo vsak dan od 7. - 7.9. ure, ob sobotah pa od 7. - 13- ure. Kl RO INŽENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mcnges • Telefon: 738 956 P.E. NEPREMIČNINE Slovenska cesta 35 • Mengeš • Telefon: 738 036,738 015 • PRODAMO: - Mengeš, slan. hišo, 12x9 m1, CK, telefon, P+M, nova, mansarda nedokonćana, cena 320.000 DFiM - Radomlje, slan. hišo, 200 m', s trgovino, na parceli 650 rrr, vseljiva lakoj, cena 290.000 I)I:M - Poslovni prostor - trgovina, Slovenska cesta, 1 7 m1 in 17 mJ, izložba, telefon, cena 85.000 DIM - V Volejom potoku naprodaj /a/idljiva parcela, 900 m', c;ena 120 DtM/m' - Crna pri Kamniku, prodamo dve enosobni stanovanji, [)o .'50 m:, lahko skupaj ali ločeno - V ihanu, 80()m od priključka na avtoceslo, |)rodajamo v PSO već eno in pol do šliri - sobnih slanovanj; cene slanovanj od 1.490,00 do 1.950,00 DEM/m'. • KUPIMO: - Za/idijive parcele, hišo, poseslva, stanovanja. • O D DAMO : - Ljubljana, kvalitetne in luksu/no urejene pisarne, v centru - Smlednik, ob avlocesli Ljubljana-Kranj, već objeklov - skl.ulišč, [)o 750 m' površine; - Poslovne prostore za trgovino in prostore za skladišča Banka Domžalesporoča, da vjanuarju 1998 ponovno znižala obrestne mere zapotrošniške in stanovanjske kredite občanom. POTROSNISKE KREDITE dobite že po 6% obrestni meri STANOVANJSKE KREDITE dobite že po 8,5% obrestni meri Vabimo vas, da se oglasite v eni izmed naših enot banke in začnite leto z uresničitvijo vaših načrtov in želja. ljubljanska banka BANKA DOMŽALE D.D. DOMŽALE MENGŠAN UVODNIK Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodič eden hvali in spet drugi vpije: "Fej te bodi!" (France Prešeren) Slovo Uvodnik sem pričala z besedami našega velikega pesnika. Februar je namreč mes.ec, ko Slovenci praznujemo naš kulturni praznik, povezujemo pa ga prav s Francetom Prešernom. Njegove besede so resnične še danes. Februarska številka Mengšana zato Prešernu namenja kar nekaj besed. Februarska številka Mengšana je bila ludi prva, pri kateri sem začela delati kot odgovorna urednica. Tuđi takrat sem v uvodniku spregovorila o kulturi in njenem velikem združevalnem pomenu in kar malo ironično se mi zdi, da zdaj, ko je leto dni naokrog, prav sfebruarjem svoje delo zaključujem. Že nekaj časa napovedujem v Mengšanu spremembe, toda ko sem o njih pisala, še nisem imela v mislih svojega odstopa. Menila sem., da se lahko o premikih na bolje pogovorima skupaj. Molila sem se. Nekalerim je bolje le listo, kar je bolje žanje, zato se skupaj ne želijo pogovariati. Zakaj odslopam, si lahko preberete v rubriki Vaša pošla. Leto dni sem bila odgovorna urednica Mengšana, zdaj pa se od vas, bralke in bralci, postavljam. Zahvaljujem se vsem, ki sle na tak ali drugačen način pomagali oblikovati naše glasilo. Vsem, kiste nam pošiljali svoje prispevke in vsem, ki sle Mengšana brali. Veliko prijetnega branja vam želim še naprej! Urša Bleje kazalo IN MEMORIAM 4 OBČINSKA UPRAVA 6* RAZPISI 6 113 POLICIJA 7 POLITIČNE STRANKE S ŽIVLJENJE VOBČINI 9 KULTURA 9 PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE 14 DRUŠTVA 17 PRI SOSEDIH 23 IZOBRAŽEVANJE 24 NAŠ VRTEC 25 NAŠA ŠOLA 2« KMETIJSTVO 28 NAŠI PESNIKI 29 VAŠA POŠTA 30 MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ • Glasilo ureja urednlški odbor: Urša Bleje (odgovorna urednica), Tatjana Sivec Strmšek, Milica Tomšič, Majda Trobecjože Vahtar, Blaž Janežič, Franc Veider (člani) • Odgovorna urednica Uradnega vestnika: • Irena Podboršek, tel. 737 081 • Tehnična urednica: Sabina Kompare, tel. 737 484 • Lektoriranje: Lili Epih • Oblikovanje, računalniški prelom in tisk: Nagelj cl.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE tel. & lax: 713 07-1 • Razglednici na naslovnici: Pozdrav iz meng.ša iz leta 1906 Kleparstvo Premk • Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izliaja v nakladi 2600 izvoclov. Prejemajo ga vsa gospoclinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. • Distribucija: Primož Kržan, tel. 737 296 • Prispevke lahko oddajate osebno v sprejernni pisarni Občine Mengeš v času uradnih vir (ponedeljek, sieda, petek) ali odgovorni urednici, vsak petek od 14.30 do 16. ure, v sejni sobi Občine Mengeš. B MENGŠAN I N MEMORIAM Žalna seja 2.februarja 1998 Imeli smo ljudi - v poljani cvet, imeli smojih - vrhu gore hrast. S temi besedami se je slovenski pesnik z neizmerno žalostjo za vedno poslavljal od svojih prijateljev. Tuđi mi srno izgubili v poljani cvet in vrhu gore hrast - in neizmema je naša bolečina. Sprašujem se zakaj so se življenske poti mladih smučarskih skakalcev bratov Mateja in Sama Cerarja, skrbne mlade matere našega Matica Jane Slokan in predsednika Planiškega komiteja Franca Premka, mengeškega rojaka, morale križati in končati na sivi cesti. Zakaj jim usoda ni dovolila, da bi se srečevali na snežni belini pod Poncami na skakalnih tekmah, ki so jim bili tako predani. Naš smučarski skakalni klub je mlad. Na tradicijah prejšnjih mengeških generacij skakalcev smo ga ustanovili poleti 1996. Celotno svoje delovanje smo usmerili v delo z najmlajšimi, Tako sta se nam priključila tuđi brata Cerar iz Domžal. Mlajši Samo, ki je bil star 6 let, je prišel v sezoni 1996/97, starejši Matej, ki je bil strar 12 let, pa se je včlanil leto kasneje. Oba sta bila navdušena skakalca ter prizadevna in marljiva pri treningih in pri drugem delu v klubu. Matej, ki je obiskoval peti razred Osnovne sole Dob, je sodeloval pri vseh aktivno-stih. Ker so bili ena od oblik zbiranja denarja za naše delovanje novoletni koledarji, se je z vso vnemo vključil tuđi v to delo, kar kljub njegovim rosnim letom kaže na resnično pripadnost temu športu in našemu klubu. Matej in Samo sta skupaj z drugimi našimi mladimi skakalci tvorila zelo obetavno skakalno ekipo, ki je že začela dosegati vidnejše rezultate na tekmovanjih. Imela sta talent in pogum ter druge potrebne sposobnosti, da bi lahko postala uspešna športnika skakalca. Njuna starša sta podpirala športno aktivnost svojih sinov, ki sta se zapisala skakalnemu športu. Izdatno sta ludi pomagala pri delu našega kluba. To smo organizirali tako, da je bila vanj vključena večina staršev naših mladih skakalcev. Starši so bili ob strokovnem osebju redni spremljevalci na tekmovanjih in treningih. Tako se je kot spremljevalka svojega sina Matica in drugih otrok mnogokrat udeležila tuđi Jana Slokan. Udeležila se je tuđi tega zadnjega na Pokljuki. Ne moremo dojeti, da je bila to njena poslednja pot. Vsi člani našega kluba delimo globoko žalost z družinami, ki so v tej tragediji utrpele izgubo svojih najbližjih. Smrt nam je vzela cvetove v poljani in vrhu gore hrast, ostali pa bodo v naših srcih in spominu. Preteklo sobolo je krula nesreća iz naše sredine iztrgala Sama in Maleja Cerarja, člana našega Smučarsko skakalnega kluba. Samo je prišel v naš klub že na začetku obstoja. Takrat je imel komajpel let. S j>el let starejšim bratom Matejem sta bila velika prijatelja. Zaradi tega, ker je imel rad skoke na smučeh, seje leto dni za Samom našemu klubupridružil še Matej. Matej in Samo sta skupaj z našimi mladimi skakalci tvorila zelo obetavno skakalno ekipo, ki je že začela dosegati vidnejše rezultate na tekmovanjih. Imela sta talent in pogum ter druge potrebne sposobnosti, da bi labko />osla-la uspešna športnika skakalca. Bila sla živahna fanla in tovariška do svojih vrstnikov. V klubu sm.o občudovali njuno medsebojno povezanost in bratsko toplino. Njima starša sla podpirala športno aktivnost svojih sinov, ki sla se zapisala temu športu. Izdatno sta tuđi pomagala pri delu našega kluba. Delo v klubu smo organizirali lako, daje bila vanj vključena večina staršev naših otrok. Vsi člani našega kluba močno žalujemo za Samom in Malejem, hkrali pa lahko samo slutimo, kako huda je bolečina njunih staršev in sestre. Globoko sočustvujemo z vami. Samo in Matej ostaljata v naših srcih in v našem spominu. *1 MENGŠAN IN MEMORIAM Teden dni kasneje Blaž je prišel v naš Smučarsko skakalni klub takoj po njegovi ustanovitvi, pred letom in pol. V naše vrste ga je pripeljala ljubazan do športa in želja do druženja s sovrst-niki. Ceprav je bil še tako mlad, letos junija bi napolnil komaj 9 let, je k izbranemu športu pristopil rasno in prizadevno. Smučurski skoki, lekme in ternin-gi mu nišo pomenili samo obveznosti, ampak predvsem užitak in veliko veselje. Skupaj z Blažem smo bili v klubu veseli in ponosni zaradi njegovih uspehov, saj je lansko leto v Ljubnem osvojit pokal Flosarja, na državnem prvenstvu pa ja v svoji kategoriji posegel po 12. maslu, kar je bil za zelo mlađega skakalca velik uspeh, za klub pa največji do sedaj. Blaženo delo sla z veliko Ijubezni-jo in pozornostjo spremljala njegova starša. Oče Jože je tajnik našega kluba in s svojim, požrtvovalnim, delom ogromno prispeva pri dalovan-ju kluba. Kadar nas za vedrio zapusti drag človek, takrat odhaja z njim tuđi del nas samih. In danas z Blažem, ki smo ga imeli radi, odhaja del nas. Smučarsko skakalni klub Servis Debevc Mengeš OB TRAGIČNI SMRTI MLADIH MENGEŠKIH SKAKALCEV Gotovo je vest o tragični nesreči mladih mengeških skaklcev pretresla Mengšane in okoličane ter bližnje in daljne prijatelje skakalnega športa. Najbrž ni bilo nikogar, ki ne bi ob tem začutil bolečine, hkrati pa si zastavil vprašanje - zakaj? Mnogi so poskušali najti in še iščejo odgovore, tuđi tišti, ki verujejo v usodo. Vendar pa borno morali kljub morebitnim povsem odstr-tim koprenam preteklega tragičnega dogodka in dobljenimi odgovori, z bolečino in spomini na preminule (in prav zaradi njih), živeti dalje. Kako hoditi naprej in po kateri poti naj bi šli, da bi boleče izgube in hude duševne stiske domaćih kar najbolj omilili in, da tragične izgube mladih fan-tov na bi povsem ohromile nadaljnega razvoja mengeškega skakalnega športa. Kot ta tragični dogodek posledično pomeni nenadomestljivo izgubo za domače, pa je hkrati ludi velika izguba za Smučarsko skakalni klub Mengeš. Nihče ni pričakoval, da bo še tako mlad kolektiv že na začetku svoje poti postavljen pred tako težko preizkušnjo. Mnogi se še spomnimo njegovih začetkov, predvsem pa vztrajnih prizadevanj posameznikov in njihovega trdega dela, da je ideja o oživitvi skakalnega športa in osnovanju Smučarsko skakalnega kluba v Mengšu, postala tuđi resničnost. V klub in delo z mladimi skakalci je bilo že dosedaj vloženo veliko truda. O tem ni mogoče dvomiti. Kdor pozna osnovne sestavine sodobnih priprav športnikov in treningov mladih tekmovalcev tuđi v smučarskih skokih, ta ve, da brez sodobnih prijemov, strokovnega dela in znanja, ter veliko osebnega odrekanja ni mogoče pričako-vati dobrih rezultatov. Ti pa so že tu. Mladi fantje, njihovi starši in trenerji ter vodstvo kluba so skupaj stopili na pot rasti in zorenja ter pridobivanja znanja v skakalnem športu, katerega temelje je v Sloveniji pred mnogimi desetletji postavil ing. Stanko Bloudek. Za mlade fante so bili skoki vedno izziv in posebno doživetje. Taki so še danes. Žal je kruta usoda nepričakovana posegla v nedrje in srce mlađega kluba, vendar se zato njihovo delo ne srne končati. Ko sem ob smrti mlađega vrhunskega alpskega smučarja mag. Roka Petroviča zapisal, da je bil Rok velik tekmovalec in predvsem prijatelj otrok, sem hkrati dodal, da tuđi zato, ali pa prav zaradi tega smuči otrok ne bodo samevale. Mengeški Smučarsko skakalni klub mora prav zaradi spomina na mlade skakalce, ki bi zagotovo še skakali, če bi se izteklo drugače, nadaljevati z začetim delom. Kdor izbere pot, da bi bogatil življenje mladih ljudi s športom in jih usmerjal v koristno dejavnost, zasluži vso našo podporo. Tuđi mengeški skakalci, njihovi trenerji in vodstvo kluba si to zaslužijo! Že od vsega začetka so snovali skupne nacrte, treninge, tekmovanja ter prijateljska srečanja, kakor to velja za večino mladih športnih kolektivov v Sloveniji. Skakalni smučarski klub Mengeš in skakalni šport morata biti zato izven ožjega kroga, v katerem se iščejo odgovori na zastavljena vprašanja ob nakelski tragediji. Prometne nesreće so žal naša kruta realnost. Kljub temu, da pustijo globoke rane v marsikateri slovenski družini in tuđi v športnih okoljih, moramo zbrati dovolj moči in preseči njihove posledice. Zato naj velja skupna podpora vseh Mengšanov domaćim, klubu in mladim smučarskim skakalcem. To je tuđi največ, kar jim v tem trenutku lahko damo. Dr. Herman Berčič 5 MENGŠAN OBČINSKA UPRAV W Spoštovani! & Ko zamahne usoda s svojim bridkim koncem, so posledice uničujoče. Nedoumljiv trenutek nekega sobotnega popoldneva še vedno odmeva med nami, ko je usoda tako tragično sklenila življenja mladih smučarskih upov in gospo-darskega strokovnjaka ter pokrovitelja smučarskih skokov. & Zgodilo se je mladim, ki so zdaj v tišini našli svoj mir, prijatelji in spremljevalci se borijo za življenja, toda za kakšno ceno? & Naš Smučarski klub je osiromašen za nenadomestljiv podmladek. & Vsi, predvsem pa družine, nosimo breme bridke resnice, ki je razumsko neulovljiva. Znašli smo se v spletu tragičnih naključij in vseh mogočih ugibanj; pokojnim namenimo mesto v srcih in pomagajmo živeti njihovim najbližjim in prijateljem. <@ Tako smo se letos srečali s Prešernovim praznikom pretre-seni zaradi tragičnega dogodka. & Toda čas se ne ustavlja, zori in se znova pomlajuje. Tako moramo razvijati svoje misli, se obvladovati in se usmerjati v najbolj pozitivnem smislu, kajti kultura je temeljna nujnost narodovega življenja. <@ Ponosni na Prešerna - velikana slovenske besede, ki nam je zapustil bogato pesniško zapuščino, moramo stremeti po novih duhovnih spoznanjih. Kultura je namreč tuđi oblikovanje samega sebe in družbe, kjer bivamo. <@ Mengšani smo slovenski kulturni praznik primerno obeležili s predstavitvijo nove knjige iz opusa Sivčevih del Krvava grajska svatba, ki jo je imenitno predstavil s svojimi ilustracijami akademski slikar Vinko Železnikar. <& Vzemite knjigo v roke, spoštovani prijatelji, pustila vam bo zanimiv zgodovinski vtis domaćega kraja in okolice. župan Janez Per OBVESTILO OBISKOVALKAM IN OBISKOVALCEM PARKA ARBORETUM Ohčina Mengeš ludi v mu 1998 omogoča 1 CENEJŠINAKUP LETNIH KART ZA VSTOP vpark Arborelum Voleji Polok vsem prehivalkam in prebivalcem občine Mengeš. Predšolski nlroci imajoprost vslop. Učenci Osnovne sole Mengeš pa imajo brezplačen vsloj) vpark ob organiziranem ogledu Arboretuma. Običajna cena let ne karte v visini 5.000,00 SIT je lako ZKIŽANA na 1.750,00 SIT. Letna karta velja za vse jmredilve v Arhorelmnu Voleji Polok, od 1. [ebruarja do j(). novembra 1998. Letno karto lahko kupite na prodajnih mestih Arboretuma: • Vrtnarija Kamnik, Ekslerjeva 6, • Cvetličarna Domžale, Slamnikarska 1, • Prodajni center, Voleji Potok 3 a (ob vhodu v park), • Uprava Arboretuma, Volčji Potok 3. Ob nakupu imejte s seboj sliko in osebno izkaznico (oziroma nek osebni dokument, če kupujete karto za otroka). Občinska uprava Občinski svet Občine Mengeš, Komisija za podeljevanje priznanj Občine Mengeš v skladu s 6. členom Odloka o podeljevanju priznanj Občine Mengeš objavlja RAZPI S ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNAN) OBČINE MENGEŠ V LETU 1998 1. Priznanja občine, ki jih podeljuje Občinski svet Občine Mengeš, so najvišja priznanja občine za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov. Imajo pomen za razvoj in ugled občine na gospodarskem, kulturnom, športnem, humanitarnem področju ter na drugih splošno koristnih področjih delovanja v občini in širši skupnosti. R A Z P I S I Đ MENGSAN 2. Priznanja se podeljujejo občanom, skupinam občanov, podjet-jem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam. 3. V skladu s sklepom Občinskega sveta Občine Mengeš bodo za leto 1998 lahko podeljena naslednja priznanja: - eno priznanje: naziv častni občan Občine Mengeš, - do 3 zlata priznanja, - do 4 srebrna priznanja, - do 5 bronastih priznanj. ■ Naziv častnega občana Občine Mengeš se podeli po-samezniku, katerega delo in aktivnosti predstavljajo izjemne zasluge na katerem koli področju človekove ustvarjalnosti, oziroma posamezniku, ki je posebno zaslužen za pomembne trajne dosežke v razvoju, ugledu in promociji občine in širše skupnosti. ■ Zlato priznanje se podeli posamezniku za nad 25-letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 50-letnico dela. ■ Srebrno priznanje se podeli posamezniku za nad 15-letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 25-letnico dela. ■ Bronasto priznanje se podeli posamezniku za nad 5-letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 15-letnico dela. 4. Predloge posredujejo občani, skupine občanov, podjetja, zavodi, društva in skupine, združenja in druge javne osebe, najkasneje do 23. marca 1998, v zapečateni ovojnici, na naslov Občinski svet Občine Mengeš, Komisija za podeljevanje priznanj, Slovenska cesta 30,1234 Mengeš. 5. Predlog mora vsebovati naslednje podatke: - točen naziv, naslov predlagatelja; - ime in priimek, rojstne podatke, naslov, poklič predlagane-ga kandidata oziroma naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagale za priznanje; - vrsto priznanja; - podrobnejšo obrazložitev predloga. 6. Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Komisija za podeljevanje priznanj ne bo upoštevala. Predsednik Občinskega sveta Občine Mengeš Alojzij fanežič 1 T.3.^X Q 1 'ČIJA Kraja motornega vozila Na Slovenski cesti v Mengšu je neznanec 14. januarja med pol sedmo in deveto uro zvečer ukradel motorno kolo, znamke Honda 900 RRV (neregistrirano). J. L. je zaradi tega utrpel već kot milijun in pol lolarjev škode. Težave v lokalu 15. januarja su policijo dvakrat prosili za intervencijo v lokalu Kongo v Mengšu. Zjutraj naj bi tam nastal spor zaradi razgrajanja gostov v lokalu. 0 tem bodo policisti zbrali še dodatna obvestila in nato ustrezno ukrepali. Popoldan pa je bila ponovno zaprošena intervencija s pojasnilom, da tam gostje vpijejo. Policisti so ugotovili, da so trije neznanci izzivali k pretepu enega od gostov, pred njihovim prihodom pa so pobegnili. Po ugotovitvi njihove identitete, bo sledila prijava sodniku za prekrške. Dva dni za tem je policija ponovno intervenirala, ker naj bi bila glasba tam preglasna. Kasneje pa je prišlo še do prete-pa. Ogolovili so, da je putekala priglašena prireditev z glas-benim nastupom, v pretepu pa naj bi bila udeležena K. 11. in F. J. Vlom v Kovinotehno Policisti so 18. januarja zjutraj prejeli prijavo o vlomu v trgovino Kovinotehna v Mengšu, na Kolodvorski ulici. Neznani storilec je ponoći razbil izložbenu steklo in s police vzcl motorno /.ago znamke Jonsercd. Izsiljevanje 18. januarja so policisti dobili prijavo u izsiljevanju. Skupina mladoletnikov, med njimi Ž. C. iz Ljubljane, je izsiljevala in grozila mladulelniku iz Mengša, tako da je ta, ker je bil zelo preplašen, vzel očetu 250 DEM in jim jih naslednji dan prinesel na isto mesto. Policisti so Ž. C. že izsledili in zoper njega podali kazensko ovadbo. Nadlegovanje Ob sedmi uri so 19. januarja policiste poklicali v trgovino Napredek v Mengšu na Slovenski cesti. Tam naj bi nek moški nadlegoval stranke. Policisti so na mestu dobili E. P. iz Mengša in ga odstranili iz trgovine, podali pa bodo tuđi prijavo sodniku za prekrške. Poskus vloma v hišo Neznani storilec je 20. januarja poskušal vlomiti v hišo na Zoranini ulici v Mengšu. Zlomil je vložek cilindrične ključavnice garažnih vrat, a v hišo ni prišel. R A Z P I S I D MENGŠAN K1 3 POLICIJA Lačen vlomilec Vlomilca je pri poskusu vloma v vikend na Dobenem 21. januarja pre-senetil alarm. Kasneje pa je bil prijavljen še vlom v drug vikend na Dobenem, kjer je vlomilec ob vlomu demontiral dva alarma, nato pa si postregel s hrano in pijaco ler od.šel, ne da bi vzel še kaj drugega. Ukradeno dostavno vozilo V noči na 23. januar je bilo s parkirišča na Levčevi ulici v Mengšu ukradeno dostavno vozilo znamke Fiat Fiorino 1.7 D bele barve z napisi RC Športna oprema. V vozilu so bila oblačila omenjene znamke (26 Ircnirk in tri moške bunde). Skoda zna.ša skoraj milijon in pol tolarjev. Vandalizem Iz OŠ Mengc.š je bila podana prijava vandalizma in povzročene škode. Neznani storilec je od 30.1. cio 2.2. 1998 s prahom gasilnega aparata onesnažil travo in okna sole ter razbil okno kabineta. IP[r>(o r' ' i fu1 f -1 *r'\\%\ič.\l ■ Na Kamniški četi v Mengšu je 22. januarja prišlo do nezgode, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avto-mobila R. J. iz Kamnika in voznik tovornjaka K. M. iz Stahovice, ki je izsilil prednost. Materialna škoda znaša 600.000,00 SIT. ■ Kamniška cesta je bila prizorišče nezgode tuđi 25. januarja. Prednost je izsilil P. G. iz Mengša, škode je za več kot milijon tolarjev. ■ Pri tovarni Lek Mengeš pa je počilo 1. februarja. Voznika S. J. iz Preserij je zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo, tako da je trčil v več parkiranih vozil nasproti tovarne. Škoda znaša milijon in pol tolarjev. POLITIČNE STRANKE LDS DRUGI KONGRES LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE Evropsko usmerjenost stranke je simboliziral uradni znak kongresa -rumena zvezda na modri podlagi Kongres LDS je potekal v mariborskem Narodnem domu. Drugega kongresa liberalne demokracije Slovenije, ki je bil 2/i. in 25. januarja 1998 v Mariboru, se je udeležilo preko 300 delegatov iz vse Slovenije. Mengeški Občinski odbor LDS je na kongresu zastopal njegov predsednik Peter Gubanc, ki se je udelcžil tuđi nekaterih delovnih skupin kongresa. Poleg sprememb statuta je bilo na kongresu sprejetih več resolucij in kongresnih izjav. Najpomembnejše med njimi se nanašajo na probleme zaposlovanja, izobraževan-ja in reševanja stanovanjskih stisk. Veliko pozornosti je bilo namenjeno tuđi "Izjavi o razmejitvi med komunističnim režimom in demokratično Republiko Sloveniju". V zvezi s predvidenimi spremembami zakonov in predpisov o lokalni samoupravi je kongres sprejel sklep, s katerim nalaga Svetu stranke U)S, da še pred dokončnim sprejetjem omenjenih zakonov in predpisov skliče posebno programsko konferenco na to temo. V clrugem delu kongresa so bile, za naslednji štiriletni mandat, izvedene volitve v organe stranke. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Janez Drnovšek, za gene-ralnega sekretarja pa Gregor Golobič. Za podpredsednika stranke sta bila, izmed petih kandidatk in kandidatov, izvoljena Tone Rop (minister za delo, družino in socialo) in Igor Bavčar (minister za evropske zacleve). Poslanec v Državnom zboru, ki je bil izvoljen v našem okraju, Jože Lenič, je bil v skladu s statutarnimi določili imenovan v Svet LDS. Svet stranke je najvi.šji organ odločanja v Liberalni demokraciji Slovenije med kongresi, ki so praviloma vsake štiri leta. Delegat LDS Mengeš Peter Gubanc ml. in poslanec Jože Lenič. Občinski odbor LDS Mengeš 8 MENGŠAN f ŽIVLJENJE V OBČINI Ko smo sli v prvi razred • • • Po 50 letih so se ponovno srečali učenci 1. a in b razreda, ki so v prvi razred stopili v šolskem letu 1947/1948. Veliko se jih je zbralo ob tej priložnosti, kar okoli štiri-deset, družbo pa sta jim delali tuđi dve tedanji učiteljici in sedanji ravnatelj Osnovne sole Mengeš, Branko Lipar. Ce se sprasujetc, kakšno je tako srečanje, naj vam povem, da kar veselo. Obujanje spominov na osnovnošolska leta, oživ-Ijanje anekdol, ćelo nekdanjc ljube/ni so prišle na plan 16. februarja lelos v restavraciji Vincem v Mengšu. In v dokaz, da je bilo zares lupo, naj vam povem še to, cla so nekateri vztrajali lani prav do jutra. Drugače ne more biti, veliko spominov se nabere v 50 letih. Ida Trobec, ki je pred petdesetimi leti učila oba razreda, je bila vesela, da vsi njeni nekclanji učenci tako dobro izgleda-jo. To pomeni, da so srečni, je rekla: "In če so srečni oni, sem srečna ludi jaz." Ker je srečanje tako dobro uspelo, sem prepričana, da ni bilo zadnje. Morda pa se bo ob tem srečanju kdo domislil podobnega. Generacija prvošolčkov iz let 19^7/^H to golovo priporoča. U. Bleje KULTURA SLOVENSKI KULTURNI PRAZIK Predstavitev knjige Krvava grajska svatba pisatelja Ivana Sivca Pester program v znamenju glasbe, umetniške besede in zanimive scenografije, ki nas je popeljala v blizino starega gradu na Gobavici Eden najbolj branih sodobnih slovenskih pisateljev, urednik, novinar in pisec besedil za narodnozabavno glasbo - Ivan Sivec, je svojo najnovejšo povest Krvava grajska svatba posvetil prav Mengšanom. Predstavil jo je 6. februarja na odru dvorane Kulturnega doma Mengeš. Na sceni (pripravil jo je Peter Krušnik), ki nas je popeljala v 16. stoletje pod mengeški grad na Cobavici, so se poleg pisatelja predstavili še dramski igralec Andrej Kurent, ki je iz knjige prebral dva odlomka, rusko-ciganski duet, Ira Roma, Klemen in Barbara Leben ter "grajski duh" Adi Smolar. Prireditev pa je začel Franc Kompare s trobento in za kulturni praznik z obvezno Zdravljico. Zanimiv splet slovenske narodnozabavne in zabavne ter rusko-ciganske glasbe, ki jo je tuđi občinstvo z navdušenjem sprejelo, je povezovala Sivčeva predstavitev povesti iz turskih časov iz Mengša, katere odlomke smo vam predstavili tuđi v nekaj preteklih številkah Mengšana. Glavni sponzor večera je bila Občina Mengeš in ker sta bila prav župan in njegova soproga pobudnika za nastanek te povesti iz mengeške zgodovine, je tuđi župan Janez Per pozdravil navzoče. Pred začetkom dogajanja na odru pa je bila v avli Kulturnega doma odprta tuđi razstava osnutkov za ilustracije akademskega slikarja Vinka Železnikarja. 1 3 ilustracij, ki sprcmljajo besedilo v povesti Krvava grajska svatba, je namreč prav tako kot samo besedilo, nastalo po temeljiti pripravi, poglobitvi v zgo-dovinska dejstva in ogledu pri-zorišč zgodbe. To je bilo prvo takšno sodelo-vanje med dvema priznanima in uveljavljenima umetnikoma iz Mengša. Združila pa ju je prav povest, ki se dogaja v Mengšu. Urša Bleje 9 MENGŠAN KULTURA 1NTERVIU Z IVANOM SIVCEM: "Naj živi tisoč sveto v, pa bo vse v redu/7 Gotovo vsak izmed nas vsaj malo pozna zgodbo o grajski gospodični iz mengeškega gradu, ki je Mengšane dolgo tega resila pred Turki. Raz-strelila je grad, na katerega so prišli Turki in pri tem končala tuđi svoje življenje. Tuđi mengeški pisatelj Ivan Sivec se je spomnil te legende in njegova zadnja knjiga je posvečena prav Mengšu in Mengšanom. Večina vaših knjig je povezanih s kmečko tematiko, tuđi zgodovinskih ste izdali že nekaj, zdaj pa je tu povest iz mengeške zgodovine. Kako je nastala ideja zanjo? V bistvu pišem različne tipe literarnih besedil: poleg kmečke tuđi mladinsko tematiko, zgodovinsko tematiko pa opisujem že ves čas. Pisal sem že o Petru Pavlu Glavarju, o Adamu Ravbarju, o Jakobu Aljažu in o Simonu Gregorčiču, tako da je to že peta zgodovinska knjiga. Šestnajsto stoletje sem tako poblizu spoz-nal že, ko sem pisal o Adamu Ravbarju. Legenda o mengeškem gradu pa me je ves čas vznemirjala, tako da sem se lotil branja tuđi mengeške zgodovine. Obiskal sem veliko ljudi, ki so še bolj poznali to stoletje, od vojaške organizacije do oblačil, prehrane in dogajanja v gradu. Pripovedujem ljubezensko zgodbo, ki je moja zgodba, fiktivna in izven zgodo-vinske resnice, hkrati pa prikazujem tuđi zgodovinsko resnico. To je literarna finta, ki jo pri zgodovinskem romanu pravza-prav uporabljajo vsi. Ta knjiga je posvečena prav Mengšanom. Zato ker zdaj že toliko let živite v Mengšu? Mislim, da se spodobi, ker sem že 25 let v Mengšu. Čeprav pravijo, da se v Mengšu zelo počasi dobi domovinsko pravico. Jaz se niti ne obremenjujem s tem, ali jo bom dobil ali ne. No, mislim, da so vas Mengšani že sprejeli za svojega. Ja, dobro se počutim, ker je kraj prijeten in tuđi kulturno in v vseh pogledih bogat. Dobro se počutim tuđi, ker je blizu gozd, kjer se lahko sprehajam in rekreiram. Včasih sem se veliko vključeval tuđi v kulturno življenje, zadnje čaše pa mi to ne uspeva več, ker bolj živim za knjige in ker delam tuđi magisterij, tako da mi studij vzame dosti časa, prav tako pa tuđi družina in služba. Mislim, da je prav, da imamo tuđi o Mengšu knjigo, ki bo šla lahko tuđi po svetu. Ne domišljam si, da je nekaj posebnega, je pa tipična povest, kot jih poznamo že od prej. Predvsem Jurčič mi je bil vedno svet vzor, pa tuđi Kersnik, Trdina. In čc je to moj skromen prispevek k zgodovinski zavesti, je to kar dobro. Vesel sem, da bodo Mengšani to brali in da po knjigi z veseljem segajo. Kar pomeni, da knjiga ni v krizi, kot nekateri pravijo. Vaše knjige so kar dobro brane? Res je, in prijctno sem presenećen. To pomeni, da Mengšani moj dober namen že vračajo. Še nekaj o vsebini. Glavna oseba, gra-jska gospodična Karolina, se skozi povest ne kaže kot oseba, ki bi imela veliko pozitivnih lastnosti. Pa vendar se na koncu izkaže z dejanjem, ki je zanjo usodno, Mengšane pa resi pred Turki. Kako to? Res je, da je Karolina poseben tip ženske, ima nekoliko labilen značaj. Ženska je v letih, ko bi se morala omožiti, a potem začenja dclati napake. Poleg tega plačuje grehe za preteklost. Vse skupaj pa vodi v katastrofo, s katero pa se Mengeš res odreši, Karolina pa popravi napake svojega rodu in preteklosti. Ko se človek sooči 7. resnico, kar mislim, da se je na tem gradu tuđi zgodilo, naredi odločilen poseg, in s tem posegom je Karolina resila Mengšane in ni bila tako sebična, kot se je kazalo prej. V knjigi pa nastopajo tuđi številni drugi liki: župan, vikar, sovdat, graš-čak. Kako so te osebe nastale? Bral sem o tem, da so leta 1528 Turki v resnici prišli v Mengeš, ko je bilo tu naj-več blaga. Bral sem tuđi o kmečkem puntu kmalu za tem, ki so ga zanetili puntarji z Bleda (leto pred tem je bil na Bledu velik kmečki punt). V Mengšu je res skoraj vsak Blejec To ime verjetno izhaja prav iz tistih časov, ko so jih iz Blejske graščine pregnali sem. Zgodovinsko dejstvo je ludi, da so gradili tabor okrog ccrkve, ćelo l'.šata je bila speljana okrog cerkve, zgodovinsko dejstvo je tuđi ta končna katastrofa. Tuđi Sovdat mi je zelo blizu, kajti nemška vojska je imela veliko enot, ki so se odcepile in delovalc na svojo roko, vendar ne proti ljudstvu. Ker so se morale preživljati, so pomagale Ijudem, delale za hrano, preživetje in bile zato včasih ćelo boljše od redne vojske, ki so ropale skoraj tako kot Turki. To so bili res kruti čaši, tuđi sam sem se skoraj zgrozil, ko sem o tem bral, vendar se je to v resnici dogajalo. Graščak je bil tujec, vse skupaj je spadalo pod kamniško gospodo. Šio jim je le za dobiček in graščak ni čulil z ljudini. Stik med graščakom in ljudstvom predstavlja prav župan. Vendar se je zgodilo nekaj iol MENGŠAN KULTURA usodnega (v knjigi), t;i stik je hil v pretek-losti pretrgan in prav zaradi tega je graščak naredil napako, župan izgubil življenje, vse skupaj pa je pripeljalo do tragičnoga konca. Poleg samih zgodovinskih dejstev je v knjigi tuđi Ijubezenska zgodba, prav-zaprav dve? Gre za dve v/poredni zgodbi, ena pozitivna in ena usodna. Ta slcdnja je nena-vadna, zaljubila se dva iz različnih sve-tov, turski ujelnik in grajskn gospodična, njuna svetova pa sia nezdružljiva. Še vprašanje, povezano s kulturnim praznikom. Kakšno se vam zdi kulturno življenje v Mengšu? Mislim, da se Mengeš kulturno prebuja. Nisem v celoti zadovoljen s tem, kar se tu dogaja. Vem, da so deset let nazaj, ko sem začcl z literarnimi večeri, niorda prišli trije, sedaj pa jih je okoli tristo in napre-dek je res očiten. Upam, da bodo imeli župan in tuđi naslednji župan vsaj toliko smisla za podpiranje in gojenje kulture kot sedaj. Dvorana, ki jo imamo, je čudovita; tuđi druge dobre lokacije imamo. Potrebno je vlagati ludi v kulturno promocijo, ne le v drugo. Nič ni narobe, če je v dvorani na Mengeški mareli tisoč ljudi, Acija Bcrtonclja pa jih priđe posluša! sto, to pomeni le, da sto ljudi zanima taka glasba, tisoč pa druga, ampak živeti mora vse. Naj živi tisoč svetov, pa bo vse v redu. Tuđi v Mengšu mora bili lako, zametki so narejeni, pogrešam pa neko povezovalno vlogo. Nekateri se ne bi smeli tako opredeljevati. Demokracija je morela nekoliko skregala ljudi, kar pa ni dobro. Spoštovati je treba tuđi nasprotni-ka. Vsak zagovarja svoj pogled na svet. Tuđi Janez Trdina v svojem času ni bil najbolje sprejet, zdaj pa ga tuđi Mengšani vračamo v življenje. Prav vesel sem, da je naš občinski praznik na njegov rojslni dan, bil sem eden od pobudnikov za to. Ampak te odločitve bi se morali bolj zavedati in to spoštovati. Menim, da bi morali imeli ob občinskem prazniku teden dni kulture v Mengšu, teden dni, povezan s Trdino, od literarnih večerov, simopozijev, do po-govorov na vseh ravneh. Trdina je bil čudovit, nikdar do kraja raziskan etnolog, ne le odličen pisatelj, ki ga je Cankar dajal za vzor. O njem kot etnologu so polekali številni simpoziji, in tu moramo črpati. Trdina je dober studence in k njemu bi se lahko še veliko vračali. Seveda je bil nerazumljen v svojem času, ampak saj ni ni liče popolnoma razuml-jen. Tuđi sam ne trpim, če moje delo nekomu nič ne pomeni. Nekomu ni nič, nekomu je nekaj, nekomu je nekaj več, jaz pač ćutim potrebo, da nekaj povem, in mislim, da s tem preveč ne one-snažujem okolja. Morda za konec še namig, kaj boste delali v prihodnje. Je v pripravi že kakšna nova knjiga? Seveda, letos bodo izšle še štiri knjige, čeprav pravijo, da to za pisatelja ni preveč dobro. Že spomladi iziđe športna kriminalka Zelena kri, potem velika monografija o narodnozabavni glasbi Vsi najboljši muzikanti, jeseni pa izideta še dve. Ena je Čarobna violina, zabavno čti-vo za mladio v zvezi s Tartinijem, druga pa so mladostni utrinki Vsak klas je zlat. Prihodnje leto imam petdesetletnico in izšla bo knjiga Mojih prvih 50. To bo moja prva žena, moj prvi otrok, vse bo prvo, vse je enkrat prvič. Mislim, da bo to ludi ogledalo za nekatere, nekaj pravih imen, nekaj o stvareh, ki so se doga-jale v Mengšu v humorističnem smislu. Urša Bleje Odprtje razstave razglednic iz zbirke i Marka Korenčana | PREŠEREN IN VRBA [ Prešernov večer v prostorih Kulturnoga društva Franc Jelovšek ■ 1 V majčkeni, nenavadni, a zato toliko bolj topli in domaći galeriji v prostorih KD Franc Jelovšek, so ob slovenskem kulturnem prazniku odprli razstavo razglednic na temo Pre-šeren in Vrba iz obsežne zbirke Marka Korenčana. V kratkem glasbenem programu so se predstavili Mengeški mladinski cerkveni zbor, Urša Urbanija (klavir), Katarina Marin (violina), Meta Skok (kitara) in moški komorni zbor Mengeški zvon. Prešernov večer pa ne bi mogel miniti brez besede o našem velikem pesniku. O njegovem delu in vplivu sta spregovorila Janez Škrlep in Mateja Jemec. (se nadaljuje) >- 11 MENGŠAN KULTURA O Prešemovem kulturnem vplivu je spregovoril Janez Škrlep, direktor Muzeja Mengeš, ki je med drugim povedal, da ni naključje praznovanje slovenskega kul-turnega praznika na dan obletnice Prešemove smrti. Kakor je Kristusova smrt pre-hod v novo življenje, tako je tuđi smrt naših velikih ljudi seme slovenski kulturi. V času razkroja, kulturne smrti, samouničevalnega odnosa do kulture pa je prav "stvariteljstvo naše poslanstvo", je še povedal. Prešernov večer je organiziralo Kulturno društvo Franca jelovška Mengeš in pokazalo, da spomin na našega velikega rojaka še živi in rojeva sadove. Urša Bleje /Ldmvtjica Z^venajv$i narodi, ^Jircpcnc docakjt dan, aa,^dcr5onanodi, prepir iz^jvcCa So pre_ćL_______________ 127.12.1997 izvlačenje osebnega vozila Clia iz nabrežja Pšateza _________________Kulturnim domom Mengeš 2 v. 3 čl.___________ 8. Tehnične intervencije izven Občine Mengeš 128.7.1997(19.15) pomoč v Domžalah ob močnem neurju (zapora pod-voza, odvodnjavanje in pranje ceste) _______________________________________2_y^6čl.__________ i 28.7.1997 (20.30) pokrivanje strehe na soli Roje po močnem vetru in _________________neurju__________________1 v. 7 čl._____________ 9. Redarsko službo in požarno stražo smo nudili: - na prireditvah "Pod Mengeško marelo" 9 čl. - ob prvomajskem krešu na Cobavici 1 v. 2 čl. - ob prvem festivalu koračnic v letnem gledališču 4 čl. - požarna straža ob sežiganju semen okrasnih cvetlic iz uvoza 1 v. 2 čl. -obMihaelovem sejmu 18 čl. - na prireditvi "Slovenski slavček" v Domžalah 2 čl. - ob silvestrskem ognjemetu 1 v. 2 čl. Praktične vaje ■ 13.6.1997 noćna vaja na gospodarskem poslopju gospoda Janeza Pera (ob 5O.letnici) ■ 20.6.1997 pomoč z AC v Trzinu ob 50. letnici njihovoga člana ■ 11.8.1997 sodelovanje na medobčinski vaji v Topolah 2 v. 12čl. ■ 23.8.1997 sodelovanje na gasilski reševalni vaji v Loki 2 v. 13 čl. ■ 11.10.1997 sodelovanje na vaji "Sto curkov" v PCD Tacen 2v4čl. ■ 22.10.1997 v mesecu požarne varnosti je CZ Mengeš v sodelovanju z OŠ Mengeš izvedlo evakuacijo učencev iz sole in prikaz reševan-ja iz objekta, prikaz gašenja z ročnimi gasilnimi aparati in prikaz gasilske tehnike 3 v. 30 čl. ■ 29.10.1997 izvedli smo društveno gasilsko vajo na tesarsko delavnico Petra Kosca, Ropretova cesta - z vsemi petimi vozili, obenem smo ustanovili tuđi gasilsko trojko, ki je že aktivno sodelovala v vaji ■ 28.11.1997 noćna vaja na Pristavi 5 ob 50. letnici člana Slavka Burkeljca Naši člani so se udeležili tuđi raznih slavnosti in proslav: ■ prejema "zlatega znaka" CZ za PGD Mengeš v Cankarjevem domu 2 čl. ■ uslanovnega občnega zbora GZ Mengeš - 66 čl.-ic in mladine ■ slovesnosti ob obisku gospoda nadškofa Rodela na Rodici 14 čl. ■ ustanovitve GZ Moravče ■ proslave ob otvoritvi prenovljenega gasilskega doma v Domžalah 10 čl. ■ Florjanovc maše v Truzinu 16 čl. in Mostah 3 čl. ■ prevzema gasilskega vozila v Prvojah . 6čl. ■ 75-letnice in prevzem novega vozila v Ihanu 3 čl. ■ sprejema olimpijske ekipe iz Topol v Mengšu 17 čl. ■ 75. letnice in otvoritve prenovljenega gasilskega doma na Viru 6 čl. ■ proslave ob 115. letnici PGD Kamnik 5 č. PLAN DELA smo skozi vse leto prilagajali glede na potrebe raznih del in aktivnosti, naštel bom nekaj najvažnejših: - odstranjevanje snega s strehe v vrtcu Sonček - pomoč SSK (Smučarsko-skakalnemu klubu) pri organiziaciji tek-movanja v smučarskih skokih v Mengšu - očiščevalna akcija (okolica doma, pranje parkirišč pri banki, Zdravstvenem domu, TVD Partizan) 15čl. - čiščenje kanalizacij in odtokov pri občanih (4-krat) - pranje čest: Slovenske 2-krat, Muranove, Ceste na Dobeno - celot-no, avtobusne postaje lovec, betonske ploščadi v jami SCT, ploščad pred cerkvijo in pokopališčem - udeležba pri postavitvi mlajev v Loki in Mengšu 22 čl. - prevozi in postavitve stojnic, miz in klopi - pomoč pri pripravi in izvedbi Mihaelovega sejma ter čiščenje in pranje sejemskega prostora 30 čl. - generalno čiščenje vseh prostorov v gasilskem domu (3 čl.) - pomoč GZ Mengeš pri izvedbi tečaja za vodje skupin z mentorji (4 čl.), vozili, lestvami, spustnico, reševalnimi vrvmi in orodjem - servis in polnjenje vseh ročnih gasinih aparatov z gasilnim sredstvom (25 kos.) - servis motorne brizgalne Rosenbauer - celotno vzdrževanje in pranje vozil ter servisiranje za preventivne in tehnične preglede - urejeanje okolice gasilskega doma in vzdrževanje rož - izobraževanje o radijskih zvezah in pozivnikih za operativne člane - v OŠ Mengeš izvedli štri (4) predavanja o gasilslvu, gasilski taktiki in preventivi za 7. in 8. razrede na željo predavateljev - naši mentorji so se udeležili posveta za gasilsko mladino v Ljubljani - organizirali smo ogled gasilske brigade za gasilsko mladino - nudili ogled gasilskega doma štirim razredom učencev (dva razreda iz OŠ Mengeš) MENGŠAN DRUŠTVA TEKMOVANJA Z udeležbo na lekmovanjih v lolu 1997 ne moramo bili zadovoljni, v/joki pa so različni: premalo men-torjcv za mladino, bolezni pri ženski ekipi 13 in nezainteresiranost mlajših članov za tekmovanja. Pionirji so se udeležili državnega lekmovanja drušlev Mladi gasilec. Na lekmovanju GZ Mengeš smo naslopili s fi oddelki mladincev: člani A, člani li, veterani in veleranke, ki so lekmovali tuđi na regijskom lekmovanju. Člani li ekipe so lekmovali na Koroškem lekmovanju in za pokal Loke. Veterani in veleranke pa so nastopile še na osmih lekmovanjih gasilskih veteranov širom Slovenije. Uspešno smo izvorlli tradicionalno tekmovanje gasilskih veleara-nov za |)okal Občine Mengcš in gasilske zveze Mengeš in obenem ludi regijsko lekmovanjc Na lekmovanju gasilskih šoferjev z gasilskimi vozili v Preddvoru sla naslopili dve naši ekipi ((> čl.). TO. Izobraževanje v letu 1997 ■ 2 člana sta uspešno opravila tečaj za tehničnega roševalca na Igu - |uro lerif in l'rimož jerelina ■ 1 član je opravil obnovilveni tečaj /a lehničncga reševalca ■ 5 članov je uspešno opravilo lečaj za vođenje skupine, ki ga je organizirala GZ Mengeš ■ 9 članov-pripravnikov je uspešno opravilo osnovni tečaj za gasila, organiziralo gasilsko društvo ■ 1 član je pripravljen /,i tečaj gasilskega častika v učnem cenlru na Igu, ki se prične 11.2.199!) Zahvaljujem se vsem, ki ste mi skozi vse loto pomagali pri deki ler žrtvovali svoj čas, delo in znanje za napredek gasilstva in društva v dobrobit naših občanov. Vsem, ki ste sodelovali na številnih akcijah, skrbeli za lepo urejen dom in okolico, za vedno čista in vzdrževana vozila, proslore ler orodje in opremo. PGD Mengeš se iskreno zahvaljuje vsem občanom, prijateljem in simpalizerjem gasilstva ler podpornim članom za moralno in finančno pomoč v letu 1997. HVALA 1IPA! Povcljnik PCD Mengcš DRUŠTVA /aKcama 8 a Zdravje za vse - do leta 2000! Ukrepajmo DANES, da ne bo JUTRI že PREPOZNO! Za kaj gre? Patronažne sestre, ki se vsak elan pri negi liuclo bolnih ljudi srećujemo s pisano paleto zapletenih bolezenskih slanj, ko lahko zdravnikom pomagamo le "gasiti požar", se kot preventivne delavke na terenu še posebej zavedamo, kako pomembno je ukrepati, dokler je človek še zdrav, da do bolezni sploh ne bi prišlo. S pravočasno napotitvijo k zdravniku bi mnogokrat ne le pripomogli k upočasnitvi neke bolezni, temveč tuđi k delnemu preprečevanju nastanka njenih nepopravljivih posledic. Kako? Kje? Zakaj? Kdo? Ne le, da ima skoraj polovica ljudi, ki umrejo, usodne okvare na srcu in ožilju. Veliko je dokazov, da zvišan krvni tlak - ta tihi ubijalec - ogroža že vsakega petega ali ćelo četrtega odraslega človeka. Le polovica teh bolnikov jemlje zdravija, tretjina ljudi sploh ne ve, da to bolezen ima, le petina jih je zadovoljivo zdravljenih. Prav tako oboleva 3 do 6 % vsega prebivalstva v Sloveniji za slad-korno boleznijo (4000 do 5000 novih primerov vsako leto). Obolevajo moški in ženske - že po 40 letu, največ se jih odkrije po 50 letu (96 % tip 2, le manjši procent predstavlja sladkorna bolezen tip 1, ki jo odkrijejo pred 30. letom). Razmišljanje, kako ponuditi slehernemu občanu eno izmed inožnosti, da si izmeri svoj krvni tlak, istočasno lahko tuđi krvni sladkor, smo že v jeseni 1997 razložili članom Rdečega križa, ki nedvomno predstavijajo v Mengšu eno najštevilčnejših prostovoljnih združenj. nr MENGŠAN UVODNIK Takoj so imeli dovolj razumevanja za akcijo in so del sponzorskih sredstev, ki jih z vso prizadevnostjo svojih članov skrbno razporejajo za prepotrebno humano pomoč, namenili za nakup novega aparata za merjenje krvnega pritiska in aparata za merjenje krvnega sladkorja. v Dogovorili smo se, da bo omenjena akcija ZA BOUSE ZDRAVJE MENGŠANOV potekala vsak četrtek od 8. do 9. ure v prostorih Zdravstvenega doma v Mengšu (začnemo 19. februarja 1998). Krvni tlak bodo merile patronažne sestre ZD Domžalc ali Mengša ob istočasnem svetovan-ju "za zdravo življenje". Če bo praksa pokazala, da je zanimanja dovolj in bo za tak pristop imela posluh tuđi občina (kot ga je imela za začctek akcije), borno občasno lahko organizirali predavanja o najbolj pomembnih dejavnikih tveganja s ciljem - STORIMO NEKAJ ŽE DANES, NE ČAKAJMO NA JUTRI, MORDA BO PREPOZNO... Zakaj meriti krvili slađkor? Da bi zgodaj odkrili sladkorno bolezen, ki je kronična in ki se kaže z zvišanim sladkorjem v krvi. Vemo, da ni hude in manj hude sladkorne bolezni - je le ure-jena Cnadzorovana) in tista neurejena (nenadzorovana) ali morda še neodkrita sladkorna bolezen (nekaj let lahko traja neoprazno, posledice pa se razvijajo...). Najpomembnejše je zgodnje preprečevanje posledic. Gre za trajne okvare ožilja vseh organov in posledično - srčni infarkt, možgansko kap, slepo-to, odpoved ledvic, amputacije nog..., vse to vodi v prezgodnjo smrt ali hudo invalidnost. Velikokrat gre za kombinacijo visokega krvnega pritiska, sladkorne bolezni, zvišanih maščob v krvi - posledice se razvijejo prej in mnogo hujše so lahko ... Zato, pridite vsi tišti, ki se čutite sicer še zdravi, k zdravniku pa malokdaj zaidete ali sploli ne, ker preprosto nirnate časa. Čeprav se zavedate, da preveč kadite, da je vaša teža previsoka, da se ne hranite pravilno, da se gibljete premalo, da ste stalno napeti..., pa le zamahnete z roko vsakič, ko vas obiđe čudna slabost, imate krče ali mravljince v nogah, so noge pekoče ali mrzle, je dotik na toploto ali bolečino zmanjšan, ste zadihani prej kot včasih, vas žeja, morda brez vzroka hujšate, hodite pogosto na vodo, pa vas vse to še ne moli tako, da bi stopili do svojega zdravnika, se vsekakor oglasite! Merjenje krvnega pritiska je neomejeno - zastonj, za preverjanje krvnega sladkorja pa bo zaradi potrošnega materiala za sproti treba odšteti 200 SIT. Prvih 100 občanov si bo tuđi krvni sladkor lahko izmerilo zastonj, saj je ves potrebni material nabavil RK Mengeš. Pohitite! V sodelovanju z RK in Občino Mengeš za patronažno službo ZD patronažna sestra Vida Čeh DRUŠTVA Združenje veteranov vojne za Slovenijo v Občini Mengeš ■ Letos bo minilo sedem let od vojnega spopada, v katerem si je Slovenija zago-tovila suverenost na svojem ozemlju. Minilo bo tuđi eno leto od ustanovitve Sekcije Združenja vojnih veteranov (ZVVS) v Občini Mengeš, ki deluje v okviru ZVVS Slovenije. ■ V mengeški občini je trenutno evidentiranih preko 50 članov ZVVS. Dejansko je v vojni sodelovalo več Mengšanov, zato pričakujemo poslopno povećanje članstva, saj nekateri občani še nišo sez-nanjeni z možnostjo vključitve v to organizacijo. ■ Organizacijo ZVVS v Občini Mengeš vodi petčlanski odbor, predseduje mu Marko Trampuž, ostali člani pa so An-drej Levc, Matevž Dolinšek, Anton Ko-sec, Jože Hočevar in Peter Gubanc ml. ■ Člani ZVVS so laho vsi tišti, ki so na podlagi dolžnosti ali prostovoljno sode-lovali v osamosvojitveni vojni v okviru tedanje teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite in civilne obrambe. Sodelovanje mora biti dokazano v skladu s predpisi, ki urejajo status članstva ZVVS. ■ ZVVS je v letu 1997 od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prejelo odločbo o pridobitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu. To pomeni, da v prihodnjih letih lahko pričakujemo sistemsko financiranje iz občinskega proračuna in s tem zagotovilo za nadaljnji obstoj ZVVS Mengeš. ■ Na ustanovnem zboru maja lani smo, na podlagi Statuta ZVVS Slovenije, spre-jeli naslednje temeljne naloge mengeške sekcije: 22 MENGŠAN DRUŠTVA • evidentiranje novih članov, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo v ZVVS in to želijo postati, • seznanjanje javnosti z znanimi in neznanimi dogodki iz leta 1991, • sodelovanje na spominskih svečanostih ob obletnicah dogodkov v procesu priprav na vojno ter v vojni, • nuđenje vsestranske pomoči svojim članom, ranjenim in svo-jc:em padlih v osamosvojitveni vojni, • ohranjanje prijateljskih odnosov med članstvom, ne glede na njihova politična, stanovska in svetovnonazorska prepričanja. Poleg naštetih nalog v letu 1998 načrtujemo pridobitev svojega prapora, s katerim borno doma in drugod po Sloveniji dokaz-ovali prispevek Mengšanov pri osamosvojitvi Slovenije. Tajnik ZVVS Mengeš, Peter Gubancml. PRI SOSEDIH Moravska planinska pot! Planinsko društvo Moravče je še mlado, staro pet let in edino v moravski občini. Je zelo delovno, trenutno ima preko 650 članov, vseh starosti, najstarejši član je Jože Jamšek i/. Negastrna, star 82 let, upokojenec. Društvo je v tem času opravilo markiranje po celotni Moravski poti, ki zajema celotno novo občino Moravče, delno občine Zagorje, Litija, Lukovica in Domžale. V zvezi s tem je bila izdana knjižica - vodnik. Na Moravski planinski poti boste spoznali in doživeli vso naravno in zgodovinsko paleto naše doline. Naj vam to doživetje ostane kot trajen spomin na nov izziv odkrivanja narave in življenja pod Limbarsko goro, je zapisal Matjaž Kočar, dr. vet. med. in župan občine. Planinsko društvo ima organe, ki so clelavni na vseh področjili vse leto. Imajo seje, na katerih razpravjajo o tekočih zadevah. Vsako leto izdajo "Nacrt izletov in pohodov" in organizirajo občne zbore v Kulturnem domu. Nedavno je bil PRI SOSEDIH občni zbor s številčno udeležbo in kulturnim programom, ki so ga izvedli mešani pevski zbor (Komorni zbor) KID Limbar pod vodstvom zborovodkinje Elizabete Kunaver. Podeljena so bila posamezna priznanja, značke, medalje in praktična darila. Planinsko društvo pa je prejelo priznanje Republiške zveze, na kar smo ponosni vsi člani PD Moravče. Na občnem zboru smo opravili javne volitve novega upravnega odbora in tuđi izvolili novega predsednika PD za nadaljnjih pet let, gospoda Franceta Kmetiča, ki je bil že sedaj član upravnega odbora. Zahvalil se je za zaupanje in obljubil, da bo program skušal s pomočjo članov uresničiti. Naj omenimo, da je prejšnji predsednik Niko Capuder odgovorno delo opravljal od začetka registracije društva do občnega zbora, in sicer uspešno. Na njegovo željo pa je bil te funkcije razrešen 16. januarja letos. Po končanem občnem zboru je bilo prijalejsko planinsko srečanje ob polovici klobase, kruhu in pijaci. Seveda ni manjkalo domače glasbe in plesa na odru pozno v večerne ure. Jože Novak TELEFONSKI ŠTEVILKI, Kl SI JU VELJA ZAPOMNITI: 712 884 IN 716 194 VETERINARSKI DOM DOMŽALE 0.0.0. l. januar 199H je zanesljivo ena izmed pomembnejših prelomnic v organiziranosti veterinarske službe na našem območju. l'o daljšem času se je sedež veterinarske dejavnosti iz Kamnika in Grosuplja vrnil v Domžale, na Ulico talcev 10 (za Srednjo solo Domžale - prostori nekdanjega dijaškega doma). Tako smo po 10 letih spet dobili veterinarsko službo s sedežem v Domžalah. l'o zagotovilih direktorja dr. vet. med. Damjana Gašperina, nam zagolavljajo kompletne storitve za vse velike in male domače živali. ^g^^ ^^^^^ ^^^hi MMMf i||hhk HB00B ttEKKtt HflH BEHBtt 9BBSB JjfiMMf KHMH hm|| JSHMV BH^^S ^^^^^ ^^^^^ VETERINARSKI DOM DOMŽALE Organiziran je kot d.o.o. - zasebna veterinarska organizacija z družbeniki. Pooblaščen je za opravljanje veterinarskih storitev za območje občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. Delo opravlja šest zaposlenih, med njimi so štirje doktorji veterine, eden tuđi magister specialist, in dva veterinarska tehnika. Služba je organizirana glede na število uporabnikov na posameznem območju in zagotavlja, da prav nihče od uporabnikov ne ostane brez potrebnih veterinarskih uslug. Opravljajo vse storitve s področja preventive, terapije in veterinarsko-sanitarni nadzor v prometu, pripravljeni pa so tuđi na možnost prevzema koncesij, ki jih podeljuje država. MENGŠAN VELIKO POVEDO ŠTEVILKE Veterinarski dom Domžale poleg nujnih spremljajočih delovnih prostorov obsega splošno in speeialistično ambulanto za male živali, kjer je tuđi sodobno opremljena operacijska soba, ki omogoča manjše pa tuđi večje kirurške posege bolnih malih živali. Razmišljajo o rentgenu in aparatu za krvno diagnos- tiko. Na tem področju sedaj uspešno sodelujejo z Veterinarsko fakulteto in tuđi z Zdravstvenim domom Domžale. Veterinarski dom Domžale je tuđi računalniško dobro opremljen, saj vodijo evidence živali, ki spadajo v njihov delokrog, obsegajo pa okoli 4500 krav, 800 prašičev ter 2500 psov in mačk. Omenim naj tuđi, da imajo zelo dobro opremljeno "lekarno" z veterinarskimi zdravili, ki ih predpisujejo svojim pacientom. Poleg cepljenj, osemenjevanj in drugih preventivnih dejavnosti, splošne in spe- cialistične ambulante za male živali izdajajo tuđi zdravniška spričevala, ki so potrebna ob kupoprodajnih pogodbah za prevoz živali iz ene upravne enote v drugo ali ob odvozu živali v klavnico ter opravljajo druge veterinarske storitve. MflHB w«m MMHI WKKBm MJH KRKB MBIH* mRSB 9rw mhrv ■■uh** «»»8* 9ffiw?* Kvpmfi *t*™fft£ Bw*«fl4' «#sks* «?&?«£ vffifflv* **whB wmm/k VrSfflm &r@s@£w DELOVNI ČAS Delovni čas na sedežu ambulante in sprejem pozivov na tel. štev. 712 884 in 716 194 je vsak delavnik od 7. do 11. ure, ob sobotah od 7. do 9.ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 9. ure.V tem času obratuje tuđi splošna in specialistična ambulanta za male živali, ki je ob delavnikih odprta tuđi od 17. do 18. ure. Naročila za osemenjevanje plemenic sprejema-jo na isti telefonski številki vsak delavnik in soboto od 7. do 9. ure, ob nedeljah od 8. do 9. ure, prosijo pa, da imate ob obisku veterinarja pripravljeno napisano ušesno številko plemenke. Poleg naročil za osemenjevanje goveđi sprejemajo naročila za osemenjevanje svinj. STALNA PRIPRAVLJENOST IN DEŽURSTVO Veterinarski dom Domžale se trudi, da bi bile njihove storitve vedno dosegljive uporab-nikom. Zato v sodelovanju s Centrom požarne vamosti Helios Domžale, Količevo 2a zago-tavljajo stalno pripravljenost in dežurstvo. Če potrebujete storitve veterinarske službe v času od 14. do 6. ure zjutraj, lahko pokličete tel. štev. 713 848, kjer vam bodo povedali za dežurnega veterinarja ali sprejeli naročilo. Gospod Gašperin posebej pohvali fante s Centra, saj z nesebičnim in prizadevnim delom veliko prispevajo, da so uporabniki zadovoljni. CELOVITA OSKRBA VAŠIH MALIH ŽIVALI Kot je povedal dr. Bogdan Orehek, dipl. veterinar, ni dneva, ko njihove ambulante ne bi obiskal kdo od lastnikov malih živali. Sodobno opremljeni prostori omogočajo, da Veterinarski dom Domžale d.o.o. nudi celovito veterinarsko oskrbo vsem živalim. Ob tem bi vse lastnike psov radi obvestili, da jim ni treba čakati rednega vsakoletnega preventivnoga cepljenja proti steklini, temveč to na sedežu ambulante lahko opravijo vsak dan v času urad-nih ur in se na tak način izognejo gneči, pa tuđi morebitnim težavam zaradi pomanjkanja časa v terminih, določenih za cepljenje proti steklini. Če potrebujete veterinarske storitve, je prvi naslov: Veterinarski dom Domžale d.o.o. Domžale, Cesta talcev 10, 1230 Domžale. IZOBRAZEVANJE 1. marec SVETOVNI DAN CIVILNE ZAŠČITE Pomen zveze NATO pri naravnih nesrečah Vloga zveze NATO že dolgo ni več omejena samo na vojaška posredovanja, ampak posega tuđi na področje nuđenja pomoči ob velikih naravnih in drugih nesrečah. NATO se za reševanje kriznih razmer in vzpostavljanje stabilnosti ob naravnih nesrečah prizadeva že od katastrofalnih poplav Severnega morja leta 1956, ko se je izkazalo, da je v takih primerih potrebna pomoč med članicami zveze. Leta 1995 je Severnoatlantska zveza sodelovanje na področju varslva pred naravnimi nesrečami razširila tuđi na države izven zveze NATO. Tovrstno sodelovanje je opredeljeno v projektu "Partnerstvo za mir", katnor je vključena tuđi Slovenija. Dokument, ki opredeljuje omenjeno pomoč, se imenuje "Načela zveze NATO o sodelovanju pri nuđenju pomoči ob nesrečah v miru" in natančno predvideva postopke sodelovanja pri nuđenju pomoči ob nesrečah. Pri tem je potrebno poudariti, da vsaka država, ki jo je prizadela nesreća, avtonomno vodi zašči-to in reševanje, NATO pa ji pri tem nudi pomoč. Oblike pomoči so naslednje: • prevozi na kopnem, morju in v zraku, • oskrba z gorivi in hrano, • obnavljanje industrije, • vzostavljanje telekomunikacij, • zdravstveno varstvo prebivalcev, • sodelovanje slrokovnjakov in reševalcev. Nuđenje pomoči vodi "Višji odbor zveze NATO za civilno načrtovanje ukrepov za ? MA ., S O S E D I H ■JMitNMiiBNMHMi' 24 MENGŠAN IZOBRAŽEVANJE krizne razmere". Velik pomen pri varstvu pred naravnimi nesrečami zveza Nato posveča preventivnim ukrepom. Zato pri partnericah vzpodbuja pripravo nacionalnih ocen ogroženosti in načrtov ukrepanja ob nesreći, ki mora določati tuđi postopke usklajevanja pomoći. NATO s partnerji sklepa dvostranske dogovore, s katerimi vnaprej odpravlja probleme, ki bi ob nesreći ovirali nuđenje pomoći (prevoz opreme preko državne meje, carine, plaće in zavarovanja reševalcev...). Vse članice "Partnerstva za mir" imajo pri nuđenju pomoći ob nesreći enak status kot članice zveze NATO. V okviru zveze NATA in "Partnerstva za mir" veliko pozornost posvečajo uskla-jenosti standardov opreme in postopkov ukrepanja ob nesrečali oziroma inlcrop-erabilnosti, kot temu pravijo v NATU. Skupni cilji interoperabilnosti člani "Partnerstva za mir" vključujejo: medicinske standarde pri zaščiti in reševanju, krvo-dajalstvo, medicinsko letalsko evakuacijo, oskrbo z letalskim gorivom, oskrbo z vodo, ravnanje s lovorom, elektroagre-gate, zračne prevoze, operacije iskanja in reševanja, pripravljenost enot, označe-vanjc in obveščanje o območjih z ne-varnimi snovni, letaliske postopke in znanje uradnih jezikov zveze NATO. Usklajevalnim procesom na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se tuđi Slovenija ne bo mogla izogniti, še posebno, če želi postati članica zveze NATO. Usklajevanje standardov z NATOM seveda ne bo enostavno, vsekakor pa bo koristno, saj je Slovenija izpostavjena številnim naravnim nesreća m. Peter Gubanc, dipl obr. Mcdnarodni znak Civilne zaščite (moder trikotnik v oranžnem kvadratu). •N_AJLJJV_R. T E C VRTEC MENGEŠ PONOVO NA SVOJI POTI tt Prvi mesec dela v Vrtcu Mengeš je za nami. Otroci sprememb nišo občutili, saj je žanje kljub spremem-bam potekalo vse tako, kot so bili navajeni. tt Zadnji četrtek v mesecu januarju smo nekaj večernega časa posvetili medsebojnemu druženju otrok in odraslih. Otroci iz obeh naših vrtcev so nam pokazali, kaj vse že znajo, nišo varčevali s pogumom, pred pov-abljenimi gosti so nastopili suvereno in samozavestno. tt Na naši prireditvi ob odprtju novega zavoda so nas od povabljenih gostov počastili s svojo navzočnotjo gospod župan Janez Per, gospod predsednik Sveta Občine Mengeš Alojz Janežič, gospod svetnik Peter Gubanc, gospod svetnik Janez Dimec s soprogo, gospa svetnica Tatjana Sivec-Strmšek in gospa Rika Binter, ki je vestno beležila dogod-ke na filmski trak. Vsem se za obisk lepo zahvaljujemo in si želimo, da bi tuđi v prihodnje prijetno sodelovali. ft Predšolska vzgoja za Mengeš ni nekaj pov-sem novega, podobna oblika dela s predšolskimi otroki je v Men-gšu potekala že takoj po končani drugi svetovni vojni. Daljnega leta devetnajsto petinštiridesetega je bila organizi- bti rana posebna oblika varstva za otroke, ki so v vojni izgubili oba starša. Vojne sirote so v vrtcu, takratnem DID-u, bivale podnevi in ponoći, malčki, ki pa so imeli starše, pa so bili v vrtcu listi del dneva, ko so bili starši na delu ali pa na prostovoljnih delovnih akci-jah. DID (kar pomeni Dom igre in dela) je vodila dr. Keršičeva, pri delu z otroki pa sta ji pomagali gospa Milena Durjavo in učiteljica na mengeški soli gospa Ida Trobec.Tovrstni vrtec je bil ukinjen leta 1951. & Kar nekaj let predšolski otroci v Mengšu nišo imeli organiziranega varstva; le-to je bilo zopet omogočeno z ustanovitvijo "Stanovanjske skupnos-ti" leta 1960. Pod njeno streho so vzniknile različne dejavnosti, med njimi tuđi vrtec, ki je dobil svoje prostore v sedanjem Trdinovem hramu. Upravnica vrtca je bila gospa Ida Trobec, z najmlajšimi Mengšani pa sta se ukvarjali gospa Tončka Maligoj in gospa Ksenija Orehek. S kvalitetnim "Joj, kaj vse že znam in zmorem sam!" T'ršica Tončka je vesela pohvalila malega iMomiselneža. 25 MENGŠAN NAŠ VRTEC NAŠA ŠOLA delom je raslo tuđi zaupanje staršev, v vrtec je prihajalo vedno več otrok, prostori so bili premajhni, dodatno igralnico je vrtec dobil v sedanjem kulturnem domu. fc Mengeš se je razvijal, Mengšanov je bilo vedno več, leta 1970 so se vrtičkarji s svojimi vzgojiteljicami preselili v novo stavbo na Zoranini - v vrtec Sonček. Sonček je že lani praznoval 27. rojstni dan, otroci se v njem prijetno počutijo, čeprav je zašel že v lepa "srednja" leta, potrebuje pa kar precej lepotnih popravkov in lepo mero sredstev iz postavke občinskega proračuna - vzdrževanje vtrtcev za nova okna, garderobno pohištvo, ogra-jo, tobogan, tuđi peč v kotlovnici včasih pokašlja. tt Vzgojiteljice, pomoćnice in otroci pa "kašljajo le takrat", kadar je v vrtcu obisk virusov močno povišan. <5r Leta 1986 se je vrtcu Sonček pridružil še vrtec Gobica, ki že dvana-jsto leto skrbi tuđi za tište malčke, ki raziskujejo svet še na vseh štirih nogah. Tuđi vrtec Gobica s centralno kuhinjo, v kateri kuhamo kosila tuđi za tri domžalske vrtce, kliče po obnovi. Lani smo uspeli modernizirati kuhinjo v delu, kjer pripravljamo termično pripravljene obroke, letos pa kliče po zamenjavi pomivalni stroj, ki je v vseh letih pridno pomival po štirideset ur na teden. Treba bo obnoviti in zamenjati ventile v kotlovnici - skladišču za toplo vodo, zamenjati dotra-jan tobogan, gu-galnice, hišico za igrala, ga prebeli-ti, pa še bi se kaj našlo. ft Vem, da se bodo svetniki pri branju tele vse-bine počohali po glavi in rekli: "Ja, sedaj, ko smo na svojem, so pa sami stroški." Vem, dragi moji gospodje, res so, res pa je tuđi, da so bila sredstva za vzdrževanje vrtcev za nas vedno prenizka, za tište, ki pa proračun ses-tavljajo, pa vedno previsoka. Najti borno morali pametno rešitev za vse, najboljšo pa za otroke, saj verjetno veste, da v vzgojni literaturi vse pogosteje zasledimo misel: "Prvih tisoč dni je najbolj pomembnih za otrokov psihofizični razvoj." tt Strokovne delavke v vrtcih se te misli zavedamo in si vsakodnevno prizadevamo, da bi misel praktično uresničile. Teorijo potrjuje pedagoška praksa, pomoč staršev v skupini pa je dobrodošla, saj pripomore k dobremu počutju in razvoju otrok, ki so v varstvu v naših dveh vrtcih. Nekoliko sedanjosti pa nekaj spominov naj nam pomaga, da borno našli pravo pol in po njej prijetno hodili. <5r Pri spominih mi je pomagala gospa Tončka Maligoj, ki se je prijazno odz-vala našemu povabilu in si ogledala prireditev, ki so nam jo pripravili "ta-mali" in "ta-veliki" vrtičkarji. Mica Kavka Mladi violončclisti so nas decembra popeljali v prijetno božično praznovanje. 'Življenje v naravi' V v Crmošnjicah v domu LIPA Letos smo se četrtošolci življenja v naravi udeležili že drugič. Ker so bile lanskoletne in letošnje izkušnje pozitivne, u parno, da bo ta oblika dela postala stalna. Dcjavnosti so potekale v dveh izmenah. V prvi izmeni, od 15. 12. do 19. 12. so bili učenci 4. a in 4. c razreda, v drugi izmeni, od 5.1. do 9.1. učenci 4. b in 4. cl razreda, udeležilo se je 70 učencev. V okviru pouka so se učenci sez-nanili z bližnjo in claljnjo okolico Crmošnjic, spoznavali so notranjsko-dolcnjski svel ter rasllinstvo in žival-stvo v njeni. Imeli so pohod na Gače in na Mirno goro, kjer je gozclna učna pot, ki je ena najlepše urejenih v Kvropi. Imeli so različne šporlne clejavnosti, brez kulture in zabave pa tucli ni šio. Pripravili so prijelen kulturni program na spoznavnem in zaključnom večeru. Teme iz naravoslovja so bile podane zelo zanimivo. Učenci so z navdu-šenjem in s praktičnim delom sodc-lovali pri pridobivanju novega znanja. Teclen, ki smo ga preživeli, je hitro minil in z lepimi občutki smo se vrnili domov. Spremljevalki: Dona Brank, Nadajavh 261 MENGŠAN Črmošnjice ■ 15.12.1997 smo se odpravili v Črmošnjice. Ko smo prišli, smo se porazdelili po sobah, zložili prtljago in odšli na kosilo. Prvi dan smo se bolj spoznavali, pravo delo se je začelo sele naslednji dan. ■ Spoznali smo prijazne učitelje, ki so nas veliko naučili o naravi. Preučili smo veliko stvari v naravi, med drugim tuđi: Zrak vdihavamo neprenehoma in kisik v njem nam omogoča, da živimo, kljub temu pa zrak le redkokdaj opazimo in se ga većino časa sploh ne zavedamo. Ena redkih priložnosti, ko zrak vidimo, so zračni mehurčki pod vodo. Veliko lažje pa opazimo učinke zraka na okolico. Ko se zrak segreje, postane redkejši in se dvi-gne, ker ga okoliški hladnejši in gostejši zrak spodrine. Ptice in jadralci izkoriščajo dvigajoči se topli zračni tok za jadranje. Zrak, ki se giblje, ima dovolj moči, da lahko potiska jadrnice in vrti mline na veter. Ob besedi zrak pomislimo na: • kisik • sneg • človek ' voda • dihanje • vreme • veter * toča • čist * sonce • onesnažen ' dim • nebo • prozoren (neviđen) • letalo • vonj • rastline ' pl'n • živali * teža (gravitacija) • oblaki • tlak (pritisk) m Poznamo tuđi stisnjen zrak. Tračnica se polni, če z zračno tlačilko potiskamo vanjo vedno več zraka. Zrak v njej je stlačen v majhnem prostoru. To je stisnjen zrak. Tlak zraka je tolikšen, da sile v zračnici lahko nosijo kolo ali avtomobil. Sila stisnjenega zraka laho razbije beton. Stisnjen zrak uporabljajo za pogon vrtalnikov. Zračni tlak merimo z napravo, ki se imenuje barometer. Zračni tlak je odvisen od | visini (nižje smo, večji je zračni tlak, višje smo, manjši je zračni tlak). Zračni tlak je posledica teže zraka. Temperaturo zraka merimo s termometri. Enota je stopin-ja celzija. ■ Kje na staja zrak? Zelene rastline so za življenje zelo pomembne, ker odda-jajo kisik. Zato ne smemo posekati gozdov in moramo varovati zeleno okolico. Kisik nastaja, ko zelene rastline pridobivajo hrano iz ogljikovega dioksida in vode. Energijo dobijo od sonca. Anže Kveder 4. a Črmošnjice V Črmošnjicah je lepo, čeprav vgozdu je temno. Odšli smo v gozd po imenu Kočevski rog ter v domu pili čaj in sok. Sobe v domu tuđi ocenjujejo, saj one tuđi red potrebujejo. Dopoldne so na vrsti sprehodi po naravi ter jagodnice, spisi in mili bari. Popoldne se že zvečeri, z gozda se prikažejo zveri. Zvečer pa v postelje pohitimo vsi, če ne, nam šiba maha, ki držijo jo učitelji. Vrša Golob,4. c /■ Z ~ ^ Črmošnjice Bil je ponedeljek, dan, ki smo ga vsi nestrjmo čakali. S potovalko v rokah in polni dobra volje smo prispeli v Črmošnjice. Tamkajšnji učitelji so nas lepo sprejeli. Seznanili so nas z osnovnimi pravili bivanja v domu. Nameslili smo se v sobe. Kmalu zatem smo imeli kosilo, ki je bilo tisak dan ob točno določenem času. Po končanem obroku smo imeli nekoj jiroslega časa. Namenili smo ga branju, pisanju, pa ludi na telefoniranje domov nismo poz-abili. Sledile so popoldanske aktivnosti. V družbi učiteljev smo se naučili veliko novega. Učitelji so nas učili o zračnem tlaku, električni energiji, seznanili smo se z orienlacijo v naravi in se jireizkusili v lokoslrelstvu. Proti večeru smo bili bolj uslvarjalni. Izdelovali smo origame, risali na svilo in naredili drevesa iz naravnih malerialov. Bili smo že pošteno lačni, zato smo lakoto potešili z večerjo. Učitelji so zvečer jmpravili večerno animacijo. Zadnjo noč smo imeli ćelo zaključni večer, na kalerem smo se dodobra naplesali. Po najKirnem dnevu smo legli k })očilku. Zjulraj smo se zbudili, se dobro oblekli in odhileli na dvorišče pred domom, kjer smo imeli julranjo telovadbo. Po končani rekreaciji smo odšli na zajtrk. Hitro smo posj)ravili in se uredili. Pričele so se dopoldanske aktivnosti. V sredo smo odšli na dolg pohod na Gače. Veliko smo bili v gozdu, ogledali smo si potok in okolico Crmošnjic. Zadnji dan smo imeli orientacio po opisani poli - lov na lisico. Preizkusili smo se v hitrosti, spretnosti in znanju. Tako je potekal leden bivanja v Črmošnjicah. Upam, da hom imela jmložnost preživeti še kakšen tako lep leden. Petra Babnik 4. c 27 N_ A Š A Š O L A MENGŠAN K JVLJE.I I L S,X*V, Q, KMETIJSKI NASVETI Jagode Verjetno se sprašujemo, kako jagode vzga-jajo, ko jih v trgovinah praktično preko celega leta lahko kupujemo, jagoda je velika skoraj kot pest in krvavo rdeče barve, ko pa jo pokusimo, praktično nima niti močnega okusa niti arome po jagodah. Te jagode so seveda drugačne kot naše goz-dne jagode, saj so križanci med podvrsto jagode, ki raste med Teksasom in Labra-dorjem ter med jagodo, ki raste na Ha-vajih in ob pacifiški obali severne in južne Amerike. Te križance so kasneje vzgajali tako, da so dobili jagode s takimi lastnost-mi, kot jih danes poznamo, jagode sadimo glede na vremenske razmere od zgodnje pomladi pa do jeseni. To nam omogočajo posebne tehnologije vzgoje sadik: 1. Zelene sadike dobimo, ko od matične rastline, ki je pričela poganjati živice, ohranimo 4 do 5 živic in jih, ko se že ukoreninijo in imajo dobro razvit koreninski sistem, presadimo med 15. julijem in 15. avgustom. 2. Hlajene sadike so razvili v Kaliforniji, ker v območju z milimi zimami rastline sploh ne prenehajo rasti in ne doživijo zimskega mirovanja. Zato so s hlajenjem nadomestili pomajkanje zimskega mraza. Hlajene rastline so zato bujnejše in imajo večje plodove. Od zelenih sadik se raz-likujejo le po času izkopa. 3. Čakajoče sadike pa so zadnji dosežek tehnologije. Jagode vzgajajo in jim v nekem trenutku namenoma zaustavijo rast s podhladitvijo in skladiščenjem do -2°C. Take sadike tuđi prodajajo po celem svetu. Ko tako sadiko kupite, je dejansko v zmrznjenem stanju, nato jo počasi seg-rejete in posadite. Ne boste verjeli, po 7 do 8 tednih take jagode že obiramo. Jagode so bile zaustavljene v rasti tik pred cvetenjem, ko pa jim po prisilnem zimskem spanju omogočimo nadaljnjo rast, zelo bujno rastejo in takoj rodijo. Zato je datum obiranja jagod povezan s terminom sa jenja. Pri nas se najbolje obnesejo jagode, ki jih sadimo julija, pridelek lahko nabiramo septembra, glavna rodnost pa je naslednjo spomlad. Čakajoče sadike jagod sadimo na grebene, pokrite s crno folijo in spodaj položeno namakalno cevjo. Pridelek po sadiki je v naših razmerah lahko od 0,3 do 1,0 kg. Ker prihaja čas naročanja sadik jagod, naj spomnimo na tista dela, kjer pridelovalci največkrat delajo napake. PRED SAJENJEM:________________ • Pred polaganjem folije dobro obdelajte tla do drobne grudičaste strukture, vsaj 14 dni pred sajenjem, da se tla sesedejo. • Če vam ni uspelo pognojiti tal z miner-alnimi gnojili vsaj dva tedna pred sajenjem, morate zaradi nevarnosti ožigov na rastlinah tla že nekaj dni pred sajenjem dobro namočiti. • Pri nakupu crne folije dobro razmislile o razdaljah med vrstami. Pomembno je, da razdalja ni prevelika, saj nam potem plodovi v zorenju ležijo v blatu v medvrst-nem prostom. Priporočene razdalje sajen-ja so med 25 in 30 cm med vrstama na foliji in 20 do 35 cm v vrsti, odvisno od sorte in tehnologije pridelave jagod. • Naredite čim višje sadilne grebene. • Jagod nikoli ne sadite v suha tla, pa tuđi preveč mokra naj ne bodo. • Zelo pomembna je visina sajenja jagod; poganjek mora biti nad tlemi, korenine pa dobro utrjene v tla. • Vedno sadite sadike jagod znanega in priznanega izvora. • Sadike jagod morajo biti pred sajenjem popolnoma ohlajene, kar pomeni, da morajo iz hladilnice dan ali dva pred sajenjem. • Nikoli ne pustite zabojcv s sadikami jagod dalj časa na soncu, saj vam lahko v nekaj urah propadejo. PO SAJENJU:___________________ • Po sajenju je treba zaradi ožigov ob visokih temperaturah hladiti razgrelo folijo in sadike; če nam namakalni sistem orno-goča, je najbolje, če v kratkih intervalih (10-15 minut) rosimo rastline ves dan. • V enem leđnu po sajenju opravimo razne popravke; zapolnimo manjkajoča mesta, nagrnemo zemljo na korenine oziroma jo pri pregloboko sajenih rastlinah odrgnemo, popravimo zamaknjeno folijo, naravnamo namakalne cevi. • Plevel sproti odstranjujemo. • Pri sadikah, kjer ne potrebujemo jesenskega pridelka (A+, A kakovostni razred), je treba cvetove odstranjevati sproti. Vsem, ki so jagode pri srcu in bi jih želeli posaditi letos spomladi in poleti, bomo stro-kovno pomagali, zato se lahko obrnete na dipl. ing. Marto Kos za potrebne informacije o tehnologiji in nabavi sadik. (KSS - Kome-nda, Glavarjeva 63, 1218 Komenda, tel. 842 250). ing. Anton Jagodic dipl ing. Marta Kos 28 MENGŠAN KUHARSKI TEČAJ ZA KMEĆKA GOSPODINJSTVA Kmetijski zavod Ljubljana, Enota v Komendi, KmeHjska svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, Glavarjeva 63, Komenda, v sodelovanju z Občino Mengeš organizira 5 (pet)-dnevni tečaj kuhanja za gospodinje. ■■} Tečaf bo predvidoma od 14. do 18. aprila od 16. do 20. ure na domačiji Šorn, Dobeno 8. Tečaj je prvenstveno namenjen gospodinjam kmečkih gospodarstev na področju Mengša, Topol, Loke pri Mengšu in Dobena. Skupina je omejena na 19 oseb. Tečaj bo vodil mojster Roberl Merzel. Stroški znašajo 6.000,00 SIT in jih plaćate ob prijavi, ki jih sprejema gospa Marta Kos, dipl. ing., KSS Komenda, tel. 842 250 do 10. marca 1998 oziroma do zasedbe polnega števila tečajnic. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti ' Marta Kos dipl. ing. Obvestila Kmetijsko-svetovalna služba Komenda obvešča in vabi, da se udeležite: Predstavitve hibridov koruze firme Pioneer, ki bo v sredo 4. marca 1998, ob 10. uri, v prostorih Kulturnega doma Podgorje. Verjetno imate doma vsaj nekaj sadnega drevja in se vsako pomlad ubadate, kako bi ga oblikovali, da vam bo lepo uspevalo in še rodilo povrhu. Zato vas vabimo, da priđete na demonstracijo obrezovanja sadnega drevja, ki jo bo vodil dipl. ing. Matjaž Maležič, Sadna drevesnica Studenec, Kmetijski zavod Ljubljana. Obrezovanju drevja borno posvetili kar ves dan. Najprej se borno zbrali v Mengšu pri gospodu Janezu Peru, Slovenska cesta 3, kjer bo prikaz obrezovan-ia starejšega sadnega drevja, nato pa se borno premaknili v Suhadole 61 G pri Komendi na vrt gospoda Jožeta Pavliča. Tu bo prikaz obrezovanja sadnega drevja (jablane, hruške, slive, češnje, marelice, breskve) ter robidnic in ribeza. Prikaz obrezovanja bo v soboto 7 marca 1998, ob 9. uri, pri gospodu Janezu Peru ter nadaljevanje ob 11. uri pri gospod" Jožetu Pavliču' Suhadole 61 G- Predavanje dipl. ing. Antona Darovica bo namenjeno vsem, ki se ukvarjate z govedorejo. Predavatelj bo namenil pozornost prehrani presušenih krav in vzreji telet. Predavanje bo v Komendi 11. marca 1998, ob 10. uri dopoldan. Anton Jagodic ing. NA Š I P E S N I K I Razvajena NEVA Nina je nevoščljiva in godrnjava, zelo rada drugim predava, seveda ne mara, da njo kdo kara, še na mise! ji ne priđe, da še ni toliko stara in da lakih ljudi nihče ne mara. Toliko časa sitnari in godrnja, da ji mamica vse, kar želi, da. Potem pa še hvala ne reče, prav hitro vzame in v kot steče. Nekaj časa je potem mir in mamica pravi: "Zdaj pa lahko lupim krompir." Očka je huci, ker to ni prav, da Nina vsakega pocuka za rokav, zahteva in hoče, pa tuđi zajoče, da vse dobi, kar si želi, saj ne bo vcdno tako. Takrat bo za Nino liudo. InaAbel NJEMU Ogenj si mojih ran, trpljenje mojih noči, nemir mojih iskanj. Kdo naj preveri pot, ki naju loči oba, kdo naj zasluti žalost in globine mojega srca? Ina Abel KMETIJSTVO 29 MENGŠAN Ob rob referendumu za gradnjo nove športne dvorane Tuđi krajani Mengša bi hoteli, tako kot nam je zaželel sam gospod župan, stopiti v novo leto z upanjem brez soočanja nestrpnosti do prizadevanj ljudi, ki delajo za dobrobit Mengša, še posebno, če so ti ljudje res pripravljeni sodelovati in spre-jemati kompromise. Ali bo temu res tako, bo pokazal čas. Po vsej verjetnosti pa bo nestrpnosti vse več, ker se krajani zavedamcv da primanjkuje denarja ne samo v državni, ampak tuđi v občinski blagajni. V časopisu Delo smo 6.1.1998 lahko prebrali, da je letošnji mengeški občinski proračun za petino manjši od lanskega in znaša 441 mio SIT, celih 100 mio SIT manj kot je znašal lani. Pri vsem tem pa naj bi bilo za športno ploščad v Topolah in Loki ter za športno dvorano v Mengšu namenjenih 45 mio SIT. Vsi se še dobro spomnimo svetilke za izgradnjo športne dvorane. Od kod potem tako optimistične in vse glasnejše zahteve oz. prizadevanja za oživitev gradnje športne dvorane? Kje je ostala težko pričakovana tržnica, kje so parkirni prostori? In nenazadnje, potrebuje mengeška osnovna šola, ki se spopada z veliko pros-torsko stisko, nove učilnice. Ker občina v tem letu po vsej verjetnosti ne bo zmogla zagotoviti potrebnih 38 mio SIT in ker se je pomoči odrekla tuđi država, je verjet-no reševanje prepotrebnih prostorov osnovne sole prioritetnega pomena. Kaj res javno mnenje krajanov, enkratno dokazano s katastrofalnim izidom referenduma za uvedbo samoprispevka, nič ne velja? Pa ne, da bi bili proti, vendar vse v mejah realnosti. Po besedah gospoda Alojzija Janežiča, predsednika Občinskega sveta ne gre pri tem "samo za denar, čeprav naj bi bil tuđi ta potreben, pač pa za zavest in prepričanje, da gre za napredek občine." Da je denar res potreben, ne samo občini, ampak tuđi svetnikom, smo se VAŠA POŠTA lahko prepričali v Delu 7.1.1998, ko smo prebrali, da si je mengeški Občinski svet na predlog svojega predsednika povišal sejnine za svoje člane in njihovih teles za 10 %. Ne gre pri tem za zneske sejnin (od 4.400 pa do 11.600 SIT), ampak bolj za predlog, ki ga pa je predsednik umaknil, in sicer, da bi se tište, ki zatnu-jajo na seje, kaznovalo z odtegovanjem sejnine. Brez komenfarja! Naj se povrnem k referendumu. Se dobro, da smo se lahko pravočasno s pomočjo "negativne propagande" gospoda mag. Štebeta lahko prepričali o upravičenosti gradnje športne hale, saj so podatki, izračuni in primerjave dovolj zgovorno povedali svoje. Saj nekaj se pa na finance tuđi spoznamo. Vedno in pov-sod so argumenti za in proti, na pamet se lahko samo cvetliči. Govori se, da je bil ćelo gospod župan zaveden s predlo-gom o gradnji športne hale. Mogoče res, saj opravljanje nalog in iz njih izhajajočih obveznosti za enega samega človeka, ki hkrati opravlja poklič kmeta, muzikanta, župana in poslanca, ni mačji kašelj, pa naj si še tako prizadeva, da bi bil vsaj na enem področju stoodstoten. V vseh demokracijah bi predlagatelj ob lako negativnem rezultatu referenduma odstopil, vendar pri nas še nismo iako daleč. Kaj bo mladina izgubila s tem, če še ne bo športne dvorane, bolje da ne govorimo, če pa se ji še vse do nedavnega ni moglo nabaviti oz. plačati iz občinske blagajne dveh košev na "starem" igrišču, kjer smo včasih uživali ob maratonski košarki med Mengšem in Mostami. Pa še nekaj o izgledu Mengša. Kot izgleda, nikogar v občinski stavbi ni, ki bi ga motil pogled navzdol na "Ilostnikovo" podrtijo, ki že leta krasi prostor ob glavni cesti. Ali za take malenkosti nimamo denarja? Kar nekaj nas je, ki živimo v Mengsu in z Mengšem že od rojstva, zato nam ni vseeno, kaj se dogaja v naši občini. Zanimiva bi bila na primer informacija, kaj je Mengšu prinesla najnovejša odločitev domžalske občine, da dodeli občini Moravče in Lukovici po 150 mio SIT, občini Mengeš pa 3 stanovanja. Ali spada ta odločitev še v okvir raz-mejitvene bilance? In na koncu. Kaj bi porekcl urednik glasila Mengšan,če bi odprl rubriko a la "Pisma bralcev"? Verjetno so še drugi ljudje, ki bi ludi radi povedali, kje pa njih čevelj žuli, sicer bi izgledalo, da ne spoštujemo volje krajanov. Pa srečno. lika Koren Zakaj odstopam! Brez moje vednosti je 4. februarja prišlo do sestanka župana, predsednika Občinskega sveta, tajnice Občinske uprave in vodje Referata za clružbene in društvene dejavnosti. O ugotovitvah s tega sestanka sem bila obveščena sele isti dan zvečer na seji Občinskega sveta. Ugotovitve so bile, da je Mengšan slab, da svojega dela ne opravljam ustrezno in da bi moral Občinski svet imeti več vpliva na ured-niško politiko. Prisotni na seslanku so tuđi predlagali, da izdajanje glasila pre-vzame Občina Mengeš in da uredništvo prevzamc Referat za družbene in društvene dejavnosti. Glede na lo ravnanje, ki ga ocenjujem kot. skrajno nekorektno, ugotavljam, da funkcije odgovorne urednice zaradi izraženega nezaupanja in nestrinjanja glede prihodnosti Mengšana ne morem in ne želim več opravljati. ■Hll MENGŠAN Ureclni.ški odbor Mengšana je že pred novim letom predlagal nekatere spre-membe v podobi Mengšana (boljši papir, barvna naslovnica, omejitev števila strani), ki bi ga, po moji oceni naredile privlačnejšega za branje, tuđi zato, ker bi to pomenilo zaradi večje selekcije prispevkov, bolj kakovostno vsebino. Predlaganih sprememb Občinski svet še ni sprejel, saj naj bi jih najprej proučila ustrezna občinska služba. Do tega še ni prišlo, ker naj bi bilo z Mengšanom dovolj drugih problemov. Obravnavane pa so bile spremembe, ki jih omenjam zgoraj, namreč o prevzemu izdajateljstva Mengšana s strani Občine Mengeš. Še vedno sem prepričana, da je v tej naši deželi toliko demokracije, da prevzeman-je Mengšana s strani Občine Mengeš ne more uspeti, saj bi to verjetno pomenilo bdenje občinske uprave nad tem, da bo v Mengšanu o najvišjih organih v občini pisalo le najlepše. Tuđi Občinski svet je tako dejanje oštro obsodil. Kljub temu žal verjamem, da lo ni zadnji poskus vmešavanja politike v občinsko glasilo. Takih nevarnih igrie pa se jaz nočem igrati. Vsem, ki bodo pri oblikovanju Mengšana sodelovali v prihodnosti, želim uspešno delo. Urša Bleje Izstopna izjava Podpisana Milica Tomšič, članica llred-niškega odbora pri časopisu Mengšan izjavljam, da od današnjega dne dalje ne želim več sodelovati pri ustvarjanju tega časopisa. Za ta korak sem se odločila zaradi občutka brezkoristnega dela. V soustvarjanje časopisa sem se vključila 2 veseljem in brez nastrojenosti proti kateri od političnih strank ali proti občinskim veljakom. Tako vzdušje je bilo čutiti tuđi pri ostalih članih, zato nismo nikoli ovirali objave člankov, ki so bili bolj kritični ali polemični. V vsem svojem delovanju se spomnim samo enega članka, katerega vsebina je bila prostaška, žaljiva in pod nivojem dobre-ga okusa, zato ga nismo objavili. Zadnje čaše se je proti nam zaratila Občinska uprava, ki je to zareto poskušala že večkrat, pa smo se jim uspešno upirali. Imela sem občutek, da bi hoteli imeti pregled nad vsemi prispe-limi članki, ki bi jih po lastni presoji cenzurirali, da ja ne bi bilo objavljeno kaj "slabega" o njih in o njihovem deki. Nišo se zavedali in se tuđi zdaj ne, da so kot oblast, pa čeprav samo občinska, izpostavljeni budnim ocem opazovalcev in kritikov. Nam se je to zdelo naravno in čisto normalno, saj strele pogosto sekajo v vrhove. Ker se je v zadnji številki Mengšana pojavilo v člankih nekaj kritik na račun župana gospoda Janeza Pera in občine, je po mnenju uprave in večine svetnikov lemu kriv Uredniški odbor, ki je objavo omogočil. Na zadnji seji Občinskega sveta so zato udrihali čez Uredniški odbor, namesio, da bi se vprašali, kaj lahko pri svojem deki izboljšajo, da ne bo več toliko kritik. S takim ravnanjem so vsi zgoraj omenjeni pokazali, da še nišo zreli za demokracijo in da so zazrti v svoja občinska dvorišča, kjer bodo s takim razmišljanjem in ravnanjem ostali še zelo dolgo. Res, da vsi svetniki nišo bili takega mne-nja, zato se tem, ki poznajo načela demokracije in ki cenijo naše delo, za podporo zahvaljujem. Ker bodo odslej časopis Mengšan krojili na Občini Mengeš in bo uredništvo v Referatu za družbene in daištvene dejavnosti, Občini Mengeš oz. njeni upravi, svetnikom in županu ob tej priložnosti predlagani, da časopis Mengšan preimenujejo v MENGEŠKO OBĆINSKO TROBILO, ki bo godio samo tako, kakor bodo hoteli. Na moje "tipke" ob tem ne bodo pritiskali! Milica Tomšič Po naši domovini sem se vozila, mnogo Lok sem obhodila, to Loka je pri Mengšu, da se ve, čeprav napis ti tega ne pove. Loke v Sloveniji: Loka pri Črnorrilju, Loka pri Dobrni, Loka pri Framu, Loka pri Zidanem Mostu, Loka pri Žusmu, Loka (Koper), Loka (Maribor-Starše), Loka (Novo mesto), Loka (Tržič). Lep pozdrav Milia Erčulj VAŠA POŠTA I 31 I MENGŠAN V življenju nimamo ničesar, kar bi bilo naša last. Vse nanije samo dano za določen čas; tuđi Ijudje, kijih imamo radu (Metka Klavišar) Zahvala Ob boleči izgubi našega dobrega moža, sina, očija, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta FELIKSA ANDREJKA z Rodice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem AS Dom-žale, sodelavcem Stola in vsakemu posebej, ki ste se poklonili v njegov spomin, ga pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje, svece in darove za sv. maše. Hvala za izrečena uslna in pisna sožalja. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Kvaterniku, pevkam dekliškega cerkvenega zbora župnije farse, pevcem Mengeškega zvona, godbenikom Mengeške godbe lerpraporščakom. Žalujoči njegovi najdražji. 'lamanje bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Zahvala Mnogo prezgodaj, v 5& letu starosti, nam je kruta usoda iz naše sredine iztrgala dragega moža, očeta, dedija, brata, svaka in strica TONETA SADARJA iz Mengša Ob tcj boleči izgubi se najlopleje zahvaljujemo vsem, ki ste ga sjiošlo-vali in imeli radi ter ga v lako ve-likem številu j>osj)remili na njegovi zadnji poli. Hvala vam za čudovito cvetje in svece ter za vse besede tolažbe, ki ste nam jih nudili v teh ležkih Irenulkih. Hvala kolektivom Pile in Varnosl Mengcš ter Napred-ku Domžale za cvetje in jtomoč. Posebna zahvala dr. Marti Rižnar-Bregar in dr. Tomažu Mušicu, ki sla mu lajšala zadnje dni življenja. 'Zahvala ludi gosj>odu župniku Maleju Zevniku za lepo opravljen jHigrebni obred in maso. Hvala moškemu pevskemu zboru iz Komende za zaj>ele pesmi in gospodu Franciju Stoparju za zaigrano Tišino. Vsem še enkral iskrena hvala. Ostal boš v naših srcih Zahvala Ob tragični smrti našega dragega FRANCA PREMKA ml. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za uslno in jnsna sožalja, za darovane maše, cvelje in svece ler spremstvo na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala Smučarskemu društvu Merigeš, ki se je poklonit sjKmtinu na žalni seji, gospodu županu Janezu Peru za poslovilne besede. Hvala tuđi gospodu župniku Maleju Zevniku za opravljane maše. Vsem še enkral iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi. Vsi njegovi. 32| MENGŠAN Nemo zrem v daljavo, skozi solze in skelečo bolečino vidim tvoj obraz in slišim tvoj glas; zaprlga bom v svoje srce in sanje. IN MEMORIAM MATEJ CERAR SAMO CERAR BLAŽ TRPLAN JANA SLOKAN FRANC PREMK LOJ2E FORTUNA Smučanvsko skakalni klub "Servis Debcvc" Mengeš OBČINA MENGEŠ I 33 I MENGŠAN OBVESTILA Zahvala Vsem dobrim Ijudem, ki ste pospremili najino sončece BLAŽA TRPLANA v prerani grob in nama kakorkoli stali ob strani, iskrena hvala. Mami Mojca in očijože Trplan. V počastitev dneva žena vabimo na VEČER ŠANSONOV Z JERCO MR2EL Prireditev bo v Mengšu v Oranžeriji 6. marca 1998, ob 19.uri. VSTOP PROST. Ženski forum. Društvo upokojencev Mengeš vabi vse svoje člane na redni letni OBCNI ZBOR, ki bo vsoboto21. marca 1998, ob 14.uri, v prostorih OSNOVNE SOLE MENGEŠ. Na zboru borno pokratkem kulturnem programu pregledali našo aktivnost v letu 1997 in se dogovorili za delo naprej. Poleg tega pa se borno seznanili o poteku razprav o reformi invalidskega pokojninskega zavarovanja. Vse upokojence, ki še niste postali naši člani, pa vabimo, da se nam pridružite. Vse informacije o aktivnosti društva dobite v društveni pisarni - Trdinov trg 14, vsak četrtek v dopoldanskib urab. KD ANTONA LOBODE Loka pri Mengšu pripravlja za gregorjevo tradicionalno SPUŠČANJE LUČK PO PŠATI Prireditev bo v sredo, 11. marca 1998 ob 19. uri pri kamnitem mostu sredi vaši. Za to, da bo večer ob lučkah še prijetnejši, bodo poskrbeli člani ansambla Stopar s fantovskim petjem ter harmonikarja Jože Urmaž in Rok Urbanija. L E P O V A B L J E N I 1 [M MENGŠAN Dohodninska liapOVed za studente indijake KO hPMA NI 0000LL "Cesarju kar je cesarjevega", že nekaj let velja tuđi za dijake in studente. Do 31. marca letos morate študentje in dijaki, ki ste v letu 1997 zaslušili več kot 51 % povprečne bruto letne plače v RS, oddati dohodninsko napoved. Tišti, ki ste zaslužili več kot 62 % povprečne letne bruto plače v RS, boste morali po odmeri, "davkariji" dohodnino tuđi plačati. Kolikšni so ti zneski (51 %, 62 %) in koliko je vsak od vas točno zaslužil preko Študentskega servisa Domžale, vas borno s pismom obvestili v februarju. Da se boste lažje znašli v davčni zmešnjavi, uvajamo za STUDENTE IN DIJAKE -članeŠS Domžale, brezplačno telefonsko št. 080 12 04, namenjeno dohodninskemu svetovanju. Seveda pa se lahko oglasite tuđi na Študentskem servisu, kjer boste dobili potrebne informacije za izpolnitev dohodninskega obrazca. Vsi, ki imate dostop do Interneta, laho na naših domačih straneh ob drugih informacijah, dobite tuđi informacije v zvezi z napovedjo dohodnine. Vse studente in dijake prisrčno pozdravljamo, Studentski servis Domžale! Turistićno društvo Mengeš vabi na redni letni OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 5. marca, ob I9.uri v sejni sobi Gasilskega doma. VABJENI! OBVESTILO S prihodom pomladi in poletja se pojavi nevarnost vboda klopov, ki povzročajo nevarni klopni menigi-tis. Ker je naše področje znano kot zelo kužno (saj klope lahko dobimo doma, ob potoku, na sprehodu ali v gozdu) smo organizirali cepljenje proti klopne-mu menigitisu. S cepljenjem smo pričeli I. februarja 1998. Specialistična splošna ordinacija Dr. Marta Rižnar - Bregar SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ prireja 3. ODPRTO PRVENSTVO OBČINE MENGEŠ v veleslalomu na Kobli, 1. marca 1998 s pričetkom ob 11. uri. Prijave in informacije: TRGO AVTO Burnik, Prešernova cesta 3, Mengeš (tel.: 737 785), najkasneje do 27.02.1998. Organiziran bo avtobusni prevoz, odhod ob 8. uri izprcd banke v Mengšu. NAŠE DRAGE MAME, takrat ko zvončki prikimajo na plan, takrat ko trobentice zatrobijo v novi dan, ko teloh v razkošni krinolini že sedi, takrat materinski dan se slavi. Ljube naše mamice, radi vas imamo lep cvet, poljub v dar vam damo... OO SKD Mengeš 35 MENGŠAN ZUPNIJSKA KARITAS M E N G E Š Trdinov trg 9 Telefon: 061 738 977 • Pisama in skladišče sta odprta vsak petkih med 16. in 18. uro. KLIC V STISKI IN SVETOVALNICA Vsak prvi in tretji ponedeljek smo Vam pripravljeni prisluhniti po telefonu 738 977, ali pa se oglasite osebno (nudimo kontrolo krvnega tlaka). Žiro račun: 50 i 20-620-149 05 1301110-13498 Brezskrbno udobje je lahko samoumevno, ko potujcte iz ene slike... Opel CORSA ima vse, kar potrebujete za kratko vožnjo in tuđi za dolga potovanja. Opremljena je z vsem udobjern, ki vam priđe na misel. Pravzaprav je bila zasnovana tako, da pozabite na mestno gnećo in zares uživate na doigi, ćelo zelo dolgi poti od Arktike do... ...na drugo s samo tremi rezervoar|i goriva. OPI.OV novi revolucionarni litrski motor ecotec je tako ekonomićen, da se bo.stc lahko vozili po mestu tedne in tedne, preden boste morali natočiti gorivo (poprečna poraba pri mestni vožnji: 6.3 1 / 100 km), ali pa boste na poti s prejšnje strani do Marakeša porabili Ic tri rez-ervoarje goriva (poprečna poraba pri 90 km/uro: 4.2 I / 100 km). CORSA že za 14.990 DEM. OPEL CORSA - VEĆ KOT SAMO PRIKUPNA POD OBA. OPEL-©- opel v domžalah - avtotehna VIS in KOSEC d.o.o Salon: Ljubljanska 110, Domžale, tel. 061/716-092, servis: Kamniška 19, Domžale, tel. 061/715-333 UGODNI KREDITI T+5% do 4. let Stara pot 1 • MENGEŠ Telefon: 738 755 K LEPEMU VIDEZU, DOBREMU POČUTJU IN VSAKODNEVNI UREJENOSTI VAM POMAGA UREJENA PRIČESKA. Zato vam nudimo vse frizerske usluge za ženske, moške in otroke. Uporabljamo kvalitetne preparate iz uvoza. VLJUDNO VABLJENI! POSLOVNE PROSTORE 480m2 v Mengšu - v stavbi pošte, Trdinov trg 9, takoj oddamo v najem. Cena: 15 DEM/m3 in stroški obratovanja. POŠTA SLOVENIJE d.o.o. PE Ljubljana, telefon: 061 174 16 40 KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE TRGOVINA VODICE Kamniška 8 • telefon: 824 011 in 823 095 VAM NUDI: - vse vrste semen (vrtna, travna, cvetna), - semenski krompir, - folijo za zastiranje posevkov, - mineralna gnojila (NPK, KAN, UREA), - lončkc za korita za presajanje lončnic, - zemljo vseh vrst, - vrtno orodje, - sredstva za varstvo rastlin, - krmila in mineralno-vitaminske dodatke za govedo, kokoši, piščance, kunce, prašiče, - hrano in opremo za male živali, - zaščitna delovna sredstva. V MESECU FEBRUARJU POSEBNA PONUDBA ZEMLJE PO AKCIJSKIH CENAH - 20 litrov ZA SAMO 300 SIT, LONČKI - OBEŠANKE PO 200 SIT, STRACAT HRANA ZA MUČE - 400g SAMO 109 SIT. TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN DO 1 7. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O UGODNI IN KVALITETNI PONUDBI. salon MENGŠAN tP AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO HUBAT PETER s.p. Dobeno 75, 1234 Mengeš Telefon: 061 737 473 • mobi: 0609 617 355 Nudimo vam brezplačno dostavo kurilneg aolja nad 1000 litrov. Pri gotovinskem plačlilu nad 1000 litrov je cena za liter 42,20 SIT, nad 2000 litrov pa je cena za liter 41,70 SIT. Lahko pa plaćate v treh ali petih obrokih po 43,00 oz. 44,00 SIT za liter. SE PRIPOROĆA AVTOPREVOZNIŠTVO HUBAT! OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGES SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 Studentski Servis domžale Posredovanje dela dijakom in studentom z rednim ali izrednim statusom Ljubljanska 70, nasproti blagovnice Vele, tel.:711-790 Na željo ti zasluženi DENAR za vsa boljša podjetja J nakažemo TAKOJ po prejemu potrjene napotnice V CELOTNEM ZNESKU [ PERMANENTNO NAPOTNICO ti pošljemoj avtomatično vsak mesec domov ali v podjetje Odprto tuđi J5B SOBOTAH od 9h do 12h KAJVSE "LAHKO OPRAVIM" na INTERNETU: http:Awww.studentski-s-domzale.si, (včlanitev, prosta dela, —-^^napotnice...) KO ZEPNim NI DOVOU... Iščemo s.p. ali pravne osebe za organiziranje in vođenje marketinga na območju Mengša in okolice. Dobro prodajani artikli. Telefon: 062 656 031 ASFALTIRANJE Asfaltiranje in tiskovanje dvorišč, parkirišč in dovoznih poti. Strojni izkopi, kiper prevozi in gradbena mehanizacija. STAMPEDO d.o.o. Pahorjeva 10,1231 Ljubljana - Črnuče Telefon in fax: 061 374 307, 061 559 641, GSM 041 614 301 ^^^ta^^^^H^^^m^^Mn^^^M^^^^^^Ha^^^^MM^^^HM^^^B^^^M^^^^^^^M^^^^M^^^MM^^^M^^^M^^^^M^^^^ CENIH OGLRSNEGH PROSTORU V OlflSilU MENGŠHN • HOMERCIHLNI OGLUŠI Cena glede na velikost oglasa: - ćela 1/1 stran (260 x 185 mm) 36.000,00 SIT -pol 1/2 strani (130x185 mm) 18.000,00 SIT - tretjina 1/3 strani (260 x 70 mm) 12.000,00 SIT - četrtinka 1/4 strani (90 x 130 mm) 9.000,00 SIT - šestinka 1/6 strani (90 x 65 mm) 6.000,00 SIT - osminka 1/8 strani (60 x 65 mm) 4.500,00 SIT - šestnajstinka 1/16 strani (65 x 45 mm) 2.000,00 SIT Doplačila na ceno komercialnega oglasa: - objava na 2. strani (notranji strani naslovnice) in zadnji strani naslovnice se poveča za 10% Popusti na ceno komercialnega oglasa: - za zakup oglasnega prostora za 1 leto (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 9 oglasov, 2 oglasa sta tako brezplačna, - za zakup oglasnega prostora za 6 mesecev (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 5 oglasov, 1 oglas je tako brezplačen, - v času volitev imajo politične stranke 1 stran oglasnega prostora brezplačno. • OBVEŠTILR. PaVRBILR. ČESTITHE........................ Obvestila, povabila in čestitke, ki vsebujejo do 30 besed stanejo 1.000,00 SIT, vsaka nadalnja beseda pa se po dodatnih 10 SIT na besedo. Zavodi in društva, ki imajo domicil v Mengšu, imajo v smislu popusta pravico oglaševanja prireditev, občnih zborov in humanitarnih akcij brezplačno - do velikosti oglasnega prostora 1/6 oziroma do 30 besed. • OSMRTNICE IN ZRHVflLE Cena za velikost: - 1/3 strani po vertikali formata (245 x 70 mm) 6.000,00 Sit - polovica od zgoraj navedene velikosti (120 x 70 mm) 3.000,00 Sit Cene oglaševanja borno letno uskladili z indeksom rasti cen na drobno. V ceni oglasov ni vračunan 5% prometni davek. • NROH ODDRJRNJfl OGLRSOV Vsebino oglasa, s točnim naslovom, odda uporabnik oglasnega prostora v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Mengeš, najkasneje do 10. v mesecu. • POJASNILO! Da bo Mengšan redno izhajal ob koncu vsakega meseca, je uredniški odbor skupaj z občinsko upravo potrdil že prej določen zadnji rok za oddajo člankov do 12. v mesecu. Vsi članki, ki bodo prispeli po tem roku, bodo praviloma objavljeni v naslednji številki. Občinski svet pa je na zadnji seji sprejel Cenik oglasnega prostora, ki velja od maja dalje. Vsi interesenti morajo svoje ponudbe za oglasni prostor oddati v sprejemni pisarni Občine MengeŠ v času uradnih ur do 10. v mesecu. NAPREDEK Trgovima ZARJA Slovenska cesta 30, /v'^^fftel.: 061/737-044 Delovni čas: od 8.^^f). ure, sobota od 7.30 do 13. uri .....miMa«-10^ -. \ <%\\l w^<^ lllllllllllllllllllllll modernih pdmladanskih iiiiiiiiiiiiiiniiiiiii^^- puloverjev in majic Moderne vrhnje pomladanske bombažne majice i Sestra izbira spodnjega perila \ : domačib in tujib proi^ajakPP \ i ^čkCengšu \ \ %po ugodnih cenab ■ i #^r ■>.$■«? družino \ i *pri?nane Magme znamke; j \ Wonderbra, cPlaytex, \ \ Cacbarel, pelina, %>meL. j Vse v modnih pomladnih tonih Napredkova februarska akcija v trgovini Zarja HI-FI CENTRU od 16. do 28. februarja 59.900,00 SIT TV GRUNDING 55-731, Teletekst, ekran 55 cm| GLASBENI STOLP SONY MHC-RX 30 57.990,00 SIT VIDEORECORDER VCR PHILIPS VR 475 4 glave RADIOKASETOFON PHILIPS AW 7150 dvojni kasetofon, stereo AUDIOKASETA BASF FEI 60 3 kosi,60 min VIDEOKASETA BASF VHS EQ 180 2 kosa, 180 min _______ 46.900 SIT 11.499 SIT 390 SIT 990 SIT kwčna Vse ljubiteljske sadjarje vabimo v našo SADNO DREVESNICO na Ekslerjevo 6 v Kamnik, tel. 813 352 x -*. Ugodni nakupi ~ kakovostnili sadik sadnega drevja: JABLANA, HRUŠKA, SLIVA ČEŠNJA, VIŠNJA BRESKEV, MARELICA visokostebelni RIBEZ, JAGODICEVJE AMERIŠKA BOROVNICA AKTINIDIJA, KAKI OREH, LESKA Dodatna ponudba: ZAŠČITNE MREŽE IN OPORE, GNOJILA... Pomagali vani borno tuđi s strokovnimi nasveti! PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 8. - 17. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE. Sledite (miJtadji - dilcik %wm>