BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, Gorenjska^ Banka Banka .i poAubom Eno ali drugo - eno z drugimi AVTOHIŠA VRTAČ y Kranj Delavska 4, Stražišče pri Kranju Audi Email:avtohisa.vrtac@eviohisMrtac.si A £ A /9 . it* * -X U) 2. liJ 2 ■3 4z —I uj 9770352666018 SLOVENCI PO SVETU Odnosi med Slovenijo in zamejci Država Slovenija poziva zamejce k slogi Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je predstavnikom Slovencev v sosednjih državah zagotovil enakopravno obravnavanje, zunanji minister dr. Boris Frlec pa jih je pozval k slogi pri temeljnih vprašanjih slovenstva. Ljubljana, 22. decembra - Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, vodi jo poslanec Marjan Schiffrer (SKD), doma iz Žabnice, je povabila na prednovoletni posvet o odnosih med Republiko Slovenijo in Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. O tem problematiki so najprej govorili predstavniki Slovenije, nato pa zastopniki manjšin oziroma Slovencev v sosednjih državah. Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je dejal, da se slovenska država zaveda odgovornosti do Slovencev po svetu, tako do tistih, ki so jih od matičnega naroda oddvojile meje, pa so sedaj narodna manjšina ali skupnosti brez manjšinskega statusa, kot do onih, ki so sami, zaradi različnih razlogov, odšli po svetu. V Sloveniji smo si ne glede na razlike enotni, da je treba enakopravno podpirati Slovence zunaj države Slovenije in pri tem želi odigrati pomembno vlogo tudi parlament. Zunanji minister dr. Boris Frlec je predstavil tri ključne zunanjepolitične naloge: vstop v Evropsko unijo, vključitev v Nato oziroma Severnoatlantsko zavezništvo ter ureditev odnosov s sosednjimi državami v duhu Prešernovih besed "ne vrag, le sosed bo mejak". Skrb za Slovence po svetu zapovedujeta ustava in Resolucija državnega zbora. Slovenija se zaveda, da se Slovenci lahko le složni uprejo raznarodovalni politiki. Večinski narod nikjer ne rabi zaščite, ampak jo potrebuje manjšina. Slovenija se ne bo vtikala v svobodo manjšin in njenih članov ter v reševanje sporov, vztrajala pa bo na strnitvi sil pri obrambi skupnih in bistvenih elementov slovenstva. Pretekli spori so naredili veliko škode, je dejal zunanji minister ter ugotovil, da raven zaščite manjšine glede na njeno število nima nič skupnega z demokracijo. Lažje pa je manjšinam, ki imajo za seboj urejeno in ugledno državo. Za ministra je vzpodbudna izjava predsednika italijanske vlade Massima D'Aleme med obiskom pri nas, da so bile slovenski manjšini v Italiji v preteklosti storjene krivice in da je prišel čas za sprejem dolgo pričakovanega zaščitnega zakona. • J. Košnjek IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Vsako naročnico oz. vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj nagradimo po izbiri. Zadoščalo bo, če obkrožite izbrano nagrado na tem obrazcu. Kot nagrado za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku lahko izberete: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 1999; ali Glasov izlet po izbiri; ali reklamna artikla /anorak + dežnik/ Gorenjskega glasa za jesensko zimske deževne dni. Kaj pa za novega naročnika? Novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas brezplačno do konca marca 1999. Novemu naročniku pripada tudi njegov izvod obsežne priloge LETOPIS GORENJSKA 98/99, ki ga boste prejeli na vaši pošti do 30. januarja 1999. Novega naročnika sem pridobil(-a):_ Moj naslov:_ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih možnosti/: ali: Al Glasov izlet po izbiri v letu 1999, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: BI naročnino za _trimesečje 1999, zato dobim časopis tri mesece brezplačno ali: C/ dva Glasova neklamna artikla (anorak + dežnik) Izjava za novega naročnika: (GLAS NAROČAM za najmanj eno leto Ime in priimek:........... Naslov:...................... Podpis;..................................................... Će naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino vsaj do 30. junija 2000; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Končana izredna seja državnega zbora Proračun sprejet in izvoljen deveti ustavni sodnik Država namerava prihodnje leto iz proračuna razdeliti 960,6 milijarde tolarjev. Zbrala jih bo 930,8 milijarde in s tem naredila za 30 milijard tolarjev primanjkljaja, kar po mnenju vlade še ni kritično. Za devetega ustavnega sodnika je bil izvoljen dr. Zvonko Fišer, tako da je sedaj sodišče popolno. Zakon o davku na dodano vrednost je v državnem zboru tudi drugič dobil absolutno podporo. Ljubljana, 22. decembra - Po treh glasovanjih v državnem zboru je bilo v skoraj leto dolgem zapletanju izvoljenih pet novih sodnikov ustavnega sodišča. Poslanci so v prvem glasovanju med petimi kandidati podprli tri, v drugem glasovanju od dveh enega, v petek pa še zadnjega manjkajočega. Poslanci so izbirali med vrhovnim sodnikom Janezom Metelkom (zanj je bilo 37 poslancev) in dr. Zvonkom Fišerjem, vrhovnim državnim tožilcem, ki je dobil minimalno potrebnih 46 glasov. Ustavno sodišče je tako popolno. Sodniki so dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Milojka Modrijan, Lojze Janko, dr. Mirjam Skrk, Franc Testen, dr. Dragica Wedam - Lukič in dr. Lojze Ude. Sodniki, ki jim je potekel mandat, se tako poslavljajo. Do izvolitve zadnjega, devetega sodnika so imeli pravico ostati na sodišču, le da na sejah niso sodelovali. Zakon jim sedaj, tako kot nekaterim drugim funkcionarjem, daje nekatere pravice. Če se ne bodo mogli vrniti na prejšnje delovno mesto ali dobiti svoji usposobljenosti primerne zaposlitve (prvo ali drugo mora biti znano v treh mesecih), Sovič odhajay Jagodnik prihaja Ker se je poslanec Združene liste socialnih demokratov Boris Sovič odločil, da bo funkcijo župana Maribora, na katero je bil izvoljen na lokalnih volitvah, opravljal poklicno in poklicna županska funkcija ni združljiva s poslansko, mora priti v državni zbor kandidat, ki je bil na listi takoj za Sovičem. To je Jože Jagodnik, ki je medtem izstopil iz stranke in se vključil v LDS, na katere listi je bil tudi izvoljen za svetnika občine Maribor. Jagodnik bo kljub temu član poslanske skupine Združene liste, ki članstva v stranki ne postavlja za pogoj delovanju v poslanski skupini. Čehuljeve jaslice v parlamentu Preddverje pred veliko dvorano državnega zbora že nekaj časa krasi praznična jelka. V petek pa so se pod jelko pojavile še jaslice. Prinesel jih je Franc Lebulj, poslanec SDS in župan Cerkelj. Dejal je, da imajo enake na občini, generalna sekretarka državnega zbora Jožica Ve-lišček pa je ugotovila, da je slovenski državni zbor (verjetno) edini evropski parlament, v katerem imajo tudi jaslice. Boris Sovič odslej samo župan imajo pravico do enoletnega nadomestila plače, izjemoma pa do dveletnega, če bodo v tem času izpolnili pogoje za upokojitev. Po odložilnem vetu državnih svetnikov so poslanci v petek znova glasovali o zakonu o davku na dodano vrednost. Svetniki so menili, da bi morala nižja stopnja davka na dodano vrednost veljati tudi za invalidska podjetja. Čeprav so nekateri poslanci menili, da je zahteva svetnikov upravičena, so vseeno večinsko ponovno glasovali za zakon. "Za" jih je bilo kar 70. Zakon bo tako začel veljati, tako kot je bilo predvideno, sredi prihodnjega leta. Uvedba davka na dodano vrednost je bila ena ključnih zahtev Evropske unije v našem pridruževanju. Država je dobila proračun za prihodnje leto v zakonitem roku, v letu ki se izteka, kar doslej ni bil običaj. V petek so bile opravljene še zadnje uskladitve. Vladna koalicija je pri glasovanju delovala enotno in zavračala dopolnila, zlasti iz opozicije. Davčni prihodki bodo bistven vir proračuna. Skupno naj bi jih bilo 876,7 milijarde tolarjev, pri čemer naj bi splošni prometni davki in nov davek na dodano vrednost od polletja dalje prinesli 528 milijard, dohodnina 157,6 milijarde in davek na dobiček 43 milijard tolarjev. Carine bodo prinesle 42,6 milijarde, kar je za devet milijard manj, kot je bilo pričakovati, saj se carine, skladno s politiko Evropske unije, zmanjšujejo. • J.Košnjek Knjižni novosti Izseljenske matice Jože Prešeren predstavlja knjižne novosti matice. - Foto: J. K. Ljubljana, 22. decembra - Pretekli teden je Slovenska izseljenska matica predstavila dve knjižni novosti: Slovenski izseljenski koledar 99 in novo, tretjo knjigo Slovenca Pavla Šimca, ki že 40 let živi v divjinah Bolivije. Kot je povedal odgovorni urednik publikacij Jože Prešeren, je pred Slovenci doma in na tujem že 46. izdaja koledarja, ki ima letos 320 strani in stane 1950 tolarjev. Koledar je pomemben. Če v Sloveniji izide knjiga, je praznik, če pa jo napišejo izseljenci, je še poseben praznik, razkriva pa poglede na mnoga vprašanja, tudi na spravo, ki so mnogokrat drugačna, kot so naša v domovini. Pavle Šimac iz Breginja na skrajnem robu Slovenije pa je izdal že svojo tretjo knjigo, tokrat o Umiranju selve, bolivijskega pragozda, s katerim živi "don Pablo" že štirideset let. Je eden redkih Slovencev v Boliviji: počel je marsikaj, od iskalca zlata in lovca do gozdarja in vodje gozdarjev v selvi. Ljudje iz tega območja ga poznajo tudi kot dobrotnika: s svojim medicinskim znanjem, brez doktorata, je rešil že marsikatero življenje. Pretresljive in globoko doživete zgodbe Pavla Šimca je za objavo v knjigi uredil Ivo Zorman. • J. Košnjek Praznovanje dneva samostojnosti Jutri osrednji slovesnosti Ljubljana, 22. decembra - Praznovanje najpomembnejših dogodkov za našo samostojnost in državnost nobeno leto ne mine brez zapletov. Na srečo jih ni bilo 23. decembra leta 1990, ko smo šli množično na plebiscit za samostojno državo in ko je 26. decembra takratna skupščina objavila, da je bila velika večina za samostojnost. Zato je 26. december državni praznik dan samostojnosti. Potem so se vsa leta pojavljali zapleti, kje in kdaj bo proslava, kdo bo govornik, ali je po meri vseh Slovencev in podobno. Letos se zgodba ponavlja. Kar precej parlamentarcev m strank meni, da bi morala biti proslava samostojnosti na predvečer praznika, 25. decembra, torej na božič zvečer. Letos še ne bo tako. Slovesna seja državnega zbora bo jutri ob 18. uri v veliki dvorani parlamenta, slavnostna akademija pa bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. • J-K. Tuji diplomati pri premieru in ministru - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in minister za zunanje zadeve dr. Boris Frlec sta pretekli teden na Brdu sprejela v Sloveniji in za Slovenijo akreditirane diplomate v Ljubljani in na Dunaju. V Sloveniji Je sedaj 35 diplomatskih predstavništev. Na sliki: dr. Janez DrnovseK v pogovoru s kanadsko veleposlanico. • J.K. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si 'MiMJM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Vaijavec / Odgovorna urt: j Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Me Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik. Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Tina Doki / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / • DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917/ E-mad: in « * glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na av.tomalskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure' s'|lC izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občanij.imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Ug storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 % v ceni Časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). Prešernovo gledališče Kranj v obdobju menjavanja vodstva, igralcev, dramaturgov - in celo stavbe. Za hitrimi, iskrimi konji se najbolj kadi... Prešernovo gledališče z novim vodstvom ne skriva svoje večje tržne naravnanosti gledališkega programa. Zaradi tega je bil tudi zamenjan dramaturg Janez Vencelj. Prenovljena stavba po sodobnih standardih, petnajstčlanski igralski ansambel, prenovljen TSD in drugo so najpomembnejše naloge novega ravnatelja do leta 2003, ko se mu izteče mandat. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Kranj • Ko je 1. septembra letos v Prešernovo gledališče Kranj Prišel novi ravnatelj mag. Tomaž Kukovica, je javnost sprejela novico z radovednostjo in pričakovanji. Pa tudi kakšen pomislek -k°t pri vsaki spremembi - je bilo slišati. Konec novembra je bilo |"«mo komaj prvih sto dni ravnateljevanja. To pa je obdobje, ko se Je na novem delovnem mestu komaj dobro mogoče razgledati. Novi človek na krmi Prešernovega gledališča je dal vedeti, da misli zelo resno in odločno speljati svoj program, s katerim je pri ustanoviteljici gledališča Mestni občini Kranj tudi kandidiral za mesto ravnatelja in 30. septembra letos tudi dobil petletni mandat. V svojem programu pa ni poudarjal le večje konkurenčnosti gledališča, uveljavitev v mednarodnem prostoru, pač pa tudi pripravo gledališča na bližajoče se zah- Janez Vencelj tevnejše evropske standarde. Za tak program pa seveda potrebuje sodelavce, ki njegov program v celoti podpirajo. Zato tudi najbrž sedanji trenutek ni čas za kakšno pretirano gledalsko iskateljstvo - zaželen pa je gledališki program, ki se dobro "prodaja". Tako se je zgodilo, da je že po Prvi polovici gledališkega programa, po dveh premierah od sprva šestih predvidenih, ravnatelj pokazal "rdeči karton" dramaturgu in umetniškemu vodji Janezu Venclju. Vencelj ima sicer v žepu enoletno pogodbo za določen čas, podpisal jo je še Prejšnji direktor gledališča Mi-•an Marinič; od konca letošnjega uovembra pa Janez Vencelj ve, ?a se s 30. aprilom 1999 pogodba ,zteče, podaljšanja pa ne bo. Od začetka decembra dalje je nova uramaturginja in vodja umetniškega oddelka gledališča Marin-ka Poštrak. Šest - prevelik zalogaj? Kaj se je pravzaprav zgodilo, da novi ravnatelj že takoj na začetku menja moštvo? Na zunaj vsekakor ni bilo videti, da gre kaj posebno hudo narobe. Celo naprotno, na začetku sezone in tudi že prej- se je hiša ob več priložnostih lahko pohvalila, da prvikrat pripravlja kar šest premier v sezoni. Toliko jih je namreč v.d. umetniškega vodje in dramaturg Janez Vencelj predlagal in umetniški svet gledališča jih je tudi sprejel. Zdaj ravnatelj mag. Tomaž Kukovica ugotavlja, da sezona ni bila dobro načrtovana. "Za tolikšno število premier kranjsko gledališče enostavno nima dovolj kadrovskih možnosti in tudi prostorskih ne. Pojavljati so se začeli časovni zaostanki v pripravi novih predstav. Problem bi bil manjši, ali pa ga sploh ne bi bilo, če bi gledališče imelo tudi 'mali oder" kot večina drugih poklicnih gledališč. Tako pa se je vse od vaj do predstav zgostilo na edinem odru. Imeli smo sicer takoj na začetku sezone tri nove premiere, vendar pa za abonmajsko občinstvo ni bilo mogoče pripraviti dovolj predstav, gostovanj je bilo pre-" malo, skratka pojavil se je zaostanek, ki bi bil v drugi polovici sezone zaradi Tedna slovenske drame lahko le še večji." Zato je ravnatelj predlagal umetniškemu svetu, naj se predvidena uprizoritev Jezus Križani Marjana Tomšiča umakne iz programa te sezone in nadomesti s predstavo iz gledališke ponudbe enega od slovenskih poklicnih gledališč. Prešernovo sedanjih dvajset povečalo na štirideset, tudi v upravi, več bo scenskih delavcev in drugega osebja. Najbolj pa bi se moralo povečati število igralcev - od sedanjih sedem na vsaj petnajst. Mag. Tomaž Kukovica: "Trenutno pa je najpomembnejše, da je tik pred podpisom tripartitna pogodba med Prešernovim gledališčem. Mestno občino Kranj in rimokatoliško cerkvijo, s katero se bo dokončal denacionalizacijski postopek, ki zadeva gledališče. Zaradi tega bo možna tudi registracija, pomembno pa se mi zdi. da bi zato že v začetku prihodnje sezone lahko ujeli vse zakonodajne standarde. Le zakaj naj bi Prešernovo gledališče - s Plečnikovim pročeljem gledališče bo zato v tej sezoni pripravilo pet predstav. Poravnalo pa je seveda vse finančne obveznosti iz pogodb za izločeno predstavo, ki jo bodo morda uvrstili v program v eni prihodnjih sezon. Talija se uči marketinga Osnovni nesporazum, da gledališče znova že po nekaj mesecih menja umetniškega vodjo in dramaturga (pred tem je bila nekaj mesecev umetniški vodja p Ira Ratej), pa seveda tiči drugje. "Kriva" je funkcija ravnatelja, ki združuje tako poslovodno kot umetniško vodenje gledališča, kar je zaenkrat posebnost kranjskega gledališča in tudi ljubljanske Drame. Ko so v Prešernovem gledališču iskali rešitev kako uskladiti položaj, v katerem ima vse pristojnosti tudi pri umetniškem vodenju gledališča ravnatelj, umetniški vodja pa po novem seveda ne, so prišli na idejo o pomočniku ravnatelja. V dotrajani gledališki stavbi, kjer se dnevno kvari vodovodna napeljava, elektrika in drugo, se ni pomembneje obnavljalo le zelo dolgo. Gledališče bo v prihodnjem letu objavilo razpis za izdelavo načrta adaptacije gledališke stavbe. Obnova, po kateri naj bi bila stavba v kratkem času - od aprila so septembra - brez izgubljene sezone, obnovljena in opremljena po sodobnih zahtevah, naj bi, prinesla tudi tako zaželeni mali oder. Po zdaj še zelo okvirnih ocenah bi prenova z opremo vred veljala okoli 3 milijone nemških mark. Kdaj bo to? Enkrat po letu 2000. Janez Vencelj: "Moral sem odkloniti to ponudbo, saj na ta način ne bi mogel uresničevati svoje vizije o umetniški podobi gledališča. Tudi kot pomočnik ravnatelja lahko le kaj predlagam, odločitve pa ne bi bile v moji pristojnosti. Pri tem je seveda zanimivo, da se domala v vseh osnovnih zamislih o razvoju kranjskega gledališča z ravnateljem strinjava: to pa so - nadaljevati z večanjem igralskega ansambla, tehnično posodabljati gledališče. Razhajava pa se v zamisli glede umetniškega razvoja gledališča. Nisem za krčenje števila predstav na štiri v sezoni, sploh pa ne za program, ki je preveč tržno naravnan. Gledališče ne more svoje umetniškosti razvijati s tržnim principom, pač pa z ustvarjalnim iskateljstvom na gledališkem področju. Oboje, tako število predstav kot tudi umetniškost, pa so med pomembnimi kriteriji za vstop v nacionalno mrežo poklicnih gledališč, ki se pripravlja. Nisem proti komedijam - daleč od tega, sem pa za svežino, za bodičke in osti na račun vseh nas, kot jih tudi prinaša najnovejša komedija o Teti Magdi. Skratka, ne pristajam na tržno naravnan gledališki program. Gledališče ni podjetje, ki dela za trg, gledališče je tudi ustvarjalnost, je umetnost, je kultura." Ko se je ta vizija zdaj že bivšega v. d. umetniškega vodje Janeza Venclja soočila z vizijo novega ravnatelja, se je seveda pokazalo, da v tako majhnem gledališču, kot je kranjsko, pa tudi v nobenem drugem, ne more biti prostora za dve viziji. Razplet je zdaj že znan. Vencelj kot dramaturg zaokroža svoje dramaturško delo v Prešernovem gledališču s predstavo Tete Magde, predstave, od katere prav vsi sodelujoči pričakujejo veliko, od pričakovanja jutrišnje premiere že nestrpno občinstvo pa prav tako. Seveda pa še ostaja do izteka pogodbe v gledališču na voljo za druge naloge. Petnajst igralcev Medtem pa novo vodstvo z vso paro pripravlja vse potrebno za izvedbo načrtovanega programa. Zalogaj nalog, ki si ga je zastavil mag. Kukovica do leta 2003, je več kot zajeten. Prav zdaj se pripravlja osnovni dokument gledališča, nova sistemizacija. V petih letih naj bi se število zaposlenih v gledališču s Mag. Tomaž Kukovica se pri nas ponovila sramota, ko je ob vstopu Avstrije v ES država morala zapreti nekaj kulturnih institucij, ki niso ustrezale zahtevam evropskih tehničnih in drugih standardov? Zato se Prešernovo gledališče resno pripravlja na prenovo. Ne vem, kako razmišljajo v drugih slovenskih gledališčih, toda v kranjskem bomo pripravljeni. Če bo treba in najbrž bo, bomo finančno pomoč zaprosili tudi v Bruslju, pri evropskih programih za hitrejši razvoj kulturnih institucij." Novi ravnatelj je torej v gledališču odprl kar več "front". Odločen, da bo izpeljal napovedani program - večja konkurenčnost gledališča, mednarodno sodelovanje, povezava z gospodarstvom - bo iskal tudi sodelavce, ki bodo ta program enako razumeli. V tem programu je tudi pomembna sprememba, ki zadeva Teden slovenske drame, pri katerem so že vnesli nekaj vsebinskih sprememb, vse drugo pa še čaka. Festivalu je namreč že zadnjih nekaj let zaradi dokaj neambiciozno zastavljenega programa grozilo, da mu ministrstvo odtegne finančna sredstva. Po novih zamislih naj bi festival obstajal kot samostojna institucija. Mag. Kukovica: "Vedel sem, da bo treba zelo veliko novega narediti, to je zame izziv. Ne, ukvarjam se s tem, zakaj so nekatere zadeve prej zastale. Zdaj so srednjeročni in dolgoročni načrti na papirju, prepričan sem, da bo do konca mojega mandata veliko opravljenega. Verjamem, da se bo vse skupaj poznalo tudi na umetniški rasti gledališča. Veseli me tudi, da se Kranj zaveda, da je gledališče osrednja kulturna institucija v mestu. Kaj takega, kot se je zgodilo Jesenicam, da še je zaradi dotrajanosti ob potresu tako zelo poškodovala gledališka stavba, se Kranju pač ne bi smelo primeriti." • Lea Mencinger, foto: Tina Doki AMZS V kranjski bazi AMZS so nam povedali, da so od torka do danes 23 gorenjskim voznikom njihova vozila morali odvleči, 9-krat pa so nudili pomoči na krajih, kjer so se vozila pokvarila. GASILCI Kranjski gasilci so posredovali po prometni nesreči, ki se je pripetila na cesti Zgornji Brnik - Cerklje in sicer so pomagali reševalcem pri reševanju vklešče-nih oseb iz vozila. Prav tako pri reševanju ponesrečencev so reševalcem pomagali po prometni nesreči, ki se je pripetila v Zgornjih Bitn-jah, reševalcem pa so pomagali tudi pri prenosu bolnika iz 1. nadstropja v reševalno vozilo. Pogasili so še goreči dimnik v Teneti-šah in potegnili na cesto osebno vozilo, ki je s ceste zdrsnilo ob Tekstilni tovarni Zvezda. Žirovski gasilci so z jarka ob cesti proti Idriji potegnili osebno vozilo. Škofjeloški gasilci so odpr-ali vrata na Tavčarjevi cesti, gasilci PGD Stara Loka pa so pogasili goreči dimnik v Groharjevem naselju. Jeseniški gasilci so pogasili saje v dimniku in požar, ki se je razširil še na stopnišča ob dimniku, opravili so Še prevoz poškodovanca z rešilnim avtomobilom, kajti prišlo je do prometne nesreče v Hrašah pri Lescah. NOVOROJENČKI Gorenjci smo od petka do danes dobili 19 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 11 otrok, od tega 6 dečkov in 5 deklic. Najtežji deček je tehtal 3.770 gramov, najlažja pa je bila deklica, ki je ob rojstvu tehtala 2.560 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 8 otrok, od tega 5 deklic in 3 dečki. Najtežja deklica je tehtala ponosnih 4.580 gramov, najbolj drobni pa jc tehtnica pokazala- 2.150 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na kirurgiji 157 urgentnih primerov, na pediatriji 23 in na internem oddelku 46. SMUČIŠČA Na Krvavcu je 20 cm novozapadlega snega na 35 cm podlage, proge so urejene, žičnice obratujejo; Kranjska Gora: 10 cm snega na 10 do 50 cm podlage, v Kranjski Gori vozijo naprave za Hotelom Larix, v Podkorenu je odprt poligon, naprave vozijo od 9. tire do mraka. Tekaške proge se urejajo. Kobla: od 50 do 80 cm snega; Vogel bo začel obratovati jutri; Stari vrh: 25 cm novozapadlega snega na do 20 cm podlage, danes je začela obratovati vlečnica Kopa; Soriška planina: 25 cm novega snega na 10 cm podlage: obratujejo tudi naprave na Zelenice. OptifyJ^onofyC O-064/366 655 IZ GORENJSKIH OBČIN Blagoslovitev konj na Križu Križ pri Komendi, 21. decembra - V soboto bodo na Križu pri Komendi že šesto leto pripravili sprevod konjenikov in blagoslovitev konj na Štefanovo. Ob 10. uri b<> v cerkvi sv. Pavla na Križu, v stranskih oltarjih sv. Martin in sv. Štefan, maševal in blagoslovil sol ter modele konj in domačih živali kamniški dekan Nikolaj Pavlic. Konjeniki se bodo zbrali pri Lovskem hramu ob 11. uri, sprevod pa bo krenil proti cerkvi malo po enajsti uri. Pred cerkvijo bo zapel mešani pevski /bor Komenda, konjenike pa bo blagoslovil dekan Nikolaj Pavlic. Vsi udeleženci sprevoda bodo dobili spominska darila, delo lončarskega mojstra Franca Kramžarja, vse pa bodo postregle tudi gospodinje s Križa, ki bodo napekle pecivo. Tudi letošnji sprevod in tradicionalni obred pripravlja Ivan Hlade s Križa. • A. Ž. Spet bodo potopili božično drevesce božično novoletne prireditve s skupnim naslovom Veseli december. Omenimo le nekatere! Jutri, v sredo, popoldne bodo v Trgovskem centru na Bledu blagoslovili jaslice, v četrtek pa bo center skirai prijatelji. Od p božično novoletni se vsak dan popoldne Zupanu na Bohinjsl >tel( »btskal Božiček s svojimi pev-:delie bo v Festivalni dvorani nbra k'ečer, pa si bo možno pri Janezu ;li ogledati gibljive jaslice. Potapljači društva za podvodne dejavnosti Bled bodo v petek (z začetkom ob 17. uri) v bližini Kazine potopili v Blejsko jezero božično drevesce, ki bo okrašeno tako, da bo vidno tudi pod vodno gladino. V soboto dopoldne bo na Kupljeniku sejem in blagoslovitev konj. v Festivalni dvorani na Bledu pa zvečer ob osmih božično novoletni koncert Godbe Gorje. • CZ. Ubrani praznični koraki folkloristov Jesenice - Folkorna skupina Triglav se vsako leto lahko pohvali z novimi uspehi pri ohranjanju in širjenju ljudskih plesov in starih izročil. Poleg domačih nastopov jih pot vodi po odrih Evrope in celo ZDA in Kanade. Delček bogatega programa so člani skupine prikazali na prednovoletnem nastopu v dvorani na Slovenskem Javorni-ku v petek, 18. decembra. Med drugim so prvič predstavili Gorenjesavske plese z originalnimi oblačili. Noše je raziskal in sešil Bojan Knific, ki je tudi mentor in'koreograf skupine. Da je bil večer res prazničen in pester, so v goste povabili še folkloriste Ozara s Primskovega, mladinsko skupino Karavanke iz Tržiča, pevke skupine Bodeča neža in Kranjske furmane. • J. Rabič Brane Grims vodja kluba svetnikov V petek, 18. decembra, je bila seja predsedstva Mestnega odbora Socialdemokratov Kranja. Na njej so obravnavali nastalo politično situacijo, delovanje stranke v novem Svetu MOK, kot tudi v koaliciji petih pomladnih strank. Braneta Grimsa so imenovali za vodjo kluba opozicijskih pomladnih strank in vodjo svetniške skupine SDS. Zaradi različnih pogledov na možne načine sodelovanja je prišlo do razhajanja. Dosedanji predsednik stranke Rok Žibert se z večinskim mnenjem predsedstva ni strinjal in je zato odstopil. Na njegov predlog je bil za vršilca dolžnosti predsednika imenovan Matjaž Janša, dipl. ing., zaposlen v razvoju ISKRA - TEL v Kranju. Čimprej (febraurja) bo sklicana volilna konferenca članstva, na kateri se bodo potrjevale navedene spremembe. Mestni odbor SDS Kranj Kanalizacija tudi do Cegelnice začel graditi kranjski Gradb bližno 7 milijonov tolarjev februarja 1999, kmah ta Naklo je po dobila gradbe-prvega dela kanalizacije od xlvoza za naselje Cegclnica. glavnega kanala je pred dnevi nec. Prvi del, ki bo stal pri-naj bi končali do začetka n pa nameravajo nadaljevati laredili naj- izgradnjo kanalizacije na Cegelnici. Tam bc prej primarni vod ob potoku Lebinica in nato ,še tri krake v naselje, na katere bodo priključili stanovanjske hiše. Kot načrtujejo, bo celotna naložba stala 59 milijonov tolarjev, po dogovoru s prebivalci pa naj bi iz vsake hiše prispevali okrog 220 tisočakov. Izgradnjo celotnega kanalizacijskega omrežja naj bi končali do konca prihodnjega leta. • S. Saje Sedemdesetletnica kulturnega društva Gorjuše Na začetku igrali kar pod kozolcem Društvo je v sedemdesetih letih pripravilo več kot sto gledaliških in drugih predstav. Gorjuše - Kulturno življenje v vasi se je začelo pred sedemdesetimi leti, ko so takratni učitelji dali pobudo za ustanovitev sokolskega društva, ki je vključevalo tudi dramsko skupino. Kot navajata predsednik društva Aleš Polanc in tajnik Stane Korošec, so na začetku prirejali igre pri Potarju, v letnem času pa pri Jožefovcu pod kozolcem. Po izgradnji osnovne šole so si uredili dvorano v kletnih prostorih, kjer so delovali vse do 1983. leta, ko so zgradili novo dvorano v gasilskem domu. Od ustanovitve do danes so pripravili okrog sto gledaliških in drugih predstav, pri društvu pa so delovali tudi pevski zbor, folklorna skupina, knjižnica in potujoča knjižnica. Društvo je ob jubileju pripravilo proslavo, na kateri so sodelovali pevski zbor Koseze iz Češnjice, citrarke s spremljevalci s Koprivnika in z Gorjuš ter domače recitatorke. Najzaslužnejšim so podelili priznanja. Prejeli so jih Anka Blazin za 70-letno delovanje v društvu, kjer je bila igralka, režiserka, kostumografinja in dolga leta šepetalka, Alojz Zalokar, ki je bil 35 let predsednik društva, odigral je številne glavne vloge in režiral mnoga dela, danes pa je častni predsednik društva, Lojzka Košir, vrsto let tajnica društva, delovala pa je tudi kot igralka in režiserka, še posebno pri delu z mladimi, blagajničar-ka Julijana Jamar, Angela Strgar, ki je skrbela za blagajniško poslovanje tudi v letih gradnje kulturne dvorane v gasilskem domu, in Stane Korošec, ki je bil nekaj časa predsednik društva, vodil je tudi gradbena dela pri dvorani, zdaj pa je tajnik društva, igralec in scenarist. Društvo je za dolgoletno delovanje prejelo priznanje ZKO Radovljica, ob občinskem prazniku pa srebrno plaketo občine. Po praznovanju se je predstavilo še s premiero veseloigre Stari grehi, s katero bo gostovalo tudi drugod. • CZ. Prva seja občinskega sveta v Škofji Loki Začel tudi škofjeloški "parlament" Ker je bil v Škofji Loki tudi drugi krog volitev, se je občinski svet sestal med zadnjimi. Škofja Loka, 21. decembra - V jeni soglasno, po tem pa je prev- petek zvečer se je na konstitutivni seji sestal tudi občinski svet Občine Škofja Loka in brez zapletov imenoval začasno komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter potrdil vseh 28 mandatov svetnikov in mandat župana Igorja Drakslerja. Sejo, na kateri je bilo od 28 svetnikov prisotnih 27, je vodil najstarejši svetnik dr. France Leben, predsednica občinske volilne komisije Majda Urh pa je svetnike obvestila, da na potek volitev in volilne rezultate ni bilo nobenih pripomb in pritožb. Vsi mandati so bili potr- zel vodenje seje župan Igor Draksler. V kratkem nagovoru je poudaril, da si želi pri bodočem delu strpni dialog, sodelovanje in konstruktivno kritiko, kot so vsi obljubljali v predvolilni kampanji. Edina zanimivost te prve seje drugega mandata je bil način, kako so se svetniki v sejni dvorani razporedili, saj so svetniki SKD (organizirano) zasedli svoje sedeže že pol ure pred začetkom seje na levi strani, čeprav so v prvem mandatu sedeli na desni. Tako spremembo so obrazložili s tem, da bodo le tako bliže "vladi". • Š. Ž. Prva seja jeseniškega občinskega sveta Jeseniški podžupan je Valentin Markez Že na prvi seji zaplet: iz začasne statutarne komisije sta protestno izstopila dva svetnika Jesenice - Prejšnji četrtek popoldne so se na prvi seji sešli občinski svetniki Občine Jesenice. Na dnevnem redu so imeli že kar deset točk in seja, ki naj bi bila konstitutivna, je nazadnje postala prav delovna, saj je trajala kar tri ure. In čeprav so vsi svetniki ob predstavitvi poudarjali, da si v naslednjih štirih letih v občinskem svetu želijo predvsem strpnosti, na koncu ni veliko manjkalo, da bi si dva svetnika že "skočila v lase"... Občinski svetniki so brez zapletov sprejeli poročilo občinske komisije o izvedbi volitev (pritožb ni bilo) ter potrdili mandate. Imenovali so tudi začasno komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter začasno komisijo za pripravo sprememb in dopolnitev statuta. Potrdili so sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb v letu Rajko Skubic iz SKD - iz komisije izstopila, ker "bo preglasovanje način dela v komisiji očitno tudi v prihodnje," kot sta razložila svojo odločitev. Sicer pa se je občinskim svetnikom predstavil župan Boris Janez Bregant, ki je med drugim povedal, da bo januarja začel delo kot poklioni župan s polnim časom, trenutno pa še ureja zadeve v svoji stari službi V 28-članskem občinskem svetu bodo naslednja štiri leta sedeli (med svetniki je sedem žensk): Ne\vnka Rajhman, Janja Korošec, Jožef Zidar, Jernej Markez, Branko Omejc, Valentin Markez, Neda Kurba iz LDS; Zoran Kramar, Vera Pintar, Tomaž Mencinger, ivo ŠČavničar, Boris Smolej in Božidar Pogačar iz ZLSD; Roman Savinšek, Božidar Brudar, Marijan Nikolavčič, Bogomir Ličofin Jernej Udir iz SDS; Rajko Skubic, Janez Pšenica in Andrej Čeme iz SKD; Peter Mire, Ibra-him Smajič in Milena Koselj- Šmid iz Demokratske stranke; Matilda Klinar in Marija Divjak iz SIS; Srečko Noč iz SNS; Janko Rabič iz Slovenske obrtno- podjetniške stranke. 1999 za čas do konca marca. Dnevni red pa so nato razširili z "vročo" točko sprememb in dopolnitev statuta občine, s katerimi naj bi preprečili, da bi bil devetim krajevnim skupnostim konec decembra ukinjen status pravnih oseb ter žiro računi. Po poldrugo uro trajajočem medstrankarskem prerekanju so bili svetniki desnice, ki so spremembam statuta nasprotovali, preglasovani, predlagane spremembe pa potrjene. V protest sta dva člana začasne statutarne komisije - Bogomir Ličof iz SDS in direktorja podjetja Robo v Italiji. Svoje direktorovanje tam bo prekinil. Povedal je, da ga v občini čaka veliko dela, vendar se težkih nalog ne boji. Predstavili so se tudi vsi občinski svetniki, ki so za podžupana potrdili elektroinženirja z Jesenic Valentina Markeža, ki je v prejšnjem mandatu vodil občinski svet. In še to: jeseniški občinski svetniki naj bi se sestajali vsak zadnji četrtek v mesecu, seje naj bi trajale največ pet ur, za svoje delo pa bodo prejemali 12 tisočakov sejnine. • Urša Peternel Priznanja so spodbuda za nadaljnje delo Mojstrana - Pri Turističnem društvu Dovje - Mojstrana so na sobotnem občnem zboru (19. decembra) ocenjevali štiriletno delovno obdobje. Z doseženim so zadovoljni, saj so v prijetnem kraju z okolico ob vsotpu v triglavski svet postorili marsikaj, da so bili turisti in drugi obiskovalci zadovoljni. Velik poudarek so dali promociji, saj so pripravili 46 tisoč izvodov prospektov o celotni turistični ponudbi. Veliko dela so vložili v prospekt sprehajalnih poti. Sodelovali so na prireditvah Aljaževi dnevi in pri urejanju spomenika velikemu rojaku Jakobu Aljažu na Dovjem. Vključevali so se v programe CRPOV, v okviru očiščevalnih akcij pa veliko prispevali za lepše okolje. Da njihov trud ni bil zaman, dokazujejo priznanja, ki jih dobivajo. V okviru akcij slovenske turistične zveze je bila Mojstrana lani najlepši izletniški kraj na Gorenjskem, kamp Voga na Dovjem pa drugi najbolje urejen v svoji kategoriji. Za uspešno delo so v soboto podelili tudi tri društvena priznanja, ki so jih prejeli: Društvo podeželskih žensk občine Kranjska Gora, Osnovna šola 16. december Mojstrana in Pavle Skumavc. Na občnem zboru so se enotno odločili, da bo predsednik Turističnega društva tudi v novem mandatu France Voga. • J. Rabič V kranjski gimnaziji že drugi CD-rom Učitelj postaja organizator pouka Izid dveh CD-romov iz geografije je nov dokaz o inovativnosti profesorjev s kranjske gimnazije. Pred leti je na tem mediju izšla fizika, sedaj so avtorji projekta predstavili geografijo na CD-romu. Kranj, 22. decembra - Računalnik je v šoli večstransko uporaben, zlasti še, če je tudi programska oprema prilagojena Potrebam pouka. Tabla in kreda že dolgo nista več edina učna pripomočka, ravno multimedijsko opremljena geografska učilnica na Gimnaziji Kranj pa je najlepši dokaz, kaj vse zmore sodobna učna tehnologija. Piko na i je tej ponudbi dodal profesor geografije mag. Slavko Brinovec s sodelavci, Ki je ob pomoči podjetij Cieativa iz Murske Sobote in Terra 17 Kranja izdal dva CD-roma. Geografija je predmet, ki se ga ni moč učiti le iz knjig. Avtor prvih CD-romov iz geografije mag. Slavko Brinovec je °b neki priložnosti dejal, da je naše okolje najboljši laboratorij ali poligon za učenje geografije. Toda je že tako, da se šolamo večidel v učilnici med štirimi stenami, zato je tudi Pomembno, kako so le-te opremljene z različnimi pomagali, ki širijo možnosti učenja. Ravnatelj Gimnazije Kranj »nag. Franci Rozman je na včerajšnji predstavitvi prvih CD-romov iz geografije najprej povedal, da je njihova šola v okviru inovacijskih projektov začela opremljati geografsko Učilnico in takšna, kot je, sedaj predstavlja standard za vso Slovenijo. Učilnica je multimedijsko opremljena, del učne tehnologije predstavlja tudi računalnik s programsko opre-rno, prilagojeno potrebam pouka. Novih CD-romov torej ne bo težko uporabljati. To je prva učilnica na gimnaziji, opremljena na ta način, sledile pa ji bodo še druge, pa naj gre za tiste, v katerih poučujejo naravoslovne predmete ali jezike. O uporabnosti novih medijev v izobraževanju je spregovoril Marjan Kočila iz murskosoboš-kega podjetja Creativ, ki je ob dveh CD-romih geografije izdal še tretjega, Neživa narava. Odkar je mag. Slavko Brinovec pred tremi desetletji začel pouk geografije pestriti s prosojnicami, je šolska tehnologija že močno napredovala. Ob predstavitvi CD-romov Slovenija v sliki in Delajmo karte Slovenije je avtor med drugim dejal, da je geografija edino področje v šoli, ki ima doslej že verificirana merila, kako naj bo učilnica opremljena. Pa smo v Sloveniji v tem pogledu Maj?. Slavko Brinovec, avtor CD-romov Slovenija v sliki in Delajmo karte Slovenije v multimedijsko opremljeni geografski učilnici. že zelo razviti, pravi Brinovec, ki je ob obisku nekaterih šol v zahodnoevropskih državah videl precej nižji standard od našega, ponekod celo zemljevidov niso imeli. Pri nas pa ima vsaj pri goegrafiji učitelj dobre možnosti, da se iz glavnega informatorja prelevi v organizatorja pouka in pri tem z dijaki potuje od ene vsebine do druge s pomočjo najrazličnejših medijev. Računalnik s svo- jimi možnostmi je eden od njih, na njem pa bodo lahko gimnazijci odslej delali tudi z obema novima CD-romoma. Brinovec je povedal, da o Sloveniji delajo še tretjega, ki ga nameravajo ponuditi osmošol-cem, za njim pa bodo vsebino razširili še na Evropo in svet. V projekt sodi tudi usposabljanje učiteljev za multimedijski pouk. • D. Z. Žlebir, foto: M. Golobic Na Golniku obnovljeni oddelki Na obnovljenem oddelku hitreje do diagnoze Na kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo na Golniku so v petek svečano odprli povsem obnovljene prostore endoskopskega oddelka in laboratorijev. Golnik. 22. decembra - Klinična bolnišnica na Golniku je s tem zagotovila višjo kako*, ost obravnave bolnikov, skrajšala pot do diagnoze in zmanjšala ležalno dobo. Laboratoru za mikrobaklerije, laboratorij za respiratorno mikrobiologijo in biokemični laboratorij so obnovljeni prvič po štirih desetletjih, endoskopski oddelek pa je bil nazadnje deležen posodobitve leta 1974. Otvoritve so se poleg zaposlenih na Golniku udeležili tudi minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb, strokovni direktor Kliničnega centra v Ljubljani prof. dr. pušan Keber (čeprav bolnica Golnik od letos naprej ne deluje več v sklopu KC, temveč je samostojna), pa tudi novi župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj. V. d. direktorja Bolnišnice torjev si pacienti na Golniku Golnik prof. dr. Jurij Šorli je °b otvoritvi povedal, da je naložba v laboratorije vključno z opremo presegla 140 milijonov tolarjev, večino tega denarja pa je prispevalo Ministrstvo za zdravstvo iz Programa investiucij v bolniške. Opremo so na Golniku *uPili iz lastnih sredstev in ob Pomoči številnih donatorjev, Predvsem z območja Gorenj-s,dnjega dela vasi lahko iz vasi prišli le preko Krnice, listi iz zgornjega dela pa samo preko Mojstrane. Ena hiša pa je bila tako odrezana, da so iz doline lahko prišli samo čez Triglav, malo za šalo malo zares pravijo domačini. jenih krajih včasih še kako dolgi... A petkov večer Pr' Psnak ni bil prav nič dolgočasen. S peščico domačinov smo poldrugo uro modrovali o lepotah in tegobah, ki jih prinaša življenje v' tej vasici, ki je tako razpotegnjena, da je peš ne bi prehodil v eni uri. "Saj je Icar dobro, da je tako. Če si jezen na soseda, se ti jeza že ohladi, preden prideš do njega," se pošali Janko Lipovec oziroma "ta mlad" Psnak, ki se je odločil ostati v vasi in si je tu ustvaril družino. Z ženo imata kmetijo, ob njej pa sta zgradila nove apartmaje in se lotila kmečkega turizma. Samo s kmetijo se tu ne da preživeti, pravi Janko. In od nekdaj je bilo tako, mu pritegne oče, Psnakov Lojz. Življenje v tem koncu je trdo, saj je zemlja peščena, podnebje pa ostro. Iz alpskih dolin potegnejo mrzle sape. Kmetije v Zgornji Radovni zato niso bile nikoli bogate, omogočale so zgolj golo preživetje. Prirastek v dolini je, pravijo domačini, samo ena proti tri, kar pomeni, da kilogram posejanega semena da le tri kilograme pridelka. V Zgornji Radovni uspevajo krompir, ajda, rž in oves ter povrtmne. Včasih so gojili tudi konopljo in lan za platno. "Življenje v tej Najbolj zgovorni domačini ob kmečki peči: šest Psnakovih in dva Kuharjeva. dolini je bilo od nekdaj težko, grmovje. Zato bi domačini radi Ker ceste niso bile splužene, ni nihče hodil v službo. Tako so bili v-starih časih trije državni lovci, nekaj jih je drvarilo in Turalo'," pravi Psnak, ki se tudi spominja, da je njegov oče vsak dan peljal oglje iz Krme na malce več posluha uprave parka, da bi znali najti boljše sožitje med zahtevami parka in zahtevami vsakodnevnega življenja. Pa Zgornjeradovčani nočejo samo tarnati. Saj jim Občina V Zgornji Radovni imajo stare kmetije še domača imena, kot so Pr' Psnak, Pr' Gogul, Pr' Guhur (oziroma Buhar, kot rečejo nekateri), Pr' Požrv, Pr' Biščku, Pr' Urbank, Pri Gašperju in Pr' Pocarju. Poleg tega je še nekaj novejših stanovanjskih hiš ter cela vrsta vikendov. Po podatkih je v vasi 70 hišnih številk (vsaj petdeset med njimi je vikendov), po volilnem imeniku pa je okrog 60 volilnih upravičencev. Poleg tega je v nisi pet predšolskih otrok, trije osnovnošolci, ki jih vsak dan wzi kombi v šolo v Mojstrano, en srednješolec, imajo pa tudi enega študenta. Največji problem Zgornje Radovne je cesta, ki je še vedno makadamska. Iz Mojstrane do Zgornje Radovne so samo štirje kilometri, a asfalta je le nekaj sto metrov, potem pa ga je očitno "zmanjkalo". Tako se domačini morajo voziti po makadamu. Poleti se vražje praši ("Je kot v kavbojskem filnu," se šalijo domačini), v zimskem času pa je pot zasnežena. Težava je zlasti zadnji strm ovinek pred vasjo, ki ima kar 18- odstotni naklon. Cesta iz blejske smeri proti Radovni je še slabša, saj je tam kar 12 kilometrov makadama. Zadnja leta cesto skozi vas plužijo in posu-vajo, še pred nekaj leti pa so domačini, ki hodijo na delo, morali skozi visok sneg vsak dan pešačiti do Mojstrane. Domačini pravijo, da jim je asfalt že nekaj časa obljubljen in upajo, da bodo obljube "meso postale" čimprej. Želijo pa, da bi poleg asfalta popravili tudi ovinek, ki je zlasti pozimi težko prevozen. Jesenice. Življenje v dolini je še danes težko. Kmetije so majhne in ne zadoščajo za preživetje. Zato se večina domačinov (ali vsaj eden v družini) vozi na delo iz doline, največ na Jesenice ali na Bled. In kar zaslužijo, pfctem vložijo nazaj v kmetijo. Domačini tudi radi omenijo, da jih v mnogočem omejuje tudi Triglavski narodni park, saj Zgornja Radovna spada pod njegovo okrilje. Tako pozimi ne smejo polivali gnojevke ("Le prepovejo, naredijo pa nič, da bi nam pomagali," se jezijo domačini), gnojiti z mineralnimi gnojili... Če hočejo graditi, morajo pridobiti celo vrsto dodatnih soglasij. Tudi zato, pravijo domačini, se mladi ne vračajo v dolino. Vas sicer ni demografsko ogrožena (včasih je bila), ker se je nekaj mladih družin vendarle vrnilo, a na vasi živijo pretežno starejši ljudje. "Kaj bo pomagalo, da je vas v TNP-ju, če v njej ne bodo živeli ljudje, če bodo hiše prazne," se sprašujejo domačini. "Če tu ne bo nihče živel, bo vsega konec, pa če bo še tako zaščiteno!" Že zdaj še mnogokatera njiva zarašča in če bo šlo tako naprej, bo dolino kmalu preraslo Kranjska Gora kar prisluhne. Veliko stvari se je premaknilo na bolje v zadnjih letih. Dobili so telefon (čeprav je bil v Zgornji Radovni telefon že pred drugo svetovno vojno, ko je kralj Aleksander napeljal tri telefone v vas), pošto jim zdaj nosijo vsak dan (včasih le trikrat na teden, tako da so Gorenjski glas brali z enodnevno zamudo), drugo leto naj bi dobili kabelsko televizijo. In to po isti ceni, kot če bi živeli v Mojstrani v bloku, jim je obljubil župan. Pa kontejner za smeti so tudi dobili, ko so prosili zanj. In tudi cesto naj bi jim - vsaj tako obljubljajo - vendarle asfaltirali. Lepo, a trdo je življenje V tej razpotegnjeni vasici pod Črno goro (Montenegro), stisnjeno med Krmo in Kot, pritrdijo domačini. Pozimi, če je zadosti snega, uredijo tekaško progo, poleti gozdovi tod okoli skrivajo raznovrstne gozdne sadeže. Radovna je tudi odlično izhodišče za različne planinske ture. Vse to vabi obiskovalce v Zgornjo Radovno. Če pregrešne lepote, ki jo v tem koncu nudi narava, niti ne omenjamo. • Urša Peternel Princ Charles kar ni hotel iz Vrbankovega hleva Princ Charles se je na nedavnem obisku v Zgornji Radovni ustavil tudi pri dveh domačijah, pri Vrbanku in pri Požrvu. Vrbankova domačija stoji v neposredni bližini Pocar-jeve domačije, na njej pa živijo in trdo delajo mama Silva Rekar ter hči Marjeta Željko z možem Jakom. Vrbankovi se ukvarjajo z biološkim kmetovanjem, zato je bila njihova kmetija še toliko bolj zanimiva za princa, ki tudi sam rad kme- tuje. Kot pravi Vrbankova Marjeta, je imela hudo* tremo, vendar je bila presenečena, kako neverjetno preprost človek je princ Charles. Najprej so ga peljali v spodnji hlev, kjer se je zamudil kar dolgo, tako da so bili angleški novinarji že kar nervozni, kje da hodi toliko časa. Zanimalo ga je vse o kmetovanju, spraševal je, koliko ovac imajo Vrbankovi, kaj naredijo z mlekom, kaj z gnojem, se spominja Marjeta. Nato je prijel seno in ga povohal ter odobravajoče pokimal. Nato si je princ ogledal še zgornji hlev in že temno je bilo, ko so ga odpeljali naprej k Požrvu, kjer so ga gostoljubno postregli. Vrbankovi so princu podarili nogavice iz domače volne, ki jih je spletla mama. En par nogavic so podarili tudi predsedniku Kučanu, ki je ob tem, hudomušno dejal: "Te nogavice so pa dobre za hribe. Škoda, da ni še rokavic..." 800-Ietna Gogalova lipa Znamenitost Zgornje Radovne je tudi Gogalova lipa. Kot pravijo domačini, je po katastrskih zapisih lipa stara 800 let, po nekaterih drugih ocenah pa najmanj 500 let. Lipa je od leta 1948 zaščitena. Zaščitena je. brigajo se pa nič zanjo, saj so samo enkrat prišli, ob tem pripominjajo domačini. GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak V škofjeloškem LTH-ju je začel delovati slovenski regenerirni center za hladiva Stari hladilniki ■ nič več uničevalci ozonskega plašča V Sloveniji je v uporabi več kot 1,1 milijona starejših hladilnih naprav, ki še vedno vsebujejo ozonu škodljive CFC spojine. V LTH-jevem novem regenerirnem centru bodo poskrbeli, da se bo izpuščanje teh snovi v ozračje zmanjšalo, hkrati pa bodo z regeneracijo zagotavljali hladiva, potrebna pri servisiranju teh naprav. Okolja Loka - Hladilniki in zamrzovalne skrinje so bili še pred leti ena 'Večjih nevarnosti za ozon, saj so pri njihovi proizvodnji uporabljali JTC spojine, ki tanjšajo ozonski plašč. No, proizvajalci hladilnih naprav v razvitem svetu teh spojin že nekaj let ne uporabljajo vec vendar pa v gospodinjstvih, gostinskih lokalih in drugod se vedno Prevladujejo stare hladilne naprave, ki še vedno vsebujejo CFC spojine. Kaj se zgodi, če se taka hladilna naprava pokvari? In kam z odsluženimi hladilniki, da CFC ne bi izpuhtel v zrak in uničeval ozonskega plašča? Odgovor na ta vprašanja so našli v škofjeloški tovarni hladilnikov LTH, kjer so pred kratkim odprli slovenski regenerirni center, v katerem skrbijo za zbiranje in regeneracijo okolju škodljivih hladiv iz starih in odsluženih hladilnih naprav. V LTH-ju so o opuščanju °zonu škodljivih hladiv začeli razmišljati že leta 1991. Eko-'oške zahteve so bile nato iz let* v leto ostrejše in leta 1995 s° v LTH-ju izdelali zadnji hladilnik, ki je še vseboval hladiva s CFC-jem. Z začetkom leta 1996 pa je bila proizvodnja hladilnih naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive CFC-je, v razvitem svetu popolnoma prepove-dana. Tako imenovani rnontrealski protokol, ki ga je podpisala tudi Slovenija, je namreč vse podpisnice zavezal k zmanjšanju oziroma odpravi CFC spojin. Kot pravi vodja razvoja v LTH-ju Anton Lebar, so bili v podjetju tedaj prisiljeni spremeniti celotno tehnologijo Proizvodnje hladilnih naprav in ozonu škodljive CFC spojine zamenjati z okolju prijaznejšimi padivi. v ta namen so dobili , 1,8 milijona ameriških do- 'ariev rvQ„~.,„^rt»„ /r>jj_ V LTH-ju letno izdelajo okrog 40 tisoč različnih hladilnih naprav, od hladilnikov in zamrzovalnih skrinj za gospodinjstvo, hladilnih naprav za gostinstvo in javne kuhinje, pa do večjih industrijskih naprav ter klima naprav za avtomobile. Vodja razvoja v LTH Anton Lebar Direktor LTH Servis Janez Mrak 'drjev nepovratnih sredstev (nji hov projekt je bil eden od šesti! ^ navadnem hladilniku je od sto do tristo gramov hladilne snovi, v velikih industrijskih napravah pa tudi nekaj sto kilogramov. Škoda, ki jo ozonu povzroči izpust v ozračje (seveda če gre za hladiva s CFC-ji), je tako lahko ogromna. izbranih, poleg njih so tedaj sredstva dobila še podjetja Trimo, Krka, Lek, Labod Čistilnica in Gorenje Servis). Tako je sedanja proizvodnja hladilnih naprav v LTH-ju povsem v skladu z evropskimi ekološkimi zahtevami. V Sloveniji še 85 odstotkov starih, ozonu nevarnih hladilnih naprav Toda ekološki problemi na področju hladilnih naprav kljub temu ostajajo. V Sloveniji namreč po ocenah deluje okrog 1,3 milijona hladilnih naprav. Od tega pa je le okrog 15 odstotkov novejših, torej takšnih, ki ne vsebujejo CFC-jev. Kar 85 odstotkov hladilnih naprav pa je starejših in njihova hladiva še vedno vsebujejo ozonu škodljive snovi. Torej kar 1,1 milijona hladilnih naprav, ki bodo nekega dne kot odslužene obležale na kakšnem odpadu, še prej pa nev a v Pom°č.i0 posebne zajemalke zajamejo ozonu re„Urno. hladivo, ga dajo v jeklenko in prepeljejo v LTH-jev an?rerirni centen Tam hladiva zbirajo v zbirno posodo, jih re«er.aJ° in ko se Jin zbere najmanj 300 do 500 ton, jih ]\Aener'raJo, nato pa napolnijo jeklenke in vračajo serviserjem. reoPra.Va je trenutno v poskusnem obratovanju, doslej so Ze}()nrira^ Prv'h 900 kilogramov hladiv, s prvimi rezultati pa so prjLi^dovoljni. Glede na sedanje potrebe bodo napravo pognali "Zno dvajsetkrat letno, seveda pa si želijo, da bi jo še večkrat. bodo verjetno potrebovale servis ali popravilo. Ob okvarah serviserji običajno morajo zamenjati hladiva, ki postanejo nečista ali zaradi okvare celo uidejo v zrak, z novimi hladivi. Pri starejših hladilnikih so to hladiva, ki še vedno vsebujejo freone. Toda kje dobiti takšna hladiva, če sta njihova proizvodnja in uvoz povsem prepovedana? V nekaterih servisnih podjetjih, kot je denimo Gorenje servis, imajo nekaj takšnih hladiv še na zalogi (to dopušča tudi rnontrealski protokol, po katerem je uporaba CFC spojin dovoljena edinole pri servisu hladilnih naprav do izteka njihove življenjske dobe). V LTH-ju pa so začeli razmišljati širše in našli rešitev v projektu 3R (Recoverv, Recvcling, Reclaim-ing) oziroma v odprtju slovenskega regenerirnega centra. Da serviserji CFC-jev ne bi spuščali kar - v zrak Kot je razložil vodja razvoja Anton Lebar, v centru, ki je začel delovati pred kratkim, zbirajo in regenerirajo hladiva, ki jih zajemajo iz starih ali odsluženih hladilnih naprav. Tako zajeta hladiva nato v posebni napravi prečistijo oziroma regenerirajo in s tem hladiva postanejo spet uporabna. Uporabijo jih pri servisiranju starih, že obstoječih hladilnih naprav. S takšnim sistematičnim zbiranjem hladiv in njihovo regeneracijo bodo dobili zadostno količino hladiv, ki jih potrebujejo pri servisiranju starih hladilnih naprav do izteka njihove življenjske dobe (hladilnik ima življenjsko dobo najmanj sedem let, nekateri pa delujejo tudi dvajset let in več). Kot je povedal direktor LTH Servis Janez Mrak, v okviru katerega deluje regenerirni center, bodo v centru zbirali hladiva iz vse države, in sicer prek serviserjev, dogovarjajo pa se tudi že s komunalnimi podjetji, da bi zajemali hladiva iz odsluženih hladilnikov. Po oce- Možna je tudi zamenjava starih hladiv, ki vsebujejo CFC-je, z okolju prijaznimi hladivi (postopek se imenuje "retrofit"). Vendar pa je ta postopek smotrn le pri velikih hladilnih napravah, medtem ko pri navadnih gospodinjskih hladilnikih stroški postopka presegajo vrednost samega hladilnika. V Nemčiji, denimo, pa je bil "retrofit" za velike naprave po zakonu obvezen. nah je v vseh hladilnih napravah, ki se jim (teoretično) izteka življenjska doba, kar okrog 20 ton hladiv, ki bi jih bilo treba regenerirati. V LTH-ju so izračunali, da se jim bo delovanje centra ekonomsko izplačalo, če bodo letno zbrali vsaj' šest do sedem ton hladiv. Žal pa je zakonodaja na tem področju pri nas še nedodelana in vse prepogosto se dogaja, da serviserji škodljive CFC spojine spustijo enostavno v zrak. Postopek kontroliranega zajemanja hladiv iz hladilnikov in odvažanje v regenerirni center jim namreč vzame nejcaj več časa, pa tudi denarja. "Če ne bo nadzora, obstaja nevarnost, da bodo nevestni serviserji CFC-je enostavno spustili v zrak," opozarjajo v LTH-ju. Zato upajo, da bo država z ustreznimi uredbami, inšpekcijskimi službami in sankcijami poskrbela, da bodo serviserji prisiljeni zajemati ozonu škodljiva hladiva in jih zbirati. Tudi tako, da bi tak nevesten serviser izgubil licenco. Želijo pa si tudi, da bi država bolje znala zajeziti ilegalni uvoz prepovedanih hladiv s CFC-ji iz Hrvaške in Italije, ki po ocenah letno znaša med šest in dvajset ton. Nenazadnje pa je pomembno tudi ozaveščanje uporabnikov, da bi zahtevali od serviserjev in komunalnih podjetij, da odpadna hladiva zbirajo in dovažajo v center. Podobni regenerirni centri delujejo tudi v Evropi. • Urša Peternel ravek ponovno objavljamo del članka o Atotech Kemični tovarni Podnart z nasIovom "Nikakor samo skladišče ?a tuJega solastnika", ker 11. decem-jjfa ni bil objavljen v skladu izjavami, k' jih je avtorizirala direktorica dr. Marijana Rebernik. .y podjetju je ta hip zaposlenih 46 ljudi, n.hhovega števila v prihodnje ne bodo zmanjševali. Letno ustvarijo na področju Proizvodnje galvanotehničnih proizvodov 7-a 450 milijonov tolarjev prihodkov, kar je Za slabo tretjino več kot pred povezavo z Atotechom.' "Na zaposlenega ustvarimo milijonov tolarjev prihodka, kar je blizrj gorenjskega povprečja," poudarja dlrektorica. V prihodnje naj bi prihodke še povečali, P° planu za prihodnje leto na 500 milijonov tolarjev. "Naši glavni kupci so podjetja iz kovinsko predelovalne industrije, ki jim dobavljamo kvalitetne izdelke po čim bolj ugodnih cenah in jim nudimo kvalitetne servisne storitve," poudarja sobesednica. Kot pravi, kljub finančnim težavam iz preteklosti, ki pa jih postopoma rešujejo, v podjetju optimistično zrejo v prihodnost. Kako pa direktorica komentira namigovanja, češ daje Kemična tovarna Podnart s prehodom v večinsko tujo last postala samo skladišče za tuje izdelke? "ludi sama sem slišala takšne govorice. Nastale so v obdobju povezovanja z Atotechom. Veliko so o tem vedeli povedati in prerokovati ljudje, ki niso nikoli prebrali in razumeli knjige VVilliama A. Fischerja: Nove podobe proizvodnje. Najbolj zgovorno jih lahko zanikam s podatkim o letni proizvodnji: na leto proizvedemo v eni izmeni 1.500 ton izdelkov, s pomočjo naložb v proizvodnjo pa se bo ta številka dvignila na 2.000 do 3.0000 ton letno. Na možnost, da bi bili samo skladišče, nikakor ne bi pristali, ker v tem primeru povezava z Atotechom ne bi bila smiselna. Škoda bi bilo namreč zapraviti položaj, ki ga-imamo na trgu," odgovarja dr. Rebernikova. Pa še to: podjetje ima že od leta 1994 certifikat kakovosti ISO 9001, ki zajema tudi razvoj, kar dokazuje, da gre za razvojno naravnano proizvodnjo, saj nekaj naših izdelkov, razvitih v Podnartu, po združitvi z Atotechom, prodajamo tudi sestrskim podjetjem, še dodaja dr. Rebernikova. Del dejavnosti 7 proizvodnjo laboratorijskih kemikalij, galvanske opreme in čistil -je Atotech KTP opustila, za to so se odločili, ker ti programi ne sodijo v okvir dejavnosti Atotecha, čeprav so vsi programi tržno zanimivi. Navedeno proizvodnjo -poudarja dr. Rebernika - so oddali v najem zasebnikom skupaj s poslovnimi prostori. Atotech KTP ima od marca letos tudi certifikat za varovanje okolja ISO 14001, ki so ga prejeli kot tretje podjetje pri nas. 50 let Marmorja Hotavlje Vedno korak pred drugimi Gorenja vas, 18. dec. - Natančno petdeset let, odkar so na Hotavljah začeli organizirano pridobivati in obdelovati rdečkasti hotaveljski kamen, je minilo 18. oktobra. Ker so imeli tedaj veliko dela, so praznovanje združili s tradicionalnim prednovo-letnim srečanjem, ki je v petek zvečer potekalo v Gorenji vasi. Sodelavci in upokojenci Marmorja Hotavlje so povsem napolnili Partizanovo dvorano v Gorenji vasi, najprej jih je pozdravila pesem Gorenjevaškega okteta, nakar je spregovoril direktor Branko Selak. Spomnil je, da so začetke Marmorja Hotavlje zaznamovali udarci kladiv, žvenket 'špic' in otožno cviljenje preobloženih lesenih samokolnic. Danes računalniško vodeni stroji z igrivo lahkotnostjo obdelujejo kamen in v tovarni so delovna mesta za izšolane kamnarje, restavratorje, tehnike, inženirje, arhitekte, ekonomiste. Mnogi posamezniki so izrazito zaznamovali preteklih petdeset let, posebej je potrebno omeniti kamnolomca Anton Ženica in začetnika uporabe strojev Franca Čadeža, daljnovidnega Alojza Štremflja, ki je izpeljal večje naložbe in Marmor Hotavlje obrnil v svet in Branka Selaka, osemnajst let že uspešno vodi podjetje, ki se je podjetje po tehnološki opremljenosti zavihtelo v sam svetovni vrh. Kako je lahko tovarna v odročni dolini vedno korak pred drugimi? Odgovor je skrit v Selakovih besedah, da so v Marmorju Hotavlje vedno ravnali kot umen kmet, ki del žetve prihrani za novo setev. Nikoli niso bili nedonošenčki bank ali politike, nikoli nikomur v breme, vedno so živeli v okviru ustvarjenega. Tudi danes ni drugače, želijo biti svoji na svojem, tako ravnajo tudi pri dividendah, saj kos zasluženega namenjajo naslednikom. Župan Jože Bogataj je dejal, da so v občini Gorenja vas-Poljane zadovoljni, ker je Marmor Hotavlje zdravo podjetje in ob visokem jubileju direktorju Branku Selaku izročil sliko o marmorju, delo slikarke Maje Šubic. Foto: Miha Golobic Tudi letošnje leto so poslovali uspešno, promet je dosegi 1.455 milijonov tolarjev, dobiček bo približno takšen kot lani, ko je znašal 60 milijonov tolarjev. Dobri so izgledi tudi za prihodnje leto, ko naj bi promet narasel na 1.540 milijonov tolarjev, čisti dobiček pa na 67 milijonov tolarjev. Sicer pa več o Marmorju Hotavlje v prihodnji števiki Gorenjskega glasa, dodajmo le, da sta po slovesnih besedah za prijetno praznično vzdušje poskrbela ansambel Strmina in Andrej Sifrer in da je večina vztrajala do zgodnjih jutranjih ur, kakor se za tovarniški praznik spodobi. IVI» V* GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Šetdeset let kamniškega Svilanita Svilanit veliko izvozi Kranj, dec. - Pred kratkim je minilo šestdeset let od začetka kamniške tekstilne tovarne Svilanit, ki je znana predvsem frotirju in kravatah. Danes je ena najbolj uspešnih gospodarskih družb na Kamniškem in med boljšimi v tekstilni panogi, kar 80 odstotko izdelkov proda na zahtevne tuje trge. Začetek kamniškega Svilanita sega v leto 1938, koje bila 14. decembra v Mekinjah pri Kamniku ustanovljena Tkalnica žakardskega blaga Franja Lipovca - Svilanit. Kasneje sta se ji pridružila še Tkalnica bombažnih tkanin Alojza Vavpetiča iz Šmarce in Jugopamuk iz Zapric. Svilanit je že več desetletjih zelo znana slovenskega tekstilna tovarna, ki se je uveljavila z lastno blagovno znamko. Še danes skoraj, nimajo dodelavnih poslov, kar dve tretjini prodaje predstavljata blagovni znamki Svilanit in Veronique. Kar 80 odstokov izdelkov danes prodajo na zahtevne tuje trge, drugo doma in na Hrvaško, kar pomeni, da so uspeli premostiti težave, ki jih je povzročil razpad jugoslovanskega trga. Pretežni del proizvodnje predstavlja frotir in iz njega izdelane brisače, kopalni plašči, le manjši del imajo kravate, po katerih je Svilanit še vedno znan. Pri frotirju ima Svilanit skoraj 80-odstotni slovenski delež, pri kravatah skoraj polovičnega. Letošnje poslovno leto bodo uspešno zaključili, pričakujejo večji dobiček kot lani, ko je znašal 18 milijonv tolarjev. Obseg proizvodnje je že dosegel raven pred razpadom jugoslovanskega trga, uspešnost pa prinaša nenehno posodabljanje proizvodnje". V zadnjih štirih letih so naložbe znašale več kot tri milijone mark letno. Te dni dokončujejo naložbo v barvarni križnih navitkov, novi so tudi stroji za šivanje brisač in snovalo v tkalski pripravljalnici. Prihodnje leto nameravajo posodobiti oplemenitilnico. Cene mobilnega telefoniranja pri nas in v tujini Priključna taksa za GSM pri nas med najnižjimi v Evropi V Mobitelu dokazujejo, da so cene mobilnega telefoniranja pri njih v evropskem povprečju - V nižji tarifi cena res nižja, v redni tarifi pa nekajkrat višja Kranj, 22. decembra - V zadnjem času se v javnosti veliko govori o mobilnih telekomunikacijah in o cenah, ki jih Mobitel zaračunava za svoje storitve. Zato so v Mobitelu pripravili posebno informacijo, v kateri dokazujejo, da so cene mobilnega telefoniranja pri njih v evropskem povprečju, priključna taksa pa je celo med najnižjimi v Evropi. V primerjavo so vključili cene mobilnega telefoniranja pri različnih operaterjih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, v Švici, Nemčiji in na Hrvaškem. Primerjali so cene priključne takse, naročnine, minute GSM pogovora v notranjem prometu, v mobilnem omrežju ter cene pre-dplačanega telefoniranja. Pri priključni taksi Mobitel ugotavlja, da slovenski uporabniki plačujejo eno najnižjih cen v Evropi (manj kot 50 mark), podobno takso morajo plačati v Nemčiji (50 mark), Švici (manj kot 50 mark) in Avstriji (okrog 60 mark), medtem ko je v drugih državah nekajkrat višja kot pri nas, na Madžarskem denimo je višja od 250 mark, v Italiji znaša okrog 240 mark, na Hrvaškem pa 170 mark. Primerjava cen mesečne naročnine kaže, da so le-te pri nas nekoliko nad evropskim povprečjem, seveda pa se razlikujejo glede na različne pakete (poslovni, osnovni, za prosti čas). In kako je s cenami minute GSM pogovora v notranjem prometu? Mobitel ugotavlja, da slovenski uporabniki v paketu Prosti čas (teh je v Sloveniji tudi največ) v nižji tarifi plačujejo najnižjo ceno minute pogovorov sploh. Toda iz preglednice je razvidno, da je redna tarifa nekajkrat višja in tudi višja od tarif večine evropskih ponudnikov. Cena minute GSM pogovora v mobilnem omrežju je pri nas primerljiva s cenami v Nemčiji, na Hrvaškem, v Švici, na Madžarskem, medtem ko je cena v Avstriji bistveno nižja. V Mobitelu tudi poudarjajo, da uporabljajo obračunski interval, ki je za naročnika ugodnejši od obračunskih intervalov večine evropskih GSM operaterjev. Zanimivo pa je, da so med različnimi operaterji v tujini dokaj Planika v prisilni poravnavi v stečaju Kranj, 21. dec. - V Uradnem listu je bil že objavljen začetek prisilne poravnave v stečaju za kranjsko Planiko, za njenega upravitelja je bil imenovan dosedanji stečajni upravitelj Franc Sladic. Upniški odbor sestavljajo predstavniki največjih upnikov, ima pet članov. Prvi bo predstavljal državo ter ministrstvi za gospodarske dejavnosti in za delo, drugi Gorenjsko banko, tretji SKB banko, četrti Zavarovalnico Triglav, peti je Dušan Valand kot delavski zaupnik. Kranjsko Okrožno sodišče je postopek prisilne poravnave v stečaju za kranjsko Planiko začelo z 9. decembrom, ni pa še razpisalo naroka, ki naj bi bil predvidoma januarja. Upravitelj prisilne poravnave v stečaju Franc Sladic nam danes o tem ni želel dati izjave. Znano je, da dogovor o finančni sanaciji Planike predvideva kapitalizacijo terjatev v lastninske deleže. Pretežna lastnica naj bi postala država, ki naj bi kapitalizirala vse svoje terjatve ter dodala približno 800 milijonov tolarjev svežega kapitala. Gorenjska banka in SKB banka naj bi približno tretjino terjatev spremenili v lastninska deleža, tretjino njunih terjatev naj bi bilo pokritih s sanacijskimi državnimi obveznicami, za tretjino pa naj bi dobile poroštvo države in jih odložile za sedem let s triletnim moratorijem. Za kapitalizacijo svojih terjatev, ki znašajo 1,7 milijarde tolarjev, naj bi se odločili tudi delavci, ki naj bi s tem postali 31-odstotni lastniki. S tem naj bi svoj lastniški delež celo povečali, saj so imeli notranji lastniki doslej 27-odstotni delež. Prisilna poravnava v stečaju mora biti izpeljana v 90 dneh, kar pomeni, da naj bi bila izvedena do 9. marca, sicer bo preostal stečaj. • M.V. RIBIŠKA DRUŽINA KRANJ Stritarjeva 5, 4000 Kranj tel.: (064) 211-878 žiro račun: 51500-678-83968 Ribiška družina Kranj razpisuje delovno mesto upravnikov (vodij) brunaric v Prašah in na Bregu. Kandidati naj v pisni vlogi navedejo: - osebne podatke - poklic odnosno izobrazbo - dosedanjo zaposlitev - načrt dela Pisne prijave pošljite do 15. januarja 1999, na RD Kranj, Stritarjeva 5. O izbiri bodo kandidati obveščeni do 30. 1. 1999. velike razlike med cenami, uporabnikom pa nudijo tudi različne možnosti paketov (od dva do največ pet). V Mobitelu pa so pripravili tudi primerjavo cen tako imenovanih predplačanih telekomunikacijskih storitev (gre za sistem Mobi). To storitev so prvi uvedli v Italiji, sledili pa so jim drugi evropski operaterji. Povpraševanje po tej vrsti storitev je v Evropi preseglo tudi najbolj optimistična pričakovanja večine operaterjev. V Mobitelu trdijo, da ima njihov sistem Mobi najugodnejši obračunski interval, ki je merjen v sekundah. Uporabniki namreč plačajo le dejanski čas trajanja pogovora, medtem ko nekateri tuji operaterji pogovor, ki traja le nekaj sekund, obračunajo kot polminutni pogovor. Nekateri tuji operaterji uporabnikom tudi zaračunavajo vse dohodne klice. Poleg tega, pravijo v Mobitelu, ima sistem Mobi v primerjavi z drugimi evropskimi operaterji najnižje vrednosti Mo-bikartic. Pa še to: v naši javnosti je precej negodovanja vzbudila zahteva Mobitela, da imetnik sistema Mobi mora vsake tri mesece napolniti svoj predplača-ni račun. V Mobitelu v zvezi s tem zagotavljajo, da uporabnike k temu zavezujejo tudi vsi tuji operaterji, in sicer zaradi ekonomike same storitve ter zaradu subvencioniranja aparatov (del-cene mobilnega telefona namesto uporabnika plača operater). V tujini so ta časovna obdobja od enega do trinajst mesecev. Edinole v Švici te omejitve ni. In še cene minute predplačanega pogovora: v dnevni tarifi pri nas minuta pogovora stane 129 tolarjev, v Avstriji 132, v Italiji od 74 do 224 (zaračunajo tudi vzpostavitev klica 20 tolarjev), na Madžarskem 69 tolarjev in tako naprej. • Urša Peternel GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Računalniške novice izbrale najboljše računalniško podjetje Najboljše podjetje Jerovšek Computers Kranj, dec. - Revija Računalniške novice so v akciji Najboljše slovensko računalniško podjetje kot najboljše razglasile podjetje Jerovšek Computers iz Ljubljane, ki je tako prejelo nagrado Novičkar. Revija je akcijo začela v začetku novembra, v njej je sodelovalo več kot tisoč obiskovalcev sejma Infos 98 in več kot petsto bralcev revije Računalniške novice. Glasovali so za najboljše tri, prvemu so prisodili tri točke, drugemu dve in tretjemu eno, navedli so tudi vzrok svoje odločitve. Med najboljših pet so se uvrstila podjetja: Jerovšek Computers 1.045 točk, Mehahit 445 točk, Anni 440 točk, Comtron 360 točk in PCX Computers 220 točk. Mnogi zatrjujejo, da pri računalnikih ni najpomembnejša nizka cena, vendar se je izkazalo, da temu ni tako. Kar pri štirih izmed petih najboljših je prevladovalo prav to. Izjema je podjetje Jerovšek Computers, saj je k njegovi zmagi najbolj prispevala njegova poznanost. Revija Računalniške novice nagrado Novičkar podeljujejo v okviru rubrike Ponudba in povpraševanje, kjer nenapovedano ocenjujejo kakovost storitev in ponudbo računalniških podjetij. Včasih ocenjujejo spletne strani računalniških podjetij, drugič preverijo, kakšna je njihova ponudba po telefonu, tretjič, kako podjetje najbolj učinkovito ponudbi določen kos računalniške opreme. Računalniške novici v nakladi 7 tisoč izvodov izhajajo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu, skrbe predvsem za sprotno obveščanje o novostih in zanimivostih iz sveta račualništva. Podjetje Jerovšek Computers je bilo ustanovljeno leta 1989 kot eno prvih zasebnih računalniških podjetij v Sloveniji. Glavna dejavnost podjetja je sestava osebnih računalnikov in delno tudi distribucija računalniških komponent. Zaposlenih ima že več kot 50 ljudi, dobro je poskrbljeno za njihovo dodatno izobraževanje. Zgradili so priznano blagovno znamko osebnih računalnikov Jerovšek Computers, sistemi pa so namenjeni tako domači kot poslovni uporabi. Prvo maloprodajno računalniško trgovino so odprli leta 1994 v BTC Ljubljana, nato postopoma v Kopru, Mariboru, Novem mestu, Novi Gorici, Murski Soboti, Domžalah in Kranju. Njihov najpomembnejši poslovni partner je korporacija Intel, prav tako tudi slovensko podjetje Microsoft. Vodstvo jeseniških obrtnikov v ženskih rokah Jesenice - Prejšnji petek je bila za novo predsednico Območne obrtne zbornice Jesenice izvoljena Janja Dolhar, ki bo na tem mestu zamenjala dosedanje- gorenje V TRGOVINAH /fCV IA MIR AGE SK0FJA LOKA SPODNJI TRG 16 064620-316 UUBUANA-ViC TRŽAŠKA 272 061 271-618 BREZPLAČNA DOSTAVA DO 20 KM ga predsednika Petra Muharja. S tem je postala ena redkih predsednic obrtnih zbornic pri nas, vodstvo jeseniških obrtnikov pa je tako prešlo popolnoma v ženske roke, saj tudi upravni in nadzorni odbor vodita ženski. Dolharjeva je znana rateška podjetnica, izhaja iz gostinske družine, vodi pa priznano domačo gostilno pri Žerjavu v Ratečah. Zaposlenih ima osem ljudi. Ima dolgoletne izkušnje v obrti in podjetništvu, med drugim pa je bila tudi občinska svetnica. Na čelu obrtne zbornice bo štiri leta. • U. P. HOV&L KONTAKTI^ TVOJE OKOUCEJ m 1090-447.70 4% < ZMENKI ZA ENO I NOČ s privlačnimi ' Ženskami. Poklici Naprodaj tržiška klavnica in kranjska predelava Mesnine dežele Kranjske, ki po združitvi vključujejo tudi nekdanje škofjeloške Mesoizdelke, bi rade odprodale del svojega premoženja. Pred dnevi so že objavile javni razpis (z zbiranjem ponudb) za prodajo nekaterih nepremičnin tudi na območju Gorenjske. Na Savski cesti v Kranju naj bi prodale objekt Predelave Kranj s 3.467 kvadratnimi metri površine in s 3.771 kvadratnimi metri zemljišča, za kar je izhodiščna cena 91,2 milijona tolarjev. V Tržiču naj bi prodale klavnico skupne površine nekaj manj kot 878 kvadratnih metrov in z 1.829 kvadratnimi metri zemljišča, izhodiščna cena je 29 milijonov tolarjev. Mesnine poleg tega zbirajo ponudbe tudi za prodajo zazidanega in funkcionalnega zemljišča v Tržiču ter štirih stanovanj v Kranju, Tržiču in v Škofji Loki. Združevanje živilsko predelovalne industrije Predsedniki in direktorji kmetijskih in kmetijsko gozdarskih zadrug, ki so včlanjene v Zadružno zvezo Slovenije, so se pred kratkim pogovarjali o potrebi po kapitalskih povezavah v živilsko predelovalni industriji, predvsem o povezavi mlekarn, mesno predelovalnih obratov in vinskih kleti, v katerih so zadruge na podlagi zakona o zadrugah pridobile različne, večinoma 45-odstotne deleže. Na sestanku so že imenovali predsednike komisij za kapitalsko povezovanje teh podjetij, vodstva mlekarn pa bodo pozvali, da naj se do konca januarja prihodnje leto opredelijo do povezovanja in v primeru skupnega interesa do sredine februarja prihodnje leto tudi podpišejo pismo o nameri. Pri tem računajo tudi na podporo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V Zadružni zvezi Slovenije so prepričani, da tehnična izvedba povezovanja ne bo problematična, večji problem bo politična volja. Cene sadja in vrtnin Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe je pri trgovanju na debelo za kilogram jabolk treba odšteti od 55 do 90 tolarjev, za blitvo od 120 do 200 tolarjev, za brokoli od 250 do 400 tolarjev, za cvetačo od 290 do 300 tolarjev in za hren od 400 do 600 tolarjev. Kilogram čebule stane od 55 do 80 tolarjev, česen od 220 do 280 tolarjev, korenje 80 do 140 tolarjev, koleraba 80 do 100 tolarjev, krompir 45 do 55 tolarjev, kumare 180 do 220 in ohrovt od 140 do 160 tolarjev za kilogram. Peteršilj je 240 do 350 tolarjev, por od 200 do 320 tolarjev, radič od 150 do 220, rdeča pesa od 80 do 100 tolarjev, črna redkev 80 do 120, kislo zelje 100 do 110 tolarjev, solata endivija 170 do 220, solata kristalka 300 do 400, mehka solata 260 do 320 , špinača 250 do 350 tolarjev za kilogram - in tako dalje. Poglejmo še cene na slovenskih tržnicah! Za kilogram krompirja je treba odšteti od 60 do 90 tolarjev, za korenje od 180 do 250 tolarjev, za čebulo od 100 do 200 tolarjev in za česen od 280 do 400 tolarjev. Zelje stane od 100 do 200 tolarjev, pri jajcih je najpogostejša cena od 18 do 25 tolarjev, cena fižola v zrnju se giblje od 300 do 500 tolarjev, za kilogram orehovih jedrc pa je treba odšteti od 800 do 1.200 tolarjev. in se dogovori! 090-4477 Zdravje je vaša sreča! Zaupajte sebi, zaupajte zdravju in zaupajte nam -MEDISANU Izberite in presenetite svoje najdražje s: • perilom iz angora in merino volne • ledvični pasovi, kolenčniki, brezrokavniki • merilci krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi • električne grelne blazine za posteljo • masažni aparati za vse dele telesa • topli - udobni copati in ortopedski čevlji • majice in nogavice moči Darilo vam tudi brezplačno aranžiramo! Medisan, Medicinski in ortopedski pripomočki, Zlato polje, Kidričeva 47a, tel.: 22-64-64 POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Kapitalske povezave in prevzemi Posočnina v celoti olajšava Kapitalske povezave in prevzemi trenutno preplavljajo slovenski borzni trg. Najprej je Mercator dodobra razburkal borznike z novico o prevzemu Emone Merkurja. Vendar pa se njegov osvajalski pohod verjetno ne bo ustavil le pri tem podjetju, saj je v zadnjem času pridobil več kot 5-odstotne deleže v Špeceriji, Loki in Goriški trgovini. Kljub temu je še vedno v ospredju pozornosti prevzem Emone Merkurja, ki je za Merca-iorjem druga največja trgovska hiša. V tem podjetju ima Mercator 20-odstotni delež, s katerim pa ne more vplivati na povezovanje med Emono Merkurjem, Živili in Emono Obalo, ki je dobila dovoljenje nade za prevzem 53 odstotkov delnic trgovskega podjetja Jestvi-na. Na skupščini Emone Merkurja ?° pomembno tudi glasovanje pooblaščene investicijske družbe NFD, ki ima v tem podjetju 5 °dstotkov, na drugi strani pa ima tudi 20-odstotni delež v Živilih. Cena delnic Mercatorja se je dvignila na 7.330 tolarjev, kar je v enem tednu pomenilo 1-odstotno rast. Slovenski borzni indeks je konec prejšnjega tedna znašal 1679 indeksnih točk ali 5 točk več kot teden prej. Promet na borzi se je gibal med 700 milijoni in 2.500 milijoni tolarjev, dnevno pa je bilo sklenjenih okoli 1800 poslov. Visok promet v začetku prejšnjega tedna je posledica poslov s svežnji, pri Čemer je Nova kreditna banka Maribor kupovala delnice Dolenjske Banke po cenah 17.700 in 18.500 tolarjev. S temi transakcijami je NKBM postala lastnik 21,5 odstotka Dolenjske banke, kar je vplivalo tudi na cene borznega trga, ki so poskočile do vrednosti 15.490 tolarjev. Vendar se na tem nivoju vrednosti niso obdržale prav dolgo, saj se je v petek vrnila na 12.810 tolarjev. Združevalske namene sta napovedali tudi podjetji Pivovarna Laško in Radenska, ki bosta v prihodnosti oblikovali kapitalsko povezavo med podjetjema. V ta namen je Pivovarna Laško že kupila del Radenske, s katero je bilo v torek za 683 mdijonov tolarjev prometa, tečaj delnice pa se je oblikoval v petek Pri 2.467 tolarjev. Podobno kot *-aško se je odločila tudi druga Pivovarna, saj se namerava povezati s Fructalom. Tej povezovalski mrzlici se ni uspelo izogniti niti naftnemu podjetju Istrabenz. Nim-bus, podjetje z omejeno odgovornostjo, ki je v lasti podjetja O M V, le kupil 6 odstotkov delnic tega Podjetja. OMV tako skupaj z Nimbusom obvladuje 22,5 % pod- jetja, vendar pa obstaja dogovor, da tuji partnerji ne bodo dokupili niti delnice preko 25 %. Ta novica skupaj z objavljenim dobičkom, ki bo letos za 10 odstotkov višji kot lani, ni imela bistvenega vpliva na ceno delnice, ki se je v prejšnjem tednu podražila za 10 tolarjev in je znašala 2.948 tolarjev. Enako se je divgnila tudi delnica drugega naftnega velikana Petrol, v petek je pristala pri 26.541 tolarjih. Spodbuden dobiček prikazuje v prvih devetih mesecih letos tudi Krka. Ob 12-odstotni večji prodaji je dobiček znašal 3,3 milijarde tolarjev, cena delnice pa se v tednu ni spremenila, saj se še vedno giblje malo nad 25 tisoč tolarji. Vrednost delnic drugega farmacevta Lek se je v prejšnjem tednu malenkostno pocenila. Visoko rast je prejšnji teden beležilo letališče, saj se je delnica podražila za dobrih osem odstotkov, vzrok pa lahko iščemo v dobrih poslovnih rezultatih podjetja. Izmed gorenjskih delnic na uradnem trgu lahko opazujemo nemočno gibanje Merkurja, katerega delnica se ne premakne z 18.000 tolarjev. Špekulacije s prostega trga so se preusmerile v kotacijo A in B, tako da se je na prostem trgu število poslov nekoliko znižalo. Prodaje pooblaščenih investicijskih družb, od katerih denar je namenjen predvsem božičnim nakupom, se sicer nadaljujejo, ostale delnice z redkimi izjemami pa ostajajo v senci ostalega trgovanja. Tako je bilo z delnico Gorenjskega tiska sklenjenih v prejšnjem tednu le 8 poslov, tečaj se je zvišal na 1607 tolarjev. Pomembnejša sklada, Triglav Steber I in Nacionalna finančna družba, sta izgubila na svoji vrednosti. Triglav se je pocenil za 6 tolarjev, NFD pa za 15 tolarjev, tako da sta tečaja znašala 693 oziroma 643 tolarjev. Pod mejo 600 tolarjev je padel tudi Pomurski sklad, ki ima že vse certifikate zamenjane za delnice podjetij. Včeraj je na borzo stopil tudi Kmečki sklad, ki ima še 55 odstotkov neizkoriščenih certifikatov, tržnih delnic v portfelju pa je le 7 odstotkov. Ti podatki niso ravni spodbudni za gibanje cene tega pooblaščenega sklada. Trg z vrednostnimi papirji je trenutno tog in bistvenih sprememb indeksa ni pričakovati. Svetli trenutki trga in možnosti doseganja kratkoročnih dobičkov so le pri pooblaščenih investicijs-kiih družbah in špekulacijah oh prevzemih. Matjaž Bernik Ilirika MM I GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Iskra ERO Iskra ERO, d.o.o. Savska Loka 2 4000 Kranj, Slovenija K sodelovanju vabimo I. STROKOVNEGA SODELAVCA za delo na področju informatike (lahko pripravnik) in II. VZDRŽEVALCA STROJEV Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo: Pod t. I: " visoko strokovno izobrazbo tehniške ali računalniške smeri " delovne izkušnje na področju informatike oz. pri vzdrževanju sistemske programske opreme - znanje DOS, Novell 3.11, WIN 3.11, WIN 95 in programskih orodij " Poznavanje relacijskih baz podatkov in jezikov četrte generacije ter razvojnih orodij dodatno pa še: " znanje angleškega jezika " samoiniciativnost ~ organizacijske sposobnosti Pod t. ||. " Poklicno izobrazbo strojne smeri (orodjar, strojni ključavničar, Mehanik) " nekajletne delovne izkušnje na področju vzdrževanja strojev in naprav (mehanika, pnevmatika). ^ izbranima kandidatoma bomo sklenili redno delovna razmerja za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom, v primeru zaposlitve pripravnika pod t. I pa za določen čas pripravništva s Kasnejšo možnostjo sklenitve rednega delovnega razmerja za nedoločen čas. Življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev bomo zbirali 8 dni po °ojavi v časopisu na naslovu: Iskra ERO, Splošno-kadrovsko in 0r9anizacijsko področje, Savska loka 2, 4000 Kranj. Kranj, dec. - Posočnino je doslej plačalo 77,5 odstotka davčnih zavezancev, ki so skupaj plačali približno 4,1 milijarde tolarjev oziroma 70 odstotkov celotne. V dohodninskih napovedih bomo posočnino lahko v celoti upoštevali kot olajšavo. Posočnine doslej še ni plačalo približno 272 tisoč državljanov v skupni vrednosti 1,1 milijarde tolarjev. Zakon določa, dajo moramo plačati v tridesetih dneh od prejema položnice, nakar davkarji zaračunajo zamudne obresti. Če tega torej ne boste storili, jo bodo davkarji lahko tudi prisilno izterjali. Lahko vam jo odtrgajo od plače oziroma drugih dohodkov, vendar le do tretjine plače, če zavezanec nima plače ali drugih dohodkov, lahko zasežejo premično ali nepremično premoženje. Izvzete so preživnine, prispevki za delo med rehabilitacijo, nadomestila za brezposelnost, prisilna izterjava tudi ni možna, če plača, pokojnina ali drugi dohodki ne presegajo zneska denarne pomoči kot edinega vira za preživljanje. V dohodninski napovedi za letošne leto bomo lahko posočnino v celoti uveljavili kot olajšavo, kar pomeni, da si bomo z njo znižali bruto dohodninsko osnovo. Kako bomo to napravili, bodo davkarji natančno pojasnili v navodilih za izpolnitev dohodninske napovedi. radio triglav 4270 Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4 frekvence: UKV 96,0 - 89,8 - 101,1 - 101,5 M\u i k i k \ ODKUPUJEMO DELNICE: S&VA, COLOR MEDVODE, ZTK) Ljubljana, EMONA JMtuvMAB, PETROL B, TELEKOM WARNA UNION IN LAŠKO,., rodajamo delnice na borzi "upravljamo portfelje ESENICE Tel 064/86] 511 KRA Nj Tel 064/221 722 (p 30 tisoč tolarjev na bankomatu Kranj, dec. - Nova Ljubljanska banka je zvišala dnevni limit in poslej s kartico BA lahko dnevno dvignete do 30 tisoč tolarjev gotovine dnevno. S kartico BA lahko do 30 tisoč tolarjev gotovine dnevno dvignete na bankomatih. ki imajo nalepko NLB. Pri dvigu zneska nad 15 tisoč dolarjev je pomembno, da na ekranu izberete rubriko "'znesek po izbiri"' in nato odtipkate zaželeni znesek. Pri dvigu zneska do 15 tisoč tolarjev lahko prav tako kot doslej izberete rubriko "hitri dvig". Britanska pomoč pri varstvu potrošnikov Kranj, dec. - Zveza potrošnikov Slovenije bo prihodnje leto skušala z britanskimi partnerji izpeljati projekt Know-how sklada "Neodvisno reševanje sporov na področju pravic parcientov, bančnih storitev in telekomunikacij". Za nas je projekt zelo pomemben, ker nimamo posebne ustanove, ki bi se ukvarjala z reševanjem množičnih sporov malih vrednosti, za porabnike pa so redni sodni postopki dragi in dolgotrajni. Približno polovico stroškov projekta bodo pokrili britanski partnerji, pri nas je doslej zanimanje pokazalo le ministrstvo za zdravstvo. Zveza potrošnikov Slovenije se je tudi letos ubadala s pomanjkanjem denarja, državni proračun pokriva samo tretjino njene svetovalne in informativne dejavnosti, zato so si pomagali z mednarodno dejavnostjo. Revija VIP je redno izhajala, čerpav je bila dobršen del leta brez državne pomoči, vsebinsko so jo celo izboljšali in povečali število naročnikov. Izdali so tudi dve zloženki, potrošnike obveščajo tudi na svoji spletni strani, svetovanje je potekalo v šestih pisarnah. Do marca prihodnje leto mora biti državnemu zboru predložen nacionalni program varstva potrošnikov. Določil bo prednostne naloge, delitev dela, obseg in vrsto nalog, ki jih bodo oddajali s koncesijo. V izhodiščih, ki jih je pripravil Center za potrošniško pravo iz Bruslja, je predvideno, da naj bi svetovanje, primerjalno testiranje in obveščanje kupcev v celoti financirala država, posebne projekte pa naj bi oddajali z razpisi. * CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH Stara Loka 31, 4220 Škofja Loka V skladu s 5. členom Kolektivne pogodbe zavoda direktor objavlja prosto delovno mesto KOMERCIALIST v enoti proizvodnje Pogoji: VI. st. strok. izob. - ekonomist 2 leti delovnih izkušenj PODROČJE DELA: komercialno poslovanje, kalkulacije, usposobljenost za delo z računalnikom v okolju windows, aktivno znanje enega tujega jezika DIPL ELEKTRO INŽENIR - UČITELJ STROKOVNIH PREDMETOV za program TELEFONIST Pogoji: VII. st. strok. izob. - diplomiran elektro inženir 3 leta delovnih izkušenj na področju telekomunikacij pedagoško andragoška izobrazba usposobljenost za delo z računalnikom v okolju windows strokovni izpit dodatna znanja s področja tiflopedagogike poskusno delo 3 mesece. Z izbranim kandidatom pod tč. 1 bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 2 let - nadomeščanje delavke na porodniški, s kandidatom pod tč. 2 pa za nedoločen čas. Kandidati naj potrdila o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratek življenjepis pošljejo na gornji naslov v roku 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljenem postopku izbire. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANI, 21.12.1998 MENJALNICA nakupni/prodajm nakupni/prodajni nakupni/prodajni 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) EROS (Stari Mayr) Kranj GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HRAM R0ŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA p.e.Šk. Loka LEMA Kranj 96,20 96,90 13,63 13,76 96,50 96,90 13,67 13,76 96,00 97,10 13,37 13,80 96,50 96,80 13,70 13,75 96,50 96,70 13,68 13,71 96,50 96,75 13,65 13,75 96,40 96,90 13,65 13,76 221-722 96,45 96,75 13,66 13,76 96,50 96,96 13,68 96,00 96,80 13,64 96,50 96,80 13,67 VOLKS BANK-UUD. BANKA.d.cUj. 96,20 96,65 13,63 13,75 13,76 13,74 13,76 13,73 13,78 13,76 13,83 13,76 13,75 13,77 13,74 13,85 NEPOS (Sk. Loka, Trata) 96,40 96,70 13,65 NOVALB Kamnik,Kranj,Medvode,Sk.Loka 96,32 96,97 1 3,66 R0BS0N Mengeš 96,50 96,90 13,67 PBS d.d. (na vseh poštah) 94,80 96,80 12,80 PRIMUS Medvode 96,50 96,90 13,67 PUBUKUM Ljubljana 96,42 96,74 13,67 PUBLIKUM Kamnik 96,10 96,79 13,60 SHP-Slov.hran. in pos.Kranj 96,40 96,90 13,65 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 96,30 97,20 13,64 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 96,00 • 13,37 SLOVENIJATURISTJesenice 96,40 96,90 13,66 13,76 SZKB Blag. mesto Žiri 96,20 97,05 13,40 13,78 ŠUM Kranj 362-600 TALON škofja Loka 96,40 96,80 13,63 13,73 9 TENT0URSDomžale 96,50 97,20 13,60 13,75 9 TRG Bled 96,35 96.90 13,65 13,78 9 TR0PICALKamnik-Bakovnik 96,60 96,78 13,68 13,73 9 VVILFAN Jesenice supermarket UNION 862-690 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 (8.h-13.h, 13.45b VVILFAN Tržič 563-816 69 9,83 70 9,82 0,20 9,80 9,79 9,81 9,85 71 9,79 75 9,85 69 9,77 74 9,83 60 9,81 73 9,82 70 9,88 73 9,85 10 9,78 70 9,82 73 9,79 70 9,87 70 9,80 69 9,84 31 73 9,84 4510,19 72 9,82 70 9,90 70 9,80 73 9,79 18.h) POVPREČNI TEČAJ 96.30 96,87 13,59 13,76 9,65 9,34 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Presežek sredstev, kijih trenutno ne potrebujete, lahko vezete nad 6, 12 mesecev..., na vseh poštah. Informacije na tel. št: 0621449 34 63 ali 0631425 27 27. Zaposlimo zobno asistentko Pogoji: srednja šola - smer ni pomembna določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Ponudbe poslati do 29. 12. na naslov: Zasebna ambulatna Eniko Vilma, s.p, Stara c. 10, 4220 Škofja Loka Mk NOM8TOPCUJB *0904448 090 7517 VZDIHUAJI INTIME PREROK 090/41-29 090/42-38 Vam želi vesele božične praznike in zdravo, srečno in uspešno novo leto 1999 HELM d. o. o. LJUBLJANA HELM d.o.o. Ljubljana, Obrije 25 a NAJVEČJA DISKONTNA PRODAJALNA ORIENTALSKIH PREPROG Tel.: 061/14 13 292 vas vabi, da si ogledate izjemno ponudbo vseh vrst ročno vozlanih preprog iz Bližnjega in Daljnega vzhoda. Jamčimo za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah. Trgovina je odprta od 10. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Parkirni prostor je zagotovljen. Društvo podeželskih žensk občine Kranjska Gora V občini ponosni na njihovo delo Nova predsednica društva je Angelca Hlebanja - Tarmanova iz Loga. Kranjska Gora - Članice Društva podeželskih žensk občine Kranjska Gora so se na Miklavževo nedeljo zbrale v Kranjski Gori na letnem občnem zboru, na katerem so pregledale poročilo o letošnjem delu, sprejele smernice dela za prihodnje leto in za novo predsednico izvolile Angelco Hlebanja. Dosedanja predsednica Tanja Lipovec je zaradi prevelikih obveznosti in težke dosegljivosti zaprosila za razrešitev. V društvu so letos dali večji poudarek uveljavljanju društva in Kranjske Gore, manj pa izobraževanju. Izdelki članic so bili na Dunaju, v Bruslju, v Italiji, na Koroškem ter na številnih razstavah in sejmih po Sloveniji. Največ so sodelovale na prireditvah v občini, med drugim so poskrbele za pogostitev v novinarskem središču na tekmi svetovnega pokala v Kranjski Gori in angleškega princa Charlesa na Požrvovi kmetiji v Zgornji Radovni. Po priporočilu kmetijske svetovalne službe bodo prihodnje leto v izobraževalnem programu dali večji poudarek trženju, ekonomiki v kmetijstvu in davku na dodano vrednost, skušali bodo narediti poslovni načrt za posamezne dejavnosti in izpeljati postopke za registracijo blagovne znamke. V okviri Phare programov in Crpov bodo pospeševali turizem na kmetijah. Organizirali bodo tečaj higienskega minimuma v Mojstrani, eno ali dve ekskurziji na temo trženja ter srečanje gorenjskih kmetic, sodelovali bodo na turističnih prireditvah v občini, poskrbeli za registracijo dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, si privoščili krajši dopust v Podčetrtku - in tako dalje. INeda Kovačič, vodja oddelka za gospodarstvo Občine Kranjska Gora, se je v imenu občine zahvalila za odlično sodelovanje z društvom in za njegovo vlogo pri uveljavljanju občine v Sloveniji in zunaj nje. Pohvalila je program dela za prihodnje, povedala, da se bodo še ta mesec z gostinci pogovarjali o možnostih tesnejšega sodelovanja kmetijstva in turizma, in poudarila, da bo treba še več narediti na področju trženja ter seznanjanja z novostmi, kijih prinašajo davek na dodano vrednost in projekti Phare, Grpov in Sapard. Kmetijska svetovalka in mentorica društva Majda Loncnar je opozorila, da si bodo kmetice z delom v interesnih skupinah (za turizem, predelavo, domačo obrt) olajšale pot do registracije dejavnosti na kmetijah, zahvalila pa se je tudi vsem, ki kakorkoli pomagajo društvu. Po občnem zboruje bilo še predavanje dr. Angelce Žerovnik o pomenu rodbinskih vezi in o razkoraku med med mlado in staro generacijo, Francka Šenk iz Hotemaž je zapela nekaj narodnih pesmi, na citre pa je zaigrala Špela Vreček. Po obisku princa Charlesa Zahvala britanskega veleposlanika Zgornja Radovna - Ko se je 2. novembra letos v Sloveniji mudil britanski prestolonaslednik princ Charles, je v spremstvu predsednika države Milana Kučana obiskal tudi Požrvovo kmetijo v Zgornji Radovni, kjer so gostitelji in domače kmečke žene, sicer članice Društva podeželskih žensk občine Kranjska Gora, pod vodstvom kmetijske svetovalke Majde Loncner pripravile imenitno pogostitev z domačimi, kmečkimi dobrotami. Njihov trud ni ostal neopazen, saj se jim je David A. Lloyd, britanski veleposlanik v Sloveniji, pisno zahvalil za sodelovanje pri obisku Njegovega kraljevega visočanstva. V pismo je med drugim zapisal, daje bil za princa ogled kmetije in pokušina tradicionalnih jedi izredno zanimiv del obiska. • CZ. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Društvo škofjeloške podeželske mladine Tečaja varnega dela in računalništva Škofja Loka - Društvo podeželske mladine Škofja^Loka bo v letošnji zimski izobraževalni sezoni organiziralo tudi tečaj za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki in računalniški tečaj. Tečaj za varno delo bo od 18. do 20. januarja prihodnje leto, vsak dan od 16. ure do 18.30 v sejni sobi Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka na Spodnjem trgu (nad zadružno trgovino). Za člane društva je cena tečaja 3.300 tolarjev, za ostale pa 6.500. Tisti, ki že imajo vozniški izpit za avto, lahko na podlagi tečaja pridobijo tudi dovoljenje za F kategorijo oz. za vožnjo traktorja in traktorskega priklopnika, ostali (pogoj je starost 14 let) pa morajo poleg tečaja opraviti še zdravniški pregled, tečaj iz cestno prometnih predpisov v in tečaj praktične vožnje s traktorjem. V društvu pripravljajo že tudi 10-urni računalniški tečaj, na katerem bodo udeleženci spoznali računalnik in okolje Win-dovvs ter postopek shranjevanja in odpiranja dokumentov. Tečaj bo v izobraževalnem centru Freising v Škofji Loki, potekal pa bo v majhnih skupinah, z največ šestimi slušatelji. Cena je za člane 6.000 tolarjev, za ostale pa 11.549 tolarjev. Škojeloška kmetijska svetovalna služba sprejema prijave za tečaja do 30. decembra na telefonsko številko 65 - 620 - 26 (Milena Črv). • CZ. Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine , Ne le izobraževanje, tudi razvedrilo Naklo - Izobraževanje je nadvse pomembno, a ne samo to - tudi razvedrilo, medsebojno spoznavanje, je načelo, ki se ga držijo tudi v Društvu kranjske in tržiške podeželske mladine. V letu, ki se končuje, so pripravili več predavanj in tečajev, pred koncem leta pa se bodo v soboto ob 20. uri zbrali še v kulturnem domu v Naklem na prednovolet-nem plesu, kjer se bodo veselili in "vrteli" ob igranju in prepevanju ansambla Planika. • CZ. Razdeljevanje proračunskih podpor Nepravilnosti ni bil je bilo v skladu s predpisi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zavrača očitke o nepravilnostih pri razdelitvi proračunskih podpor za urejanje pašnikov in poudarja, da jih je dodeljevalo korektno in v skladu s predpisi. Ljubljana - Ministrstvo je lani objavilo več javnih razpisov, na podlagi katerih so upravičencem dodelili različne podpore za spodbujanje razvoja ali za spremembe v kmetijstvu. V državnem zboru, na izredni seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in tudi v javnpsti (v časopisnih pismih bralcev) je bilo slišati in prebrati različne očitke, da pri razdeljevanju proračunskih podpor, predvsem za urejanje pašnikov, ni bilo vse "čisto" in v skladu s predpisi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi sredstvom javnega obveščanja poslalo izjavo za javnost, v kateri jim očita pristransko obravnavanje te problematike, hkrati pa zavrača vse očitke o domnevnih nepravilnostih pri dodeljevanju pro- računskih podpor kmetom in poudarja, da je bilo vse "korektno in v skladu s predpisi". Za osvetlitev problema je po mnenju rriinistrstva treba seči v leto 1997, ko je bil proračun zaradi težav pri oblikovanju vladne koalicije sprejet šele proti koncu leta, natančneje - 12. decembra, ko je bilo tUdi znano, koliko denarja bo dobilo kmetijsko ministrstvo. Postopek razpisa je bilo treba končati do letošnjega 15. januarja, kar pomeni, daje bilo za izvedbo vseh formalnosti, povezanih z razpisom, za skle- Minister Ciril Smrkolj Del lanskih vlog prenesli v letošnje leto Na razpis za spodbujanje urejanja pašnikov je prispelo kar osemsto vlog; razpoložljivi denar v proračunu za leto 1997 pa ni zadostoval niti za izplačilo spodbud kmetijam, ki so izpolnjevale največ prednostnih meril. Ministrstvo je vloge, ki so bile vložene pravočasno in so izpolnjevale razpisne pogoje, preneslo v letošnji program in spodbude izplačali) letos. nitev pogodb in za njihovo posredovanje ministrstvu za finance kot izplačniku denarnih podpor, na razpolago mesec dni; če pa izvzamemo še praznike, pa celo samo tri tedne. "Ministrstvo je v danih razmerah, ko je bilo proračunsko leto že pri koncu in je bila izvedba razpisa že na nitki, naredilo največ, kar se je dalo. Posamezniki, ki menijo, da je bila pri njihovi vlogi storjena napaka, imajo po uredbi o finančnih intervencijah možnost ponovne preveritve postopka na ministrstvu, v nadaljevanju pa lahko v skladu z zakonom o upravnem sporu uveljavjajo svoje pravice tudi po sodni poti," so zapisali v izjavo za javnost, v kateri tudi zavračajo očitke, da so na javnih razpisih v tem mandatu pridobili kakršnakoli sredstva funkcionarji ministrstva. • C. Z. Peta obletnica Društva podeželske mladine Zgornjesavske doline Druži jih navezanost na podeželje "Pri našem delu je najpomembnejša ljubezen do podeželja," je v pozdravnem nagovoru dejal predsednik društva Boštjan Rekar in poudaril, da so tisti, ki vztrajajo pri obdelovanju zemlje, junaki današnjega časa. Bled - Društvo podeželske mladine Zgornjesavske doline je pb peti obletnici pripravilo v soboto na Blejskem gradu pogovor o potrebah mladih in občni zbor. Slovesnosti so se udeležili tudi vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe mag. Jurij Kumer, jeseniški župan Boris Bregant, novi predsednik zveze slovenske podeželske mladine Bogomir Vnučec, predstavniki blejske občine, sosednih društev, sorodnega društva iz Novega mesta in z avstrijske Koroške in drugi. mov, ki jih ne razume kot žuganje s prstom, ampak kot ustvarjanje pogojev za koristno preživljanje prostega časa. Jeseniški župan Boris Bregant je povedal, da vseh problemov, ki so povezani s položajem mladih, ni mogoče hitro rešiti. Ni tako hudo, če starejši vse vidijo črno, hujše je, če tako vidijo tudi mladi. Veliko načrtov za prihodnje leto ' Na občnem zboru so pregledali letošnje delo in sprejeli program dela za prihodnje leto ter podelili priznanja in zahvale posameznikom in organizacijam, še posebej so se zahvalili Jani Por z Blejske Dobrave, ki je srce in duša društva. Za predsednika društva so ponovno izvolili Boštjana Rekarja z Bogomir Vnučec Ko so se pogovarjali o potrebah mladih v sodobni družbi je mag. Vesna Leskovšek iz Centra za pomoč mladim med drugim dejala, da se v javnosti preveč govori o problematičnosti sedanje mladine, premalo pa o njenih potrebah. Dominik Lavrič iz Zasipa je prepričan, da imajo mladi s podeželja manj priložnosti za "nošnjo praznične obleke", zmotno pa naj bi bilo tudi mišljenje, da na podeželju ni brezposelnosti, stanovanjskih in drugih'proble-mov. Bogomir Vnučec je dejal, da v naprednih družbah vodilne položaje prevzemajo mladi, na kmetijah pa so še vedno primeri, ko "mladi" tudi pri svojih petdesetih letih še vedno niso gospodarji. Kmetijska svetovalna služba po besedah mag. Jurija Kumra pogosto pogreša pri reševanju problemov na podeželju sodelovanje drugih služb. Anica Svetina iz blejske občine je poudarila velik pomen preventivnih progra- Boštjan Rekar Blejske Dobrave, za podpredsednika Jožeta Pintarja z Bleda in Urško Starman s Suhe pri Škofji Loki, za častnega člana pa so imenovali Janeza Dreml-ja s Črnivca. Določili so članarino za prihodnje leto (1.500 tolarjev) in pooblastili upravni odbor, da odloča o odnosih z Zvezo slovenske podeželske mladine. V društvu so nezadovoljni z njenim delom, še posebej zato, ker jo vodi član društva Bogormir Vnučec iz Radovljice. Vnučec je povedal, da je prevzel nehvaležno vlogo "pospravljanja", da so bile pri dosedanjem delu ugotovljene nepravilnosti in da bodo potrebne organizacijske in statutarne spremembe. In kaj bodo v društvu delali prihodnje leto? Načrtujejo nočni veleslalom na Straži, tečaj nemškega jezika, ekološki vikend, srečanje z madžarsko in avstrijsko podeželsko mladino, tečaj iz varnega dela z motorno žago in plesni tečaj, prikaz obrezovanja sadja, kviz Mladi in kmetijstvo, udeležbo na tekmovanju koscev in grabl-jic ter na kmečkih igrah, srečanja na Koroški Beli, v Srednjem Vrhu, v Javorniškem Rovtu in na Blejski Dobravi, prikaz priprave prazničnih dobrot - in še bi lahko naštevali. • C. Zaplotnik Društvo šteje 150 članov Kmetijska svetovalka Majda Loncnar je sredi 1992. leta sklicala prvi sestanek mladih s podeželja, na vsako naslednje srečanje jih je prišlo več in marca 1993. leta so na zboru na Dovjem že ustanovili društvo. Prva predsednica je bila Barbara Jakopič, nato so društvo vodili Ciril Čeme, Janez Robič (kot podpredsednik) in Boštjan Rekar. Število članov, ki pripadajo podeželju ali so z njim povezani, se povečuje iz leta v leto, zdaj jih šteje že 150 z območja radovljiške, blejske, bohinjske, žirovniške, jeseniške in kranjskogorske občine. Škofjeloška kmetijska svetovalna služba Nove telefonske številke Škofja loka - Kmetijska svetovalna služba - enota Škofja Loka ima nove telefonske številke. Svetovalka Majda Luznar ima številko 656 - 20 - 25. Germana Pivk 656 - 20 - 24, Milena Črv 656 20 - 26, Stane Rupnik 656 - 20 - 21, Franc Šolar 656 - 20 - 24 in Ana Demšar 656 - 20 - 32. ^C.Z. Govedorejsko društvo Škofja Loka Predavanje o somatskih celicah Škofja Loka - Govedorejsko dnu strokovno predavanje o somatskih je bo jutri, v sredo, ob devetih dop«; Škofji Loki. Priznani strokovnjak c narske fakultete v Ljubljani bo rned drugim povedal, zakaj se kar 90 odstotkov mastitisa pri kravah pojavlja v prikriti obliki, kaj vpliva na število somatskih celic v mleku, kdo so povzroči lelji mastitisa, kdaj in kako ga lahko zdravimo... Člani društva bodo na predavanju prejeli koledar za vodenje plodnosti krav za prihodnje leto, dobijo pa ga lahko tudi pri Majdi Luznar v kmetijski svetovalni službi. • CZ. livo škofja Loka vabi ria :elicah v mleku. Predavan-»Idne v hotelu Transturist v !r. Andrej Pengov z Vcteri- Bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora izbirajo GORENJSKI AVTO LETA 1999 Bližajoče se novo leto za izbor Gorenjskega avtomobila leta 1999, ki ga skupaj izbirate bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, pomeni preštevanje letos res številnih glasovnic in seveda seštevanje točk, ki bo pokazalo, kateremu od 27 avtomobilov ste namenili največ točk. Včeraj smo v uredništvu Gorenjskega glasa prešteli še zadnje glasovnice, ki so prispele naš naslov. Skupno število je preseglo tudi največja pričakovanja, saj ste nas dobesedno zasuli ž 2182 glasovi, kar je krepko več Kot lansko leto. V oddaji od svečke do volana na Radiu Sora so svoje delo opravili že ob koncu prejšnjega tedna, skupaj so našteli 161 klicev. Seštevek torej znaša 2343 glasovnic, kar je krepko več kot pri izboru Gorenjskega avtomobila leta 1989, ko smo zbrali 1010 glasovnic, s 381 glasovi pa je zmagal Audi A6. Seveda je najbolj zanimivo vprašanje, kateri avtomobil si je prislužil naslov Gorenjski avto leta 1999. Tega vsaj v popolnosti ne bomo izdali in ga bomo zavili v plašč skrivnosti vse do zaključne prireditve v drugi polovici januarja. Lahko pa izdamo, tri najbolje uvrščene, ki jih navajamo po abecednem redu: AUDI TT COUPE, OPEL ASTRA in PEUGEOT 206. Ti trije AUDI TT COUPE OPEL ASTRA sponzorji: ROČNA AVTOPRALNICA KOZINA so skupaj pobrali 957 glasov, ostalih 24 avtomobilov pa se je razvrstilo takole: *ALFA ROMEO 156 148 točk* - *BMW SERIJA 3 255 točk* -*CHRYSLER 300 M 11 točk* - *DAEVVOO LEGANZA Optikza 9v0ono(cet PEUGEOT 206 17 točk* - *DAEWOO MATIZ 43 točk* - *FIAT SEICENTO 27 točk* - *HONDA ACCORD COUPE 13 točk* - *HYUN-DAI ATOS 5 točk* - *HYUN-DAI SONATA 31 točk* - *KIA SEPHIA 27 točk* - *MAZDA DEMIO 8 točk* - *MAZDA 323 82 točk* - *MERCEDES BENZ M 47 točk* - *MERCEDES-BENZ S 57 točk* -*PORSCHE 911 25 točk* -♦RENAULT CLIO 231 točk* -* R E N A U LT K A N G O O 64 točk* - *SAAB 9-5 2 točki* -*SUZUK1 JIMNY 8 točk* -*TOYOTA COROLLA 7 točk* - *TOYOTA AVENSIS 7 točk* -*VOLKSWAGEN GOLF 231 točk* - * VOLKSWAGEN LUPO 29 točk* - *VOLVO C70 COUPE 20 točk* Na zaključni svečanosti bomo poleg razglasitve zmagovalca pripravili tudi nagradno žrebanje za vse, ki ste glasovali s časopisnimi glasovnicami ali v oddaji Od svečke do volana. generalni sponzor:ACG - Avtocenter Gorenjske pooblaščeni prodajni center za vozila BMW, Rover, Land Rover in MG Stara cesta 25 (Gorenjski sejem), 4000 Kranj, telefon 064/223-492 Prihaja elegantno športni Mercedes CL y. stu*tgartskem Mercedes-Benzu, avtomobilski veji novonastalega koncema Daimler-yhrysler, nadaljujejo s produktno ofenzivo ,n s tem tudi prenovo svoje štirikolesne Palete. Po več kot uspešni predstavitvi nove '"ksuzne limuzine razreda S, se bo zgodaj spomladi zgodila še ena premiera, prvič Dodo namreč prikazali novi kupe CL. Tančico skrivnosti bodo odgrnili v začetku jjjarca na avtomobilskem salonu v Ženevi, Ner bo svojo pot začel naslednik velikega £uPeja, ki so ga izdelovali celih sedem let. lv,0vi CLK je "avtomobil v svoji najboljši Podobi", kot je dejal član DaimlerChrvsler-luVe uPrave Juergen Hubbert, zadolžen za Mercedes-Benzove osebne avtomobile. Novinec izkazuje oblikovne poteze kar treh avlomobilov: na nosu z dvojnimi 0valnimi žarometi zelo spominja na limuzi-n° E, po kupejevskem značaju je blizu Manjšemu bratu CLK, medlem ko elegant-n° športni zadnji del povsem spominja na Pravkar novo limuzino razreda S, od katere \Q prevzel tudi veliko tehnike. Oblikovalcem 1e s prizadevnim delom v vetrovniku uspelo jjarediti tudi zelo dinamično karoserijo, količnik zračnega upora znaša le 0,28. . Konstruktorji so bili tudi tokrat inovativni ln so avtomobilu namenili nov sistem za Uravnavanje podvozja, imenovan ABC lActive Body Control), ki zagotavlja ustrez-j?° razmerje med športnostjo in udobjem, ^stem deluje s pomočjo tipal na posebnih Pnevmatski cilindrih na oseh in "izničuje" v°zniške napake narejene pri zaviranju in v°žnji skozi ovinke... Skupaj z že znanim Slstemom za nadzor stabilnosti (ESP) je tako n°vi CLK lahko vodljiv in dinamičen avtomobil. Mercedes-Benz bo v novem kupeju prvič uporabili na novo razviti dvanajstvaljnik s po tremi ventili na valj, ki zmore 367 konjskih moči in izjemen navor 535 Nm. K temu motorju sodi oznaka CL 600, medtem ko bo v ponudbi tudi že znani osemvaljnik s 306 konjskimi močmi, pri katerem bo na zadku avtomobila izpisano CL 500. Glede tehnike ni« nobenega dvoma, uporabljene so vse inovacije, ki jih je prinesla limuzina razreda S, na primer tempomat, ki samodejno uravnava razdaljo do spredaj vozečega avtomobila (DISTRONIC), sistem za uravnavanje navigacijskega sistema, radia, telefona (COMAND). Eleganco in prefinjenost je čutiti tudi iz notranjosti, kjer prevladujejo usnje, lesni PRODAJNO - SERVISNI IN PNEUMATIC CENTER /0J0jyt0J&jXfl9 Pooblaščen; ~ prodajalec in serviser vozil DAEVUOO Koroška 53d, 4000 Kranj tel.:064/367 460 http://www.panadria.si MOTOR MATIZ S ie za 1.199.999 SIT AKCIJA dodatna oprema: radio centralno zaklepanje odbijači v bani karoserije ♦ UGODNA POSOJILA NA POLOŽNICE ZA FIZIČNE OSEBE ♦ UGODNI LIZING ZA PRAVNE OSEBE ♦ NAGRADNA IGRA MATIZ ♦ STARO ZA NOVO ♦ Kreditni pogoji od T+3,50% za vozilo na zalogi NOVO: r TERENSKA VOZILA SSANG YONG že od 3.799.999 SIT vložki in alkantara. Ob vsej bogati serijski opremi CL premore tudi samodejno klimatsko napravo s tipali za vlažnost zraka, moč sonca itd., in tako imenova sedežno klimo, ki lahko ohlaja ali greje voznikovo telo. Konstruktorji so z uporabo sodobnih snovi kot sta aluminij in magnezij v primerjavi s predhodnim modelom prihranili kar 300 kilogramov teže. V stuttgratu seveda pričakujejo, da bo novi veliki kupe CL zastavnošoa nampodročju avtomobilske tehnologije, elegance in šport-nosti. najbolj zagreti kupci bodo morali na avtomobil počakati vsaj do konca prihodnjega leta, saj se serijska proizvodnja ne bo začela takoj po predstavitvi. • M.G. NOVOLETNO DARILOiMAGNETNI PRTLJAŽNIK TALON d.o.o. PE Zg. Bitnje 32, Žabnica Tel., fax: 064/311-032 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS RABLJENIH VOZIL, MENJALNICA ŠT. ZNAMKA IN TIP LETNIK PREV, km OPREMA CENA t Fiat Tempra 1.8 IE 1993 50.000 nastavljiv servo volan, katalizator 990. OC OSIT 2 Honda Civic 1.4 GL 1990 116.000 1. lastnica, radio, strešno okno, de*;, klop 890.000 SIT 3 Opel Astra 1.8 iGT 1992 133.000 črn metalic, usnjen sv, radio, šport, sedež 1.190.00 0SIT 4 Opel Astra 1.4 GLI 1992 113.000 1, lasi, cz. rarJo. str. okno, def. klop, metale 1.040.00 OSIT 5 Peugeot 306 XN 1994 89.000 bel, 5 vrat 1. last, 1.190.00 OSIT serv. knjiž., radio. delj. klop 6 Renault Twingo pack 1997 23.000 1. last. serv. knjiž., dalj. cz., 1.270.0C OSIT el. stekla in ogledala 7 Seat Cordoba 1.9 GLX 1995 119.000 1. last, cz, es. sv. aiarm, radio, airbag, megi. 1.290.0C OSIT 8 Volvo 460 1994 136.000 i. last., serv. knjiž., klima, abs, sv. cz, es... 1.670.0C OSIT S VW Golf JXD 1989 160.000 bel, avtoradio 690.0C OSIT 10 VW Golf JXD 1987 145.000 rdeč, avtoradio 540.0C OSIT 11 VW Golf JGL 1981 157.000 reg. do 18.9.1999, bel 100.0C 10 SIT 12 VW Passat Syncro 4x4 1990 146.000 caravan, el. oprema, 1.340.000 SIT sv. radio, str. okno, alarm 13 VW Polo 1.0 1997 12.000 1. lastnica, 2xairbag, 1.390.01 10 SIT ser. knjiž, radio, delj. klop 14 Zastava 101 GTL 55 1985 132.000 reg. do 14.5.1999, rumen 70.0t K) SIT IDE)?« .d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL., FAX: 222-624 HTTP://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ PONUDBA TEDNA ZNAMKA -TIP LETNIK - BARVA CENA V SIT CENA V DEM R-Trafic T 1200 D 1987 rdeča 403.200 4.150 VW Golf JX 3v 1985 bela 417.690 4.440 Citroen BX 16TGS 1990 rdeča 428.400 4.430 Renault R - 21 Nevada 1987 met. svetlo zele. 475.020 4.990 Peugeot 405 GL 1988 kov. srebrna 485.100 4.950 Škoda Forman Plus LX tovorna 1994 bela 519.220 5.580 Fiat Croma 1989 beš 560.000 5.890 R-21 GTX 4v 1988 bela 573.300 5.970 R-19GTS 5v 1989 met. zelena 579.600 5.970 R-19 GTS 4v 1989 modro zelena 579.600 5.970 Lada Niva 1600 1993 bela 607.250 6.530 R-19 GTS 5v 1990 met. zelena 615.820 6.350 Toyota Corolla 1,3 4v 1990 bela 639.450 6.800 R-Express Tolee 1,4 1993 bela 644.960 6.930 Alfa Romeo 331,5 1992 bela 700.350 7.370 Audi 801,6 1988 črna 706.380 7.280 Fiat Uno 1,0 IE 1995 zelena 748.650 7.710 Suzuki Swift 1,3 GL 1995 bela 760.720 7.840 Opel Vectra 2,0 4v 1990 modra 800.620 8.250 Volvo 440 GLT 1991 srebrna 921.370 9.490 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit že T+3,75 %. Kranj, 21. 12. 1998 bmw neti kupejevsb vojno j Po treh letih osvežitev za Oplovo Vectro Skoraj natanko leto dni po predstavitvi nove limuzine serije 3, bo bavarski BMW postavil na ogled še kompaktni kupe. Po prvih uradnih fotografijah sodeč, se bo novinec kar krepko razlikoval od limuzine, predvsem pa v primerjavi s predhodno serijo. Oblikovalci so naredili dinamično športno karoserijo z izrazito nagnjenostjo naprej, poudarjenimi pragovi, zajetnimi odbijači in vsem tistim, kar so pokazali že na limuzini. Coupeja serije 3, za katerega je popolnoma jasno, da se želi postaviti ob bok Mercedes-Benzovemu CLK bodo poganjali na novo razviti štiri- in šestvaljni motorji, z zmogljivostjo od 118 do" 192 konjskih moči. Prvi modeli bodo nosili oznako 323Ci, kasneje se jim bo pridružil 328Ci, prihodnje poletje 318C1 in šele na koncu najšibkejši 318Ci. Čeprav bodo pri BMW-ju novinca vsak hip začeli ponosno razkazovati naokoli, bodo prvi avtomobili naprodaj šele aprila, kar bo približno leto dni za limuzinami. • M.G. Končno lahkotnejša Lada Niva Pri Ladinem slovenskem zastopniku podjetju Lada avto so za prihodnje leto napovedali nekaj modelskih novosti. Prva bo izboljšana terenska niva, ki bo končno tudi lahkotnejša za vožnjo, saj bo mogoče naročiti volanski servoojačevalnik. Sprva bodo s tem dodatkom opremljene nive trigJav in modificirane izvedbe E. Izboljšava sicer ni tovarniška, vendar ustrezno homologirana in zelo olajšuje vožnjo, zagotavljajo pri Lada avtu. Marca ali vsaj aprila bodo zanesljivo začeli prodajati nov model 2110, limuzino, ki se jo je oprijelo domače ime desetka, ki bo nekoliko kasneje dobila Še 1,5-litrski 16-ventilski, nato pa tudi 2,0-litrski Oplov motor. Slabim prodajnim rezultatom je letos največ pripomogla neredna dobava modela samara, ki ga niso dobili vse do septembra, nekoliko tudi neprilagojenost cen konkurenci, ki pa so jih že popravili. • M.G. Panadria tudi letos uspešno Letos bodo poleg številnih trgovcev z avtomobili, uspešno zaključili tudi nekateri gumarji. Med njimi to vsekakor velja za ljubljansko Panadrio, ki pri nas zastopa štiri proizvajalce pnevmatik in je pred kratkim odprla že svoj četrti prodajno servisni center. Panadria je bila ustanovljena leta 1992, v sedmem letu pa je dosegla tudi svoje najboljše rezultate, Skupaj so namreč letos prodali okoli 130.000 kosov pnevmatik, ki jih zastopajo oziroma prodajaja, gre za znamke Goodvear, Hankook, Debica in Semperit, ki so ga pridobili letos. Prodaja je letos dosegla 1,2 milijarde tolarjev, to ja kar za 37 odstotkov več kot lani. Med drugim so v minulem letu organizirali svojo prodajno mrežo imenovano Panadria plus, v katero so vključili gumarske delavnice, ki izkazujejo ustrezno kakovost servisnih storite in skrbijo za redno kontrolo prodanih pnevmatik. Skupaj imajo poleg ljubljanskega zdaj še tri lastne prodajne centre in sicer v Mariboru, Celju in Kranju. Kljub zelo ostri konkurenci na trgu pnevmatik, kjer imamo zastopane skoraj vse proizvajalce, pri Panadrii optimistično načrtujejo še nadaljnje povečanje prodaje. Tako naj bi prihodnje leto prodali kar za četrtino več, torej okoli 165.000 kosov pnevmatik. Pri tem se opirajo tudi na dejstvo, da bodo v dveh prihodnjih letih še ohranili položaj distributerja pnevmatik Goodvear, ki jih sicer prodaja tudi Sava Trade. Kot je znano, je ameriški gumarski koncem lani prevzel večinski delež v dveh mešanih podjetjih s kranjsko Savo. • M.G. ZA ČISTOČO TESTNIH AVTOMOBILOV SKRBI «p »............... ROČNA AVTOPRALNICA Kn^ifffA PINTARJEVA 5, KRANJ, mm%A^MJWmjL čirče, tel. 328-238 delovni čas: od 8. do 18. ure, sobota: od 7. do 13. ure Zob časa je pri avtomobilih neusmiljen in verjetno bi jim bilo v avtomobilskih tovarnah lažje, če bi si lahko privoščili tudi kaj oddiha. Tako so se tudi pri Oplu odločili, da je prišel čas, ko bo treba vsaj rahlo pomladiti vectro, seveda zato, da bo lažje kljubovala tekmecem in ohranila prodajne številke. Vectra sicer velja za uspešnico v svojem razredu, zato tudi ni bilo razloga, da bi posegli po radikalnih spremembah. Torej, na zunaj novega se vidi zelo malo, zgolj nekoliko spremenjeni odbijači, z modernim kromom obkrožena maska hladilnika in spremenjeni žarometi, ki imajo odslej pod enim steklom tudi smernike. V novih žarometih so halogenske žarnice z oznako H7, ki zagotavljajo kar za petino boljšo svetlobo od prejšnjih, naročiti pa si bo mogoče tudi ksenonsko svetlobo. Oplovi inženirji so se lotili tudi motorjev iz generacije ECOTEC in jih še dodatno naravnali k varčnosti. Tako na prier 1,8-litrski motor s 115 konjskimi močmi za 100 kilomtrov vožnje v povprečju potrebuje 7,4 litra bencina, kar je za celih 8 decilitrov manj kot prej, medtem ko je 1,6- litrski motor varčnejši za pol litra. Pri 2-litrskem motorju so se posvetili predvsem zmanjšanju hrupa in vibracij, pri 2,5-litrskem šestvaljniku pa bo kmalu vgrajeno novi 5-stopenjski menjalnik z žičnimi vodi, ki ga bodo kasneje priredili tudi za druge motorje. Vsi motorji so tudi zelo čisti in ustrezajo nemški standardom o škodljivih emisijah D3, šestvaljnik pa celo najbolj strogim evropskim predpisom D4. Pri varnosti pomeni korak naprej uvdeba novega stopenjskega mehanizma v naslons- kih delih prednjih sedežev, ki ob trku pomakne vzglavnika naprej in tako preprečuje, da bi glavi voznika in sopotnika ob povratni energiji silovito zanihali nazaj. Z rahlim preoblikovanjem naslonjal so v notranjosti tudi pridobili tri dodatne centimetre za kolena potnikov na zadnji klopi. Udobje so izboljšali predvsem na račun novega oblazinjenja sedežev in drugih notranjih oblog, medtem ko bo Opel v obnovljeni vectri ponudil še novi Philipsov radijski sprejemnik z vgrajenim mobilnim telefonom in satelitskim navigacijskim sistemom. • M.G. Peugeot Partner tudi za brezpotje Skoraj poltretje leto po predstavitvi zanimivega križanca med osebnim avtomobilom in lahkim dostavnikom, so pri Peu-geotu predstavili tudi z različico s štirikolesnim pogonom. Tega avtomobila bodo najbolj veseli tisti, ki imajo dovolj domišljije, da se občasno odpravijo tudi izven urejenih cest. Zaradi lažjega premagovanja brezpotij je karoserija partnerja 4x4 za 7 centimetrov višja kot pri običajni različici z dvo-kolesnim pogonom, povišanje gre seveda izključno na račun višje oddaljenosti od tal. Av- Scania povečala dobave Švedski proizvajalec tovornih vozil in avtobusov je v obdobju od januarja do novembra v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal dobave vozil za 8 odstotkov. Dobavili so skupaj 41.360 vozil, med drugim tudi 3764 avtobusov in 4389 industrijskih in ladijskih motorjev. Za zahodno evropske trge so značilna predvsem stalna naročila, medtem ko so na Daljnem vzhodu aktivnosti še naprej skromne. V Sloveniji je zastopnik Scania Slovenija dobavila 43 vozil, kar je za 115 odstotkov več kot lani, ko so jih vsega 20. Med njimi je bilo tudi pet vlečnih vozil z novimi motorji, ki zmorejo 420 konjskih moči. • M.G. tomobil je tudi opremljen z nekoliko višjimi pnevmatikami dimenzije 195/70 R15, tako da je oddaljenost od tal pravzaprav višja za 10 centimetrov. Vse to omogoča premagovanje 29-sto-pinjskih vzponov, 43-stopinjskih spustov in 28-stopinjskih grbin. Pogonske sklope je v celoti razvila francoska firma Dangel, ki se sicer pretežno ukvarja s štirikolesnimi pogoni. Motorna moč se na vsa štiri kolesa prenaša s pomočjo sredinskega diferenciala z uravnoteženim razmerjem prenosa na sprednja in zadnja kolesa. Vključuje se z elektropnevmatskim stikalom, reduktor motorne moči je del dodatne opreme, vendar mu prav tako namenjajo elektrop-nevmatsko stikalo. Partner 4x4 bo na voljo v obeh karoserijskih različicah, torej kot zaprti dostavnik ali s karoserijo z dodatnimi stranskimi stekli in skupaj petimi sedeži. Za zaprto karoserijo je predviden dizelski motor z 1,9 litra gibne prostornine m zmogljivostjo 70 konjskih moči pri 4600 vrtljajih ter najvišjim navorom 125 Nm pri 2500 vrtljajih. V potniško različico pa bodo vgrajevali 1,8-litrski bencinski motor, ki razvije 90 konjskih moči pri 5000 vrtljajih in 147 Nm pri 2600 vrtljajih. Ne glede na namen karoserije je v partnerju v vsakem primeru na voljo največ 2800 litrov prtljažnega prostora, ki ga je pri potniški različici z deljivo zadnjo klopjo mogoče tudi prilagajati. Poleg različice s parom bočnih in prtljažnimi vrati, bo peugeot prihodnje leto ponudil tudi novo različico z dodatnimi drsnimi vrati. P°" dobne novosti za tehnično m oblikovno enakega berlinga, pripravljajo tudi pri Citroenu-• M.G. Baby Benz je osvojil tudi Japonce A MITSUBISHI MOTORS Šubelj DDMZALE A DARILO KUPCEM Obrtniška 8 Domžale tel.:061/716-221 (PRODAJA) »el./fax:061/71 5-666 (SERVIS) j*........ ...............✓Si. PRIHAJA NOVI \ ----'^S > MITSUBISHI fSPRCE5TRR VESELJA BOLU NE PHAINIHE IN VARNO VOŽNJO v novem letu m m m m mm Najmanjši Mercedes-Benzov avtomobil razreda A je očitno všeč tudi poševnookim. Na Japonskem si je namreč med uvoženimi avtomobili letos prepričljivo prislužil zmago, ki mu jo je namenila žirija avtomobilskih novinarjev in mnenjskih voditeljev. V izboru je bilo 15 avtomobilov različnih kategorij, stuttgartskemu malčku pa so največ točk prisodili zaradi njegove inovativne zasnove, varnosti, oblike, kakovosti, zmogljivost in nenazadnje tudi cene. V petih letih, odkar 0» japonskem podeljujejo naslov "Uvoženi av leta", so pa pri Mercedes-Benzu pred letošnji^ izborom prejeli že dvakrat: leta 1994 za razred in dve leti kasneje še za roadster SLK. • M.G. Ivana Novak s Primskovega je praznovala 99 let Otroci imajo dieto, mama pa ne V četrtek, 17. decembra, smo ji voščili še na mnoga zdrava in vesela leta skupaj z Justo Rekar in Ludvikom Gorjancem iz društva upokojencev Kranj ter z zakoncema Kalan iz krajevne skupnosti oziroma Rdečega križa Primskovo. Kranj, 22. decembra - Starejši ljudje premorejo posebno modrost, s katero gledajo na življenje z optimizmom, zaradi česar je v njihovi družbi vedno prijetno. Tudi Ivana Novak iz Tomažičeve ulice na Primskovem, ki je najstarejša članica kranjskega društva upokojencev, je nadvse Pr«jetna starejša gospa. Pravi, da še vedno rada pogleda kakšnega "fest" fanta, ko gre okrog hiše, da je, hvala bogu, zdrava in da "na nebesa na zemlji. Rada pripoveduje o svojih dogodivščinah iz mlajših let. Rojena v Šentvidu pri Domžalah je kot mladenka pri devetnajstih prišla v Kranj k teti. Delo je dobila pri ugledni kranjski družini Adamičevih, kjer je bila sedem let sobarica. Gospodarico, ki je bila dobra ženska, ima še danes v lepih spominih. Potem je šla za boljšim zaslužkom v Zagreb. Tu jo je zaposlila plemkinja Rukavina, pri njej je ostala slaba tri leta, do poroke. S smehom pripoveduje, kako je Franca spravila v zakon. "Imela sem jih 28, ko sva se poročila. S Francem sva se poznala že devet let, pa je še kar čakal in se potepal. Ko bom enkrat čez trideset, me nihče več ne bo hotel, sem si dejala. V časopisu sem objavila oglas, da iščem moža. Dobila sem veliko ponudb, eden med njimi mi je postal celo všeč. Ko je Franc zvedel, je takoj pritekel in me zasnubil..." Franc je bil železničar, kar je bila tiste Čase dobra služba. Živela sta v Novem Sadu, kjer sta se jima rodila tudi hčerka Rezi in sin Franjo. Bili so srečna družina, do 1941. leta, ko so jih pregnali Madžari. Vse, kar so imeli, so pustili v Novem Sadu in se s splavom podali prek Donave na hrvaško stran. Mož je hotel v Beograd, Ivana je vztrajala na Kranju, kjer sta že pred leti kupila hišo. Obveljala je njena. "V Kranju je Franc dobil službo strojevodje. Po letu in pol so ga Nemci poslali na Bavarsko. Med bombardiranjem ga je zadelo in mesec kasneje je umrl, star komaj 45 let. Ivana je s se nepreskrbljenima otrokoma ostala sama, celo leto po moževi smrti je bila brez pokojnine in se je morala znajti, kot je vedela in znala. "Franc je govoril, da tako lepo, kot smo živeli v Novem Sadu, ne bo nikoli več. Sama sem tudi z življenjem, ki ga živim zdaj, zadovoljna. Otroka sta z menoj, dobro se razumemo. Fani in Franjo imata pritličje, z Rezi sva zgoraj. Kuha hci. Sama pospravim, rada poklepetam s katerim od sosedov. Zdrava sem, dobro spim, le vidim bolj malo. Brati ne morem in televizije tudi ne morem gledati. Poslušam radio," pravi Ivana Novak. Hči in snaha med smehom povesta, da imajo vsi "ta mladi" diete, samo mama ne. Je vse od kraja, niti sita pa se ne odreče šunki in siru. "Recept za dolgo življenje? Ja, kaj pa vem. Vsega po malo, z ničimer pretiravati," odvrne po krajšem premisleku. Ivana Novak je bila svoje čase tudi prava potepinka. Z brezplačno železničarsko karto je prepotovala številne kraje. "Enkrat je šla na Štajersko na trgatev, vrnila pa se je iz Splita," se spominja hči Rezi. Z vlakom je bila tudi na "placu" v Makedoniji. Zdaj potuje bolj okrog svojega doma. Da bi še dolgo vrsto let, ji želimo tudi vsi iz Gorenjskega glasa. • H. Jelovčan, foto: T. Doki Marija Toporiš iz Stražišča upala na občinsko stanovanje Pokojnina enkrat previsoka, zdaj pa prenizka Marija Toporiš je kot samska delavka Tekstilindusa 32 let živela v sobici v delavskem domu v Stražišču, ki je pred tremi leti prešel v zasebne roke. Marija si je poiskala začasno stanovanje drugje, vseskozi pa upala, da bo vendarle prišla do občinske garsonjere. Kranj, 22. decembra - Marija Toporiš, ki smo ji tedaj prek Gorenjskega glasa pomagali »skati začasno stanovanje pri dobrih ljudeh, je izmed številnih ponudb izbrala najbližjo. Preselila se je k Venclju Sede-ju in njegovi ženi v njuno hišo v Stražišču, nedaleč od delavskega doma. Živi v mansardi. Prostora je sicer dovolj, boji Pa se zime, saj hiša ni izolirana, stanovanje pod njo je Prazno, tako da je v "njeni" sobici in kuhinji mrzlo kot v Pravi Sibiriji. Ko je najhuje, si Pomaga z električnimi pečmi. Števec se vrti, toplota pa sproti rzhlapeva. V upanju, da bo vendarle prišla do urejenega najemniš-kega stanovanja, v katerem bo lahko sama svoja, se je prejšnji mesec prijavila na občinski razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj. Na centru za socialno delo v Kranju so ji napisali priporočilo pa tudi sama je županu Grosu že nekajkrat razložila svoje razmere. Kot delavka Tekstilindusa je zaslužila slabo, nakupa lastne garsonjere ali kredita zanjo si ni mogla privoščiti. Zdaj je upokojena, pokojnina zadošča le za skromno preživetje. Oglasila se je tudi bolezen. Komisija za dodeljevanje stanovanj v najem je njeno prošnjo odbila. Razlog: njen mesečni dohodek na družinskega člana je za 13.187,42 tolarjev prenizek! Na prejšnjem razpisu so jo odbili, ker je bil previsok... "V delavskem domu sem zdržala tako dolgo v upanju, da bom prej ali slej pridobila pravico do najemniske garsonjere, kjer bi si lahko uredila mirno življenje za starost. Sodelovala sem na vseh mogočih razpisih, trkala na različna vrata, vedno zaman," pravi razočarana Marija Toporiš. Vse življenje je bila zagnana aktivistka Rdečega križa. Naredila je veliko dobrega. Tudi zakoncema Sedej, pri katerih zdaj živi, pomaga pri vsakdan- jih opravilih. "Meni ne more pomagati nihče..." Tretja zima pod mrzlo streho in zavrnitev na občinskem razpisu sta jo skoraj dotolkla. Misel, da bo kdajkoli živela normalno, je z enim samim uradnim pismom splahnela. Najbolj je razočarana nad kranjskim županom, ki je, kot pravi, njene razmere dobro poznal in jo bodril, da bo na razpisu gotovo dobila tako želeno garsonjero. Ne more razumeti, kako to, da je vedno zaslužila "preveč", nenadoma pa ima premalo za neprofitno najemnino. • H. J. ^darovali oskrbovance v domu upokojencev J*ofJa Loka, 18. decembra - Tako kot že nekaj let doslej p se tudi letos odbori Rdečega križa občine Gorenja vas -Ost e 0 je izstopala, poleg te, da bi kolikor toliko zdravi a°cakali naslednje leto. Prijetno srečanje borcev Poljanske vstaje Poljane, 21. decembra - V soboto so se v Lovskem domu v Joljanah na že tradicionalnem srečanju ob spominskem dnevu na obletnico Poljanske vstaje srečali mnogi udeleženci tega zgodovinskega dogodka, nekateri prvoborci, navzoč pa je bil tudi narodni heroj Maks Krmelj. Na srečanju so se pogovorili tudi o načrtu za letošnje praznovanje dražgoških dogodkov, saj je bil organizator srečanja, poleg Krajevnega združenja Zveze borcev NOV Poljane tudi organizacijski komite za prireditve "Po stezah partizanske Jelovice". Srečanje je minilo v zelo prijetnem vzdušju, pri čemer seveda ni manjkalo obujanja skupnih spominov. • Š. Ž., slika M. Golobic Žegnanje konj na Blejski Dobravi Blejska Dobrava - V tem kraju že nekaj let spet oživljajo tradicijo žegnanja konj na svetega Štefana. Vsako leto prihaja več lastnikov s konji, letošnji program v soboto, 26. decembra pa bo še psoebje privlačen. Ob 10. uri bodo konjeniki in konjske vprege krenili iz domače gostilne Pri Jurčku skozi vas do cerkve svetega Štefana, kjer bo žegnanje. Zatem se bo nadaljeval pravi vaški praznik ob glasbi. • J. Rabič Novoletno voščilo z glasbo Naklo, 20. decembra - Tradicionalni božično novoletni koncert so letos pripravili v novi dvorani nakelske šole. Turistično društvo Naklo je ob sodelovanju kulturnega društva Dobrava in domače osnovne šole podarilo prebivalcem nepozaben nedeljski večer ob dobri pesmi ih glasbi. V prvem dolu tradicionalnega božično novoletnega koncerta, ki je bil tokrat prvič v šolski dvorani, so se najprej predstavili mladi pevci. Pod vodstvom Marka Kavčiča in ob spremljavi pianistke Maje Ovsenik sta zapela otroški in mladinski pevski zbor OŠ Naklo. Program je obogatil tudi učiteljski pevski zbor, ki so ga pri eni od skladb spremljali učenci z Orffovim orkestrom. Nato so nastopili še starejši pevci iz cerkvenega pevskega zbora in mešanega pevskega zbora Dobrava iz Naklega. Med drugim delom prireditve je navdušil množico obiskovalcev Pihalni orkester Tržič, ki je pod vodstvom Francija Podlipnika igral božično obarvane skladbe, popularno glasbo in domače melodije. Spored je povezovala učiteljica Tina Primožič iz nakelske šole. Kot je ugotovil ravnatelj Boris Černilec, toliko ubranega petja in glasbe res še ni bilo v njihovi šoli. Nakelski župan Ivan Stular je pohvalil sodelovanje šole s krajem in izrazil upanje, da bo prihodnje leto v Naklem vsaj tako slavnosten Koncert, če ne že bolj zaradi prihoda novega tisočletja. Svojevrstno presenečenje za obiskovalce so pripra vili organizatorji, ki so med vstopnicami izžrebali 33 dobitnikov praktičnih nagrad. • S. Saje Koncert v Mengšu Mengeš, 21. decembra - Tradicionalni koncert mengeških godbenikov z božično novoletnim programom bo v soboto, 26. decembra, ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma v Mengšu. Koncert poleg godbe tudi letos pripravlja Turistično društvo •Mengeš, ki bo ob tej priložnosti podelilo tudi priznanja za najlepše urejene hiše v občini. Na začetku bo ob dnevu samostojnosti tudi krajša slovesnost, nastopil pa bo Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš. Vstopnine ne bo. • A. Ž. Regulacija Dupeljščice še ni končana Strahinj, 21. decembra - Kljub zimi se nadaljujejo gradben dela pri regulaciji potoka Dupeljščica v Strahinju, kjer so pred dnevi postavili dva no'va mostova do hiš v severnem delu naselja. Zgraditi bo potrebno tudi okrog 200 metrov oporni' zidov, kar bodo opravili predvidoma do začetka marc prihodnje leto. Skupna vrednost naložbe je ocenjena na 19 milijonov tolarjev, polovico te vsote pa bo zagotovila občina Naklo. • S. Saje Jaslice v atriju magistrata Ljubljana, 21. decembra - V stekleni dvorani atrij ljubljanskega Magistrata sta ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode ter županja mestne občine Ljubljana Viktorije Potočnik. Razstava jaslic, ki so jo odprli petek, bo odprta do četrtka, 24. decembra. • A. Ž. Iz središča Slovenije v Vaše srce s^Radio GEOSS«^ Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 KULTURNI KOLEDAR KRANJ -V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled arheološka razstava Nakit -magična moč oblike. V Mali galeriji v Mestni hiši je na ogled novoletna razstava slik članov Likovnega društva Kranj. V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešeren in razkošje bibliofilskih izdaj. V Galeriji Mestne hiše razstavlja slike Smiljan Popović. V Cafe restaurantu Yasmin razstavljajo risbice učenci OVI pri OŠ Helene Puhar. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Novo v kinu PEPELKINA LJUBEZENSKA ZGODBA Za prijetno predpraznično pričakovanje bo več kot dobrodošla filmska novost - ameriška inačica pravljice o Pepelki -Pepelkina ljubezenska zgodba. Za ljubitelje napetih psiholoških thrillerjev pa bo pravšnji Popoln umor. Film Pepelkina ljubezenska zgodba pripoveduje najslavnejšo zgodbo na svetu na povsem nov način. Pravzaprav jo pripoveduje Matrona, igra jo Jeanne Moreau, pri njej pa sta jo slišala brata Grimm in jo zapisala. Danielle, igra jo Drevv Barrvmore, je malce drugačna Pepelka, dovolj samostojna in samosvoja mladenka iz 16. stoletja, ki bolj kot princ njej, igra ga Dougrav Scott, pomaga ona njemu. No, stekleni čeveljčki seveda tudi ne manjkajo, pa Daniellina povzpetniška mačeha Rodmilla, igra jo Angelica liuston, in seveda slavni ples v maskah. Imenitna igralska zasedba, romantična zgodba, ki so jo posneli v notranjosti in v okolici najlepših francoskih gradov v regiji Dordogne. Popoln umor pripoveduje znano zgodbo o trikotniku: multi-milionar ima lepo. razgledano ženo, ta pa ima ljubimca. Mož, ki izve, da je varan, zasnuje popoln umor - nagovori ljubimca, naj ljubico ubije. Zveni znano? Seveda, gre za novo zgodbo, ki jo je navdihnil Hitchcockov film Kliči M za umor. Tokrat je režiser Andrew Daviš, igrajo pa Michael Douglas, Gwyneth Paltrovv in Viggo Mortensen. Filmska zgodba, ki ji čas ne more do živega, posneli pa so jo na najbolj znanih lokacijah New Yorka. BOŽIČNI KONCERT Kranj - V prepolni cerkvi sv. Martina v Stražišču je bil minulo nedeljo božični koncert, ki ga je pripravil Komorni orkester Carnium skupaj z Mešanim pevskim zborom Musica viva. Pod vodstvom dirigenta Petra Škrjanca so orkester in zbor predstavili izbran program glasbe z deli Bacha, Tomca, Haendla, Mozarta, Albinionija in drugih, pri tem pa so se izkazali tudi solisti -me/./.osopranistka Sabira Hajdarevič, Branko Brezavščck, violina, Bronka Prinčič, harfa, Barbara Pibernik, orgle in Matic Arižej, violina. • L.M., foto: Tina Doki T R A rflsS^ 1 O N A L N I NOVOLEM GALA KONCERT y 1.1 lHf ^ tri ? Festivali iv^rsii Bled ~" SOLISTI IZ ST. PETERSBURGA BLED . MDPEODAJAVSTOrNIC: TURISTIČNO DRUŠTVO BLID, tel: 84/741122 AGENCIJA KOMPAS BLED, tel: 164 / 741 $15 GORENJSKI GLAS V KRANJU, tel.: 064/223414 Banka s posluhom Prisrčno vabljeni Zveza kulturnih organizacij Kranj in Prešernovo gledališče Kranj ČK2GCM3& **TINE|A Lutkovno gledališče GM Jesenkei ROPARSKI VITEZ JAROMIR sobota, 26. decembra 1998, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču MESTNA OBČINA KRANJ GLAS Severjeve nagrade 1998 NAJBOLJŠI NA SLOVENSKIH ODRIH Škofja Loka - Ob pozdravnem nagovoru dramatika Toneta Partljiča in nastopom Slavka Cerjaka z monodramo Kontrabas so v nedeljo zvečer na Loškem odru podelili letošnje Severjeve nagrade. Žirija Sklada Staneta Severja, (njen sestav je letos nov -predseduje ji Jožica Avbelj, člani pa so Darja Reichman, Pavle Ravnohrib, Alojz Svete in Alenka Bole Vrabec), je med prispelimi predlogi za najboljše igralske dosežke leta 1998 na poklicnih in ljubiteljskih odrih ter za študente igre, odločila takole. Zvezdana Mlakar, članica SNG Drama, je prejela Severje-vo nagrado za zahtevno in nenavadno vlogo Rebecce v igri Harolda Pinterja V prah se povrneš. V obrazložitvi za nagrado je med drugim zapisano, da "od začetne fascinacije z zunanjim bliščem uniformiranega nacista do begunke in matere, ki so ji vzeli odtroka, preigra Mlakarjeva kot Rebecca celo vrsto spominov, spoznanj, muk in otrple zazrtosti v človeško notranjost." Vlogo obvladuje z navidezno distanco in se ji hkrati prepušča z vsakim vlaknom svojega telesa. Z veliko igralsko ustvarjalnostjo in disciplino je izrazila vse pomenske odtenke te vloge, z občutljivo mero pa ji dodala tudi osebno prizadetost in ranljivost. Radoš Bolčina, član PDG Nova Gorica, je prejel Severje-vo nagrado za tri vloge v PDG in eno v Mestnem gledališču ljubljanskem. V Sodnem dnevu Oe-doena von Horvatha je izvrstno upodobil postajnega načelnika Hudetza; lik je zasnoval z zanesljivim in konsistentnim občut-kom za psihosocialno Najboljša igralca poklicnega odra v letu 1998 Radoš Bolčina Zvezdana Mlakar in karakteristiko lika in subtilno oblikoval njegov dramski razvoj. Povsen drugačen je bil njegov lik sarkastičnega Doktorja v Buechnerjevem Woyzecku, kjer je sicer epizodno vlogo odigral tako, da je v predstavi izstopala. Kot Kalisto v Rojasovi Celestini je z občudovanja vredno samoironijo upodobil tragikomično podobo neučakanega mladeniča. V vlogi Mihaila v drami Murlin Murlo N. Koljade je odigral psihološko niansirano figuro, ki za svojo surovostjo skriva osamljenost in praznino. Severjevo nagrado za študenta dramske igre si letos delita Neva Jana Flajs in David Čeh.Oba sta si nagrado prislužila za nastop v 5. semestru v predstavi Shakespearovega Sna kresne noči -Flajsova v vlogi Nike Klopčičeve, Čeh pa za kreacijo Škrata. Marko Cvahte je prejel Severjevo nagrado za življenjsko delo za igralske dosežke na nepoklicnih odrih. Po poklicu gradbeni inženir iz Slovenske Bistrice se je ob sodelovanju režiserja Branka Gombača razvil v amaterskega gledališkega igralca, ki se spogleduje s profesionalno izvedbo. Po nekaterih vlogah, ki jih je naštudir-al - Svetokriškega Pridige, Jurija Vodovnika -monodrame, ki jih igra že vrsto let, je znan po vseh koncih Slovenije, nastopal pa je tudi v tujini. Izjemen je bil kot Sokrat v Platonovem Sokratu in. kot župnik v Cankarjevih Hlapcih. • Lea Mencinger, foto: Tina Doki PREMIERA TETE MAGDE Tone Partljič je prišel na slovesnost v "slovenske Atene" -Škofjo Loko - s posebnim veseljem in spoštovanjem do osebnosti Staneta Severja in njegove umetnosti. Nanizal je vrsto osebnih spominov na srečanja z nepozabnim igralcem, ki je tako kot Partljič sprva končal učiteljišče, a ni nikoli poučeval; oba je - Severja prej, Partljiča malo kasneje osvojilo gledališče. "Imamo odlično gledališče, spoštujmo ga," je dejal govornik na slovesnosti. Linhartovi čuki uprizorili uspešnico Svetlane Makarovič ČUK SEDI NA PALICI Radovljica - V bogatem sklopu prednovoletnih prireditev, ki ga pripravljajo radovljiški osnovnošolci, še posebej izstopa predstava Linhartovih čukov, gledališke skupine, ki jo že osemnajst let vodi mentorica Mira Stušek. Pred tednom dni so številno občinstvo v avli OŠ A. T. Linharta navdušili s predstavo Svetlane Makarovič Čuk sedi na palici. Aljaž Golmajer, Andreja Arnol, Anja Markelj, Ivana Ločniškar, Jasna Mulej, Jerica Zupane, Katka Pohar, Luka Amhrožič, Maja Pfajfar, Maja Pristov, Majna Dežman, Manca Debeljak, Maruša Ažman, Mateja Cupar, Nace Zaletel, Nataša Rozman, Nina Frelih, Nina Papler, Suzana Malnar, Špela Pintar, Tinka Pohar in Velibor Nikolešič z mentorico in režiserko Miro Stušek. Šolska gledališka skupina je predstavo Čuk sedi na palici prvič uprizorila pred dvanajstimi leti, ko sta v njej med drugim blesteli zdaj že uveljavljena mlada igralka Manca Ogorevc in po novem tudi študentka AGRFT Sabina Kogovšck. Igralskih talentov je tudi v tokratni, kar dvaindvajset članski zasedbi, kar nekaj. Otroci v dvorani so cepetali od navdušenja, starši so se smejali iz srca in naglas, mladi igralci pa so z vidnim navdušenjem in brez treme pripovedovali o tem, kako lepo je biti kokoš, kako zvita je lisica, kaj je čuk za malico... Režiserka predstave je Mira Stušek, koreografinja Nana Milčins-ki, kostumografinja Nuša Vogelnik, glasbena oprema je delo Liljane Kiš. Za luč so poskrbeli Jože Stare, Blaž Prime in Matjaž Vida, za rekvizite pa Vika Marinkovič. • M. Ahačič Kranj - Na odru Prešernovega gledališča Kranj bodo jutri, v sredo, ob 19.30 postavili na oder premiero krstne predstave Sve|,an: Makarovič Teta Magda. Komedijo režira Dušan Mlakar, v naslovn vlogi pa gostuje igralec Ivo Godnič, ob njem pa nastopajo DJ?.rJ Reichman, Vesna Slapar, Vesna Jevnikar, Matjaž Višnar in lin Oman, ki bo z vlogo Viktorja Poglajna odigral svojo stoto gledahsK vlogo. Glasbo za komedijo je napisal Uroš Rakovec, scena je del Jožeta Logarja, kostumografinja je Jerneja Jambrek. Dvanajsti zvezek ES ŠE TRIJE ZVEZKI IN DODATEK Z dvanajstim zvezkom, ki je pravkar izšel, Enciklopedija # Slovenije počasi zaokrožuje svoj enciklopedični opus - še trije zvezki in dodatek do leta 2002. Kot je sicer predvideno, bo Enciklopedija Slovenije imela petnajst zvezkov, vendar pa to še ne bo zaključek. Miha Kovač, gf* ^ urednik Mladinske knjige, je na nedavni predstavitvi najnovejseg zvezka v Cankarjevem domu napovedal še dodatni zveze ; nekakšno dopolnilo zbirki. Konec izhajanja pa seveda pome obenem že tudi nov začetek in priprave na prenovljeno Enciklope dijo Slovenije. Živimo v času polnem družbenih sprememb in n°v^, odkritij, kar vse zahteva nove in izpolnjene informacije. Za sedaj ni odgovora na vprašanje, kdaj se bo tudi Enciklopedija Slovcnu lahko - seveda na zgoščenki in na internetu - v bistvu dnev dopolnjevala, bo pa zagotovo v prihodnosti glede tega stopala P sledi na primer Enciklopedije Britanice, ki jo je možno že z J prebirati tako v knjižni obliki kot na internetu. O povečanju °hse£'t enciklopedije, prvotni načrti so bili dvanajst oziroma tr,nyL zvezkov, je govoril Martin Ivanič, odgovorni urednik EnciklopeuJ Slovenije - med objektivnimi razlogi za tak obseg so tudi dinamic čas, v katerem enciklopedija nastaja. ., Dvanajsti zvezek Enciklopedije Slovenije prinaša 885 stvarnin ^ biografskih gesel od Slovenska n do Sz, besedilo pa dopolnjuje:0P^ barvnih in črnobelih ilustracij - portretov, umetnostnih posne'tKj tematskih kart in zemljevidov, grafikonov itd. Dušan Voglar, gla.|va urednik Enciklopedije Slovenije, je na predstavitvi iz gra j najnovejšega zvezka posebej poudaril geslo Soška fronta ^n°. ^ štirih najobsežnejših), ki je ob geslu Prva svetovna vojna v deseij ^ zvezku posebej obširno obdelan. Tudi zato, ker je bilo vse doslej obdobje, s katerim se tudi pri nas zdaj zgodovina posebej pozo ukvarja, še premalo raziskano. • L.M. Silvestrovanje v planinskih postojankah Velo zanimanje in bogati programi za staro in mlado Silvestrovanje v šestih postojankah v tržiškem okolišu - Vse so že polno zasedene - Na Kriški gori bo novo leto dočakalo 60 ljudi - Na Zelenici ugoden silvestrski paket Tržič, 21. decembra - Planinsko društvo Križe in Planinsko društvo Tržič letos organizirata silvestrovanje v vseh planin- skih postojankah, ki jih oskrbujeta. Staro in mlado bo najdaljšo noč v letu preživelo v koči na Kriški gori, v zavetišču v Gozdu, v domu pod Storžičem, v planinskem domu na Zelenici? v koči na Dobrči ter v domu na Kofcah. Kot so povedali oskrbniki, so že polno zasedeni, vsi pa so se potrudili in pripravili prijetne ponudbe. V koči na Kriški gori bo silve- 31. decembra ob 15. uri s pre-strovalo 60 ljudi, v zavetišču v vozom z žičnico, povratek pa Gozdu pa skupina Štajercev, naslednjega dne ob isti uri. Na Pripravili so silvestrsko večerjo Zelenici bo pričakalo Novo ln poskrbeli za glasbo. Za sil- leto 52 ljudi, za ponudbo pa so vestrovanje in nočitev je odšteli nekaj manj kot štirina-potrebno odšteti šest tisoč jst tisočakov. tolarjev. Omenimo naj tudi, da sta obe koči v času praznikov oskrbovani že od 18. decembra do 3. januarja prihodnje leto. Na Zelenici so pripravili še posebno ugoden enodnevni silvestrski paket. Ta vsebuje: tri obroke (silvestrska večerja ter zajtrk in kosilo na novega leta dan), aperitiv, novoletno darilo, prenočišče ter dva dni zastonj smučanje, če bodo le Pogoji takšni kot v zadnjih dneh. Seveda so poskrbeli tudi za zabavo, saj bo zbrane razveseljeval glasbeni trio, kije pripravil tudi humoristični program. Odhod za vse zbrane je Pod Storžičem se bo zadnji dan v letu zbralo 45 ljudi in to predvsem mladi. Ponudba vsebuje: silvestrsko večerjo, aperitiv, zabavni program z glasbo, igre na snegu (ki jih organizirajo mladi sami), sankanje ter seveda šampanjec in nočitev. Cena silvestrovanja znaša sedem tisoč za odrasle in pet tisoč tolarjev za otroke. V domu na Kofcah imajo prav tako polno, saj bo tu silve-strovalo 56 ljudi srednje generacije. Gostom bodo najprej ob prihodu postregli z juho ali golažem ter aperitivom, ob 20. uri bo sledila silvestrska večer- Veselo v Novo leto tudi v planinskih kočah ja, ob 23. ali 1. uri domači narezek ter med 3. in 4. uro še kisla juha. Ponudba vsebuje tudi novoletno darilo, nočitev ter živo glasbo, cena za celotni program pa znaša šest tisočakov. Polno imajo tudi v koči na Dobrči, kjer se bo zadnji dan v letu zabavalo 30 ljudi, predvsem srednje generacije. Ponudba vsebuje domačo večerjo ter aperitiv. Pripravili so tudi skeče in novoletne sage, pot do koče pa bodo okrasili z baklami. Za ponudbo, ki seveda vsebuje tudi nočitev, morajo odrasli odšteti sedem, otroci pa pet tisoč tolarjev. Tudi sicer pa je koča od Božiča do Novega leta odprta vsak dan. Da bi večer v planinskem vzdušju čim prijetneje minil, pa bodo gostje sami pripravili tudi družabne igre in če bodo želeli tudi ognjemet, čeprav so se z oskrbniki ponekod zmenili, da petard ne bodo metali. Skratka, oskrbniki so pripravili dobre ponudbe, tako da morajo gostje s seboj "prinesti" le dobro voljo. • P. Bahun Umrl je Franc Potočnik, s Krivega Brda, najstarejši Maistrov borec Z dobroto v srcu previharil življenjske viharje Januarja bi praznoval častitljivi stoti rojstni dan, ljudem pa je bil poznan tudi kot najstarejši Maistrov borec - Boril se je z maršalom ^detzkvem in poznal pisatelja Ivana Cankarja - Šolal se je na Jesenicah in v ljubljanskem Marjanišču, delal pa med drugim tudi pri škofjeloškem trgovcu Dolencu - Prisegal na pošteno delo in bivanje z naravo - Do zadnjega je zanj skrbela kćerka Lojzka Krivo Brdo, 22. decembra - Prve dni zadnjega meseca v letu sem se odpravljala na Krivo Brdo. Obetalo se je zanimivo srečanje s Francem Potočnikom. Skorajšnjim stoletnikom in najstarejšim Maistrovim borcem. Vendar do Jernajeve kmetije nisem prišla. Brez posebnega razloga sem namreč pred odhodom poklicala Potočnika, oglasila pa se mi je njegova hčerka Lojzka. "Nič ne hodite sem gor k nam. Pa ne le zaradi slabo prevozne ceste, ampak predvsem zaradi našega očeta, ki je bil dalj časa bolan in dneve v glavnem preleži. Tudi slikati se zagotovo ne bo hotel,'1 m' je prijazno povedala Potočnikova hčerka Lojzka. Kljub temu misli o stoletniku nisem povsem odgnala, če ne prej, se bom na Krivo Brdo odpravila januarja, sem si mislila. Zdaj vem, da se zagotovo ne bom. Francetu Potočniku se je njegov čas, minuli Petek iztekel. Umrl je na svojem domu na Krivem Brdu, pokopali pa so ga "a Pokopališču na Javorjah nad Poljanami. Na tako dolgi življenjski poti, ga je do stotega rojstnega dne ločil le trenutek, trinajstega januarja bi postal stoletnik. Rodil seje leta 1899 v zgornji Luši, v Selški dolini. Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje v ljubljanskem Mari-janišču, kjer so ga vpisali celo v zlato knjigo. Poznal je tudi pisatelja Ivana Cankarja. Leta 1915 se je zaposlil pri škofjeloškem trgovcu Dolencu, čez dve leti pa so ga vpoklicali v vojaško podoficirsko šolo. Že čez nekaj mesecev se je znašel na fronti v Romuniji. Bil je tudi^ priča dogodkom oktobrske revolucije. Kot Maistrov borec je branil slovensko severno mejo in se že takrat boril za samostojno Slovenijo, med drugo svetovno vojno pa je v svojem domu nudil zavetje partizanom. Na Jernajevo kmetijo se je poročil leta 1925, z ženo Alojzijo pa sta imela 11 otrok. Žena mu je umrla med vojno, on pa je ostal sam z 9 otroki, zato je moral trdo delati, saj življenje s tolikimi otroki na hribovski kmetiji ni bilo preprosto in je bilo vse prej kot lahko. Vse otroke mu je uspelo spraviti " do kruha", imeli so ga radi in ga spoštovali, zato tudi ne preseneča, da je do zadnjega ostal na svojem domu, med domačimi. • R. Škrjanc Ledno plezanje kot posebna zvrst alpinizma Nevarnost pri plezanju je največkrat plezalec sam Plezalca pravita, da se še nista dovolj približala lastnim mejam. '•"ž'č. 21. decembra - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič in . ,UD tržiških študentov so v petek zvečer pripravili zadnje letošnje Predavanje z diapozitivi. Aljaž Anderle in Klemen Premrl, člana ^'Pinističnega odseka pri tržiškem Planinskem društvu, sta predstavila posebno zvrst alpinizma, in sicer ledno plezanje, iz zadnjih *eh, oziroma treh sezon. Poleg tega pa sta predstavila tudi P'ezanje v Kanadi, ki sta jo obiskala v letošnjem letu. Ledeni slapovi, ki ob ugodnih atmosferskih pogojev, največja ^zmerah nastanejo v alpskih oiinah, so cilj mnogim alpini-_°/n. Ledno plezanje so je aeelo razvijati v sedemdesetih |ellh v Kanadi, Franciji, ZDA n na Škotskem, v Evropo, in s 01 tudi k nam, pa seje razširi-10 v osemdesetih letih. Najpomembnejša takšna ple-'isča v Sloveniji so v Zgornje ^avinjski dolini, v Logarski olini. na Zgornjem Jezerskem ^er v Posočju. Značilnosti led- e8a plezanja sta predvsem Posebna tehnika in zaščitna Prema. Težavnost plezanja je [»dvisna od naklona in kvalitete ^jdu. Nevarnosti pri takšnem Plezahju so odvisne od ledu in nevarnost pa je plezalec sam, ki se mora tega zavedati. Andražu in Klemenu pomeni strast, saj se je lepo vračati domov in vse še enkrat podoživljati, s tem pa lahko dojemaš življenje in naravo še globje. Njuni prvi poskusi v tej smeri so se začeli pred 12 leti in sicer zelo počasi in tipajoče, od enostavnega na vse bolj zahtevno plezanje. Pri tem jima veliko pomenijo tudi spomini in drobni dogodki, saj so gore pozimi svojevrstno doživljanje. V Kanado sta se odpravila predvsem zaradi svojega razvoja in potrditve, obiskala pa sta enega izmed svetovnih središč, Calgarv, kjer se nahajajo svetovno znani ledeni slapovi. Najpomembnejša značilnost, ki sta jo opazila, so predvsem velike razdalje in dolgi dostopi do slapov, prevoz pa je večkrat avantura. V mesecu dni plezanja sta dosegla prav vse, kar sta si doma upala napovedati na glas, kot prva Slovenca pa sta po sedmih urah plezanja uspela osvojiti prvi slap z oceno sedem, in sicer eno izmed težjih smeri v Kanadi. Spoznala sta nove kraje in ljudi in se vrnila domov z nepozabnimi spomini. Tuši spomladi, ko se narava začne prebujati in skala spet postane dovolj topla za plezanje, jima misli in pogledi uhajajo v gore. • Besedilo, foto: P. Bahun Srečanje dedkov in babic v dupljanskem vrtcu Duplje, 22. decembra - Minuli četrtek je bilo v dupljanskem vrtcu, ki ga obiskuje 41 otrok, živa h neje kot običajno, saj so malčki v goste povabili starše ter babice in dedke. Dopoldne je bila prireditev z naslovom Prijetno srečanje za dedke in babice - babičina potica, na kateri so otroci skupaj z vzgojiteljicami ter povabljenimi pekli orehovo potico ter krasili piškote in btskvitno pecivo. Malčki so se z navdušenjem lotili peke, v sproščenem in razigranem vzdušju pa so povabljenim babicam in dedkom tudi zapeli in zaplesali. Popoldne pa je minilo v znamenju lutkovne igrice Paeek in packa, s katero so se otroci predstavili svojim staršem ter jih pogostiti z dopoldne pečeno potico. Lutke je za predstavo izdelala pomočnica Darka Povalej, darila pa so bili deležni tudi najmlajši, saj so dobili lesene kitare, ki so jih starši domiselno okrasili. Vzgojiteljica Vera Vrtač je še povedala, da je otroke obiskal tudi dedek Mraz in jim prinesel lepo skupno darilo - lego kocke in kakovostne Asco igrače, dobrih 160 tisoč tolarjev, pa so zanje prispevali nakelska osnovna šola ter dupljanski obrtniki. V prazničnem decembru so si otroci ogledali tudi lutkovno predstavo Sapramiška ter Grad, gradiček, ki so jo v celoti pripravile vzgojiteljice omenjenega vrtca. • R. S., foto: M. Golobic Otroci dupljanskega vrtca so z babicami in dedki pripravili sladke dobrote. Srebrni jubilej sorske folklore Sora pri Medvodah, 21. decembra - Kulturno umetniško društvo Sora, ki proslavya zlati jubilej, je v petek zvečer obeležilo tudi srebrni jubilej folklorne skupine. V domu v Sori so se predstavile v programu otroška, mladinska in starejša skupina. Predstavila seje tudi mladinska folklorna skupina s tamburaši iz Reteč. zapeli so Sorski dedci -Podokničarji. predstavile so se perice - Farška dekleta in frajtonarji. • A. Ž. Sejem v Kamniku Kamnik, 21. decembra - Božično novoletni sejem so v soboto odprli na Glavnem trgu v Kamniku. Trajal bo do konca leta, ko bo na Glavnem trgu tudi silvestrovanje na prostem. Župan takrat obljublja presenečenje, ob dobri pijači pa bo igral ansambel Nagelj. Na sejmu bo v prazničnih dneh med 10. uro dopoldne in osmo uro zvečer Društvo podeželjskih žena iz Tuhinjske doline poskrbelo za Žganjev šluk 1999, Helena Strle je pripravila program za otroke. Po današnji lutkovni igrici Otok sreče, bodo učenci Osnovne šole Frana Albrehta v sredo ob 16. uri predstavili igrico Čisto pravi dedek Mraz, pol ure kasneje pa bo koncert šolskega zboreka. Sejem pa bo v sredo obiskal tudi Božiček. • A. Ž. Božični koncert Kranj, 21. decembra - Komorni moški pevski zbor iz Kranja, ki ga sestavlja 25 pevcev iz Kranja in širše Gorenjske, vodi pa ga Tomaž Tozon, bo tudi letos imel božični koncert v farni cerkvi sv. Martina v Stražišču pri Kranju. Koncert bo v nedeljo, 27. decembra, ob 19. uri. Ob spremljavi Ljubljanskega filharmoničnega orkestra bo poleg svečane Hayd-nove maše na sporedu tudi več božičnih pesmi, nastopil pa bo tudi ženski pevski zbor Dupljanke iz Dupelj. Solisti bodo Zdenka Anžur - Tozon (sopran), Jože Benedik (tenor), Peter Ambrož (tenor), Franc Ćufar (bariton) in Franc Tušek (bas). Predprodaja vstopnic za koncert je v župnišču Zlato polje, v pisarni Društva upokojencev v Kranju in v trgovinah Mak v Kranju (Tavčarjeva ulica) in v Stražišču (Škofjeloška cesta). • A. Ž. r ZA DOM IN DRUŽINO "1 GORENJSKI GLAS • 16. STRAN L_______________________ ureja: Danica Dolenc _____ _________ ..........____j Torek, 22. decembra 1998 Ko krasimo mizo Zvezda iz svečk Ni nujno, da si za praznični večer omislite bogato ikebano. Izredno lep, preprost in poceni okras bo zvezda iz malih svečk v skodelicah. 16 svečk potrebujemo, da jih oblikujemo v petokratko zvezdo, okrog pa položimo smrekove ali jelkine vejice in dobili bomo veliko zeleno zvezdo. Ko bomo prižgali svečke, bo izgled še veliko lepši. • In še to: takšno zvezdo lahko oblikujejo otroci sami. Naredimo si sami Okrasimo vhodna vrata No, da na vhodna vrata obešamo razne lepe zelene venčke z rdečimi takovi in svetlečimi bunkicami, vemo. Ponujamo pa vam idejo, da bi okrasili tudi veje drevesca pred vhodom, grma, ki ves gol gleda iz snežene odeje na domačem vrtu. Iz žice spletemo mrežasta srca, iz kartona izrežemo zvezde in jih oblepimo s svetlečim papirjem, morda kam obesimo še staro svetilko. Vse skupaj bo pričaralo praznično vzdušje, posebno še zvečer, ko bodo zagorele lučke. In š e ena ideja: kolikor pač že imate starih svetilk doma, vse opremite s svečkami oz. oljenakmi, postavite jih na okno in na sveti večer prižgite. Sladica za praznike Božična štruca Potico bomo tako ali tako spekli za praznike, a naj bo zraven še nekaj posebnega. Predlagamo vam odlično božično pecivo z lešniki. Testo: 25 dag skute, 15 dag rjavega sladkorja, 1/8 1 mleka, 1/8 l sončničnega olja, 2 jajci, 1 rumenjak, 50 dag pšenične polnozrnate moke, l zavojček pecilnega praška, ščepec soli, 20 dag fino zmletih in rahlo opraienih lešnikov, maščoba za pekač, 1 rumenjak za premaz in približno 5 dag grobo zmletih lešnikov za posip. Nadev: 25 dag rozin, 4 jedilne žlice ruma, 15 dag celih lešnikov, 40 dag fino zmletih in rahlo popraženih lešnikov, 10 žlic medu, 2 beljaka, 1 kavina žlička cimeta, pol žličke zdrobljenega kardamoma, pol žličke zmletih nageljnovih žbic msmm Rozine operemo in osušimo, pokapljamo z rumom ter pokrijemo in pustimo, da se rum vpije (najbolje je, da imamo rozine že vnaprej pripravljene v rumu in naj čakajo v hladilniku za take priložnosti). Cele lešnike v ogreti pečici opražimo pri 220 stopinjah tako dolgo, da kožica poči. Lešnike ohladimo, kožico obribamo in lešnike razpolovimo. Zmlete lešnike dobro zmešamo z medom, jajčnim beljakom in dišavami.' Testo: skuto, rjavi sladkor, mleko, sončnično olje, jajca in rumenjak gladko zmešamo. Dodamo pšenično polnozrnato moko s pecilnim praškom, sol, naribane lešnike in vse skupaj s skutino maso vgnetemo v trdno testo. Testo na približno 1 cm debelo razvaljamo, namažemo z lešnikovim nadevom, potresemo z rozinami in razpolovljenimi lešniki. Zdaj z valjarjem narahlo vse potreseno pritisnemo v testo. Testo z leve in desne zvrnemo v sredino, nato pa ga po dolžini lepo zložimo, da dobi lepo obliko štruce. Lešnikovo štruco položimo na rahlo pomaščen pekač. Rumenjak zmešamo z žlico vode in štruco s tem premašemo in potresemo z debelo zribanimi lešniki. Štruco pečemo v predogreti pečici 45 minut pri 200 stopinjah C. Koje pečena, jo dobro ohladimo in zavijemo v folijo. Tako se obdrži tudi po 3 tedne sveža. Poskusimo še mi Pernato v svinjskem minut, nato jih vzamemo iz pečice, omajimo in spasiramo. Dodamo rumenjak, sol, muškat in gustin ter naredimo testo. Iz njega oblikujemo male hruške, ki jih povaljamo v drobtinah in v vroči maščobi cca 3 minute Če imate voljo in bi radi za božične ali novoletne praznike svoji družini ponudili kaj posebno dobrega, kot se za takšne praznike spodobi, se boste morda odločili za posebno mesno rolado: puranje prsi v'hrustljavi svinjini z brokolije-vim nadevom. Lepo na oko, še boljše v ustih, pa še tistemu, da mora biti za te praznike na mizi nekaj pernatega, kar koplje nazaj, in nekaj svinjskega, ker prašič rije (uspešno) naprej v nove čase, bo zadoščeno. Sicer pa tole sploh ni težko, hoste videli. Puranje prsi v svinjini Za 10 oseb potrebujemo: 4 puranje prsi po cca 20 dag, 1 kos svinjine, odrezane od surove slanine, tik pod kožo v velikosti 30 x 30 cm, sol, kumina, vrvica za prevez; nadev z gnjatjo: 1 zemlja, 1/8 l mleka, 20 dag gnjati (šunke), zrezane na koščke, 1 sesekljana mala čebula, 1 žlica mehkega masla ali margarine, 1 rumenjak, sol, poper, muškat, 1 kavina žlička timijana; nadev z hrokolijem: 60 dag brokolija (lahko je odmrzn-jen), 5 dag masla ali margarine, 3 jedilne žlice narihanega hrena, 3 žlice sesekljanega peteršilja, približno 6 žlic drobtin, sol, poper, 1 beljak; Krompirjeve hruške: 1,60 kg krompirja (po možnosti "moknatega"), 2 rumenjaka, sol, muškat, 2 žlici gust ina, drobtine, maščoba za cvrenje, nageljnove žbice in slane palčke za okras. Vsak kos puranjih prsi oblikujemo v velik zrezek, ga položimo na velik maslen papir in na lahko potolčemo ter solimo. Pripravimo gnjatni nadev: žemljico namočimo v mleku in z ostalimi dodatki piriramo v mikserju. S to maso premažemo pripravljene puranje prsi tako, da je vse meso prekrito. S pomočjo papirja zdaj meso po ožji strani na tesno zvijemo. Svinjsko podkožje, ki pa naj se ga drži največ 1 cm maščobe, položimo z grobo stranjo na mizo in premažemo z nadevom z brokolijem. Brokolije najprej drobno zrežemo. Maščobo penasto umešamo, dodamo sesekljane brokolije, hren, pete-ršilj in drobtine, dobro premešamo in solimo ter precej popopramo. Beljak stepemo v sneg in ga tudi vmešamo. Bro-kolijev nadev namažemo tako, da ostane 2 cm robu prostega. Zdaj zvite puranje prsi položimo na brokolijev nadev in sicer tako, da se bo potem ta rolada lepo rezala. Svinjino zvijemo čez puranji zvitek in oba konca na vrhu sešijemo z veliko iglo in tanko vrvico. Na konceh naredimo gubo in jo zašijemo z velikimi šivi. Zunanjo stran zdaj močno naribamo s poprom in soljo. Mesno štruco damo v pekač in jo v prej ogreti pečici 90 minut pečemo pri 250 stopinjah C. Pečenko med pečenjem večkrat obrnemo. Če vaša pečica od zgoraj preveč greje, bi bilo prav, da bi pečenko po 45 minutah pokrili z alu folijo, da pečenka ne bi bila pretemna. Ko pečenko vzamemo iz pečice, jo 15 minut pustimo stati, nato pa odstranimo vrvico in po možnosti z električnim nožem ali dobro nabrušenim navadnim nožem razrežemo pečenko v tanke rezine. Hruške iz krompirja: cele, 1 očiščene, oprane in osušene Delamo vsak dan! krompirje damo skupaj s pečen- J nedelje in prazniki: do 12. ure ko v pečico in pečemo 50 fritiramo. Vsakemu kosu dodamo konček slane paličice za "rep" in nageljnovo žbico za "muho". Če se vam da, jih naredite več, kajti te krompirjeve "hruške" se dobro obdrže tudi v zamrzovalniku, le fritirati jih morate potem najmanj 6 minut. Nekaj brokolija pustimo za dekoracijo krožnika: skuhamo ga mehko v slani vodi in povaljamo v razpuščenem maslu. Zraven ponudite kakšno dobro malce kiselkasto vino. tltfg Umi versal ' m m I liter iiii11«>ii$t 1 >^ i «><.<-• 1 8*>7 .......- —............. 30-delni kuhinjski komplet 37.000,90] MALI KOMPLET 0.000,90 m m HUP ■ ▼■ Dm 4d mjtr 4ptfe ttkjm *m* ■ m 2» %JP oNi ■ m ... kamor se kupci vračajo! PREPOVEDANO ZA ODRASLE _______________Ureja: Helena Jelovčan___ _ Prednovoletni živžav v kranjskogorski šoli Kranjska Gora - Prejšnji četrtek popoldne je v kranjskogorski osnovni šoli vse vrvelo v predprazničnem vzdušju. Učenci so še zadnjič v letu 1998 medse povabili svoje starše in bratce ter sestrice m jim razkazali svoje novoletne umetnije, ki so nastajale že ves mesec. Pod vodstvom ustvarjalnih in prizadevnih učiteljic so namreč vse od miklavževega naprej izdelovali novoletne voščilnice, okraske, barvali stekelca, pekli piškote, okraševali jelke. Vse, kar je nastalo - in verjemite, vsi izdelki so bili prečudoviti - so razstavili v avli in po simboličnih cenah ponudili naprodaj. Izkupiček od prodanih izdelkov bodo namenili v humanitarne namene, za akcijo Iskrica v žalostnih očeh, ki poteka pod okriljem Nedeljskega dnevnika. Spomnili so se tudi starejših občanov in vsem, ki bivajo v domu za ostarele, so člani kjožka Rdečega križa poklonili novoletne čestitke. V nekaterih razredih pa so pripravili tudi poseben nastop za starše. Mi smo obiskali 4. b razred, kjer so učenci in njihova učiteljica Zdenka Oven staršem predstavili svoj Časopis z naslovom Iz te snovi se tkejo sanje. Nato pa so skupaj s starši ustvarjali novoletne voščilnice, izdelovali božične zvezde, barvali na steklo in izdelovali možičke iz jabolk. In se pri tem prav zares zabavali! • U. P. Varno kolo - varno kolesarjenje Jesenice - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Jesenice je razpisal natečaj Varno kolo - varno kolesarjenje ter k sodelovanju«povabil učence vseh osnovnih šol v občini. Napisali so dvajset zanimivih spisov ter poslali kar 99 likovnih del, ki prikazujejo kolesarje, kolesarjenje in nesreče. Strokovna komisija je v skupinah učencev razredne in predmetne stopnje nagradila po tri najboljše literarne prispevke in po šest likovnih izdelkov. V mlajši skupini so nagrade za literarne prispevke prejeli Matic Odar, 3. r. OŠ Prežihov Voranc, Andraž Smolej, 4. r. OŠ Koroška Bela in Ana Pirih, 3. r. OŠ Prežihov Voranc, v starejši skupini Andrej Lavtar, Jure Logar in Adis Ramič, vsi 5. r. OŠ Prežihov Voranc. Likovni nagrajenci iz mlajše skupine so: Tilen Hostnik, 3. r. OŠ Polde Stražišar, Veronika Vogelnik, 4. r. OŠ Žirovnica, Tina Janša, 2. r. OŠ Žirovnica, Tilen Zupane, 3. r. OŠ Prežihov Voranc, Polona Burnik, 4. r. OŠ Žirovnica in Matija Podhraški, 4. r. OŠ Žirovnica; starejša skupjna: Miha Frelih, 5. r. OŠ Koroška Bela, Anže Benet, 6. r. OS Prežihov Voranc, Marko Hlebanja, 5. r. OŠ Polde Stražišar, Tina Vrenko, 6. r. OŠ Žirovnica, Grega Stanič, 5. r. OŠ Polde Stražišar, Matjaž Erman, 6, r. OŠ Prežihov Voranc. Kogar zanima varno kolesarjenje, si lahko še do četrtka ogleda razstavo v avli jeseniške občine, prijazno vabi Jože Berce. šolarji s Trate sporočajo ... da so reševalci kviza na temo Bela krajina 24. novembra odšli na izlet v Vinico, Adlešiče in Metliko. Avtobusni prevoz jim je omogočila Mara Jelovšek iz škofjeloškega društva prijateljev mladine. To je bil skupni izlet učencev vseh treh škofjeloških osnovnih šol: Cvetka Golarja, Ivana Groharja in Petra Kavčiča. ... da so medse povabili Andresa Valdesa. profesorja mirne in pantomime, rojenega v Havani na Kubi, ki že od leta 1964 živi in dela v Ljubljani. Z asistentko sta najprej razložila razliko med mimo in pantomimo, nato pa je mojster začel. Eva Kavčič in Neža Hauptman takole poročata: Najprej se je umiril in skoncentriral. Sledilo je veliko različnih prizorov, med katerimi je bil tudi ples v disku, ki je bil za nas, sedmošolce, najbolj zanimiv in smešen. Med drugim nam je tudi pokazal, kako "dobro" zna kuhati, popaziti na majhne otroke in daje nadarjen lovec. Ob koncu predstave pa smo lahko gledalci izbirali prizore po naši želji. Srečanje z lutkami Bohinjska Bistrica - Vzgojiteljice in pomočnice iz vrtca Bohinjska Bistrica vabijo starše, naj svojim malčkom podarijo urico časa in jih v torek, 29. decembra, ob 16. uri pripeljejo v kulturni dom Joža Ažmana, kjer jih bodo z lutkovno igrico Mili popeljale v svet pravljic in domišljije. Mala šola plezanja v tržiških vrtcih Tržič - V vzgojno varstvenem zavodu Tržič so sklenili prvi del popoldanskih interesnih dejavnosti za predšolske otroke. Razen telesno športnih aktivnosti in spoznavanja angleškega jezika so prvič izvedli tudi malo šolo plezanja. Obiskovalo jo je štirinajst otrok, vodil pa jo je tržiški alpinist Aljaž Anderle. Na zadnjem srečanju, 15. decembra, so otroci tudi staršem pokazali, kako spretni in močni so postali ob premagovanju plezalne stene. Med njimi je nekaj pravih plezalnih talentov. December pa je tudi sicer v tržiških vrtcih zelo živahen in prijeten. Otroci skupaj s starši krasijo prostore, pripravljajo vizitke in se veselijo ob različnih prireditvah. Naj naštejemo le nekatere: ogled čeških rnarionet, Palček Piskalček je prišel na obisk iz Lutkovnega gledališča Jesenice, Pojoči kuhar, Sneguljčica, obisk v Lutkovnem gledališču v Ljubljani pa v Glasbeni šoli v Tržiču, v četrtek, 24. decembra, pa pričakujejo tudi obisk dedka Mraza. 6f miii lii/i nI T t ii 11 iri ii tri NA VRTHJAKU E ROMANO Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 FM Uganka, uganka, uganka Kako, dragi prijateljčki? Se že pripravljate na počitnice in praznike? Da le ne boste predolgo spali! V soboto se spet slišimo, vi pa dotlej pridno pišite in rišite, saj za vas pripravljam spet novo uganko. Čao! =?ADiO 913 fn 1TIMO radlojriglav m,N VRTILJAK Qfi ft/IH7 Jutrani' pozdrav, pravljica Zlate ^V/ IVII \£m Volarič, povabilo na otroško matinejo, odprti telefon, pa še kaj zanimivega se bo našlo tudi v nedeljo. Zavrtimo se skupaj! • Miri in dedek. RADIO KLEPETALNICA Doris Kos sije prislužila nagrado, ker je bila pridna. Ostale pridne pa bo razveselil kakšen dobri mož, saj veste, kateri. Prav lepe praznike vam želimo in poslušajte nas tudi v novem letu. Naslednja oddaja bo 3. januarja. Spočijte se in naberite novih moči, vam želijo • radijske klepetulje. == .== BRBOTAVČEK —~_ . Danes zjutraj je prišla k meni mamica, me IZ —— pobožala po laseh in mi prav potihem ■5 —zašepetala v uho: Hej, Brbotavčka, zbudi se, ■■ - ■■■ Božiček te je obiskal. Ua! Skočila sem pokonci in stekla k oknu, kjer je visela moja pretegnjena in vsega hudega navajena rdeča nogavica. Kar pokala je, tako je bila polna. Stopila sem ha prste in jo snela. Previdno sem jo razprta in segla vanjo. Tale Božiček me ima res rad, sem veselo pomislila, kajti v nogavici je bilo tisto, kar sem si najbolj želela. Najbolj sem sem razveselila knjige o nekem dečku, ki so ga starši trpinčili. S sošolci smo se o tem veliko pogovarjali. O pretepanju in mučenju in take reči. Ne morem si predstavljati, da bi moja mamica kdaj tako ravnala z menoj. Zato moram knjigo skrbno prebrati, da bom lahko dala kak pameten nasvet tistemu, ki bo prišel v šolo z marogastimi nogami. Upam, dragi moji, da se pri vas ne dogaja kaj podobnega? Če se, me le poiščete, pomagala vam bom. Na izlet gre tokrat Tomaž Trilar, Frankovo naselje 179, Škofja Loka. Vesele božične praznike vam želi • vaša Brbotavčka. LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA vaša pošta Minuli teden sle nam pisali: Maruša Vadnov, Sabina Pintar, Barbara Jezeršek, Manca Štcfe. Rok Ravnikar. Simon Rupnik, Matic Odar, Andrej Lavtar, Andreja Burjek, Jana Kalan in Mateja Rihtaršič. Eva Kavčič, Neža Hauptman, Sandi Kršič, Žiga Zaplotnik, Spela Lombar-Stemiša, Luka Lokatelj, Jošt Korošec, Urška Drol, Andreja Pavlin in Vesna Tišler, Nejc Stalec, Tanja Damijan, Eva Primožič, Anja Oman. Jakob Boh, Daša Kekec, Barbara Šinkovec, Klavdija Zupane, Tanja Damijan, Vid Jan, Primož Porenta, Jure Košir, Ema Golob, Marjanca Ravnikar, Nika Mirnik, Jerneja Jenko, Ana Kalan, Matija Majdič, Miha Gaberšek. z »zletom Gorenjskega glasa nagrajujemo Matica Kogovška. Novoletne želje Želim si: dva metra snega, hladno serviranega. , Želim si: veliko ledaza sladkosneda. Zelini si: da sonce svetlo Metlo bi pregnalo. Želim si: za atija suhe ceste, bratcu velike preste. Želim si: za mamico prijetno delo. ŠOLSKA TORBA GRE NA POČITNICE -^olarjem in učiteljem želimo čim bolj spočite jpzabavnepraznike. - Uredništvo sestrici punčko belo. Želim si: da se vsaj nekaj uresniči, lahko jutri - ne pri priči! • Alen Nardoni, 3. a r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Bila sem dojenček Bila sem zelo majhen dojenček. Težka le kot štruca kruha. Imela sem dolge nohte in se z njimi praskala po obrazu. Nikoli nisem imela dude in stekleničke. Pila sem pri mamici in po steklenički. Moja prva igrača je bil mucek. Ko sem dobivala zobke, sem grizljala gumijasto žvečilko. Spala sem zelo malo. Bila sem radoveden dojenček. Rada sem se kopala. Starejša sestra me je pestovala in vozila v vozičku. Tudi brez inkubatorja sem zrasla. • Maruša Vadnov, L a r. OŠ Simona Jenka - Center Kranj Posadila sem sladkarije V vas je prišel dobri sveti Miklavž in me obdaril s sladkarijami. Malo sem jih dala sestri Mateji, druge sem obdržala zase. Ko sem nekega večera iskala žvečilne v vreči in jo premetavala, sem opazila nqpis: Čudežne sladkarije, ki jih lahko tudi posadiš. Nisem se obotavljala, brž sem zagrabila vrečko in jo odnesla v svojo novoletno okrašeno sobo. Vijolici sem vzela malo vlažne prsti in jo stresla v star pikčast lonec. Vtaknila sem vanj nekaj žvečilnov, čokoladnih bonbonov in drugih sladkarij ter vse zalila s toplo vodo. Naslednji dan je že zraslo zeleno in košato drevo, na vejicah pa same sladke dobrote. Odhitela sem k sestri in ji povedala nenavadno novico. Vsak dan ji dam nekaj čokoladnih bonbonov, ki jima najraje, in žvečilnov, saj je drevo zmeraj bolj obloženo s sladkimi dobrotami. Drevo je samo moje, toda tudi drugim, ne le sestrici, rada dam kakšen sad. • Sabina Pintar, 4. r. OŠ Bukovica Kolesar Spomnim se svojega prvega kolesa. Bil je majhen rdeč trikolesnik, ki ga je imela že moja sestra. Ko sem bil star pet let, sem dobil novega BMX. Takoj sem se začel učiti vožnje brez koleščkov. Doma imamo kratko dvorišče in makadam, zato sem vzel kolo v Lesce k stari mami. Tam je asfaltna cesta brez prometa. Ko sem prvič zajahal kolo brez koleščkov, sem padel in si odrgnil roko. Dokler sem vozil počasi, sem vedno padel. Od padcev sem bil vedno bolj popraskan. Potem sem se odločil, da bom vozil hitreje. Šlo mi je vedno bolje. Kmalu sem prevozil celo ulico, ne da bi stopil na tla. Ko sem pripeljal do sosedove hiše, se je za mano zapodil majhen hud pes. Skoraj me je že ujel, ko sem se vrgel za sosedove rože. Tako dobro sem se skril, da me ni našel. Kasneje sem to ulico prevozil še velikokrat, pa me pes ni več zajagal. BMX sem prerasel, pa sem dobil Rogovega na prestave. Sedaj se vozim do prijatelja Simona. Kolesarim tudi na Hruško, ampak samo z mamico. Na glavo si pritrdim čelado, da se ne poškodujem, če pride do nesreče. Komaj čakam, da bom delal izpit za kolo in se bom lahko povsod vozil čisto sam. Zelo rad kolesarim, škoda pa je, da je na Jesenicah po cestah tako nevarno. • Matic Odar, 3. b r. OŠ Prežihov Voranc, Jesenice NAGRAJENI SPIS Stadion sanjskega moštva Ljubo doma, kdor ga ima. Tako pravi slovenski pregovor. In tako kot veliko drugih ljudi, sem tudi sam najraje doma. Doma je lepo, lahko delam, kar hočem in tudi obnašam se lahko po svoje. Vendar moj najljubši prostor ni v hiši, ampmk na vrtu, kjer raste lepa zelena travica. Tam sem si pred leti postavil koš in ko sta starša zraven hruške posadila še breskev, jc bil vrt več kot popoln. Večkrat sem si domišljal, da sem slaven nogometaš in da streljam enajstmetrovke. Ko pa je gospod Janez na koncu vrta postavil še garažo, sem postal še bolj zavzet. Nato sem si začel domišljati celo, da igram s slavnimi nogometaši v nepremagljivi ekipi. Ker sredi travnika stoji tudi češnja, imamo poleti veliko obiskovalce, ki si poželijo sladkega okusa. Vse starejši sem, vse bolj pazim na ta kotiček, da mi ga ne bi kdo ukradel. Ker še vedno na njem igram nogomet in košarko, zrijem travo in tako se mami i'edno jezi, ker mora kupovati novo, da je vrt lepši. Sedaj je ta stadion sanjskega moštva, kot mu pravim, brez trave le ob robu, ker so poleti tu potekale družinske olimpijske igre. Mislim, da bo trava spomladi spet zelena, saj jo je že danes pokril sneg. Ker pa prav na tem vrtu preživim izjemno lepe in tople trenutke sreče, mi je vrt najbolj všeč, pa čeprav se vsi pritožujejo, da razbijem preveč oken iti polomim preveč lepo cvetočih rastlin. Kdo se sploh še sekira? • Matic Kogovšek, 7. a r. OŠ Naklo 205'0 ž? cr cr o o:a)g ^ -2 o ° 3-ro £o< ?r c_3 O) ffts <<§"o aw 2 cr O CD O w cn o< cp CD 3 —IcO ^.(0 D) n-(D 3 3 6i£o o 3 S"13' ro' a> za _ 55- r-+CO 3 < t 03 o tn cr =: 3 CD "O O CD O cn N< < c 2-"o 03 05 o O N (D N sf CD 3. ^ CD O cr o< 3' c/> 7T !T TJ 3 o. tj cn' o < O cr o< 3' cn o C TJ 3 < O < O o. N< C TJ 0) 3 O CT CD 03 ^ < o o n cr N CD -"3 < CD OS » "D N5 O CO O- 3 3 3 CD 3 3X o. C 03 čd'OO - 5- cr -• 9; cd » nj O n Z U> l C TJ 33 & S. P, O" O cd 3 O« ^ - cr cn 3 cd §-O cr Q- O cr O O- O 3ir O § < 3 O" 03 O < C/3 05 < 3 O CD C/3 05 B) C0 2^ C o "8<2 a. cr 3 _. cr 3 3 o o. as CO TJ 03 03 O CT j§ CD ■"j "C 9- N< 3 "O CL O N 05 O o< 3 O 05 TJ S-s o < N •5:2. 3 O 05 CL N O o n o 3 o ■n s O < 03 "O o C0 r3 (D 3 tO 05 52. 3 3 05 S-513 o| cn d "O W O TJ 3 3 CD g c K« al" ĆD 3 < O 0 2" cr Q o< 3 5 cd a co 03 O o. □ o O cr o- 3 03 "D 3 CL 03 O. < U o-D) co i o. ED N< O CT O CD N CD 3 O cd' N cp c_ CD N CD 3 O c_n TJ O 03< 03 N CO > D N C .71 Z o o 00 O 33 mg m ©O) m D m N< O 03 m r* m N< > Z o - 03 O o< c_ m O 03 o< z m < a 03 W 0 c 2" 03 9" a. ® C/3 < cz 0 03 -CL 3 03 3 I 1 S ©2St. r" Ji 03 O T3 C II N CD S« CD § g » 0<3 3 _ 03 3 C— 2 CD C N 3 CD ' CL ?T CD O 51 05 a: 3 C »' 3' E. 03 cd" o < O" c^§; W ČŽ5 ? 7r -£ CD .3 03 S ČD g M 3 05 05 C "O □ o D 3 3 o N« CD 2 CD 3 C^3 ,n 05 0 05 T3 o3 CD O" 5 05 =■ 3 3 05 3 CD CD C_ M S S % "D ^ O 3 i 5 N C CL 2" 5 ®" 5 S 3 a = oT CD _. 3" 3 05 « 5. CD 05 a o o O m r G Z m co c. m N m 33 co o C/3 ?r CD ■g w CD C/5 "D ^3 cd' 3 05 o' N co < CD O« 3' O < C/5 CD 3" Q_< 05 3 O < O CT o< 3' (/) TT CD CO 05 05 < a S" o 0 9. cr o o< o< 5- iS 3 CD 03« ^ ^a N 3' C^<^ 03 C-3 CD O S CD 5 3 cd ?r ° 03 D" 03.O S CL c o £ M 3 "O 3'J. — CD 05 q CD * ■g. 03 a C oT o CT O; 3' CD C < O O ■ O O m" - O o< o< 3 3' 03 03 *r je CD — CO 05 03 < t> a o co d 2 CD CD CD O CL 3 ■=■■ 05 N <" »33 — 3 TJ o 1 I 01 W S C/5 CT> co o< ro čo 3 c ^3 o. 3 3 - 03 03 03 tj O 3. lili O g< CD" g CD g O" 3 03 cr 3 cr 3 o< cd 2 CD CD O m r* o z a t_ oc c/> o T3 03 33 O £ž m m 3> m c/> m d 33 Sty> ?1 03 Z z z mI o 33 O > Z o < N N 05 05 TT 0< O 05 3 05 05 3 3 5; O "O CD 2; o TJ 3 a. g 3 TJ c 330 05 cd cr C 3 _, CD 03 05 CL TT N CL O "8 š - Dl 3 O 3 § •č-CD O O CT CT o< Q< 3' 3' CD Cc_ ^ CD 0) H > H C H > Z r-m 13 O u a 05 o Š ^ o CD _i cr,-i co aj |M< C Tj 03 3 So c cr Cl o< 3 rt. c_ CD 01 a N ca o o 03 CD O" O ' N CD TJ 3 O o o< CD 3 CD CO 03 05' CD < II 3 = 33 TT • CO o Čoj2 ^ 05 y?oT CO CL -J 3 O o CL fvj 05 O r- °' CO 05 3 3 > 0) z o JJ z > z o ? z C- m o 03 o« z m c o o CO 9: 9z — O o 3 0< 0< cr cr 2 05 03 cd ^ CZ 3 _C0 (y) o ^ 2" 03 CO 2: , cn ' 05 o ' ■5:2:o loTS CT CO o<- CD 5?. OT c_ coco CD 05 N " 1" w ^ co co z P° 05 CO CL o^. 9:W O 03 o< ■ cr o< » ČD cg cn o žs , o bt 03 03 o o 05 ^ CL "O i a — «3 11) j. SK ^ ^05 cn ^§ CZ čo Sk.00 co cji za -— ' - - co a° 03M- 3 O. <—« 5 O čp It o-03 03 CO • 3 05 N O TJ TJ 05 =: 05 05 — ^ot ?r O 3 05 C "= Č5'3 _ o o < „ tj x-j5 O 03 — 3 o o l-5-o CD CD O. CL OTJ TJ ^ f 03 3 CD O' oj cn w S- 05 CD 3 O 3 3 O 05 W N CD 05 05 TJ 3. c 0»; 05 3 i. 05 3 O N 3 CL 3 0 3». CD" P OCO 0 OS O 2 51 — < CD 3 3 »S 05 3 2,-a 2 O 3 O sMs. ili* CD 3 cr < j_ ^ 05 CD_ CD CD 3 m' C» 3 3 2- cl 3 PcTtSc, = o o o|g, < CT 03 05 čd 3 3 3 o. C —CO c cn CD-g 3 O 05 0)< 3 3 05 —' 05< 05 ^05 7? o - ■ 3 E 05 3" O .— O" CD 3 cn O TJ CD CD (D 03 05 S < 5.0 CD o"S. O" cn || « O c_ cn CD -■ 2 o2 03 0< < m r- C_ Ž Z O 0) H 13 33 m O o < o 03 O« Z m TJ 33 m o o < O 33 0< 03 O CD TJ o < jD — TJ CD CD 0 3 2 o^^.c? 3 ° 2" CD N O N < 05 3 5"^-cn o cd oTc£J_ 05 C 03 oT 2 § a 5-o 8- 3 S'2< = 1» -2 5-cn rt> 3 05 05 ""■ 3 05< =r < cd c =± o o M 05 cr-^ o< o< =;• o co< CD _ O. cn 2.|=: O CO 3 2'03 TJ O < 05 CD 05 5T3 01 co < N C75 C0 C_ - 2 O > 7; CD d > 03 — -oZmm z 2- iz rja> o S > o LTJ O' Z m fO hO CL CD O CD 3 cr CD CD 00 < Q) C5 0 < o 9 Kranjska baza med najsodobnejšimi Tehnična baza AMZS Kranj nudi kompletno storitev za vaše vozilo, od tehničnih pregledov, registracije do avtopralnice in vulkanizerstva. Kranjska tehnična baza AMZS na Blei- weissovi cesti 36 (Zlato polje) sodi med najbolje opremljene baze v Sloveniji in poleg standardnih nudi tudi dodatne storitve. V novi tehnični bazi, ki je bila odprta oktobra letos, sta dobrodošla novost dve stezi za tehnične preglede vozil. S tem so dosegli skrajšanje čakalnega časa. Stezi sta sodobno opremljeni in tako pripravljeni na morebitne strožje kriterije pregleda vozil v prihodnosti. Trenutno pa v kranjski AMZS še vedno pregledujejo vozila na enak način kot doslej. Novost v Kranju sta tudi avtopralnici - ročna in avtomatska. Slednja ima šest pralnih programov, od talnega pranja do voskanja. Ročna pralnica, ki stoji v neposredni bližini avtomatske deluje na žetone, ima prav tako vgrajenih več programov pranja. Glede na to daje v Evropi uporaba ročnih pralnic v porastu, imajo tudi v Kranju pripravljeno dodatno mesto, kjer lahko usposobijo še eno ročno pralnico. Nova pridobitev v pralnici je tudi sesalnik, s katerim boste lahko pospravili tudi notranjost vašega vozila. Pralnici delujeta tudi ob sobotah in nedeljah. Po novem opravljajo tudi vulkanizerske storitve. Tudi v ta namen uporabljajo najmodernejše naprave, ki preprečujejo, da bi se pri menjavi pnevmatik poškodovala platišča, kar je posebej zoprno pri litih platiščih. Druga prednost njihove opreme je tudi natančnost mdfjcnja uravnoteženja koles, kar pride do pcavega izraza pri višjih hitrostih. Poleg omenjenih storitev vam V bazi AMZS Kranj opravijo še boroskopijo - pregled votlih delov vozila s pomočjo posebne sonde, ki pride tudi tja, kamor človekovo oko ne seže. V bazi vam odpravijo manjše napake na vozilu, ki jih odkrijejo ob tehničnem pregledu, če seveda želite. Poleg tega lahko opravite tudi registracijo za vaše vozilo in sklenete avtomobilsko zavarovanje za vse slovenske zavarovalnice. Še vedno je možno na AMZS Kranj kupiti mednarodne dokumente ali opraviti testiranje motorja in podvozja. In nenazadnje v bazi se lahko včlanite v AMZS, kar vam prinaša mnoge dobrodošle ugodnosti, kot je na primer neomejeno število prevozov poškodovanega vozila po vsej Slovenijiin še 50 kilometrov izven državnih meja. OSEBJE AMZS KRANJ VAM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1999! A IVI Z S U87 AMZS, d.d., PE Kranj Bleiweissova c. 36, 4000 Kranj Tel: 064/ 380 430 Fax: 064/ 380 43 27 1.1 3 5F 03 -»• 03 1?' si o o 03' 3 nT tj P O o 03* 0) 3 cn 3 ^ ¥-8 cc N c- 05 ■o 2/ 2 ČD JZcI a3 05- TJ --W 3 2 w cd cn_ as. . CL _l 05 CO 3 CO COTJ CJ_° 03_ o CD SI. ■ 03 < 03 l| 3 5? -»■ C/3 Zi. s 3" TJ as 03 ~ o< 03 03 = o< 3 ČD 03 KU N rt 3.2 03 < 7T 03 O — N 03 03 CL C ČD 03 g" co _^ o<40 ~ CO CD CO 3 O 03 3 CD cS^; 03 2 cn 2; e: o TJ TJ p 5 O CL 3 cn 3.5T ^a CD 05 7£ CD TJ < CL 05' O 03 3 CL 03 O O cr < a -j a^ o o< _i 05 co 2 oo 0 o CD » P co ro" O 03 ^CD < N ^ W CD CO 2. o o. oT ro < tj 03' 3. 03 ^2 o 3 < CD n 3 03 O O N < 513 š= <03 CD 3 0< 03 CLTJ O O CL TJ 2 O 2 c CD 3 < 05 Tj m z o o z m 7; O z o z m o o r~ O t> rn N 03 CL CD_ O o o. co o < o 3 la "i čb~ TJ TJ c o 0) Q_ < c 2 R-2 P_ - - 05 O < CQ ^ 3 CD 3 ro ^30 ■ 03 cr 0 2! CO 3 cd cn 5'ro N r- clf3 CD 05 < < CD CD N'o TJ TJ II O 1 O o ft 3 — ro 3 cz CL tj - 3 pr < — P O o"2 CD 05 O 2 M" 2 < O. 05 03 CD _ CD ca 09 TJ O ■3 09 O C 3 5 09 N O CT 2: o 3 KI 2 09 09 3 tj ro 133 as 5 3 O 09 CO CO Q 0) CT3. o< C s? c.5- sa CD O C/) r" m "D tj rsi< o c 05_TJ O 03 < 3 03 3.oT 03 3" O TJ O O CT 03 TJ N 3 03 CL 3 o cd co TJ c 2 tj ro 03 CL 3 3 03 O 3 % 2 J 1-1 cd ~ o * S" cr 3 ^. o< 03. 2. 5" o X- 05 co 03 xc N W TJ a I CD TJ O CL TJ 03 O < 03 O o z O" ^ 05 2! 3"-0 3 2 o cn 3 x 7T O 2: — 03 03 03 CO i* S OOP o^2TULAR SI 11.AR. s.p. servis, prodaja šivalnih strojev in opreme Koroška c. 26,4000 Kranj Tel.: 064/211 286 odprto vsak dan od 8.00 do 17.00 sobota zaprto B> MEL mit in SEČNO WV0 LETO 1999! VUNI r=e=m- ZA VARNO VOŽNJO VGRADNJA AVTOIN-STALACIJE Gsnn ZA VAŠ MOBILNI Ga S RT TELEFON (M) MOTOROLA ■dtimJ.IMsi MOKIA7* PHI LI PS Kranj, Kidričeva 6B, tel.: 064/2 25-060, http://www.yanni.si MIŠO S.P. C. S. Žagarja 44, Kranj rj Tel.: 326-612 V' V 0609/641-034, 041/681-510 BL želi vsem strankam in poslovnim s£AjH$|> partnerjem vesel božič in srečno ^^j^^m novo ieto 1999 STROJNA IZDELAVA ESTR1H0V Franc Rode, s.p. Srednja vas 107,4208 Šenčur tel./fax: 064/411 605 mob.: 0609/653 780 ZAKLJUČNA GRADBENA DELA Vsem 'Pu strankam želimo vesel božič in srečno novo leto Alpska 30 - 4248 Lesce, Tel. 064/718-782 želi vsem strankam in poslovnim partnerjem vesel božič in srečno novo leto 1999 vam želi vesele božične in novoletne praznike ter srečno, uspešno in zdravo 1999 BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ ŽE KUPUJETA PRI NAS FUMA knjigarna - papirnica ALDA FUMIC, s.p. Grajska 22, 4260 Bled Tel.: 742-072 ODPRTO: 7.30-19. ure OTROKE, ZA KATERE BO BOŽIČEK ALI PA DEDEK MRAZ KUPIL DARILA PRI NAS (VSAJ ZA 5.000 SIT), BOMO TUDI Ml PRIJETNO PRESENETILI. 31 • 12. 1998 BO KNJIGARNA ODPRTA DO 16. URE. VSAK KUPEC PA DOBI DARILO (ne glede na znesek NAKUPA). DNEVNA PRESENEČENJA! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. KOLEDARJI: STENSKI, NAMIZNI,TEKSTILNI ROKOVNIKI.PISALNI SETI, URE, KULUI, VŽIGALNIKI, USNJENI OBESKI MAJICE: T-SHIRT, POLO (FRUIT OFTHE LOOM); KAPE VSE Z DOTISKOM VAŠEGA LOGOTIPA S 063 741 104,743 988 62 NAJST NAJST NAJST Še malo, pa bo zmanjkalo prostora za številke. Kljub prazničnemu razpoloženju gimnazijci mislimo na vas in vam danes predstavljamo nekaj najbolj aktualnih dogodkov gimnazijskega življenja v zadnjem mesecu. Najpomembnejša novica je gotovo ta, da smo na tradicionalnem športnem srečanju (spet) premagali Škofijsko klasično gimnazijo. Pa še v ŠKL, kije povrh vsega tudi razvedrilo in zabava, nam gre vedno bolje. Mogoče zato, ker nas spremljajo brhke navijačice... S kremšnito smo se odpeljali v Ljubljano na prvo tekmovanje ŠILE in priredili literarno srečanje s Klemenom Piskom. Ja, če še niste vedeli, nihče ni popoln (argumentacija sledi). mNaša stran pa bo popolna z drugim delom zgodbe o starcu nekje iz Dalmacije. Zredil se je, brade nima, barven kožuh, člankov poln... Pa spet prišel je med nas stari dobri dedek KRT! Praznični KRT s človekovimi pravicami je pravkar izšel in se prodaja kot vroče žemljice. Mi smo neuničljivi, vam povem. In še tole: skrivnost sreče je v tem, da zmoreš najti radost v veselju drugega. Vesel božič in srečno novo leto vam želi velika gimnazijska družina. Se beremo spet prihodnje leto! Mojca Sodnik LITERARNA URICA S KLEMENOM PISKOM, ZAČINJENA Z GLASBO IN S SLANIMI ŠALAMI Bil je 25. november 1998. Še ena sreda, ki jo je ravnatelj rezerviral za prireditve. In vsako tako sredo naša knjižničarka Tina Lušina povabi v goste kakšnega zanimivega gosta. Tokrat je povabila nekdanjega gimnazijca Klemena Piska. V slabi urici nam je prebral nekaj svojih pesmi iz njegove prve pesniške zbirke ter pokazal, da mu tudi kitara dobro služi. Prišlo je približno petdeset dijakov in profesorjev, vzdušje pa je bilo skrajno prijetno. Vsi so požirali njegove pesmi ter z nasmeškom na obrazu ploskali njegovi domišljiji. Mislim, da smo se na koncu vsi dobro počutili. Nekaj o njem pa za tiste, ki ga še ne poznate. Kranjčan se je s pesništvom začel ukvarjati že v gimnaziji, kjer je urejal glasilo Krogi ter že takrat objavljal v Gorenjskem glasu, Mentorju, Razgledih in še kje. Prevajal je iz poljščine in luziške srbščine -avtorje, kot so Mrožek, Rudnički, študiral v Varšavi, leta 1996 prevedel dramo Karola Wojtyle (Janeza Pavla II.) Pred zlatarno, končal roman Ose pa ne letijo, pred dvema letoma pa je napisal radijsko igro Lahko noč, Matija Čop. Letos pa je izdal svoj literarni prvenec, pesniško zbirko LABAS VA KARAŠ in prevedel papeževo dramo Brat našega Boga. Študiral je slovenščino, ruščino in primerjalno slovansko jezikoslovje na FF v Ljubljani. V letih 1991-1993 je bil član Gustav jazz banda, zdaj igra in poje v akustičnem jazz ansamblu Žabjak trio. Nejc Zupan in Martina Marčan Leto dni je naokoli. Pravzaprav to ni bilo polno leto, ampak vseeno smo že komaj čakali, da se naše ekipe pomerijo s škofijci. Lani smo v dvorani na Planini dobili vsa tri srečanja, letos pa smo se vrnili iz Ljubljane z malo slabšim uspehom, a vseeno smo bili še vedno vsi dobre volje. Po prihodu v Ljubljano so se igralci in navijačice šli ogrevat in pripravljat na igro, ostali, ki smo bili le moralna podpora, pa smo sprejeli navodilo ravnatelja Škofijske klasične gimnazije in šli na ogled po šoli. Sprva kratek ogled se je izkazal za pravo strokovno ekskurzijo (zanimiv podatek je, da imajo na njihovi šoli več stopnic, kot jih imamo mi). Ko se je ogled končal, smo se razdelili po tribunah in igrišču. Odboj-karice so dobro začele, a so imele preveč smole in so večji del lovile Ljubljančanke. Med igro je bilo veliko lepih potez in bi težko rekli, kdo si je zmago bolj prislužil. Odbojkarice so izgubile, a to ni motilo naših profesorjev, ki so se pogumno pognali v boj. Začetek je bil slab, zato pa je bil konec toliko boljši. Cel prvi polčas so profesorji lovili profesorje s ŠKG-ja, v drugem polčasu pa jim je le uspelo izenačiti in ta 'le' pomeni 'le', saj so odločilni koš dosegli nekaj sekund pred koncem rednega dela tekme Veselje navijačev je bilo neizmerno, saj so profesorji dokazali, da le niso tako slabi igralci (saj ne, da so slabi, ampak ko je bilo treba dati koš, so dolgo kolovratih pod koši, dokler ga le niso dali). V prvem podaljšku so profesorji pokazali železno voljo, ki je značilna za vse osebke in osebkinje, ki so videli kranjsko gimnazijo od znotraj. Takoj, ko je glavni sodnik vrgel žogo v zrak, so se Kremšnitarji podali v boj: skakali, tekli, padali, se jezili, na koncu pa le dosegli dovolj košev, da so navijači na tribunah že peli: "Zmaga pojde na Gorenjsko!". To je pripomoglo, da so profesorji iz Ljubljane dosegli odločilno trojko, ki je rezultat izenačila in začela nov podaljšek. Kranjčani so spet povedli in tokrat se niso ne navijači ne igralci prenaglili in so žogo imeli v rokah vse do žvižga piščalke glavnega sodnika. Zvezda na tekmi je bila, seveda kdo drug kot naša Tina, ki je pokazala izredno borbeno igro in je očarala žirijo s svojo požrtvovalnostjo. Profesorjem so sledili košarkarji, ki so prav tako pokazali odlično igro (saj smo Kranjčani). Dolgo časa so si bili enakovredni z gosti, menjavali so se v vodstvu, a ko so navijači zahtevali zmago, so jim morali ugoditi. Igra je naenkrat postala mnogo hitrejša in zato tudi zanimivejša. Kanarčki so povedli, s tem pa se očitno niso strinjali Ljubljančani. V zadnjih nekaj minutah so jim popustili živci, izpolnili so bonus osebnih napak, nabralo pa se je kar nekaj tehničnih napak. Temu so seveda sledili prosti meti za Kanarčke, ki vseh priložnosti niso izkoristili, a vodstvo je bilo dovolj veliko, da se je Gimnazija Kranj domov vrnila z dvema zmagama. To bi bilo vse, kajti več ni za povedati. Kdor je šel v Ljubljano, je videl marsikaj, kdor pa ne, pa je vse to zamudil. Vesna Todorovič Polona Lazar vodja plesno-navijaške skupine Ali ste navijačice prisotne na vseh tekmah ŠKL? Da, prisotne smo tudi, če naši ŠKLjevci tekmo zgubijo. Kakšna pa je vaša oprema? Naša oprema je enotna. Vse plesalke (navijačice) imajo krilca, hlačke in kratke majice. Zelo pomembno je, da so vse plesalke oblečene enako in da so njihovi dresi enake barve; v naši skupini je ta barva rumena (zaščitna barva Gimnazije Kranj). Obvezna oprema pa so tudi pomponi. Kdo ho vodil skupino po tvoji maturi? Verjetno bo skupino vodila tista, ki bo takrat najboljša in najbolj zainteresirana za vsakodnevne vaje in treninge. Ali ti članice skupine kdaj ugovarjajo? Včasih ja, večinoma pa ne. Ker jih je veliko, niso vedno vse enotnega mnenja. Voditi navijaško skupino ni mačji kašelj! Polona, tebi in tvoji skupini želim še veliko uspehov! Hvala. Jerca Maček KRANJSKA KREMŠNITA V LJUBLJANI Ob pogledu na sliko se gotovo vprašate: kaj za vraga dela kremš-nita na strehi tega avtomobila? So v Ljubljano začeli uvažati kranjske kremšnite v nadnaravni velikosti -hm., recimo za res zelo lačne ljudi? Ali pa je to samo novi ukrep vodstva kranjske gimnazije - delati reklamo po Ljubljani??? Neeeeee, nič od zgoraj naštetega ni res. Tole kremšnito, sicer maskoto naše šole, smo si izposodili člani ŠILE (šolske impro lige) - impro skupine naše šole, ki smo jo poimenovali Kremšnite, ko smo se v petek, 4. decembra, po štirih mesecih treninga prvič pomerili v gledaliških improvizacijah. Tekmovanje, ki je potekalo v KUD-u Franceta Prešerna v Ljubljani, smo sicer za las izgubili (20,5 : 20,6 za Gimnazijo Šentvid), vendar pa smo kljub temu s svojo predstavitveno točko, v kateri smo uporabili kremšnito, ki nam jo je kljub težkim vremenskim pogojem in prostorski stiski le uspelo pripeljati do Ljubljane, popolnoma očarali tako gledalce kot sodnike. Sami pa lahko ugibate, koliko zanimanja so ljudje namenili potujoči kremšniti, ko smo se vračali domov... Tudi mi se nismo mogh upreti in smo posebej za vas naredili tole fotko. Špela Pangeršic S STARCEM NA MORJU - UTRINEK S POTOVANJA PO DALMACIJI 2.«w Hip nato sem že pri čolnu, stegnem se in podam staremu skledo, nato pa v čoln skočim še sam. Mreža je začu-da že na krmi, očiščena in zložena. Bržkone je to moj "šef storil že sam, medtem ko sem jaz dremal v senci. Nič kaj rad ne čistim mrež. Ribe, ki so premajhne za lonec ali prodajo, se po parih dneh gnitja v mreži in cmar-jenju na vročem soncu spremenijo v odvratno zdrizasto meso, ki povrhu še prav nagnusno zaudarja. Odrineva. Star tomosov motor zabr-ni prav mladostno, kakor je tudi starec sam. Voda se zapeni in čolnič oriše velik lok po zalivčku, nato pa ga starec usmeri proti visokim skalnim stenam, ki se na desni strani zaliva smrtno spuščajo v morje. Pod njimi mrgoli lokard in skuš, pogoste so tudi rdečkaste in strupene škarpene. Poleg tega so podmorske skalne razpoke dom spolzkih, jeguljastih ugor-jev in malih, okusnih rakov, imenovanih "zezalo". Pod stenami stari ugasne motor ter spet prime za vesla. Počasi, z občut- kom se približa skalnemu roglju. "Ajde, idi ovdje natrag, uzmi ovaj konop i stavi ga ovako!" besede podkrepi z nazornimi kretnjami. "Samo polako, Andraž, da mi ne padneš u more." Čoln se nevarno zaziblje, ko se presedeva - sedaj le moram jaz na krmo, da bom na rogljič nataknil zadnji del vlečne mreže, zanko iz za prst debele vrvi. "Sad češ bacit mrežu," mi po uspešno opravljeni nalogi spet ukaže starec. Zaskrbljeno se ozre na morje, saj je s to vrsto mreže prepovedano loviti. Vlade namreč ne zanima položaj malih, revnih ribičev v odmaknjenih vasicah. Denar prinašajo hotelski kompleksi in inozemski turisti z debelimi denarnicami, ne pa Tomislav z doma narejenimi vršami in strgano mrežo. Ribići pa živijo tako, kot preprosti ljudje vseskozi: na svojo "Hrvatsko" so ponosni in jo ljubijo, hkrati pa z zarotniškim nasmeškom nazdravijo vsakemu, ki je oblast in policijo potegnil za nos. Andraž Žvab ki je zunaj, kot tudi ne za jezne pešce, v katere si se ravno zaletel. Edini cilj ti je čimprej prispeti do šole. Ko prispes do tja, postaneš že prava ledena kocka, ki se premika zelo počasi proti dvorani. In potem nastopi trenutek, ko vstopiš vanjo. Ob pogledu na fanatične navijače, ki navijajo za košarkarje, se takoj pogreješ in tudi ledena kocka se začne počasi taliti. Pridružiš se svojim prijateljem in skupaj spodbujaš igralce. Uživaš v vsaki minuti tekme, ob odmorih pa te zabavajo plesne in navijaške skupine. Rezultat na koncu sploh ni pomemben, pomembna je le zabava, prav to je'bistvo ŠKL. Tako, še ena tekma šolske košarkarske lige je končana. Vesel se odpelješ domov, težave ko so npr. kontrolne pa te ne mučijo več, saj veš, da se da se SKL - RAZVEDRILO IN ZABAVA Sedma ura pouka na naši gimnaziji. Profesorica razlaga snov, ki ti gre kot prepih iz enega ušesa v drugo. Preslišiš vsako besedo, ki jo pove, saj komaj že čakaš na konec. In naenkrat zazvoni. Velik nasmešek se ti pokaže na licu (z njim bi lahko nastopal v cirkusu kot klovn), pomečeš svoje zvezke v torbo in odhitiš proti garderobam. Med potjo zbi-ješ vse, ki so ti v napoto (vključno z profesorji) in ves zaso-pihan prideš do cilja. Nase hitro natakneš superge in oddivjaš iz preklete ustanove - šole. Ko prideš domov, opaziš, da si vzel napačne čevlje, kar pa sploh ni pomembno, da si le doma. Na obraz se ti ponovno prikaže že znan nasmešek, ki pa kmalu zamre, ko se spomniš koliko naloge in učenja te čaka. Spet bo dan garanja kot vsak četrtek, si misliš. Kaj, četrtek!!! Saj danes je vendar tekma ŠKL. Hitro pozabiš na skrbi, zanimati te začne le tekma. Osed-laš svoje kolo in odhitiš nazaj v šolo. Ne meniš se za mraz, tako velike probleme rešiti. Borut Gerbajs KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA AVTOHIŠA LUSINA SALON VOZIL POOBLAŠČENI SERVIS Tel.: 064/652 200 ŠKOFJA LOKA - GOSTEČE 8 Da našnjo križanko prispeva AVTOHIŠA LUSINA z Gosteč pri Škofji LokL Kot uradni prodajalci in serviserji za vozila HYUNDAI in SUZUKI vam nudijo širok izbor vozil za razne namene in vseh cenovnih razredov in jih seveda tudi servisirajo. fl <£2>HYunoni LbllŠINA tei.:064 652 200 SK0FJA LOKA - GOSTEČE 8 AH OH ISA # SUZUKI SALON VOZIL POOBLAŠČENI SERVIS Reševalce križanke čakajo naslednje nagrade: 1. nagrada: univerzalne avtoprevleke iz kvalitetnih tkanin 2. nagrada: komplet obvezne opreme za osebno vozilo 3. nagrada: avtotepihi 4., 5. in 6. nagrado pa prispeva Gorenjski glas Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 6. januarja 1999, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v novih prostorih v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. V petkovem Gorenjskem glasu smo pomotoma objavili napačne opise v nagradni križanki Avtohiša Lnšfna, zato tokrat objavljamo prave opise in s tem celotno slikovno nagradno križanko, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Avtohišo Lušina. Vsem, ki radi rešujete naše nagradne križanke in druge nagradne igre, želimo vesele božične praznike in uspešno novo leto - ter veliko sreče pri nagradnih žrebanjih. PREJELI SMO Nasilje mladih -nemoč ali nesposobnost policije??? Pismo znane pesnice Neže Maurer (v Delu in Glasu) o nasilju s petardami je ostalo brez odmeva - vprašanih in nevprašanih, policija pa sploh ni odgovorila, vsaj z dejavnostjo ne. Prav nepripravljenosti policije, da prepreči to nasije, kar je dolina po zakonu o javnem redu, se lahko zahvalimo, da se to nasilje ponavlja iz leta v leto, da je vsako leto samo še huje: začne se že pred J. novembrom in traja in traja. Stanovalci ob avtobusni postaji smo dvakratne žrtve tega nereda: v Dražgoški ulici je trgovina s tovrstno robo, kjer jo z velikim uspehom prodajajo prav vsej mladini ne glede na starost: ko bi policija na začektu pouka ali po končanem pouku samo 20 minut opazovala to trgovino, bi se lahko prepričala o marsičem in marsikaj preprečila. Ob začetku in koncu pouka srednjih šol je avtobusna postaja podobna bojišču - pokanje, pokanje... Le ob sobotah in ob nedeljah je mir. Zakaj? Samo butec ne bi vedel odgovora. Policija pa nič. Očitno imajo na policiji dobro zatesn-jena okna, sicer bi že morali slišati: včasih so prave kanonade in podobno. Ko bi se ob navedenem času policist v civilu sprehodil po avtobusni postaji, bi res užival. Zadnji petek je bilo slišati prave kanonade s Primskovega ponoči še ob 11.30 uri. Ni me treba učiti, da so za vzgojo te mladine odgovorni starši. Seveda so. Koliko staršev pa nadzira svoje otroke, da bi vedeli, kaj otroci počnejo, ko so zdoma? Večina staršev niti ne ve, za kaj otroci zapravljajo denar. Večinoma so to tudi starši, ki svojih otrok ne vzga- jajo v duhu nenasilja. Prav ti starši so pogosto nasilni tudi do svojih otrok, otroci takih staršev pa se kasneje prav radi izživljajo na čisto tujih ljudeh. Tudi s petardami. In pokanje s petardami je čisto nasilje. Zakaj očitam policiji nedejavnost? Kljub številnim telefonskim opozorilom, kaj Se v naši okolci dogaja, ustreznega odziva policije ni. Še več. Kdor kliče, mora tvegati zaslišanje o tem, kdo kliče in še kaj. Zato marsikdo tega ne zmore več, ker so ljudje preprosto siti takega odziva. Nasilje s petardami se je začelo že pred 1. novembrom, sedaj pa smo že v decembru (7. 12.) in se bojimo, da je stanje samo trenutno boljše. Zakaj se ta zgodba ponavlja iz leta v leto? Stanovalci bloka ob avtobusni postaji v Kranju Spoštovani! Tako kot Vi, sem tudi sam užaljen in prizadet nad vsebino članka "Prebrisan um v zdravem telesu", objavljenem v Novicah občine Jesenice št. 4, oktober 1998. Prizadet sem, ker se je nekdo, ki se ni upal niti podpisati pod svoje pisanje, nesramno pozabaval tako z Vami, kot z družbo, ki jo vodim in ne nazadnje tudi z mojim imenom. Zagotavljam Vam, da nisem ne jaz in nihče od mojih sodelavcev, avtor spornega članka in smo o nesramnem obrekovanju Vas in nas, tako kot Vi prebrali tudi mi v navedenem časopisu. Kljub temu da o vsebini in objavi spornega članka nisem bil seznanjen in zanj tudi ne morem odgovarjati, pa čutim, da sem Vam dolžan globoko opravičilo in prošnjo za razumevanje tudi naše prizadetosti. Ponosen sem, da nam je v družbi INTEGRAL Jesenice uspelo organizirati lokalni promet, ki kar najbolje služi vsem potnikom mestnega prometa in še nikdar nismo ločevali potnikov po statusu zaposleni, upokojenci. Še celo več, vemo, da mnogokrat narava zahteva, da ste prav Vi pogosteje vezani na lokali promet, zato Vam skušamo na vse načine pomagati in se približati Vašim potrebam in željam. Da je članek plod domišljije in nesramnega pisanja neznanega avtorja, pa dokazuje tudi dejstvo, da pisec ni bil seznanjen niti s sistemom plačevanja v mestnem prometu, saj dobro veste, da smo Vam omogočili cenejši in enostavnejši način plačevanja na avtobusih mestnega prometa, to je s kontaktnimi karticami in žetonov že dolgo ne uporabljamo več. Kdo je avtor spornega pisanja, bomo poizvedeli pri izdajatelju časopisa, od obeh pa bomo zahtevali opravičilo predvsem Vam, seveda pa tudi nam, ki smo najbolj zainteresirani, da ste zadovoljni Vi, ne pa, da bi Vas celo žalili. Pričakujemo Vaše razumevanje z željo, da brbili še v naprej zadovoljni z nami in storitvami, ki Vam jih nudi naša družba in Vas lepo pozdravljamo! Direktor: Izidor Jekovec, dipl. oec. 0 napačno parkiranem avtomobilu tiku 9vfynokjl LUNETTES O, BVLGARI Occhiali ZEISS Vodopivčeva 10, na Mohorjevem klancu v Kranju te .: 064/36 66 55, fax: 064/36 66 56 e- mail: optika, mono kel@siol.net w w w . m o n o k el.com Sicer nimam navade komentirati škandaloznih člankov, zlasti če vem, od kod prihajajo, ampak tokrat si pisanje agencije B. P. vendarle zasluži odgovor. Ne trdim, da moje vozilo ni bilo napačno parkirano (morda tudi samo ustavljeno), vendar pa prav gotovo ni nikogar oviralo, še najmanj pa voznike avtobusov, ki obračajo v bližini. Da morajo šoferji delati akrobacije zaradi tako parkiranega avtomobila, je čista izmišljotina, saj bi v takem primeru pri obračanju morali zapeljati na pločnik, ki je nasproti parkiranega avtomobila, tega pa najbrž ne delajo^ Avtobus namreč začne obračati že prej in ga tako parkirano vozilo sploh ne ovira. Prav tako ne ovira pešcev, saj je stopnišče široko za vsaj dva avtomobila. Če tam ne parkiram jaz, pač parkira kdo drug. Vsaj z nečim pa se v članku strinjam: avto na sliki ni kar tako, saj je nekaterim na poti že zato, ker je moje. Sodniki za prekrške pač nismo nikjer posebej priljubljeni. In verjame, da name niso jezni samo šoferji, ki sem se jih dotaknila s svojo odločbo, ali morebitni pešci, tudi kak pomembni direktor, ali javni delavec bi se našel vmes. Pa to ne zaradi parkiranja, ampak hujših prekrškov, tudi vožnje pod vplivom alkohola. Kar veselo bi se mediji razpisali, če bi se meni zgodilo kaj takega. Konec koncev smo tudi sodniki samo ljudje. Lep pozdrav! Nevenka Hafner sodnica za prekrške v Tržiču Spoštovano uredništvo! Predsednik svetov KS Pri ms -kovo, Bratov Smuk, Huje in Vodovodni stolp želimo javnosti podati komentar na članek, kije bil objavljen v vašem časopisu v petek, 4. decembra, z naslovom Podpora dr. Janezu Remškarju. Omenjeni predsedniki, ki smo uradni predstavniki svetov krajevnih skupnosti, nismo dobili nobenega vabila za ponedeljkov sestanek (30. 11.) s takratnim kandidatom za župana dr. Janezom Remškarjem. Zato menimo, da nas pisec članka I. M. ne bi smel omenjati v takem kontekstu. Predvidevamo lahko le, da so se tega sestanka udeležili tisti člani svetov, ki so hkrati tudi člani SKD, SDS, SLS, Liberalne stranke oz. pri Zelenih Slovenije. Rezultati nedeljskih volitev so dokazali, da je bila naša podpora Mohorju Bogataju izrečena 27. novembra upravičena. Upamo, da nastali nesporazum ne bo skalil nobenega medstrankarskega sodelovanja znotraj naših svetov. Omenjeni sveti KS smo namreč skupno s svetniki prejšnje sestave mestnega sveta (ne glede na strankarsko pripadnost) povezano nastopili proti obstoječim razmeram v Mestni občini Kranj in proti takratnemu županu g. Grosu. Danes pa si želimo tudi tako enotno nastopiti v podporo novoizvoljenemu županu g. Mohorju Bogataju in s tem omogočiti strpen dialog vseh strtank ter ustvariti razmere, ki bodo omogočale normalno delo krajevnih skupnosti in mestnega sveta v dobro vseh Kranjčanov. Svet KS Primskovo Svet KS Brato Smuk Svet KS Huje in Svet KS Vodovodni stolp Spoštovani! Na sestanku Sveta staršev v četrtek, 24. 9. 1998, smo sprejeli letni delovni načrt šole. Na sestanku smo ugotavljali, da v letošnjih poletnih počitnicah ni bilo nobenih obnovitvenih del, ki so bile zastavljene v načrtu dela za lansko leto. Ravnatelj nam je v poročilu podal informacijo, da od aprila letos M O Kranj šolam ne nakazuje več sredstev za amortizacijo opreme. Občina sicer pokriva nekatere stroške poslovanja šole po računih, kot je porabljena elektrika, ogrevanje, vodarina in komunalni prispevki, prispevki za mestno zemljišče in podobno. Sredstev za amortizacijo in investicijsko vzdrževanje pa ni. O problematiki zamakan-ja strehe, ogrevanja telovadnice in iztrošenosti opreme smo bili starši redno seznanjeni in smo pričakovali ustrezno ukrepanje s strani MO Kranj, saj je zelo težko razumeti, da naši otroci ob koncu 21. stoletja sedijo f učilnicah z vedri zaradi puščanja strehe ali zmrzujejo v neo-grevani telovadnici. Starši smo izrazili tudi bojazen, da bi zaradi zamakanja prišlo do poškodb večjih razsežnosti in intervencijskih popravil. V kolikor bi do tega prišlo, lahko celo povzroči, da bi se pouk zaradi del zavlekel v počitnice. Od ustanovitelja pričakujemo vsaj to, da zagotovi osnovno infrastrukturo za izvajanje pouka -to je stavbo šole, ki ne bo podvržena vremenskim nevšečnostim. Program opremljen s predračuni za nabavo opreme in vzdrževanja med počitnicami je bil posredovan M O Kranj do 25. maja. Pričakovati je bilo, da bo med počitnicami postorjeno vsaj nekaj vzdrževalnih del, ki so bile prejšnja leta normalna, kot je beljenje, strojne čiščenje, zamenjava luči, obnova parke-tov, zaves, dela učnil in podobno. Z žalostjo ugotavljamo, da je šola iz visokega slovenskega po opremljenosti, v zadnjih treh letih zaradi nerazumnega odnosa ustanovitelja padla globoko pod slovensko povprečje. Da je temu tako je potreben bežen pogled čez občinske meje. Kako pa bo leta 2003, ko bo potrebno za normalno delo urediti oziroma dozidati še tri učilnice, na podružnici Kokrica pa telovadnico in vsaj še štiri učilnice, pa si ob sedanjem odnosu ustanovitelja do šole sploh ne moremo predstavljati... Starši odločno protestiramo proti takšnemu odnosu ustanovitelja do šole in ga pozivamo, da se drži vsaj minimalnih obveznosti, to je, da se sredstva, ki jih je ustanovitelj namenil v proračunu za sole tudi za to porabijo. S spoštovanjem prof. dr. Branka Javornik predsednica Sveta staršev OŠ France Prešeren O 9 S-TV KraoiJ PROGRAM: VSAK DAN OD 19.00 DO 23.00 OB NEDELJAH OD 9 00 DO 23.00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE ! Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj... UGODNE CENE OBJAVE ! GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p p. 181 4001 Kranj E-pošta: tele-tv-kng> siol.net Internet: http://www tele-tv si Telefon: 064/331-155 Telefax: 064/327-313 Kontaktni tel -TV STUDIO: 064/331-156 UREDNIŠTVO: 064/331-159 FAX-POROČILA DESK 064/331-231 Prilogo lahko dvignete izključno z naročniškim kuponom, objavljenim na prvi starni petkovega časopisa, na vseh poštah do sobote, 30. januarja 1999. GLAS Izlet na Bizeljsko Minulo sredo se nas je okoli petdeset upokojencev iz Gorij pri Bledu odpeljalo proti Štajerski. V Brežicah smo si ogledali porajinski muzej, nato pa smo se odpeljali proti Bizeljskem. Še prej smo se ustavili vrh strmega hriba z vinogradi in potrebnimi stavbami, z ljudmi, ki se tudi na šampanjec spoznajo. Potem smo se odpeljali z gore dol na Bizeljsko in si v Grevocih ogledali največji hrast v Sloveniji, ki ga predstavlja slika. Zares je velik, obseg debla je imela 7,8 metra. Nato smo se ustavili v naši gostilni. In tudi mi smo se najedli na bogati mizi bogate večerje in pokusili tudi novo in staro vino. Judi vrteli smo se. Nazadnje smo si ogledali tudi naprave, v katerih pridelujejo šampanjec. Tudi nekaj steklenic se je odpeljalo z nami. Anton Kocjančič, Krnica 3, 4247 Zg. Gorje BAZEN-SAVNA Delčas' *c „. pon., sred, pet. od 15. - 21. ure tor., čet., od 15. - 22. ure in ob sob. ter ned. od 10. - 20. ure Na kresu 25, Železniki Tel.: 064/646-381 O v*. UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - rafting - Canvoning - Jamarstvo Izposoja čolnov in opreme S 730-522, 730-508 MBl: 0609/637-162, 0609/641-169 Danes ob 18. uri bomo v tržiškem kinu razglasili najboljše športnike Gorenjske in Tržiča ZMAGOVALCA GRAŠIČEVA IN PETERKA Tako kot lani je največ glasov za najboljšo gorenjsko športnico dobila biatlonka Andreja Grašič iz Križev, za najboljšega gorenjskega športnika pa Primož Peterka iz Moravč - Najboljša gorenjska ekipa v individualnih športnih panogah so kegljati Iskraemeca, najboljša ekipa v igrah pa vaterpolisti Triglava Tržič, 22. decembra - Gorenjski športni novinarji in dopisniki Gorenjskega glasa smo tudi letos izbrali najboljše športnike, ki so nas Gorenjce najbolje zastopali na domačin in največjih mednarodnih tekmovanjih. Pri glasovanju so bili upoštevani rezultati od lanskega do letošnjega novembra, seveda pa se je vsak glasujoči odločal po svoji presoji. Največ glasov v ženski konkurenci, 52, je dobila biatlonka Andreja Grašič iz Križev (SK Tržič), največ med moškimi, 47, pa skakalec Primož Peterka iz Moravč (SK Triglav Kranj). Na drugo mesto v ženski konkurenci se je uvrstila deskarka Polona Zupan iz Nakla (SK Triglav Kranj), ki je zbrala 20 glasov, drugi v moški konkurenci, veslač Iztok Čop iz Studenčic (VK Bled), pa je zbral 23 glasov. Na tretje mesto v ženski konkurenci se je uvrstila plavalka Alenka Kejžar iz Kranja (PK Radovljica Park hotel Bled) z 18 glasovi, tretji med moškimi pa je kolesar iz Spodnje Besnice Tadej Valja- Sponzorji današnje prireditve v Tržiču so: Gorenjski glas, Športna zveza Tržič, Občina Tržič, Radio Tržič, Restavracija RAJ Tržič, Kinopodjetje Kranj in Zveza kulturnih organizacij Tržič. Za sceno bo poskrbel Dario Plesničar, za ozvočenje Goran Poluga, za razsvetljavo pa Ivo Kokalj. vec (KK Sava Kranj) z 12 glasovi. Sicer pa je v ženski konkurenci glasove dobilo 11 športnic, v moški pa 13 športnikov. Športni novinarji pa smo tudi letos glasovali za najboljšo gorenjsko ekipo v individualnih ŠPORTNIKOM VEČ KOT STO PRIZNANJ Bohinj, 21. decembra - Hotel Kompas v Bohinju je bil v petek zvečer prizorišče slavnostne podelitve priznanj najboljšim športnikom občin Bohinj, Bled in Radovljica. Radovljiški župan Janko S. Stušek, podžupan občine Bled Jože Antonič in tajnik občine Bohinj Dušan Vučko so podelili kar 112 priznanj posameznikom in 8 priznanj ekipam športnikov vseh treh občin. Prireditev, ki jo je organizirala ŠZ Radovljice skupaj s Smučarskim društvom Bohinj in Športnim društvom Stara Fužina, se je zaključila z zabavnim programom ob pesmih Vilija Resnika. • V.S.' TENIS PETRA POLFINALISTKA ORANGE BOVVLA Kranj, 21. decembra - Petra Rampre, ki trenutno živi in trenira v Ameriki, si je za slovo od mladinske konkurence izbrala največji ter najznamenitejši turnir za mlade, neuradno svetovno prvenstvo, Orangc Bowl. Dolga leta se je to tekmovanje odvijalo na peščenih igriščih v Miamiju, sedaj pa so prizorišče prenesli v prav tako slavni Key oiscavne, poznan po petem najpomembnejšem tekmovanju ATP in WTA serije. Podlaga je spremenjena, namesto peska je trdo igrišče, kar Pa Petri, ki igra agresivno, mnogo bolj ustreza. V konkurenci deklet do •8 let je dosegla velik uspeh z uvrstitvijo v polfinale, kjer pa je morala Priznati premoč Rusinje Petrove. • B. Mulej BORUT V AVSTRALIJO Kranj, 21. decembra - Borut Urh (Protenex Merkur) se je prvič v svoji karieri odločil, da začetek teniškega leta začne prihodnji mesec v Avstraliji, na prvem Grand Slam tekmovanju sezone. To bo tudi premierni Borutov nastop na enem izmed štirih največjih turnirjev na SVi ,'v ^va'ifikacije tovrstnih tekmovanj imajo prostor za 128 Udeležencev, od katerih se 16 najuspešnejših, ki so v treh krogih ekmovanja nepremagani, uvrsti v glavni žreb. Pri dekletih je enako število tekmovalk v kvalifikacijah le na Flushing Meadovvs v New , ku, s'cer jih je polovica manj, se pravi 64 za osem prostih mest glavnega turnirja. . Za Boruta je to lepa priložnost, da si priigra nove ATP točke, škoda ]e, e' da mu tako dolge poti ni uspelo združiti s predvidenim ekrriovanjem v Indiji. Na Challengerju bi namreč moral zaigrati v kvalifikacijah, zato se je odločil, da se čimbolje pripravi na podvige, ki 8a čakajo v Melbournu. • B. Mulej MLADI NA TURNIRJIH Kranj, 21. decembra - V zadnjih letih se je podoba, da se turnirji pri nas igrajo le na prostem, povsem razblinila, glavni razlog za to pa je vse eejc število pokritih igrišč, ki omogočajo izvedbo tovrstnih tekmovanj. ako je v obdobju od decembra do marca za najmlajši kategoriji P^nirjev do 12 oziroma 14 let na sporedu skupaj kar 25 tekmovanj ključno z državnimi dvoranskimi prvenstvi. Za mlajše tekmovalce je to zelo spodbudno, saj se na ta način lahko Primerjajo in družijo s svojimi vrstniki, trenerji pa dobijo vpogled Pomanjkljivosti varovancev, ki jih kasneje skušajo odpraviti na treningih. ^ Prejšnji konec tedna so dečki igrali v Ljubljani (Šport Plus), kjer se je ^glavan Iztok Kukec uvrstil v polfinale, deklice pa v Krškem. • B. TEAKWON-DO FELDIN PRVI, MIHELČIČ TRETJI Kadovljiica, 22. decembra - Prejšnji konec tedna so se mladi člani radovljiškega Teakwon-do kluba udeležili odprtega pionirskega turn-AJa V Čeških Budjejovicah. V močni konkurenci tekmovalcev iz Češke, Avstrije in Slovenije sta med več kot šestdesetimi tekmovalci višine do '60 centimerov odlično nastopila Tilen Feldin in Jure Mihelčič. Tilen je °svojil prvo, Jure pa tretje mesto. Kot pravijo v radovljiškem klubu, so Prav rezultati mladih tekmovalcev vsem še večja spodbuda za nove naporne treninge in napredovanje. • V.S. Andreja Grašič - najboljša v Tržiču in na Gorenjskem. športnih panogah in za najboljšo ekipo v igrah. Največ glasov za najboljšo ekipo v individualnih športnih panogah so prejeli kegl- jači ekipe štirikratnih državnih prvakov Iskraemeca, največ glasov med ekipami v igrah pa so zbrali državni in pokalni prvaki v vaterpolu, vaterpolisti kranjskega Triglava. Vsem omenjenim bomo priznanja izročili na današnji slovesnosti, ki se bo ob 18. uri začela v tržiškem kinu. Ker pa naša prireditev tokrat ' "gostuje" v Tržiču, smo jo pripravili skupaj s Športno zvezo Tržič, priznanja pa bodo ob tej priložnosti dobili tudi najboljši in najperspektivnejši tržiški športniki. Za najboljšo tržiško športnico so letos izbrali biatlonko Andrejo Grašič (SK Tržič), na drugo mesto se je uvrstil Tomas Globočnik (TSK Merkur Kranj), na tretje pa Iztok Tomazin (AO PD Tržič). Med najperspektivnejšimi športniki so Tržičani izbrali alpskega smučarja Andreja Jermana (SK Tržič), na drugo mesto seje uvrstil športni plezalec Tomaž Valjavec (SPO PD Tržič), na tretje pa skakalec Grega Lang (SK Tržič Tril'ix). • V. Stanovnik BIATLON ANDREJA NARAVNOST K ZDRAVNIKU Kranj, 22. decembra - Biatlonci so minuli teden preživeli na tekmah v Oserbliju, kjer pa naši reprezentantje niso imeli veliko sreče. V moški konkurenci seje sicer v sprintu izkazal Janez Ožbolt, ki je osvojil 14. mesto, naša najboljša biatlonka Andreja Grašič pa je bila v sredo 16. na 15-kilometrski progi, v soboto 25. v sprintu, v zasledovalni tekmi v nedeljo pa zaradi bolezni sploh ni nastopila. "Andreja je prišla ponoči domov iz Oserblija, vendar je šla takoj zjutraj k svojem zdravniku, nato pa še v jeseniško bolnišnico na natančnejše preglede, saj že nekaj dni ne more pokusiti niti grižljaja hrane. Tako je domov prišla shujšana in izčrpana in bojimo se, da ni kaj hujšega," je včeraj povedala njena mama. • V.S. ALPSKO SMUČANJE BOKALOVA ODLIČNA V ŠVICI Kranj, 21. decembra - Konec tedna so bili aktivni tako smučarji kot smučarke. Najbolj odmevne rezultate med našimi so tokrat dosegle slalomistke, ki so nastopile v švicarskem Veysonnazu. V finalno vožnjo so se uvrstila kar štiri naša dekleta, najboljša pa je bila na koncu Skofjeločanka Nataša Bokal, ki je na težki progi dosegla sedmo mesto. Urška Hrovat je nove točke dobila za deseto, mesto, Mojstrančanka Alenka Dovžan za dvanajsto, Blejka Špela Pretnar pa za sedemnajsto mesto. Skofjeločanka Špela Bračun je v smuku zasedla 17. mesto, zato je nastopila tudi v slalomu in bila 58., skupaj v kombinaciji pa 13. Moški so tokrat nastopili v veleslomu v Alta Badiji in smuku v Val Gardeni. V veleslalomu sta od naših osvojila nove točke Mojstrančan Jure Košir za 11. in Jeseničan Jernej Koblar za 19. mesto. Točko za 30. mesto je v smuku osvojil tudi Mojstrančan Aleš Brezavščck. » V. S. DESKANJE NA SNEGU ZUPANOVA SESTAV DVOBOJU Zmagovalca prvega dvoboja v letošnji sezoni mednarodne snovv-board zveze ISF sta Švicar veliki Kestnholz in Nemka Katharine Himmlcr. ' Kestenholz, bronasti z olimpiade v Naganu v VSL, je v finalu odpravil z odličnim Avstrijcem Koglerjem. ki je z drugim mestom dosegel svoj največji uspeh doslej. V avstrijskem obračunu za 3. mesto je bil izkušenejši Zangerl za malenkost boljši od Grabnerja. Od treh slovenskih tekmovalcev se je v 2. kvalifikacijsko vožnjo uvrstil le Luka Grilc in bil na koncu 32. Gašper Pintar je s 50. mestom uvrščen daleč od svojih zmožnosti, Rok Flander pa je odstopil. Pri dekletih je Nemka Himmlcr pokazala, da se trenutno nahaja v odlični formi. Z drugim mestom je nase opozorila domačinka Bruhin. Tretja je bila Francozinja Bernard, ki je bila v četrtfinalu usodna za Polono Zupan: "Čeprav se brez večjih težav uvrščam v finala, pa še nise'm v tako dobri formi, da bi se povzpela na stopničke za zmagovalce. Sicer pa formo tempiran za januar, ko bo na sporedu najprej evropsko prvenstvo v Levsenu v Švici nato pa še svetovno prvenstvo v Val di Sole v Italiji," je povedala po tekmi v Grindelvvaldu 22-letna Naklanka. V sobotnem finalu snežnega kanala je zmagal dobitnik zlate kolajne z OI v Naganu Švicar Gian Simmen, pri dekletih pa je bila najboljša Minna Messo (Finska). • Iztok Jakopin KOŠIR IN KNAFELJ SOLIDNA "ČEZ LUŽO" Kranj, 22. decembra - FIS svetovni pokal v deskanju se je prejšnji teden preseli prek luže v Kanado in Ameriko. V Whistru je soliden rezultat, 18. mesto v superveleslalomu dosegel Kranjskogorec Dejan Košir, medtem koje Tomaž Knafelj iz Breznice pri Žirovnici odstopil tik pred ciljem. Na drugem superveleslalomu v Mt. Bachelorju pa je bil Tomaž Knafelj 12., Dejan Košir pa je ponovno osvojil 18. mesto. Prvič letos je brez napak vozil Kranjskogorec Miha Rant in osvojil 23. mesto. • V.S. J SMUČARSKI SKOKI PRVE TOČKE MLADEMU NORČIČU Kranj, 22. decembra - Konec tedna so smučarji skakalci v svetovnem pokalu tekmovali v Harrachovu. Naš najboljši, Primož Peterka, je v soboto padel v kvalifikacijski tekmi, v nedeljo pa v prvem skoku finala. Svoje prve točke svetovnega pokala v karieri si je v soboto s 26. mestom priskakal 17-letni Cerkljan. član SK Triglava iz Kranja. Bine Norčič, sin nekdaj našega najuspešnejšega skakalca Bogdana Norčiča. Prve točke pa jc dobil tudi Vrhničan Blaž Vrhovnik za 22. mesto. V nedeljo je točke izmed naših za osvojil le mladi Velenjčan Milan Živic, član SK Triglava iz Kranja, ki je osvojil 28. mesto. • V.S. DVOJNA ZMAGA KRANJČANA Predazzo, 18. - 19. decembra - Slovenski skakalci so odlično nastopili na prvih dveh tekmah alpskega pokala v italijanskem Predazzu. 78 tekmovalcev in dve tekmovalki iz šestih držav se je pomerilo na skakalnici K 90 metrov. Dvojno zmago je dosegel član Triglava iz Kranja Primož Zupan Urh, ki je premočno dobil obe preizkušnji. Drugo tekmo je krojil veter, upoštevala se je ena serija. Rezultati: 1. tekma: i. Primož Zupan (Triglav), 2. Pieper (Nemčija), 3. Miha Rihtar (Triglav), 15. Primož Gostič (Ilirija Feršped). 2. tekma: 1. Primož Zupan Urh (Triglav), 2. Igor Medved (Ilirija Feršed), 3. Blaž Bilban (Dolomiti), 5. Gašper Čavlovič (Triglav), 9. Primož Gostič (Ilirija Feršped), 10. Miha Pintar, 11. Matic Zelnik, 17. Gašper Cvetko (vsi Triglav). Skupno vodi Primož Zupan Urh, 5. Gašper Čavlovič, 11. Miha Rihtar (vsi Triglava). Ekipno vodi Slovenija pred Avstrijo in Nemčijo. • J. Bešter GORENJCI USPEŠNI V ZAHOMCU Zahomec, 20. decembra - ŠD Zahomec iz Avstrije je bil organizator tekmovanja v okviru kandidature olimpiade Celovca brez meja. Na 50-metrski skakalnici se je pomerilo 52 mladih skakalcev iz Avstrije, Italije in Slovenije, ki so tekmovali v kategorijah pionirjev do 13 in 15 let. Uspešno so nastopili tudi gorenjski skakalci, na odlično pripravljeni skakalnici. Rezultati: pionirji do 13 let: 1. Martin Kuglič (Zahomc), 4. Matevž Šparovec (Triglav), 8. Žiga Rajtarič (Trifix Tržič), 9. Sašo Trpin (Stol Žirovnica, 10. Rok Stroj (Trifix Tržič). Pionirji do 15 let: 1. Filip Hocher (Zahomc), 3. Bine Zupan, 4. Jure Tratar (oba Stol Žirovnica), 5. Andraž Kern, 6. Rok Urbane, 8. Rok Ipavec, 10. Blaž Jelene (vsi Triglav). • J. Bešter ANDREJ JEZERŠEK ODLIČEN Predazzo, 18. - 19. decembra: 47 nordijskih kombinatorcev iz šestih držav se je na dveh tekmovanjih pomerilo za točke alpskega pokala. Velik uspeh je dosegel Andrej Jezeršek, ki vodi skupno. Rezultati: 1. tekma: 1. Frey (Nemčija) 4. Andrej Jezeršek, 5. Marko Šimic, 7. Anže Brankovič (vsi Triglav), 2. tekma: 1. Frey (Nemčija), 2. Andrej Jezeršek, 6. Marko Šimic, 25. Anže Brankovič (vsi Triglav). Skupno vodi Andrej Jezeršek, 3. Marko Šimic, 12. Anže Brankovič (vsi Triglav). • J. Bešter GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si SMUČARSKI TEKI USPEŠEN TEDEN SLOVENSKEGA TEKA Kranj, 21. decembra - "Laufarji" so se ta teden podili kar na treh prizoriščih. Nataša Lačen je presenetljivo z 29. mestom osvojila točke svetovnega pokala v Davosu na 15 km v klasični tehniki. Ostali najboljši so nastopili na tekmi medcelinskega pokala v italijanskem Brussonu, kjer je Kamničanka Andreja Mali (Juh Dol) dosegla kar dve zmagi. Najhitrejša je bila tako na "njeni" kratki progi (5 km, prosto). Prednost, ki si jo je pritekla, pa je zadostovala tudi za zmago v zasledovalni preizkušnji v klasični tehniki. V mozaik uspeha slovenskega teka pa je dodal še Blejec Matej Sokič, ki je v močni konkurenci osvojil 6. in 8. mesto. Jože Kavalar je bil 41. in 38. V Logatcu pa se je nadaljevala domača tekaška sezona, tokrat s prvo tekmo Emona pokala, kar s 120 tekači. Med mlajšimi mladinkami je bila Katja Višnar (Bled) tretja, kot tudi med starejšimi Maja Benedičič (Merkur Kranj). V združeni ženski članski konkurenci jc bila najhitrejša Špela Strasser, ki nastopa za Planico, Nuša Žibert (Merkur) pe je bila tretja. Med starejšimi mladinci sta se za zmago ponovno udarila talentirana, Klemen Lauseger (1.) in Nejc Brodar. Klemen je bil tokrat hitrejši. Med mlajšimi člani (juniorji) je zmagal mladinski reprezentant Rok Šolar, njegov klubski kolega iz Merkurja, Andrej Ropret pa je bil tretji. Med člani pa je Aleš Novak (Planica) moral priznati premoč le domačina Jožka Petkovška (Valkarton). • M. Močnik ŠPORTNO PLEZANJE BOŽIČNO NOVOLETNO TEKMOVANJE NA JESENICAH Jesenice, 22. decembra -To nedeljo, 27. decembra, bo sekcija za športno plezanje alpinističnega odseka pri Planinskem društvu Jesenice organizator božično - novoletnega tekmovanja mlajših kategorij v športnem plezanju. Tekmovanje bo na umetni plezalni steni v Osnovni šoli Polde Stražišar na Jesenicah, prijave za tekmovanje pa do jutri. 23. decembra, sprejemajo pri Planinskem društvu Jesenice oziroma po telefonu ali faxu 864-211. Na tekmi se bodo najprej, ob 13. uri, pomerile cicibanke, uro kasneje bo tekma cicibanov, ob 16. uri bodo tekmovale mlajše deklice, nato pa še mlajši dečki. • V.S. HOKEJ DRAGOCENA ZMAGA JESENIČANOV Jesenice, 22. decembra - Večni drebi med hokejisti Acorni Jesenice in Olimpijo je bil osrednji dogodek v Alpski ligi ob tem koncu tedna. Ljubljanska dvorana Tivoli je bila tokrat presenetljivo slabo obiskana. Po številu gledalcev na tribunah bi nepoučeni slučajni obiskovalec lahko sodil, da gre na ledu za prijateljsko tekmo, ne pa za prestižni dvoboj dveh najboljših slovenskih ekip. Jeseniško moštvo je tokrat nastopilo zelo "zdesetkano". Iz različnih vzrokov niso nastopili vratar Mazolli (poškodba), Brodnik (odhaja z Jesenic), Tišler in Kastelic (bolezen), J. Smolej (suspendiran od vodstva kluba). Na drugi strani pa so pri Olim-piji manjkali Beribak, Reddick in Jan. V vrstah Olimpije je nastopilo vseh šest dovoljenih tujcev, na jeseniški strani pa le še Cate-naci. Torej je bila pred tekmo papirni favorit Olimpija. Vendar je začetek tekme pokazal, da so tokrat železarji izjemno motivirani. Že v prvi minuti tekme je jeseniška stran slavila. Spretni Peter Rožič, ki iz tekem v tekmo igra bolje je iz gneče pred golom Olimpije spretno zadel v polno. Po golu je sledilo nekaj nevarnih napadov domačih, vendar je bil vratar Glavič izjemno zanesljiv. Dobro pa so mu pomagali tudi soigralci v obrambi, pa tudi napadalci so iz nasprotnih napadov kar nekajkrat zagrozili. Druga tretjina je potekala podobno kot prva. Rahla navidezna premoč zelenih, spretna in taktična zrela igra Jeseničanov, ki so zdržali tudi pritiske z igralcem manj. V letošnji sezoni daleč najboljši Jeseničani Andrej Razinger je dosegel izjemno lep zadetek in povišal na 2:0. Sledil je ponovni pritisk Ljubljančanov, toda Jeseničani so igrali taktično zrelo. Plod takšne mirne in preudarne igre jc bil tudi tretji zadetek mladega Tomaža Razingerja, ki je predrsal vse ljubljanske branilce in na koncu premagal še Mohoriča. V tretji tretjini so se Jeseničani kar malce prezgodaj potegnili v obrambo, za nameček pa sta se poškodovala tudi branilca Bešlagič in Kunčič, tako da je moral med branilce spet Dejan Vari. Tako je Olimpija uspela rezultat znižati na 2:3 (z. goli Rahmatuljina in Besta), za kaj več pa je zmanjkalo časa. V zadnjih sekundah tekme pa je Catennaci spretno zadel prazna vrata in jeseniški navijači so lahko slavili letos že četrto zaporedno zmago svojih ljubljencev nad Olimpijo. Škoda, da so Jeseničani v prvem delu sezone imeli razprodajo točk na domačem ledu in se morajo sedaj za osmo mesto, ki še vodi v polfinale Alpske lige boriti na ledu ob tem pa še računati na srečo pri izidih ostalih ekip. Mladi blejski hokejisti so gostovali v Asiagu in tekmo visoko izgubili z 10:4. Žal so tudi Blejci na pot v Italijo odšli le s 14 igralci, tako da kaj več od častnega poraza zdesetkani niso mogli iztržiti. • B. J. PRAZNIČNI TURNIR MALČKOV ACRONIJU JESENICE Jesenice, 21. decembra - Športna zveza Jesenice je organizirala že četrti božično-novoletni turnir najmlajši hokejistov. Sodelovalo je šest ekip iz Zaloga, Kranja, Bleda, Jesenic in Beljaka na Koroškem. Mladi naraščajniki so pokazali, da si želijo nekoč postati pravi hokejisti. Najboljše je Športna zveza nagradila z medaljami, ki jih je izročil predsednik zveze Janez Štojs. Domača ekipa malčkov Aeroni Jesenice, ki jo vodi Štefan Ščap, je pokazala največ in zasluzeno zmagala. Drugo mesto je pripadlo mladim hokejistom iz. Beljaka, tretje pa z Bleda. • J. Rabič ^^^\T E Ki ^3IL ^3 TRIGLAV BREZ PORAZA Kranj, 22. decembra - Vaterpolisti v državnem članskem prvenstvu so v soboto odigrali deveti tekmovalni dan, kije bil tudi zadnji v letošnjem letu. Rezultati, ki so bili doseženi, so bili pričakovani, le nekatere razlike pa vseeno ne. V derbiju devetega tekmovalnega dne med Tivolijem in Kokro, so vaterpolisti Tivolija slavili kar z osmimi zadetki razlike. Zmago je Tivoli dosegel predvsem po dobri in disciplinirani igri, pri tem pa so mu "pomagali" še sami vaterpolisti Kokre, ki niso nastopili v kompletni postavi, kajti nekatere igralce je napadla bolezen (Baš, L i kozar). V Mariboru je Probanka Leasing kar z enaindvajstimi zadetki razlike opravila z zadnjeuvrščenim Kamnikom. Mariborčani so diktirali tempo, poleg tega pa so še dobro izkoriščali svoj bazen, v katerem gostujoča moštva zelo težko dosegajo zmage. V Trstu, kjer "domuje" Koper, pa je vodilni na lestvici kranjski Triglav s tremi-zadetki dosegel zmago in s tem brez izgubljene točke še vedno ostal na prvem mestu. Sredi tretje četrtine so Kranjčani že vodili z večjo razliko, nato zadnjo četrtino izgubili, a še vedno zmagali. Rezultati devetega tekmovalnega dne: Koper - Triglav 10:13 (3:4, 2:4, 3:4, 2:1), Tivoli - Kokra 12:4 (3:3, 4:0, 2:1, 3:0), Probanka Leasing - Kamnik 26:5 (6:1, 6:3, 6:0, 8:1). lestvica: l. Triglav 18, 2. Probanka Leasing 10, 3. Tivoli 10, 4. Koper 10, 5. Kokra 6, 6. Kamnik 0. Državno prvenstvo se bo nadaljevalo v soboto, 9. januarja 1999. Pari za prvi (10. tekmovalni dan) tekmovalni dan v letu 1999 pa so: 10. krog - sobota, 9. januar 1999, Kranj - olimpijski bazen ob 20.30 TRIGLAV - PROBANKA LEASING, Ljubljana - bazen Tivoli ob 20.30 TIVOLI - KAMNIK, Trst - bazen Bianchi ob 19.30 KOPER KOKRA. • J. Marinček MARGETA SODI V LIGI PRVAKOV Kranj, 20. decembra - Odbor za vaterpolo pri mednarodni plavalni zvezi LEN je določil gostitelje skupin v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v vaterpolu, ki bo septembra prihodnje leto v Firencah (Ita). Za osem prostih mest se bo potegovalo šestnajst reprezentanc, ki bodo razdeljene v štiri skupine. Med kandidati za organizacijo kvalifikacijskega turnirja je bila tudi Slovenija, ki bo nastopala v skupini B skupaj s Španijo, Ukrajino in Izraelom. Sprva so sicer kandidirale vse reprezentance iz naše skupine, vendar Ukrajina kasneje ni želela podpisati predpogodbe. Pri Vaterpolski zvezi Slovenije (VZS) so vedeli, da imajo Španci največ možnosti. A ker so kandidirali s še nedograjenim objektom, je tlelo upanje, da bi bile kvalifikacije venarle v olimpijskem bazenu v Kranju. Na koncu je vendarle prevladal ugled španskega vateropola in Slovenci se bodo za svoj prvi nastop na EP od 18. do 20. junija 1999 potegovali na Palma de Mallorci. Odbor za vaterpolo pri LEN je določil tudi sodnike za prvi del tekmovanja v ligi prvakov ter četrtfinalne obračune v pokalu pokalnih zmagovalcev in pokalu LEN. Zaupanje je bilo ponovno izkazano tudi enemu izmed najmlajših mednarodnih sodnikov Borisu Margeti, ki bo 10. februarja prihodnje leto sodil srečanje drugega kroga v modri skupini lige prvakov med jugoslovanskim prvakom Niš Naftagas Bečejem in grškim Vouliagmenijem. • G. Košir Odbojkarji ekipe Elvo Bleda so letošnji jesenski državni prvaki v najmočnejši slovenski moški ligi NASLOV PRVAKOV M TAKO BLIZU KOT IZGLEDA Tako po prvem delu letošnjega državnega prvenstva pravi izkušeni Dragan Pezelj, ki je letos v ekipo Elvo Bleda poleg reprezentanta Rasta Oderlapa prinesel nov polet in pripomogel, da Blejci upajo na vrh tudi ob koncu prvenstva Bled, 22. decembra - Prejšnji teden se je za odbojkarje končal letošnji prvi del državnega prvenstva, po zelo izenačenih igrah pa so na vrhu slovenskih ekip prav blejski odbojkarji, ki so lani v državnem prvenstvu osvojili sedmo mesto. Letos so že pred začetkom ligaških obračunov sklenili, da si želijo več kot le obstanek v ligi najboljših, zato so v klub povabili mladega reprezentanta Rasta Oderlapa, v mamin rodni kraj, na Bled, pa je prišel igrat tudi Dragan Pezelj, ki je sicer zadnje sezone igral pri Salonitu, še prej pa v Izraelu, v Franciji in na Hrvaškem. 31-letnega Dragana, ki je v zadnjih mesecih večino časa na poti med Bledom in Zagrebom, pa smo ob zaključku jesenskega dela sezone prosili za pogovor. Večkrat je bilo že omenjeno, da si pravzaprav Zagrebčan in Ble-jec hkrati. Lahko razložiš? "Ja, seveda. Moja mama je doma z Bleda, oče pa je Zagrebčan. Mama se je preselila v Zagreb, vendar pa sem večkrat na leto, posebno med počitnicami, prišel k stari mami na Bled in tako imam prijatelje in sorodnike tako v Zagrebu kot na Bledu, kjer sedaj stanujem. Vmes pa seveda pogosto odhajam v Zagreb, kjer je moja družina, saj z ženo čez mesec dni pričakujeva prvega otroka. Ko bo ta star nekaj mesecv, pa se bo tudi žena preselila k meni na Bled, kjer živim v hiši svoje stare mame." Trenutno je tvoj poklic odbojka. Kako pa se je začelo? "Odbojko sem začel igrati v Zagrebu, vendar povsem slučajno, saj sem imel sprva raje druge športe. Prijatelji iz razreda so me ves čas vabili, naj grem z njim na trening, saj jim manjka en član, da bodo lahko igrali. Tako se je začelo. Potem so me kot mladinca povabili v klub Novi Zagreb, z osemnajstimi leti pa sem že zaigral pri Mladosti. Pri Mladosti sem nato igral do leta 1991, do razpada Jugoslavije. Ker so v klubu nastali spori med nami igralci in vodstvom, se nas je šest odločilo, da zapustimo klub in odšel sem najprej za dve leti igrat v Francijo, kasneje pa še eno sezono v Izrael. Nato me je Šukcr povabil, naj pridem v Slovenijo in igram za Salonit. Vedel sem, daje to dobra ekipa, pristal sem in tri leta sem igral za Salonit Anhovo - vmes pa sem tudi dve leti igral za hrvaško državno reprezentanco." Kaj pa je botrovalo tvoji odločitvi, da prideš na Bled in zaigraš za ekipo Elva? "Že precej časa se poznam z Alešem Jaralo, kapetanom blejske ekipe, ki me je letos nagovoril, naj pridem igrat na Bled. O tem sva se sicer že prej večkrat pogovarjala, vendar je bil to vedno le bolj prijateljski pogovor, letos pa je šlo bolj zares in na koncu sem se odločil, da pridem na Bled. Lahko rečem, da sem si že prej želel, če bi igral v Mk^3 ^5 I^l^^^ ZE JUTRI 16. KROG Kranj, Škofja Loka, 22. decembra - Košarkarji v Ligi Kolinska so v scfboto odigrali 15. krog. Ekipa Loka kave bi skorajda pripravila presnečenje na Polzeli, na koncu pa so vendarle slavili Savinjski Hopsi z rezultatom 76:67 (37:31). Košarkarji Heliosa so v Domžalah 92:86 (50:42) premagali Slovan, Triglav in Krka pa sta tekmo prestavila na 4. januar. Pred jutrišnjim 16. krogom na lestvici vodi Union Olimpija, Loka kava je šesta, Helios sedmi, Triglav pa deseti. Jutri ob 20. uri bo ekipa Loka kave v domači dvorani na Podnu gostila Pošto Mb Branik, Triglav gostuje pri ZM Lumarju, Helios pa pri Krki. V l.B SKL so košarkarji Gradbinca Radovljice gostovali pri Zagorju in izgubili 79:74 (43:19). Sedaj so na enajstem mestu, prvenstvo pa bodo nadaljevali 9. januarja 1999. Ženske so ta konec tedna igrale finale pokalnega tekmovanja. Ekipa Odeja Marmorja je v prvi tekmi izgubila z Ingrad Celjem, pokalne prvakinje pa so nato z zmago nad Celjankarrii ponovno postale košarkarice Imosa Jezice. • V.S. ROKOMET USPEŠNI V KRŠKEM Kranj, 21. decembra - Zadnji rokometni vikend je bil za gorenjske rokometne ekipe kar uspešen. Ločani so, kljub temu da so igrali oslabljeni, osvojili načrtovane točke. Ločanke so se od pokala poslovile s porazom, gorenjski obračun v prvi B ligi pa je postregel s slabim rokometom. Loške rokometaše v zadnjem času pestijo poškodbe, zato so na pomembno gostovanje v Krško odšli z nekaj strahu. Vendar seje vse končalo po napovedih. Zabeležili so pomembno zmago, ki sojo začinili še z visoko razliko. Očitno so Krčani že odpisani. Tako bodo Ločani zdaj mirno čakali nadaljevanje prvenstva in pozdravil poškodbe. Zaigral pa naj bi tudi Andrejič, ki že celo jesen zdravi poškodbo, ki jo je staknil v prejšnji sezoni prav na tekmi proti Ločanom (takrat je še igral za Škofljico). V prvi B ligi smo nestrpno pričakovali obračun sosedov iz Preddvora in Besnice. V preteklosti so bili obračuni teh dveh tekmecev vedno "vroči" in zmagovalec ni bil znan do zadnjega sodnikovega žvižga. Tokrat so oboji razočarali. Krompirčki so bili za nianso boljši tekmec in zasluženo zmagali. V domači ekipi je izstopal vratar Bitežnik, med drugim je ubranil polovico 7- metrovk (5/10). Pri CHIO Besnici pa je bil boljši od ostalih kapetan Nedeljko. Zadel je šestkrat in imel vsaj še toliko asistenc. Pred nadaljevanjem oboje čaka veliko dela, da bo obstanek zagotovljen že pred "nevarno" končnico lige 1. B liga je letos namreč zelo izenačena. Ženske so jesenski del prvenstva končale že prejšnji vikend. Ločanke so v nedeljo igrale še povratno pokalno tekmo s Pirančankami. Še drugič so izgubile in bodo zdaj lahko vso pozornost posvetile prvenstvu. Obstanek ni vprašljiv, točkovni saldo pa bi bil lahko za kakšno točko boljši. Rezultati: 1. liga moški: Krško - Termo 22- 30 (7-13); Jesenski prvaki so Celjani z 20 točkami. Drugi so Trebanjci (16) Termo je osmi zk osmimi točkami. 1/4 finale pokala ženske: Jelovica - M-Degro Piran 23-31 (11-16) 1. B liga moški: Gradbinec Preddvor - CHIO Besnica 23-25 (11-11) jesenski prvak je Velika Nedelja, ki ima 18 točk skupaj z drugo Ribnico. CHIO Besnica je osma z osmimi, Gradbinec Preddvor pa deveti s šestimi točkami. 2. A liga moški: Mitol Sežana -Radovljica 25-20, Sava - Alples 31-20; 2. liga ženske: Sava - Keting 22-30; kadetinje: Kora C Planina (KR) - Jelovica 11-23; st. deklice: Robit Olimpija - Planina (KR) 21-18; ml. deklice: Jelovica - Polje 22-6; Robit Olimpija - Planina (KR) 25-10; prvenstveni ples se bo nadaljeval zadnji vikend januarja 99. • M. Dolanc Dragan Pezelj Sloveniji, da bi bilo to v Mariboru, pri Salonitu ali na Bledu. Pri tem, da sem se odločil za Bled, pa mi je veliko pomenilo tudi dejstvo, da sem vedel, s kakšno ekipo letos namerava nastopiti Bled in da sem vedel, da je to ekipa, ki se lahko enakopravno kosa za prva štiri mesta v državnem prvenstvu. Vse igralce sem namreč že prej dobro poznal in sedaj moram reči, da se v ekipi odlično počutim." Po jesenskem delu prvenstva ste gotovo tako ti kot ostali člani moštva zadovoljni s prvim mestom? "Ja, to prvo mesto nam seveda veliko pomeni, vendar pa se hkrati zavedamo, da še zdaleč v prvenstvu ni nič odločenega in da končno mesto med prvimi štirimi ni tako blizu kot izgleda. Druge ekipe so nam tako rekoč za petami in za končni vrh bomo morali igrati vsaj tako dobro, kot smo igrali na zadnjih tekmah." Če seveda ne bo poškodb, kot so bile na začetku prvenstva...? "Ja, res sem imel smolo, saj sem si na treningu tik pred sezono pri blokadi Oderlapovega udarca zlomil prst. To je bilo zame prvič v življenju, vendar se pač zgodi.... Nato seje poškodoval še on in bilo je nekaj krize z rezultati, sedaj pa smo vsi zdravi, poškodbe so odpravljene in to je bilo videti tudi v naših zadnjih tekmah." Pri enaintridesetih letih imaš za seboj že kar precej izkušenj in tudi tekem. Kateri rezultati pa ti največ pomenijo? "O tem, kaj mi največ pomeni, se kar težko odločim: morda dvakratni naslov pokalnega zmagovalca in državnega prvaka s Salonitom, morda še prej dva pokala Jugoslavije pri Mladosti, pa odlična igra v močni francoski ligi, kjer se moraš kot tujec še bolj dokazovati kot domači igralci... to so zagotovo uspehi, vendar pa se res težko odločim, kaj mi kot športniku pomeni več." Ker imaš dvojno državljanstvo in sedaj igraš v Sloveniji bi najbrž lahko nastopil tudi za našo reprezentanco. Kaj misliš o tem? "Najbrž bi res lahko nastopal za slovensko reprezentanco, vendar pa o tem ne premišljujem, saj ima sedanji selektor močno mlado ekipo in jaz po letih nekako ne sodim vanjo in mislim, da tudi ne bi veliko pomagal." Že premišljuješ koliko časa boš še lahko aktivno nastopal in kaj boš počel potlej? "V Zagrebu sem končal srednjo kemijsko šolo, sedaj hodim v trenersko šolo in verjetno se bom po končani karieri odločil za trenerski poklic. Seveda pa je trenutno težko reči kdaj bo to, saj bom odbojko igral čimdlje bo mogoče - če bom seveda zdrav in ne bo poškodb." • V. Stanovnik, foto: M. Golubić ODBOJKA KONČAN JESENSKI DEL Bled, 18. decembra - Odbojkaricam Špecerije Bled po pričakovanju ni uspela uvrstitev v Finale letošnjega pokalnega tekmovanja. Na prvi tekmi finalnega turnirja se Blejke niso uspele resneje upirati trenutno zagotovo najmočnejši ženski vrsti v Sloveniji - Infond Meltal : Špecerija Bled 3:0 (I, 5, 6). Ekipna Infond Meltala je brez večjih težav v finalu ugnala tudi ekipo Kemiplas Kopra (3:0) (3, 11,9)), ki je v polfinalu malce presenetljivo premagala TPV Novo mesto s 3:2. Bolj razburljiv in izenačen pa je bil moški del turnirja, saj so vse tri tekme trajale več kot dve uri. Polfinale - Fužinar GOK IGEM : Stavbar IGM 3:1 (7, 2, - 12, 6), Salonit Anhovo : Olimpija 0:3 (-11. -14, -13). V finalu so se odbojkarji Fužinarja dodobra namučili z ljubljanskimi odbojkarji, ki so igrali popolnoma sproščeno, saj je bila že njihova uvrstitev v finale manjše presenečenje. Fužinar : Olimpija 3:1 (-13, 7, 8, 12). Odbojkarji Astec Triglava so si že v sredo zagotovili 4 točke naskoka pred nasprotniki po jesenskem delu, odbojkarji Termo Lubnika pa so si z zmago s 0:3 (-6, -13, -3) zagotovili mirnejše nadaljevanje v ligi in 6. mesto po jesenskem delu prvenstva. Prvi favorit pred prvenstvom - odbojkarji Granita pa so doživeli nov poraz - tokrat na gostovanju na Brezovici, tako da sta na drugem mestu skupaj IGM .Hoče in ŠDO Brezovica, Granit pa je šele 4. s šestimi točkami zaostanka za Kranjčani. Rezultati - 3. DOL zahdo - moški - ELVO Bled II : Gostilna Jarm Kropa 3:,2 Termo Lubnik II : Logatec 1:3, Žirovnica : Žurbi Team Kamnik II 3:0, Bohinj : Salonit Anhovo II 1:3. Ekipa ELVO Bleda je po jesenskem delu na 3. mestu z istim številom točk kot vodilna Prvačina in drugouvrŠčeni Mokronog (14), sledijo pa Salonit II 12. Žurbi team Kamnik II 10, Logatec in Žirovnica 8, Gostilna Jarm Kropa 6, Bohinj 4 in Termo Lubnik II 0 točk. Rezultati - 3. DOL zahod ženske - ELVO Bled II : ŽOK Radio Morje 0.3, Partizan Šk. Loka : Mladi Jesenice 1:3, Bohinj : Piran 3:1. Šenčur : Kočevje 0:3 Brestanica : ASICS Kamnik 1:3. Odbojkarice ASICS Kamnika so zanesljivo osvojile naslov jesenskega prvaka z maksimalnim izkupičkom 22 točk, Kamničankam pa sledijo še štiri gorenjske ekipe - Bohinj 18, ŽOK Partizan Šk. Loka in Mladi Jesenice 16, ELVO Bled II je deveti s šestimi točkami, Šenčur pa zadnji brez točk. • B. Vlaček ELVO ZMAGOVALEC SVARUNOVEGA TURNIRJA Škofja Loka, 20. decembra - S finalno tekmo med domačo ekipo Termo Lubnika in ekipo Elvo Bleda se je v nedeljo popoldne v dvorani na Podnu končal letošnji Svarunov spominski odbojkarski turnir. Turnir se je letos prvič začel z tekmo ekip dečkov, nastopili sta ženski ekipi domačega ŽOK Partizana Škofja Loka in Bora iz Trsta ter štiri moške ekipe: Brezovica, Bor iz Trsta, Elvo Bled in domači Termo. V ženski konkurenci so zmagale domače igralke, pri moških pa je Termo premagal Bor, Elvo Bled pa ekipo Brezovice. Tako je bil finale škofjeloško - blejski. Jesenski državni prvaki, ekipa Elvo Bleda, seveda ni dopustila presenečenje in kljub borbeni igri domačih odbojka rjev s seboj domov odnesla pokal za zmago in prehodni pokal. Za najboljšega odbojkarja turnirja so razglasili Dragana Pezlja, za najboljšo igralko pa Ivano Flego. • V. Stanovnik Minuli konec tedna je bilo v Kranju zimsko šprintersko prvenstvo Slovenije za plavalce OSVOJILI SO KAR PETNAJST NOVIH DRŽAVNIH REKORDOV Več kot 1500 plavalcev se je merilo na zimskem šprinterskem prvenstvu v olimpijskem bazenu. Kranj, 22. decembra - Organizator zimskega prvenstva je bil Plavalni klub Kamnik, udeleženci pa plavalci vseh starostnih kategorij iz 16 slovenskih klubov. V absolutni konkurenci sta še kot najboljša izkazala plavalca Peter Mankoč in Metka Sparavec, oba Ilirija Ljubljana, ki sta imela očitno še dosti kondicije z evropskega prvenstva v Sheffiel-du, med zmagovalci posameznih kategorij pa najdemo tudi veliko imen iz obeh najboljših gorenjskih klubov: Kejžar, Blatnik, Slapšak, Sambrailo, Klinar, Piškur, IVlilenkovič (Radovljica Park hotel Bled), Kovač, Carman, Hribar, Aberšek, Zaplotnik (Triglav Kranj). Rezultati: 50 m prosto - moški -absolutno: 1. Peter Mankoč (IL), 2. Emil Tahirovič (LL), 3. Maj Blatnik (RPB); člani: Mankoč, mladinci Velikonja (LL), kadeti: Markič (KK), dečki: Coko (LL); 50 m prsno - absolutno: 1. Tahirovič 2. Govše (OL) 3. Velikonja (LL); člani: Tahirovič, mladinci: Velikonja; kadeti: Markič; dečki Coko. 100 m mešano - absolutno: 1. Mankoč, 2. Govše, 3. Milenkovič Triglavana Aleša Aberška je v nj prehitel Ilirijan Mankoč. A tudi (Radovljica PB); člani: Mankoč, mladinciVelikonja, kadeti: Bola (RT), dečki: 1. Čoko 2. Godec (mlajši dečki); 50 m delfin -absolutno: 1. Mankoč, 2. Aberšek (Triglav), 3. Tahirovič; člani: Mankoč, mladinci Brodnik (Ka), kadeti: Mencinger (BM), dečki Čoko; 50 m hrbtno: 1. Medvešek (BM), 2. Milenkovič (RPB), 3. Grega Uri- PRIZNANJA ZA NAJBOLJŠE Plavalna zveza Slovenije je med zimskim šprinterskim prvenstvom v Kranju v soboto popoldne pripravila tudi krajšo slovesnost, na kateri so podelili priznanja in plakete letos najboljšim slovenskim plavalcem in plavalkam. Priznanja za leto 1988 so dobili: Metka Sparavec (članica PK Ilirije iz Ljubljane), Blaž Medvešček (član PK Branika iz Maribora), Pia Proscn (članica PK Ljubljane), Nataša Kejžar, Alenka Kejžar (obe članici PK Radovljica Park hotel Bled), Peter Mankoč (član PK Ilirija), Emil Tahirovič (član PK Ljubljana), Urška Roš (članica Neptuna iz Celja), Jan Jenko (član PK Radovljica Park hotel Bled) in Igor Majcen (član PK Ljubljana). Prav tako so priznanja PZS dobili nekateri trenerji, med njimi tudi trenerja PK Radovljica Park hotel Bled in reprezentance Ciril Globočnik in Sandi Šavnik. egovi disciplini, na 50 metrov delfin, srebrno odličje se lepo blešči. bar (Triglav); člani: Medvešek, mladinci Hribar, kadeti Zaplotnik (Triglav), dečki Godec. 50 m prosto - ženske - absolutno: 1. Metka Sparavec (IL), 2. Urša Slapšak (Radovljica PB), 3. Špela Godec (IL); članice Sparavec, mladinke Godec, kadetine 1. Pandža, 2. Sambrailo (RPB), deklice Klinar (RPB); 50 m prsno - absolutno: 1. Nataša Kejžar (RPB), 2. Neža Kovač (Triglav Kranj),3. Pia Prosen (IL); članice Kejžar, mladinke Prosen, kadetin-jeSaša Piškur (RPB), deklice 1. vakselj (IL), 2. Klinar; 100 m mešano - absolutno: 1. Anja Carman (Triglav), 2. Urška Roš (MNC), 3. Tjaša Breznik (OL); Čestitke za uspehe v minulem letu je prejemal tudi trener radovljiških plavalk in plavalcev ter reprezentančni trener Ciril Globočnik. Največjega aplavza ob podelitvi priznanja na kranskem olimpijskem bazenu sta bili deležni sestri Nataša in Alenka Kejžar, ki sta bili pred kratkim tudi naši najuspešnejši udeleženki evropskega prvenstva za kratke bazene. "Kljub temu da je komaj teden dni od takrat, ko sem dobila srebrno koiajno na evropskem prvenstvu na to ne mislim več, pač pa mislim na nove tekme in treninge," je povedala Nataša, ki je ob prireditvi dobivala še posebno veliko čestitk. • V. Stanovnik, foto: T. Doki KEGLANJE NA LEDU DRŽAVNI PRVAK JE EKIPA GRADBINEC JESENICE Bled, 21. decembra - Domači klub je bil prireditelj tretjega in hkrati hnalnega kroga letošnjega državnega ekipnega prvenstva v kegljanju £a ledu. Sodelovalo je 11 ekip iz Maribora, Mislinije, Bleda, Jesenic, Kr|njske Gore in Rateč. Štiri najboljše ekipe so se pomerile v finalu. Za naslov prvaka je bil °bračun jeseniški, saj sta nastopili ekipi Gradbinec in Jesenice -Javornik. Z 2:0 je zmagala ekipa Gradbinec, ki je tako obranila lanski naslov. Nastjapila je v postavi: Borut Berčič, Franci Kralj, Zlato Kadanič in Brane Stefelin. Rezultati: 1. Gradbinec Jesenice 48 točk, 2. Jesenice - Javornik 40, 3. K "rnpas Bled 42, 4. Blegaš Bled 37. • J. Rabič KOTALKAN JE NOVO VODSTVO V K0TALKARSKI ZVEZI Kranj, 22. decembra - Na izredni skupščini Zveze kotalkarskih ?Portov Slovenije, ki je bila v Domžalah v torek, 15. decembra, je bilo "-voljeno novo vodstvo. Predsednik je postal Ladislav Solarič iz Lendave, podpredsednica pa Breda Marinko iz Ljubljane. Predsednik Zveze kotalkarskih športov Slovenije je prvič postal iz vrst hitrostnih rolarjev. • A. Gros članice Roš, mladinke Breznik, kadetinje Carman, deklice Klinar; 50 m delfin - absolutno: 1. Metka Sparavec, 2. Urška Roš, 3. Tjaša Breznik; članice Sparavec, mladinke Breznik, kadetinje Pandža, deklice Vcldin; 50 m hrbtno - absolutno: 1.Metka Sparavec, 2. Ajda Valcl (MNC), 3. Anja Carman (Triglav); članice Sparavec, mladinke Marentič, kadetinje Čarman deklice Klinar. Zmagovalci v štafetah: 4x50 m prosto - moški 1. Ljubljana (Velikonja, Potočnik, Vurkeljc, Tahirovič) 2.' Ilirija 3. Branik 4x50 m mešano 1. Ilirija (Mankoč, Lipovž, Poje in Melon), 2. Branik 3. Ljubljana. Med ženskami pa 4x50 m prosto 1. mesto in državni rekord Radovljice Park hotela Bled (Slapšak, Blatnik, Nataša in Alenka Kejžar), 2.Ilirija, 3. Olimpija; 4x50 mešano 1. Olimpija (Jančar, Turk, Breznik, Ulčar) 2. Triglav, 3. Ljubljana. Na šprinterskem državnem prvenstvu v Kranju smo dobili tudi nekaj novih rekordov. Omenimo tokrat le tiste, ki so jih dosegli gorenjski plavalci: tri je med mlajšimi deklicami osvojila Radovljičanka Anja Klinar, enega njena klubska kolegica Tamara Sambrailo med deklicami, prav tako radovljiška članska štafeta na 4x50 m prosto, štafeta Triglav II (Oseli, Kavčič, Markuta, Stare) pa ima rekord na 4x 50 m mešano med deklicami. Rekorda sta osvojila tudi Triglavana Vesna Kavčič in Andraž Zaplotnik. • D.Z.Žlebir, foto: Tina Doki NAMIZNI TENIS ŽIGA JAZBEC NAJBOLJŠI V KRIŽAH Križe, 21. decembra - Minulo soboto je NTK Učila Križe pripravil l.TOP - 12 za mladince. Na njem je lep uspeh dosegel mladi domači igralec Žiga Jazbec (Učila Križe), ki jc zmagal. Drugo mesto je osvojil Tomaž Jager (Ilirija A&S), tretji je bil Jure Koščar, četrti Dejan Šbul (oba MTS) peti Matija Verč (Učila Križe) in šeti Noje Janžekovič (Petovia). V nedeljo pa je kriški klub pripravil 8. tradicionalni novoletni turnir za mladince in mladinke. Na njem je tekmovalo skoraj sto igralcev in igralk, pokrovitelj pa je bila Občina Tržič. Na turnirju so se izkazali zlasti domači igralci in igralke, saj je med fanti zmagal Žiga Jazbec, drugi pa je bil Matija Verč (oba Učila Križe). Pri mladinkah je zmaga šla v ljubljansko Ilirijo s Špelo Počkaj, domačinki Maja Rozman in Anja Grom pa sta bili tretja in četrta (obe Učila Križe). • V.S. ŠAH ZNANI GORENJSKI PRVAKI Škofja Loka, 19. decembra - Na osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki je bilo v soboto gorenjsko prvenstvo osnovnošolcev v šahu. Sodelovalo je 100 igralcev in igralk, ki so se v svojih starostnih skupinah pomerili za nastop na finalnem turnirju. Novi gorenjski prvaki so tako postali: Pri fantih: do 15 let Danijel Vojinov (Stražišče), do 13 let Anže Orel (Peter Kavčič Škofja Loka), do 11. let Žiga Mrak (Predoslje) in do 9 let Jfcika Škrlcp (Stražišča), pri dekletih pa do 15 let Marjana Šmitran (Jakoba Aljaža Kranj), do 13 Zora Denša (Prežihov Voranc Jesenice), do 11 let Maja Milovanovič (Prežihov Voranc Jesenice) in do 9 let Ajda Vižin (Stražišče). Finalni turnir za nastop na državnem pr¥enstvu bo 29. decembra ob 10.00 v prostorih Šahovske sekcije Tomo Zupan v Kranju. • A. Drinovec ATLETIKA SAKIC DRUGI V NOVI GORICI Kranj - V nedeljo je bilo v Novi Gorici atletsko tekmovanje, na katerem so nastopili tudi trije tekači iz kranjskega Triglava. Nova klubska okrepitev, Miloš Šakič, je bil v teku na 60 metrov drugi (6,8), Ljubo Rizoski tretji z desetinko slabšim časom, Bojan Traven pa sedmj (7,0). Tekma, na kateri so rezultate merili ročno, je bila del priprav za novo zimsko sezono. • CZ. GORSKI TEK TUDI PETIČ KLEMEN DOLENC Laze v Tuhinju - Na tradicionalnem teku na Kostavsko planino nad Tuhinjsko dolino, je nastopilo 31 tekačev, kar je največ doslej, ponovno pa je bil najhitrejši Klemen Dolenc iz Radovljice, ki se na tem teku pohvali že s petimi zmagami. V ženski konkurenci je bila najhitrejša Olga Grm. Rezultati, absolutno, moški: 1. Dolenc (Novice Extreme) 36.17, 2. Krebs (Gornji grad) + 1:34, 3. Kalan (Novice) +1:55, 4. Petek (Šmartno) 2:30, 5. Hribar (Prevoje) + 4.45, ženske: 1. Grm (Trmasti), 2. Mikhč (DOL), 3. Tnmbasch (Francija), moški nad 40: 1. Mištrafovič (Pulzar Komenda), 2. Kemperl (Tuhinj), 3. Lipnik, moški nad 50 let: 1. Stok (Ljubno), 2. Medvešček (Bohinj), 3. Jagodic (Mekinje). • M. M. KARATE KLUBSKO PRVENSTVO KK SH0T0KAN Čirče, decembra - Po približno letu dni delovanja je Karate klub Shotokan iz Čirč pri Kranju minulo soboto izpeljal klubsko prvenstvo v katah in borbah. V borbah je bil najboljši Milenko Prača (srednji na fotografiji), ki je v finalu premagal Bojana Čaviča (levo), tretji pa je bil Filip Ašanin (desno). Na tekmovanju v katah seje najbolje odrezal Miha Kern, drugi je bil Vlado Ašanin in tretji Jaka Tepina. Karate klub Shotokan vodi trener Vojo Ašanin, klub, ki se je registriral šele pred letom dni, pa deluje pod nadzorstvom Tokuhise Takašija. V klub je trenutno včlanjenih okoli 35 karateistov. • S. Š. STRELSTVO HRVAŠKI STRELCI PREMAGALI SLOVENCE Ljubljana, 19. decembra - Ljubljansko strelišče je bilo prizorišče tradicionalnega dvoboja, že 15. po vrsti, strelskih reprezentanc Hrvaške in Slovenije. Tekmovanje je potekalo z zračno pištolo in puško v vseh kategorijah. Hrvaški strelci so bili tudi tokrat premočan nasprotnik za Slovence, saj so zmagali z rezultatom 6:2. Edini zmagi za našo vrsto sta pristreljali ekipi članov z zračno puško in mladincev z zračno pištolo. Mladinska ekipa Slovenije pa je postavila tudi nov državni rekord za mladince. Marinček Slovenija pa je dosegel tudi posamični državni rekord za mladince, z zadetimi 574 krogi. Pri članih je Hreščak premagal svojega klubskega in reprezentančnega kolega Debevca. Oba sta imela enak rezultat (591), vendar je bil Hreščak boljši v zadnji seriji. Zasedla pa sta prvi mesti. Od gorenjskih strelcev sta v reprezentanci nastopila, Simon Bučan iz strelskega društva Predoslje in Tanja Rabič iz Škofje Loke, oba z zračno pištolo. Bučan je z doseženimi 568 krogi zasedel odlično tretje mesto, Rabičeva pa je bila četrta z rezultatom 351 krogi. Rezultati: člani puška: SLO : HRV, 1165:1175 kr„ Prednikova je bila druga s 392 kr., mladinke puška SLO : HRV 1148:1180 kr. Pištola člani: SLO : HRV 1694:1711 kr., posamezno 1. Vrbek. Hr. 578 kr., 2. Ljubic SLO 569 kr., 3. Bučan 568 kr.. Pištola mladinci SLO : HRV 1679:1656 kr. Posamezno 1. Marinček 574 kr. (nov dr. rekord), članice SLO : HRV 1106:1117 kr. in še mladinke pištola SLO : HRV 1035:116 kr.. 4. mesto Rabič, SLO 351 k*. • F. Strniša SANKANJE ODLIČEN NASTOP ŠPENDOVA Olang, 22. decembra - Pod vznožjem Kronplatza v južnolirolskem mestu Olang je bilo prejšni teden na novozgrajeni progi testno tekmovanje za svetovno člansko prvenstvo v sankanju na naravni progi, ki bo prihodnjo zimo. V dveh vožnjah se je pomerilo 160 najboljših sankačev in sankačic iz vsega sveta, največ uspeha pa so imeli domačini z dvema zmagama. Pri članih sta slavila brata Gruber, ki sta si delila prvo mesto, pri članicah je zmagala domačinka Steinacherjcva, pri mladincih Avstrijec Kallan in pri mladinkah Rusinja Lavrentijeva. Odlično se je odrezal Grega Špendov, član sankaškega kluba Jesenice. Po štirinajstem mestu v prvi vozni, je v drugi vožnji dosegel osmi čas, in tako zasedel odlično deseto mesto. V mladinski kategoriji je odlično nastopil Mohor Habjan iz Železnikov, ki je zasedel šesto mesto. Rezultati: člani: 1. Gruber M. ITA 2:17,46, Gruber R. I TA 2:17,46, 3. Batkovvski AVS 2:18,69, 4. Blasbichler ITA 2:18,94, 5. Pilz Gerhard AVS 2:19,81, 10 Špendov SLO 2:21,16, 16. Fejfar SLO 2:21,91, 24. Benedik SLO 2:23,11, 38. Megušar SLO 2:24,81; mladinci: L Kallan AVS 2:19,01, 2. Catiglioni ITA 2:21,96, 3. Kammerlander AVS 2:22,19, 4. Jud ITA 2:22,20, 5. Schvvab AVS 2:22,52, 6. Habjan SLO 2:22,87, 14. Kralj SLO 2:25,35, 15. Kališnik SLO 2:25,49, 21. Meglic SLO 2:28,60. • L. Š. MALI NOGOMET NOVOLETNI TURNIR NA PODNU Škofja Loka, 22. decembra - V Športni dvorani "Poden" bo v soboto, 2. janurja, 6. tradicionalni novoletni malonogometni turnir "Stripv 99". Prijave sprejemajo do ponedeljka, 28. decembra, ko bo žrebanje, po telefonu 636-006 ali 633-233. • V.S. OB NAKUPU SNOV/BOARDA DOBITE BREZPLAČNO VEZI HEAVY TOOLS Akcija traja od 10.12. - 25.12.1998, oziroma do prodaje zalog vezi HEAVT TOOLS SNOVVBOARDS • MOUNTAINBIKIS PREŠERNOVA 2, KRANJ, TEL. 064 363-120 Dejanja ob dnevu samostojnosti f~i ran/<<> G rimsy z.vtncinji sodelavec 0 demokraciji (2) Brane Praprotnik, zunanji sodelavec Angleški kralj je ob neki priložnosti povprašal filozofa in državnika g. Francisa Bacona, kako ocenjuje francoskega poslanika. Ta je bil po postavi pravi velikan, sicer poznavalec zakonov, toda kot človek zelo neprijeten in grob. G. Bacon se je poskušal izogniti odgovoru: "Zelo velik je in lepo rejen." Kralj je postal nejevoljen: Nisem mislil tega. Sprašujem, kaj mislite o njegovi osebnosti in duševnih zmožnostih? Filozof je odgovoril: "Veste, veličanstvo, nekatere velike in na zunaj lepo urejene hiše imajo podstrešje povsem neurejeno." V Državnem zboru je eden od predstavnikov slovenske kontinuitete že pred časom predlagal, da dneva samostojnosti sploh "ne bi posebej praznovali". Da takšni predlogi niso samo iz trte izviti in jih je treba jemati zelo resno, priča poziv ministrstva za zunanje zadeve, ki je nekoč že "odsvetova-lo (!) " veleposlaništvom organizirati praznovanja ob dnevu državnosti. Kazalo je že, da bo tudi tokrat tako, potem pa je pred odločnim nastopom državotvornega dela opozicije kontinuiteta popustila, saj se je zbala reakcij v javnosti. Državna proslava (skupaj s slavnostno sejo parlamenta) torej bo. Ni težko uganiti, da bo poudarek na izjemni enotnosti, izkazani na plebiscitu in v besedah bo spet vse v redu. V dejanjih pa škriplje. Tisti del slovenske politike, ki je šel na plebiscit za samostojno Slovenijo s figo v žepu (v besedah so bile vse parlamentarne stranke za), si že ves čas za vsako ceno prizadeva zmanjšati pomen osamosvojitve Slovenije, pa tudi čimbolj ponižati tiste, ki so osamosvojitev dosegli ter Slovenijo usmerjati nazaj na Balkan. Velik del te politike se uresničuje preko blago rečeno skrajno čudnih odločitev oziroma ravnanja pravosodja, pa tudi državne uprave (podrejene vladi) v celoti. Razvpit primer je odločitev celjskega sodišča, po kateri JLA tri mesece po osamosvojitvi in vojni za Shvenijo ni bila Sloveniji sovražna vojska". Manj znana, toda nič manj nevzdržna, pa je zgodba o Eduar-du Kovačiču. Eduardo Kovačič je bil v času vojne za Slovenijo oficir JLA. Bil je komandant motoriziranega bataljona JLA, poslanega preko Vipavske doline okupirat in zapret slovenske mejne prehode proti Italiji. V Vrhpolju pri Vipavi so krajani sami postavili blokado in zaustavili kolono vozil JLA. Eduardo Kovačič je izdal povelje za nasilno odstranitev barikade, zaradi česar je nastala večja materialna škoda. Proti zbranim krajanom je sam (celo njegovi vojaki so se mu uprli) izstrelil rafal iz strojnice, enemu pa tudi potisnil cev avtomatske pištole v obraz in grozil, da ga bo ubil na mestu, Dva krajana je dal odvesti v kasarno, kjer so ju po daljšem maltretiranju izpustili. Enota JLA pod poveljstvom Eduarda Kovačiča je potem res zasedla enega od mejnih prehodov, vendar je bila kmalu poražena s strani slovenskih vojakov, ki so zaradi odpora Vrhpoljčanov imeli več časa za priprave. Konec letošnje jeseni pa je okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici odstopilo od pregona g. Kovačiča "ker ni dokazov, da je storil očitana mu kazniva dejanja", zaradi absolutnega zastaranja zadeve pa ga ne morejo več tožiti niti krajani Vrhpolju, čeprav so to želeli. Najboljši del obvestila o odstopitvi. od pregona pa je obrazložitev, v kateri med drugim piše, da je sicer res dal Eduardo Kovačič nasilno odstraniti barikade in je povzročil škodo, ampak lahko bi tudi vse "poplnoma uničil"* in naprej, da je bilo njegovo "strahovanje krajanov kratkotrajno in neintenzivno". Po tej logiki je najbrž tudi JLA ravnala zelo človekoljubno, saj je "katkotrajno in neintenzivno" pobila samo nekaj deset ljudi, lahko pa bi vse... Piko na i doda pogodba med ministrstvom za obrambo in go. Kovačič (na katero je mož prenesel stanovanjsko pravico), s katero je ministrstvo za obrambo Kovačičevim odprodalo (po uradni cenitvi) 2.242.508 SIT vredno stanovanje za beri in piši 897.003 SIT. Pogodba je bila sklenjena 7. 10. 1996 med Dom Kovačič in ministrom Jelkom Kacinom. Vsak na-daljni komentar bi bil najbrž odveč. Najbrž bo kdo dejal, da je vsaj sodni del oblasti neodvisen, strokoven in apolitičen. Kako je s tem v praksi, je nedavno zelo jasno povedal sodnik nemškega vrhovnega sodišča (del te izjave je bil tudi na televiziji). Komentiral je, kako bo sprememba oblasti po zmagi socialdemokratov v Nemčiji vplivala na delo pravosodja: še vedno bodo veljali isti zakoni in v okviru iste pravne stroke bodo sodili isti ljudje, toda v pravosodju se bo "spremenila ideologija sojenja". Na kakšni ideologiji temeljijo zgoraj opisane (sicer zakonite) odločitve celjskega sodišča, novogoriškega okrožnega tožilstva in ministra, je jasno vsem. Da pa zaradi takega ravnanja slovenska država navzven izgleda kot hiša iz zgoraj navedene anekdote, pa tudi. Z upanjem, da se bo vladajoča ideologija (čimprej) spremenila, z njo pa tudi - zgoraj opisani - odnos do domovine, njene samostojnosti ter ljudi, ki so samostojnost priborili, Vam ob dnevu samostojnosti iskreno čestitam. Branko Grims je član SDS Demokracija - ampak prava demokracija, ne taka, ki jo imajo politiki in predvsem kvazipoliliki desne politične usmeritve neprestano na jeziku, jasno da samo zato, da z njo prikrijejo svojo resnično nedemokratičnost - taka demokracija torej, o kakršni govorimo, ko imamo v mislih nekaj dobrega, je v bistvu utopija. Morda se taki demokratičnosti neka družba lahko nekoliko približa, če Živi v izredno ugodnih pogojih, v katerih so se seštele resnično samo pozitivne komponente in v katerih trenutno ni prevladujočih ali zelo vplivnih negativnih sil. Ampak tudi tako ugibanje je na meji utopičnosti. Ko se namreč demokracija hoče uveljaviti in postati resnično demokratična, mora pač demokratično dovoliti vse. Ničesar ne sme omejevat, ker se sicer takoj najde nekdo, ki se dere, da so mu kratene človekove pravice, pa čeprav le pravice do kratenja človekovih pravic. Tako nujno mora dovoliti tudi nastanek raznih združb, ki so v svojem bistvu nedemokratične. In to se neizogibno prej ali slej tudi zgodi. Tako nastanejo združbe, ki so v bistvu fašistoidne, nacistoidne, nacionalistične, rasistične, klerikalne, kriminalne, mafijske itd. Demokracija vse to pač mora dovoliti, ker sicer ni več demokratična; ker bi v nasprotnem primeru sama sebe zanikata. In ko znotraj demokracije nastanejo tovrstne združbe ali politične stranke, so po svojem bistvu vse totalitarne. In takoj, ko pridejo na oblast ali dobijo vsaj del oblasti, začnejo zatirati demokracijo oziroma demokratičnost drugih sil v družbi. Če prevladajo, dobimo družbo, ki je totalitarna. Če je fašistična, klerofašistič-na itd., je protiljudska. Zato je jasno, da je v vsakem primeru najboljša rešitev trsta, ki smo jo že imeli: samoupravni socializem. Ta je bil socialno pravičen, totalitaren pa le toliko, da je ta totalitarnost ščitila svobodo in ravno pravo mero demokratičnosti, ki taka kot je bila, ni dovoljevala nastanka sil, ki bi to svobodo in samoupravno demokracijo rušile. (V bistvu pa naša vrsta socializma sploh ni bila totalitarna, saj je bila edina omejitev enostrankarski sistem; da je bil tak sistem boljši, dokazuje današnje stanje v slovenskem parlamentu; in tudi uveljavitev različnih interesov je omogočal: to dokazujejo ljudje, ki so takrat bili na visokih položajih in so danes spet, čeprav druge barve...) Dokaz, ki potrjuje, da je ta trditev popolnoma pravilna, je tudi doslej naj demokratičnejša poteza v zgodovini slovenske politike: sestop 'Zveze komunistov Slovenije z oblasti, kar je sicer, mimogrede rečeno, bila politična napaka, kipa je verjetno preprečila prelivanje krvi: nasprotne sile so zaradi prevelike stopnje demokratičnosti bile ž.e tako močne, da bi oblast začele "demokratično" prevzemati tudi na silo. Take poteze danes ni sposobna izpeljati nobena stranka, še najmanj pa katerakoli od desnih, ki svoj totalitarizem oziroma nedemokratičnost kar naprej dokazujejo z zdraharskimi napadi na politične nasprotnike s ciljem, da jih zrušijo. Pa jim to ne uspe, ker je pač njihova politika popolnoma zgrešena, v svoji zgrešenosti pa za državo dobesedno kriminalno škodljiva. Namesto da bi te krasne desne stranke tekmovale za oblast s sodelovanjem z vsemi drugimi političnimi strankami (saj imajo vse stranke skoraj enake programe) in z dobrimi predlogi za oživitev gospodarstva, ki bi bila osnova za rešitev vseh drugih številnih problemov, ki tarejo to državo (predvsem pa jo tarejo prav zaradi razdiralnega in razsipno razmetovalnega delovanja prav teh strank!), se gredo neke interpelacije in ustavne obtožbe, za katere vsak vrabec na veji točno ve, da imajo za cilj le preprosto zamenjavo na oblasti: namesto Gabra tisti, ki bo v šolo pripeljal nekoristni verouk, namesto Drnovška in LDS naj bi bila na oblasti Janša in SDS. In zraven seveda še privesek krelikalcev SKD in vrinjeni in spokorjeni fevdalci SLS. In prav tako jasno je tudi tole: ni dobra vlada, ki jo imamo; predvsem ni dobra zaradi ponesrečene kombinacije, v kateri kot tujek tiči SLS, ves nabit z nesposobnimi in nepoštenimi kadri. Ampak kakšno skrpucalo bi šele dobili, če bi se v vlado spravile takoimenovane "pomladne stranke", veliko bolje imenovane "stranke pomladne pozebe"!? Spomnimo se le prve demokratične demosove vlade. Ni dolgo živela, pa je kljub temu po najkrajšem možnem postopku napravila škodo, ki ko bodo plačevali še vnuki naših vnukov: zakon o privatizaciji in zakon o denacionalizaciji. Dan sprejema in začetka uresničevanja teh dveh katastrof bi morali proglasiti za dan žalovanja. Verjamem, da se mnogi s temi trditvami ne strinjajo. Toda bodočnost bo zelo hitro pokazala, da imam prav. Posebno pa mladina, ki se danes tega še ne zaveda, ker še hodi v šolo; ko pa bo morala delati in plačevati kretenizme, ki ji jih je na pleča naprtil demos in pomladna pozeba, v kateri je pozeblo vse, kar je nekoč bilo tako dobro, da so se še kapitalisti zgledovali po nas, se bo dvignila; in kdo ve, kaj se bo takrat zgodilo...? No, naj mi bo dovoljeno ugibanje: restavracija socializma. Kajti socializem in komunizem nista propadla, kot nekateri tako radi ponavljajo (v želji, da bi se jim želja uresničila...) Le v krizo sta zašla, ki pa ni tako globoka kot sta bili doslej samo v tem stoletju že dve krizi kapitalizma, ki sta obe povzročili prvo in drugo svetovno vojno. Ko je kapital prišel v svoji pogoltnosti do vrhunca, je pač sklenil prerazporediti svetovna ozemlja in bogastva na njih (po načelu vzemi tam, kjer še kaj je in daj tja, kjer je kljub bajnemu bogastvu še vedno premalo). Vojna pa je potisnila množice ljudi v nesmiselno morijo v korist kapitalistov in v tako bedo, da so se nekega dne morale upreti. In tako je kapitalizem s svojim bistvom pomagal k nastanku socializma. In zato je socializem dejstvo, ki se mu prihodnost ne bo mogla izogniti. Samo pamet ali pa nespamet pa bosta odločala, ali se bodo ljudje v bodočnosti znali mirno ali pa spet samo z vojno sporazumeti, da tako ne gre več naprej; namreč da bi kar večno nekateri imeli vsega polne in prepolne riti, večina ljudi pa naj v ta namen živi v vedno večji bedi... Na žalost pa zgodovinske izkušnje kažejo bolj v smer nespameti. In kaj je torej z demokracijo? Ja, to pač, kar sem dejal o nespameti. Če bo demokracija zato, da sploh bo demokratična, dovoljevala razvoj nespameti, bo pač tako kot je že bilo. In tako, kot trenutno je. • Brane Praprotnik, član ZLSD. PREJELI SMO Krajani KS Smlednika in Pirnič proti gradnji igrišča za golf in naselja Brezovec S spremembo političnega sistema je prišlo tudi do spremembe lastništva oziroma up-ravljalca z zemljo. Tako so tudi Lazzarinijevi dediči dobili vrnjeno premoženje, ki je bilo zaseženo po vojni, tudi zato, ker so se takrat izselili. Strinjamo se s tem, da naj bo premoženje vrnjeno pravemu lastniku. V tem primeru je bilo vrnjeno v tistem času, ko je zakon začel veljati, čeprav menda vsi dediči niso še imeli urejenega slovenskega državljanstva. Po drugi strani pa vemo, da je veliko kmetov, ki izpolnjujejo vse pogoje in ne dobijo svoje lastnine nazaj. Tudi to vračanje bivšim lastnikom je bilo opravljeno na kranjski zemljiški enoti, čeprav območje Brezovca, kjer naj bi gradili golfsko igrišče in naselje Brezovec, spada pod ljubljansko zemljiško enoto. Ampak to je sedaj rešeno, kot je. Nas krajane moti predvsem ta poseg v prostor, ki naj bi po predlogih lastnikov Lazzarini-jevih zajel 80 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozda. Ta kmetijska zemljišča so bila leta 1960 do 1962 arondirana (zamenjana s kmeti s strani države, kmetje so dobili nadomestna zemljišča drugod v glavnem gozd). Zaradi širjenja Ljubljane je bilo v okolici izgubljeno veliko kmetijskih zemljišč, zato je država poiskala nadomestne površine z namenom pridelati dovolj hrane. Za oskrbo mesta Ljubljane je bilo potrebno zagotoviti in napraviti nova kmetijska zemljišča v bližini mesta. V letih 1962 in 63 je bil na teh arondiranih površinah skrčen borov gozd in z agromelioracijskimi deli so bile narejene njivske površine v velikosti nad 70 hektarjev v dveh kompleksih. Vsa ta dela je financirala država, se ve iz denarja nas davkoplačevalcev. Ta zemljišča je do nedavnega obdelovala Agroemona, sedaj pa so tudi drugi najemniki. Ta zemljišča primerljiva v slovenskem prostoru so po kakovosti zagotovo med boljšimi za pridelovanje krme in žit. Prednost je tudi ta, da so veliki kompleksi, kar je v Sloveniji redkost, vendar je nuja, če želimo v Evropo. Veliko golfsko igrišče in naselje Brezovec z 80 nadstan- dardnimi hišami naj bi obsegalo celo do 80 hektarjev zemljišč, večji del na teh njivskih površinah in gozdu. To je zelo velik poseg v prostor in še večji vpliv bo imel na okoliške občane. Ravno zaradi tega želimo izraziti naše mnenje, ker se nas ne upošteva dovolj. - Golfsko igrišče bi poseglo v krajinski park Šmarne gore, ki se razprostira od vznožja cele Šmarne gore do Repenj, Smled-niškega gradu in Zbilskega jezera. Zelo lep razgled na to je z vrha Šmarne gore ali Smledniškega gradu. - Izgubili bi kmetijsko zemljišče, ki je bilo pridobljeno s strani nas davkoplačevalcev in ki se po obsegu in kakovosti lahko uvršča med najboljša v Sloveniji. - pripadajoči objekti bi kvarili okolico - Ker bi golfsko igrišče obsegalo zemljišče na obeh straneh ceste, ki povezuje Pir-niče s Smlednikom, ali drugače povedano je to bližnjica iz Kranja v Ljubljano in obratno, za posledico bi bil potem moten promet ali pa bi morala občina Medvode poiskati novo rešitev, ki bi se naredila na račun davkoplačevalcev. - Tuji in tudi naši strokovnjaki opozarjajo, da vzdrževanje golfskih zelenic zahteva petkrat višjo obremenitev površin Z uporabo pesticidov in mineralnih gnojil, kot intenzivno kmetijstvo. Iz tega sledi, da je vprašanje podtalnice, še bolj je zaskrbljujoče, ker se je v preteklem letu v Zavrhu, ki leži nižje od teh površin napravila vrtina za pitno vodo. - V Sloveniji je že več golfskih igrišč, ki pa niso zasedena, in zato je vprašanje smiselnosti ali resničnih potreb po še enem takem golfskem igrišču. - Pripadajoči objekti, kot so restavracija in razni lokali, bi zagotovo vplivali na obiska-nost in zasedenost že obstoječih lokalov v okolici, ker vemo, da nekateri kakovostni lokali že danes niso dovolj zasedeni in vprašati moramo, kdo bo tem lastnikom zagotovil nadomestilo dohodka ali celo zaprtje lokala. - Vprašati se je potrebno, ali je dovolj lepega vremena za igranje golfa, ker pri nas ni tako kot na Sejšelih - Lastniki in nekateri na občini Medvode govorijo o donosnosti in velikih dobičkih, nihče še ni povedal o dejanskih dobičkih za občino. Pozablja pa se da bi ta golf bil v zasebni lasti, tam se ve, kako je z dobički Nadaljevanje na 29. strani 301 USODE Z dobroto lahko ljudje spreminjamo svet Pred vrati je božič, čas, ki je namenjen družini. Ko se zberemo okoli jaslic in se v miru in ljubezni posvetimo drug drugemu. Si odpremo srca, poiščemo varnost, topline in razumevanje pri tistih, ki jih imamo radi in ki nam pomenijo največ. Ob božiču, ko vse okoli nas vre od prazničnega razpoloženja, največkrat pozabimo tudi na tegobe in težave vsakdana. In ko v sebi začutimo mir in spokojnost, ko nam Z ramen zdrsnejo bremena, vemo, da je prišel čas tudi za nas. Zato, da bi bile tudi Usode praznično obarvane, sem že kar nekaj časa čakala z zgodbo, ki mi jo je zaupala Klara (in deloma tudi njen drugi mož). Njeno pripovedovanje me je ganilo in zmeraj, ko sem se spomnila nanjo, mi je bilo, na neki način, toplo pri srcu. Kajti Klara je bila vse življenje borka. Svoje nasprotnike je razoroževala nasmehom in dobro voljo in če je le bilo mogoče, je s svojo vedrino preganjala slabo voljo tudi pri drugih ljudeh. Njen spomin je najprej segel daleč nazaj... Takole je pripovedovala: "Imela sem zelo gospodovalno mamo, ki ni nikoli dopuščala drugačnega mnenja: ne pri meni in ne pri bratih, še manj pri očetu. Pri nas doma se je vse vrtelo tako, kot je ona ukazala. Vse ostalo je bilo kaznovano: ali s prepovedjo obiska gledališča, kinopredstave, prijateljic, ali pa tudi z odvzemom pravice do slaščic in novih oblek. Spominjam se, da so mi nekoč, bila sem morda v tretjem razredu, pri košarki ukradli dres. Bila sem strašno potrta, ker sem vedela, da jih bom za to slišala. In res! Ko sem Piše: Milena Miklavčič mami povedala, me je najprej natepla zaradi malomarnosti ona, potem pa je ukazala še očetu, naj me kaznuje. Ja, Zofi, saj ni sama kriva, ji je ugovarjal oče. Toda z nekaj stavki ga je utišala! Vem, da sem ves večer klečala na polenu in na glas molila za svoje grehe! Toda niti solza ni stekla po mojem licu, ker sem vedela, da se mi je zgodila krivica. Ali obžaluješ svojo raztresenost in nepazljivost, je vprašala mama tam okoli enajstih zvečer. Ne, mama, sem ji rekla. Hudo pa mi je za tvojo dušo, ker si naredila greh, ker si me kaznovala. Mama ja zardela in pogledala stran. Z razbolelimi koleni sem se zavlekla v posteljo in ko me je naslednji dan pobožala po laseh, sem vedela, da je razmislila, in da se kesa. Od sreče sem jo objela in njena "kaznovalna politika" je vsaj za nekaj časa malo popustila!"' Klara je zrasla v lepo dekle. Pokazala mi je tudi fotografije, da sem se še sama prepričala, da je bilo to res. Obiskovala je gimnazijo, kar nekaj časa pa je posvetila tudi delu v domači veroučni skupini. Obiskovali so bolne in osamljene, organizirali so skupine vrtčevskih otrok in jih učili verouka (to je bilo tam okoli leta 1965). Zmeraj so se, sami pri sebi, bali, da jih bo odkrila oblast in jih kaznovala. Toda to se ni zgodilo... Klara je pomagala tudi invalidom, in jih, potem ko je že imela vozniško dovoljenje, velikokrat odpeljala s seboj na Brezje ali kakšno drugo božjo pot. Svoji teti je pomagala ^raznašati Ognjišče in če je le mogla, je vsaj pri tistih, ki so bili osamljeni in so živeli sami, malo postala, poklepetala in bila več kot zadovoljna, ker je naredila dobro delo. "S prijatelji sem se lepo razumela. Z mnogimi sem delila skrivnost in jim pomagala, na tak ali drugačen način. Rada bi povedala zgodbo o Marinki, sošolki z Dolenjskega. Doma so bili bolj revni, ker je oče pil in ker smo imeli še druge težave. Ko smo začeli zbirati denar za maturantski izlet, je Marinka rekla, da ne more iti. Ker ji doma "ne pustijo": Vedela sem, da se laže, ker jo je sram povedati resnico. Sošolcem sem predlagala, da bi vsak izmed nas primaknil še kakšen dinar zanjo, da ne bi samo ona ostala doma. Nekateri so bili odločno proti. S tistimi, ki smo želeli našo akcijo izpeljati, smo dolgo časa tuhtali, kaj narediti. Potem smo se domislili, da bi organizirali šolski ples, pripravili nekaj slik in drugih izdelkov, ki bi jih sami naredili, in potem to prodajali. Naj povem le to, da smo nabrali dovolj denarja za Marinko in še nam ga je ostalo! No, Marinka našega "dobrega dela" ni pozabila! Po končanem študiju se je vrnila v svojo rojstno vas, domačo hišo preuredila in vsaki dve leti, ko imamo obetnice, se zberemo pri njej in ona je tista, ki nas že vsa leta gosti in nam pripravlja vesela srečanja!" Klara je bila vse do konca študija polno zaposlena. Za fante, plese in podobne norosti, ji je preprosto zmanjkovalo časa. Po pravici povedano, je včasih šla kam, toda nikoli ni srečala fatna, ki bi v njej prižgal ogenj. "Vsi so se mi zdeli tako plitki, brez čustev in pravega razumevanja. Še najraje sem imela svoje sošolce, toda, na žalost, le kot prijatelje ali mlajše brate. Moje vrstnice so se počasi možile in, tudi če tega nisem želela, sem spoznala, da bom ostala sama, ker sem bila preveč izbirčna. Ker sem bila precej velika, tam okoli 180 cm, so vsi fantje zraven mene zgledali pravi palčki! Moja mama me je začela že resno opozarjati na to, da leta tečejo in oče je nemalokrat omenil vnuke. Bratje so bili že vsi poženjeni, le jaz ne... Priznam, da me je zajela panika. Sama nisem želela ostati. Hrepenela sem po družini, todd ne z vsakim... In v tem je bilo bistvo problema." Klara je veliko hodila tudi v hribe. In tako se je nekoč, s svojimi prijatelji, ustavila tudi pri neki hiši (ker je nekoga začel boleti zob, s seboj pa niso imeli nobenega aspirina). "Tedaj sem spoznala Janeza. Bila je to ljubezen na prvi pogled in v meni je zagorelo bolj, kot sem si želela priznati. Z Janezom sva se začela redno shajati. Bilo je malce nerodno, ker sva živela na različnih koncih, jaz na Gorenjskem, on pa v okolici Celja. Toda ljubezen se ni ozirala na razdalje! Konec tedna sva bila skupaj in že po dobrem letu sva začela načrtovati skupno življenje. ' Klara je bila, vsaj tako danes sama pravi, preveč slepo zaljubljena, da bi lahko opazila še kaj drugega kot le lepe stvari. Ni je (vsaj preveč ne) motilo, da pri Janezu niso bili verni, ni je motilo, da je njegov oče sočno preklinjal vse, kar je bilo njej sveto, ni je motilo niti to, da se je Janez, sem in tja, šel poveselit s svojimi prijatelji, ni je. motilo, da je denar, ko ga je imel, razmetaval z. obema rokama... "Bila sem trdno prepričana, da ga bom z. lep>o besedo in z zgledom prepričala, da bo postal drugačen, da se bo v zakonu spremenil in začel spoštovati in ljubiti tudi tisto, kar je bilo pomembno zame. Pred očmi sem imela vse tiste nemogoče trenutke iz svojega življenja, ko sem naredila čudeže le z lepo besedo, mislijo ali z dobrim delom..." Toda Klara se je pri dobrih 28 letih, tokrat prvič uštela... (konec prihodnjič) Nadaljevanje z 28. strani - tako velik poseg v bivanjsko okolje krajanov- bi v marsičem vplival na življenje krajanov, kar se še premalo zavedamo in odgovorni na občini raje molčijo, kot npr. dostop do lastnih parcel v bližini igrišča, omejeno gibanje, možni so tudi varnostni okrepi?! in morda še kaj - obljubljajo se nova delovna mesa: delo čistilcev in vzdrževalcev ni najbolje plačano, poleg tega je to delo sezonske narave, kar pomeni, da je zaposlitev le sezonska - Ce bi do gradnje golfa prišlo, M nekaj večjih kmetij v okolici lzgubilo obdelovalno zemljo in bi bila ostala bolj obremenjena, ko vemo, da evropska politika stremi k manjši obremenjenosti kmetijskih površin. ■ ~.Možnost gradnje golfskega tgrtsča, če bi bilo res nujno potrebno, bi bila lahko ne daleč stran v gozdu, ki je last Lazzar-Miievih in obsega nekaj sto nektarjev površine. Iz statističnih raziskav je dokazano, da se je v Sloveniji Po vojni zaraslo že 150.000 hektarjev kmetijskih površin. Te številke so sramota za našo državo in izražajo, kako malo cenimo trud naših prednikov. V Primeru izgradnje golfskega igrišča bi morali lastniki Laz-zarinijevi skrčiti svoj gozd in napraviti obdelovalne kmetijske Površine z lastnimi sredstvi. Te njivske površine so bile pridobljene iz denarja davkoplačevalcev. Naselje Brezovec, kjer naj bi bilo 80 luksuznih stanovanjskih hiš tudi ni tako preprosta problematika za krajane in se pogosto postavljajo vprašanja, kot so:- Kdo bodo lastniki teh hiš? Menimo, da mlade družine zagotovo ne, kot je pogosto slišati s strani občinarjev, predvsem zato, ker te družine nimajo denarja in tudi že sedaj imajo veliko težav tudi s strani občinskih organov, če želijo v lastnih ali hišah svojih staršev Preurediti stanovanje. * Od kod bi prišli ti stanovalci, Qy se bo prodajalo tujcem? Vemo, da je v vsaki vasi okrog Pet odstotkov hiš praznih, narodni prirast je že nekaj let negativen. - Po izgradnji hiš, bi se pojavil problem kanalizacije in kam z odplakami in kdo bi jo financiral, ali bi padla na breme cele občine oziroma davkopla-eevlce,v za posledico bi potem neka druga vas ostala brez nje ab bi bila zgrajena kasneje, toliko hiš na enem mestu bi nujno potrebovalo čistilno napravo, še posebej zaradi novega črpališča pitne vode, ki je ob vznožju te doline v Zavrhu in naj hi oskrboval Zavrh in Pirniče. - Te haj hiše naj bi se uvozile celo iz Kanade. Le zakaj, ko pa imamo v Sloveniji tudi dobre izdelovalce podobnih hiš. Ali je posredi kakšna poslovna uspešnost? - Po drugi strani nam tudi ni všeč, ker se območje od Ljubljane proti Kranju preveč posel-juje in gradi, se izgublja rodovitna zemlja, ko pa verno, da se širom po Sloveniji prazni podeželje. Doslej so se v javnosti predstavili predvsem interesi lastnikov in še nekaj občinarjev v blišču in sijaju kot prihodnost razvoja občine. Nihče pa ne pove, kakšne težave bi s tem prišle in zakaj vse bi bili sedanji krajani prikrajšani. Če postavimo tako naselje v bližino neke vasi, moramo vedeti, da bi prišlo tolikšno število novih ljudi, ki po izkušnjah, ki jih imamo, zahtevajo več pravic, kot pa spoštujejo dolžnosti do kraja in krajanov. V teh primerih so bili vedno prikrajšani domačini, ki so največ prispevali za kraj. Od Župana g. Stanislava Žagarja pričakujemo, da bo držal obljubo, ko se je pred nastankom občine Medvode zavzemal za svojo občino predvsem zato, da bi krajani sami razpolagali s prostorom in se branili pred nepotrebnimi urbanističnimi posegi. Mislimo, da je prav, da se spoštuje volja krajanov in ne samo želje posameznikov Zato je naloga novega občinskega sveta, da krajanom predstavi še drugo plat, na katero opozarjamo, če bi do tega prišlo. Ni dovolj, da se krajanom na zboru krajanov omenjenih KS pokaže osnutek projetka, ampak je nujno, da sventiki občine Medvode omogočijo referendum nad 50-odstotno udeležbo, da se krajani KS Pirnič in Smlednika svobodno na demokratičen način odločijo o predlaganem projektu. Zgoraj smo že omenili, da enostranska predstavitev ni sprejemljiva za krajane KS Smlednika in Pirnič. Čudimo se tudi, s kakšnim namenom občinski organi občine Medvode podpirajo takšen projekt, ki je zelo velik poseg v okolje in posredno tudi na krajane prej omenjenih KS. Morda bo kdo za nagrado dobil luksuzno hišo in za uslugo potem bo pa občina zgradila kanalizacijo s čistilno napravo, ki pa bo vel jala.20 ali 25 hiš, seveda iz občinskega denarja. To ni trditev, ampak predpostavljamo. Zavedamo se, da je zasebna lastnina nedotakljiva in da vsak razpolaga s svojo lastnino. To razumemo, če je kmetijsko zemljišče, da lahko lastnik sam odloča, kaj bo prideloval, ne pa, da se menja namembnost zemljišča še posebej ne v tolikšnem obsegu, ki bi imelo velike posledice predvsem za krajane. Za konec prosimo odgovorne ljudi, da krajanom KS Smlednika in Pirnič predstavljajo obe plati medalje in omogočijo pravico, da se sami odločimo na REFERENDUMU. S spoštovanjem Krajani KS Smlednika in Pirnič O mrtvih vse dobro Ko smo prebrali zapis g. Podgorška "o mrtvih vse dobro", sprva nismo imeli namena odgovarjati, kajti sestavek po volitvah je pač njegova subjektivna ocena preteklih dogodkov, polna ugibanj, predvidevanj in tudi podtikanj. Res je, da ima ambicijo ob poizkusu političnega pokopa g. Grosa, pokopali tudi g. Remškarja, vendar so to le njegove želje. Naš razmislek je šel sprva v smer pregovora, kdor molči, desetim odgovori. Pa vendarle. Nimamo namena in tudi ni potrebe braniti g. Remškarja, še posebej ne zaradi pisanja, kakršno je prišlo v javnost s strani volilnega štaba LDS oz. g. Podgorška. Podpora 41 odstotkov volivcev v drugem krogu volitev za župana M O Kranj g. Remškarja (ob volilni udeležbi, kakršna je bila, to predstavlja več kot 9.000 glasov) in napadi po volitvah govore sami za sebe. Nekdo se kljub veselju in "pijanosti" ob volilnem uspehu boji g. Remškarja in je zaskrbljen, kako bo jutri. Skrbi jih dejstvo, da smo tisti, ki smo leta 1990 združeni ustvarjali novo, lastno državo, končno ponovno strnili vrste. Volilni štab LDS ni samo zaskrbljen, očitno je tudi zaslepljen, kajti tako pisanje in napadi ne prispevajo k sodelovanju in reševanju številnih problemov, ki so pred nami. Pisanje g. Podgorška lahko le obžalujemo, volivci pa se morajo nad takim ravnanjem še posebej zamisliti. Odkriva namreč obraz zmagovalcev, ljudi, ki žele okoli sebe uničiti vse. Kranjčanom napoveduje, da se po volitvah ne bo spremenilo nič. Kranjčanom napoveduje liberalce po liberalcu! Zares nam je žal, kajti z naše strani ni bila narejena nobena poteza, ki bi otežila sodelovanje v prihodnje. Nasprotno! Ravnanje g. Remškarja, tako v času volitev, kot tudi po njih, je bilo ocenjeno tudi s strani g. M. Bogataja, novoizvoljenega župana, kot korektno in celo prijateljsko. Očitno je tako ravnanje nekomu napoti, nepotrebno in nadaljuje svojo politiko, ki pa ima v očeh ljudi upravičeno negativni predznak. Ni naš namen, da bi g. Podgorška in njegove učili lepih manir, kajti sami pravijo, da tega v politiki ni. Mi seveda mislimo drugače, kajti vedno in povsod morajo v urejeni družbi delovati merila, postavljene morajo biti meje, do katerih se še lahko spusti človek, pa če tudi je politik! Vse to je seveda liberalcem tuje. Za konec bi želeli vsem skupaj sporočiti, da smo v mesecu decembru, v času miru in spokojnosti, v času pričakovanja, oziramo se nazaj, gledamo, kaj smo naredili narobe, vse Z namenom, da v prihodnje ne bi naredili istih napak, da bi bili boljši. Z željo po korektnem sodelovanju želimo svojim političnim nasprotnikom vesele božične praznike, obilo osebne sreče in zdravja v novem letu 1999. Volilni štab. dr. J. Remškarja Prvi koraki k soproizvodnji toplotne in električne energije na Gorenjskem -čestitke Francu Renku Države EU poznajo soproiz-vodnjo električne in toplotne energije že 30 let. V Sloveniji poznajo tak način pridobivanja energije predvsem tekstilne in lesne tovarne. Bistvo soproiz-vodnje je povečanje izrabe primarne energije (nafta, plin in premog) za povprečno 30 %. V Sloveniji je bila v letu 1994 izdelana študija o možnih tovrstnih potencialih. Študijo je skupaj s priznano angleško institucijo izdelal Inštitut Josef Štefan po naročilu slovenske vlade. Sklepna ugotovitev je, da je potenciala v slovenskem prostoru za soproizvodnjo 200 MW, celokupni potencial skupaj z obnovljivimi viri energije pa je ocenjen na 660 MW. Študija še ni bila posredovana slovenski javnosti. Vgradnja tovrstne opreme v Elanu v Begunjah pomeni enega prvih korakov v sodoben način soproizvodnje toplotne in električne energije v Sloveniji in na Gorenjskem. Zato vse čestitke g. Francu Renku iz Elana za prizadevanje za izvedbo investicije kakor tudi Agenciji za učinkovito rabo energije, ki je spodbujala ta projekt. Vlaganje v ta način proizvodnje je predvsem na bazi zasebnega podjetništva, kar v nadaljevanju lahko pomeni, da se razpoložljivi potencial 200 MW zgradi z zasebnim kapitalom ob ustrezni državni subvenciji. Izgradnja tega potenciala pomeni tudi ustrezno zmanjšanje porabe električne energije iz zaenkrat še neolastninjenih državnih proizvajalcev električne energije in s tem zmanjšanje megalomanskih idej po gradnji ekološko neustreznih velikih termo objektih. Vgradnja opreme za soproizvodnjo toplotne in električne energije tako pomeni ustrezno "nagrajevano" vlaganje kapitala in ustrezno zmanjšanje proizvodnje toplogrednih plinov. Vsaka proizvodnja toplotne energije, ki ne vsebuje tudi soproizvodnje električne energije tako pomeni dražjo proizvedeno toplotno energijo za 30 %. Višji stroški tako bremenijo posamezne proizvode in seveda odjemalce toplotne energije iz daljinskega ogrevanja. Ob investicijskem uspehu Elana si torej lahko zaželimo, da bo ta lastovka prinesla novo pomlad v energetsko razmišljanje v Sloveniji. Zeleni Slovenije Regijski odbor Gorenjske Božo Dukič Nov sneg - stare navade Le še nekajkrat gremo spet in začelo se bo. Začela se bo slovenska nacionalna histerija. Nemara ni to najbolj primeren izraz, toda le zakaj bi iskali primernejšega. Smučanje je v zadnjih letih doživelo pri nas tak razmah, da nam nihče na svetu ni kos. Si lahko predstavljate, v kakšnem blagostanju bi živeli, če bi bili denimo tako kot za smučanje zagnani pri delu. Skoraj 200.000 Slovencev nas je že nestrpnih. Glave smo že napolnili s predstavami o čudovitih trenutkih, ki nas čakajo na belih poljanah, domačih in tistih v Avstriji, Italiji, Franciji, Švici pa morda še kje. Niti še nismo pozabili na dopuste ob morju, pa že načrtujemo tiste na snegu, ki so običajno krajši in očitno skregani z logiko, žal tudi precej dražji. Toda očitno nam to ni mar. Vse za zdravje in dobro počutje! Za veliko število slovenskih smučarjev se sezona začne ob koncu novembra. Tega se predvsem natanko zavedajo naše turistične agencije in ponudbe kar dežujejo, pardon kar snežijo, z vseh strani. Take in drugačne ali natančneje, dražje in manj drage, kajti tistih poceni Žal ni. Te zadnje nam lahko prinese le domači sneg, ki pa ga prav pogosto ni na naših smučiščih v tem času. Pa tudi te niso poceni, kajti smučanje brez žičnic je ostalo opisano le še v knjigah o zgodovini našega smučanja. Le kdo bi izgubljal čas s hojo navkreber za kratek užitek med spustom navzdol. Raje v vrsto pri žičnici in še raje mimo nje, seveda tudi na žičnico. Teh lepih" navad zagotovo še nismo pozabili, toda še kako prav bi bilo, če bi si jih le zbili iz glave. Večji del smučarjev se nas je nemara že odločilo, kjer bomo letos pozimi dopustovali. Dilemi sta kot vedno le dve: doma ali na tujem. Ničesar ne bi olepševali. Natanko vemo, kaj nas čaka doma in kaj v tujini - za mejo. Ttikole približno bo na domačih smučiščih: vrste ob žičnicah bodo spet nepregledne, smučišča urejena le tu in tam, s cenami pred smučanjem in po njem pa tudi vemo, kje smo. Naša smučarska središča se v letošnji za smučanje "mrtvi" sezoni niso preveč prizadevala za boljšo pripravljenost na zimo - razen nekaterih. Morda nekateri pripravljajo pri nas posebna presenečenja, toda to bodo zares presenečenja, če se še doslej niso "Poba-hali" z njimi pred javnostjo. V Sloveniji je na srečo že več let v veljavi zakon o redu na smučiščih, toda zaenkrat je samo v veljavi s trem, da ga še nihče od smučarjev "razgrajačev" še ni dodobra občutil na svoji koži, kot bi mu šlo. Morda je vzrok temu, da nimamo na smučiščih dovolj "izvršilnih" organov, ki bi lahko učinkovito posredovali. Očitno vsa opozorila ne zale-žejo in zato ne kaže drugače kot "na ostro". Seveda je pri tem pa le zanimivo, da smo pa na tujih smučiščih povsem drugačni: ponižni, potrpežljivi skratka, gosti za v izložbe... Franci Potočnik, Bled 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 62 Franček Bohanec, Prlek med Gorenjci "Zala me je precej časa pritegovala s Presenečenji ... Nenavadno bi bilo, če rojak Ivan Tavčar ne bi odkril Zale. Blegoš je Prihranil za povest Cvetje v. jeseni, a Zali je dal poetsko lepoto ob lovu divjega petelina, z nJim pa je povezal zgodbe o ljudeh, ki jih je krutost življenjskih spletov spravila v položaje, ko jih je lahko razrešilo le trpljenje ali smrt. Še "olj nepričakovano pa bi bilo, če bi Tavčarjevi Potomci v teh krajih pozabili na mojstra Pripovedne besede. Sam sem postal sosed Zale, saj jo gledam ob jutrih in večerih, ko se zlato obrobi v oblakih pod Zato. Čez dan mi njen zeleni obris sili skozi šipe vikenda. Oddolžil sem se Tavčarju in Zali s tem, da sem dal pod drobnogled njegove mojstrske novele V Zali. To me je povezalo z domačini Navedene besede so iz. knjige Življenje Publicista (Ljubljana 1998). Napisal jo je Pranček Bohanec, ustvarjalec nacionalnega pomena, ki ga je življenje navezalo tudi na našo dolino. Naključje je hotelo, da sem šel Podpisani leta 1967 iz Poljanske doline na Gimanzijo Poljane v Ljubljani. Tam je bil takrat za ravnatelja prav imenovani profesor. Pozneje sem izvedel, da zahaja - in z njim še cela vrsta drugih profesorjev in učenjakov - v ........................................................................................m................................i Piše: Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski o gle d i za Gorenjski biografski leksikon Gorenjo vas, da je lastnik enega od tistih značilnih vikendov, postavljenih v bregu nad vasjo, ob zdajšnji Poti na Pretovč. V mojih gimnazijskih letih se z ravnateljem seveda nisva osebno seznanila; držal se je na primerni distanci, z dijaki je komunicirala njegova pomočnica, nadvse stroga, a po srcu dobra profesorica Ela Vidic. Kot "stara znanca" sva se začela srečevati šele pred leti, malo pozno torej, a prisrčno. Njegovo književno delo, povzeto v obsežni bibliografiji, pa sem po delih spoznaval ves čas. Njegova knjiga o Ivanu Tavčarju (v zbirki Znameniti Slovenci, Ljubljana 1985) je postala moj brevir. Je eno od tistih del, ki so vredna, da jih človek vedno znova jemlje v roke. In prav tisti del njegovega opusa, ki ga je naš avtor posvetil Ivanu Tavčarju, ga je povezal z domačini, nam pa omogoča, da mu priznamo status, po katerem je "več kot vikendaš". Njegova ustvarjalna povezanost s Tavčarjem je tista, ki ga povezuje z nami in je podlaga za odločitev, da tega rojenega Ptička uvrstimo v GBL. Predstavimo zdaj v nekaj besedah njegovo življenje in delo. FRANČEK BOHANEC (ES) se je rodil 13. februarja 1923 v Miklavžu pri Ormožu. Postal je publicist, pisatelj, urednik in prosvetni delavec. Sodeloval je v narodnoosvobodilnem boju (od 1943), po vojni je služboval kot novinar in urednik, v letih 1955-59 je organiziral in vodil Pionirsko knjižnico, bil nato do 1964 direktor Zavoda za prosvetno in pedagoško službo Ljubljane, 1964-78 pa ravnatelj Gimnazije Poljane in redni obiskovalec Poljanske doline, kjer si je postavil svoj drugi dom. Kjer smo začeli, še sklenimo - z njegovimi nam namenjenimi besedami, ki povezujejo nas in naše prednike. "Zato: naj živi Zala in naj živijo njeni zdajšnji in naslednji rodovi... Ivan Tavčar je življenjsko geslo Ljubezen nam je vsem v pogubo uporabil, da je podkrepil maksimo Ljubezen nam je vsem zdravje. Uničenja in trpinčenja zaradi ljubezni v pripovedih poetične realnosti v Zali nam sporočajo, da je na svetu nekaj narobe.' Narobe je nasilje, ki nam uničuje svobodo telesa in svobodo duha. In ker je tako današnji svet narobe, so tudi učinki in posledice ljubezni narobešnje! Najmočnejše človekovo gibalo je naprezanje za preživetje. Ljubezen je le višja, bolj razcvetela stopnja človekove biti. In če človek mora trpinčiti in uničevati svoje telo, si kuje pogubo. Ljubezen je zdravje telesa in srca ... In ko sem razmislil, da petelini, ko pojejo o ljubezni, ne slišijo in ne vidijo ničesar in nikogar, sem zvedel, da so ljubezenski spevi ponotranjena čutnost, skladje telesa in srca." franceh Bohanec Življenje publicista 2aznave Ilustracija: Vladimir Lakovič GORENJSKI GLAS - Več kot časopis Veselo je bilo v Bohinjski Cešnjici V soboto smo s prvim koncertom VESELO V NOVO LETO začeli zdaj že tradicionalne prireditve z domačini na Gorenjskem pred novim letom. Bili smo v Bohinjski Češnjici. Konec tedna bomo v Vodicah in Podnartu, naslednji teden pa še v Preddvoru in v Besnici. Bohinjska Češnjica, 21. decembra - Bohinjci oziroma Češnjani kot, da so hili na začetku v soboto zvečer malo nezaupljivi. Pa smo jih vseeno dočakali in tudi kar hitro razgreli. Čeprav smo skušali čim več časa nameniti ta pravi zabavi oziroma veselici in se zato namenoma nismo preveč razdajali s programom, so domačine na začetku razgreli tudi nastopajoči. Storžič bo še prišel Začel je naše prvo letošnje srečanje z domačini na Gorenjskem pod naslovom VESELO V NOVO LETO ansambel Storžič. Fantje so že s prvo skladbo, z Avsenikovo Pod Golico nakazali, da bo sobotni večer v Bohinjski Cešnjici zares poskočen in vesel. In kar tako naj povemo, da so potem člani ansambla še zanimivo srečanje domačinov in ansamblov oziroma nastopajočih. Prijetno presenetili so v programu tudi Bohinjski Kose-zi. Zbor sestavljajo možje in fantje iz Češnjice in iz Jereke. Zbrali so se pred nekako tremi leti. Najprej je deloval kot pododsek pri zboru Anton in Janko Ravnik. Pa so se potem fantje želeli dokazati, da znajo tudi sami zapeti. Lani so se predstavili po vaseh v Bohinju na Koseških večerih. Kosezi so bili v davni zgodovini, v fevdalizmu, v Bohinju edini svobodni kmetje. Živeli pa so prav v Cešnjici. Mlada plesalci Iris Ravnik in domača harmonikarja Lani so bili mladi plesalci Iris Ravnik in še mlajša skupina Bohinjski kosezi - pevci, ki so povzeli ime po svobodnih kmetih iz Češnjice. Predstavil jih je Jože Košnjek. kako navduševali tja do treh zjutraj. Obljubljamo, da bodo še prišli v Bohinj. Prvič pa je bila dvorana tudi navdušena, ko je zaigral svetovni prvak Klemen Leben iz Mengša. Naslov svetovnega prvaka si je priigral v svoji starostni skupini v Italiji pred dvema letoma. Ko je s Klemenom zapela še sestrica Barbara Leben, je dvorana zaploskala. Sicer pa tokrat je v Češnjico prišla kar cela Lebnova družina iz Mengša. S Klemenom pa je bil tudi njegov mentor, izdelovalec harmonik Ekart. Tako Klemenov oče, kot njegov mentor, sta bila presenečena nad prireditvijo. Nista si namreč predstavljala, da bo to veselo in Tanje Arh na prireditvi ob koncu leta v Bohinjski Češnjici prijetno presenečenje. Letos je skupina mladih plesalcev Iris Ravnik iz Zgornje bohinjske doline navdušila. Kar trikrat so nam zaplesali, dvakrat v prvem in enkrat v drugem delu. Matjaž Korošec je bil tudi z nami. Čeprav je kazalo, da bomo tri dni pred koncem njegovega služenja vojaškega roka samo z Andrejem, so mu "nadrejeni" omogočili, da je imel v soboto zvečer prosto. Tako sta jo Matjaž in Andrej Korošec, frajtonar-ja iz Bohinjske Češnjice po očetovi zaslugi, na prireditvi skupaj "urezala" in zaupala Jožetu Košnjeku, da jima har- Navdušili so mladi plesalci Iris Ravnik. Prireditev so podprti tudi Avto šola B & Ba iz Kranj, Pivovarna Union, Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju - obrat Klavnica in Sirarna Culk iz Srednje vasi. Podobno kot lani ob koncu leta pa šo tudi tokrat bili prireditelji srečanja VESELO V NOVO LETO v Bohinjski Češnjici domaČi gasilci s predsednikom Mirkom Jeršičem in članom Brankom Sodjo. Bilo nas je ravno prav, da smo bili veseli. Frajtonarja - Matjaž (tri dni pred koncem služenja) in Andrej Korošec iz Bohinjske Češnjice. Predstavil ju je Jože Košnjek. Program sva na prireditvi povezovala Katja Rozman in Andrej Žalar, pomagal pa je s pogovori in fotoaparatom tudi novinar in urednik v Gorenjskem glasu Jože Košnjek. Klemen Leben iz Mengša monika kar pogosto pride prav, kadar imata čas. Barbarino presenečenje Barbara Koblar, glasbenica meseca decembra v Gorenjskem glasu, je bila, kot so kasneje komentirali njen nastop, prava osvežitev. Pozornost je vzbudila med domačini v dvor- Dvorana je zaploskala, ko je zapela Klemenova sestrica Barbara. Glasbenico meseca decembra. Sicer pa bomo z Barbaro še kar nekajkrat skupaj na naših koncertih Veselo v novo leto v prihodnjih dneh. Začeli smo torej v Bohinjski Češnjici s prvim srečanjem VESELO V NOVO LETO in programom, ki smo ga tokrat, kot smo omenili, namenoma Barbara Koblar je ponovila nedavni uspeh na predstavitvi svoje zgoščenke. prilagodili tako, da je ostalo potem več časa za prijetno druženje na veselici z ansamblom Storžič. In bilo je tudi zares veselo tja čez polnoč. • A. Žalar ani, pa tudi med fanti iz ansam-Ma Storžič. Glasbeniki že vedo, kako se stvari reče in streže, zato še toliko «bolj verjamemo, da smo izbrali prav, da smo se odločili za Barbaro Koblar za Županova čestitka PovabUi smo tudi župana Franca Kramarja in se mu hkrati zahvalili, saj je bil za VESELO V NOVO LETO v Bohinjski Češnjici zaslužen predvsem on. Njegova čestitka je torej omogočila koncert in veselo srečanje v soboto zvečer, za kar smo se mu zahvalili z dobrimi željami, srečo, zdravjem in uspehi v občini Bohinj v prihodnje in v novem letu tudi mi skupaj z domačini. Franc Kramar: "Bilo je bogato leto. Veliko dela pa še čaka. Zdravja in uspehov želim vsem." Veselo žrebanje nagrad Ob vseh veselih peripetijah, ki jih ni bilo ravno malo, smo pripravili tudi žrebanje nagrad Žal ni bilo tokrat zaradi zadržanosti z nami našega direktorja Marka Valjavca, vendar smo zato z Jožetom Košnjekom in Katjo Rozman ter z ansamblom Storžič poskrbeli za napeto razdeljevanje nagrad in za osvojitev prvega mesta. Trije domačini in tri domačinke oziroma obiskovalci so morali po taktih ansambla Storžič v krogu jemati klobuke s sosedove glave in si jih sebi povezniti na glavo. Bilo je zanimivo, veselo in predvsem veliko smeha. Zmagala sta (recimo, da sta bila oba najboljša) Miri Kočevar iz Bohinjske Bistrice in Lojze Frelih iz Bohinjske Češnjice. Zadovoljna z Veselo v novo leto: župan Franc Kramar in predsednik PGD Bohinjska Češnjica Mirko Jeršič. VESELO V NOVO LETO Obetajo se nam še naslednji koncerti ozirom srečanja pod naslovom VESELO V NOVO LETO do konca leta na Gorenjskem. Vodice V soboto, 26. decembra, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Vodicah Z nami bodo Blegoš, Bohpomagej, MPZ Biser, trio Bukovica, skupini Hribernik in Carisma, Barbara Koblar in drugi. Predprodaja vstopnic v trgovini Bergant v Vodicah Podnart V nedeljo, 27. decembra, ob 16. uri v dvorani Doma kulture v Podnartu Z nami bodo ansambli Bohpomagej, Gamsi, Obzorje, skupina Carisma, folklorna skupina Vose, Barbara Koblar Predprodaja vstopnic v bifeju upokojencev Podnart Gorenja vas V nedeljo, 27. decembra, ob 20. uri v dvorani doma Partizan Gorenja vas ansambel Blegoš bo začel svojo desetletno proslavljanje. Z nami pa bodo še Gamsi, ansambel Borisa Razpotnika, skupina Carisma, Barbara Koblar in drugi. Več o srečanju v Gorenji vasi pa v Gorenjskem glasu v četrtek, 24. decembra. V Predvoru in v Besnici Načrtujemo pa tudi koncerta v Preddvoru in v Besnici; prvega 29. decembra, drugega pa 30. decembra. Tudi o tem podrobno v četrtek. AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Paplerjem OBISK PRI TETI ANGELI Iz Kranja smo se podali v Liechenstein in teti Angeli pripravili presenečenje... prišel je tudi novoimenovani veleposlanik Republike Slovenije Stanko Busar. Advent s sporočilnosjto ponazarja pričakovanje novega življenja, rojstva. Prinaša toplino, srečo, hrepenjenje »i zelje ter s sovjo simboliko božičnega drevesa ustvaraj praznično vzdušje. Nov običaj postavitve božičnega drevesa sredi mesta nam je odkril in predstavil s svojim pogledom svetovni kralj orglic in glasbeni popotnik, ameriški Slovenec Andrej Blumauer. Zelja po božičnem drevescu je bila pri njem že dalj časa prisotna. Po sodelovanju in organiziranju božičnih dreves po Severni Ameriki je v njem vedno gorela želja, storiti nekaj podobnega tudi doma, v Sloveniji. Preko velike luže se je vedno vračal domov, velikokrat v pričakovanju Božiča, v Adventu. Ideja je dobila podporo v Mestni občini Kranj. Prevoz" in postavitev s svečanim obredom je potekal na petek pred prvo adventno nedeljo. Po dopoldanskem žegnanju v župniji darovalca se je drevo s spremstvom napotilo na dolgo pot... Po opoldanski postavitvi na Glavnem trgu v Kranju je velika smreka dobila okraske z lučkami. Popoldanska blagoslovitev jc dala drevesu tudi duhovni pomen. Na prireditvi sta pesem in glasba ogrela srca obiskovalcev. Veselje so izražali z glasbo v srcu različni glasbeniki slovenskih pokrajin. V siju mogočne smreke so zažarelc mnoge drobne nežne luče. ki so naznanjale praznično obdobje in sporočilo poslanstva... Andrej Blumauer je ob začetku druženja s Kranjem posvetil pesem Šiiiarjetni gori, kamor se vedno rad vrača in dobi v Hotelu Bellevue, ki ga vodi Anica Praprotnik Jekovec vedno zatočišče. Božično drevo je postavil na Glavni trg v Kranju v neposredno bližino gostilne Stari IVlavr, ki jo vodi Aničin brat Ivo Jekovec, kjer smo se po uspešnem projektu pomenkovali. Aničin in Ivov oče Franc Jekovec, po domače Kodrov z Luž je ob opisovanju rodbinske kronike, med drugim omenil željo po obisku in predstavitvi tete Angele \Vachter, ki v Licchen.steinu s svojo širokogrudnostjo in gostoljubnostjo skrbi za povezanost med .Slovenci. 40 let vodi Hotel Post in Številna Kodrova žlahta, ki ima danes na Kranjskem več gostiln, si je pri njej kalila... Božično presenečenje ob božičnem drevesu je rodilo novo presenečenje. Franca Jekovca smo skupaj z njegovo hčerko Anico Praprotnik Jekovec, Pihalnim orkestrom Pivovarne Laško in mažoretkami, popeljali na obisk k teti Angeli VVachter v Lieclitenstein, prav za njen 83. rojstni dan... • 1>. P, foto: D. P. TV KRANJSKA Dokumentarni Program - Skupni Projekti AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE €* L/l SRKNI KI MESECA pripravlja Andrej Žalar Barba bo z nami Barbara med nastopom v Bohinjski Češnjici. P« konca leta bomo z Barbaro Se kar nekajkrat. Po njenem "sPelem koncertu, ko je 9. jjecembra predstavila svojo Prvo zgoščenko, smo bili v ?°boto z njo na koncertu v »ohinjski Češnjici. ^Jen nastop na predstavitvi z&oščenke je bil nedvomno ^'•k dogodek. Vendar pa je 11 "jen nastop pred publiko v Uvorani svojevrstna krstna iz-Vedba. BaPbara se je sicer že Podstavila občinstvu na naši Veliki Gorenjski veselici okto-j?ra na Gorenjskem sejmu v pranju. Takrat je bil njen na-?'Op povezan s skladbama, ki ju Je zapela na prireditvi Prvi glas Gorenjske. Tokrat pa je predstavila svoj repertoar. In doživela je aplavz. Naj povem, da je občinstvo v Bohinjski Češnjici do glasbenikov, pevcev in skupin precej zahtevno. Do-zdaj smo imeli sorazmerno srečno roko, ko smo se srečevali z njimi. Vendar pa so brez dlake na jeziku in zelo kritični. Tako kot so na primer tokrat pohvalili ansambel Storžič, je bila pohval deležna tudi Barbara. Zato smo prepričani, da bo tako tudi na prihodnjih nastopih, ko bomo skupaj v raznih krajih ob koncu leta pod naslovom Veselo v novo leto. GLASBENIKI MESECA - KUPON Moje vprašanje za Barbaro lme in priimek............................................................................................... Naslov.............................................................................Pošta.................. 'zpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj BOŽIČNO NOVOLETNI TRŽIŠKI HIT v ponedeljek ob 17. uri na 88,9 in 95,0 MHz Letošnje leto bo kmalu za nami, zato smo se odločili v ponedeljek, 28. decembra, ob petih popoldne v sami oddaji narediti veliko inventuro. V njej bomo slišali okoli štirideset najboljših pesmi letošnjega leta. Od teh se jih bo deset najboljših potegovalo za laskav naslov hit leta. Poleg glasbe vas čakajo tudi nagradne uganke. Zelo zanimiv ponedeljek nas čaka na valovih Radia Tržič, zato se nam pridružite. 1. Cose dela vita - EROS R. & TINA T. 2. My heart wiil go on - CELINE DION 3. Frozen - MADONNA 4. Ako su to samo bile laži - PLAVI ORKESTER 5. You're my heart, your*re my soul - MODERN TALKING 6. Neka mi ne svane - DANIJELA 7. Diva - DANA INTERNATIONAL 8. Viva forever - SPICER GIRLS 9. I don't want to miss a thing - EROSMITH 10. Believe - CHER Vesele božične praznike, ter zdraov in uspešno novo leto 1999 vam želita Vesna In Dušan. Izpolnjen spodnji kupon, na katerem boste obkrožili svoj odgovor, pošljite na Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. BOŽIČNO NOVOLETNI KUPON RADIA TRŽIČ Za hit leta 1998 predlagam melodijo st.: Moj naslov: ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CE1 JE « 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 VSAK DAN OD 9. DO 03. URE DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC 1. Prodajalna obutve Fastcoup, Pod Srnjakom 24, Rakek, 061/701-410 Vprašanje: Katerega leta so bile prvič uvedene številke za čevlje? Nagrada: Darilni paket Fastcoop v vrednsoti 4.000 SIT Odgovor: 1792 2. Gostišče ob Jezeru, Zgornje Jezersko 125A, Zg. Jezersko, 064/44-11-45 Vprašanje: Kaj je to skodla? Nagrada: družinsko kosilo Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do ponedeljka, 28. 12. 98, na naslov NTRK LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 6. 12. 1998: - MPI, d.o.o. - MEHANIKA PELJHAN IDRIJA: Dušan Podobnik, Žiri - EVEX d.o.o, PE Logatec: Nataša Nuzdorfer, Ljubljana Šiška Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel. 061/ 741-498. Spremljate nas lahko Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91,1 MHz. Pokličite 061/741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja mmmmamnaBBBBmnmm «>□<,□ o n 05) „ II IMirKl^: Logatec * Trtaika 148 • tel.:061/741 632 * fax:061/741 612 IUjUI jUKUvjtJJS JEj LLrU ... popotniška doživetja, ideje, običaji, kultura, odkrivanje-zanimivosti... ... vsak četrtek ob 16.50 ... vsak torek v Gorenjskem glasu ... in popot. mesečniku Svet ljudje Ne pozabite z vami smo zopet v četrtek na 88,9 in 95,0 MHz Radia Tržič tel. 525 600, 564 564. Pridružite se nam. Vesel božič Janja Budič m* T R Z I C TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC ... vsako soboto ob pol treh na frekvencah 88,9 in 95 MHz in na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič; ... slišimo se 26. 12. ... do takrat... ja, saj veste, "fino" se imejte v imenu ekipe Ta dobr'h 10... Praznujte v miru, sreči, dragi poslušalci, srebrni zvončki naj vam zapojo, naše iskrene želje in voščila so: Prijatelji, imejte se lepo! Srečen Božič! Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič % 1. DEJA MUŠIČ - Ave Marija (2) 2. ADI SMOLAR - Daleč je za naju pomlad (2) 3. CORADO IN BRENDI - Mix za več in veselje (3) 4. SIMONA WEISS - Ti si ljubezen (3) 5. SESTRE POTOČNIK - Ko boš prišla jemat slovo (3) 6. FLIRT - Ko je ni (novost) 7. MIRAN RUDAN - Lavre ni več (novost) 8. BOŽIČfNI ZBORČEK - Na božično noč (novost) 9. CHERIE BAND - Naj te noč ne vzame (novost) 10. BJ BOBO IN OTO PESTNER - This World Is Magic (novost) Pokrovitelj odaje Trgovina Maestral Tržič (kjer se dobri vse, kar vam sreče poželi..) nagrajuje Igorja iz Dupelj in Leo in Tržiča. Čestitamo! KUPON TA DOBR'H 10 RADIA TRZIC Glasujem za: Moj predlog: Rad-a bi slišal-a: Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/ 152-10-35 ali 130-16-35 in tako. da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 28. 12. 1998 Popevke: 1. SPET BO TO JUTRO SONCE SIJALO -FLISER, SANJA MLINAR, MAJA PUR 2. NAJ TE NOČ NE VZAME - CHERIE BAND 3. ZA LJUBI KRUHEK - LADO LESKOVAR Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: M IN ZEMLJO -\KC KOMPARE NKO MOJ - PRI- MORS1 Nz - viže: 1 • SILVESTERSKA NOČ - ans. FRANCA POTOČARJA 2- ZADNJO NOČ V LETU - ans. LOJZETA SLAKA 3- BOŽIČ IN NOVO LETO - nas. MIHOVEC VAŠA PESEM * GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Tržič ob 14.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 FM in 95,0 FM - stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje ZLATARNA RANGUS KRANJ, PREŠERNOVA 13, tel. 222-337 vas vabi k nakupu božičnih in novoletnih daril. Nudijo vam zlate verižice z obeski, zlate zapestnice, poročne, damske in moške prstane z dragimi kamni. Velika izbira uhanov. Popusti pri drugem in naslednjih nakupih. Delovni čas: 8.30 - 18.00, sobota 8.30 - 12.00. Vsem svojim strankam in poslovnim partnerjem želijo vesele božične praznike in srečno v letu 1999. Nagrado pokrovitelja AKR MAJA prejme: Vida iz Cerkelj na Gorenjskem, nagrado Gorenjskega glasa pa Niko iz Besnice. Vesele božične praznike pa vam želi tudi voditelj Kolovrata domačih Marijan Murko Odgovore na nagradno vprašanje pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". Nasvidenje čez teden dni Marijan Murko KUPON j Odgovor: Naslov: mamm GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje NAGRADE SO PREJELI: Djokič Ranko, Svobode 109, 6330 Piran; Kropivnik Roman, Moderndorferjeva 5, 2392 Mežica; Aleš Gosar, Kovorska c. 19, 4290 Tržič. Nagrade prejmejo izžrebanci'po pošti. Vse skladbe so tudi na kaseti "BOŽIČNI PRAZNIKI" telefon (0601) 71-300. ki jo lahko naročite na KUPON ŠT. 50 1. ans. BRANETA KLAVZARJA - Zimska 2. ans. ROSA - Moč ljubezni 3. ŠALEŠKI FANTJE - Nimam cajta 4. ans. ZASAVCI - Teh trideset let (nov predlog) 5. ans. MODRI VAL - Primorske kelnarce (nov predlog) 96 96 v Prometni policisti v akciji Se preveč prehitrih in pijanih Kranj - Policisti so obljubili, da bodo do konca veselega decembra pogosteje kot običajno "težili" vo/nikom, ki bodo vo/ili prehitro, pijani ali s tehnično pomanjkljivimi konjički. Tako so bili možje v modrem tudi minuli teden veliko na cestah. V dveh skupinskih nadzorih hitrosti so denarno kaznovali kar 230 prehitrih voznikov, osem, ki jih je preseglo hitrost za več kot 30 kilometrov v naseljih ali več kot 40 kilometrov od dovoljene zunaj naselij, pa bodo predlagali v postopek sodnikom za prekrške. V petek, zgodaj popoldne, so policisti v treh urah ustavili 111 voznikov; 48 so jih denarno kaznovali, osem preizkusili z alkotestom - štirim je "pozelenel" prek mere. Največ alkohola, 1,93 grama na kilogram krvi, so namerili vozniku osebnega avtomobila, ki so ga ustavili na cesti Labore-Jeprca. Istega dne so bili policisti od osmih zvečer do štirih v soboto zjutraj spet na preži. Preverjali so predvsem treznost voznikov. Ustavili so jih 483. Kar 106 so očitali različne prekrške, med njimi 32 alkohol. Tudi med božičnimi prazniki bodo policisti na cestah. • H. J. NESREČE Trk pri Lescah Lesce - Na magistralni cesti zunaj Lesc se je v petek, 18. decembra, ob osmih zvečer zgodila huda prometna nesreča. 59-lelni hrvaški državljan Ljubiša K. je z osebnim avtom mercedes 190 vozil od Vrbe proti Lescam. Zunaj naselja je v dolgem ovinku peljal po levem smernem vozišču, ko je iz nasprotne smeri z avtom hvundai ponv pravilno pripeljal 45-letni Nedeljko V. iz Lesc. Oba sta zavirala in se umikala, vendar sta kljub temu silovito čelno trčila. V nesreči se je sopotnik Ljubiše K., 52-letni državljan Hrvaške Štefan M., hudo ranil, oba voznika pa lažje. • H. J. Novosti na gorenjski hitri cesti Kranj - Kako do izgradnje avtomobilske ceste med Vrbo in Kranjem vzhod ustaviti visok krvni davek, je bilo osrednje vprašanje, s katerim so se letos spopadli tudi v državnih cestnih institucijah. Prejšnji teden je podjetje za vzdrževanje avtocest na podlagi strokovnih rešitev na delu gorenjske hitre ceste, kjer najbolj poka, uvedlo nekaj sprememb v prometnem režimu in signalizaciji. Tako je na .zaključku avto ceste Kranj vzhod spremenjen prometni režim prehajanja s štiripasovnice na dvosmerno cesto, od Strahinja do Kranja zahod in od viadukta Rupovščica do Kranja vzhod je potegnjena polna črta, ki voznikom prepoveduje prehitevanje, zaradi iztrošenega betonskega cestišča pa je na odseku od Podtabora do Bistrice pri Naklem na 80 kilometrov na uro omejena tudi najvišja dovoljena hitrost. • H. J. Požar na gradbišču Kranj - Na gradbišču zavarovalnice Triglav se je v četrtek, 17. decembra, nekaj pred deveto dopoldne vžgala plastična folija (parna zapora) med marmornimi oblogami in izolacijo. Zgorelo je 150 kv. metrov folije na vzhodni steni nove zgradbe. Požar so pogasili kranjski poklicni gasilci, škodo pa cenijo na približno 200.000 tolarjev. Do požara je prišlo, ker ko je delavec talil led, ki se je naredil prek noči, s plinskim gorilnikom. • H. J. S SODIŠČA Pedofil tudi drugič obsojen Senat okrožnega sodišča v Kranju je že drugič v tem ietu sodil Roku D. Tokrat šest let in šest mesecev zapora. Kranj, 22. decembra - 68-Ietni Rok D. iz radovljiške občine je bil marca na kranjskem sodišču prvič spoznan za krivega šestih spolnih napadov na deklice in kazanje pornografskih slik otroku. Senat ga je tedaj obsodil na enotno kazen sedem let zapora. Kazniva dejanja, za katera je bil obsojen, naj bi Rok D*, počel od leta 1990 do 1996, sodni izvedenci medicinske stroke pa si tedaj niso biti povsem enotni v oceni, ali je to počel prišteven ali ne. Zadnji od treh izvedencev je potrdil prištevnost. Po pritožbi je ljubljansko višje sodišče zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Senat okrožnega sodišča v Kranju, ki mu je predsedoval sodnik Igor Mokorel, je delo končal prejšnji torek, 15. decembra, s ponovno "obsodilko". Roka D. je kaznoval s šestimi leti in šestimi meseci zapora. Tudi druga sodba še ni pravnomočna. »H. J. Suspendirani jeseniški hokejist ovaden Tabletke donosnejše od hokeja? Prejšnji teden so v hokejskem klubu Jesenice suspendirali 24-letncga Jureta S., včeraj pa smo zvedeli, da so imeli z njim opravek tudi kriminalisti. Kranj - V uradu kriminalistične službe UNZ Kranj so ga ovadili kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Povod za preiskavo so bili podatki avstrijskih varnostnih organov, ki so jih kriminalisti preverili tudi doma. Ugotovili so, da naj bi J. S. 6. decembra okrog štirih popoldne navezal stik z 22-letnim državljanom BiH S. R., ki začasno živi v Avstriji, in z 19-letnim avstrijskim državljanom H. B. Skupaj naj bi se odpeljali v Ljubljano, kjer naj bi se J. S. že prej dogovoril za nakup 2000 tabletk ecstasv ter zanje plačal 10.000 mark. Tablete naj bi tujcema prodal naprej, in sicer za 16.000 mark. S. R. in H. B. so 9. decembra v Avstriji prijeli, ko sta skušala tablete prodati. Kranjski kriminalisti pa so J. S. pridržali za 48 ur, pri njem opravili hišno preiskavo ter ga nato skupaj s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku v Ljubljani. • H. J. Danes ob 2.57 se je tudi po koledarju začela zima Kaj m čudno, da sneg vedno preseneti: V nedeljo popoldne je na Gorenjskem spet snežilo, včeraj zjutraj pa je tako cestarje kot številne voznike spet "presenetil" sneg. Kranj, 22. decembra - Dan pred koledarskim začetkom letošnje zime je na v nižinskih predelih Gorenjske zapadlo dobrih dvajset centimetrov snega. Žal je pobelil tudi ceste, tako da so najbolj vneti avtomobilisti že navsezgodaj odmetavali sneg pred svojimi garažami in bentili nad slabo spluženimi cestami, drugi, bodisi bolj leni ali nepripravljeni na zimske pasti, pa so se raje podali na avtobusna postajališča. Kot smo zvedeli na kranjski avtobusni postaji, so jutranji avtobusi imeli zamude. Ne toliko delavski, kot kasnejši šolski. "Pa ne zaradi avtobusov oziroma njihovih šoferjev," so nam brž pojasnili, "ampak zaradi počasnega osebnega prometa. Vsi vozniki niso pripravili avtomobilov za zimsko vožnjo. In potem ni čudno, če se je kolona od Podtabora proti Kranju, na primer, vlekla z dvajset kilometri na uro. Mar so vozniki pričakovali, da bodo cestarji in komunalci sneg s cest sesali...?" v Malo za šalo, veliko zares. Čeprav tudi cestarjem in komunalcem ne kaže gledati skozi prste. Na tradicionalni novinarski konferenci o zimski cestni službi je bilo slišati, da so cestarji z vozili, peskom in soljo na prihajajočo zimo pripravljeni. V isti sapi pa tudi to, da morajo spoštovati prednostni vrstni red pluženja, da morajo počakati na signal za začetek iz Ljubljane, od koder so plačani in podobno. Skratka, ob samohvali je vselej tudi kup objektivnih okoliščin, ki so prikladne za izgovor, zakaj ceste do prve jutranje prometne konice niso pripravljene tako kot bi pričakovali vozniki. Tako je voznica zjutraj iz Ljubljane do Kranja po avtoces- KRIMINAL ti vozila poldrugo uro, ker še ni bila splužena, drugi voznik se je jezil, da je od Hrastja do Zlatega polja potreboval tri četrt ure, ker se je zamašilo v rondoju, skratka, slabe volje je bilo - tako kot ob vsakem izdatnejšem sneženju - na pretek. Kot je v takih razmerah že običajno, je tudi včeraj po cestah pokalo. Na srečo se je krivila le pločevina, samo v eni prometni nesreči je bil en udeleženec lažje ranjen. Po tri 'snežne" nesreče so bile na Tat v gimnazijski garderobi Kranj - Policisti še poizvedujejo za neznancem, ki je v četrtek v garderobi kranjske gimnazije iz torbe ukradel moško ročno uro znamke Tisot, denarnico z denarjem in dokumente. Lastnika je oškodoval za okrog 50.000 tolarjev. Moška sta hotela denar Cerklje - Neznana moška sta v četrtek, 17. decembra, približno ob 18.45 potrkala na vrata stanovanjske hiše. Vrata je odprla starejša ženska. Eden od neznancev jo je prijel za vrat in porinil v vežo. Moška sta od preplašene ženske zahtevala, naj pove, kje ima denar. Ker ni povedala, sta odšla v kuhinjo, kjer je na invalidskem vozičku sedela druga starejša ženska. Pokazala sta ji pištolo (po opisu policisti domnevajo, da gre za strašilno) in pregledala kuhinjo. Ker denarja nista našla, sta odšla. Prvi moški naj bi bil visok okrog 160 centimetrov, na glavi je imel temnejšo kapo s sivim trakom na spodnjem robu, na nosu pa bel trak. Oblečen je bil v krajšo bluzo temnejše barve. Drugi, manjši moški je imel puklasto držo. Policisti prosijo za koristne podatke na telefon 113. V trgovino po bunde Bled - V času od 8. do 18. decembra je neznanec na neugotovljen način prišel v trgovino z oblačili in odnesel šest zimskih bund goldwin. S krajo je lastnika trgovine oškodoval za 518.500 tolarjev. Nož v stegno Jesenice ^ V soboto, 19. decembra, popoldne sta 40-letna Milan Z. in Franc B. sedela na avtobusni postaji na Jesenicah in popivala. Nekaj po sedmi zvečer sta se sprla zaradi dolga 10.000 tolarjev. Prepir se je stopnjeval do te mere, da je Milan Z. iz žepa bunde potegnil kuhinjski nož in 12-centimetrsko rezilo zabodel prijatelju v notranjo stran levega stegna. Očitno pa mu to še ni bilo dovolj, saj je Franca B. še s pestjo mahnil po obrazu. Potem se je Milan Z. preselil na železniško postajo. Tam so ga izsledili policisti in mu zasegli nož. Franc B. je bil lažje ranjen, v jeseniški bolnišnici so ga zadržali na zdravljenju, Milan Z. pa se bo moral zagovarjati na sodišču. • H. J. območju kranjske in jeseniške policijske postaje, po ena .na območju radovljiške in škofjeloške. Na srečo se je čez dan sneg na cestah večinoma raztopil, spremenil v luže, z njim vred pa se je raztopila tudi jeza. Gorenjske ceste so spet boljalimanj normalno prevozne, vendar mokre, zato ni odveč opozirilo na mogočo poledico. Zimska oprema vozil je potrebna na mejnih prehodih, cesta prek Vršiča pa je zaprta. • H. Jelovčan, foto: M. Golobic GLAS Slab zaključek prijetne nedelje Raje tepel kot pihal 32-letni Blejec Marko F. je s prebito arkado prespal na policiji, policist pa obiskal zdravstveni dom. Bled - Marko F. naj bi vso nedeljo krmaril po bohinjskih gostinskih lokalih, okrog pol desetih zvečer pa povzročil manjšo prometno nesrečo. Ker naj bi kazal očitne znake pijanosti, je policist odredil preizkus, ki pa ga je voznik odklonil, češ da avtomobila sploh ni vozil. Policist mu je dal podpisati zapisnik o odklonitvi preizkusa, takrat pa se je Marku F. "utrgalo". Policista je začel zmerjati in mu groziti, strgal je zapisnik in nato poskušal policista udariti. Ta se je udarcu izognil in stopil iz belo-modrega avtomobila, iz njega je skočil tudi Marko F. in s pesmi mahal proti policistu. Zadel gaje v čelo in ustnico. Policist je skušal razjarjenca umiriti s palico in strokovnim prijemom, vendar sta pri tem oba padla. Marko F. si je ob udarcu ob asfalt prebil levo arkado. Policist ga je s pomočjo sodelavca končno obvladal, vklenil in odpeljal na blejski policijski oddelek. Marko F. je odklonil tudi ovzem krvi in zdravniško pomoč, zaradi kršitve javnega reda in miru so ga policisti pridržali. Policist, ki je dobil sled poškodbe, pa je obiskal blejski zdravstveni dom. Marka F. čaka še kazenska ovadba. • H. J. Ustavljeni na poti proti zahodu Kranj - Pred dobrim tednom dni je iz Suve Reke na Kosovu odpotoval proti obljubljenemu zahodu državljan ZRJ. Vse državne meje je prestopil neopazen, v nedeljo zjutraj pa se mu je zataknilo na Karavankah. Ob 4.15 je preplezal žično ograjo in peš vkorakal v predor, pri čemer so ga prek video nadzora opazili možje postave. Zanj so najprej poskrbeli policisti, potem pa je našel zatočišče v prehodnem domu za tujce. Srečo je hotela v Italiji poiskati tudi petčlanska družina s Kosova, ki ji je 19. decembra uspelo nelegalno prestopiti državno mejo, vendar so jih italijanski policisti prijeli in jih v nedeljo v Ratečeh izročili slovenskim. Pridržali in kaznovali so njihovega vodnika, družino pa nastanili v prehodnem domu. Tu so se tujcem skoraj hkrati pridružili tudi trije turški državljani, ki so jih Italijani vrnili v Slovenijo, njihovega vodnika pa prav tako kaznovali. • H. J. Državni proračun prikrajšan za carinske dajatve Mimo carine brez carine Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ovadena carinika z Jesenic, tihotapstva in napeljevanja pa Domžalčan in Kranjčan. Kranj - Kriminalisti so v "verigi" tihotapstva različnega tehničnega blaga iz tujine v Slovenijo ovadili štiri osumljence, med njimi dva Jeseničana, delavca carinske uprave. 42-letni H. M. in 30-letni C. A. naj bi storila kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradmh pravic s tem, da naj bi od 28. decembra 1996 do 23. aprila letos kot carinika omogočila 26-letnemu N. M. iz Domžal, da je brez plačila carinskih dajatev najmanj 26-krat pripeljal iz Avstrije v Slovenijo večjo količino audiovideo tehnike. S tem naj bi si N. M. pridobil najmanj 8,850.000 tolarjev protipravne premoženjske koristi, za enak znesek pa prikrajšal državni proračun. Premoženjsko korist naj bi od tega imela tudi carinika. N. M. je ovaden dveh kaznivih dejanj, in sicer tihotapstva ter napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Tihotapstva je ovaden tudi 34-letni M. Z. iz Kranja, ki naj bi p° vnaprejšnjem dogovoru s H. M. in Č. A. prek mejnega prehoda Ljubelj pripeljal različno tehnično blago v skupni vrednosti 27.000 mark, ki ga na carini ni prijavil in tudi ne plačal carinskih dajatev S tem naj bi koristil sebi in škodoval državi za 952.000 tolarjev. • h. i- GLASOV KAŽIPOT a Prireditve M Svečana prisega vojakov gornikov Bohinjska Bela - Prvi gorski bataljon 32. brigade na Bohinjski Beli vabi prebivalce, da se udeležijo svečane prisege 16. generacije vojakov gornikov. Svečanost bo jutri, 23. 12. 1998, ob 15.30 v vojašnici na Bohinjski Beli. Ure pravljic škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo danes, v torek, ob 17. uiri ura pravljic z obiskom dedka Mraza. Trata - V knjižnici na Trati bo ura pravljic z obiskom dedka Mraza danes, v torek, ob 16. uri. Božično-novoletni sejmi Šenčur - Občina Šenčur organizira 1. božično-novoletni sejem v Šenčurju, ju bo v domu krajanov od 21. do 24. in od 28. do 31. decembra. Sejem bo odprt v času od 9. do 16. ure. Poleg tega bo v teh dneh na programu tudi vrsta prireditev: 21. 12. bodo ob 16. uri pred Domom krajanov nastopili učitelji in učenci Glasbene šole iz Trboj s harmonikami, 26.12. ste ob 10. uri vabljeni na Štefano-vanje v Srednjo vas, 27. 12. pa ob 16. uri v Domu krajanov KUD Valentin Kokalj iz Visokega pripravlja igro z naslovom Mišja princeska. Jesenice - Od včeraj, 21.,vdo četrtka, 31. decembra, na Ču-farjevem trgu na Jesenicah poteka božično-novoletni sejem. Danes, v torek, bo ob 17.30 uri odhodv Božička in spremstva izpred Športne dvor-ane Podmežakle skozi mesto Proti sejemskemu prostoru. Sledila bo obdaritev otrok. Jutri, v sredo, bo ob 16. uri nastop otrok iz jeseniških vrtcev, ob 16.30 uri bo sprejem "Beetle-hemske lučke miru"; vsak ob-sikovalec si bo lahko prižgal svojo lučko; v soboto, 26. decembra, bo ob 16. uri kino-predstava za otroke - risanka Mulan, ob 17.30 uri bo v dvorani Podmežaklji tekma v ženskem hokeju, drsalna revija, in Dedek Mraz; ob 19. uri bo "Party" ob sanku; v nedeljo, 27. decembra, bo ob 16. uri kinopredstava za otroke - risanka Mulan, ob 16. uri bo nastop folklorne skupine Julijana; v ponedeljek, 28. decembra, bo ob 16. uri nastop čarovnika "Nemogoče je mogoče", sledil bo obisk dedka Mraza s spremstvom, ob 19. uri se bo začela zabava z ansamblom Super nova Hvvazarje; v torek, 29. decembra, bo ob 16. uri prireditev Karaoke za otroke, pokaži kaj znaš z igračko yo-yo; otroško rajanje, nastop lajnarja Hstka Tepina: V četrtek, 31. decembra, ob 16. uri ogrevanje za silvestrovanje; od 22. ure do 3. ure zjutraj bo Potekalo silvestrovanje z ansamblom California. Vstop je Prost! „ škofja Loka - Od danes do 9®trtka na Mestnem trgu v škofji Loki poteka Božično-novoletni sejem s ponudbo daril in prazničnih dobrot. uanes in jutri si lahko ob 17. Uri ogledate otroški program z Božičkom in nastopom otrok OŠ in vrtcev. V četrtek, 24. decembra, bo od 17. do 22. ure na Mestnem trgu potekal Božični večer z jaslicami. Srečanje z Nežo Maurer Kranj - V knjižnici Gimnazije Kranj bo jutri, v sredo, 23. decembra, z začetkom ob 12.35 uri literarno srečanje z Nežo Maurer. Dogodek bo popestren s kratkim glasbeno-kulturnim programom, ko bodo gimnazijci recitirali pesničine pesmi in igrali na klavir, kitaro in flavto. Prednovoletna srečanja Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor bo v soboto, 26. decembra, z začetkom ob 16. uri v gostilni Bizjak na Zgornji Beli organiziralo za svoje člane prednovoletno družabno srečanje. Z vami bodo tudi Fantje z vasi. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društvu pa v četrtek, 17. decembra, med 10. in 11. uro v Domu krajanov v Preddvoru. Kranj - Društvo Sožitje vabi člane društva, sponzorje, dona-torje in strokovne sodelavce, predstavnike občin in druge, ki so jim pomagali pri izvedbi njihovega programa, da se udeležijo novoletnega srečanja, ki bo jutri, v sredo, 23. decembra, z začetkom ob 15. uri v prostorih OŠ Helene Puhar Kranj, Kidričeva 51. Zabavali vas bodo Gašperji ter mali in veliki otroci. Radovljica - Prednodoveltno srečanje Reikašev bo v ponedeljek, 28. decembra, ob 17. uri v knjižnici v Radovljici. Prisrčno vabljeni vsi Reikaši in prijatelji Reikija. Izleti Izlet na Štefanjo goro Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira v soboto, 26. decembra, planinski izlet na Štefanjo goro, kjer si boste ogledali "žegnanje" konj. Zbor udeležencev bo na avtobusni postaji Kranj ob 8.15 uri. Z rednim avtobusom se boste peljali do Tupalič, od tam pa pot nadaljevali peš. Nezahtevne hoje bo za 3 ure. Vodnika priporočata zimsko opremo in pohodne palice. Predhodne prijave niso potrebne. Pohod okoli Šmarjetne gore Kranj - Sekcija za pohodništ-vo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 24. decembra, pohod okoli Šmarjetne gore. Ob 8.30 bo zbor na avtobusni postaji Kranj, na postajališču za Škofjo Loko. Izstopili boste v Stražišču pri farni cerkvi, kjer naj ob 8.45 uri počakajo tudi Stražišani. Nezahtevne hoje bo za dobri dne uri in pol. Priporočajo zimskemu času primerno obutev ter pohodne palice. Odsvetujejo superge. Predhodne prijave niso potrebne. Zadnja tura PD Kranj Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira v nedeljo, 27. GOSTILNA ^dtmmJc RESTAVRACIJA GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje^ torek, 22.1 2.1 998-bOliČnO novoletni koncert z ansamblom Štajerskih 7 in povezovalko Betko Suhel ter sponzorjem večera Mercator d.d. Conzum - ekskluzivni zastopnik Frašine sobota, 26.1 2.1 998-glasbeni večer z ansamblom Gorenjski muzikant je ob 19 uri ćenjetutK 6p4fo*H jetimb ue&efc 6afCČHC ttc HovGĆettte ptoftu^e t&i pOmva m cape^m 1999f INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL.: 064/733-402 R.DS STEREO 89.8 91.2 96*4 RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI decembra, zadnjo letošnjo turo. Zbor udeležencev bo tokrat pred kinom Center ob 7. uri. Odvisno od razmer v planinah bo cilj izbran pred odhodom. Hoja bo nezahtevna, izlet bo podrejen varnosti in družabnosti, zlasti ob zaključku. Hoje bo približno do 5 ur. Prijave sprejemajo v pisarni PD po tel.: 225-184. Obvestila M Tek na smučeh Kranj - Sekcija za tek na smučeh pri Društvu upokojencev Kranj obvešča ljubitelje teka na smučeh, da so vadbene ure vsak torek in petek ob 10. uri na dveh lokacijah: - na Kokrici pri gostišču Dežman; - v Hrastju pri Agromehaniki. Vadbo bosta vodila na Kokrici Jože Šparovec, v Hrastju pa Srečo Mesaric. Uradne ure knjižnic Radovljica, Bled - Knjižnica Antona Tomaža Linharta v Radovljici in Knjižnica Blaža Ku-merdeja na Bledu bosta v sredo, 24. in 31. decembra, odprti do 14. ure. Planinske postojanke Križe - Planinsko društvo Križe obvešča vse ljubitelje gorskega sveta, da sta koča na Kriški gori in Zavetišče v Gozdu v času praznikov oskrbovana od 18. decembra do 3. januarja. Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča, da bo Planinski dom na Kališču v času novoletnih praznikov odprt od 25. decembra do 3. januarja neprekinjeno. Uradne ure AMD Šk. Loka Škofja Loka - Avto moto društvo Škofja Loka, Fužinska ul. 8, obvešča članstvo in občane, da bodo s 1. januarjem spremenili delovni čas v pisarni društva in sicer bodo po novem uradne ure za stranke: v ponedeljek, torek, četrtek in petek med 9. in 13. uro, ob sredah pa od 13. do 17. ure. Prosijo za razumevanje. Koncerti Yt Božično-novoletni koncerti Kovor - Kulturno društvo Sv. Janez Krstnik iz Kovorja prireja, v soboto, 26. decembra, ob 17. uri v župnijski cerkvi v Kovorju božični koncert, na katerem bodo nastopili: Cerkveni mešani pevski zbor iz Kovorja, Mešani pevski zbor Ljubno in solisti na instrumentih. Kranj - V dvorani Glasbene šole bo jutri, v sredo, ob 18. uri božični koncert, na katerem bodo nastopili učenci vseh oddelkov s skladbami od baroka do 20. stoletja. Radovljica - V Linhartovi dvorani bo v petek, 25. decembra, ob 20. uri na božičnem koncertu nastopil Danubia Saxophon Ouartett z Dunaja. Kvartet sestavljajo: mag. Har- ald Mueller, sopran saksofon, Lev Pupis, alt saksofon, Christa Eidler, tenor saksofon in Markus Holzer, bariton saksofon. Program koncerta obsega dela Vivaldija, Readeja, Kuehneja, Dvoraka, Delanglela, Zempa, Cibulke, Leontovicha, Haendla, Escaicha, Debussyja in VViber-nyja. Visoko pri Kranju - V Kulturnem domu na Visokem pri Kranju bo v soboto, 26. decembra, ob 18. uri Božično-novoletni koncert. V programu bodo sodelovali mladinski cerkveni mešani pevski zbor Pelikan iz Šenčurja, oktet Voglje, mešani pevski zbor KUD Visvoko in sopranistka Francka Šenk iz Hotemaž. Olševek, Šenčur - Otroški in mešani cerkveni pevski zbor sv. Mihael iz Olševka vabita na koncert. božičnih pesmi. Koncert na Olševku bo v petek, 25. decembra, ob 16. uri v tamkajšnji cerkvi, v Šenčurju pa bo koncert v nedeljo, 27. decembra, ob 16. uri v prostorih novih učilnic pri župnnjišču Šenčur. Begunje - Psihiatrična bolnišnica Begunje in mešani pevski zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice vabita prijatelje narodne in umetne pesmi na praznični koncert, ki bo jutri, v sredo, 23. decembra, ob 19.30 uri v veliki dvorani begunjske graščine. Ljubno - Mešani pevski zbor Ljubno prireja v sodelovanju s cerkvenim pevskim zborom iz Kovorja in instrumentalnimi solisti božično-novlletni koncert. Koncert bo v nedeljo, 27. decembra, ob 16. uri v župnijski cerkvi v Ljubnem. Koncert Prima viste Jesenice - V Kosovi graščini bo v soboto, 27. in v nedeljo, 28. decembra, ob 19. uri koncert glasbene skupine Prima vista. Sestavljajo jo: Melita Jelen, Vida Mihelčič, Primož Ker-štanj, Tina Hribar, Branka Smole in Bojan Pogačnik. Koncert kvarteta Tartini Ljubljana - V dvorani Slo-venbske filharmonije bo danes, v torek, ob 20. uri koncert Godalnega kvarteta Tartini z gostom pisnistom Lovrom Po-goreližem. Vstopnice pri blagajni CD in uro pred koncertom pri blagajni SF. Novoletni koncert kranjskih godbenikov Kranj - Pihalni orkester mestne občine Kranj v iztekajočem se letu 1998 praznuje 100-letnico delovanja. V okvir praznovanja spada tudi tradicionalni novoletni koncert, ki ga bodo kranjski godbeniki za svoje zvesto občinstvo pripravili jutri, v sredo, 23. decembra, ob 20. uri v dvorani Kina Center. Vstopnice bodo naprodaj v torek in sredo, 22. in 23. decembra, na blagajni kranjskega Kina Center. Vabijo vas kranjski godbeniki in vam voščijo veselo praznovanje in srečno novo leto 1999. Božična maša Škofja Loka - V cerkvi sv. Ane v Škofji Loki bo v pettek, 25. decembra, ob 16. uri božična maša z nastopom Pevskega zbora Lubnik. Z glasbo v novo leto Škofja Loka - V kapeli Puš-talskega gradu bo jutri, v sredo, ob 18. uri koncert učencev Glasbene šole Škofja Loka z naslovom Z glasbo v novo leto. Razstave Odprave na najvišje vrhove Tržič - Ob 90-letnici PD Tržič in 60-letnici Alpinističnega odseka bo v galeriji v atriju Občine Tržič jutri, v sredo, 23. decembra, ob 18. uri otvoritev razstave o odpravah na najvišje vrhove sveta, na katerih so sodelovali njihovi člani. 2IVILA KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3 DEŽURNE PRODAJALNE VČA8C ROŽIČNIH PRAZNIKOVs Dan pred praznikom, v četrtek, 24. 12. 98, so vse prodajalne normalno odprte. V petek, 25. 12. 98, sta od 8.00 do 12.00 ure odprti SP BUDINEK v Kranjski Gori in SP CENTER I na Bledu. V soboto, 26. 12. 98, so od 8.00 do 12.00 ure odprte vse prodajalne, razen diskontov in specializiranih prodajaln. ŽIVILA Kranj Vam želijo VESEL BOŽIČ! (Btagostovtjene Božične praznil(e in srečno novo Četo 1999 vam želita Območna obrtna zbornica %ranj in (Društvo obrtnikgv J(ranj Grand hotel Toplice na Bledu sporoča, da ima še nekaj prostih mest za silvestrovanje v slavni restavraciji, kjer igra ansambel SOK in v Bistroju, kjer igra Obvezna smer. Če se boste odločili zadnji trenutek, potem to storite po telefonu 7910 za glavno zgradbo in 791 275 za Bistro. Potrudili se bomo, da vam bo prijetno. TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJ TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJ Koroška cesta 29, 4000 KRANJ SLOVENIJA Telefon/fax: +386 (0) 64/211-361 Razpis za sodelovanje pri izboru za NAJ IZLOŽBO V letošnjih božičnih in novoletnih praznikih bi radi imeli Kranj še lepši. Zato smo pri Turističnem društvu Kranj sklenili, da bomo nekaj najlepših izložb v ožjem delu mesta nagradili. Ocenjevali bomo urejenost, dekori-ranost izložbe, obliko, umetniški vtis, vsebino, cilje in tudi občutek za estetiko. Rezultate bomo objavili na Radiu Kranj in v časopisu Gorenjski glas. Vabimo vse zainteresirane trgovine, da sodelujejo z nami. PRAZNIČNI HALO ■ BALO vozniški izpit Vesele praznike Vam želijo 2 HALO - HALO GORENJSKI GLAS S 064/223 111 Naročilo xa objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 Sit do četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. TEČAJI CPP SE ZAČNEJO B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 4. januarja ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 18. januarja ob 18.00 a, B, c, D, E, H B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 18. januarja ob 18.00 http:\\www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Palmanova 20.12., Madžarska - Lenti 19.12., 26.12., VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 imovina SVEČAN Praznični del. čas: 24. 12. od 8. do 17. ure, 25. 12. zaprto, 26. 12. od 8. Jezerska 93, Kranj do u-urc-27 ■ u- °d 8-do 1130 ure- TeL 242'517 Trgovina PRI MIHU Praznični del čas: 24. 12. od 8. do 12. ure in 14. do 19. ure; 25. 12. TenetiŠe 23 zaprto, 26. 12. 8. do 12. ure, 27. 12. od 8. do 11. ure. Tel: 461-134 STORŽIČ TRŽIČ Svečarski parafin, lesni briketi, domače vino, nagrobne sveče, možna dostava. Informacije: 064/563-218, 0609/637-664 in 041/637-664. Trgovina PAJER Praznični del. čas: Beleharjeva 6la, Šenčur 24-11od 7- do 211 ure.>25- u- zaPrl0'26-12-od 8- do n- ure- METEOR Cerklje Remic, tel.: 422-781 Cilka, tel: 411-510 NOVO - NOVO VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb imamo elektronsko dvojno klimatizacijo BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana tel.: (061) 13-22-178 e-mail: borza. znanja@spika unislar-si popoldanski nakupi Palmanova - tovarna čokolade 22.12. silvestrovanje na Češkem - Brno od 30.12. do 2.1. silvestrovanje na Štajerskem cena 6.000 SIT 31.12. Nakupi: Lenti - vsak četrtek in sobota v mesecu Muenchen - vska ponedeljek in sreda v mesecu Palmanova, Portoguaro - vsak petek v mesecu Nudimo vam varen in brezkrben prevoz skupin zaključnih novoletnih zabav. Naročila sprejemamo vsak dan od 8. - 22. ure na telefon 451-542 ali GSM 041/670-673 Nekaj učnih ponudb zadnjega meseca: - gospa iz Kranja vas lahko nauči razlage tarot kart, - mladenič iz Ribnice ponuja znanje igranja na block flavto, - gospa iz Blagovice uči ruski jezik, - gospod iz Lesc pa je mojster snowboarda. Seveda je v podatkovni bazi ljubljanske Borze znanja še mnogo drugih znanj in informacij. Podrobnejše informacije vam bomo prijazno posredovali na telefonski številki (061) 13 22 178 ali osebno v prostorih Delavske knjižice, ki se nahaja na Tivolski 30 v Ljubljani. V ljubljanski Borzi znanja vas pričakujemo vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. Trgovina SONJA Praznični del. čas: 24. 12. od 8. do 21. ure, 2l Gasilska 5, Stražišče 11 od 8- do m ure>2:7 u-od 8- do 20 od 8. do 20. ure, 26. Tel: 310-065 Market URŠKA Praznični del. čas: 24. 12. od 7. do 19.30, 25. 12. za Jezerska 63/a, Kranj a ure'11 ■ U'od 8- do 11 ure- Tel:' prto, 26.12. od 8. do 42-646 Diskont VINO-PIVO Praznični del. čas: 24. 12. od 8. do 20. ure, 25. 15. Bobovek 13, Kranj 11 od 8-do m ure'11 ■11 od 9-do 11 m- od 9. do 12. ure, 26. Tel: 245-414 Diskont VINO - PIVO Praznični del. čas: 24. 12. od 8. do 19. ure, 25. 12. Prodajalna Šenčur 12 od 8- do m ure'11 ■11 od 9- do 11 urc- Tel: 411-269 TnOVltia KOCKA AMB, d.0.0. Praznični delovni čas: 25. 12 C. Jaka Platiše 5 apno, zo. iz. ou 8. do 12. ure. Tel: 325-311 Trgovsko podjetje ROŽCA Praznični delovni čas: vse poslovalnice trgovskega podjetja ROZCA so Titova 16, Jesenice 26- u- odPrte od 7- ~ n-ure- TeL: 88°-°55; 860-255 HO KO - kombi prevozi Tel.: 563-876, 557-757 STORITE NEKAJ ZASE V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA Šiviljstvo in trgovina CVETKA Kranj, St. Žagarja 16 TeL: 225-162 FRIZER NA DOMU DRSANJE NA BLEDU ŠPORTNA DVORANA BLED JEREB, d.0.0. 621-773, 682-562 Turistična agencija LIS DA, d.o.o. Tel./fax: 331-292, GSM: 041/518-638 Primskovo - Likozarjeva IA GOSTIŠČE BAVHENK NIKE VABI NI IN SHOP outlet store Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanova in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 SLIKARSKA ŠOLA Izobraževalni center Freising, tel.: 655 880 SLIKARSKE RAZSTAVE: V avli hotela Dobrna je razstava grafik akademske slikarke gospe Seide Belagovič iz Podgorice, Črna gora. BOŽIČNO-NOVOLETNI NAKUPI: vsak nakup lahko plačate s čekom, ki bo vnovčljiv 15. 1. ali 15. 2. 1999. Izkoristite to priložnosti tudi Vi. Del. čas: vsak dan 8.-19. ure. sobota 8.-13. ure. VABLJENI! OB NAKUPU NAD 5.000 SIT DARILO! Če želite biti urejeni, pa zaradi zdravstvenih ali podobnih ovir ne morete k frizerju, lahko pokličete in se dogovorite za obisk frizerja na vašem domu. Tel.:064/451-836 ali 041/697-469. Rekreacijsko drsanje: sobota od 16.00 do 17.30 ure, nedelja od 9.30. do 11.00 ure in od 16.00 do 17.30. Vse ostale informacije po telefonu: 064 741 612 Ugodna NOVOLETNA PONUDBA - silvestrovanje v BRNU od 30. 12. do 1. 1. 99 za 26.200 SIT (dve nočitvi, en polni penzion, silvestrska večerja in zajtrk); Vabimo vas tudi na posezonsko razprodajo zimske konfekcije v Muenchen v januarju 99. PRODAJA TUDI PO TELEFONU (tel./fax: 331-292, GSM: 041/518-638), silvestrovanja na obroke: Praga od 20.900 SIT, Madžarska od 18.000 SIT, Pariz 40.900 SIT. Vabi na dnevna in nedeljska kosila po 750,- sit, malice po 450,- sit. Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe. NOVO razvoz kvalitetne hrane in pizz. Odprto od 5.30 - 24.00, tel.: 311-019 Vse modele NIKE, starejših kolekcij, lahko odslej kupujete po bistveno nižjih cenah. Kje: NI IN SHOP Britof pri Kranju. Do novega leta pri vsakem nakupu dobite darilo. Vabljeni! (GLAS - več kot časopis MGL Mestno Gledališče ljubljansko Torek, 22. 12., ob 19.30: MOZ, KI SI NE UPA, izven in konto Sreda, 23.12., ob 19.30: POLICIJA, d.d., ZAKLJUČENA PREDSTAVA Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21 .com. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 do 19.30 ure in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852. P* Glavni Irg 6 4000 KRANJ Blagajna je odprta ob delavnikih od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure. ter eno uro pred predstavo, tel.: 064/222 681 S. Makarovič: TETA MAGDA krstna uprizoritev komedijo so pripravili: režiser Dušan Mlakar, dramaturg Janez Vencelj, scenograf Jože Logar, kostumo-grafika Jerneja Jambrek, lektorica Rudenka Nabergoj, avtor glasbe Uroš Rakovec Igrajo: Ivo Godnič, Vesna Slapar, Darja Reichman, Vesna Jevnikar, Tine Oman, Matjaž Višnar, Robert Kavčič sreda, 23. 12., ob 19.30 uri PREMIERA za IZVEN ponedeljek, 28. 12., ob 19.30 uri za abonma RDEČI in MODRI, IZVEN in konto sreda, 30. 12., ob 19.30 uri za IZVEN in konto četrtek, 31. 12., ob 19.00 uri SILVESTRSKA PREDSTAVA za IZVEN in konto Trgovina MAJA Praznični delovni čas: 24. 12. od 8. -18. ure, 25. 12. zaprto, 26. 12. od I Zvirče 8'' ^* ure'27~ ^2i od ^- do ure Trg. ČEBELICA Praznični delovni čas: 24. 12. od 8. -18. ure, 25. 12. zaprto, 26. 12. od I Lom pod Storžičem 8-"7Z ure>21 ■11 od 9-" H; ureTel: 545"762 MEGAMILK R.DS STE REG 89.8 91.2 96.4 Iz središča Slovenije v Vaše srce s^Radio GEOSS89,^z Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI Mestni odbor vabi na božično-novoletno praznovanje, ki bo v nedeljo, 27.12.1998, ob 20. uri v hotelu CREINA v Kranju Prijave bomo sprejemali na sedežiustranke v Kranju, Bleivveisova 6/IV (nebotičniik) danes, v torek, 22. 12. 98, od 9.30 - 13.00 ure in jutri, v sredo, 23. 12. 98, od 15.00 - 18.00 ure Prispevek na osebo je 1.500 SIT; pijača v ceni ni upoštevana. Informacije dobite na tel. št. 064/311-277 ali v čaus uradnih ur oz. prijav na tel. št. 064/223-705. Za večerjo in prijetno razpoloženje ob živi glasbi je poskrbljeno. Kdor si želi nekaj uric veselega razpoloženja, vljudno vabljeni! OSMRTNICA Tiho je odšel FRANCE GOLIČIČ odvetnik v pokoju, iz Radovljice, rojen 1923 Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, dne 23. decembra 1998, ob 15. uri na pokopališču v Radovljici. Po pogrebu bo pogrebna maša. Žalujoči vsi njegovi! Radovljica, 21. decembra 1998 HALO - HALO! Izrežite 60 kuponov družinske pizze PIZZERIJlKAVAMrR, ki vam jo pripeljejo na dom, in z družino se boste z letališča Brnik popeljali na fantastičen panoramski let nad Gorenjsko. POKLIČITE HALO - HALO KAVALIR: 351-500 in 351-501 in si naročite DRUŽINSKO PIZZO!_ MALI OGLASI ® 223-444 APARATI STROJI Prodam 220 I ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje, stara 10 let. ©226-595 popoldan 26239 Prodam TRAKTOR TV. 821. ©646-916 27016 Prodam ČRPALKO za škropilnico. g 061/612-881 27033 Prodam PEČ kuppersbusch kurjena eno sezono.fit714-414 27050 SOBNO PEČ kuppersbusch na trda goriva prodam za 10.000 SIT. B061/ 627-038 27065 hitro in poceni STROJNI TLAKI informacije: Tel.K)61/841-846, Mob.:0609/629-514| Prodam PRIKOLICO za manjši traktor, polagam ploščice. 13744-606 27068 Prodam PLUG za oranje snega. ©641- 323 27120 Prodam SAT ANTENO. ©882-133 27130 Ugodno prodam SATELITSKO ANTENO Fuba specijal. ©738-421 27134 ČESTITKE VESEL BOŽIČ želi ČISTILNI SERVIS Verčič Bojan, s.p., 334-081 26*74 SREČNO NOVO LETO in VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VSEM BRALCEM GORENJSKEGA GLASA ŽELI PODJETJE AVTOGARANT, ŠKOFJA LOKA 27055 GARAŽE GARAŽO - Novi svet, Škofja Loka ODDAM v najem. ©312-524 26899 GR. MATERIAL Suh smrekov in borov OPAŽ in LADIJSKI* POD. različne dimenzije, ugodne cene,' možnost dostave. £»641-103 26166 KI A" KIA MOTORS NASMEH d.0.0., KRANJ PRODAJA in SERVIS VOZIL Hraslje H5f Kraij H/faxs064/327.926 DESKE debeline 50 mm prodam bor, ^reka, hrast. ©730-523_27028 DESKE 25, 50 mm in LETVE za ostrešje, Prodam. ©731-125_27039 , ^odam suh, žagan, hrastov ali bukov deb. 25 - 30 mm. ©422-489 27041 Proda Pnndam suh SMREKOV OPAŽ, ladijsk ]yD m žagan LES. Možnost dostave. ©641-207 Kupim OLUPLJENO REPO. ©431-451 27082 LOKALI Hrastje - prodamo 2 proizvodni HALI 389 in 390 m2, Ck, parkirišče (asfalt) 374 m2. TIG NEPREMIČNINE «2362-990 25513 JESENICE oddamo v najem posl.objekt 540 m2 na frekventni lokaciji s kasnejšim odkupom po ugodni ceni. Primerno za veltrgovino ali obrt., JESENICE JAVORNIK prodamo posl. stan. objekt v podaljšani 3. gr. fazi, 430 m2, parcela 1000 m2, primerno za gost. dejavnost, cena 29,5 mil. TRŽIČ Deteljica prodamo posl. objekt restavracija, možnost nadzidave, parcela 1534 m2, cena 74 mil. ASGARD, 863-312, 041/673-048 26089 ODDAMO v bližni Tržiča poslopje 300 m2, primerno za skladiščenje v KRANJU (na Planini) živilsko trgovino 50 m2 z odkupom inventarja. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 26106 Prodamo GOSTILNO v biižini Lesc, terasa 100 m2, zgoraj je stanovanje, parcela 1100 m23, cena 32,6 mio SIT (345 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 20107 Oddamo v okolici Kranja ŽIVILSKO TRGOVINO 90 m2 in 70 m2, obe z odkupom inventarja. K3 KERN d.0.0., 13221-353, 222-566 in fax 221-785 26110 Prodamo v biižini Kamnika poslovno stanovanjski objekt v 3. etažah, v eni je 280 m2, zgoraj je 4 ss, cena pa 53.2 mio SIT (560 000 DEM). K3 KERN d.0.0., 221-353, 222-566 in fax 221-785 20111 Planina II ob cesti prodamo cca 90 m2 skladišča v kleti, višina 3 m. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 26143 BLED - center na lepi lokaciji oddamo več stanov, enot, cene sprejemljive. ASGARD, 863-312, GSM 041/673-048 26613 BLED ODDAMO v najem poslovni prostor 44 m2, opremljeno, sanitarije, kuhinje, CK, tel, dva ločena prostora. KRANJ prodamo caffe bar v hiši ob glavni cesti, 47 m2, opremljeno, tel., v obratovanju. ASGARD 863-312, GSM 041/673-048 26614 Prodamo atrij meščanske hiše v strogem centru Kranja, z gradbenim dovoljenjem za prekritje in izdelavo lokala v velikosti 200 rn2. ©0609/630- 945 26951 V Kranju, Škofji Loki, Jesenicah -najamemo ali kupimo trgovine od 50-70 m2. TIG nepremičnine, 362-99026974 Oddam PROSTOR za mirno poslovno dejavnost, 30 m2 v centru Kranja. 13224-005 27098 JESENICE - prodamo poslovni prostor cca 120 m2, odlična lokacija, zelo ugodno. TIG nepremičnine, 864-777 ODDAMO TRGOVSKI LOKAL, 48 m2, pritličje. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 22-16-73 _27137 MOTORNA KOLESA Prodam MOTOR PIAGGO OUARTZ, I. 96, kupljen I. 98, disk zavore, vodno hlajen, redno servisiran, metalik barve, kovček. 13312-574 27045 MOTORNO KOLO SUZUKI MARAU-DER 800 ccm nov, možna menjava za cenejše ali dražje vozilo. 242-600, 041/ 668-283 27076 OBVESTILA RESTAVRACIJA METULJČEK vas vabi na vesele sobotne večere ob živi glasbi in prijetno silvestrovanje. Inf.na ©622- 270 26357 CONTACT NAGRADE 10x10.000 SIT-boni-prejmejo: A.Tolar, A.Romšek, F. Kern, T.Bunič, E.Korošec, TDrinovec, K.Kokalj, M. Romšek, K.Žepič, GRAND hotel Toplice. 7044 27083 IZOBRAŽEVANJE OTR. OPREMA Uspešno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 13245-012 I^arina___26699 Uspešno instruiram angleščino za 27ia?vne in srednje šole. 13324-940 IZGUBLJENO relaciji Zalog-Cerklje je bil v soboto Pad9 21 • ure izgubljen DEL SEDEŽNE ^ARNjTURE (kot) črno usnje. Poštene-9? riajditelja prosimo, če se oglasi na 27^1~°35, proti nagradi KUPIM Odkupujemo smrekovo in borovo IjLODOVINO. 13641-412 26165 ODKUPUJEMO SMREKOV CELULOZNI LES, plačilo 14 dni. 13324-484, MOB ij£0g/652-Q61_26348 Odkupujemo smrekovo, borov, bukovo, |rSenovo, javorjevo, češnjevo, hruškovo riiodovino in celulozni les. Les prevzamemo tudi na panju. Imamo kratke P'acilne roke in nove cene. 13731-615 26571 Prodam lepo ohranjeno otroško STAJICO. 13730-225 27026 OSTALO Prodam LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin. Zbilje 22, 061/611-078 26288 Prodam STOJALO za 200 I SOD in STOJALO brez koles. 13422-507 27018 Dobro ohranjeno FRIZERSKO OPREMO prodam. Inf. na 13061/127-34-51, zvečer 27037 flV\(>IJ»l( ROM 5,5 Zakon, denar, zdravje + terapija Dajem energijo za psihično oslabele! 0.90 -46-42 Raval, s.p., od 11. do 17. ure iMsrrmin. PRIDELKI VINO - odprto ali buteljčno Sauvignon, Chardonnav, Laški rizling, Cabernet Sauvignon in Merlot... prodam doma ali dostavim na dom. 13065/645-595 ali 0609/650-662 26442 DOMAČE ČRNO in BELO VINO, poceni prodam. 13041/671-881 26622 Prodam drobni KROMPIR. Kuhar, Zadraga 17 27034 Prodam domače VINO - cviček. ©245- 53 1 27049 BALIRANO SENO, prodam. Porenta, 632-045 27053 KRMILNI in JEDILNI KROMPIR, prodam. 13731-164 27067 VINO- sovignon in mešano belo, prodamo. Cena 180 in 200 SIT/I. 13065/61-287 27086 VINO kvaliteten CVIČEK, vinorodni okoliš Gadova peč, prodam. 13061/ 152-66-54 27091 POSESTI GORENJA VAS, prodamo večjo starejšo hišo, parcela 790 m2, možnost mirne obrti. Cena 11,3 mio SIT. K hiši sodi vpeljan frizerski salon, 30 m2, cena 2,8 mio ŠIT, Kranj okolica novo dvodru-žinsko nadstandardno hišo, parcela 620 m2. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 20513 ^ATM ELEKTRONIK d.o.o. A280 KRANJSKA CX)RA, SAVSKO NASFUF 5 5 tfI./Fax:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VyiDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOMj V smeri Naklo - KR pa do Šenčurja kupimo dvostanovanjsko-podkleteno hišo, z vsaj nekaj vrta, vseljivo po dogovoru, za že znano stranko. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 MEDVODE - zazidljiva parcela, možnost gradnje poslovnega ali stanovanjskega objekta, 3.700 m2, prodamo! POSING 064 224 210 MEDVODE OKOLICA - prodamo eno-družisnko hišo dvojček, v III. podaljšani fazi, 140 m2 stanovanjske površine, garaža, prevzem možen v decembru. POSING 064 224 210 PODUUBEU parcelo 387 m2 in GOLNIK Darcelo 1640 m2 prodamo! POSING 064 224 210. SMLEDNIK prodamo starejšo ohranjeno enodružinsko hišo na lepi lokaciji, 1200 m2 parcele, sončna lega, takoj vseljiva, cena 14.475.000 SIT (150.000 DEM). POSING 064 222 076. MEDVODE, ŠKOFJA LOKA, KRANJ OKOLICA, TAKOJ KUPIMO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO, DVOJČEK ALI VRSTNO ZA GOTOVINO IN ZAZIDLJIVO PARCELO. 064 227 202 KRANJ HOTEMAŽE samostojno na parceli 597 m2, staro 10 let, 9,80x11,80 m ugodno prodamo, KRANJ PRIMSKOVO hiša, dvojček 2x90 m2 + klet+mansarda, lahko dvodružinska, na parceli 500 m2, 23,8 mio SIT, KRANJ Stražišče sam. vis., priti., hiša 9x9 m, parcela 570 m2, lahko dvodružinska, urejena okolica, 31.4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 SP.DUPLJE novejša, samostojna ob zelenem pasu, nova neometana, klet in pritličje izdelana mansarda za izdelat, ravna sončna parcela 550 m2, 28 mio SIT, LESCE novejša, samostojna, velikost 10x9 m na ravni, sončni parceli 420 m2 z prelepim razgledom, urejena okolica, potrebno izdelati I. nads., mansardo in fasado, 28 mio SIT, BLED okolica večja sam. hiša primerna tudi za turizem 250 m2 netto, na parceli 976 m2, možna menjava za 3 ss v Radovljico, 30 mio SIT, KRANJSKA GORA center samos. večja hiša, primerna za turizem 32 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24529 CERKLJE, oddamo komfortno hišo na čudoviti lokaciji, parcela 4000 m2, bivalne površine cca 150 m2, cena 97000, 00 SIT/mes. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630-945 24842 HIŠE PRODAMO DOLENJSKA Mirna izredna lokacija, na hribčku, nedokončan vikend (V. gr. f.), cca 48 m2 biv. površine na parceli 7500 m2, 6,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25544 BOHINJSKA BISTRICA - KOPRIVNIK prodamo vikend na izredno lepi lokaciji. TIG nepremičnine, 362-990, GSM 041/ 759-003 25732 TRŽIČ prodamo hišo 330 m2, novogradnja, KR. GORA center 1/2 hiše 90 m2 bivalne površine, parcela cca 520 m2, vrt, RATEČE dvostanovan. hiša 187 m2, parcela 400 m2, starejša, mirna lokacija, PODKOREN hiša 140 m2, zidana garaža, CK, 780 m2 parcele, ugodna cena, GOZD MARTULJEK prodamo vikend 125.5 m2 stan. površine, parcela 624 m2, C, opremljena, velika terasa, pogled na Špik, NAKLO prodamo posl. stan. stavbi cca 460 m2 upor. površine na parceli 1791 m2, opremljeni, tri garaže, primerni za obrt, zdr. dejavnost, atelje. Cena po dogovoru. RADOVLJICA prodamo dvostanovanjsko nadstandardno hišo 300 m2 upor.površine, parcela 550 m2, opremljeno, mirna lokacija, ugodni plačilni pogoji, ASGARD, 863-312, 041/673-048 BLEJSKA DOBRAVA 2164 m2 zazidljiva za 5400 SIT, DOVJE zaz.parcela z grad. dovoljenjem, 1036 m2, kom. urejena, ugodno za 8065.000 SIT, DOVJE KAMNE zazidljiva, 780 m2, za 6.072,000 SIT, POLJANE (nad Jesenicami) zazidljiva parcela 738 m2, komunalno urejena, sončna lokacija za 4.412.000 SIT, BLED soteska prodamo starejši objekt na frekventni lokaciji smer Bohinj, 83 m2 bivalne površine, parcela 260 m2, cena 2.850.000 SIT. ASGARD 863-312, 041/673-048 26087 ŽIROVNICA SELO prodamo 2 x 900 m2 zaz. parcele, kom. urejena + 350 m2 parcele z gospodarskim poslopjem primerno za nadom, gradnjo, lepa, sončna lokacija, PODKOREN prodamo parcelo, 1212 m2, na frekventni, lepi lokaciji, v bližini smučišča, parcela je v postopku zazidalnega načrta, dovoljenja gradnja za poslovni objekt. ASGARD 863-312,041/673-048 26088 Prodamo v Kranju poslovno - stanovanjsko HIŠO, od tega 116 m2 trgovine v pritličju in 464 m2 stanovanjske površine, dostop z avtomobilom, cena 58.6 mio SIT. K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-78 5 26ioe Prodamo v bližini Kranja novejšo stanovanjsko HIŠO z gostilno v pritličju, zgoraj stanovanje, parcela 2000 m2, cena 58.9 mio SIT. K3 KERN d.0.0., 13221-353, 222-566 in fax 221-785 Prodamo Kranj - Stražišče; 1/3 stanovanjske hiše z urejenim stanovanjem, 80 m2 v nadstropju, 80 m2 neizdelanega podstrešja, 20 m2 kleti in pripadajoči vrt za 12.9 mio SIT (135 000 DEM). K3 KERN d.0.0., 13221-353, 222-566 in fax 221-785_26112 Prodamo PODREČA - starejšo delno podkleteno HIŠO, potrebno obnove na parceli 500 m2, cena 105 000 DEM. K3 KERN d.0.0., 13221-353, 222-566 in fax 221-785 26113 Prodamo v bližini Tržiča podkleteno HIŠO na parceli 550 m2, cena 27.5 mio SIT (290 000 DEM). K3 KERN d.0.0., 13221-353, 222-566 in fax 221-785 26114 Turistična agencija Jesenice, tel.: 861-307 Lesce, tel.: 718-881 SILVESTROVANJA Kranjska Gora, najem apartmajev, 26. 12. 2. 1. Cena za: - dvoposteljni apartma: 54.400 SIT - triposteljni apartma: 69.900 SIT - štririposteljni apartma: 86.300 SIT Bad Kleinkircheim, najem apartmajev, 25. 12. - 2. 1. Cena za: - štiriposteljni apartma: 122.000 SIT - petposteljni apartma: 148.000 SIT Otok RAB - NOVOLETNI PAKET 31. - 3. 1. trije polpenzioni + silvestrska večerja: 19.600 SIT t T R 6 0 V I N A Tel.:326-995 STROJNI TLAKI -ESTRIHI tel.:0609 6Z5 474 061 812 608 Prodamo Kranj - v smeri Pungarta, pritličje hiše, 118 m2, mansarda 95 m2 in kletni prostor 50 m2, primeren za poslovno dejavnost za 24 mio SIT (260 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 26115 Prodamo BOHINJSKA BISTRICA kamnito hišo z lesenim gospodarskim poslopjem, elektrika je, voda iz vodnjaka, dostop po ravnem, primerno za športno dejavnost, cena =4,2 mio SIT (45000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, FAX 221-785 26116 Prodamo BOHINJSKA BELA dobro vzdrževano kmečko hišo z gospodarskim poslopjem v podaljšku, sončna lega, dostop po asfaltu, parcela 1000 m2, cena =19.000 DEM, 18,2 mio SIT, možno je dokupiti še kmetijsko zemljišče. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 26117 Prodamo VRBA hiša dvojček, 45 let staro, ob hiši je garaža, parcela =300 m2, cena =13,0 mio SIT. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 26118 Prodamo v smeri Preddvor vikend na parceli 1.550 m2 ob potoku, cena 12,3 mio SIT (130.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, FAX 221-785 26119 PRODAMO ŽELEZNIKI starejšo kamnito hišo ob cesti in potoku, parcela je 7000 m2 za ceno 7,6 mio SIT (80.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785_26121 Prodamo VODICE pritlično stanovanjsko hišo 9x10 m, na parceli 1000 m2, kjer stoji tudi 100 let stara hiša, cena je 38 mio SIT (400.000 DEM). K 3 KERN, 221-353-, 222-566, fax 221-785 26122 Prodamo VODICE stanovanjsko hišo ( manjša vila), vzdrževano, večja parcela, cena =33,5 mio (350.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 26123 Prodamo PREDOSLJE starejša stanovanjska hiša, v pritličju in nadstropju po 70 m2 stanovajske površine, na parceli 121 m2, cena =14,3 mio SIT (150.000 DEM), možnost menjave za stanovanje. K3 KERN, 221-353, 222-566, FAX 221-785 ?R154 Prodamo VISOKO novo stanovanjsko pritlično hišo vel. 11x 14 m, s prizidkom garaže, na parceli 620 m2 za ceno 40,1 mio SIT (420.000 SIT). K3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 26125 Prodamo BESNICA novejši bivalni vikend 7x8 m s prizidkom na parceli 556 m2, cena =185.000 DEM. K 3 KERN 221 -353, 222-566, fax 221-785 26134 Oddamo starejšo hišo v Kranju in 2 ss 52 m2 na Drulovki. K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221 -785_26135 KRANJ CENTER enostanovanjsko hišo 8x10 m, potrebno obnove na manjši parceli 11,7 mio SIT, primerna za mirno . poslovno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 26371 MOJSTRANA prodamo na odlični sončni lokaciji zazidljivo parcelo (gradbeno, lokacijsko dovoljenje), 1036 m2. TIG nepremičnine, 864-777, GSM 041/ 722-632 26473 SMOKUČ ZABREZNICA prodamo zazidljivo parcelo, 1200 m2. TIG nepremičnine, 362-990, GSM 041/759-003 26477 GORJUŠE KOPRIVNIK - prodamo atraktivno kmetijo na Pokljuki, na obrobju TNP, 3 ha zemljišča (pašnik, travnik, gozd, njiva), cena izhodiščna 6.300.000 SIT. resne ponudbe. TIG nepremičnine, 362-990, gsm 041/749-501 26478 KUPUJEMO, PRODAJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMO:STANOVANJA, HIŠE, PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 26697 ZA GOTOVINO KUPIMO STAREJŠO HIŠO, LAHKO POTREBNO POPRAVILA, V KRANJU ALI OKOLICI. 130609/ 630-945 26952 ZAZIDLJIVA PARCELA V RADOVLJIŠKI OBČINI 1000 M2 NAPRODAJ. ©0609/ 630-945 26953 STRAŽIŠČE prodamo vrstno hišo. TIG nepremičnine, 362-990 26972 PREDOSLJE okolica prodamo hišo v 3* gr. fazi. TIG nepremičnine, 362-99026973 SKLADIŠČE oz. GOSPODARSKO PO-SLOPJE cca 300 m2, najamem. 13064/ 425-080 27088 Škofja Loka Podlubnik - prodamo vrstno montažno STANOVANJSKO HIŠO. ©656-030 27094 JESENICE prodamo 1/2 hiše, 93 m2, garaža, vrt za 7600.000 SIT. TIG nepremičnine, 864-777 27108 MOJSTRANA na odlični lokaciji prodamo zazidljivo parcelo, 1036 m2, ugodno. TIG nepremičnine, 864-777 27109 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI in ZABAVE nudi tri "BONSAJ". Vse ostale informacije ©421-498 24880 Narodno-zabavni TRIO s pevko (kvaliteten), za vse priložnosti in silvestrovanje, s programom. Ugodno-garancija. ©061/654-868, 061/188-34-53 do 16. Ure 24963 NARODNO ZABAVNI DUO vam nudi glasbo s petjem za vse priložnosti. ©312-327 26076 NARODNO ZABAVNI TRIO igra na POROKAH, OBLETNICAH, LOKALIH, za zaključene družbe. ©731-015 27063 CHRYSLER SERVIS in PRODAJA NASMEH d.o.o Hrastje 145, Kranj Tel.: 064/327-926 POSLOVNI STIKI Zbiramo naročila za NAKUP DELNIC Niko Železniki d.d., Oljarica Kranj d.d., Belinka d.d. Ljubljana in Ljubljanske mlekarne d.d., Ljubljana. ©041/74-22- 33 26834 POZNANSTVA POMLADNI VETER - prosimo pokliči 090-43-01, 156 SIT/min. Najdemo ti primernega prijatelja ali prijateljico. 27106 30-letni kmečki fant bi rad spoznal sebi primerno dekle. Šifra: KMEČKI TURIZEM 27131 RAZNO PRODAM Najugodnejše cene NOVOLETNIH ZUNANJIH in NOTRANJIH LUČK. ©431- 673 25918 Prodam suha bukova DRVA cela ali razžagana z dostavo. ©622-715 2/023 Prodam 120 I ležeči električni BOJLER, 50 I bojler, HARMONIKO, dvižna garažna VRATA. ©740-069 27029 Prodam KLETKO za rejo piščancev (brojerjev).©212-478 27038 SUHA BUKOVA DRVA, suhe colarice in PLOHE, prodam. ©461-691 27066 STAN. OPREMA KUHINJE UGODNO! ©431-673 25917 Ker obnavljamo hotelske sobe vam nudimo ugodni nakup komplet kopalnic in sobnega pohištva z vsemi dodatki. ©714-120 26216 Poceni prodam zakonsko POSTELJO, otr. POSTELJICO z jogijem, kuhinjsko MIZO + 6 stolov. ©226-817, po 18. uri SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ZABNICA, SP. BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 Prodam KNJIŽNO OMARO za 10.000 SIT. ©730-232 27027 KUHINJO, kompletno, lepo ohranjeno, prodam. Možen ogled še v montiranem stanju. ©744-685 27097 SPORT Prodam nove tekaške SMUČI Elan Carbon 180 cm. ©061/627-038 27064 Prodam doma narejene SANKE - nove. ©736-269, Kropa 123 27103 KOMBINEZONI IN BUNDE, tudi rabljeno, ugodno! RUBIN KOKRICA, 245-478 27124 DRSALKE in VSA SMUČARSKA OPREMA, staro za staro, ugodne cene. RUBIN KOKRICA, 245-478 27126 STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -brezplačna dostava in priklop. ©738-333 ali 041/628-616 7677 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 in .041/691-221 7768 ROLETE, ŽAl.UZIJE. LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na ©211-418 ali 714-519 9120 Opravljamo kompletne SELITVE in PREVOZE pohištva, opreme, blagajn, lavirjev, v katerem koli času. ©041/ 686-978 ali 041/717-341 21573 NUDIMO VAM STROKOVNO, AŽURNO IN KVALITETNO VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA OBRTNIKE IN PODJETJA. AJK, d.o.o. KRANJ, ©222-754 25699 MONTAŽA hidravličnih volanov komplet na vse tipe traktorjev tudi IMT in TV, garancija. ©063/725-377 25881 MONTAŽA hidravličnih zavor za vse tipe traktorjev Deutz, garancija. ©063-725- 377 25882 ROLETE, plastične, aluminijaste, ŽA-LUZIJE in LAMELNE ZAVESE - IZDE-LUJEMO in MONTIRAMO. ROLETARSTVO NOGRAŠEK ©061/ 651 -247 25904 Imate težave, doma ali v podjetju. Pokličite ©223-630, Štela 25911 ran| PROGRAM: VSAK DAN OD 19 00 DO 23 00 OB NEDELJAH OD 9.00 DO 23.00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE ! Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj.... UGODNE CENE OBJAVE I GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p p.181 4001 Kranj E-pošta tele-tv-kr siol net Internet. http//www tele-tv 3i Telefon: 064/331-155 - Telefax: 064/327-313 Kontaktni tel TV STUDIO. 064/331-156 UREDNIŠTVO 064/331-159 FAX-POROCILA DESK 064/331-231 TRGOVINA KRANJ d.o.o. V NAS! TRGOVINI VAM NUDIMO: * NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropne, fafne) ZAKLJUČNE LETVE * STAVBNO POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX IZREDNO UGODNE CENE DODATNA PONUDBA V KERAMIKI - KERAMIK in GRANITOGREZ Delovni čas od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 SUPER UGOPNE CENE NOVOLETNE LUČKE v modri ali beli barvi ZUNANJE + NOTRANJE- 100 kosov, dolžina 7 m, se sestavljajo v neskončno verigo, do 40 stopinj, po 2.500 SIT kos NOVOLETNE UMETNE SMREKE višina 152 cm (s podstavkom 160 cm) - 4.500 SIT kos višina 122 cm (s podstavkom 130 cm) - 3.700 SIT kos Telefon: 064/431 673 POŠLJEMO TUDI PO POŠTI, PO DOGOVORU MOŽNA TUDI DOSTAVA. Vodimo poslovne knjige. ATAK d.o.o. 13330-153 25973 IZDELUJEMO PREDELNE in OBODNE STENE, stropove in celotne MAN-SARDE po sistemu Knauf ter MONTA-ŽA SPUŠČENIH STROOV. VGRAJUJEMO STREŠNA OKNA in NOTRANJA VRATA. Šuštar Roman, s.p., 227-050, GSM 041/721-570 26101 TV, VIDEO, STOLR CD PLAYER in ostalo vam popravimo v PROTON SERVISU, Bleiweisova 2 (kino Center), Kranj, «3222-004 26167 POPRAVILA vseh vrst TV APARATOV-TV GORENJE tudi nadomu! 13331-199, ŠinkO 26231 SELITVE.razni prevozi do 2 t v komori, odvoz kosovnih odpadkov. 13471-762 26445 ČIŠČENJE vseh vrst talnih oblog z obnovo namaza ter sedežnih garnitur. LESKET 211-338, 041/503-158 26492 IZDELAVA mansard in predelnih steh po sistemu Knauf, montaža strešnih oken Velux in polaganje laminatov. ©686-055 26533 PROTIVLOMNE kovinske mreže za okna, pohodne mreže ter STOPNICE vseh vrst. GELD.d.o.o., 064/806-026 26596 VODOVODNE INSTALACIJE napeljujemo na novo in obnavljamo stare. ©831- 124 26810 POLAGANJE TALNIH OBLOG, BRUŠENJE in LAKIRANJE PARKETA, POLAGANJE LAMINATOV. ©327-346 26835 Nudimo RAČUNOVODSKE USLUGE, davčno svetovanje in šde kaj po ugodnih cenah! Pokličite 721-517, ABADON K&L,d.O.O. 26846 VODOVODNA POPRAVILA (PIPE, BOJ-LERJI, TESNILA, ČIŠČENJE ODTOKOV... IPD) TER PREDELAVE KOPALNIC (KOMPLET), VAM NAREDIMO PRIZNANI MOJSTRI. SOLIDNE CENE, GARANCIJA. ©561-469 26894 OBLIKOVAJE UMETNIH NOHTOV -NOVOLETNI POPUSTI! Kličite © 064/ 332-058 26927 OLJNE GORILNIKE, avtomatiko-tudi za sončne bojlerje, servisiramo, montiramo z garancijo, izmerimo izkoristek peči. BETA-S,d.o.o., tel.fax: 874-059, 041/ 704-851 27015 KOMBI PREVOZI TOVORA in manjše selitve. ©223-420, mob. 0609/631 -776 STANOVANJA Prodamo KRANJ Planina II, garsonjera, ločena kuhinja, balkon, vsi priključki, can 6,1 mio SIT, KRANJ PLANINA III, 1ss s kabinetom, 2. nads., lepo ohranjeno, cena 9,5 mio SIT KRANJA, Planina, 1 ss, 43 m2, 3. nadfstr. CK, telefon, KTV, cena 7,3 mio SIT, ŠKOFJA LOKA, 2 ss, pritličje, zelenjavni vrt, garaža, 46 m2, cena 6,5 mio SIT, LESCE 1 ss s kabinetom, 37 m2, pritličje, cena 6,2 mio SIT, KRANJ Valjavčeva 2 ss, 53 m2, prenovljena, vsi pirključki, opremljena nova kuhinja, cena 9,9 mio SIT. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 20517 Prodamo popolnoma nove garsonjere v nizkem bloku, različnih velikosti, vseljivo takoj, pokličite AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Verjemite ali ne... tU w RADIO OGNJIŠČE Planina II, prodamo opremljeno garsonjero 29 m2 v 6. nadstropju, z ločeno kuhinjo, balkonom, vseljivo februarja 1999, cena 5.8 mio SIT. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Zlato polje - popolnoma novo dvosobo stanovanje dimenzije 59 m2, vseljivo takoj. Za nadaljnje informacije pokličite AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zoisova, prodamo renovirano dvosobno stanovanje 51,30 m2 v 1 .nadstropju, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 9,2 mio SIT AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, center v prenovljeni hiši prodamo enosobno stanovanje s kabinetom 52 m2 v 1. nadstropju, etažna CK, vseljivo takoj, cena 7.6 mio SIT. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Zlato polje prodamo 62, visoko pritličje, kopalnica komplet prenovljena, CK na plin, vseljivo po dogovoru, cena 10,5 mio. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^J^* AVTOMOBILSKIH «^ BLAŽ.LCEV VMONROE V KRANJU IN ŠKOFJA LOKI KUPIMO DVOSOBNO STANOVANJE S KABINETOM ALI TRISOBNO STANOVANJ OD1. DO 4. NADSTROPJA, ZA ŽE ZNANO STRANKO. ČE PRODAJATE POKLIČITE NAS NA NAŠ TEL. (064) 365-360 ali (064) 365-361 AGENT-KRANJ RADOVLJICA - na Gradnikov! prodamo dvosobno stanovanje, 50 m2, za 7.840.800 SIT (81.000 DEM). POSING 064 863 150_ RADOVLJICA, na Gradnikovi oddamo dvoinpolsobno, opremljeno, komfortno stanovanje za 48.400 SIT/mes. (500 DEM), predplačilo 1/2 leta. POSING 863 150. ZA GOTOVINO KUPIMO ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE, NA RELACIJI RADOVLJICA, BLED, LESCE. 064 863 977 TRŽIČ- prodamo lepo dvosobno stanovanje 53 m2, vsi priključki, za 7.162.000 SIT (75.000 DEM). POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA I dvosobno stanovanje 65,12 m2, z vsemi priključki, balkonom, prodamo, za 10.027.500 SIT (105.000 DEM) ali zamenjamo za stanovanje v Bistrici pri Tržiču. POSING 064 222 076_ ŠKOFJA LOKA- GORENJA VAS, tro-sobno stanovanje 70 m2, delno opremljeno, vsi priključki, dva balkona, prodamo. Cena po dogovoru. POSING 064 222 076._ KRANJ KIDRIČEVA prodamo trosobno stanovanje 76 m2, I. nadstr, nizek blok, za 9.603.000 SIT (99.000 DEM). POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA I prodamo obnovljeno trosobno stanovanje 78 m2, vsi priključki, dva balkona, lepo urejeno, za 11.245.500 SIT (119.000 DEM). POSING 064 224 210 ŠKOFJA LOKA- PODLUBNIK enosobno stanovanje 35 m2, pritličje, komfortno, sončna lega, prodamo. POSING 064 224 210. MEDVODE , ŠKOFJA LOKA, KRANJ, TRŽIČ TAKOJ KUPIMO ALI NAJAMEMO GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE. GOTOVINA. 064 227 202 KRAN4 Plamimal, Zlato polje, Šorlijevo naselje, Stražišče, Drulovka, takoj kupim za gotovino dvosobno ali enainpol-sobno stanovanje, s centralno kurjavo, zaželjen balkon, pritličje ali največ 2. nad., ca 50 m2, vseljivo do maja, brez posrednika. Tel.: 212-620, zvečer od 20. do 23. ure. ODDAMO RADOVLJICA, delno opremljeno 2 ss, 3. nadstr. , vsi priključki, cena po dogovoru, ŠENČUR 2 ss v hiši, 50 m2, opremljeno, CK, svoi vhod, cena 48.500 SIT/mes, STRAŽIŠČE, 3 ss v hiši, delno opremljeno, cca 70 m2, pritličje, CK, cena 48.500 SIT/mes. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 22824 VVILFAN Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel.: 064/360-270, 360-260 ŠKOFJA LOKA 2 ss/58 m2, obnovljeno in predelano v 2,5 ss, balkon, 10,4 mio SIT, KRANJ PLANINA II 2,5 ss/lll, 85 m2, 2xbalkon, vsi priključki 13,1 mio SIT, NAKLO 3 ss v hiši obnovljeno, 90 m2 netto, 20 m2 kleti, samostojen vhod, CK olje, telefon, zidana garaža in vrt, 12, 8 mio SIT, KRANJ Stražišče pol hiše 3 ss 75 m2, velik balkon, vrt, garaža, lastna CK, potrebno izdelati še mansardo 75 m2, mirna okolica, 12,4 mio SIT, ŠKOFJA LOKA Mestni trg 3 ss, 76 m2/l., obnovljeno, nova streh in okna 10,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22 33-00, 0609/650-123 24524 JESENICE prodamo 2ss, 2,5 ss, 3 ss, kupimo garsonjero in 1 ss. TIG nepremičnine, 864-777, GSM 041/722-632 25312 BRNIK 1 ss, cca 40 m2, opremljeno, največ 2 osebi, 43200 SIT/mes, predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25542 STANOVANJA PRODAMO Kranj Planina II 3 ss, 80 m2/IV, obnovljeno, vsi priključki, 13 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25543 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ 2 ss za poslovneža z družino in 1 ss za dve osebi, predplačilo. DOM NEPRE-MIČNIBNE, 22-33-00, 0609/650-123 25545 VOZILA DELI CITROEN AvTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. ©692-194 25974 NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d. 401 kranj,bleiweisova 14 p.p.139, etltel.064/268-700, r ZA CORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! ŠPORTNO-REKREACIJSKI IN BEAUTY CENTER POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN V KRANJU Partizanska c. 39,4000 Kranj tel.: 064/362-810, tel., fax: 064/362-811 Dodatna ponudba Monika športa # Nega obraza s preparati MATIS ® Make up za različne priložnosti * Anticelulitni tretmaji * Aromaterapija ♦ Limfna drenaža # Kozmetične (sprostitvene) masaže *• Refleksna masaža stopal \ * Depilacija i • Trajno odstranjevanje dlak I • Pedikura s preparati GEHVVOL I ^ Manikura BRDO PRI KRANJU Predoslje 39,4000 Kranj tel., fax: 064/222-479 Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina ms vn«n««m ŽIROVNICA Jeep NASMEH d.o.o., KRANJ PRODAJA in SERVIS VOZIL Hrastje 145, Kranj tel./fax:064/327-926 OSMRTNICA Umrl je naš dragi oče in stari oče FRANC ROZMAN Komerdajev oče iz Stražišča Pogreb bo danes, v torek, 22. deeembra 1998, ob 15.30 uri na pokopališču v Zg. Bitnjah. Žalujoči: sin Branko in hčerka Mojca z družinama ter drugo sorodstvo Prodam FIAT 126 R I. 89, reg. do 10/99. Q742-035 27104 Prodamo HYUNDAI LANTRA WAGON 1.8 GLSI, I. 96, HYUNDAI LANTRA 1.6.GLSI, I.95, SUZUKI BALENO WA-GON 1.6 GLX testno vozilo, I. 98, MAZDA 323 F 1.6 i, 1.90, NISSAN PRAIRIE 2.0 SLX, I. 90, PEUGEOT 405 1.6 GL, 1.90, OPEL OMEGA 2.0 I, 1.92, HYUNDAI SONATA 2.0 GLSI, I. 92, SUZUKI SVVIFT 1.3 GL, 90, HYUNDAI SCOUPE I. 92, I. 93, RENAULT CLIO 1.2 RN, I.93. AVTOHIŠA LUŠINA.s.p., 652-200, 652-202 27107 ALFA 33 1.3, I.90, met temno zelena, 114.000, reg. 5/99, DCZ, ES, ohranjena, nov model, 552.000 SIT ali 5700 DEM. AVTO LESCE 719-118 27112 ŠKODA FORMAN 135 L, I.92, modra, reg. 7/99, ohranjena, 339.000 ali 3.500 DEM. AVTO LESCE 719-118 27113 OSMRTNICA V tihi žalosti sporočamo, da nas je v 91. letu starosti zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica in tašča MARTINA RUS roj. Hafnar Na zadnjo pot jo bomo pospremili danes, v torek, 22. decembra 1998, ob 14.30 uri na kranjskem pokopališču. Do pogreba leži v mrliški vežici. Žalujoči otroci: Darinka, Francka, Tone in Miran z družinami in ostali njeni svojci. Kranj, Medvode, Užice, 21. decembra 1998 -mk- RADIO OGNJIŠČE 4. GALA KONCERT ob obletnici RADIA OGNJIŠČE v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v nedeljo, 10. januarja 1999, ob 15. in 18.30 uri. Vstopnice lahko rezervirate po telefonu 061/152 11 26 in 061/152 16 71 vsak delavnik med 7. in 14. uro! VABLJENI! V SPOMIN 23. decembra mineva leto, odkar nas je zapustil naš mož, oče, stari ata in tast BERNARD VIDMAR Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. VSI NJEGOVI Zg. Bitnje, 22. decembra 1998 LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Spoštovani slušatelji, predavatelji in poslovni partnerji Ljudske univerze Škofja Loka! V dneh, ko se staro leto poslavlja, želimo vsem mnogo sreče, uspehov in vsega dobrega v novem letu. Odločili smo se deliti veselje prazničnih dni z bolnimi otroki, z željo, da bi jim bilo v novem letu lepše. Zato smo letos denar, namenjen novoletnim voščilom, 'podarili Pediatrični kliniki v Ljubljani. Lepe božične in novoletne praznike želimo! izberite svojo pot do znanja ZA GORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! OSMRTNICA V tihi žalosti sporočamo, da nas je v 84. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama in tašča FRANČIŠKA DOLINAR roj. Tišler Na zadnjo pot jo bomo pospremili danes, v torek, 22. decembra 1998, ob 15. uri na pokopališču v Križah. Žara bo v mrliški vežici na dan pogreba od 9. ure dalje. Žalujoči: mož Jožef, hčerki Štefka in Zdenka z družinama ter ostalo sorodstvo Retnje pri Tržiču V SPOMIN SIMONU MARKOVICU iz Strahinja Jutri mineva že peto leto dni, odkar te med nami ni. Ostali so spomini, bolečina, ostala strašna je praznina in pogled uprt v nebo, kjer upamo, da ti je lepo. Najlepša hvala vsem, ki se ga spominjate in mu ob mnogo preranem grobu prižigate svečke. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 79. letu starosti nas jc nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric, tast, svak in boter JANEZ GLOBOČNIK iz Lahovč Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem za podarjeno cvetje in sveče ter ustno in pisno izrečeno sožalje. Hvala g. župniku in kaplanu za pogrebni obred, pevcem in pogrebni službi Jerič. Enako hvala tudi gasilcem za sprevod in lep govor. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Lahovče, 18. decembra 1998 ZAHVALA V 71. letu starosti je v hudi bolezni za vedno odšel od nas dragi mož, oče, stari oče, stric in tast ŠTEFAN SNEDIC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja, podarili cvetje in sveče. Lepa hvala Marini in Sašu Simič, sosedom iz Vrtne ulice, posebej pa sosedi ga. Jožici Benedik. Zahvalo smo dolžni ga. Metki Ivnik za nego na domu, dr. Darji Benedičič in dr. Iztoku lomazinu ter gospodu župniku Groszdku za obiske in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Zupan za čudovite pesmi, Potovalni agenciji Alpetour, organizaciji Zveza borcev in govorniku g. Janku Tišlerju za lep poslovilni govor. Ob tej zahvali hvala tudi vsem ostalim, ki se jim nismo posebej zahvalili za sočustvovanje. Žalujoči: žena Doroteja in sin Mitja z družino Križe, 15. decembra 1998 ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše; brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Ob boleči izgubi naše drage mame, žene, babice, prababice, tašče, sestre in tete MARJANCE UDOVČ iz Stražišča se isk reno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisno in ustno izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, hvala pogrebni službi Navček ter pevcem iz Predoselj. Najlepša hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. VSI NJENI x < m 'N => -J CO z cc 3 ■N a: UJ g rr Lilij o cc CD O UJ o a 3 CO o UJ co -5 Z UJ cr O o > UJ _J 5 X < UJ g z rx 5r w O O ~> m o OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRiS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica , tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 tel. JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 tel. POGREBNIK Dvorje 421-424, 0609/614-528, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412. LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43a, 4220 Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 0609/648-963, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 0609/648-963 041/648-963 041/686-808 O ta c_ I O O H Z O m > i m < G) O X) m z c, m m 2 O oo C □ O 00 ~i m O 00 30 > N O Hi -o < 0*3 m X C r c > PANDA 4x4, I. 97, bela, 11.000 km, reg. 10/99, 1. lastnica, servisna, 1.493.000 SIT ali 15.400 DEM. AVTO LESCE 719- 118 27114 OMEGA 2.0 I karavan, I.94, met temno zelena, klima, ABS, 2xAB, servisna, reg. 10/99, kot nova, 2.124.000 SIT ali 21.900 DEM. AVTO LESCE 719-118 27115 GOLF, letnik 1988, prodam. ©245-086 27117 POLO 60 1.4 nov, NOVOLETNI POPUST, možna menjava staro za novo in ugoden kredit. ©245-086 27118 RENAULT KANGOO 1.4 RT, testno vozilo, prodamo. Možna menjava staro za novo ali ugoden kredit. ©245-086 27119 ALFA ROMEO SUD 1.3 SC in R 4 TL, 1.86, prodam ali menjam. ©736-686 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz studio 161 31 30 marketing 161 30 60 090-46-63 RVANJE, j, 4*090-46-63^* POKLIČITE ZA=UPAJTE ž STIKI PARTNERSTVO AVANTURE ZMENKI POGOVORI 090-46-61 Iščem VK MESARJA s 5-Ietno prakso za vodenje predelave. Šifra: MESARJA Prodam JUGO 55 KORAL, I. 92, 52000 km, garažiran, zelo lepo ohranjen. ©411-893 27128 Prodam TERENSKI AVTO LADA NIVA 1.6, I. 12/94, prevoženih 14500 km. «3545-140 27129 ODKUP-PRODAJA-KREDITI RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. ©323-298, 0609/ 643-202 27136 Plastex, d.o.o. Hotavije 41, 4224 Gorenja vas razpisuje prosto delovno mesto ORODJARJA za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Pogoji: končana 3-letna šola smer orodjar ali rezkalec in najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na gornji naslov. Izbrani kandidat bo o izbiri pisno obveščen. ZAPOSLITVE NEZAPOSLENI - nudimo redno zaposlitev. Inf. na ©31-5-380 od 8 - 13 h 2335B Gospodinjam, upokojencem in študentom nudimo honorarno ali redno zaposlitev v telefonski prodaji v Kranju. ©226-186 26619 Zaposlim KV MIZARJA. ©331-613 26795 Zaposlim prijetna in simpatična dekleta za delo v šanku. Delo z mladimi. ©041/ 520-348 26815 Prevzamem delo na domu. ©061/611- 550 27019 AKVIZITERJA za prodajo knjige GEOMETRIJA TAROT, prednost študent-ka filozofije iščem. Možnost dobrega zaslužka. ©312-599 od 15. -17. ure 27032 RDS STEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA RADIO SORA fel.K)64/605-605 Zaposlimo prijetna dekleta za strežbo v novem baru v Kranju. ©041/692-821 27042 Dekle za prijazno postrežbo išče "SONCE". ©311-378 27069 Iščemo SODELAVCE za kuvertiranje na vašem domu. Dober zaslužek, pokličite 041/772-045 27087 Zaposlimo BRUSILCA okroglega brušenja ali orodjarja. Informacije na naslov: MARKIC Milan, Glavna c. 38, Naklo 27093 Iščem MIZARJA za kooperantska dela. Šifra: MIZAR ' 27127 ŽIVALI Prodam KLETKO ZA 42 ZAJCEV. ©041/760-616,064/471-733 26812 Prodam 10 dni starega BIKCA in TELIČKO. Sr. vas 102, ©411-322 27017 Prodam SVINJO 150 kg, pralni STROJ Gorenje za 15.000 SIT. ©685-360 27020 Prodam TELIČKO črnobelo. Akategorije 120 kg. Zalog 62, Cerklje 27021 Prodam MLADIČE čistokrvne SIBIRSKE HASKIJE brez rodovnika. ©718-664 2/022 Prodam dve leti staro TELICO simen-talko za zakol. ©422-059 27024 Prodam TELIČKO za rejo. ©311-797 27025 STROJ JEKOVEC peter 4mm Senično 27 pri Golniku, tel./fax:064/558-889 Strojimo in prodajamo razne vrste koiter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsak dan:6-13.30 ure, sob.:9-12 ure pon., čet.: tudi od 16-18 ure Tz središča Slovenije v Vaše srce 89,™^jRadJo GEOSS*^Hz Fax 0611883-740, telefon 0611885-252. GSM 041-682-146 Prodam PRAŠIČA 220 kg za zakol, domača krma. Studenčice 9, ©733-174 27031 Prodam mlado KRAVO za zakol. ©411-609 27040 Prodam 8 mesecev starega NEMŠKEGA OVČARJA, z rodovnikom. Pes je zelo postaven, rahlo dolgodlak in prijetnega značaja. ©549-164 27047 Prodam PRAŠIČA za zakol, krmlejn z domačo krmo. Porenta, 632-045 27052 ODDAMO NEMŠKE OVČARJE stare dva meseca. Primožič Stane, Zminec 30, ©655-910 27085 Prodam mlade PAPIGE skobčevke. ©431-495 27099 Prodam enoletne KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljno rejo. Cena 100 SIT. ©632-622 27101 Prodam SVINJO za zakol ter PUJSKE težke od 25-30 kg. ©682-745 27102 Prodam en teden starega TELIČKA. ©491-473 27105 PIZZERIJA KAVAIiR >IMmnmSGLAS NAGRAJUJETA: 50 x luvaltr=maji(a PIZZERIJE KAVALIR 3