Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111., 2821 So. 40. A ve., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
J*
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.
^A SIL 0
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
rs-
-JJ
Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!

“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov.
Ji
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.

LETO—YEAR VI.
Chicago, 111., 21. marca (March) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 12.
Ubogi kapitalisti!
Ako delavci zahtevajo povišanje plače ali celo zastavkajo, da bi si priborili večjo mezdo, tedaj naši trustovci in< vsi ki so z njimi v zvezi, zastokajo, da delajo v svojih obratih z izgubo. Kapitalistično časopisje, ki je najmočnejše orožje trustjansteih izkoriščevalcev in ki ima nalog, da javnosti nasuje peska v oči, zaplaka v vseh glasovih od visokega soprana pa doli do drugega basa jeretniado -o poželjivih delavcih, ki hočejo s svojo požrešnostjo bankrotirati uboge ameriške kapitaliste, ki so že vsled inozemske konkurence pred bankrotom. Iz te jeremiade se navadno vijejo glasovi v javnost, o nasilnih inozemskih delavci^ ki so prišli iskat kruha v “obljubljeno in gostoljubno“ deželo, katerim pa niso svete ameriške naprave in zakoni, zato jim je treba s silo vbiti v glavo spoštovanje do zakonov. Komur so ameriške razmere španska vas in ne pozna ameriških kapitalistov, ki :so najbrezsrčnejši in samogolt-nejši kapitalisti širom sveta, in lažnjivega ameriškega 'kapitalističnega časopisja, ki napravi viša kemu plesnjevemu evropskemu-grofu, ki je prišel iskat bogato nevesto v Ameriko, najlepšo reklamo z nravnega in čestnostne-ga vidika, ako je za reklamo odštel lepo svotico denarja, bi mislil, da v Ameriki živijo, kapitalisti od miloščine delavcev, katero vsako leto delavci delijo med nje, ko so razdelili dobiček med seboj, katerega je prinesel obrat.
Ali človeku, komu, ,r ane ameriške .gospodarski' tazmere, je jasno, da so ameriški kapitalisti s svojim časopisjem nedosežni v nesramnosti, kadar zahtevajo državno obrambo uri oplemjenju in odiranju ameriškega ljudstva. Tako n. pr. njih časopisje zahteva visoko carino za vse izdelke, ki prihajajo iz inozemstva. To nesramno tirjatev zagovarjajo z lažjo, da visoka carina prinaša delavcem visoko mezdo, dasiravno je preiskava o manipulacijah tekstilnih baronov v državi Massachusetts dokazala nasprotno: nizko plačo in neznosno draginjo. Kapitalistično časopisje zagovarja načelo, da država ne sme zakonitim potom izvesti maksimalnega delovnega časa in minimalne delavske mezde, ker je to protiustavno. Seveda pa prizna kapitalistično časopisje za ustavno, ako kapitalist oropa delavca za devet desetink njegovega zaslužka in prisili 161etnega fanta, da dela zanj 24 ur, ali dokler mu ne opešajo moči in se zgrudi pri delu na tla.
Ako delavec ponesreči pri delu, potem je po kapitalističnih nazorih sam provzročil nezgodo. Zato tudi kapitalistično časopisje kriči, naj se odpravijo vsi taki zakoni, ki dajejo ponesrečenemu delavcu pravic.o, da lahko podjetnika toži za odškodnino. “Kapitalist ne more biti odgovoren za nezgodo, ako je delavec nalašč uta-knil svojo glavo v stroj ali pa nase podrl strop v rudniku,” tako približno se glasi pesen kapitalističnih časnikarjev, kadar zagovarjajo umore, ki so bili izvršeni vsled pomankljivih varnostnih naprav, ali so jih pa zakrivili direktno kapitalistični priganjači, ker so delavce s svojim priganjanjem tako utrudili in upehali, da so lahko postali žrtev strojev, ali druzih industrielnih naprav, v katerih je smrtonosna nevarnost za delavce že pri najmanjši ne-paznosti.
Kapitalisti torej v enomer ponavljajo, da so siromaki, ki potrebujejo državne pomoči. Tako tudi čitamo v kapitalističnem časopisu na straneh, na katerih pobijajo zahtevo delavcev, ^.ko kapitalistični časnik malo prelistamo in čitamo borzna poročila, letne in polletne račune, obračune
in proračune raznih korporacij, tedaj se pa hitro seznanimo z resnico, da kapitalisti niso Ubožci, ki potrebujejo državne pomoči, marveč so navadni nikdar siti požeruhi.
Tako smo n. pr. čitali v oficiel-nem poročilu Baltimore & Ohio železnice, ki je nekakšna železni-
lodajalci dobrote, ki jih prejemajo od delavcev?---------Ali ne za-
smehujejo, proklinjajo in žalijo delavcev? — — Za vse dobrote se delodajalci	zahvalu je-
jo delavcem z bajoneti, brzostrelnimi puškami, kroglami in hlevi za bike, kadar delavci za-stavkajo in zahtevajo zase in svoj
ca druge vrste, da. so prejemki ce malo večji kos kruha. Državni-
znašali v letošnjem letu $4,000,-000 več kakor v lanskem in da so delničarji dobili sedemodstotno dividendo.
Dividenda se je izplačala za uložen kapital, kakor tudi za vodebe delnice. Tekom prvih pet mesecev je imela New Central železnica 20 milijonov dolarjev več dohodkov, kakor lani ob istem času. Pennsylvania železnica je imela v isti dobi 12 miljonov dolarjev več dohodkov. V juliju m. I. je (General Electric družba za 25 miljonov dolarjev izdala vodenih delnic in plačala za vsako delnico 30 dolarjev dividende.
Standard Gas Electric družba je pomnožila svoje dohodke skoraj za dva miljena. Denver Rio Grande železniška družba je izplačala navadno dividendo, poleg pa naložila v posebnem fondu, v katerega spravlja dobiček nad navadno dividendo, še en miljon dolarjev. Dne 29. julija so bile delnice Standard Oil družbe v New Jerseyu prodane po $1.000. V enem letu so poskočile za $325. Vrednost Standard Oil družbe se je na trgu pomnožila za 300 miljonov dolarjev, odkar je bila sod n j iškim potom razdražena. Str o kovnjaki trdijo, da je J. D. Rockefeller dobil kot delež 80 miljonov dolarjev.
V juliju je trust za jeklo (United States Steel corporation) izkazal, da je po odbitku vseh troskov pomnožil svoje dohodke tekom zadnjih treh mesecev za 25 miljonov dolarjev. Tako bi lahko nadaljevali z drugimi korporacijami, ki so vse pomnožile svoje dohodke, kar dokazuje, da kapitalistično časopisje laže, ako poroča, da kapitalisti komaj izhajajo, kadar delavci zahtevajo več mezde ih krajši delovni čas.
Kapitalisti niso siromaki in ubožci, ampak so nikdar siti oderuhi, ki odirajo svoje delavce z nizko mezdo in dolgim delovnim časom, konzumente pa z visokimi, oderuškimi cenami.
L. DrakoVa, ki je bila preje za-posljena pri Frostu.
Obravnava nam prikaževa kakšnih zvijač se poslužujejo miljo-narji, da se polaste bogatih rudnikov, za katere ne plačajo niti toliko, kolikor stane slab hlev za kokoši.
Aii se naši državniki lahko kaj naučijo?]
Gnilobe v človeški družbi se ne da odpraviti s silo. Kar je od temelja zgrajeno narobe, se ne more papravti z orožjem. To neizpo-bitno resnico nam pripoveduje zgodovina z neovrgljivimi doka zi. Organizirana sila lahko za tre-notek zaduši glas ljudske množice po kruhu, ne more ga pa vtih-niti za vedno. Stari Rim je padel, ko se je osredotočilo bogas tvo v rokah poj edincev in so dušili klic sestradanih proletarskih množic v potokih krvi. Anglija, Francija, Nemčija, Avstrija in Rusija so poslale mnogo ljudi na morišče, ki so se borili za spremembo družabnih razmer v korist ljudstvu.. Francija je dobila v' ve liki revoluciji lekcijo, da se z o-rožjem ne more nasiliti gladnega ljudstva. Ameriška republika ima zgodovino za seboj, da se samo-držtva in sužnosti ne more vzdržati z bajoneti in puškami.
Ali se naši državniki res ne. morejo nič naučiti iz zgodovine? A li imajo mesto možganov ajdovico v glavi? Ali so gluhi, da ne slišijo osodepolnega klica, ki se razlega vsepovsod: Kruha nam dajte, kru ha! Ali ne vidijo solz, ki tečejo po velih in sestradanih licih žen in otrok, Ali naši delodajalci ne vedo, da vsak grižljaj, ki ga po-vžijejo, \sak košček Obleke, s ka terim se oblačijo prihaja iz delavskih rok? — Kako vračajo de-
ki ne poznajo za sestradane ljudske množice druzega potolažilne-ga, sredstva kakor silo: najete be-riče in milico. Ali iščejo pravice? Ah, kaj še! Pri njih je pravica zadnja stvar na svetu. Vladarji se ogibajo pravice, kakor navaden človek steklega psa. Vladni parasiti ne store nič za delavce, marveč dovolijo, da kapitalisti kakor pijavke srkajo kri delavcem, njih ženam in njih deci.
Milica, guvernerji, sodifcča in vladarji vseh vrst nimajo moči, da bi tatvino spremenili v pravico. Governer lahko proglasi izjemno stanje, milica lahko, napolni ječe z žrtvami, sodišča lahko proglase krivico za pravico, ali krivica bo ostala krivica. Delodajalci lahko s pomočjo najetih beri-čev in milice napode štrajkujoče delavce v rudnike ali tovarne, ali drugi dan se bo. cul še odločnejši glas delavcev, ki bo zahteval kruha in pravice do organizacije, da si z njeno pomočjo Zboljšajo svoj bedni položaj. Kapitalisti imajo te pravice, zakaj bi jih ne imeli delavci, ki prodajo najsvetejše, kar poseduje človek — človeško delovno silo? Zakaj ne podpirate državniki delavca, ker bi bil brez njegovega dela svet prazen in pust, ko ima otroke, kj jih mora egivrfi? Zakaj ne stprvte tega? Mar ste slepi, da res ne vidite, kdo vzdržava svet, ali so pa vaše glave prazne!
Gospodje, ki živite o žuljih in sragah delavstva, s silo ne bodete prav nič dosegli! Vaša grozovla dna dejanja lahko napravijo te man list v zgodovini, ki^pa ne bo poročal o zadnjem dnevu svetovne zgodovine. Industrielni fevdalizem ib o padel vzlie gr ozo dej stvom, kljub strahovladi. Gospodje, vi ste klasičen produkt zasebne lastninske pravice do zemlje, produktivnih, razdelivnih in prometnih sredstev. Vam je nepoznano jedro ljudske volje. V drvenju za bogastvom in imetkom niste imel; časa, da bi proueavali ljudske potrebe. Vi davite nar-od po srednjeveški metodi, kateri ste dali drugo formo in ime. Za ljudstvo bo napočil srečen dan, ko bo omejilo- vašo moč!
Vi bi s'e lahko maisikaj naučili iz zgodovine in sedanjosti, pa se nočete, ker imate pred seboj le svojo lastno korist. Zato ne bo žaloval nihče za vami, ko bo zdrobljena vaša moč, s katero ste stra-ho-vladali sestradane delavce in njih svojce. Kasnejši zgodovinarji vam bodo odkazali kotiček galeriji trinogov, kjer bodete “blesteli” v družbi Nerona, Kaligule, Ivana Strašnega in druzih takih človeških nestvorov 'z zver skim srcem!
— Ameriška mladina. Policaj Karel Avage j:e skušal na "Western ave. vozu ulične železnice v Chicagi napraviti mir med mladimi fanti, ki so si skočili v lase. Nakrat so mu mladi fantje'iztrga li količek in tako pretepli policaja, da so ga morali prepeljati v bolnico. Surovi pretepači so ušli.
—	Prvo Oficielno depešo je naš novi predsednik poslal ruskemu carju, rablju ruskega naroda, ki je še vsak klic ruskega naroda po svobodi dal po svojih kozakih vtopiti v rekah krvi.
To je res dober začetek idealno in radikalno demokratično navdahnjenega prvega državljana v republiki.
—	Stari stric Cannon, poznan kot car nižje zbornice, je nabasal svoje “kufrčke” in odpotoval v Danville, 111. Njegova politi ena karijera je končana. Za njim ne bo nihče jokal, izvzemši ljudskih nasprotnikov —• nazadnjakov najtemnejše vrste.
Ameriške testi.
— V pravdi zvezne vlade proti Albertu, Frostu in tovarišem ki so obdolženi, da so zvezno vlado ogoljufali za bogate premogovnike v Alaski, so zaslišali zo pet nekdanje vslužbence Prosta katerih imena so služile sindikatu, da se je polastil bogatih premogovnikov. Obtoženci so dobili brezplačne domove, katere se kasneje 'prodali Guggeinheimovemu sindikatu. IM. W. Fordova je kot priča izpovedala, da ni nikdar pričakovala, da kedaj postane lastnica zemljišča, ko. je po-dpi sala listine, s katerimi bi lahko zahtevala zemljišče kot svojo lastnino. Nikdar ni plačala centa in je živela v veri, da Frost postane lastnik. Tako je pričala gospa
prašanju in o poslanici predsednika izvzemši dveh zadnjih točk, o katerih se bo debatiralo na rednem zasedanju v decembru.
— V Vandaliji, 111. je požar u-ničil tovarno Ford Manufacturing družbe, ki je bila največja v mestu. Škode je za 150 tisoč dolarjev.
— Ko je pričela preiskava o mezdah, ki jih dobivajo dekleta v veletrgovinah in tovarnah in je javnost izvedela, da dobivajo dekleta 'tako nizke mezde, da se ne morejo na pošten način preživeti, je v ameriškem ljudstvu ogorčenje nad brezvestnimi izkoriščevalci prikipelo do vrhunca. Ali komaj je zavalovalo v ljudstvu, takoj se je oglasil dr. John Peters komiteja štirinajstih v New Yorku in izjavil, da bi nasul ljudstvu peska v oči, naslednje: “Nizke plače ne ženejo deklet v naročje sramoti. Mejtem ko so nizke mezde nevarne za prihodnjo generacijo in slabijo moralični odpor, deklet, vendar pa ne provzročijo, da bi padle dekleta, ako niso odvzete domačemu in cerkvemu vplivu.” Našim dekletom zdaj ne preti nevarnost. Tako je konstatiral učeni doktor, ki ima toliko pojma, kako se živi s petimi ali tremi do-larj na teden, kakor zajec o bobnanju. On vidi nevarnost le za prihodnjo generacijo. Ako misel tega učenega doktorja izvajamo dosledno do konca, tedaj pridemo do zaključka: “Naši potomci bodo degenerirani. Pa kaj nas to briga, ko ne bomo več med živimi.” Tako je rekel tudi osel, ki se je izrazil, da ga ne briga, ako bo po njegovi smrti še rastla trava.
zločinu ubežati, kar se mu pa ni posrečilo, ker so ga očividci po kratki gonji prijeli. Splošno se sodi, da je morilec baje blazen.
Iz Londona poročajo, da je zapovednik v Drinopoljp ponudil kapitulacijo, ako se posadki dovoli časten vojaški odhod. Zapovednik bolgarske armade je ponudbo odklonil.
Evropejske velesile se baje ne strinjajo z zahtevami balkanskih zaveznikov. Mejna črta ne bo pričela pri Rodostu, ampak pri Eno-su in se bo nadaljevala proti Mediji ob črnem morju.
.Teritorij zapadno od te črte, izvzemši Albanije, si lahko balkanski zavezniki razdele med seboj. Nadalje iziavljajo velesile, da o vojni odškodnini ne more biti govora. Tudi odločitev o Egejskem otočju so velesile pridržale zase.
—- Dr. F. F. Friedmann, iznajditelj seruma proti jetiki, se je vrnil iz Kanade v New York.
Takoj drugi dan po svojem prihodu iz Kanade je v bolnici Bellevue vbrizgnil svoj serum 12. bolnikom.
Obiskal je tudi bolnico Mount Sinai, da se prepriča o učinku seruma, ki ga je bolnikom vbrizgnil pred svojim odhodom v Kanado. O stanju bolnikov ni črhnil besedice.
V Parizu so socialisti priredili veliko demonstracijo proti triletni vojaški službi. Tudi v druzih večjih mestih so socialisti obdrža-vali protestne shode.
— Preko južnih držav Louisiana, Texas, Alabama, Mississippi in Tenessee je divjal minoli teden hud1 vihar vrtinec, ki je napravil mnogo škode na nepremični lastnini io uničil več človeških življenj.
— Pri Goliathbergu, Neb. na
Union Pacific železnici je osebni vlak zavozil od zadej v drug o-sebni vlak Učinek je bil grozen. Štiri osebe so mrtve in 30 pa ranjenih, med katerimi bodo nekatere umrle vsled zadobljenih poškodb.
— Blease, governer države So. Oaroilina j.e vetiral zakon, ki določa. da se v državi uvede obliga-torični šolski obisk.
Vseeno so pa te vrste ljudje toliko nesramni da zahtevajo, da se zabrani izkrcanje priseljencem na ameriška tla, ki ne znajo citati in pisati. Tako nesramnost je mogoča le v deželi vsakovrstnih čudežev!
— Ogibališčni čuvaji petnajstih železnic, katerih proge vodijo v Chicago, so pričeli z mezdnim gibanjem. Skoraj gotovo je, da se bodo temu gibanju pridružili čuvaji druzih železnic, kakor hitro bo gibanje v polnem tiru. O gibališčni čuvaji ne zahtevajo direktno povišanja mezde, ampak tirjajo novo razdelitev delovnega časa, uvedbo novih določb in spre membo stare pogodbe, kar jim bo samo od sebe povišalo mezdo. Čuvaji zahtevajo:
Polovico več plače za delo ob nedelaJh, praznikih in po končanem delovniku.
Polmeseeno izplačevanje.
Enodnevno mezdo, ako se jin pokliče na delo in zopet pošlje do mov.
Plačilo za čas, ki so ga izgubili s preiskavami.
To so glavne točke zahtev, radi katerih bodo ravnatelji' železnic precej trmoglavi. Zastopniki organiziranih čuvajev izjavljajo, da zahteve niso pretirane in da jih železniške družbe lahko sprejmejo.^
čuvaji so pričeli že glasovati da smejo njih voditelji odrediti stavko v slučaju, da ravnatelji železnic zavrnejo njih zahteve.
— Predsednik Wilson je sezval kongres za dne 7. aprila opoldne v posebno zasedanje.
Prvotno je bilo določeno, da se kongres snide že 1. aprila. Vodja demokratične večine, kongresnik Underwood je^obvestil predsednika, da je nova carinska predloga izdelana. Kasneje so pa demokrat-je uvideli, da so se zmotili ih da predloga ne bo izdelana do določenega časa.
Pravi vzrok za poziv kongresa k posebnemu zasedanju pa le ni znan. Predsednik je izjavil takoj, ko je bil izvoljen, da bo kongres pozval k sipecielnem zasedanju. Vsled teka so glede poziva mnenja različna. Vendar pa večina kongresa meni, da bode kongres razpravljal zaeno o carinskem v-
— Pred razsodiščem v New
Yorku, ki ima soditi o sporu med železniškimi družbami in železni škimi kurjači, je Viljem J. Lauck statističar za izvoz izjavil sledeče “Vlačna sila lokomotive se je te kom zadnjih 11. let pomnožila za sto odstotkov. Včasi morajo kur
Iz Belgije poročajo, gleške in francoske imele skupne vaje.
da so an-torpedovke
Huerta, predsednik Mehike po svoji volji, se še ni nasičil človeške krvi. Vsakega vstaša, ki pride vladnim četam v pest, postavijo ob zid in ustrele. Te dni so ustrelili blizo Pueble 22 pristašev vodje Zapata, ne da bi jih preje postavili pred sodišče. Krvoločno postopanje je silno razburilo vstaše in pravijo, da bodo šilo vrnili za ognjilo.
Vstaški general Salazar se je približal Juarezu in se utaboril miljo od mesta. Mesto ima zelo šibko posadko.
Vladni polkovnik Kosterlitzky je kapituliral pred vstaškim generalom Obregonom. Po tej zmagi so vstaši gospodarji države Sonora, ki meji ob Zdr. države.
Kitajska vlada je pozvala Johnson Goodnava iz Washingtona, da pomaga kot svetovalec pri osnutku nove ustave.
Ogrski samodržec in panamist Lukacs je dal zopet deset opozi-cionalnih poslancev s pomočjo policije odvesti iz zbornice. Drugi opozicionalni poslanci so vspričo tega nasilja prostovoljno zapustili zbornico.
— Mednarodne pogodbe za delavsko varstvo. Švica vabi vse Evropske države na konferenco, na kateri naj se poiskusi doseči mednarodne pogodbe za delavsko varstvo. Zvezni svet bo predlagal konferenci, da naj se obuzujejo vse države, da prepovedoi nočno delo mladostnim delavcem in uvedejo za mladostne delavce in delavke najvišji dnevni delovni čas po deset ur.
— Starostno zavarovanje za vse ljudstvo. Norveška vlada je prav jači za petdeset odstotkov izvršiti j kar izdelala zakonski načrt za sta-
vec dela, kakor so ga izvršili v prejšnih letih, dasiravno so jim plače prav malo zvišali. “New Haven” železniška družba je izplačala $8000 dividende za $1000 delnic.” Izpoved g. Laueka je napravila na razsodnike globok vtis.
Inozemstvo.
Ko se je grški kralj Jurij v Salonikiju vračal iz vojaškega tabora, ga je na ulici; ustrelil Aleksander Schinase, rodom Grk. Komaj je počil strel, je kralj vzkliknil: “Zadet sem” in zgrudil se je na 'tla. Hiteli so z njim v bolnico. Ali zanj ni bilo pomoči, ker ga je krogla zadela v srce.
Morilec je hotel po storjenem
rostno in invalidno zavarovanje. Foimembem je vsled tega, ki hoče pritegniti k zavarovanju vsei Norvežane brez razlike poklica in dohodkov od 16. leta dalje. Tudi samostojni bi dobivali poleg starostnega zavarovanja še invalidno rento. Do invalidne rente ima vsak da pravico, kdor vsled pohabljenosti ne zasluži v svojem poklicu več kakor eno tretjino zaslužka, ki ga dobiva popolnoma zdrav človek. Druge določpe pa niso dosti prida. Starostno rento dobivajo šele 701etni ljudje, država ne prispeva k renti, le občine morajo k vsaki renti prispevati po 5 dolarjev. Upravo bodo vodile državne oblasti, občine pa odločujejo o priznanju rente.
V Ameriki še tega nimamo!
DOPISI.
Chisholm, Minn.
Za vsakega Slovenca, ki se je naselil v Ameriki je važno, da postane državljan Zdr. držav. Ako kritiziramo, zakone, ki so proti-delavski in protiljudski, nam ne koristi mnogo, ako nismo državljani, ker imajo le državljani volilno pravico, da volijo svoje zastopnike v postavodajne zbore, bodi za mesto, državo ali pa kongres. Slovenec, ki ni državljan, je takorekoč brezpraven gost v Zdr. državah, na katerega tožbe, o protidelavskih zakonih se' nikdo ne ozira. Zato je nujna potreba, da vsak Slovenec, po prihodu v Zdr. države vzame, takotevani prvi državljanski papir in se uči uprašanj, kakeršna mu navadno stavi sodnik, ko vpraša za drugi državljanski papir. Kdor pa 'biva že pet let v Zdr. državah in ima najmanj že dve leti prvi državljanski papir, naj pa zahteva takoj drugi papir, ker so zakoni čimdalje bolj strogi za podelitev državljanske pravice.
V naslednjem hočem podati nekaj vprašanj, ki so. v navadi ea prosilce, ki zahtevajo drugi dr-, žavljanski papir. A pomeni sodnika, B .pa prosilca.
A: Who rule this country?
Kdo vlada v tej deželi?
B : The people.
'Ljudstvo.	,
A: Who is the chief executive of United States?
Kdo je glavni ali prvi efcseku-tiviii uradnik v Zdr. državah? B: President.
Predsednik.
A: Who makes the laws for United States?
Kdo dela postave za Zdr. države?
B: The Congress.
Kongres (Zbornica v Washing-tonu D. C.)
A: How is the congress eornpos-sed?
Kako je sestavljen kongres?
B-. Of tli e House of representative® and the Senate.
Iz senata in hiše zastopnikov (nižja zbornica)
A: Does the President make any laws?
Izdeluje predsednik tudi postave ?
B: No,. He only signs them.
Ne. On jih samo podpisuje.
A: What he does with the laws, if he don’t want to sign them •-Kaj on napravi s postavami, ako jih noče podpisati?
B: He sends them back to congress.
Vrne jih kongresu.
A: How many senators we have from the State of Minnesota? Koliko senatorjev imamo v državi Minnesoti?
B: Two from each state:
Dva iz vsake države.
A: What are the names of Minnesota Senators?
Kako se imenujeta po imenu senatorja Minnesote?
B: Mr. Nelson and Clapp.
Gospod Nelson in Klep.
A: Who is the representative of our district?
(to je za 8 kongresni distrikt v Minnesoti.)
Kdo je zastopnik našega di-strikta ?
B: Mr. Clarence and B. Miller.
Gospod Klerenc in B. Miler.
A: Do we have any laws made in Minnesota State and where are they made?
Izdelujemo mi kake postave v državi Minnesoti in kje jih delajo?
B: In St. Paul Minnesota.
Y mestu Sv. Pavla v Minnesoti A: Who makes them?
Kdo jih izdeluje?
B: State Legislature.
Državna legislatura, (postavo-dajna zbornica).
A: Who are the representatives from our district in St. Paul? Kdo so zastopniki iz našega okraja v St. Pavlu?
B: Mr. Helly and Knap. Por St. Louis Co. 49 legislature district.
Gospod Hilij in gosp. Knep za-okraj St. Louis, 49. legislaturni okraj.
A: How is the legislature compo-ssed?
Kako je sestavljena legislatura B: Of the Representatives and the Senators.
Iz zastopnikov in senatorjev. A: Who is the senator from our district ?
Kdo ¿e senator za naš okraj ? B: Mr. James Boyl.
Gospod Ignaz Boji.
A: Does the City make any laws? Ali dela mesto tudi kake postave?	•
B: It makes the ordinances which must compare with the state laws.
Dela mestne zakone ali odredbe, ki se pa morajo ujemati z državnimi postavami.
A: What is the highest law of the United States?
Kaj je naj višja postava Zdr. držav ?
B: Constitution.
Konstitucija. (Ustava).
A: Who made the constution of United States?
Kdo je napravil ustavo Zdr. držav ?
B: Deputies of thirteen orign States.
Odposlanci (zastopniki) trinajstih prvotnih držav.
A: When was the constution made?
Kedaj je bila narejena ustava ? B: On September 17 tli 1787.
Sedemanjstega septembra 1787 A: Who was the first President of the United States?
Kdo je bil prvi predsednik Z. držav!?
B: George Washington.
Jurij Vašington.
A: Who was the President in time of the civil war?
Kdo je 'bil president ob času civilne vojske?
B: Abraham Lincoln.
Abraham Linkoln.
A: Who is the President and Vice president now?
Kdo je sedaj predsednik in kdo podpredsednik ?
B: Woodrow Wilson president and Thomas Marshall Vice pre'-uresident.
Vudrov Vilson predsednik in Tomaž Maršal podpredsednik. A: Wha.t is the name of the highest court of United States? Kako se imenuje najvišje so dišče združenih držav?
B: Supreme Court.
Najvišje sodišče.
A: Where does it precide?
Kje se nahaja?
B: In Washington, D. C.
V Vašingtonu, D. C.
A : Who is the chief executive in the State of Minnesota?
Kdo jei glavni uradnik v drža vi Minnesota?
B: Governor.
Gov er n er.
A: What is h is name?
Kako se imenuje?
B: Mr. Adolf Eberhard.
Gospod Adolf Eberhard.
A: Does he make any laws? (Governor.)
Nareja tudi on kake postave? (governer)
B: No, he only has to sign them.
Ne, on jih samo podpisuje A: How does he become to be governor ?
Kako je postal governer?
B: The people elects him.
Ljudstvo ga izvoli.
A:Who elects the Senators to Washington?
Kdo izvoli senatorje za Vašington ?
B: Legislature.
Legislatura. (državna postavo dajna zbornica.)
A: Who elects the State senators?
Kdo izvoli državne senatorje? B: The people.
Ljudstvo.
A: What do we celebrate on 4th of july?
Kaj praznujemo dne 4 julija 1 B : Celebration of Independence Praznik neodvisnosti Zdr. držav.
A: Did you .ever read the constitution of United States?
Ali ste že čitali ustavo Zdr. držav?
B: Yes.
Da.
A: Do you believe in poligomy?
Jeli verujete v mnogo ženstvlo? B: No.
Ne.
Za nadaljna navodila se lahko vsakdo obrne na tajnika društva “Slovenski Rudar” v. Chisholmu Minn. Vsakdo, ki živi v tukajšni okolici, bo dobil vsa pojasnila, ki so potrebna, da postane ameriški državljan.
Anton Mahne.
Los Angeles, Cal.
'Vidite, pa se mi je izpolnila davna srčna želja, po dolgih letih koprnenja. Oho, bo rekel kdo, pa vendar ne, da bi bil Tone končno
našel, toliko časa pogrešanega in zaželjenega “sweethearta” in se na poročni ladjici prepeljal v zakonski paradiž, kamor mu je kerubin z ognjenim mečem toliko časa branil ! S kislim obrazom tiridesetdanskega spokornika pa moram priznati, da se mi ta želja žali — žalibože še ni izpolnila in sploh se nič ne kaže, da bi se kedaj. Ampak želja, ki si mi je izpolnila, bila je videti zlato Cali-fornijo in takole zdaj pohajam v senci košatih palm, pa trgam oranče in dišeče vrtnice, med tem ko vi tam po severu in vzhodu ogrebate zimo in gladite zapečke.
Mesto Los Angeles šteje blizu pol miijona ljudi in je zelo slikovito in ponekod tudi prav lepo. Postavljeno je deloma v ravnini, deloma po ozkih dolinah med griči, deloAia po gričih samih. Nekoliko ven iz mesta nahajajo se krasne stanovanjske hiše (zimska bivališča bogatašev), obdane z ličnimi vrtiči, kjer se zibljejo košate palme in magnolije zore zlate oranče ter cveto najrazličnejše cvetlice. V mestu se poleg jan-keejev in Mehikancev nahaja tudi mnogo Japoncev, Grkov, Italijanov in Srbo-hrvatov. Slovencev sta (kolikor je meni znano) samo dve družini in nekaj samcev.
Kraj leži precej nizko, samo 291 čevljev nad morjem, vsled tega tamkaj zime ne poznajo. Nekaj deset milj vzhodno v smeri proti postaji Colton, se nahajajo velikanski, čudovito krasni orane ni nasadi : drevje je obloženo z zlatim sadjem, da se hoče prelomiti in po tleh ga je tudi cele kupe. Blizu postaje Guasti vidi se vinograd, ki meri štiri tisoč a-krov. Trta je večinoma komaj en čevelj visoka in obrezana na dva ali tri očesa ; posajena je v redkih ravnih vrstah, ter se seveda vse s plugom okopava. Vinograd spada neki italijanski družbi, vsaj tak O' sem sklepal iz napisa: “Italian Vhbeyafd Co.” Ponekod se vidijo tudi nasadi hrušek in jabolk, a še več je breskev in marelic, ki so se začetkom marca nahajale v najlepšem cvetju.
Vozeči se od Los Angèles proti San Francisco po takozvani Coast line, privozili smo (kakih 20 ali 30 milj od Los Angeles! v gorovje, ki bi niti naši gorati sre brni Col oradi ne delalo sramote. Rabili smo približno eno uro. da smo se izvili iz kamenitih skalnatih sotesk in številnih predorov, nakar je lukamatiia zavil navzdol in ni trajalo dolgo, pa se je zabliščala pred nami zelena gladina paeifičnega oceana, v kte-rega se je ravnokar potapljalo večerno solnce, kot velika 'žareča kroglja. Divili smo se solneu, tonečemu v morje, divili se penečim morskim valovom, zanimali so nas zajčki in veverice, skakajoče po zelenih tratah, zanimale so nas dolgouste in dolgokrake morske ptice in divje cvetlice, rastoče na obrežju in omamljal nas je rahel vetrič, dih cveteče mlade vesne ki je šuštel v vrhovih vitkih palm. Naj reče kdo kar hoče, «olnčni zahod na californijskem morskem obrežju je v resnici krasen in mnogo, mnogo prehitro zakrila nam je to krasoto tiha noč. Naslonjen na rame moje Miss Bakse, zadremal sèm pri polodprtem oknu. Sladki dih cveteče vesne pla val je po mehkem morskem zra kii in rahel pomladanski vetrič božal mi je lica in mi nosil na ušesa pritajeno šepetanje vitkih palm, šumenje morskih valčkov in divne nočne speve morskih de klic —- jaz pa sem spal in sanjal .... Med obrežnimi skalami sto ji klopica. obdana od bršlina in duhtečega cvetja divjih vrtnic, nanjo sedem in nekako zamišljen zrem preko zelenih morskih va lov, v smeri proti deželi kamelij, bivši stolici nebeškega sina, kitaj skega cesarja, kteremu so nedavno tega odpovedali njegov cesarski “job”, ter ga že vi otročjih letih ¡poslali v “penzijon” — v tisto stran sem torej zrl in žvižgal ono znano Prešernovo :
“Naj gre Tone v daljno Kino,
Še naprej se pot mu kaže.
Naj si s tinto prste maže.
Naj ljubezen si obeta
Vneti lepega dekleta :
Njemu vedno sreča laže!”
Tu zašurne valovi in iz njih se pokaže vitka morska deklica, jezdeča na morski kravi in oblečena kot “cowgirl”. Čuj me mladi mož tam v senci, mi zakliče, jaz sem poslanka jasne kraljice. Mo-žila bi se rada, ktera kraljuje na krasnem otoku tam blizu deviete
dežele, onkraj onih črnih valoiv. Moja gospodarica je izredno dobrega srca jn hoče s svojo roko osrpčiti tistega ki ima pri “sweet-heartih” največjo smolo, ki išče ideala v krilu že najmanj polde-setletja, a dobi vedno koš. To sem jaz, lepa deva, to sem jaz, ji pravim, kar se smole, košev in košar tiče, posekam vse svoje vrstnike od Pacifika do Atlantika, lahkoi ti pokažem notarsko potrjeno spričevalo! O, saj ti verjamem, pravi, sedi karana tega-le morskega konja in poijezdi za mano. In kmalu sva bila na otoku in že se je bliščal od daleč beli grad kraljice. Vse poti posute so bile z lilijami, vrtnicami in orančnim cvetjem, hodila sva po temnih palmovih gajih, “kjer solnce z mrakom govori 'vi skrivnostnih majih”, palmovo vino pretakalo se je v potokih in od vseh strani viselo je na pot sočno .ealifornij-sko' grozdje. Komaj sem prestopil prag 'belega dvorca, že se vzdigne iz bisernega naslanjača modrooka plavolaska, krasna kot pomladni dan, ter mi prihiti naproti rekoč: “I am looking for a s eetheart and I think you ’ll do!” Seveda ji odgovorim ves srečen in se sklonim, da bi poljubil njeno drobno belo roko, a v tistem Hipu dobim po desni rami udarec^ kot da me je zadel električni tok tisoč voltov, zbudim se in pred mano stoji mrki sprevodnik, ki me pozdravi z običajno frazo: “ticket please1!’’
A. J. Terbovec.
Panama, 111.
Precej časa je minolo od istega časa, ko sem čital zadnji dopis iz naše naselbine. Zatorej sem uver-jen, da bo vsaj ta zagledal luč sveta. Čakal sem precej dolgo, da bi se kdo drugi potrudil, ki je Tnalo bolje vajen sukati pero kot jaz.
Z delom gre še precej dobro, svetujem pa nikomur hodit sem za delom, ker se ga ravno sedaj sploh ne dobi.
V južnem Illinoisu so baje že zaprli več premogovih jam. Kaj je temu vzrok, nevern. Tako se vedno zgodi, kadar imajo kompani-je polna skladišča premoga in pa polne žepe denarja, delavce pa meninič # tebinič prepustijo svoji usodi. Tako je bilo, ko’je bil demokrat in potem, ko je prišel na stolec republikanec. Vedno >se poje ena in ista pesem. Za delavce sfei prav malo ali celo nič ne zmenijo taki ptiči.
Kar se tiče drušev imamo dva in dva kluba. Prvo društvo je Vipava, štev. 123, S. N. P. J., drugo pa spada k S. S. P. Z. Sleherni se torej lahko zavaruje za slučaj nesreče v prvem ali drugem ali pa v obeh. Potem imamo J. S. S. klub in “Pečlarski klub”. Komaj je: ta zadnji zagledal luč sveta, pokazal je takoj, da hoče veselo živeti in tako je moralo biti. Priredili smo mu veselico v čast, ki je dosti dobro vspela. Ce bomo tako napredovali, bomo lahko u mislili svoje vseučilšče in univerzo pod pokroviteljstvom “Pečlar-sfcega kluba.” Prvi član je baje že nominiran, ki bo baje imel na logo učiti pravo na tem slavnem učilišču. Jaz se ga že sedaj neko liko bojim ko je svoječasno na mignil nekemu hudomušhežu v Calumetu, da ko dospe tje, da ga bo grozno “premikastil’’.Torej zato mislim, da je moj strah povsem opravičen. Program in tudi ime za danes nočem povedati. Ako pa ste vi brat urednik radoveden, naj bo, pa samo vam na uho povem, da je tisti, katerega vedno spremlja Miss Baksa po j-u-gozapadu. Edino, kar nam je do sedaj znano, da je v tej stroki te-oretiško in praktično izvežban. Svojo skušnjo je baje izdelal, ko je kuhal nekaj grahastega ali bolje -povedano piško. Začel je baje kuhati zjutraj ob devetih. Ob štirih popoldne je pa komaj zasadil vilice v *meso in že je nesreča ho, tela, da je šla vsa okusna juha fz lonca: pol po peči, pol so jo popile njegove hlače. Res je, da nesreča nikdar ne počiva!
Ker se ni še nikd-o oglasil, kako smo se .imeli pred kratkem na veselici v St. Louis, moram stvar omeniti, ker bi bila škoda, ako bi javnost nič ne izvedela o veselici, ki se je vršila že v postu. Torej k stvari!
Naše bratsko društvo “Planinski Raj” je priredilo veliko veselico. Lahko se reče, da je bila veselica in pol. Povsod je vladal najlepši mir in veselje. Da je imel veselični odbor polne roke dela,
je lahko umljivo. Šele proti jutru ko so .s-e zaceli oglašati nekršče-ni pevci s svojim kikirikijem, smo zapuščali veselični prostor. In glej ga spaka. Alah me je pogledal malo skozi okno. Ko smo odhajali od veselice, sem imel priliko spremiti par krasotic na njihove domove —---------. Po enournem
čakanju dospe gugalnik, ki mu pravijo, “stric-kara”, v katero smo se komaj zgnetli. Končno mi prepusti svoj sedež debela dama, črnega pokoljenja. Naslonim se malo na stran, potem mi je menda zlezla glava, še nekoliko nižje-, kakor, da bi imel obuditi kes nad svojimi grehi in grehki, katerih sem bil baje deležen v pretekli noči. Naenkrat sem bil v Morfije-vem naročju. Boginje sanj so me naenkrat začele obsipati z naj-večjimi darili. Kot bi trenil, sem se znajdel v krasnemu parku v svetovni razstavi. Videl sem vse najnovejše stvari, vse lepo in mično, končno ves utrujen se vse-dem pod košati hrast, na katerem so žvrgoleli krilati pevci. Sanjske vile so mi prikaze-vale sliko za sliko, eno krasnejšo od druge, na-krat pa ... . pljusk! Dobil sem krepko pod rebra od sprevodnika, da sem baje videl neštevilno zvezd, če je bilo prav oblačno na nebu. Potem me je nagovoril v angleškem jeziku: “John, kam pa greš?” Ko sem mu povedal ulico in številko, sva se začela gledati, kakor je baje ona pesem: “ona mene gleda, jaz pa njo” itd. Seveda, prva moja skrb je bila, kje so dekleta, ki sem jih imel spremiti do^ov. Ozrem se po kari in na moje veliko žalost opazim dva moža, katera sta bila v službi v oni usodapolni kari in to je bilo vse. Potem poberem moje rojstne kosti in par stopinj in stal sem na troatarju, kakor kakšen mar-šal-policman. Nato sem pa “po-gruntal”, da je najbolje zame, ako vzamem proti svojemu stanovanju “škarpen-cug”. Ali drugi dan sem doživel še drugo razočaranje. Vse je- vedelo, kakšen kavalir sem. Obirale so me pošteno. Za majhen greh — zaspal sem v kari — pa take pridige, kakor da bi bil prevzel’ grehe vsega sveta nase. Ni čudo-, ker me smatrajo za tako velikega grešnika, da sem vedno prvi na pepelnično sredo, ko zgrabimo tisto strahoto, ki se imenuje “ploh”! Torej na svidenje v St. Louisu na “pickniku” s tem -pogojem, da bodete malo. poučili sprevodnike, naj imajo z zaspanci nekoliko usmiljenja.
Oprostite brat urednik! Uvide-vam, da je dopis malo dolg. Ali pozabil sem glavno- stvar, ki mora na dan. “Saloni”! “Saloni”! tiste jasli baje zopet pridejo v Panamo. Saij tako. mi je rekel “bo-ss”. Njemu že sedaj raste baje pika na. jeziku, ako bo imel priliko, da bo na račun delavcev kakšnega -stisnil. ,,
Tukaj so odprli tudi- šolo za rudarje. V nji podučujejo- državni strokovnjaki. Šola je koristna. Bratje pohajajte v njo!
Sin Matije Lipovša.
Cleveland, O.
Ako bi hotel na drobno popisati tukajšne razmere, v katerih se nahajamo, tedaj bi moj dopis zavzel skoraj gotovo eno stran v listu. Zato se bom izrazil na kratko in omenil le najbolj važna in resnična fakta. Da prihajam v javnost s fakti, me je prisililo moje prepričanje, in ker tukaj živi nekaj oseb, katerim ne gre v glavo, zakaj bi ne delali vsi za korist človeške družbe in ne le zase. in da se naj že dandanes kolikor mogoče omeji izkoriščanje drugih.
Po zadnji konvenciji S. N. P. J. so zanesle nekatere osebe sovraštvo v Cleveland. Bili so tudi člani naše organizacije med temi osebami, katerih namen skoraj gotovo ni bil, da bi koristili jednoti. Po konvenciji so se vršile bolj po-gostoma tajne seje, katerim je bilo vse kaj druzega več kot S. N. P.. J., dasiravno so bili člani, nekateri celo delegatje. Velik je bil načrt, katerega so izdelali, kateri se pa ni dal gladko uresničiti. Napravili so pomoto. Pozabili so, da so med nezavednimi tudi zavedni, ki znajo ceniti vrednost velike podporne organizacije in da je vsako cepljenje le na škodo narodu. Danes jim je mogoče že prišlo na misel, da so se blamirali, kar je žal že prepozno.
Med njimi je bil eden, ki je me<-nil, da 'zna več, kakor vsi drugi,
da pojde vse gladko, ker imamo lokalni list “Clev. Am.”, to je orožje clevelandskih trgovcev in g. A. Grdina,. V duhu je snoval članke, katere bo kasneje izročil potrpežljivemu papirju, da so v Chicagi sami socialisti, da je “Glasilo” skozinskoz socialističen list, da so sami bedaki itd. Od veselja si je mel roke, ko je ob teh sladkih mislih nadalje modroval, da bo ljudstvo vs-e- verjelo. Spominjal se je, da je nekoč pet tisoč mirnih faranov potegnil za seboj in ustanovil faro Ž. M. B., kasneje pa zopet privedel farane nazaj v faro sv. Vida, ko so bili tisočaki . . .
Cenjeni bratje in sestre! Hotel sem molčati o celi zadevi, ravnajoč se po zlatem reku, ako molčiš, se odgovoriš vsem. ki napadajo S. N. P. J. in bi ji radi škodili na vsak način. Ker sem se pa prepričal, da se g. A. Grdina, izključeni član S. N. P. J. še vedno oglaša, sem prisiljen priti z resničnimi podatki na dan, da si lahko vsak brat ali sestra napravi samostojno sodbo o tej aferi.
Ko je njegov prvi dopis zagledal beli dan, -sem bil na jasnem, da se on ne. strinja s S. N. P. J., ampak ji nasprotuje. To je vplivalo toliko name, da sem protestiral proti takemu početju in gonji proti naši jednoti na -seji društva “Naprej”, štev. 5. Nevem, zakaj se sedaj cela stvar podtika bratu Kužniku, ki ni storil druzega, kot svojo dolžnost, da je dal moj protest kot predsednik na glasovanje, ki je bil sprejet z večino glasov. Proti ni glasoval nihče. Govoril sem sledečč:	“Cenjeni so-
bratje! V “Clev. Am.” je izšel dopis, katerega je napisal član našega bratskega društva “Primož Trubar”, štev. 126. Vsebina tega dopisa je rovanje proti jednoti in proti pravilom. Na podlagi tega dejstva stavim predlog, da protestiramo proti taki pisavi člana S. N. P. J.” Na zahtevo več članov sem moral prečitati omenjeni dopis. Na to so izvolili tri člane, da spišejo protest, in da ga v imenu društva podpišejo predsednik, 'tajnik, blagajnik in zapisnikar.
Ko je bil protest priobčen, je med par nasprotniki izbruhnila cela revslfleija. Da pojasnim po-’ men protesta proti g. A. Grdina, grem na sejo društva štev. 126. Z menoj je šel brati Somrak. Ko pridem do vrat, mi brat vratar pove, da na današnjo sejo ne pustijo nobenega brata, ako je član druzega društva S. N. P. J. Nato sem povedal bratu vratarju svoje ime in svojega spremljevalca in ga prosil, naj vpraša brata predsednika, ako smeva v dvorano. Brat vratar je storil svojo dolžnost in brat predsednik je natihoma vprašal brata tajnika Hudovernika, ki je pa odkimal, da ne. Brat vratar mi je nato sporočil, da br. tajnik ne dovoli vstopa. Po tem sporočilu sem se vrnil domov- in ugibal, kaj je temu vzrok, da mi niso dovolili vstopa. Kasneje sem izvedel, da je bil na seji navzoč že izključeni član A.. Grdina, ki je gl. odboru dajal taka imena, da jih tukaj ne morem zapisati G. Grdini ne zamerim, ker vem, da druzega ne' zna. Vseeno pa mislim, ker sem aktivni član S. N. P. J., da bi bilo pravilno vprašati brate bratskega društva, ako mi dovolijo vstop, predno se me jei odslovilo. (Glej XVII. člen u-stave, prva točka, stran 18.)
Zavedno delavstvo bo kmalu obračunalo s takimi ljudmi, ki hočejo razdražiti vboge slovenske trpine. Ako bi taki ljudje in naš lokalni list ustanovljali konsum-no društvo, bi ga nikdar ne imeli. Ustanovili so ga zavedni delavci, ki jih imenujejo v našem lokalnem listu socije, ki pa delajo in gledajo za splošno korist in blagor zatiranih delavcev. Konsum-no društvo prav dobro napreduje, ker so v vodstvu možje, ki so na pravem mestu in katerim je načelo : organizirati delavce vi njih dobro, ne pa odirati jih.
Anton Gradišer.
New Duluth, Mii
Tukaj sedaj gradijo velike klarne. Zaposleni so razni ro delci: ključavničarji, kleparji, darji in tesarji. Tem zopet poi ga mnogo- težakov. Plače so raz ne. Nekateri zaslužijo, da se steno prežive, drugi pa zopet 1 skromno. Vsaki dan sprejm kakšnega novega delavca v d< Vendar pa. ne vabim slovens delavcev, da bi sem šli iskat d'
Ko bodo jeklarne dograjene, kar se ima po prora&unu izvršiti v letu 1915, se bo dobilo raznovrstno delo, kakeršno je v navadi v vseh jeklarnah.
Tukaj sem začel delati pred petimi tedni. Kraj se mi dopade in ostal bom tukaj, ako mi bodo tudi druge razmere všeč.
Splošno se govori, da bodo v bližnjem Oliverju, ki je ‘že v državi Wisconsin, pričeli graditi tovarno za železniške vozove. Seveda ne moreni povedati, fce-daj se bo to, uresničilo, ker so to le obljube. Ako bodo- zgradili tovarno za, železniške vozove, potem bo tudi tukaj nekaj stotin trpinov služilo v potu svojega obraza vsakdanji kruh.
Ker gradijo nove tovarne, je tu že nekaj Slovencev in Hrvatov. Slovenci nimamo še nobenega društva. O Hrvatih govorijo, da imajo eno, podporno društvo, vendar pa nič pozitivnega ne vem. Slovenci in Hrvati bomo sedaj u-stanovili podporno društvo in ga pridružili naši vrli podporni organizaciji — Slovenski narodni podporni jednoti. Prvo ¡zborovanje smo imeli že 9. marca, na katerem smo izvolili odbor in sklenili, da se prihodnje zborovanje vrši dne 23. marca. Prišel bo tudi zdravnik iz Dplutha, ker ga nimamo v New Duluth n. Zborovanje se bo vršilo pri g. Ant. Blejcu, ki nam je tudi zadnjič odstopil nekaj prostora, za kar mu izrekam zahvalo.
Na to zborovanje vabim vljudno vse Slovence in Hrvate, sploh Slovane, kakor tudi vse stare elane S. N. P. J., ki živijo v tukaj-šni okolici ali v bližnjem Oliverju, ker bodo lahko pristopili k novemu društvu.
S predlogom društva “Francisco Ferrer”, štev. 131 glede dvojnega zavarovanja se popolnoma strinjam, vendar bom pa povedal svoje mnenje o tem predlogu jasneje v prihodnjem dopisu.
John Kobi.
Cleveland, O. *
Ker me g. Anton Grdina, bivši član društva “Primož Trubar”, štev. 126 dolži, da sem jaz zakrivil, da ga je gl. odbor izključil, izjavljam, da se je bivši brat A. Grdina v smislu pravil (člen IX. stran 32 in 33) sam sebe izključil. Pravila so dosti jasna o tem.
Ne bom se pa spuščal ž njim v polemiko, ker smatram, da je naš list namenjen za izobrazbo sloven skemu delavstvu v Ameriki. Štel sem si v dolžnost le toliko, da kot predsednik društva “Naprej”, štev. 5 pojasnim bratom in sestram javno, kdo, je zakrivil izključitev g. A. Grdina, ker mi je nemogoče vsakemu posebej pisati.
Avgust Kužnik, predsednik društva “Naprej”, štev. 5.
Luzerne, Pa.
Kakor po vsej Pennsvlvaniji, tako tudi v tem kraju ni druze-ga, kakor premogovnik pri premogovniku, kjer je večina tukaj-šnih prebivalcev vposlenih pri te-škem delu po teh temnih, nezdravih in nevarnih jamah. Dovolj je delavstva vseh narodov sveta, med katerimi je tudi naš slovenski rod, ki nadkriljuje pri delu vse narodnosti. Da so ti premogovniki v resnici nevarni, in da strežejo njih žrela dan za dnem po delavskem življenju, to je gotovo že vsakemu znano, ker lahko čita v naših slov. listih, da ubije, oziroma usmrti danes enega tu-kakaj, jutri druzega kje drugje. Včasih pa ostane na stotine trpinov žrtev tega nepravičenega jamskega rablja, ki naj bi že enkrat obrnil svoje neiusmiljenje proti svojim gospodarjem, bogatim komponistom, da bi enkrat oni poskusili gorje svojih sužnjev v 20 stoletju!
Bilo je dne 4. t. in., ko so se naši rojaki zjutraj napravili na delo, med njimi tudi rojak Ant. Mali. Veselo je zjutraj vstal ter hitel s svojimi sotovariši v premogovnik, kjer je napravil svoje dano mu delo; po končanem delu vračajoč se iz jame, je siromak ponesrečil tako nevarno, da je bil revež v teku 30 minut mrtev. Nesreča se je dogodila sledeče: Kakor sem že omenil, se je rojak A. Mali vračal z dela, ko so nakrat za njim pridrveli polni vozovi naloženi s premogom. Ko je zaslišal drdranje voz, se je takoj umaknil na stran. A nesreča je hotela, da so vozovi ravno na tem mestu skočili s proge in se zarili ravno v nesrečnega Maleja. Poškodova-
li so ga tako silno, da je v teku 30 minut izdihnil svojo blago dušo. Njegovo truplo so prenesli v hišo g. Jakob in Marije Pavliča, kjer je preje rajniki stanoval. G. Ant. Osolnik je pa prav po očetovsko skrbel za vse potrebno pri njega pogrebu, ki je bil %dne 6. marca zjutraj. Gorenjim dobrotnikom vsa čast in hvala od strani vseh Slovencev. Ranjki je bil član društva “Kamnik”, štev. 204. S. N. P. J. Ker pa je bilo to društvo na novo ustanovljeno še le 12. februarja t. 1. torej naš nesrečni Mali, oziroma njega sorodniki niso opravičeni do nikakor-šn-e posmrtnine. Doma je bil iz Snuvika, štev. 4., občina Loka v Kamniškem okraju. Tu v Ameriki nima ndbenega svojcev, v starem kraju pa zapušča stariše, 2 brata in 4 sestre. Mislim, da so v Olaridge, Pa. trije njegovi bratranci po imenu Resnik. V Ameriko je prišel dne 22 sept. 1912.
Lahka mu bodi tuja zemlja!
Fran Križe, tajnik, društva Kamnik, štev. 204.
Eveleth, Mini).
Ako čitamo zapisnik sej gl. odbora. tedaj čitamo v vsakem zapisniku, da je bil kateri bratov kaznovan glede bolniške podpore, ker se ni ravnal po pravilih. Vzroki so različni. Najpogostejši so pa, da bratje niso vzeli prestopnih listov k naj bližnjemu društvu, ko so menjali svoje bivališče. Vsi prestopki pravil le dokazujejo, da bratje premalo čitajo pravila in ustavo. Naša jednota plačuje en dolar bolniške podpore na dan, kar znese na mesec 30 dolarjev, ako računimo okroglo. Brat (sestra), ki se je ravnal po pravilih dobi bolniško podporo izplačano do centa. Naobratno pa trpi oni brat, ki ni pogledal nikdar v pravila, marveč jih je lepo spravil v kovčeg ali pa na polico, ker neve, kako se glasijo. Zato priporočam naslednje: Čitajte pravila in ravnajte se po njih in vsakdo bo prejel, kar mu gre.
Na društvo “Napredek”, štev. 69 se dobro razvija in napreduje v članstvu in finančnem oziru. Bratje le tako naprej! Na vsako sejo prihajajmo z novimi kandidati. dokler nismo vseh Slovencev v tukajšni okolici pridobili za našo podporno organizacijo.
Že dolgo se tukaj agitira za novo društveno dvorano, ki naj bi služila vsem tukajšnim slovenskim društvom v društvene in kulturne namene. Po mojem mnenju bi lahko imeli v kratki dobi svojo dvorano. Vsakdo, ki je član katerega slovenskih podporah društev, naj plača deset dolarjev. Denar bo nosil vsakemu več, kakor bi ga imel naloženega na banki. Ako se kateri članov preseli v drugi kraj, naj se mu pa na zahtevo vrne uložena vsota.
Tukaj je 6 do 8 slovanskih pod pornih društev. Ako se združijo vsa društva, ho kmalu stala dvorana, ki bo zbirališče vsega slovanskega življa v tukajšni naselbini. Zato ne odlašajmo in pojdimo na deTo.
Vse člane društva “Napredek”, štev. 69. opozarjam, da naj se udeleže prihodnje mesečne seje v polnem številu. Na dnevnem redu imamo važne točke in zategadelj je potreba, da se vsak član udeleži seje. Seja se vrši dne 6 marca.
Jakob Ambrožich.
De Pue, 111.
Dne 7. marca t. 1. je naše društvo štev. 59 S. N. P. J. izgubilo sestro Uršulo Frančekoviče v o. Po prestani nevarni in težki operaciji v lasallski- bolnici St. Mary je za vedno zatisnila oči.
Poleg bratov in sester raznih društev se je društvo “Triglav”, štev. 2. v La Salleu udeležilo v polnem številu pogreba rajne sestre. Nagrobni govor, ki je vse navzoče globoko genii do srca. je govoril brat Lavo Zevnik.
Vsem, ki so spremili našo rajno sestro k zadnjemu počitku, izrekamo Aašo zahvalo, njienim sorodnikom pa naše sožalje.
Odbor društva štev. 59.
St. Louis, Mo.
Ker sem radoveden kako se godi Slovencem v Ameriki, čitam pazno dopise v mnogih slovenskih listih, ki prihajajo iz raznih naselbin.
Rad opazujem tudi življenje druzih narodov in za to se včasi pomešam med nje. Pri teli opazovanjih sem prišel do ¡zaključka, da so drugi narodi bolj napredni
kakor mi. Tudi med nami se svita. Ali ta svit je še majhen, ker se je pričelo svitati še le zadnja leta, odkar imamo dva napredna lista. Zato se imamo zahvaliti tistim naprednim in zavednim Slovencem, ki se' delali noč in dan in niso odnehali v boju z nazad-njaštvom niti za ped, dokler nista bila lista ustanovljena. Oba lista imata dobre urednike in sotrud-nike, ker so vedno pripravljeni odbiti vsak naskok nazadnjakov na napredne Slovence in skrbijo s podučnim čtivom, da se izobrazba čimdalje bolj širi ined našim narodom.
Dopisi v obeh listih dokazujejo, da v raiznih naselbinah živi mnogo Slovencev, ki gredo z duhom časa naprej in se borijo za zbojšanje delavskega položaja.
Žalostno pa je, da je še nekaj velikih slovenskih naselbin, ki so popolnoma mrtve za napredek. -Med te spada tudi naša, ker nimamo izven pet slovenskih salu-nov in treh podpornih društev prav nič druzega, s čimer bi se ponašali.
Na zadnji seji društva “Planinski Raj” je stavil brat Anton Petrovčič dober predlog, da bi se združila vsa tri društva in zgradi hi svojo lastno dvorano. Navzoči so se strinjali s predlogom in se; izrekli, da bi lahko zgradili svojo dvorano, ako bi bili složni. Tudi jaz se strinjam s predlogom. Vendar je pa br. Petrovič prenizko; cenil, ko je dejal, da bi znašali troski za dvorano, v kateri bi obdržavali seje in veselice, le tri tisoč dolarjev.
Ako gradimo svoj dom, potem potrebujemo dvorano,, v kateri bi bilo ob času veselice najmanj prostora za pet sto ljudi. Taka dvorana bi pa stala krog deset tisoč dolarjev. Tako veliko vsoto, bi pa težko spravilo skupaj, tudi največje navdušenje. Ako hočemo res ustvariti nekaj dobrega, tedaj zgradimo najprvo trden temelj, na katerega bomo kasneje; lahko gradili vse drugo.
Po mojem mnenju vzemimo bli-zo ali sredi slov. kolonije dvorano v najem, za katero bi plačevali mesečno kakšnih 20 dolarjev najemnine. Dvorana 'bi služila vsem trem društvom. Tu bi obdržavali svoje seje, se shajali ob nedeljah in razpravljali o vsem, kar bi nam koristilo. Da me bodo- bratje ložje razumeli, bom napisal košček zgodovine iz svojega življenja.
Rojen sem blizo Trsta, zato mi je dobro znano, kako se je godilo delavcem v Trstu in okolici pred kakimi dvajsetimi leti. Divjal je najhujši narodnostni boj med ta-lijanskimi in slovenskimi delavci. Psovke, pretepi in—napadi so bili na dnevnem redu. -Slovenski in talijanski kapitalisti so se slovenskim in italijanskim siromakom smejali v pest, ker so se pretepali za njih interese. Nakrat so pa delavci obeh narodnosti spoznali, da jih kapitalisti vlečejo za nos in pričeli so se organizirati mednarodno v strokovni in politični organizaciji. Nekaj let kasneje so spoznali, da potrebujejo za svoje seje in zborovanja skupno dvorano. Ker ni bilo denarja v blagajni, da bi gradili svoj lasten dom, so vzeli v najem veliko poslopje, v katerem so -obdržavali svoje seje, shode in predavanja. Kmalu za tem so prišli do spoznanja, da dajejo dobiček takim gostilničarjem in trgovcem, ki so njih nasprotniki. Ko. so prišli do tega spoznanja, so ustanovili .svoje zadružne prodajalne in gostilne. Vsa ta podjetja so dobro vs-pe la. Danes imajo blaga v svojih prodajalnah, ki je vredno stotiso-če kron, vsako leto pa delavci še med seboj razdelijo lepo vsoto kot dobiček, ki so ga preje imeli drugi od njih.
Tekom zgdnjih dveh let so zgradili svoje poslopje, ki jih stane sto petdeset tisoč kron. To poslopje imenujejo delavski dom, ki ima eno veliko dvorano za veselice in shode, pa manjšo dvo-rano za prijateljske in zabavne večere in seje. Vsaka organizacija i-ma zase še eno sobo. V poslopju j-e! tudi večje skladišče za zadružne prodajalne, ki so v slovenskih in talijanskih vaseh in mestih v Tstriji. Vse te prodajalne so združene s tržaško zadrugo v eno ogromno podjetje, ki je izključno last delavcev.
Učimo se pa lahko- pri kapitalistih, ki se ne glede na vero in narodnost družijo v družbe 'in truste, da se tem hitreje množi
njihni imetek. Tudi nas nikdo ne vprašaa katere narodnosti ali vere smo, kedar stojimo pred tovarno in ponujamo svojo delavno moč na prodaj.
Iz navadnega se učimo, da tudi pri nas v St. Louisu iz malega lahko izraste veliko. Ne ozirajmo se na to, pri kateri jednoti srno organizirani za podporo, marveč se zavedajmo, da smo bratje, ker smo delavci in da nas vse enako guli ameriški kapitalizem. Nam ne bo nihče pomagal, ako si ne bomo pomagali sami.
Jožef Barut.
Na potu.
Dne 8. t. m. ob p-o-l devetih dopoldne sem se poslovil od Chica ge in osebe, ki mi je najbolj pri srcu, in se podal s trebuhom za kruhom v širni svet. Se enkrat sem se ozrl, predno sem stopil v železniški voz in videl sem jo, kako je gledala za menoj z vpraša-joČimi očmi: “Se li bodova še kedaj videla ali ne?”
Komaj sem vstopil v v-oz, je “lukamatija” -zathlil svoj “tu-u-u—tu—u|—u—tu—iv—u ’ ’ kratko-, pa vendar zategneno, da je glas pohitel okoli nebotičnih stavb z hitrico bliska in se vračal zopet nazaj v svoji polni moči. Avtomatične zavore so odjenjale, kolesa so zaškripala in vlak se je pričel počasi pomikati s postaje preko ogibališč in mimo raznovrstnih železniških znamenj Hitrica vlaka je naraščala, tem bolj ko je moderni Babilon — Chicago ostajal v ozadju, dokler ni na odprti progi dosegel vratolomne br-zine, o kateri Američani prav radi govore bahato, ako primerjajo hitrost ameriških vlakov z evropskimi. Mimo krasnih indianskih farm in preko leno tekočih rek je vlak ob treh in trideset minut popoldne pripihal v Indianapolis
Komaj so zavore (zaškripale in se je vlak. vstavili, že sem bil s svoj-o prtljago na železniškem peronu. Kakor kak potujoči Abraham ali Izak, ki je povsod doma, sem takoj mahnil s kolodvora na ulico. Ko pogledam po ulici go-rindol, zagledam na vogalu “oko postave” z veliko “cifro”, podobni poplatu na dragonskih ‘šti-felnih’. Uljudno ga vprašam, kje dobim westwashingtonski voz na ulični žele-znici. Svoje uljudno vprašanje Sem podprl še z eno cigaro. Zdaj bi ga morali videti. Bil je učlovečena uljudnost. Pomagal mi je celo poriniti kovčeg na karo. Smehljaje je porinil cigaro, ki je bila skoraj tako debela in velika', kakor njegov količek ob boku, v usta, iz oči mu je pa odsevala tista hvaležnost, ki jo opazimo vedno- pri ljudeh, ki so navajeni kaditi cigare na račun druzih. V tem trenotku je kara odrdrala proti White River-ju, West Michiganu in Warman Ave. Hudemušno sem zrl proti “možu postave” z mojo cigaro v ustih, misleč: “No, ako se še ka-terikrat srečava v življenju, mogoče- bom v nevarnosti, da me poboža s količkom po glavi in se tako maščuje nad menoj, ako je tobačni delavec skazil cigaro.
Ko je kara pridrdrala na War-man ave., sem kmalu opazil slovensko tvrdko, pri kateri je ‘Bog pomolil roko” v svet. Odločil sem se takoj,, da vstopim in potolažim žejo,ki se je pričela oglašati v me ni. Po kratkim predstavi “F. Stonieh in F. Mervar”, sva se hitro seznanila drug z drugim, kakor da bi bila 'že; stara znanca. Pila sva bratovščino in med. pogovorom sem vprašal po g. J. Pushnerjiu. Ko sem odhajal, ud je s seboj dal svojega “dinstma-na” kot kažipota, ki je pomagal nositi tudi prtljago.
Pri Pushnerjevih sem potrkal na vrata in prišla je odpirat gospa Pushnerjeva. Takoj sem uvidel, da sem prišel k inteligentnim ljudem. Predstavil sem se in vprašal za stanovanpe. Gospa me je sprejela z-elo- prija-zno. Reči moram, da sta mi oba — gospod in gospa — 'stregla tako dobro, da v Slovarju ne najdem besed, da bi se njima zahvalil primerno za njiju požrtvovalnost in trud. Zvečer sem se podal po svojih trgovskih poslih, ki so končali zelo ugodno.
Prišedši domov ob polnoči, ležem takoj h -počitku. Nakrat me pa ubrano in -melodično petje zdrami iz polsna. Ko sem poslušal bolj pazno, sem spoznal, da je slovenska pesen, ki prihaja iz grl slovenskih fantov na ulici, ki so
peli kakor v domovini podoknico. Kot star pevec, bi bil najrajše oblekel hlače in zdirjal k njim bo-s na ulico, da bi pomagal tenorjem, ko je zadonela znana fantovska pesen “Fantje po bolj gredo,” ki mi je bila že od nekdaj priljubljena.
Slovenci v Indianapolisu so naprednega mišljenja, zelo -uljudni in postrezi ji vi. Samo nekaj jim še priporočam. Ustanovijo naj pevski zbor. Upam, da bo ustanovljen, kadar jih zopet obiščem.
Vsem, s katerimi sem prišel v dotiko, pa izrekam zahvalo za njih prijaznost, posebno pa obi-telji Pushner. Na svidenje!
Frank Stonieh.
Racine, Wis.
Društvo “Slovenec”, štev. 68 je sklenilo na svoji zadnji redni mesečni seji, da se pristopnina za prihodnje tri mesece zniža od e-liega dolarja na 50 c., da se vsem rojakom olajša pristop k našemu društvu.
Rojaki! Zdaj imate ugodno priliko pridružiti se našemu društvu. Kaj sta naše društvo in jed-nota je vsakemu znano, ki se količkaj zanima za socialno- delo podpornih društelv in jednot. Kje .se vidi lepše bratsko delo v prid članom in članicam in se skrbi za bolnike tako skrbno kot pri SNPJ.? Ne odlašajte s pristopom marveč se pridružite sedaj, ko se lahko pridružite jednoti z majhno pristopnino, pri kateri ste dobro zavarovani za slulčaj boletzni in nezgode in ob taki priliki lahko računite na pomoč vseh bratov in -sester.
V zadnjem času so nekateri bratje izrazili željo, da hi naše “.Glasilo” postalo dnevnik. Res, dobra je ta ideja! Žalostno, da smo primorani podpirati in citati dnevnike s staroveško vsebino- in ki so- delavstvu, torej celemu sla-venskemu narodu nasprotni.
Cenjeni bratje in sestre! Zgodovina naše jednote gov-ori jasno, da so nazadnjaške jednote ustvarile potrebo in. željo po svobodomiselni jednoti. Ravnotako lahko sedaj opazujemo, kako od povsod prihaja želja po podučnem in izobraževalnem čtivu, po svobodni znanosti in resnici. Vsega tega pa danes ne najdemo v ameriškem slovenskem časopisju, ako odštejemo nekatere tednike.
Slovenska narodna podporna jednota si j-e nadela nalogo, da izobražuje. To- se pa najložje izvrši potom časopisja. “Glasilo” vrši svojo nalogo jako častno. Žal, da le enkrat v tednu. Menim, da ima “Glasilo” vse predpogoje, ki so potrebni za dnevnik. Ne brigajmo se za li-ste,ki napadajo našo jednoto. .Pojdimo po začrtani naprej — naprej do lastnega dnevnika, lastnega in močnega orožja za obrambo svojih koristi in širšo izobrazbo.
Apeliram na vse brate in sestre, da se skupno zavzamemo za dobro stvar v našo in naših potomcev korist.
Frank Jelene, pred. štev. 68.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
—	Gruber j ovo nabrežje bodo letos posejali z akacijskim semenom, da. se prepreči vsako rušenje zemlje v prekop. Od brambovske vojašnice do- klavnice bodo pa nasadili akacije in rob nabrežja zavarovali.
—	Tatvina v izložbenem oknu.
Do sedaj še -neznani sladkosned-než je s ponarejenem ključem odprl izložbeno okno pri trgovini g. Oroslava Dolenca v Wolfovi ulici štev. 10. ter iz njega ukradel dve steklenici medu.
—	Vzorno gospodarstvo v deželni bolnišnici. O bivšem raztele-sovatcev mrličev -v deželni bolnišnici, Komanu v Ljubljani, se trdovratno vzdržujejo po mestu vesti, da ni prodajal le las v bolnici umrlih, temveč da je tudi prodajal zobe umrlih, rezal glave mrličem in jih prepariral in prodajal kosti. Dalje je slučaj, da je Koman lansko leto zahteval od uboge stranke, ki ji je uimrl oče v bolnišnici, 10 K zato, da je izročil truplo u-mrlega pogrebnemu zavodu v Ljubljani, ki je imel nalog, da prepelje truplo domov. Seveda ni bil upravičen zahtevati niti vinarja. Od delavske družine pri Devici Mariji v Polju je zahteval 2 K, da je smela ta svojega očeta, umrlega v bolnišnici, preložiti v boljšo krsto, ki jo je naročila pri ljub-
ljanskem pogrebnem zavodih Od uslužbencev pogrebnih zavodov je zahteval vedno in vedno denar za pošle, ki jih je moral izvrševati.
V bolnišnici so se torej godile stva ri, ki bi 'bile izključene, če hi bilo nadzorstvo tako, kakeršno je v takem zavodu potrebno. Ali gospodje v deželnem odboru hodijo seveda raje po Dalmaciji predavat. Ko man je bil tudi v disciplinarni preiskavi, nato upokojen, a. pokojnino je dobivala njegova soproga.
Kapitalistična družba je res vzor vseli vzorov. Celo iz mrličev kujejo lakomni in požrešni ljudje denar.
)
—	Pomiloščena jetnica. Leta 1907 pred poroto v Novem mestu obsojeno ženo Marijo- Žabkar iz Drnovega pri Krškem, ki je imela zaradi pošukšenega zavratnega u-mora na svojem možu- prestati osemletno ječo v Begunjah, je ce-. sar pomilostil.
—	Cigan pred poroto. V Novem mestu je stal pred poroto cigan Rudolf Hudorovič, star 18 let, ki je bil že večkrat radi majhnih tatvin kaznovan. Porotniki so vprašanje zaradi tatvine potrdili in sodni dvor mu je prisodil lOme-sečno ječo.
•— Bolno kokoš je prinesla na trg. Posestnikova hči iz Sostrega, Antonija Trškanova, je- prinesla bolno kokoš na trg z namenom, da bi jo -prodala. Ko so ji jo tržni organi odvzeli in povprašali za ime, je rekla, da je Frančiška Goršiče-va, služkinjia iz Češnjice, kar se je pa potem izkazalo za neresnično. Zadeva pride pred pristojno so- , dišče.
—	Za cvrtje. Na Figovcem dvorišču na Dunajski cesti je bilo kupčevaleu z jajci Matiji Čižmar-ju ukradenih 270 jajc. Policija je tatu izsledila in našla pri njem še 49 pokradenih jajc. Prijatelji cvrtja so ostalo škodo- poravnali.
TRST.
—	Grozna nesreča na železniški progi. Na p-rogi južne železnice se je zgodila med Opčino in Sežano grozna nesreča. V čuvajnici štev. 825 je spalo pet delavcev, ki so po dnevi delali na progi. Čuvajnica je premajhna in daleko pretesna za pet oseb. Toda “božja volja” je obdarila delavstvo tudi z srečo, da se mora premnogokrat potiskati po takih luknjali, da ne pogine zunaj na mrazu. Dovolj je, ako povemo, da je bila čuvajnica zgrajeno za eno samo osebo. Vieg-li so se na slamo, ki so 'jo bili sami tja prinesli. Po noči ob pol 3. so s;e nenadoma zbudili od prevelike vročine in v groznih bolečinah. Čuvajnica je bila v ognju. Delavec Jurij Neuman j-e- bil še tako srečen, da je nenadoma skočil ven in hotel pomagati tovarišem. Toda ni se mn posrečilo. Od groznih bolečin je padel na tla, kjer so ga pozneje dobili in prepeljali z. vlakom štev. 5. v tržaško občinsko bol nišnico in je malo upanja, da o-kreva. Drugi štirje so pa umrli vsled groznih opeklin in zadušeni vsled dima. Pred durmi so bili naloženi pragi, ki so se prevrnili in zastavili vrata. Imenujejo se: Stefan Potaska, 42 let star, Josip Ne-guvec, 35 let star. Lovrenc Cer-mak. 34 let star. Eden izmed teh ima šest otrok, drugi štiri in eden dva. Prve vesti so pripovedovale, da so delavci, preden so se vlegli. napravili v koči nekoliko ognja, ki se je potem prijel slame in konč no koče same. Tz Opčin smo pa dobili poročilo, ki daje nesreči popolnoma drugačno obliko in dela za njo odgovorno zopet železniško upravo. Kočo so užgale baje iskre poštnega vlaka štev. 828, ki so letele ven iz strojnega dimnika. To pa ¡zaradi tega, ker rabi železnica najslabši premog, odpadke, ki provzročajo, da se iz dimnikov u-sipajo v gostem dežju iskre in pa zato, ker se uporabljajo stroji do skrajne sile.
KOROŠKO.
—	Vol ga je prebodel. V Št. Vidu ob Glini je naskočil vol v hlevu posestnika Ivana Mačniga. Pritisnil ga je k steni in (mu zasadil v telo rogove.
—	Družinska tragedija. V pli-berški okolici so našli kmetico Matildo Kotnikovo mrtvo v spalnici. Konštatirali so na nji lahke telesne poškodbe, zdravniki pa so konštatirali, da je umrla za otrpnjen-j-e-m srca. Kotnika je smrt žene in sum. da je njeno smrt on sam zakrivil, tako užalio-stilo, da je hodil kot umobolen okrog hiše več dni. ne da bi kaj jedel. Čez tri dni so ga našli mrtvega. Sumnijo, da se je zastrupil.
GLASILO
SlovciMe Narodne Podporne Jednote
fcdwje t»<tenaka.
LABTN'.NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo m upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Chicago, m.
Vel Ja
vse lete 81.00.
organ
or TBl
SLOVENC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVEN1C NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chicaf"', III.
Subscription, $1.00 per year.
Ali se Rusija lahko spusti v vojno?
(Vpliv notranje politike na zunanjo politiko ruskega carizma.)
Spisal Gregor Aleksinskij.
Socialistično časopisje vsega sveta konstatira, da je ruski carizem eden glavnih provzročiteljev vojne na Balkanu in da je pogoje za vojno pripravil s temnimi spletkami svojih diplomatov. Ob tej priliki je gotovo zanimivo, ako se poda razvojno zgodovino zunanje politike ruske avtokracije in se skuša rešiti naslednja vprašanja: Kdo sp gonilne sile v tej politiki? Na kaj se opira'mednarodni »vpliv Rusije? Ali je carizem dosti močan, da 'bi smlel začeti vojno?
Skušali bomo odgovoriti na ta vprašanja.
I.
Znano je, da je rusko življenje do današnjega dne ohranilo precej fevdalnih potez. Opazimo jih lahko V organizaciji centralne vlade, lokalne uprave in v pravosodju, in ravno takoi jih lahko vidimo v zunanji politiki in v organizaciji vojne sile carizma.
Tekom zadnjih dve sto let je imela Rusija 72 mirovnih in 128 vojnih let. V teh 128 letih je imela Rusija 35 vojn, od katerih jih je bilo 28 zunanjih in dve notranji. Od 35, zunanjih vojn je imelo 22 namen razširiti državne meje, to se pravi, da so imele namen o-svojiti zemljo. Vse te vojne so bile napadalne vojne. Posledica teh dveh vojnih stoletij je bila, da so se meje ruskega cesarstva od severa proti jugu razširile nad 4000 kilometrov in preko 8000 kilometrov od vzhoda proti zapadu. Do sedaj je Rusija razširila svoje meje za 17.000 verst (ena versta — 1,066 km.) in ima osem držav za svoje sosede. 1500 verst je dolga meja med Rusijo in Švedijo, 1107 verst med Nemčijo, 1142 med Avstrijo, 700 med Rumunsko, 488 med Turčijo, 2000 med Perzijo, 1888 med Afganistanom in več kot 900 verst se razprostira med Rusijo in Kita jem.
Po oficielni statistiki je Rusija v vojnah v osemnajstem in de vetnajstem stoletju izgubila skoraj tri miljone ljudi (2,800.0000. Pri tej izgubi ni vštetih 400.000 mož v rusko-japonski vojni.
Politični rezultat teh vojn se kaže v zamotanju problemov notranjega in zunanjega življenja v ruski državi.
“Ker je Rusija širila svoje meje na vise strani, je zasedla tuja ozemlja, na katerih so bivali razni tuji in Rusiji sovražni narodi. Danes naše zunanje meje obsegajo ljudi, katerih ne vežejo trdne vezi z ruskim ljudstvom, in v tem smislu so meje leta 1900 z vojaškega stališča manj ugodne, kakor so bile v letu 1700.”
To je povedal gospod Kuropat-kin, prejšni vojni minister, v. poročilu, katerega je leta 1900 predložil carju.
Dasiravno je osvojevalna politika z mednarodnega in vojaškega vidika delala državi mnogo te-žkoč, je bila za notranjo politiko ruske avtokracije in ruskega plemstva dobronosna. Osvojitve, ki so odpirale vedno nova ozemlja kmečkemu naseljevanju, so ohranile stare gospodarske oblike, razširjen obrat in so ovirale prehod v intezivno poljedelstvo.
Ta gospodarska zaostalost je tvorila pravo podlago za napoltla-čansko razmerje med veleposestnikom in kmetovalcem, kakor tudi za obstoj avtokracije, ki je imela svojo oporo v plemstvu. Kadar je bilo osvojeno kakšno ozemlje, je car razdelil najboljša zemljišča med višje uradnike, osebe carskega spremstva in dvora, kakor tudi med plemiče. Poleg zemljišč je vlada oddala aristokratom v novih provincah tudi u-pravna mesta.
Zgodovina rusko-japonske vojne dokazuje, kako je zunanji politiki carizma še v tj s n en fevdalni pečat: ko j,e Rusija zasedla polotok Liao-Tung s Port Arturjem, je car poslal admirala Aleksejeva kot “namiestnika” (pomeni namestnik carja) t jeka j; Aleksejev je organiziral tisto razupito trgovsko podjetje na obrežju reke Jal-u, pri katerem so bili car in nekateri njegovi sorodniki in prijatelji zainteresirani in ki je bijo pravi vzrok za rusko-japo-nsko) vojno. Iz poročil ruskih in zunanjih časnikov je bilo spoznati, da •fe je zgodilo proti volji zunanjega. in vojnega ministrstva, da je ta spor provzročil vojno, in da je vojna nastala le zavoljo carja in njegovega spremstva, ker so imeli le svoje osebne, materialne interese pred očmi.
Ravnotako stremita rusko plem stvo in njegov kronan zastopnik, kot nazadnjaški razred v pravem pomenu besede, v mednarodnem občevanju za istimi cilji političnega nazadnjaštva v notranjih zadevah države. V prvi periodi devetnajstega stoletja je ruski carizem igral ulogo “mednarodnega. žandarja”, ko se je boril proti republikanskim idejam in revo-ucionarnemu stremljenju v celi Evropi. Aleksander 1. je sanjal o tem, “da ho strl glavo Hydri francoske revolucije”. “Sveta alianca” in pogodba z leta 1815 sta bila. zanj sredstvo, da bi dosegel ta cilj in utrdil v Evropi monarhistična načela. Nikolaj I. je- poslal svoje 'vojake, da hi udu-šil revolucijo na Ogrskem (1849). Celo kasneje, pod Aleksandrom III., ko so okončine prisilile carja, da je stopil v zvezo z brezversko in republikansko Francijo, je skušala ruska vlada vplivati na notranje zadeve francoske republike. Pozna se slučaj, da je ruski carizem po svojem organu, poslancu v Parizu, izjavil vladi republike, da v Rusiji ne želijo, da bi neka gotova, politična oseba postala šef francoskega kabineta. Carizem je pronašel, da so nazori omenjene osebe preradikalni in prenapredni.	___
Odločbe notranje politike so vedno vplivale ma zunanjo akcijo ruske monarhije. Zadnja je smatrala veselje, ki ga provzročajo zmage, za sredstvo, s katerim se lahko vpliva na domišljavost podložnikov, z druge strani se pa lahko z mednarodnim značajem države opraviči podjarmljenje ljudstva po samodržtvu. Vselej, kadar je imel carizem dosti vzrokov, da se je bal revolucionarnega gibanja, se je hitim zapletel 'V vojbo pustolovščino: vstaja dekabristov (1825) je pro-vzročila, da je pričela četrta ru-sko-turška vojna (1828-29); pred krimsko vojno je bilo veliko revolucionarno gibanje, (zarota Pe-tračevskega). Isto velja za vojno leta 1877/78 in rusko-japonsko vojno. Višji uradnik, knez TJru-sov (prejšni governer Besarabije) pripoveduje v svojih spominih, da je hotel carizem vojno proti Japonski izrabiti, da bi odpravil nezadovoljnost v ljudstvu. “Člani vlade”, pripoveduje Brusov, “so izrekli po prvih bojih, da upajo, da bo vojna oživila patriotizem, ustavila vladi sovražno propagando in olahkočila lokalnim avtoritetam vzdržavanje javnega reda in miru.”
Velikanski poraz, ki sta ga provzročila japonska armada, in brodovje, kateremu1 je sledil mogočen revolucionaren vihar, dokazuje, da izzivajoča in brutalna politika na zunaj ni vedno dobro sredstvo proti notranji revoluciji. Na tajni konferenci, ma kateri se je razpravljalo, o mornaričnem programu (30' septembra 1906), je rekel ruski finančni minister, da je rusko-japonska vojna prov-zroeila, da bodo v Rusiji pričeli pisati drugo zgodovino. “Mi ne smemo Razpravljati o starih spor» nih točkah”, je piovdaril, “ker nas usoda sili, da razvijamo mirno in previdno politiko.”
II.
Najprvo nekaj besed o framco-sko-ruski alianci. Kako je nastala, ta čudna zveza trinoške in barbarske sile z.“republikansko demokracijo? Iskati za to pojasnila izključno le v “sovraštvu do Nemcev”, bi bilo krivo. Zato imamo druga pojasnila, ki so bolj realna in pravilna.
Fr an c o sk oi-ru sk o pri j a tel j stv o> začenja, ko je francoski imperializem doživel svoj poraz v Ton-kingu. Takoj po vojni leta 1870/ 71 je hotel francoski velekapital nadomestiti zgube in krize, ki mu jih je prizadela vojna. Začel je veliko kolonialno in imperialistično politiko na Daljnjem vztoku katere vrhunec je bil tonkingiška pustolovščina. Nesrečni izid podjetja je provzročil padec Ferrv-jevega ministrstva in prisilil je francoske kapitaliste, da niso iskali tako oddaljenih trgov, med katerimi je bil ruski trg najpri-kladnejši zanje. Delnice ruskih kovinskih obratov in rudnikov, ki notirajo na pariški borzi, so pravi vzroki in temelj za franco-sko-rusko alianco.
Na ta način se raztolmači čudno dejstvo, čfa se ljubita ruska monarhija in francoska republika, Ruska monarhija potrebuje pomoči francoske borze, naobrat-no pa ta želi, da je Rusija, “močna sila”, ker ji le taka sila garantira izplačevanje obresti in amortizacijo kapitala. Francoska finančna pomoč je za rusko monarhijo velike vrednosti; n. pr. leta 1906, ko je vladi carja pohajala sapa in so bile njene moči pri kraju, jo je rešilo na Pariškem trgu sklenjeno posojilo in dalo sredstva, da je lahko nadaljeva la svoje nazadnjaško delo. Ne da bi pretiravali, lahko trdimo, da je trOške obeh državnih preobratov, ki sta sledila drug drugemu — razpust prve dume (1906) in druge dume (1907) —» nosila francoska borz.a . . .
Ako trdim, da francosko-ruska alianca temelji na finančnih zvezah obeh drža,v, tedaj ne trdim, da diplomat ioni vpliv in vojaški vzroki niso nič vplivali, da je nastala ta zveza. Jaz ne tajim in pripoznam, da j,e politično na-sprotstvto med Francijo in Nemčijo igralo tudi vlogo pri rusko-francoskem zbližan ju. Vendar pa trdim, da pride to dejstvo šele v drugi vrsti v poštev v primeri- s gospodarsko in financielno stranjo tega vprašanja.
Kar se pa tiče zbližan j a med Rusijo in Anglijo, ki je gotovo važen in pomemben pojav v mednarodni politiki, so pa sodelovali drugi vzroki kakor pri francosko -ruski alianci.
Rusija in Anglija nimata skupnih gospodarskih interesov. Prav lahko se izreče, da interesi angleškega meščanskega imperializma popolnoma nasprotujejo interesom ruskega avtokratičnega imperializma, posebno pa tam, kjer se dotikajo interesi obeh imperia-lizmov kot v Aziji. Prodiranje Ru sije v
ti Perzijskemu zalivu je bil nevaren 'angleškemu vplivu v Aziji in celo angleški teritorialni posesti v Tndiji. Leta 1885 so bile razmere med Anglijo in Rusijo tako napete, da se je nekaj časa dozdevalo, da je nemogoče odvrniti konflikta.
V zadnjih letih devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja so se razmere med obema državama nekoliko zboljšale. To je prov-zročilo dvoje dejstev. Prvo je bilo probujenje narodov v Aziji, ki je ogroževalo evropsko gospodst-vo v Aziji. Ruska in angleška vlad.a, sta razumeli to nevarnost. Y svojem poročilu pravi general Kirropatkin o tem:
“Dvajseto stoletje bo v Aziji izvalo hud boj med krščanskimi in nekrščanskimi narodi. V dobro človeštva (sic!) je potrebno, da smo Rusi v tem boju proti riekrš canski m rodovom združeni s krščansko Anglijo.”
Ako črtamo verske in človekoljubne fraze, ki pokrivajo misli ministra, potem ne potrebujemo nobenega nadaljnega komentarja. Na nekem drugem mestu ponavlja Kuropatkin:
“Interesi Rusije in Anglije so v Aziji enaki; mi kakor Angleži moramo s tem računati, da se hočejo narodi, katere smo premagali, osvoboditi jarma zmagovalcev. Bolj naravno hi bilo, ako. hi naše vojaške čete podpirale j Anglijo v njenem boju proti domačinom, kakor da bi marširali v Indijo in
skušali pridobiti domačine za vsta jo proti Angliji, V trdnem prepričanju, da bi osvojen j e Indije v dvajsetem stoletju po Rusiji, prineslo nam nesrečo in hi bilo za. nas preveliko breme, svetujem, da bi se naše razmere z Anglijo zboljšale v toliko, da bi pri prihodnjih ljudskih nemirih proti Angliji, stali na strani Angležev.”
Načrt za sporazumno angleško-rusko postopanje proti aziatskim narodom, ki jih tlačijo Evropejci, se dandanes čimdalje bolj uresničuje. Perzijska revolucija je pospešila izveditev tega načrta, in angleško-ruska pogodba 'o delitvi Perzije pa to potrdi.
Probujenje Azije je za rusko avtokracijo res nevarno. Carizmu gotovo ni všeč, da meji ob ustavne države, kakor ob reformirani Kitaj, Perzijo in Turčijo. Preje so narodi v carizmu videli nositč-1 ja civilizacije; danes so pa ti narodi spoznali moderno mišljenje in oblike življenja in za brutalno monarhijo carja so splavali vsi upi po vodi, da bi kedaj še mora-lično osvojila aziatske narode.
Neki drugi vzrok je pa Anglijo prisilil, da je postala prijateljica Rusije. Ta vzrok je nemška konkurenca. Ko se je nemška trgovina. in industrija pojavila na mednarodnem trgu, se je to zvršilo na škodo britskega kapitalizma. Statistika pripoveduje, da je pomno-žitvi nemškega ebspbrta v zadnjem četrtletju devetnajstega stoletja sledila relativna skrčitev angleškega eksporta. To pa po.-meni, da je konec angleškemu monopolu na trgu Evrope in Orienta in konec koncesijski politiki, ki jo je prakticirala angleška buTŽvazija .napram angleškim delavcem. To je žebelj v rakev “tra-deunionizma” v angleškem delavskem gibanju, poostrenje razrednega boja, gospodarskih, socialnih in političnih sporov v klasični deželi “socialnega miru”.
Angleži niso mogli gledati mirno nemško kolikureneo, prodiranje Nemčije' proti Orientu, “germanizacijo” železniškega omrežja v Mali Aziji, koiloisalho podjetje — železnico v Bagdad. Indust-rielni, trgovski in financielni 'boj se je kmalu spremenil v vojaško in mornariško tekmo, ki je danes glavna točka v svetovni politiki.
Ako se naleti na. nevarnega sovražnika, tedaj se pusti slabot-neža na strani. Včasi se pa z zadnjim napravi zvezo proti prvemu. Tako. je tudi z angleško-rusko en-tento. *) Nemška konkurenca j'e vstvarila to entento.
Dalje prihodnjič.
Refleksije.
Zgodovina človeštva je večni neprestani boj. napredka proti reakciji, svobode proti tiraniji, luči in resnice proti socialnim in verskim predsodkom.
Že v najdavnejši preteklosti je resno znanstvo'in napredno strem-
Malo Azijo, njen pohod pro-i Lignje slavilo svoje zmage nad
duševnim in telesnim suženjstvom. Boji sužnjev proti mogotcem, svobodnih duhov proti eksponentom lažnjive znanosti in verskega fanatizma, so se bili mhogo predno se je v zgodovini človeštva pojavil najostrejši boj med kapitalistom in proletariatom. Pod zastavo duševne in gospodarske revolte se zbirajo množice že od davnih časev razredne razdelitve družbe. Francoski filozof Rousseau je dejal, da socialni boj traja odkar je prvi človek rekel bližnjemu: jaz sem od tebe močnejši, zato moraš slu žiti! S supremacijo človeka nad človekom je nastalo razredno nasprotje in socialni kontrast, če tudi je zavzemal drugačne oblike, je bil. že tedaj enakega značaja kot sedanji.
Ali tisočletni boj telesno in duševno zasužnjenih proti razredni im verski tiraniji, nam ne dokazuje samo, da je organizacija človeške družbe, nepopolna in nepravilna, da je brutalnost, izkoriščanje in izstradanje pogoj razredno kapitalističnemu obstanku; pre-dočuje nam obenem nepopolnost stremljenj in nerazumevanje teženj delavskega razreda.
Tisočletja že se borijo prehod-riiki bodočnosti in zavedni delavci za uveljavljenje proletarskih pravic in razširjenje svobodnih načel. Padli so v tem svetem apo-
*) Entente cordiale izgovori augtangtkordial, pomeni dober sporazum med dvema državama.
stolatu neštevilni mučeniki. Nio-bena vojska ni dala toliko junakov in ni zahtevala toliko žrtev, kot proletarska vojska. V ječah, na vislicah, v pregnanstvu ali na barikadah so junaki ljudskega osvobojen ja z; žrtvovanjem svojega življenja izrazili svoje prepričanje v svetlo bodočnost človeške družbe. Je li množica razumela njih junaško žrtvovanje? Je belseda apostolov razvnela raizum in stremljenje v bedi in temi krvavečih? So veleumi pozitivnega. znanstva, zaman reševali svetovna. vprašanja - in razprševali duševno temo ljudstev? Vrste zavednih se množijo neprestanoi. čimvečja in silnejša postaja naša vojska. Ali za temi milijoni in milijoni zavednih, koliko milijonov še nezavednih! Premnogo je še indiferentnih za svojo usodo ali celo sovražnih boju za ljudsko osrečavanje in osvobojenje!
Vemo zakaj. Gospodujoči svet mora ovirati probujenje ljudstva ; najvitalnejši interes gospodujočih je, da ostane ljudstvo nevedno in nezavedno. Ko se bo ljudstvo zavedalo svoje gospodarske vrednosti in socialnega razrednega, pomena, ko bo samozavest in samozaupanje gonila proletarske mase v boj, bo reakciji, plutokraciji in gospodstvu konec. Treba je zato preprečiti duševno in gospodarsko probujenje proletariata. Vsaka sredstva so 'zato primerna in dobrodošla,. Laž in obrekovanje, preganjanje in varanje, zaslepa-va.n j e in podžiganje najbrutalnej-ših ljudskih strasti. Da se pa prikrije zločinske namene kapitalistične politike, je treba, posluževati se taktike, ki je času primerna. Snuje se zato1 razne stranke, sestavlja se bobneče programe, raz vija se pisane zastave. Bobneče fraze in pisane barve omamijo ljudstvo, ki sledi slepo epigonom novih kršeansko-narodnjaških ka. pitalističmih “idealov”. Za ver skim programom i-n narodnjaškim zastavam se skrivajo eksponenti odiraleev in izkoriščevaleev. Narodna idealoigija služi izvrstno ublaženju razrednih nasprotij. Narod se predstavlja kot Skupina katero oživljajo skupni enaki inte resi. Razredne diference in nasprotujoče si težnje naroda, so na mah odpravljenjte. Skupno iu složno se moramo bojevati za interese naroda, ki je . . . gospodov in kapitalistov. Interese v narodu imajo le posedujoči. Pretvaranje resničnega položaja, omoigočuje nadaljno nemoteno in brezpogojno izkoriščanje zaslepljenih. Na enaki način se operira z verskimi predsodki. Kaj, če proletariat strada in trpi. Trpečih je baje kraljestvo. Vsak pravi kristjan se bo žrtvoval interesom bližnjega. — Njegovo žrtvovanje in trpljenje mu bo obilo poplačano na . . . onem svetu. In ponižni kristjan gara in strada, da smejo izvoljenci na tej zemlji vživati razkošje in srečo. Prve, se izveličuje v narodu druge v nebesih. Eno in druge se 'enako vara ;kapitalizem pa pobija in izkorišča nemoteno dalje.
Dejstvo da je mnogo ¿M.avstva, ki služi gonji in interesom meščanstva, je najo'strejša obsodba zaslepljenih samih. Prizadevanje pristašev delavskih organizacij je mnogokrat brezuspešno. Delavec raje verjame lažnjivim obljubam kapitalističnih narodnjaških ali klerikalnih hlapcev, nego odkritim besedam zavednega delavca, ki mu priporoča izvrševanje njegove stanovske dolžnosti. Lahkovernost delavca se - maščujie nad njim samim. Skupna volja in tesna solidarnost je pogoj uspešnemu boju. Kdor zapušča, ali pa se noče pridružiti našim vrstam, je kriv, če se mora ustaviti silni, sisteme razdirajoči pohod naše vojske.
Delavstvu je naloga osrečiti človeško družbo. Pot k srleči in svobodi je razredni boj! Razrednem boju je podlaga moralna Vavest in moč skupne, brezpogojne ib popolne solidarnosti. Cilj ni več daleč pred nami. Le urnejše je treba stopati in pogumnejše dvigati v zrak 'zastavo ljudske bodočnosti. Naša generacija pripravlja prehod iz preteklosti teme in zločinov v bodočnost luči in blagostanja. Pred durmi stojimo novega sveta. Kdor hoče doživeti novo življenje naj se pridruži našim
Razno za dom.
Kako pokončamo podgane?
1.	Vzame se dva krožnika in postavi druzega poleg druzega. Na enega se nasuje moke, na druzega pa nalije vode in se ju postavi na kraj, kamor rade zahajajo podgane Drugi dan bodo prišle podgane in povabile še druge k pojedini. Na ta-način je treba nastavljati moko, skozi nekaj dni, da se podgane privadijo. Potem sie pa moki primeša polovico žganega in presejanega “gipsa” (Plaster of Pariš). Dobro je, ako se- prid ene tudi malo sladkorja, ker so podgane sladkosnede. Krožnik z vodo mora biti napolnjen do vrha. Podgane se najedo te zmesi in potem pijejo vodo, da bi Ugasnile veliko žejo, ki se je pojavila pri njih. “Gips” se strdi ,v črevah in provzroči smrt. Na ta način se lahko pokonča velik del te nadležne zalege. To sredstvo je radi tega priporočljivo, ker ni strupeno in ga ne vživajo druge domače živali.
2.	Vzemi tri čevlje visok sod,
ki drži vodo in je brez pokrova. Na vrhu pritrdi trd papir, na sod pa položi desko, ki služi podganam za most, da lahko pridejo do papirja, na katerega položi vodo. Prve dni ne pojde nobena podgana na papir, ker je zelo previdna žival. Po nekaj dneh bodo pa pričele jesti vado. Ko si opazil, da podgane brez strahu vživajo vado, tedaj napolni sod do ene os-minke z vodo, v sredi pa postavi eno opeko po konci. Potem napravi na papirju prerezu v podobi kriza, v sredo pa položi vado. Ko bo podgana hotela do vade, bo skozi prerezo padla v vodo in bo iskala zavetja na opeki. Kmalu ji bo sledila druga podgana in bo iskala zopet rešitve na opeki, kjer se bo takoj vnel boj za rešilno opeko, ki provzroča precej hrupa. Podgana'pa ni le radovedna žival, marveč je tudi bojevita. Komaj euje bojni klic svojih tovarišev, že prihiti, da sie udeleži boja in skoči pogumno v sod. Vsaka novo došla podgana množi bojni trušč in . od vseh strani hitijo podgane v svojo pogubo. Na ta način so jih vjeid že do 50 hkrati.	/•
3.	V velikih tovarnah za sladkor, kjer mrgoli podgan, jih lovijo na. ta način, da jim nastavljajo trnike z vado, ki so pritrjeni na žico. Podgane v svoji požrešnosti požro vado in se ujamejo.
Ako hočemo pokončati deževnice — črve, tedaj pulijemo zemljo z vodo, kateri je primešana žveplena kislina (Sulphuric Acid) a-li pa vitriol (Oil of Vitriol.) Za deset galonov vode zadostuje en funt žveplene kisline, ki je tudi dobro gnojilo. Mesto vode lahko rabimo tudi gnojnico. Škropilnic se ne sme rabiti za takšno delo, ker kislina škodi kositru. Na Angleškem rabijo to zmes proti raznemu mrčesu, ki kot ličinka prezimi v zemlji. Navadno polijejo dvakrat zemljišče1 s to zmesjo, posebno takrat, ko je zemlja prekopana. Rastline se ne sme obliti z zmesjo. Žveplena kislina mora počasi kapljati v vodo.
vrstam.
‘Železničar’
UREDNIŠTVU DOPOSLANE KNJIGE.
Slovensko-angleška slovnica izdala Slovenska tiskovna družba v New Yorku, 82 Cortlandt st. je najnovejša knjiga na ameriškem slovenskem knjižnem trgu, ki ima namen seznaniti začetnike z angleščino. Knjiga ima naslednjo vsebino : (Glasoslovje; oblikoslovje; vaje; pogovori iz vsakdanjega življenja; besede, ki se rabijo največ v navadnem govoru; vprašanja in odgovori pri prošnji za drugi ali glavni državljanski papir.
Slovensko - angleška slovnica je vzlie malenkostnim hibam najboljše delo, kar je bilo do sedaj v Ameriki postavljenih na trg. Cena je en dolar.
1913! SVETOVALEC 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lakner, 1595 3rd ave. New York, N. Y. ADVERTISEMENT
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Podporna Jednota
inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Bos 3, Willijck, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, -Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, IH. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, 111. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Bos 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, 510 W. 3hd st. Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Bos 276, Barberton, O.
John Šarc, Bos 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:,
M' A. Weisskopf, M. D. 2842 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vse denarne zadeve in stvari, ki s;e tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th .Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi.
Dvorjani« je naznanil, da je prišel grof Del Balzo. Oči vseh navzočih so se obrnile proti vratom in grof je vstopil s hčerko, ki se je oprijemala njegove roke. Marko jima je stekel nasproti ves presenečen. Kajti, ko je zagledal Biče, ki je prihajala naprej s povešenimi očmi, z obrazom zaru-delim od sramežljivosti, mu je bilo pri srcu, kakor da bi videl njenp mater, da bi stala pred njim sama Ermelinda, in mahoma mu jie vsa kri zavrela. Vendar se je znal vladati. Sprejel je očeta s prijazno dostojnostjo, s pogledom, ki boža a zajedno sili k spoštovanju. Hčer je pa počafetil, kakor se spodobi plemeniti deklici, razgovarjaje se veselo ž njo, dokler niso prišli dvorjaniči, ka teri so naznanili, da je obed pri pravljen. Sli so' tedaj vsi vi drugo dvorano. Marko je velel Biči, naj se vsede na njegovo desno stran, grofa Del Balzoi je posadil na levo, in vsa ostala družba se je namestila okolo miz.
Ne bomo se mudili pri opisovanju reda in podrobnostij tistega obeda, kateri res ni bil tako potraten kakor po navadi tadanji obedi o slavnih prilikah turnirjev (viteških ‘bojnih iger); vendar je bil tak, da bi še dandanašnji delal čast vsakemu tudi najbogatejšemu in najimenitnejšemu evropskemu dvoru.
Bili so tu najlepši prtiči in prti ukusno vezani, z veliko kačo (Viscontijevim grbom) na sredi; dragocene skledice, lesketajoči krožniki iz srebra in zlata; vsakovrstna jedila olepšana z razno-bojnimi dišavami; ribe nadete z zlatom; pavi talko skrbno zopet pokriti s svojim perjem in tako postavljeni, da so bili videti kakor živi, katere so pa strežaji v hipu oskubli in podajali okolo še kadeče se od ognjene gorkote; ptiči in divjačina; medvedek s po-srebrno dlako, z zlatimi nohti in zobmi ter z ognjem v ustih. Za vsako jedjo so podajali gostom dišečo vodo za roke ter jim nalivali najokusnejša vina v prelepč čaše s podobami, izdelane iz dragih kovin, in v krasne steklene kozarce, slikane s cvetlicami, ži-valimi in verižicami.
Ko se je gostom zadnjikrat nalivalo vino, je Vstopilo v dvorano dvanajst dvorjaničev s suknjica-mi in hlačmi belo in rudeče pisanimi, ter so prinesli darove tistega dneva. Ta je privedel na verižici čredico lovskih psov z vezenim baržunastim ovratnikom; uni je prinesel golobarje, kragulje, kanje in sokoliče, vajene raznim lovom, s srebrnimi zvončki, s srebrno ploščo na prsih, na kateri je bila vrezana kača; nekdo je imel meč s pozlačenim ročem; drugi pa jekleni oklep za glavo; zopet drugi plaščke in vrhne suknje iz baržuna, s svilenimi verižicami, z gumbiči iz biserov in zlatimi čopi.
Ko so prišli dvorjaniči z darovi, je Marko opazil, da niso imeli nič primernega za plemenito deklico. Pozval je torej nekega o-prodo, kateri je stekel iz dvorane in se za hip zopet prikazal z vencem iz biserov na zlatem krožniku. Tedaj je gospodar vst^.1, prijel z obema rokama venec, pokleknil z jednim kolenom pred Biče, in potem, vzravnaje se zopet, ga položil nežno na njeno glavo rekoč: “Bog živi kraljico naše družbe”, na kar s6 vsi povabljenci odgovorili z odobrujočim vsldikom.
Na to je prosil deklico, naj bi blagovolila — povemo z njegovimi besedami — storiti prijetne tiste uboge njegove darove s tem, da. bi jih ona s svojo roko podala vitezom in baronom, ki so ga počastili. — Biči je vstala in vsi povabljenci za njo. Marko sam, strežeč jej za oprodo, jo je vodil okolo miz ter je prejemal iz rok dvorjaničev in izročeval njej vsako reč; ona je to, kar je dobila uljudno podajala tistemu, kateri je bil pred njo; a obdarovane« je prijemal dar kleče z jed nim kolenom in poljubovaje krasni darovalki rob njene obleke. Ot-torinu je bil namenjen šlem. Nekateri so opazili, da so se zali kraljici nenavadno tresle roke, ko mu ga je podajala ;a to so si raz lagali s tem, da je taka oprava preteška za nežne dekličine roke.
Grof Del Balzo je zadnji dobil svoj dar. Marko mu je bil prihranil odličnega sokola. Prijel ga je tudi on z upognjenim kolenom iz rok svoje hčere in je tudi kako vsi drugi poljubil rob njene ole-ke; a dvignivši se, ni mogel premagati svoje očetovske radosti, in objemši jo okolo vratu jo je poljubil na čelo rekoč: “Mloija hči. Bog te blagoslovi!” na kar je zopet zaorilo glasno odobravanje po celi dvorani.
Ko je ponehal šum, je dejal Marko deklici: “Prelepa in pre uljudna kraljica, ali naj jaz jedi-ni med vsemi temi vašimi zvesto-udanimi ostanem brez daru iz va-jših rok? Če ni moja prošnja pre | drzna, ali bi se smel nadejati od vas koščeka traku, verižice ali niti, sploh kakega znamenja, da ste me vsprejeli za svojega viteza in služabnika ? ’ ’
Deklica je bila vsa zbegana in vznemirjena. Toda oče ji je rekel naglo: ‘‘Daj, snami s sebe kaj . le hitro kako reč . . . jedno teh zapestnic.” — Ona je ubogala, odpela od levega zapestja svilen trak, prevezen z zlatom. Marko je upognil koleno in ga prejel iz njene roke.
Ko so bile mize pospravljene, se je družba porazdelila v razne kroge, kateri so se začeli pogovarjati o dnevnih novostih. _ Komaj je bil nekdo omenil papeža in pro tipapeža, se je grof Del Balzo hitro polastil govorjenja in je pri tem dobil priliko; da se je ska-zovai z vsem znanjem latinščine in cerkvenega prava, kolikor ga je imel pod kožo. Tisti mladiči, ki
niso umeli druizega nego sukati svoj meč in jahati svojega konja, so se čudom čudili toliki učenosti. (Dalje prihodnjič.)
NAJVEČJA SLOVENSKA FAR-MARSKA NASELBINA V AMERIKI
je Willard v državi Wisconsin. Naselbina v Willard je stara komaj par let. To pač priča, da ima ta naselbina vse predpogoje, ki so potrebni za vspešno in dobička-nosno poljedelstvo. Ako bi ne bila zemlja rodovitna, ako bi ne bilo podnebje zdravo in za poljedelstvo zelo ugodno, ako bi kraj ne imel dobrih železniških zvez, ki omogočajo hitro razpečavanje pridelkov brez večjih stroškov in truda, ako bi ne imel vseh drugih vrlin, ki delajo novega farmarja zadovoljnega, bi prvi naselniki ostali osamljeni ali bi pa bili celo prisiljeni zapustiti izbran kraj. Toda pri Willardu je ravno obratno resnica. Brez vsake večje reklame se je 'tu do danes naselilo nad sto slovenskih družin in novi pri-seljeniki vedno prihajajo semkaj. Drug dokaz, da je Willard najprimernejši kraj za slovenskega novega farmarja, je to, da je veliko število dosedanjih naselnikov dobilo za seboj za Willard svoje sorodnike in prijatelje.
Naselbina Willard se nahaja v Clark County-ju, ki je nekako v sredini države Wisconsin. Ta County je vožno železniško križišče, kajti skozi ta County vodi pet železnic. Willard leži ravno ob železnici.
Clark County ima po vladnem poročilu nad sto mlekarn in sirarn ter ¡producira vsako leto za nad dva miljona dolarjev mlečnih produktov, od katerih pride lepo število tildi na Willard. Izborno vspeva turšica, ječmen, rž, krompir, sladkorna pesa, sočivje, zelenjava in drugi 'pridelki. Zlasti povoljno vspeva detelja in vsakovrstne trave, kar je zlasti za živinorejo nepopisne vrednosti. Tudi sadje vspeva povoljno zlasti jabolka.
Številni lepi domovi, katere so si postavili v kratkem času slovenski naselniki, najjasneje pričajo o rodovitnosti zemlje, ki je izvor vseh farmarjevih dohodkov.
Toda ne samo gospodarsko tudi politično moč že imajo slovenski naselniki na Willardu: Rojak Steve Legat je občinski tajnik, poštar, postajenačelnik ter tajnik šolskega distrikta; rojaka Anton Zupančič in Ignac Česnik sta mirovna sodnika, zadnji je tudi član šolskega distrikta ter kandidat za župana na Willardu in bo gotovo tudi izvoljen, rojaka,Steve Plaveč ter Pavel Maren sta občinska kon-stablerja.
V sosednji slov. naselbini Gorman, katera je oddaljena le par milj od Willarda, imajo Slovenci ves šolski odbor v svojih rokah. Rojak Frank Lesar je nadzornik tega šolskega distrikta. Lahko bi našteli še več družin zanimivosti o tej hitro rastoči slov. naselbini, a to naj zadostuje za sedaj. Omenimo naj še to, da imajo Slovenci tu svojo cerkev in šolo.
Takoj zraven slovenskih naselnikov je dosti zemlje na prodaj. Tu se nudi najlepša prilika za tiste Slovence, ki se nameravajo podati na farme. Cena akru je $18.00 in se lahko plačuje na male mesečne obroke.
Rojaki, ki ste namenjeni na farme, ne bodite lahkomišljeni, kadar kupujete farme, tu se gre vam za vaše bodočnost. Bodite previdni kje kupite in kaj kupite. V vašo lastno korist in obrambo vam svetujemo samo tole: Predno kupite kje drugje, pišite nam po informacije, in oglejte si zemljo na Willardu.
Mi smo edini zastopniki za Jugoslovane za to zemljo. Mi zastopamo lastnike ne agente. Vsaki kupec dobi lahko vsaki čas čisto in popolno lastninsko pravico (deed). Predsednik družbe katera lastuje to zemljišče je dobro znani okrajni sodnik v Milwaukee John Karel.
Vsak. kdor želi, dobi naslove od slov. naselnikov na Willard in jim lahko sam piše za pojasnila.
Pišite nam ponje.
Za vsa nadaljna pojasnila pišite ali pridite na
s Adria Colonization Co.,
322 Reed st.	Room 6.
Ig. Kušljan, upravnik.
(Advertisement).
ADVERTISEMENTS.
Concord vino sodček od $20. -- $30. Catabio “	“	“ $20. -- $30.
Tropinovo žganje, galona. . . $2.50
Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je naročati blago sedaj, dokler so cene še zmerno nizke. Z velespoštovanjem
A. W. EMERICH,
vinska trgovina in distilacija žganja,
vogal Holmes & Si. Glair Ave., Glevlaned. 0,
VVažno uprašanje!
mi opravi
najbolje in najceneje
Konzularne
st aro kr aj s
sodnijske vojaške
zadeve
v
Grove st
Milwaukee, Wis.
Vabilo na veselico!
Društvo Frančiško Ferrer, št. 131 S. N. P. J.
Priredi dne 12. aprila, 1913 V NARODNI DVORANI, VOG. CENTER & 18. ST.
VESELICO z igro “NJEGOV JUBILEJ”
Petje in ples ter prosta zabava so na dnevnem redu. Vstopnina 25c.	Začetek ob 8. uri z večer.
Dama v spremstvu možkega vstopnine prosta.
K mnogobrojni udeležbi, vabi	ODBOR.
Unijske smodke najfinnjše ka-
kovosti z znakom S, H. P, J.
dvoje vrst po 5 in lOc —- izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. NoroČa se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Glair Ave., N. E. Cleveland, 0.
Najnovejšega spomladanskega in poletnega kroja za
% odraščene može jn mladeniče
v največji/izberi in najboljše kakovosti
$7.50 .o $25.00
Vogal Blue Island Ave. in 18. ul.
Jelinek in Mayer vlastnika
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje in naj-===== bolj varno........
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse nafboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijskilt cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmernih cenah. Kašpar Državna Banka izplača za 5K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako izdajamo draite. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, In pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), } zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. -:- -:-
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, lil.

\, -Ni1

I Prekinjeno delo.
s	^
ELIXIP.'
BITTER-WINE
/	V^E
TRINE ROVO
Horré víno
h/ JOSEPH TRlNtR «16-622 S Aïhland Ave CHICAGO, i tu
Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli vv polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi učinokovalo na nas, da bi bili zdravi in močni. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa.
Pa tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je, da človek postane zaprt. V takih slučajih, ko so oboleli prebavni organi, je najboljše sredstvo
To vino Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo.
USTVARI DOBER TEK,
POSPEŠI IZLOČITVE IN OLAJŠA ZAPRTNICO,
NOTRANJE BOLESTI IN KRČE,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Vspešno je pri vseh takih boleznih, pri kojih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, zaprtnieo in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri nerednem perilu, povzročenih po kronični zaprtniei.
V LEKARNAH
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., • Chicago, 111.
Razprava o jednofii.
PREDLOG ZA DODATEK K USTAVI.
Društva Francisco Ferrer štev. 131 'SN1PJ., Chicago, IH., predlaga v smislu ustave člen VII., prva točka “Iniciativa” sledeče:
DVOJNO ZAVAROVANJE.
Člani (ice) SNFJ., ki še niso prejeli nobene bolniške podpore za katerokoli not mn j o kronično in ponavljajočo se bolezen in nobene odškodnine za poškodbo kateregakoli telesnega uda, dalje katerim ne manjka nobenega uda ter če vspešno prestanejo zdravniško preiskavo, kakor tudi če glasuje zato! nadpolovična večina članov (ic) na seji, zamorejo vsto piti v prvi razred in se zavarovati za $1200 posmrtnine, $2 dnevne bolniške podpore ; dalje se morejo zavarovati za dvojno odškodnino kot sleldi; $400 za izgubo cele roke ali do pesti, cele noge ali do členkov in, za otrpnenje istih udov; $200 za polovico stopala; $400 za izgubo enega, očesa; $100 za prst do drugega členka na roki; $1200 za izgubo obeh rok, o-beh nog, obeh očes,, ene roke in etne noge in za zlomljen hrbet.
2.	Vsak član (ica), ki želi prestopiti v prvi razred, se mora prijaviti društvenemu tajniku (iei) in plačati $1.50 jamčevine. Društvo r>otem glasuje na svoji prvi seji o prestopu in če je sprejet (a) pošlje društvo na jednoto $1.50 v rezervni sklad in 25c za novo o-poroko poldg asesmenta. V slučaju da se istočasno prijavi več prosilcev (itk) iza prvi razred, glasuje društvo obenem ne “več kot za dva prosilca (kei); to pa velja le za stare člane (ice).
3.	Mesečni doneski za prvi razred so; smrtninski sklad 90c, bolniški sklad $1.30, poškodninski in odpravninski lOc. rezervni sklad '20c in upravni sklad 20c, skupaj $2.70 mesečna. V slučaju da jed-nota razpiše izvanredni asesment, plačajo člani v prvem razredu dvojni znesek takega asesmenta.
4.	V slučaju bolezni je opravičen vsak član (ica) do podpore $2 na dan aa dobo 6 mesdcev, drugih 6 mesecev. pa $1 na dan; v slučaju smrti ali pohabljenja telesnih udov pa do dvojnih zneskov sedaje posmrtnine in poškod-nine kakor navedeno v prvi točki tega dodatka k ustavi. Članice oh času porodov so opravičene do $20 porodne podpore.
5.	Stari člani (ice), kakor novi prosilci (kč), morajo biti preiskani po zdravniku v svojem kraju v pričo, dveh članov (ic), dalje jih mora sprejeti vrhovni zdravnik, večina članov (ic) na društveni seji in končno glavni urad Jednotin upravni odsek sme zavrniti vsakega prosilca (ko) a ko ima opravičene: razloge za to.
6.	Clani.(ice), ki vstopijo ali prestopijo v prvi razred, so opravičeni do dvojne bolniške podpore' šele po preteku 90. dni in do dvojne posmrtnine po preteku 45. dni, kakor 'že določijo glavna pravila. Ako kateri član (ica), ki prestopi iz drugega v prvi razred zamolči kako bolezen, nosečnost ali če ,zboli ali umrje pred časom, dobi podporo oziroma smrtnino v smislu glavnih pravil po $1 na dan za tista bolezen ne glede koliko časa traja, ali $600 v slučaju smrti.
7.	Novo-pristopli elani (ice), ki želijo vstopiti v prvi razred, plačajo $7 pristopnine, kar se odpošlje na jednoto. V ostalem velja-ja za novo pristople člane glavna pravila glede pristopa kakor za druge in izvemši prve točke v 14 členu “Članstvo” “od starosti 16 do 40” namesto “16 do 45”.
Ta dodatek k Ustavi, ako bo sprejet, ima stopiti v veljava šele potem, če se oglasi za prvi razred za dvojno zavarovanje najmanj 600 starih elanov (ic).
KOMENTAR.
Ker mora v smislu ustave 7 člen vsak predlog za dodatek k ustavi in pravilom podpirati najmanj 10 drugih društev iz 10 različnih držav, apeliramo na bratske društva SNFJ., da podpirajo naš gori navedem predlog če se z njiuv strinjajo. Društva, ki bodo podpirala predlog, naj, čim prej to sporočijo gl. tajniku in sicer s podpisi društvenega odbora in po trdilom pečata.
Da ne bo kateri elanov (ic) našega predloga tolmačil narobe in mislil, da se j6 dbuštvo “Fran-■csico Ferrer” postavilo na abso-
lutno stališče, pristavimo, da i-ma vsako društvo pravico dodati k našemu predlogu spremenbe in dodatke. Take spremembe in dodatki naj bodo jasno označeni pod katero točko spadajo. Pripomni naj se, kaj naj s,e zbriše in kaj doda. Društvo “Francisco Ferrer” bo podpiralo le spretnem be in dodatke takih društev, ki podpirajo njegov predlog v celoti, kar pomeni, da pojde z njihovimi spremembami in dodatki na splošno glasovanje. “Francisco Ferrer” smatra svoj predlog za temeljni načrt, na podlagi katerega se lahko razpravlja. Sahio-posebi se razume, da brez splošne razprave ne pridemo do cilja.
Vsako društvo naj na svoji seji vzame naš predlog v pretres in v “Glasilu” naj pove odprto, kaka sodi o njem. Vse dodatke in spremembe k predlogu, naj se ra-vnotako pošljejo gl. tajniku, da pridejo v list in se lahko razpravlja o njih.
Za društvo Francisco Ferrer štev. 131 SNFJ.
Milah Hegji, predsednik.
John Molek, tajnik.
Felix Seljak, blagajnik.
Brereton, 111.
O predlogu za dodatek k ustavi društva ‘‘Franciscu Ferrer” štev. 131, imam svojo sodbo, katero pa smatram za toliko važno, da jo sporočim javnosti.
Kdor je pazno zasledoval gibanje članov SNFJ., je gotovo prijel do zaključka, da se nekaj mora storiti, da se spopolni podporno organizaciji «a slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Zakaj? Na to vprašanje bo odgovoril najtežje tisti, ki je zavarovan pri dveh ali treh podpornih jednotah ali zvezali, ker je v slučaju bolezni ali nesreče na vezan le nanje. Neiz-pobitna ¿'&snica ostane, ako bi tak član imel vse tiste ugodnosti le pri eni jednoti, kakor jih ima pri dveh ali treh, tedaj bi ostal član le ene jednote.
O tem se je že mnogo razpravljalo povsod. Nekateri želijo, da bi se jednote in zveze združile v eno samo močno podporno organizacijo, ki imajo za svoj temelj svobodomiselnost. Ideja je lepa, in krasna, pa zelo težko izvedljiva. To mi bo pritrdil vsakdo, ki le količkaj pozna tukajš-ne 'Slovence.
Pa vrnimo se k predlogu društvo štev. 131, ki se ne more .n sme sprejeti, kakor se glasi v originalu :
“Člani (ice) SNFJ., ki še niso prejeli nobene bolniške podpore za katerokoli notranjo kronično in ponavljajočo se bolezen in nobene odškodnine za poškodbo kateregakoli telesnega uda, dalje katerim ne manjka nobenega uda ter če vspešno prestanejo zdravniško preiskavo, kakor tudi če glasuje zato nadpolovična večina članov (ic) na seji, zamorejo vstopiti v prvi razred in se zavarovati za $1200 posmrtnine, $2 dnevne bolniške podpore; dalje
__	___ __ J?
Ako bi ta odstavek sprejeli v tej obliki, potem bi imeli ugodnejšo priliko le novi člani in elani n a obratno pa tisti, ki so bili pri rojstvu jednote, bi ne imeli pravice' zavarovati se dvojno. S tem bi kršili načelo enakopravnosti. kar se pa ne sme in ne more zgoditi.
Po mojim mnenju naj bi imel vsak član pravico zavarovati se dvojno, ki je prestal vspešno zdravniško skušnjo, to pa le za bolniško podporo in odškodnino. Posmrtnina naj jpa ostane za vse enaka. S tem bi znižali mesečni prispevek na $2.25, kar bi imelo veliko agitatorično in privlačno silo.
Z dvojno posmrtnino se ne strinjam, ker je zavarovanec ni nikdar direktno deležen, in ker je visoka posmrtnina napravila v posameznih slučajih tudi že mnogo zla.
Spominjam se slučaja, ko je smrt ugrabila mladega fanta. Zavarovan je bil pri jednoti in posmrtnino so dobili starišii. Posledica tega je bila, da je bil oče vedno pijan. Iz hiše je zbežal mir in v nji sta se naselila prepir in kletev.
Drugi slučaj je še žalostnejši od prvega. Žena je pa možu dobila precej visoko posmrtnino. Takoj so se oglasili razni koristolovci, ki so delali ženitvaujske o-bljube, dokler ji niso požrli zadnjega beliča^ in je ostala na slabem glasu. Čul sem jo na lastna
ušgsa, ko je rekla: “Stokrat bi bilo boljše, da ne bi bila prejela posmrtnine po ljubljenem soprogu.”
Vidite člani (ice), take so včasi dobrote, ki jih prinese visoka posmrtnina. Vsako stvar je treba, ogledati z dveh strani; s senčnate in solnčne. To je pa vzroK, da sem proti dvojni posmrtnini, mej-teim ko se strinjam iz dvojno bolniško podporo in odškodnino.
Povedal sem svoje o predlogu z namenom, da koristim in povem hibe, ki jih ima predlog.
Gotovo se bodo oglasili še drugi bratje in sestre. Ako ostanemo vsi pri svojem prepričanju, ko bo končana razprava, bode vseeno lahko odločiti sie bratom in sestram za najboljše predloge, spremembe in dodatke o tej stvari.
F. J. Aleš.
Naznanila in vabila.
La Salle, 111.
Tukajšni diletantski pevski klub priredi na Veliko nedeljo in pondeljek zvečer enodejahsko igro: “Doktor Hribar”, v dvorani g. M. Kompa. Naklonjenost, katero je cenjeno slov. občinstvo izkazalo klubu pri vsaki prireditvi, nam zagotavlja, da, nas bodete tudi sedaj v obilnem številu poselili, zakar se vam že naprej zahvaljujemo. Storili bomo po svojih močeh, da bode vsak zadovoljen z igro, v nadi, da se ta ideja ohrani v naši naselbini, da bi čim preje imeli priložnost igrati v bodočem Slovenskem domu. Vsestranske' zabave ne bode manjkalo ; šaljiva pošta, ples v pondeljek zvečer in petje.
Torej na veselo svidenje na naših prireditvah'
Za D. P. klub Lavo Zevnik.
Lorain, Ohio.
Vsem članom društva “Bled”, štev. 17 naznanjam, da se bodo odslej vršile mesečne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu. To obvestilo velja v smislu zaključka zadnje seje za prihodnji mesec.
Prihodnja seja bo dne 30. marca in sicer v starem zborovalnem prostoru.
Vsem ‘bratom priporočam, da, se naj seje zanesljivo udeleže in s seboj pripeljejo vsak po enega novega kandidata.
Frank Dugar, tajnik.
Messmore, Pa.
Naznanjam vsem članom društva “Kanarček”, štev. 146, da je brat John Cvetkovič. 75 b. Newcomer, Pa. zopet izvoljen za
blagajnika, ker je brat Jožef Eržen podal ostavko.
Miha Polovic, tajnik.
Roundup, Mont.
Na seji društva ‘Živila Ilirija’, štev. 114, ki se bo vršila dne šestega aprila, bomo razpravljali o nabavi društvene' zastave. V interesu vsakega člana je, da se udeleži te seje in na seji svetuje, kar smatra,, da je društvu v korist.
Vse stvari, ki se tičejo društva, naj se pošiljajo na zdolanji naslov :
Lucas Zupančič, 415 b.
Roundup, Mont.
Chicago, 111.
Člani (ice) društva “’Slavija”, štev. 1, ki žele svoje otroke zavarovati v otročjem zavarovalnem oddelku naj pripeljejo svo-jo deco dne 24. marca točno ob sedmih, izvečer v lekarno C. G. Končka, vogal So. Centre Ave. in W. 18. ulica, da jo preišče zdravnik. Tajnik bo ob pravem času na mestu.
Joe AVerščaj, tajnik.
Eveleth, Minn.
Vsem članem društva “Napredek”, štev. 69. naznanjam, da bomo, imeli na seji dne šestega aprila zelo važne točke na dnevnem redu. Rešiti bo treba tudi točke, ki smo j,ih na zadnji seji preložili do prihodnje seje.
Članom priporočam, da naj ni-kdo_ne izostane od seje, ker bo društvo opravičilo le bolnike, druge, kii se ne bodo udeležili seje', pa kaznovalo z enomesečno suspendacijo.
Thomas Prelovšek, tajnik.
Granville, Ul.
Brat L.' Bregar ,dosedanji tajnik društva “Jugoslovani”, štev. 186 je odložil svoj posel in na njegovo mesto je bil izvoljen J. Bergant, 219 b., Granville, llii. A7 s e zadeve, ki imajo stik s tajniškim poslom, naj se v prihodnje pošiljajo novoizvoljenemu tajniku.	J. B.
— Samomor. Iz Beljaka poročajo: 581etna zasebnica Pavla pl. Lenk se je zastrupila s plinom. Ko je odšel sin :z doma, j,e odprla plin, legla v posteljo in pričakovala smrt. Popoldne je poslala sinu obvestilo, da naj nikar ne prižge luči, ko bo stopil 'V sobo. ¡Sin. ki je prišel ob eni po noči domov, je začutil, stopivši v stanovanje, velik smrad po plinu. Odprl je hitro okna in vrata, prigal luč in videl, da je njegova mati že mrtva. Vizrok samomora je neznan.
Slovenci v Chicagi pozor!
DR A Gl ROJAKI IN ROJA KI N ¡E.— *
Slov. Del. “Sokol” Chicago priredi dne 6. aprila t. 1. v Narodni dvorani, vogal Center Ave. in 18. ulice že svojo prvo pomladansko veselico. Ker bode program zelo zanimiv in ker je čisti prispevek namenjen za nabavo orodja vabimo cenjene rojake in rojakinje da se te prve veselice mnogo številno udeležite.
Objednem se vsa slov. društva opozarjajo, da priredi Slov. Del. “Sokol” dne 3. avgusta t. 1. svoj prvni izlet (piknik) z javno telovadbo članstva in članic. — K temu se slav. društva naprosijo, da na isti dan neprirede izletov, ker bi bil v prvi vrsti za naše kakor tudi za druga jednaka društva slab izid.
“Novembra meseca mladi” Sokol prvikrat nastopil je: Trakrat nam pokazal on je, koliko zamore že. Razprostila so se krila, dvignil on se je v zrak.
“Nazdar” Sokol mladi. Ti si hraber naš junak.
JULIJ PERHAVEC, tajnik.
-------------------------------f-----------:------------;----j----
LEPA PRILIKA ZA TISTE KI ZNAJO ANGLEŠKI. $7.00 ZDRAVNIŠKA KNJIGA ZA $2.50. ‘THE PHYSICIAN IN THE HOUSE’ (Domači Zdravnik)
Tako se imenuje knjiga, ki jo je spisal in izdal znameniti doktor J. H. Greer, profesor Genito-Urinary surgike in drugih bolezni, na čikaškem vseučilišču medicinske fakultete.
Ta znamenita knjiga obsega 816 strani in se bavi z nič manj nego 978 slučaji bolehni; to je z vsemi do sedaj poznanimi boleznimi, ki jih je odkrila moderna zdravniška veda.
Vse bolezni, kakor tudi njih simptomi, so natančno opisani in raztolmačeni v poljudno pisani angleščini. Vsak slučaj bolezni ima tudi. navodilo za zdravljenje, kakor tudi recepte.
Knjiga je zlasti velike vrednosti za delavske sloje, katerim vsled denarnih zadreg ni mogoče za vsako bolezen, ali napadanje (simptomom), klicati zdravnika. Razlage so spisane za moške in za ženske, odrasle in mladoletne. — Kdor se ravna po njegovih navodilih, ozdravi gotovo!
To knjigo priporočamo, da se naroči sleherna slovenska hiša, kjer se govori ali razume angleški. — V slovenskem jeziku take knjige sploh ni dobiti, in če bi izšla, bi stala najmanje $25.00—$40.00 Knjigo pošljemo poštnine prosto. Pišite na
M. LENARD, 2202 So. 40th Ave., Chicago, 111.
POZOR! ROJAKI!	POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so:
Kranjski Brinjevec,
Slivovic,
Tropinovec,
High Lile Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, tt.t.
Pozor!	Gostilničarji! Pozor!
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, TT.T.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJS K ODVETNIK,
(ADVOKAT)-----
DR. PERO PERIČ
office Room 207, Union Bank Building 25 North Dearborn Street - Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:- -:- -:-Pišite v slovenskem jeziku.
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, III.
Največja slovanska tvornica za SA-BTAVE, REGALI JE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za ve a slovenska, hrvateka, čeeka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki eenik ki je ti-ekau v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski in hrvatskl in je član 8. N. P. J., odkar se je ustanovila.


umetne noge in roke iz kavčuka, berglje, elastične nogavice iz kavčuka ali gumija, pasove za kilo ... v zalogi tudi importirane izdelke.
American Artificial Limb Co.
1623 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois.
Tel. Canal 3879. Za dame postrežba dam. Odprto do osmih zvečer. Pišite po cenik!
Najholši Izdelek Iz Pacifika.
Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo.
INKORPORARINI V CHICAGI, ILL.
1621-1623 W. 12tira Street, Chicago, 111.
Telefon Canal 110.	Jan J. Fuček, manager.	Pišite v slovenskem.
THAT’S THE BEER
m : Iff ti F Ki j
¡s ■?■*’%% MM ■ »|| r,. ■
Atlas 0RSWING Compan y
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.	J. F. ROUŠAR, ravnatelj
SPREMEMBE
pri krajevnih društvih meseca februarja 1913.
Slavi ja, št. 1.—Izobčen: Joseph Spacal, c. 114'66.
Triglav, št. 2.—Zopet sprejet: Joseph Mesojedec, c. 12546.—Prvi mesec suspedovani: John Lu-izar, c. 6197; Helnrik Radej, c. 11721. — Izobčeni: Matit Cizek, c. 3120; Joseph Kolatnti, c. 10292.
Adrija, št. 3.—Zopet sprejeti: Mihael Banda, c. 13890; Mile Djankovič, c. 14312; Auna Blaš-ček, c. 13889. — Novo pristopil: John Žnidaršič, c. 15259.
Bratstvo, št. 4.—Zopet sprejeti: Julijan Bugajevski, c. 760; Anton Bogožinski, c. 5684; Ceslava Matuška, c. 5981; Joseph Matuš-ka, c. 6707; Frank Staimert, c. 7664; Valentin Kotra, c. 10496; John Figas. c. 12334,—Prvi mesec suspedovani: Frank Ratai-zak, c. 141; Stefan ■ Blaška, c. 10172; Frank Sadlovski, c. 13479. —Drugi mesec suspedovani: Anton Maslovski, c. 11723. — Izobčen; Roman Bugajevsky, c. 1112.
Naprej, št. 5.—Zopet sprejeti: John Škerjanc, c. 10298; Joseph Pizem, c. 11107. — Prvi mesec suspedovani: Frank Sodnikar, c. 1438; Jostph Augustinčič, c. 2803; Frank Pečjak, c. 3376; Frank Kolenc, c. 9836; Karol Lapajne, c. 1544; John Nose, c. 11902^ Fr. Kastelic, c. 12056; Anton Čeče lič, c. 12059; Anton Boldin, c. 12386; Ignac Bartolj, c. 12387, Frank Klemenčič, e.13117.—Dru-gi mesec suspendovani:	Joseph
Marinčič, c. 8875; John Jereb, c. 12957. — Izobčeni: Frank Lah, c. 2960; Frank Vesel, c. 5439; Frank Dimnik, c. 9401. — Nove pristopli: Anton Gobec, c. 15260; Leopold Stefančič, c. 15261; John Stopar, c. 15262; John Košir, c. 15263; Joseph Tekaučič, c. 15264.
Bratstvo, štev. 6. — Izobčen: Frank Kuhar, c. 14101.
Bratoljub, št. 7.—Zopet sprejeti: Anton Šuštar, c. 11340; Fi lip Gali, c. 13007.—Drugi mesec suspendovani:	Karl Močnik, c
1772; John Joras, c. 7674'.—Novo pristopil: John Turk. c. 15265.
Bratstvo Naprej, štev. 9.—Zo-i pet sprejeti: Frank Lipovšek, c. 2634; Blaž Mihalek, c. 4249. — Prvi mesec suspedovani: Anton Gondek, c. 726; John Pročko, c. 4948,—Novo pristopli: John Kozjek, c. 15266; Andrej Malovašič, c. 15267; Valento. Čuden, c. 15268; i Jacob Šibenik, c. 15269; Joseph
*	Lubej, c. 15270; Andrej Jama, c. 15271.
Trdnjava, štev. 10.—Novo pristopli: John Bogovič, c. 15272; Jacob Pivk, c. 15273.
Sokol, št. 11. — Prvi meses su-! »pendovana: Frančiška Susnjar, \ c. 11302.
Edinost, št. 12. — Zopet spre-t jeti: Savel PoloVina, c. 2254; Mihael Periček, c. 7562.
Edinost, št. 13. — Prvi mesec 'suspenedovan: Stefan Kolar, c. 12738. — Izobčen: George Sha-; far, c. 10896. — Novo pristopli: Louis Preininger, e. 15274; Ja-i cob Tomišič, ceht. 15275; Louis | Gmeindl, c. 15276; Matt Gmeindl, c. 15277.
Sloga, št. 14.— Izobčen: John Bučar, c. 12977. — Novo pristopil : John Janša, c. 15278.
Sloga, št. 16. — Zopet spreje-| ti: John Mestek, c. 12980; Andr. j Golob, cert. 7167; Frank Pavle-
•	nič, cert. 8660; Frank Dolenc, [ c. 7681; Louis Zupančič, c. 12566; [ Joseph Goršek, c. 1412; Jacob j Jovne, c. 1009. — Prvi mesec su-I spendovani: Ant. Kočiš, c. 14561;
Marko Belič, c. 7350; August Za-| jec, c. 10072; Rezelj Kocjan, c. E 8207; Frank Marcina, c. 11454; [ Martin Kosem, c. 11590; Louis O-[ bid. c. 10671 ; Jacob Korenčan, c. I 6970; Katarina Korenčan, cert. | 10828; Josepina Salatnik, cert. 13147. — Drugi mesec- suspendovani: Joseph Povšič, c. 8690; Martin Stanislia. cert. 57. — Novo pristopil: John Kalan, cert. 15279.
Orel, št. 19. — Zopet sprejeti:
I Andreas Horvat, cert. 673; John i Horvat, c. 672. — Novo pristopli: Andreas Cuder, c. 15280; Mar-I tin Lipovšek, c. 15281; Joseph j Franko, c. 15282.
Sokol, št. 20. — Zopet spreje-; ti: Frank M. Delach, c. 14163.— | Prvi mesec suspedovani:	John
[ Staj er, c. 12406; John Kostelc,
; c. 8663. — Drugi mesec suspedo-| van: Mihael Erzar, c. 2493. —
Novo1 pristopli: John Jenko, c. 15283; Mihael Brula, c. 15284; John Stajer, c. 15285.
Orel, št. 21. — Zopet sprejeti: John Glažar, ç. 8399; Andrej Cig-nar, c. 14347 ;\ Alois Posterniak, c. 14348.—Drugi mesec suspendovan: Frank Krebelj, c. 10526. — Izobčen : Ant. Mihelič, c. 11748. —Novo pristopil : Angela Erjavec, c. 15286.
Danica, št. 22. — Zopet sprejet: George Mikulišič, c. 12080.— Prvi mesec suspendovani: John Futak, c. 9211 ; Karol Filipčič, c. 9678; Matt Petek. — Odstopli: Nikolaj Stimac, c. 4346; Anton Lisac, c. 6857. — Novo pristopli: Bartol Mihelčič, c. 15287 ; George Pretoklep, c. 15288.	/
Edinost, št. 23. — Novo pristopil: Ignac Omerzu, c. 15289.
Šmarnica, štev. 24.—Novo pristopli: Jos. Pungaršič, e. 15290; John Porenta, c. 15291; Joseph Fink, c. 15292 ; Joseph Russ, c. 15293; Veronika Pungeršič, cert. 15294; John Mastalesh c. 15295.
Bratje Svobode, št. 26.—Prvi mesec suspendovan : Matt Žagar, c. 1469.
Celje, št. 27.—Novo pristopli: John Jouvan, c. 15296; Frank Verbka, e. 15297.
Novi Dom, št. 28. — Prvi mesec suspendovan: Frank Sabec, c. 4040. — Izobčen: Kata Kuff-nar, c. 12085. — Novo pristopil: Paul Devčič, c. 15298.
Domovina, št. 29.—Zopet sprejet: Joseph Rajnar, v. 12262.
Slovenski Dom, št. 31.—Zopet sprejet: Joseph Cimperman, c. 1693. — Novo pristopil : George Kodrič, c. 15299.
Sava, št. 32.—Prvi mesec suspendovan: John Keržič, e. 5089. —Izobčeni : Fr. Tomšič, e. 8674 ; Anton Luzar, c. 4145.—Novo pristopil : Frank Podbevšek, cert. 15300.
Naš Dom, št. 33. — Prvi mesec suspendovani: Andy Plavel, c. 8579; Mihael Dragajnec, c. 10720; Dm. Stanisavljevič, c. 12757 ; Mato Kramarič, c. 14811 ; Franjo Pršak, c. 14813. — Izobčeni: Fr. Tomažič, c. 1363 ; Anton Bobek, c. 1374; Marija Tomažič, c. 3294; Mihael Grošen.ič, c. 10096 ; Jak. Bobek, c. 8415. — Novo pristopli: Jelka Spelič, c. 15301; Marija Pelc, e. 15302; John- Biček, cert. 15303; John Turk, c. 15304.
Zvestoba, št. 35. — Prvi mesec suspendovan: Joseph Januš, c. 7461. — Novo pristopil: Valentin Pukelj, c. 15305.
Proletarec, št. 37.—Prvi mesec suspenedovan: George Galič, c. 7726.
Ilirija, št. 38.—Izobčen: Alex Lukepanovič, c. 11127. •— Novo pristopil : Frank Ambrož, Jr., c. 15306.
Narodni Vitezi, št. 39.—Zopet sprejet: Anton Zajc, c. 3779. — Dragi mesec suspendovani : Mihael Knapič, c. 6978 ; Frank Pen-ca, c.. 1911 ; Peter Porenta, cert. 3051 ; Silv. Rešek, c. 3908.—Novo pristopli : Frank Potokar, cert. 15307; Jos. Mladkovič , c. 15308; Frank Plevanch, c. 15309; Valentin Vreček, c. 15310.
Zvon, št. 40.—Novo pristopil : Joseph Šepič, c. 15311.
Slovenija, št, 41. — Izobčeni : Alois Vozelj, c. 13937; Anton Er-ce, c. 14369. — Novo pristopil: Joseph Cimermanič, c. 15312.
Večernica, št. 42. — Izobčen: Andrej Bizjak, c. 2076. — Novo pristopil: Frank Koss, c. 15463.
Aurora, št. 43.—Zopet sprejet: Frank Filanovič, c. 8896.—Novo p ris op il : Frank Miklič, c. 15313.
Gorenjec, št. 46. — Novo pristopli: John Kurnik, c. 15314; Joseph Zalar, c. 15315 ; Frank Zadnikar, c. 15316.
Illinois, št. 47.—Prvi mesec su-spendoivan.: John Žnidaršič, cert. 10868. — Drugi mesec suspendovan : Dominic Hribar, c. 6674. — Novo pristopil: John Pdtnik, c. 15317.
Triglav, št. 48.—Izobčen: John Turk, c. 7743. — Novo pristopil : Stefan Lončarič, c. 15318.
Ljubljana, št. 49.—Prvi mesec suspendovan: Frank Geršak, c. 9191. — Odstopil: Andrej Vidergar, c. 2934. — Novo pristopli: Angel Čoha, c. 15319 ; Frank Čoha, c. 15320; Andrej Dzur, cert. 15321.
Skala, št. 50.— Zopet sprejet: Anton Pirnat, c. 10667. — Novo pristopli: Marija Zavbi, c .15322; John Pavličič, c. 15323; Aloisjija Frajle, c. 14324; Nada Pavličič, c. 15325; Joseph Verhovnik, cert. 15326 ; George Mačkovec, cert. 15327.
Narodni Dom, št. 51.—Izobčen: Joseph Žlogar, c.
Zvezda, št. 52—Novo pristopli: Matt Terkaj, c. 15328; Frank Košale, c. 15329.
V Boj, št. 53.—Zopet sprejet: M. F. Intihar, c. 12766.—Prvi mesec suspendovani: Frank Trampuš, c.; Frank Ulle, c. 12276; M. Ulle, c. 924'4 ; J. Zupančič, c. 5741 ; Frank Blaznik, e. 4810' — Drugi mesec suspendovani : J. Banko, c. 4059; Peter Jamšek, c. 12765. — Izobčeni: Louis Palik, c. 14082; Frank Pavlin, 14381,— Novo pristopil: Anton Mestek, c. 15330.
Jutranja Zora, št. 54. — Novo pristopli : George Tatalovič, cert. 15331; Stefan Vukas, c. 15332.
Slovenija, štev. 56.— Izobčen: Martin Zelene, c. 6402.
Planinar, št. 57. — Prvi mesec suspendovan : Rudolph Kuhar, c. 8743. — Drugi mesec suspendovan : Joseph Tratnik, e. 8451. — Novo pristopil' Anton Orehek, c.
Litija, št. 58. — Novo pristopil: Mike Matonič, c. 15334.
Zavednost, št. 59.—Novo pristopil : Anton Kerin, c. 15335.
Bratska Sloga, št. 62. — Zopet sprejet: Frank Lesar, c. 3718. — Prvi mesec suspendovani: Jos. Štiglic, c. 10131 ; Anton Gerzinič, c. 11949; Joseph Mance, c. 13949. —Izobčen: Silvester Vodopi.ja, c. 12110. — Novo pristopli: John Gregorič, c. 15336; Frank Bra-ginc, e. 15337 ; John Černe, cert. 15338.
Bistrica, št. 63. — Izobčen: A-lois Lovše, c. 7010. ■— Novo pristopli: Joseph Guinzej, c. 15339; John Ga Hun, c. 153940.
Slpvenska Zastava, štev. 64. — Zopet sprejet: Frank Kumer, c. 14176. — Novo pristopli: Karol Resnik, c. 15341; John Ferjan, c. 6746.
Prvi Maj, št. 65.—Zopet sprejeti: Frank Smrdu, c. 71118; John Malli, c. 5515. — Prvi mesec suspendovan : Frank Cvetkovič, c. 11492. — Črtan: Alois Skerbinek, e. 3822. — Novo pristopli : Antonija Hafner, c. 15342 ; Frančiška Drmolta, c. 15343; Karl Šauperl, c. 15344; John Rupnik, c. 15345; Marija Erjavec, c. 15346; Ana Kenda, c. 15347.
Dolenec, št. 67.—Novo pristopli r William Sander, cert. 15348; Matt Tomac, cert, 15348 ; Jacob Stančič, c. 15350; John Majna-rič, c. 15351.
Slovenec, št. 68.—Drugi mesec suspendovan : Frank Pogačnik, c. 12791. — Novo pristopli: Frank Peršin, c. 15352.
Napredek, št. 69. — Novo pristopil: Louis Lesar, c. 15353.
Spoznanje, št. 72.—Zopet sprejet: Karol Givdan, c. 6553—Prvi mesec suspendovani : Frank Rein-šak, c. 10375; Antonija Jančič, c. 13184; Joseph Opara, c. 8412. — Novo pristopli: Joseph Juvan. c. 15354 ; John Ocepek, c. 15355 ; Frank Oštrožnik, c. 15356.
Grozd, št. 74.—Novo pristopil: Frank Vidergar, c. 9905.
Slovenec, št. 75.—Novo pristopil: John Pesha, e., 15357.
Bratstvo, št. 77.—Novo pristopil : John Tisar, c. 15358.
Delavska Zveza, št. 78.—Zopet sprejet: John Kocijan, c. 13187. — Novo pristopil: Egidij Ogra-jenšek, c. 15359.
Dobrodošli, št. 79. — Izobčen: Joseph Golik, c. 5124.
Svoboda, št. 80.—Zopet sprejeti : Paulina Bernoyic, c. 10464 ; Karol Stanfl, c. 5395; Andro Navrait. c. 7989; Vencel Grenko, c. 5189; Joseph Ilagler, c. 7495.
Triglav, št. 82.—Izobčen : Geo. Puh, c. 13194.
. Planina, št. 83. — Zopet sprejet: Peter Sajatovich, c. 8468.— Drugi mesec suspendovani : Nick Dragičevich, ■ c. 12124; Geco Bo-rich, c. 1370. — Izobčen: Frank Zalar, e. 10160.
Slovenski Dom, št. 86.—Novo pristopil: Frank Makos, c. 15360.
Prostomisleci, št. 87. — Novo pristopli: Steve Dernovšek, cert. 15361 ; Frank Sustarčiš, c. 15?62 ; John Mlakar, c. 15363.
Dohri Bratje, št. 88. — Zopet sprejeli: Frank Lazar, c. 11629.— Brvi mesec suspendovan :	Dora
Ijierce, c. 11797.
Rdeči Prapor, št. 90.—Prvi mesec suspendovain : Anton Balant, c. 6379. — Novo pristopli: John Miklaučič, c. 15364; Louis Lajovic, c. 15365.
Johnston City, št. 91. — Zopet sprejeti: Matt Metuljan, c. 6149; Anton Kustoran, c. 1368 ; Albert Ružič, e. 13037 ; Joseph Obalk, c. 8443 ; Martin -Skedel, c. 6740.
Rožna Dolina, štev. 92.—Novo pristopil: Anton Poznajevšek, c. 15366.
Zarja Svobode, štev. 93.—Novo pristopli: John Satler, c. 15367; Frank Štepec, c. 15368.
Triglav, št. 94.—Novo pristopli: Martin No-vlan, c. 15369; John Novlan, c. 15370.
Lilija, št. 95.—Zopet sprejeti: John Komatur, c. 8622;. Frank Grubar, c. 9093; Mihael Stefanič, c. 10175; Frank Furar, c. 11522; Karol Pirh, c. 79; Joseph Kamnikar, c. 12134; Frančiška Grubar, c. 10644. — Prvi meses suspendovani : John Zupančič, c. 6341. — Novo pristopil: Frank Bukovs, c.
15371.
Bratje Vsi Zaenega, št. 96. — Novo pristopil: Frank Novak, c.
15372.
Krim, št. 97. — Zopet- sprejet: Jernej Sušanj, c. 3224,—Prvi mesec suspendovan: Joseph Teka-vee, c. 8487. — Novo pristopil: Anton Rupreht, c. 15373.
Sokol, št, 98.—Novo pristopil: Frank Krmelj, c. 15374.
Slovenski Rudar, št. 99.—-Prvi mesec suspendovan: Joseph Smolič. e. 6568.
Gobolček, št. 100.—Prvi mesec suspendovan: Andrej Boštjančič, c. 4270. — Dragi mesec suspendovan: Anton Boštjančič.
Trdnjava, št. 101. — Odstopil: Joseph Potrebuješ, c. 12462.
Nada, št. 102,—Zopet sprejete: Kristina Namors, c. 11385; Lina Semšek, c. 10984; Magie Končan, c. 7960. — Prvi mesec suspendo-vana: M a rtih a More, c. 8092. — Drugi mesec suspendovane: Marija Jerman, c. 8098; Anna Van-covsky, c. 11527. — Novo pristopila : Marija Cuffar, c. 15375.
Prostost, štev. 106,—Novo pristopli: Tony Pustovrh, c. 15376; Desiree C. Pierce, c. 15377; Nick Zvonar, c. 15378; Charles Jankel, c. 15379.
Planinski Raj, št. 107.—Izobčen: John Kato lič, c. 13205—Novo pristopila: Angela Bajc, cert. 15380.
Gorenjec, št. 120.—Prvi mesec suspendovan: Jacob Tomšič, cert. 1849. — Drugi mesec suspendovan : Anton Tavčar, c. 7306. — Novo pristopli: George Tomac, c. 15394; Sebastian Tušar, c. 15395; Ferdinand Sepič, c. 15396.
Zveza Detroitskih Slovencev, št. 121. — Zopet spejelt : Frank Cigale, c. 14667 ; Joseph Ciger, c. 13597; Vincenc Černe, c. 11829; Joseph David, c. 13410; Mihael Seman, c. 1Ô484; John Told, c. 13411. — Prvi mesec suspendovani: Alex Ban, c. 14669; Joseph Kotar, c. 11826 ; Andrej Kontar, c. 12493. — Izobčen: Andrew Ko-pusta, c. 12322.
Grozd, štev. 122.—Prvi mesec suspendovan : Frank Skubic, cert. 9709. — Izobčen: Jacob Likovič, c. 9768. — Novo pristopli: Jacob Kotar, c. 15397 ; Louis Vrečar, c. 15398.
Mednarodna Zveza, št. 124. — Zopet sprejet: Ignac Perpar, c. 13597.— Izobčen ; Felix Priprost, c. 11832. — Odstopila: Antonija Beber, c. 13602. — Novo pristopli : Rudolph Ravnikar, c. 15399 ; Matit Urbas, c. 15400..
Hibbing, št. 125,—Zopet sprejeti : Joseph Kajfež, c. 2195 ; Geo.
Mihelič, c. 12654; Nick Vukšeuič, c. 8347. — Prvi. mesec suspendovani : George Glad, c. 9133, Alois Hren, c. 10216; Frank Pintar, c. 12653; Matt Paver, c. 14925; Jos. Glad, c. 14924. — Drugi mesec suspendovan: Nick Stenoslaznik, c. 12163.
Primož Trubar, štev. 126. Zopet sprejeti:	Ignac Spetič, e.
8511, Joseph Debevc, c. 8512,-John Dejak, c. 8515, M. Kastelic, e. 8687, Joseph Smole, c. 8951, G. Blatnik, c. 10218, Fr. Leskovec, c. ----- , John Ausec, c.
11218, J. Gaurich c. 12034, A. Salomon c. 12035, J. Hladnik, 12166, Frank Dejak, c. 12840, Ferd. Cankar, c. 13069, Joseph Petrič, c. 13228, Anton Smole 1, c. 13229, John Zalaznik, c. 13230* Ferd. Šilc, c. 13420, Al. Čepar, c. 14003, Anton Stefančič, q. 5066. Prvi mesec susipendovanil: Frank Škulj, ee 9973, Pelt. PekŠ, c. 9974, Frank Smolej, c. 11588, G. Oblak, c. 12328, J. Očovnik, c. 12332, J. Ka-palan, c. 12495. Drugi mesec suspendovani: Frank Hribar, c. 12330, E. Obolnar, c. 14005, Joseph Linger, c. 14232. Novo pri stopil: John Robas, c. 1540T.
Narodne Slovenke, štev. 128,
B. WEIS & CO.
Destllater in uvažalec
Trgovec z vinom in žganjem na debelo
Kentucky Viskija vsake vrste. Edini prodajalec grenčice “ROOSTER”
/
1221 Blue Island Av., Chicago, III.
Najboljša Slovensko-angleška slovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1.
ALI NIMATE LEPIH LAS?—LEPI LASJE SO KRAS ČLOVEKA!
Ali je koža na Vašem obrazu starikava? Pomladite jo!
V zalogi imamo veliko množino ženskih kit, v raznih umetniških formah, razne vrste “pofs” v formi krone ali v vrsti.
Dalje imamo v zalogi najboljše vrste dišeča mazila za vzdrža-vanje lepe in mlade kože, Loto!, kožo pomlajujočo tekočino za umivanje.	1
r.. . K?*erim izpadajo lasje, naj rabijo naša dobra sredstva za ■ čiščenje glave in proti izpadanju las.
1 Pišite po cenik in navodila, ki vsebujejo poduk in cene za razna dišeča mazila in druge v lasuljoko obrt spadajoče predmete.
Za odgovor in pošiljatev pošljite poštno znamko za 2c. Pišite slovenski.
M. LENARD 2202 So. 40th Ave., Chicago, El.
Jutranja Zora, št. 108. — Prvi mesec suspendovana:	Marija
Zgonc, c. 8108. — Novo pristopila: Marija Skala, c. 15381.
Orel, šit, 109.—Izobčeni: Rade Ivkovič, c, 8634; Fraift Obrez, r 9280; Frank Kofal. c. C1 Novo pristopil: Evdimaco Fulla, c. 15382.
Slovenski Rudar, št. 110.—Zopet sprejeti: Luka Biondič, cert. 10743; Andrew Brajan, c. 13214; Matt Mihelič, c. 11523; Al. Volk, c. 14437. — Prvi mesec suspendovani : Matt Kinkela, c. 10565;, Joseph Ozanich, c. 13973 ; Matt Paver, c. 14652; Anton Rutparšič, c. 10419; Frank Sušanj, c. 14222; Joseph Bukovec, c. 9573.—Drugi mesec suspendovani: Matt Milin kovic, c. 10565; Geo. Turek, c
13983.	' — Izobčen: Anton Kožar, c. 12150. — Novo pristopli: J ohn Ivanc, c. 15383; Joseph Ponikvar, cerlt. 15384; John Ponikvar, cert. 15385; Anton Nučič, c. 15386; (Mihael Smol-čič, e. 15387, sprejet ko predloži izkaz starosti).
Zvezda, št. 111.—Zopet sprje-ta: Neža Miklaučič, c. 9117. -Novo pristople: Jera Iludela, c. 15388; Katarina Vranik, c. 15398
Slovenski Sinovi, št. 112.—No vo pristopil: Joseph Szcypzcejk, c. 15390.
Mangart, št. 113.—Zopet sprejeti: Sabastian Slapnik, e. 14440; Anton Slapnik, c. 14438. — Prvi mesec suspendovani: Blaž Fer-neit, c. 13406; M. Tomazinčič, c. 14659. — Izobčen: Gregor Mohorič. c. 7401.
Živila Ilirija, štev. 114. — Prvi mesec suspendovan: George Ste fanc, c. 13580. — Drugi mesec su s-pendovan: Anton Šesarič, cert. 7363. — Odstopil: Jacob Jerin, c. 6270.
Jolietka Zavednost, št. 115. — Zapet sprejeti: Peter Pretnar, c 10205; Anton Roth, c. 7840; Margaret Roth, c. 11401; Frank Zager,^ e. 6486; Ludvik Prosen, c.
13984.	— Prvi mesec suspendo vani: John Terlep, c. 7542; Ant. Novak, c. 14226; George Klepec, e. 14443; Lukas Mesojednik, c. 9756. — Drugi mesec suspendovani: Mihael Korbar, c. 11399; Jacok Jakše, c. 14446.
Novi Dom, šlt-. 117.—Izobčen: Frank Zaveršnik, c. 12833.—Novo pristopli: Peter Flajn-ik, cert. 15391; Frank Žnidaršič, c. 15392
Slovenski Sokol, št. 118.—Izobčen: John Pintar, c. 8118.
M^ška Jednakopravpost, štev. 119. — Novo pristopila: Aloi-zija Mavšek, c. 15393.

FARME NA PRODAJ
pri Chases Laku, N. J.!
Cena 10 dolarjev aker, za zemljišča, na katerem stoje poslopja pa 16 dolarjev aker.
Zemlja je rodovitna: črna zemljina, pomešana s peskom. Zemljišča so blizo N. Y. C. železnice, poštne, brzojavne in t lefonske postaje. Cerkve, šole, žage in tovarne so v bližini. Nizki davki. Naseljenci iz Evrope živč v tem kraju.
Pišite za pojasnila:
E. MICHALI, Chases Lake, Leviš County, N. Y.

Frank Stoniclr,
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRANO!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in zvez
FRANK STONICH,
7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 605, CHICAGO, ILL.
?
I
t
Y %
X*X*X<XX~X*X*X*X*X~X"X~X«X~X“X*X*X-X”ÎX*X*X~X**X*X"X*<*
astave, regaiije, znake, kape, pa-čate, iti vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošHjamo zastonj.
Co. 2616 S. Lawndale An. Chicaga, IliiiHs
Prvi mesec suspendovana: Antonija Gr goric, c. 12000.
Lipa, štev. 129. Zopet sprejeti: Mihael Habič, e. 8813, Vincenc Hribar, c 9308, John Erbežnik, c. 14013. Prvi mesec suspendovani: Ig. Šušteršič, e. 5006, John Jerman, e. 6087, Marija Božič, c. 8805, A. Tekavčič, c. 8810, John Koren, c. 10844, Ig. Herbst, c. 11030, Joseph Zupančič, c. 13604, Rudolplh Murn, c. 14010, Joseph Marin, c. 14926.
Eveleth, štev. 130. Prvi mesec suspendovana: Marija Bouc, c. 9147.
Francisco Ferrer, štev. 131. Zopet sprejeti: L. Mariacher, c. 8505 Frank Bratkovič, c. 9783, M. Mladič, e. 25. Izobčen: And. Mikulčič, c. 12346. Novo pristopli: Anton Vičič, c. 15402 (Joseph Chepan, c. 15403 sprejet ko predloži izkaz starosti).
Slovenski Napredek, štev. 132. Novo pristopil: Vinci Mihalovich, c. 15404.
Balkan, štev. 133. Prvi mesec suspendovani:	John Škufca, c.
9167, Miiiael Muhič, c. 9169, Marija Muhič, c. 10453, osephJ- Rugelj, c. 11667, Stefan Vidmar, c. 11670, Mihael Hauptman, c. 11-672. Drugi mesec suspendovan : Frank Mausar, c. 11413.
Bratska Ljubezen, štev. 134. Izobčen : Frank Majde, c. 12914.
Michigan, štev. 136. Zopet sprejeti: Mihael Serjalc, c. 13628, Mihael Knez, c. 13630. Prvi mesec suspendovani:	Joseph Ratkovič,
c. 13823, Peter Rozman, c. 884, Vinko Butkovič, c. 12172, Stefan Polič, c. 14233. Anton Pomož, e. 14689. Drugi mesec suspendovan: Joseph Pintar, c. 14016. Izobčeni: Jer. Sandrino, c. 13626, Roman Zanetti, c. 13629.
Napredne Slovenke, štev. 137. Izobčena:	Danica Samson, c.
9989. Novo pristopila. Alojzija Zibert, c. 15405.
Tahor, štev. 139. Drugi mesec suspendovani:	John Mahne, c.
9531, Joseph Kozina, c. 9539, Emil Zadnik, c. 13830. Novo pristopli: Frank Simončič, c. 15406, Louis Opara, c. 15407, Rozalija Babu-dar, c. 15408, Matt Arko, c. 15409, Frank Opara, c. 15410.
Bratska Zveza, štev. 140. Drugi mesec suspendovan:	Karol Zu-
pančič, c. 13932. Novo pristopli: Anton Perše, c. 15411, Silvester Fischer, c. 15412, Peter 'Klarič, c. 15413.
Brod na Kolpi, štev. 141. Zopet sprejeti: John Pleše, c. 12188, George Osinah, c. 13441, Frank Jereb, c. 13837, Joseph Klobučar, c. 14474, Anton Safar, c. 14475, Joseph Stimac, e. 14477. Prvi mesec suspendovan: Matt Lisatz, c. 13640. Drugi mesec suspendovan: Matt Crnkovič, c. 14028. Izobčen: Joseph Abramovič, c. 9566.
Mir, štev. 142. Drugi mesec suspendovan: Ignac Soel, c. 9591. Novo pristopli: Anton Markovič, c. 15414, Peter Hodak, c. 15415, John Bregar, c. 15416, JacoJ Marinka, c. 15417, John Cimerman, c. 15418, Jaeob Svetek, c. 15419.
Slovenski Lovec, štev. 143. Novo pristopil:	Frank Goršič, c.
15420.
Slovenci in Horvati, štev, 144. Zopet sprejet: Lovrenc Furlan, c. 9797. Prvi mesec susipendovani: Simon Gač, c. 9624, Mile Gačeša, c. 12518, Paul Fošter, c. 12520, Stanko Krivokuča, c. 12886, Jan-/ko Breberina, c. 12882, Gajo Dragič, c. 12883. Drugi mesec suspendovan: Paul Dukmanovič, c. 12-880.
Slavček, štev. 145. Zopet sprejet: Jaeob Leskovic, c. 9809. Prvi mesec suspendovan: Valentin Koritnik, c. 12681. Novo pristopli: Joseph Božič, c. 15421, John Čuk, c. 15422.
Kanarček, štev 146. Novo pristopli : Lovrenc Žele, c. 15423, Anton Račič, č. 15424, Frank Ciglar, c. 15425, Frank Kaučič, c. 15426, Karl Radej, c. 154 27.
Vodnikov Venec, štev. 147. Zopet: Frank Gornik, c. 13268. Prvi mesec suspendovani: Frank Sus-man, c. 10637, Joseph Sadar, c. 11229, Anton Struna, e. 14489. Drugi mesec suspendovan: Frank Mahtigal, c. 10465.
Bratje Edinost, štev. 151. Prvi mesec suspendovana: Amalija Ta-vornick, c. 11004. Novo pristopli: Louis Golob, c. 15428, Katarina Zadel, c. 15429.
Slovenski Narod, štev. 153. Zopet sprejeti:	John Gorenčič, c.
10472, Mihael Car, c. 11859, Alois Kopriva, c. 13653, Joseph Mikuš, c. 13650. Prvi mesec suspendova-
ni: Alois Jakšetič, c. 10482, Marko Malešič, c. 13651.
Gorjanec, štev. 154. Zopet sprejet: Joseph Doltar, c. 10489. Prvi mesec suspendovan: Joseph Doltar, c. 10489. Izobčeni: Matt Gas-parac, c. 12578, Antonija Gaspa-rac, c. 12084. Vinko Stimac, c. 14717.
Bodočnost, štev. 157. Zopet sprejeti: Joseph Gornik, c. 10667, Matt Masko, c. 10668.
Ferrer, štev. 159. Izobčen: Albert Mančilovič, c. 10869.
Vseslovani, štev. 161. Prvi mesec suspendovan: Anton Hočevar, c. 14721. Izobčen: Frank Terdan, c. 11076.
Lunder Adamič, štev. 165. Zopet sprejeti:	George Kicin, e.
11864, Matt Kropak, c. 11868, Joseph Kober, c. 11861, Joseph Pa-savec, c. 11865. Prvi mesec suspendovan : Frank Žele, c. 8087.
Sinovi Slave, štev. 168. Novo pristopli: Frank Pene, e. 15430, Anton Fric, c. 15481.
Svobodomisleci, štev. 169. Zopet sprejet: Matt Klinc, c. 9055.
Dolenec, štev. 170. Prvi mesec suspendovani: Julius Gruden, c. 12038, John Gruden, c. 13096.
Slovenski Prijatelj, štev. 171. Novo pristopila: Josefa Glinšek, c. 15432.
Dobri Prijatelji, štev. 172. Prvi mesec suspendovan: Matt Jan, c.
Novo pristopil: John Bar-biski, c. 15433.
Slava, štev. 173. Zopet sprejeti: Mihael Vidic, c. 12541, Frank Nose, c. 12542, Martin Femee, c. 13-274, Joseph Gregorič, c. 9839, John Maer„ c. 14266, Frank Vrček, c. 12040, Frank Počkaj, c. 14268. Novo pristopil: Anton Godec, c. 15434.
Vrtni Roj, številka 174. Drugi mesec suspendovani:	An-
drej Poje, e. 14856, Matt Hočevar, c. 7206.
McKinley, štev. 175. Novo pristopil : Andrej Arko, c. 15435, Frank Pirc, e. 15436, John Bela.j, c. 15437, (Frank Vesel, c. 15438, in John Lovšin, c. 15439 sprejeta ko predložita izkaz starosti.)
Novo Leto, štev. 176. Novo pristopil: John Sever, c. 15440.
Mars, štev. 177. Prvi mesec suspendovani:	Marija Maček, c.
12917, Frank Sulentič, e. 2463.
Jadranska Vila, štev. 178. Zopet sprejeti: Jacob Cič, c. 12938, Frank Natlačen, c. 12920, Frank Skul, c. 12928, Anton Novinc, c. 14278. Prvi mesec suspendovani: Anton Samsa, c. 12934, Andrej Srenjšček, c. 12924, Frank Kuret, c. 13462, Frank Valenčič, c. 12936, Anton Tomčuč, e. 14275.
Planinski Glas, štev. 180..Novo pristopil: Frank Rode, c. 15441.
. Dom in Svet, štev. 181. Drugi mesec susuendovana: Marija Šenčur, c. 13861.
Slovanski Rudar, štev. 182. Prvi mesec suspendovan: John Kriz-manich, c. 1331. Novo pristopil: Ignac Gostich, c. 15442.
Narodni Dom, štev. 183. Prvi mesec suspendovan: Felix Repo-tičnik, c. 9322.
Zmagonosna Krona, štev. 184. Novo pristopila: Tekla Perko, c. 15443,
Planinski Raj, štev. 185. Zopet siprejeti: J. Gregorič, c. 13863, J. Knafel, c. 13684, M. Pernat, c. 13689.	i
Jugoslovani, štev. 186. Prvi mesec suspendovani: John Pavčnik, c. 2619, Anton Kump, c. 7828, Paulina Kump, c. 13888. Novo pristopil: Frank Lešnik, c. 15444.
Pobratimija, štev. 188. Novo pristopil: Vinko Mihajlič, e. 15445
Sinovi Složne Domovine, štev. 190. Novo pristopila: Margaret Shappek, c. 15446.
Abazia, štev. 191. Novo pristopli: Joseph Dubrovič, c. 15447, Joseph Kršul, c. 15448, John Stam-bul, c. 15449.
Venera, štev. 192. Novo pristop-le: Marija Zupet, c. 15450, Josephine Vertačnik, c. 15451.
Boginja Svobode, štev. 193. Prvi mesec suspendovan:	Jacob
Krasna, c. 14538.
'“Keevatin” štev. 194. Novo pristopil Alois Kordiš, e. 15452,
“Cvetko”, štev. 196. Prvi mesec suspendovan Charles Nova, c. 14760.
Ironton, štev. 197. Novo pristopli: Laza Smiljanich, c. 15453, John Grahek, c. 15454, Peter Smiljanich, c. 15455, (John Kobe, c. 15456, sprejet ko predloži izkaz starosti.
Složni Slovenci in Slovaci, štev. 199. Novo pristonil: Frank Širola, c. 15457.
Pivka. štev. 201. Novo pristop
niniiiir p:niairši ro'
jaki radi svojim Ini H m inl H sorodnikom, pri-
J[ M. M A HJi M MJL jateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, NAJVESTNEJE in NAJCENEJE preskrbi
FRANK SAKSER
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže?
li: John Česnik, c. 15458, Gregor Pavlovec, c. 15459, John Tomšič, c. 15460, Sonta Sinicco, c. 15461.
Narodni Bratje, štev. 202. Novo pristopil: Ignac Gliha, c. 15462.
PRESTOPILI SO:
Od dr, štev. 5. Joseph Pajk, c. 421 k dr. štev. 158.
Od dr. štev. 9.August Lipošek, c. 6840 k dr. štev. 96.
Od dr. štev. 14. Jaeob Treven, c. 1418 k dr. štev. 89.
Od dr. štev. 19. Alois Podar-gais, c. 6294 k dr. štev. 50.
Od dr. štev. 20. Anton Bruno-vič, c. 679 k dr. štev. 115.	-
Od dr. štev. 21. Frank Keš, c. 9424, Anton Papež, c. 5244, Anton Marinčič, c. 8019, Victor Slavec, c. 8406, Matt Glažar, c. 9423, A-lois Tomšič, e. 10076, Anton Krulc, c. 10078, John Primc, c. 10081, John Delavst, c. 10083, John Fatur, c. 10519, Matt Beni-gar, c, 10521. Alois Beniger, c. 10522, Antoii Jenko, c. 10523, Ludvik Benigar, c. 10525, Mihael Fatur, c. 10913, Anton Primc, c. 10916, Anton Slavec, c. 12575, Jaeob Ambrož, c. 14138 k dr. štev. 201.
Od dr. štev. 23. Vincenc Huttar, c. 818, Fabian Cividini, c. 6232, John Baksa, c. 6601, Jaeob Okorn, c. 6602, Frančiška Okorn, c. 11-602, Anton Klančar, c. 12258, Martin Cvelber, e. 13515. Mihael Kottar, c. 13925, Josefa Cvelber, c. 14140 k dr. štev. 199. Frank Sremšek, c. 11890 k dr. štev. 64.
Od dr. štev. 29. Frank Žnideršič, c. 11723 k dr. štev. 21.
Od dr. štev. 31. Anton Gorišek, c 12427 k dr. štev. 14.
Od dr. štev. 32. John Hribernik, c. 2985 k dr. štev. 41.
Od dr. štev. 43. John Kostelc, c. 9332 k dr. štev. štev. 69. Frank Vidmar, c. 12436, k dr. štev. 175 Od dr. štev. 44. Aloizija Kos, c. 8729 k dr. štev. 148.
Od dr. štev. 47. Frank Golob c. 6709, Marija Golob, e. 6712, Mihael Mlaker, c. 14162 k dr. štev. 10.
Od dr. štev. 48. Ignac Hude, c. 11935 k dr. štev. 44. Jaeob Boh, c. 7342 k dr. štev. 17.
Od dr. štev. 57. Frank Mlekuš, c. 12321, k dr. štev. 120. Rudolph Dolar, c. 1^44 k dr. štev. 81. Ja-cob Pavalc, c. 8595 k dr. štev. 114.
Od dr. štev. 64. John Žakelj, c. 8287 k dr. štev. 101.

Marec za pljučne bolezni
Farme Farme Farme
Nestanovitnost vremena, razpostavljanje mrazu ali mokroti, hitre izpremembe gor-kote, prepihi ali pregorke so-
be, neprimerna obleka so po ‘ ‘ )/el
navadi vzroki pmilada ali kašlja, katere, ako jih zane-imarjate se lahko razvijejo v kake bolj resne pljučne bolezni.
Severov
Balzam za pljuča
(Severa’s Balsam for Lungs)
zelo uspešno učinkuje v takih slučajih, kčr ustavi kašelj, vrne bolne dele v zdravi stan in prepreča bolj resne bolezni. Poskusite ga!
Cena 25 in 50 centov.
Ne čudite se
ako zgubljate težo, ker ne-more vaš želodec prebavljati jedil,
Severov
Želodčni grenčec
(Severa’s Stomach Bitters)
je tisto zdravilo, katero bi morali rabiti da vam okrepča celi prebavni ustroj ter povrne slast do jedil.
Cena $1.0 steklenica.
Naprodaj so v lekarnah povsod. Ako jih vaš lekarnar nima, pišite nam po zdravila in nasvet.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS, IOWA
Od dr. štev. 65. Kristina Bez-govšek, c. 12307 k dr. štev. 164.
Od dr. štev. 67. Anton Pečar, c. 14608 k dr. štev. 24.
Od dr. štev. 86. John Korun, e. 9088, Karl Korun, e. 13386 k dr. štev. 39.
Od dr. štev. 87. Jon Pincelič, c. 7912 k dr. štev. 64.
Od dr. štev. 90. Andrej Likan, c. 12469 k dr. štev. 172.
Od dr. štev. 91. Alois Golob, c. 2474 k dr. štev. 26.
Od dr. štev. 92. Joseph Karlin-ger, c. 14406 k dr. štev. 126.
Od dis‘. štev. 94. Anton Sirola, c. 14212 k dr. štev. 21.
Od dr. štev. 105. Filip Godina c. 6906 k dr. štev. 1Š1.
Od dr. štev. 115. Frank Vreček, c. 3832 k dr. štev. 39.
Od dr. štev. 124. Anton Bozich, c. 14453, John Bozich, c. 14456 k dr. štev. 29.
Od dr. 156. Joseph Vidič, c. 1379 k dr. štev. 34.
Od dr. štev. 171. Joseph Judež, e. 24724 k dr. štev. 85.
Od dr. štev. 181. Frank Kanec, c. 1989, Mihael Rajar, c. 14503 k dr. štev. 199.
Od dr. štev. 187. Anna Karlin-ger, c. 9361 k dr. štev. 137.
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dob o in poceni
6122 St, Clair Avenue.
CLEVELAND 0H10
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne lire: 9 do 12 dop. 1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2691 S. Lawndale Av. vogal 26tii St
CHICAGO, ILLINOIS.
Krasne ceste, šola in cerkev Mizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in Milwaukee.
Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas!
Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pOgodbi.
Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam.
Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre vedno kviško.
Česko-slovanska zemljisčna družba
3815 West 26th Street,	Chicago, Ul.
v	i ,
?
f
i
t
T
f
f
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA v AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
2146-50 Slu• Island Jtve., Chicago, lil.
%
t
♦♦♦ '
Mi tiskamo v Slovenskem,, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in "PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni
f
f
T
t
f
t
T
t
t
t
t
Delo enega trenotka.
Nihče ne ve kaj ima zanj v zalogi prihodnji trenotek. Mogoče ima največjo nesrečo, mogoče pa tudi veliko nesrečo. Danes se počutimo zdrave in močne in jutri pa smo lahko hudo bolni. Vsled tako naglega preminjanja našega zdravja, bi morali biti vedno pripravljeni za slabe posledice. Jako dobro zdravilo za vsako slabo po-čutenje in preprečenje bolezni je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto bo hitro izgnalo iz telesa vse kar je nerabno, bo stimuliralo prebavne organe in jih ojačilo za njihovo delo. čište-
nje telesa ne povzroča nobenih neugodnosti. Rabite to zdravilo za zaprtje, zgubo teka, neprebav-nost, glavobol, bolečine v drobu. V lekarnah. Jos. riner, 1333-1339 S. Ashland Ave. Za revmati-zm in nevražijo poskusite Triner-jev Liniment. — (Advertisement).
FRANK J. PETRU
«JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice.
Zastopnik sledečih sfavbin-
£
¡Ji
HÎ
tfi
S
Hi
S
skifi in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinskoin posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ”
Unijsko stavbinsko ”	”	M
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
Ustanovljeno leta 1900

Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.