OBRTNI VESTNIK
Strokouni list za pouzdigo in napredek obrtništua Drauske banouine.
„OBRTNl VESTNIK" Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane:	Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
polletno	Din 20’— posamezna številka . . Din 1*—	Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. M	Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 15. aprila 1932.	Štev. 16.
Zaščita kmeta iu moratorij kmečkih dolgov
Trgovski list iz dnem 1'2. t. m. prinaša pod gornjimi naslovom članek, ki jashio prikazuje usodne posledice zaščite kmeta na Škodo male trgovine. Ker bo poleg malega 'trgovca ali podeželskega trgovca nič manij oškodovan tudi naš •obrtnik in je naš protest nič manj upravičen kakor protest s Stranj trgovine, zato ga v oelolti priobčujemo.
iNarodni skiuplšlčiini je bil predložen predlog zakona o zaščiti kmetov, ki ureja- konvertiranje kmetovih dolgov in izvršilni postopeik. Skupščinski odbor, ki ije zakonski osnutek pretekle dni proučeval, ,pa je sklenil izprememlbo zakonskega osnutka, po kateri ,naj bi se izvršili za šestmesečno dolbo moratorij za kmečke dolgove.
iBoivsem razumljivo je raizbunjenje im bojazen gospodarskih krogov, katerim bo zakon prinesel še znatno poslabšanje položaja. Žlasiti bo prizadeito podeželsko trgovstvo.
Zveza 'trgovskih gramijav je zaradi tega intervenirala jp>ri resortnilh ministrstvih in narodnih poslancih, da se ta zakon, ki bi bil v Škodo vsem ostalim gospodarskim panogam, ne uveljavi.
Z velikim padcem cen agrarnih proizvodov se je dejansko občutno zmanjšal dohodek in s tem znižala kupna moč našega kmeta. Zaradi tega je ob potrebi po nalkiuipu življenjskih potrebščin, orodja, obleke itd. im ob občutnem pomanjkanju denafja, naraščala zadolžitev kmeta pri trgovcih in dosegla za kmeta iln trgovca povsem nevzdržno stanje. Ta zadolžitev fe pastalla v poslednjem času taka, da je pričela resno ogrožati eksistenco zlasti, podeželskega trgovca.
'Predlog zakona zasleduje cilj — raz-doližitve kmeta. Ne obstoja pa niti najvažnejši problem posredno onemogočiti 'zadolženje kmeta ali osvoboditi ga dolgov na način, pri katerem bi bilo občutno prizadeto ostalo gospodarstvo, marveč problem smotrene razdolžitve leži v tem, kako ustvariti kmetu možnost nevoljnega kreditiranja in amortizacije dolgov.
Predlog skupščinskega odbora za sestmesčni moratorij pa pomenja naravnost gospodarski polom za malega podeželskega trgovca. Zlasti podeželski trgovec je dajal kmetu skoraj izključno na kredit življenjske potrebščine, orodje, obleko itd. Kmetova zadolžitev pri trgovcih, Ki v sedanji krizi trpe skrajno na pomanjkanju gotovine, gre v velike vsote, pa bo moratorij kmetovih dolgov pomenil občutno poslabšainlje po-
iMoratorij pa tudi kmeltu samemu ne bo v korist, ker bo sprejetje zakona ^ne-minovno prekinilo dosedanje odnošaje med trgovci in kmeti. Prisililo bo trgovca, da ustavi Ikmetiu Vsak nadaljnji kredit. S popolnim moratorijem kmetovih dolgov trgovec na deželi ne bo mogel dolgo 'dobo priti miti do delne poravnave dolgov od strani kmeta, od katerega je odvisen, pa. ne bo mogel ob določenem roku priiti do svojega denarja in poravnati obveznosti napram veletrgovcu. Talko bo sledil v verigi zlih posledic, ki bodo iž tega nastale, člen zia členom v škodo malega ih velikega trgovca ter proilzvodnika.
Šestmesečni moratorij kmetovih dolgov pomenja pri današnjih težkih ča sih, s katerimi se zlasti trgovina na deželi bori, upropaščanje, pa je nemogoče, da bi se izvršila razdolžitev kmeta v škodo in na račun ostalih panog gospodarstva. Nujno potrebno pa je, da se od strani državne uprave da kmetu ugod-
nejše in znosne kreditne pogoje, za kar je osnovana tudi Privilegirana agrarna banka, kajti državna uprava je dolžna,
da skuša z ugodnimi dolgoročnimi amortizacijskimi posojili Izravnati zle posledice, ki jih <je prinesel kmetu padec con agrarnih proizvodov in izvoza. Državna uprava je potoni v ta namen osnovanih denarnih institucij poklicana, da kmetu pomore iz dejansko težke situacije.
Zveza je v svojem protestu proti zakonskemu predlogu in sklepu skupščinskega odbora izrekla v Imenu vsega slovenskega trgovstva odločno zahtevo, da se zakon o zaščiti kmeta in sklep skupščinskega odbora ne uveljavita, marveč naj se to za vse panoge našega gospodarstva, kmeta, trgovca, obrtnika, proizvajalca in denarne institucije tako važno vprašanje prouči' raz (stališče za kmeta ugodnejšega načina kreditiranja in amortizacije dolgov, ki ne bo v tako katastrofalni meri prizadelo ostalih gospodarskih strotk.
IZveza apelira tudi na vse gg. narodne poslance, naj'se v skupščini zavzamejo, da se zakonski' osnutek in moratorij ne uveljavim.
*
(Vizemiimo pri tem v poštev le položaj nalšega podeželskega Obrtnika, kako usodne posledice utegneta imeti zaščita kmeta iln moratorij kmečkih dolgov na že itak deruvilran gospodarski po-
ložaj obrtnika. Glavni odjemalec podeželskega obrtnika je naš kmet. Celo leto dobiva obrtnik dela in se tolaži, da ipride na plačilo v jeseni, ko bo kmetu mogoče vnovčiti svoje pridelke. Logično je, da se podeželski obrtnik na račun 'teh denarnih pričakovanj zadolžuje in da mora biti — hočeš nočeš — olb-ziimeUši s kmetom kot tpa je obziren zanj njegov dobavitelj. Že par let sem ipa je položaj našega kmeta tako obupen in toli šibak, da ne more razipečati .svojih pridelkov, če pa jih, jih proda pod' ceno in iskupi kvečjemu toliko, da mu zadošča za najobhodnejše in. najnujnejše. Obrtnik čaka še nadalje na plačilo - dočim potrpežljivost njegovega dobavitelja neha. lin posledica? Dokler mu je dana. možnost zadolževanja in (kritja iz visofcoobrestnilmi krediti gre, ko pa tudi to presega svoje meje — sledi polom in odlaganje obrtnih listov. Tako zavzema kriza obrtnika in kriza trgovca solidaren značaj, ■kjer ni upati na odlpomoč in omiljanje — pač ipa. na sigurno propast obeh. Ne gre torej nikakor v račun, da bi se vpostuvljale zaščitne meje Je v korist enega stanu, dočim bi ostali drugi stanovi, ki v prvi vnsti doprinašajo z občutnimi davki delež državni blagajni, nezaščiteni ali premalo zaščiteni
Zato je naš
protest glasen iu zahtevamo, odločno enako zaščito za našega obrtnika.
Obrtniško' društvo v Ljubljani je že vložilo protest, apeliramo pa tudi na vse ostrile zadruge iu društva, da takoj pošljejo svoje proteste?
Odkrite besede starega obrtniškega borca
(Pregovor pravi, da kjer imajo dosti medu, tam po zidu z njim mažejo. Tako delajo z jugoslovenstivom naši. slovenski, da ne bom rekel separatisti, ampak inaši amputanti, Iki hočejo našo najvišjo gospodarsko institucijo amputirati. Za tako eksperimentacijo bi bilo treba vsekako drugačne instrumente ih boljšo narkozo imeti, če bi v resnici mislili pri svojem nenaravnem poslu doseči kakršenkoli uspeh. Oni mažejo z jugoslovanstvom okrog, da se od njih kar cedi, kajti po njihovem pojmovanju ni nihče dnug med obrtniki več Jugoslovan, kakor ttsti, ki gre rušit to, kar so tekom 60 let in še več zgradili naši% najboljši narodni gospodarji. Povemo’ jim lahko tudi to, da so naši stari obrtniki svoj čas čutili vso pezo avstrijskih .kazenskih zakonov zaradi jugoslovanstva in še celo že takrat, ko so večinoma sedanji borci jugoslovanskega idealizma še od zadaj platno prodajali. Pri idealnem Jugoslovanu bi morala biti 'ta beseda sveta, kakor sedma božja zapoved, če ise jo nolče zlorabljati, tega pa naši amputanti gotovo ne za-ipolpadejo. Da bi ipa zamogli postaviti svoje jugoslovanstvo na najVišjji drog, snujejo Jugoslovanska obrtna dnušltva. Lepa iddja, toda za sedaj preveč prozorna, oni' nameravajo ustanoviti1 to impozantno društvo poleg drugih društev tudi zato, da bi to društvo izglasovalo to, ali se damo amputirati na našem zdravem gospodarskem telesu ali ne. To bo po pravem pohnevanju pač le pljusk v vodo im bomo kakor doslej nepristopni taki operaciji, osobito v tej grozni gospodarski krizi. Kam torej pes taco moli, jim moramo že v naprej povedati' in pai da je Skoda smodnika, ker ne streljajo v pravi grm, kajti zajec je drugod skrit, katerega pa .ni vidimo. Želeti bi bilo. da bi se že enkrat nehalo s temi nezaželenimi domačimi prepiri, kajti vse bolj bi služile potrošile moči, da bi iste iskale učinkov'tih
sredstev in pota, po katerih bi se dalo v okorni priti največjemu škodljivcu 'Bati, kajti' čevljarsko zborovanje skupaj sklicati, tam predlagati ognjevito resolucijo proti njegovim podjetjem, to ne ipdmaga nič in tudi ne bo temu pripomoglo ^ ni'tl Jugoslovenisko obrtno društvo, če ne bodo edini pravi borci našli boljšega sredstva, katero sredstvo pa nikakor tudi bi ne bila amputirana zbornica.
Občni zbor elektrotehnikov
Strokovna zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov za dravsko banovino v Ljubljani je imela v nedeljo 10. t. m. svoj IX. redni občni zbor v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. Kljub temu, da ima zadruga svoje članstvo razdeljeno po vsej banovini, je bila udeležba prav častna. Zbralo se je 55 članov, to je skoraj 40%, kar dokazuje veliko stanovsko zavednost te važne gospodarske panoge.
Ob 10. uri je načelnik g. Ivan Mihelčič otvoril občni zbor, pozdravi! člane, posebno pa g. Josipa Rebeka, zastopnika obrtnega odseka Zbornice za TOT, g. dr. Pretnarja, referenta zbornice za TOT, g. ing. Miklavca, ravnatelja Kranjskih deželnih elektrarn, g. ing. Zajca kot zastopnika mestne elektrarne ljubljanske, g. ing. Grosa kot zastopnika elektrarne Majdič v Kranju in'g. ing. Pehanija kot zastopnika Električne zadruge v Šiški. Nato je poročal o delu zadruge v preteklem poslovnem letu. Iz poročila je posneti, da je zadruga posvečala največjo skrb vajenskemu vprašanju in da v tem pogledu prednjači vsem drugim zadrugam. Organizirala je — večinoma z lastnimi sredstvi — enomesečni celodnevni tečaj za vajence, ki v tem letu dokončajo učno dobo. Poleg tega je posvečala veliko pačn j o zatiranju šušmar-stva, ki se je v zadnjem letu prav bohotno razpaslo. Poročal je tudi o ustanovitvi lastnega strokovnega lista »Elektrotehniški vestnik«.
Po poročilu tajnika, k' je poročal o administrativnem poslovanju ter prebral razne statistične podatke, je bil odobren računski zaključek, za preteklo leto. Pregled-nik g. ing. Turnšek je v zvezi s tem predlagal, kako naj se porabi prebitek ter je občni zbor njegove predloge delilo usvojil 111 votiral za »Elektrotehniški vestnik« Din 4000,— skiatiu za tečaj pa Din 2000.—.
Skupno z odobritvijo proračuna za prihodnje poslovno leto se ie sklepalo o članarini in pristopnini ter se je usvojil predlog odbora, s katerim se ti prispevki diferencirajo po obsegu obrata.
Uspehi čevljarskega manifestacijskega zborovanja v
Celju se že kažejo
(Delo skupne ljubljanske zbornice v korist čevljarjev ovirajo nekateri pristaši ločenih zbornic, ki so se ponujali Bat’i.)
Veliko manifeštaciijisko zborovanje čevljarskih organizacij Dravske banovine kakor tudi zastopnikov domačih tvrdk z usnjem v Celju, k'i ga je sklicala ljubljanska skupna 'zbornica, je napravilo v vsej državi velik vtis. Prve ugodne posledice 'tega sc že čutijo. Pravkar smo namreč dobili vest, da lie pod vtisom celjske manifestacije za zaščito domačega čevljarstva Mestno načelstvo v 'Celju odklonilo prijavo Oafove ipopravljalnice v Celju. Ta uspeh z zadoščenjem pozdravljamo in želimo, da bi sledila temu vzgledu tudi druga obrtna oblaStVa.
Vsem zavednim obrtnikom v Dravski banovim' pa je treba z ozirom na to povedati sledeče:
Na podlag? zanesljivega vira iz Celja smo zvedeli, da so med nekaterimi maloštevilnimi čevljarji v Celju, ki se danes zavzemajo za ločeno zbornico in napadajo delo naše skupne zbornice tudii taki, ki so se Bati ponujali, da prevzamejo njegovo popravljalnico. Ko pa niso dosegli svojega uspeha, pa so naenkrat postali največji bojevniki proti njemu. Ti nezavedni čevljarji se širo-koustijo na zunaj in mečejo kamenje na ljubljansko skupno zbornico, ki je za čevljarski stan vselej storila vse, kar je le bilo v njeni moči; gotovo pa več kakor katerakoli druga zbornica v Jugoslaviji in zlasti še več kot katera ločena obrtna zbornica. Medtem, ko so pa ti ljudje v svoji neznačajnosti hoteli bojkotirati in celo onemogočiti zbornično akcijo proti Bati, si pa na drugi strani nadevajo krinko na obraz in se hočejo udinjati Bati za judeževe groše in tako svojin, stanovskim tovarišem zasaditi nož v hrbet. Tem zagrizenim pristašem ločenih zbornic, ki napadajo našo skupno zbornico, a se hočejo na drugi strani pobratiti z Bato, pa odgovarjamo s svetopisemskim izrekom; »Ne po Vaših besedah, ampak po dejanjih boste sojeni in tudi obsojeni!«
Po 10-minutnem odmoru si je članstvo volilo nov odbor za prihodnja tri leta. Predlagani sta bili dve kandidatni listi ter je bil z 29 proti 15 glasovom izvoljen nov odbor z g. Tonetom Poljšakom kot načelnikom in g. Maks Havličkom kot namestnikom načelnika. Po predaji načelniške funkcije se je novi načelnik zahvalil za zaupanje, pozval odbor na agilno sodelovanje ter dal nekaj smernic za delovanje. Sledila je izvolitev 12 članov izpraševalne komisije.
Pri raznoterostih je načelnik g. Poljšak poroča! o krivičnih omejitvah, ki jih predpisuje novi obrtni zakon elektrotehničnim obrtom. Predlagal' je, da občni zbor poveri odbor, da pošlje na merodajna mesta resolucijo, v kateri naj se obrazlože krivice, ki se z novim zakonom gode elektroinšta-laterjem, elektrotehnikom ter malim elektrarnam, kar je občni zbor z odobravanjem sprejel. Odobrilo se je tudi nadaljnje izdajanje »Elektrotehniškega vestnika«, na katerega je članstvo prav ponosno, ker Je to prva slovenska elektrotehniška revija. Članstvo je stavilo še več važnih predlogov, ki naj jih novi odbor izvrši, ter sko-ro korporativno vztrajalo na mestih do
14.	ure, ko je načelnik zaključil občni zbor.
Razsodnost med našim obrtništvom zmaguje
De bodo naši cenjeni čitatelji poučeni, kako ostala javnost /.lasti trgovski krogi slede sporu v obrtniških vrstah, ki je nastal glede vprašanja skupnih ali ločenih zbornic, priobču--jemo spodnji članek, ki ga je te dni priobčil Trgovski list.
Ko je 'bil dne 9. novembra lanskega letia objavljen novi obrtni zakon, po katerem je dana obrtnikom možnost, da se izrečejo za skupno zbornico za trgovino, obrt iin industrijo, ali pa za ločeno obrtno zbornico, se je med tia&iim obrtništvom začel oster bolj za sistem zbornic. Nekateri agitatorji za ločene zbornice so* .začeli širiti o ljubljanski skupni zbornici naizine vesti, ki po svoji gorostasnosti in neresnični,isti le dokazujejo, da item agitatorjem ni toliko za stvar, ampak.da le bolj iz osebWh ozirov mnžnje do seidanje zbornice mečejo kamenje na to tostituciljo, ki je vedno zagovarjala s talko vlnemo interese obrtništva, kot — lahko rečemo1 — nobena druga zbornica v naši dflžavi.
Ti agitatorji, ki so se sami začeli izdajati kot nekalke voditelje našega obrtništva, čeravno njih imena na polju dela za povtzdigo našega obrtništva še prav ini.č niso znana, so začeli ob vsaki priliki poudarjati, da slovensko obrtništvo ne mara več za svojo skupno zbornico, ampak da hoče ločeno, obrtno zbornico. Sklepajoč l;z njihovih izjav, bi marsikdo, ki ni dobro poznal našega -obrtništva, kunallu verjel, da imajo ti gospodje prav. Toda potek dosedanjega glasovanja obrtniških zadrug pa dokazuje, da slovensko obrtništvo trdno in neomajno zahteva, da bodi ljubljanska zbornica skupna tudi v naprej. Do-sedaj se je izreklo 84 obrtniških zadrug za skupno ljubljansko zbornico in samo 8 zadrug za ločeno zbornico. Pri tem je treba poudariti, da se je več zadrug izreklo na občnih zborih za ,skupne tabornice, pa čeravno nekateri njihovi člani in celo tudi' načelnik spadajo med fanatične agitatorje za ločene zbornice.
Odmera pridobnine za teto 1932.
Ministrstvo iza finance je odredilo, da se na podlagi zakona z dne 25. marca 1932 v letu 1931 odmerjena podobnimi avtomatično pobere tudi v letu 1932, kar bi imelo 'spričo težkih prilik, v katerih živimo, in velike razlike med dohodninskimi razmerami v 1. 1930 in 19131 za pretežno večino naših davkoplačevalcev nedogledne posledice.
Zbornica za TOil v -Ljubljani je takoj po objavi komunikeja, ki je po časopisju objavljal gornjo odredbo, s pois-ebno spomenico opozorila ministrstvo za finance na težave, k’i bi se pokazale v našem gospodarstvu pri mehaničnem podadjšanlju odmere ipridobnine za 1. ,1931 budi za 1. 1932 in: prosila, da se upoštevaje položaj ito podaljšanje ublaži višaj v toliko, da se izvede .nova odmera v vseh slučaljih, v 'katerih davkoplačevalec to zahteva, pnako so se oglasile tudi druge zbornice, tako da je ministrstvo za finance smatralo za potrebno, da iže izdano odredbo prekliče.
Kakor čuljemo, je predmetni preklic brzojavno prejela tudi finančna direkcija 'v Ljubljani.
Potemtakem se bo vršila v 1. 1932 redlna odmera pridobnine po davčnih odborih.
(Op. ured. S tem je zbornica ponovno dokazala, da so ji interesi našega malega človeka v -stalni! skrbi in da je mogoče doseči največ uspehov, če i skupne zahteve vseih gospodarskih krogov podprte tako, kot v tem primeru.)
Glede na ofčiiltek, da se zbornični uradniki udeležujejo občnih zborov, kar je
v	ostalem popolnoma pravilno, če se od nasprotne strani napada tudi interno uradniško poslovanje, je 'treba ugotoviti, da se je večina zadrug izrekla za skupne zbornice, četudi ni bilo zraven nobenega zborničnega zastopnika, odnosno četudi je bilo zborničnih zastopnikov na občnih zborih manj kot zastopnikov, ki so prišli agitirat za ločene izbornice. iT-oda številka 84 proti 8 sama, breiz vsega drugega, dokazuje, da naše ebrtništvo stoji odločno za svo-jo skupno zbornico. S tem Se naše obrtništvo dokazalo, da je kljub tem težkim časom dh ranilo is voljo razsodnost iin, gospodarsko zavednost, kar mu služi vsekakor v čast in ponos. Ce še pomislimo, da se je obrtni odsek zbornice, ki ima po obrtnem 'zakonu tudi o tem odločati, soglasno izrekel za skupno zbornico, poltem vidimo, da naša skupna zbornica lahko že danes mirno gleda v bodočnost, kar je s stališča gospodarske solidarnosti viseh pridobitnih -stanov edino pravilno, kajti v časih težke gospodarske -krize bi bilo ipač nespametno razbijati enotno golspodarsko fronto in uvajati nove institucije, ki bi pomenile samo nova bremena brez garancije na kako zboljšanje v posameznem, kakor iud'i v splošnem oziru.
M. Rutar, preds.P. o. O. d. Novo mesto:
Vabilo k razvitju
ILansko leto nekaka ob tern času je Pomočniški odsek Obrtnega društva v Novem melstu sklenili, da' si nabavi sivoj prapor, kateri naj bi bil odseku v ponos, članstvu pa simbol na poti v boljšo bodočnost do končmfi ciljev vseh želja obrtništva.
iin orvoljili smo idejo polni volje do dela, da uresničimo orno, kar nam je bila prijetna doEnost. BilM smo prežeti iz idejo v itaki meri, da nismo videli eventualnih neprilik in težav, katere so nam -pozneje prišle nasproti. Toda v geslu naše .ideje smo iprobredli vise 'težave ter tako častno rešili, našo nalogo.
.'Apelirali smo na vse zadruge in Obrtna društva Dravske banovine, da nam priskočijo na pomoč s svojimi prispevki, da bi tako mogli rešiti ono, kar nismo
bil v stanju rešiti sami. Tudi dinge organizacije delajo tako, zakaj, ker množina lažje obvlada kot pa manjšina. Toda razočarani smo bili, naša akcija ni našla o dmeva pri merodaljlnih črnite!j ib, kar nam ije bilo v dokaz, da jim ni bilo do tega, da se da mladini dober vzgled, kako naj potem ona naprej: goji simpatije do skupnosti in samega sebe na-ipram mlajšim.
'Poda kljub temu se je idelja in želja naša uresničila. In tisti, ki so našli pravilno razumevanje, nato' bodo potolaženi, ker nismo spali pri delu, arnpak nasprotno, ko smo vsak čas dobili, takšen prispevek, nam je podžgalo pogum, češ, še so tiiudje, ki mislijo iz nami. Iin približal se je dan, ki naj bo za nas, novomeški obrtni naraščaj zgodovinski, zakaj ta dan bo stopil P. o. O. d. v tooVo dobo 'sivdjaga živtljanja. (Podkrepljen s svojo- voditeljico, katera nosi simbol dela in sloge, bo korakal v boj, boj dela in sloge za boljšo bodočnost obrtništva.
Oan <S. maja, ki je določen za razvitje, se približuje. Se par tednov nas loči od njega. Za itakrat vabimo vse obrtno čuteče, da se udeležijo za nas tako zgodovinskega dne. 'Vi pa, stebri in organizatorji slovenskega obrtništva, tudi vi pokažite, da vann Ije naoredek naraščaja všeč, toda ipbtrd.ili bosti to le s svojo udeležbo. Naj ne roma vabilo, ki ga boste dobili, v ikoiš, brez (rezultata. Vaša dejanja nalj pokažejo simpatijo,
iPosebno vabimo k udeležbi vse tiste zadruge in obrtna društva, ki so se odzvala naši akciji, da .zabijejo za nje določene žeblje. Istim bomo še posebej poslali vabila. Torej: 8. maja na svidenje! Pričakujemo vas, da vas pozdravimo ob kozarcu pristnega dolenjskega cvička ter da 'skupno nazdravimo procvitu in boljši bodočnosti obrtništva. Na svidenje !
Borze
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2286.92—2298.2S, Berlin 1388.37—1349.27, Bruselj 789.58 1o 793.49, Cunh 1097 35—1102.85, 'uondon 212.28—213.88, Newyorli ček 5H17.00 !o 5G.45.2G, Pariz 222.56—223.68, Praga 166.S9 do 167.75, Trst 289 22—291 62
Ha) je novega?
Zagrebški velesejem. Vršil se bo v času od 23. aprila do 2. maja t. 1. Dovoljen je z legitimacijo polovični popust na državnih železnicah vsem obiskovalcem.
Vprašanje reparacij še ne bo rešeno.
V	ženevskih ameriških krogih se čluje, da bo lazanska raparacijsika konferenca, ki bi se imela vršiti sredi junija, trajala le malo časa in bo sklepala batje samo o provizoriju za 6 do 8 mesecev, potem ipa bo odlgodema do prihodnje pomladi. Izgleda, da vprašanje reparacij 'še dolgo ne bo rešeno1.
Slabo praznovanje obletnice. P.va obletnica proglasitve španske republike 'se je po naredbi ministra notranjih del ipo vsej državi proslavila kot narodni praznik. V tovarnah in uradih je delo počivlalo. Delavske organizacije so bojkotirale proslavo in so priredile protestne manifestacije. Na več krajih je prišlo celo d" spolpadov in težkih izgredov.	*
Hindenburgova zmaga. V nedeljo so Nemci v drugič volili oredseidirka republike. Čeprav je z nadpolovično večino glasov spet izvolljen Hindenburg, 'je 'v primeri s prvimi volitvami dosti bolj napredoval nacionalistični kandidat Hitler.
Argentinska vlada se zapira. Argentinska vilada namerava popolnoma zapreti meje pred doseljenci. Vlada Združenih držav Severne Amerike je »izdala enako odredbo.
Nove volitve na Irskem. V irskem parlamentu bodo prihodnji teden razpravljali o zakonskem predlogu, da se odpravi prisega angleškemu kralju. Ko se ta zakon sprejme, namerava razpisati de Valera nove volitve.
Podunavski problem izjalovljen, V 'Londonu so .zastopniki velesil (Anglije, Francije, Italije in Nemčije) vodili razgovore, kako igoispoidarskc pomoči Podonavskim državam, ki so v hudi gospodarski stiski. Konferenca je končala s popolnim neuspehom. Porajajo pa se novi glasovi, da se bo konferenca abnovilla.
Vratolomen poizkus. Na vrli zvonika zagrebške katedrale »e splezal neki Jurečič in se tam postavil na glavo. Ko je bil ta priložnostni akrobat sipcft srečno na tleh, ga je že pričakoval stražnik in ga odvedel. Zivonik kjatedrale je precej privlačen za take akrobate.
Izdatki Nemčije za svoje državljane. V (Nermčiijii so izračunali, da izda država povprečno za vsakega svojega -državljana iz javnih dohodkov po dvajset: mark (270 Din) na leto. Prad vojno ipa je Neimčijo s/tal vsak d rž a v ton samo sedem mark (93 Din).
Največja najdišča bakra in zlata. Se-verozapadn-o od Balkiaškega jezera v Kazajkstanu (Ruska Centralna Azija) so | odkrili najdišča bakra in zlata, o kate-j rili trdijo, da so največja nla svetu. Mandžurija z zlato denarno vrednoto. Nova azijska država Mandžurija hoče po poročilih i:z Tokij-a opustiti srebro in si izbrati solato za denarno vrednoto.
Notranje posojilo v Češkoslovaški.
iKer francosko posojilo v znesku 600 milijonov frankov ne zadostuje za kritje državnih potreb, je sedaj v razpra-
vi	viprašanje notranjega posojila.
1? vodtiii
Kako nastane milo
Sestavil dr. Josip Rožman.
V	Starih boljših časih, o katerih vedno sanjamo, so si gospodinje v marsičem morale same pomagati. N> bilo na vsakem oglu trgovine, ki bi nudila dnevne potrebščine, _ kakor jih sedaj imamo iin poznamo. Človek je bil skromen; zadovoljil se je s tem, kar mu je nudil dom in narava, in bil je srečen. Dandanes pa drvimo in vrtvimo za nečem neznanim, tiijilm. Živimo hitro in hitro mitiemo; vse se vrši v znamenju brzine.
Da pridem v sklad s svdj-o temo, popeljem bralca na dom naših pradedov, kjer se ravno gospodinja pripravlja, da si sama napanvi oni produkt, katerega, danes samo še tovarne pod imenom »milo« izdelujejo. Iiz pepela od drv jtn apna isi napravi lug, iiz luga, soli maščobe pa sredstvo, ki ga uporablja pri pranju. Današnje proizvajanlje tega predmeta se vrši le še v velikem obsegu po to varnah .iin to zato-, ker sedanjemu principu po pocenitvi dnevnih potrebščin ne mala obrt, še manj pa domače proizvajanje ne more zadostiti.
(Mila imamo sto in sto vrst; odvisna* je njegova kakovost odi uporabljenih sirovim, primesi in kvalitete izdelave. Vsebina mila je v glavnm maščoba, voda ter natrij ali kalij, po čemer se te-dalj milo (tudi deli v natrijevo oziroma kalijevo milo.
1. Natrijevo, jedrnato ali trdo milo.
Kot siroivina se uporablja loj od go-vejsfce živine in ovac, mast od kositi, olivno in palmovo olje, oljna kislina, torej maščobe. Najenostavneje je obdelovanje oljne kilsline t»oleina«, ki se dobiva pri fabrikaciji sveč. Olein kot prosta kislina ne potrebuje še posebnega procesa, tako zvanega »pomiljenja«, temveč se namesto z natrijevim lugom (Na OH) kar s sodo (Na.. GO,) nevtralizira. Druge maščobe razen oleina se pa moraljo ves dan ali pa še dalje z natrijevim lugom prekuhavati. Prvo se tedaj maščoba raztopi in sicer v železnem kotlu in potem se ji sukcesivno dodaja za pomi>ljemje 10 odst. natrijev lug. V .začetku se tvori samo mešanica vseh sestavin, »emulzija« imenovana, končno pa nastane čista raztopina mila in glicerina, tako zva-ni »milni klej«. Da se izlolči iz mešanice milo, se ji pr id ene kuhinjske soli, ki povzročuje izločevanje mila na povrlšju. Sol, glicerin in preostanek natrijevega luga pa ostanejo
v	raztopini, ki se »podlug« imenuje.
Potdliug se nato iz kotla izpusti ter se iiz njega pri dolbiva glicerin. Zgoraj označeni način izločevanja m'.la s pomoto kuhinjske soli ije karaktirisftičen in ima po tem svoje ime ■» iz soljen je«. Milo se potem v kotlu še tako dolgo segreva, dokler ne postane enakomerno in se več ne peni. Nato se prelije v prizmatične posode, kjer se strdi. Tako milo se imenuje jedrnato milo (KemSeife). Ko Ije milo gotovo, se z napeto žico razreže na plošče oziroma kose. Ce omenjeni mešanici še pridenamo barvi’, dobimo' milo v različnih barvah; eno je ali belo, sivo, rjavo, rumeno, toda vedno trdo. Vendar tudi najboljše jedrnato milo vsebuje še 20 do 40 odst. vode; pač pa mora biti »nevtralno«, to se pra-
vi	brez natrona. Natron bi namreč kožo oziroma tkan in o, posebno pa volno razjedal. Na drugi strani pa milo tudi ne 'sme vsebovati nevezane maščobe.
IMilo pa zamore vezati še mnogo večje količine vode, kot je to pri jedrnatem milu, ne da bi pri tem spremenilo svdje zunanjosti. Da tedaj1 dobimo poceni' milo, je treba samo milnemu jedru v kotlu še priliti vode. Tako milo se zaradi tega imenuje -»vodeno« ali »brušeno« milo in lahko vsebuje do fiO odst. vode.
Pio modernem načinu se pa milo pridobiva tako, da se uporablja encim »li-
paza«, to je posebna snov, ki se nahaja v ricinovem semenu; ta- encim razkroji maščobo v maščobno kislino- in glicerin. Maščobo tedaj mešamo z ricinovim preparatom ter mlačno vodo in sicer 34 -ur. To povzroči, da se na površju igl-icerinove vode izloči plast maščobne kisline, ki se nato še posebej 'cbdeiuje s soldo; eventualni preostanek maščobe, ki se še mi »omilil, se mora 'obdelati -z natrijevim lugom. Potem sledi isti proces kuhanja, kot je že pri prvem načinu raiztolmačeno. Prednost tega procesa obstoji v tam, da se več ali manij uporablja razen maščobe skoraj samo soda, ki Ije poceni. Po tem načelu delujejo tudi vsi drugi moderni načini, ki tedaj iz maščobe najprej izločujejo maščobno kislino.
Natrijevo klejno milo.
'Medtem ko gori imenovane maščobe pri kUhanjiu z razredčenim lugom da-jajo »milni klej«, ki se sam od sebe, brez kuhinjske -soli ne studi, dajaj-o- kokosova in palmova olja, ak-o jih s koncentriranem n-atroviim lugom pri mlačni temperaturi Obdelujemo, milni klej, ki -se čez nekaj časa sam, braz soli- strdi -in je podoben jedrnatemu milu. Milo se v stmje-nem stanju kar razreže; imenuje se »natrijevo klejno« ali pa tudi »ko-kosOvo« milo. Proces omiljenija in str-
ZAhAlJKA BAltu KRALJEVINE JUGOSLAVIJE o. d. podružnica Ljubljana
Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)
Telefon štev. 30—20.	Račun	poštne	hranilnice	štev.	14.003.
Centrala: BEOGRAD	Glavna podružnica: ZAGREB	Podružnica:	SARAJEVO
Daje menične ln kredite v tekočem računu obrt-	Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi.	Kupuje In prodaja devize In valute za račun
nlkom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo	Otvorja tekoče In žiro račune. Izdaja kavcije in	obrtnikov ln obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje
tudi obrtnikom in lombardlra državne vrednostne	garancijska	pisma.	vse	ostale	bančne	posle.
Zopet novih pet zadrug za skupne zbornice
Obrtništvo Dravske banovine je v zadnjem času zopet (jasno pokazalo, da hoče ostati pri svoji sikuipni ljubljanski zbornici’. V pretečenem tednu se je pet novih /zadrug izreklo za skupno zbornico ib to soglasno. 'Bile so to sledeče zadruge:
Zadruga kovaških mojstrov v Mariboru, Zadruga čevljarjev v Novem mestu, Zadruga mesarjev v Litiji, Zadruga kovinarjev v Litiji in Zadruga mesarjev v Novem mestu. Vsi ti 'občni, zbori bo se vršilk v nedeljo dne 3. odnosmo- 4. ali 7. it. m. Občni zbori teli zadrug so bili nad vse dobro obiskani, debata na njih ■is« u‘e vršila stvarno in temeljito. /Zadruge same se odlikujejo .s .svojim lepim delom tako, da se lahko smelo trdi da vise ti/ste .zadruge, ki res stvarno in temeljito delajo, glasujjetjo tudi soglasno. za skupno zbornico, kajti, pri njih govori hladni in ;zdiravi razum, ne pa slepa strast.
Občni zbor Zadruge mizarjev za Ljulvjano, Vič in Moste v Ljubljani
V	nedeljo se je vršil v Ljubljani redni občni zbor Zadruge mizarjev za Ljubljano', Vič in Moste v Ljubljani. Vodil ga je zadružni načelnik g. Josip Lojk. .(Poleg mnogoštevilnega članstva so se odele/Mi tega občnega zbora kot zastopnika Zbornice za TOiI gg. Josiip Rebek in dr. Jure Koce, kot zastopnik in zagovornik ločenih zbornic pa je priso-/s taval g. Pičman. iPoi podanih zadružnih iporočiliJh in računskem zaključku je bila izrečena raizreišnica odboru in so se vršile volitve novega odbora. Pri teh je bil izvoljen za načelnika zadruge dolgoletni borec v obrtniških organizacijah g. Primožič Ferdo, za njegovega namestnika pa g. Senica Josip. Ostali odbor je bil po. večini na novo! izbran. Volitvam pa je sledila razprava o stališču zadruge do sistema zbornic. Dr. Jure Koce je ob tej priliki stvarno obrazložil stališče gospodarskega prestiža, ki zahteva osobito v sedanji dobi čim močnejši gospodarski solidarizem. Njegovim poročilom 'je ugovarjal navzoči g. Pilčlman, ki pa s Svojim izvajanjem irti mogel ovreči, dejstev drugače kot da je z demagoškimii! gesli in zavijanjem hotel braniti svojo tezo. Zastopnik obrtnega odseka TO(l g. Rebek je zavračal nestvarno kritiko in poznane raze zagovornika ločenih zbornic in ^točnimi Številkami podprl zahtevo po
iicbkrrtjenih Kbonnicah. Zavrnil je tudi očitke, ko se pristašem skupnih zbor-
nic očita iprotii(juigo.slovensko orijentaci-jo. Izvajal je, da iso slični očitki le obrekovanje, ki ga slovensko obrtništvo ne zasluži, kajti ono je stalo vedno dosledno v borbi za nacijo im kralja in to še oreije, ko še niti sodelovali niso v njegovih vrstah naenkrat tako patirio-tični pristaši in poborniki ločenih zbornic. G. Rebek namreč je bil prvi, ki Se Odpeljal slovenske obrtnike v Beograd, kjer so ge pri skupni’ mizi s tovariši Srbi in Hrvati vršili razgovori o obrtniških zadevah liin zahtevah. V vseh vprašanjih so se docela strinjali, toda le v vprašanju sistema zbornic je naše obrtništvo' dosledno zastopalo, sistem skupnosti, kar sedalj ponovno izpričujejo izjave mmogobroljinih zadrug, ki z velikansko večino oddajajo svoje g'a-isove v prilog skupnih zbornic. Med zborovalci je bilo opaziti, da so prišli 'nekateri na zbor že popolnoma »predelani!« z gotove strani, da se bodo izjavili za ločene zbornice. In ker zagovornikom! ločenih zbornic ni uspe'o najti dovoli pristašev v vrstah svojega članstva, so jim bili dobrodošli tudi mojstri iz najbliižje okolice in celo po-mOčniki. Le temu slučaju in pa preveliki poštenosti', ki So je zaiupalo/ vodstvo v svoje članstvo, je uspelo, da so se navzoči izjavili z 20 glasovi za ločeno zbornico in s 17 glasovi za skupno. Vsak razsoden obrtnik bo prišel do prepričanja, da izglasovanje s tremi glasovi večine še ne pomeni nik-ake zmage in je vsaka taka zmaga precej k la vernih. V kolikor smo informirani, že nastopajo ugovori proti ačiuu takega glasovanja.
ckutis ...
Poti to rubriko bomo navajali od časa do časa črtajočemu občinstvu gotove zanimivosti, da si bo moglo ustvariti sliko, kakšna sredstva so hi* la in so dobrodošla gotovim ljudem, za dosego gotovih namenov.
Nastopno priobčujemo po origina* lu v slovenskem prevodu pismo, ki ga je naslovila Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani predsedstvu Zanatske banke v Beogradu, ko je hil načelnik Zveze še g. Pičman. Dopis glasi:
Zaupno.
1265/31 Ljubljana, dne 19. XI. 1931.
Veleuglednemu
predsedstvu
Zanatske banke
v Beogradu.
Čast nam je obvestiti Vas, vele* ugledno predsedstvo, s privoljenjem in po zaključkih redne seje našega načelstva, da so v upravnem odboru tukajšnje podružnice ljudje, ki jih
nase obrtništvo nič več ne prišteva v svoje vrste> radi zgrešenega zastopa* n ja obrtniških interesov v javnosti. V predmetnem slučaju gre za gg. Josipa Rebeka in Miroslava Urbasa, katera oba sta člana upravnega odbora tu* kajšnje podružnice Vaše ugledne cen* trale. Večkrat so že obrtniki predia* gali Zvezi (naši Zvezi odnosno njeni upravi), naj podvzame njen načelnik g. Pičman pri predsedstvu Vaše baru ke v Beogradu korake v raznih vpra> šanjih, ali vselej potem sta imenova* na člana upravnega odbora podružnic ce kritizirala delo g. Pičmana in zahtevala pojasnil, odkod si jemlje g. Pičman pravico, da se pogaja z vodstvom centrale, češ, da ga ni nihče v to pooblastil.
Cela zadeva pa je povsem drugače na in nam je na tem, da V as informi* ramo o stvari, kako se je sklepalo na omenjeni seji, ki je rodila te zaključ* ke. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je imela veliko prizadevanje in je vodna borbd, da dobimo v Ljubljani po* družnico Vaše banke, kar se je tudi zgodilo. Istotako je Zveza prej kakor še sedaj vodila akcijo in propagando za pridobivanje klijentdle podružnici in vsepovsod pomaga pri snovanju cenzurnih odborov. Na' ta način ji pač pritiče pravica, da ima interes na pro> speriranju zavoda samega. Novo na= čelstvo si je agitacije odnosno propa--gande še v večji meri v svesti. da dela za povečanje prestiža zavoda, kljub temu, da je v upravi podružnice zastopana po le enem članu g. Karol Vidmarju.
Ker sta gg. Rebek in Urbas našlo* pala vedno neobrtniški in ker v da* nem slučaju nimajo obrtniki več za* upanja vanja, zahtevajo, da napravi* te spremembo v ljubljanski upravi Za* natske banke s tem, da na mesto teh dveh članov nominirate v upravni od* bor člane, ki imajo večji interes na stvari.
Pričakujemo, da bodete pravilno razumeli naše želje in želje članov na* še uprave ter da izvedete reorganiza* cijo v smislu naših tolmačenj.
Medtem pričakujemo cen j. sporoči* 'ta na ta naš dopis in beležimo s posebnim spoštovanjem Načelnik:
/Lovro Pičman I. r.
Namen je bil dosežen. Predsedstvo Zanatske banke je na svoji seji dne
15.	XII. m. 1. razrešilo g. Josipa Rebe* ka. člana poslovnega odbora podruž* niče, in v letošnjem januarju pa tudi g. Miroslava Urbasa. Na mesto iprve* ga je prišel g. Ludvik Baraga, trgovec s pisalnimi stroji, na mesto drugega obrtnika pa trgovec z elektroteh. po* trebščinam: g. Ivan Mihelčič. Omenje*
jetija se pa tudi tremoloma izvrši, ako lprndenemo kokosovemu olju še enako množimo druge maščobe. Razen teiga pa taka mila vsebujejo, tudi še one sestavine, o katerih smo prej slišali, da ostanejo v podllugu. Ker 'je tedaij pridobivanje takega mila zelo primitivno in poceni, je njegova cena primerno nizka. Razen tega ise kokosovemu pred sirjenjem lahko še pridemejioi druge primesi, kakor loj, soda, boraks, zaradi česar ,je pridobivanje še bolj poceni1; vsled teh primesi se tako milo imenuje »polnjeno« ali »napol jedrnato«. Naziva se pa tudi »goljufivo milo«, ker je jedrnatemu po zunanjosti ih trdoti podobno, ga pa v kvaliteti daleč ne doseže. Iz 100 kg malščobe se more proizvajati. 140 kg dobrega jedrnatega, 160 kg brušenega ali vodenega iin 500 kg polnjenega ali goljufivega' mila.
Kalijevo ali mehko milo.
Kalijevo milo se izdeluje ilz manj vrednih ollj, kakor olj i;z semen konoplje, lana, repe, 'bombaža .alf iz ribje masti, t. j. ribjega sala od kita in morskega psa — in iz kalijevega luga. Milnega kleja pri tem procesu ni treba izseliti; torej je Vsako kalijevo milo »klejlno milo«. Zaradi svoje maizaisfe skupnosti se imenuje tako milo tudi »mažno milo«; ne more se tedaj rezati v kose, ampak se vlaga v sode. Po barvi je rjavo ali si-
vo ter diši neprijetno po sirovinah; ponareja se dostikrat še z ničvrednimi dodatki.
Toaletaa mila.
Cisto in fiino (jedrnato milo se na majhne delce raizstruga, posuši ter pomeša z barvili in parfemi. in potem s stroji istisika v primerne komade. Ime dobi toaletno milo po dišavah, od katerih so mnoge zelo redke in pa fine. Ker 'je tedaij masa tega mila najboljše vrste m .so dišave primemo drage, je umljivo. da mora biti cena toaletnega mila višja od cene drugih mil.
Glicerinsko milo.
G lice rimsko milo se izdeluje fiz kokosovega mila, kateremu se prid ene glicerinu in malo špirita. Špirit povzroču-je, da milo postane prosojno. Cena takega m:ila je manjša od cene toaletnega mila.
Milni praški.
/Milni praški! vsebujejo ponajveč sodo /in 'druge dodatke, najmanj pa pravega mila; lahko pa vseeno zadostujejo nekaterim nalogam v polni meri.
Delovanje mila.
Milo s kemičnega stališča ni tedaj nič drugega nego a,kalijeva (kalijeva ali natrijeva) sol maščobne kisline. Dobro milo je v vodi razkopljiva; raztopina se panl; ako jo mešamo. Ne raztopi se pa
tudi dobro. milo. ne, ako ga denemo v trdo vodo (studenčnico), to je tako vodo, ki vsebuje rudninske, pcimajVeč apnene primesi. Zaradi tega se tedaj za pranje uporablja le mehka voda, ki vsebuje le malo apnenca, kakor je to recimo voda iz potokov in rek. Še boljša je pa seveda deževnica, ki nima sploh nobenih raztopi jen ilh rudnin, isti uspeli kakor z deževnico se sicer tudi s trdo vodo doseže; samo moramo jo dalje časa prekuhavati, da izgubi rudnine, ki se usedejo na dnu posode. Trda voda pa lahiko postane tudi na ta način mehka, če ji dodamo posebne kemikalije, recimo sodo. če tediaj milo v mehki vodi raztopimo, se milo pri tem razkroji in sicer v rarztopfjiv čisti alkalij iln pa ne-•raztopljiiv dvoljhokisli alkulilj. Prvi raztopi pr.i pranju maščobne dele tirade-ižev; ositali delci madežev, ki Ke pa ne raztope, se pa morajo z drgnjenjem in mečkanjem perila z vodo izplakniti. iDvotjhokosli alkalij pa ima to nalogo, da nitke tkanih ščiti, da ji(h pr.i drgnjenju perila ne trgamo; razen tega preprečuje, da čisti alkalij ne pride v dotiko z nitkami, tkanine ali pa s kožo, ki bi jo» 'razjedal. Zaradi teh lastnosti tudi ni mogoče nadomestiti mila s kakim suro-gatom, kakor n. pr. s sodo. Ako se perilo dovolj ne izplakne in to v čisti vodi, ostanejo v njem še neraztopljeni delci
no bodi, da imata obrtnika gg. Re* bok in Urbas poleg g. Zadravca med obrtništvom največ zaslug za ustano* vitev podružnice Zanatske banke v Ljubljani. Z ozirom na to, da sta bila ta dva razrešena, je v tem poslovnem odboru odložil prostovoljno svoje me* sto g. Jakob Zadravec iz Središča, ki uživa med obrtništvom ugled kot ve* lik gospodarski strokovnjak in nič manjši pobornik za /interese obrtni* štva. Tako!
Cena električnemu toku v Ljubljani znižana
V	našem glasilu smo olpetovano zastopali stališče, da je cena električnemu toku za pogon in razsvetljavo v Ljubljani močlno. previsoka. ,V početlku lanskega leta smo zaznamovali, da je uspelo našim obrtniškim zastopnikom v občinskem svetu, dla (je bila ceina toku deloma znižana. Letos pa je sledilo nadaljnje znižanje in /sicer, da se (je osnovna cena •električnemu toku na pogonsko ceno znižala v smislu seije upravnega odbora Mestne elektrarne v Ljubljani od Din 3. na Din 2.75 za kw. To znižanje že občutno razbremenjuje našega malega obrtnik/a. Na drugi .strani pal imamo sporočati vest, da je upravni odbor M. H. na svoji /sedi dne .111. t. m. sklenil .znižati ceno toku za razsvetljavo ■obrtnih delavnic ih pisarn od Din 6.— ma Din 5.— za kw uro. Temu.znvžan&i bo postopoma sledilo še znižanje za razsvetljavo po stanovanljh. Velikemu razum e vanju upravnega odbora, kateremu predseduje g. Orehek Fran in so člani gg. Jcisijp 'Rebek, dr. Josip Klepec, dr. Miro Lukan, Franjo Rupnik, Franc Debevc, ilng. Dietridh in postajenačelinik Ludvig, izrekamo svoje priznanje z željo, da b:i' se tudi nadaljnje znižahlje čini-prej izvedlo.
J) o e-
ctve
Direkcija državnega rudnika Velenje
/sipreijema do 18. aprila 't. 1. ponudbe glede dobave nnaferiljala za tovorni auto; ido '19. aprila' t. 1. /glede dobave 300 kg surove kave, 1000 kg riža, 500 kg bučnega olja in 500 kg iterpenti.no/vega mila.
Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 19. aprila t. L ponudbe glede dobave 4000 kg mila; do 27. aprila t. 4. pa glede dobave jermenov, grafitnih loncev za topljenje kovu 'ter glede dobave cevi.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. aprila t. 1. ponudbe glede /dobave 20.4.00 kg pšenične moke in 1000 kg olja.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
/madežev, fci povzročajo, da perilo neprijetno diši in dobi rumenkast blesk.
Domači recept za pridobivanje mila.
Da 'dobimo dobro domače milo, zmešamo 3 kg malščobe (brez maščobe ni mila!) — vzame se lahko tudi žarka rnalst, slanima ali loj — z 1.80 kg desetodstotnega natrijevega luga, ki ga dobimo v drogeriji, iln s 4 1 vode; nato se ta /mešanica 1 uro v navadnem železnem kotlu kuha. Pocinkan oziroma pokosi/trem kotel se ne srne uporabljati, ker ga natrijev lug razje. Po eni uri ku-hainlja /se pridene še 4 I vode itn 3 pesti kuhinjske /soli; ta mešanca se mora potem še pol do 1 uro kuhati. Ko se v kotlu milo napravi, se mora/ nekaj časa hladiti, da se Strdi; potem se raizreže v primerne kose ter na deskah posuši. lAko želimo/ dolbi ti prav čisto, milo/, ga /moramo naslednji, dan še enkrat prekuhati/ i/n sicer v isti vodi, ki je ostala v kotlu. /Alko se po drugem kuhanju milo ne bi /strdilo, mu pride/nemo samo še nekaj' natrijevega luga. Mešanica, ki ostane na dlnu kotla, se da uporabljati za čiščenje raznih kovinskih predmetov.
IH .koncu še želim, da bi ta kratica /razprava .o. bistvu, pridobivanju in učinkovanju mila, bila v prid vsem slovenskim gospodinjam, ki se naj bi še z večjim zanimanjem posvetili negi perila.
Elektrifikacijski problem v Dravski banovini
Predavanje prof. dr. techn. Milana Vidmarja
v društvu »Merkur«, 10. marca 1932.
(Nadaljevanje.)
'Zdi »e mi, da je morala deželnim elck-trifikatailjem avtomatično nastati tolažba v tdi dbliiki. da so siicer uvideli pasivnost novega projekta, da n>a so pričakovali’ indireMtine koristi, na primer s ipov-zdigo tujsikega prometa, s pospeševanjem dbrti itn kmetijstva.
Ta tolažba vara. Če hočejo KranSslke deželne elelktrame po deželi razpresti omrežje visolke napetosti in ra/, d e Kitna om režija, moraljo investirati najmanj 200 milijonov diinaitjev. Prispevki občin so prav tako narodno premoženje, kakor prisipevki.oblasti. Obrestovale iin amortizacija tako 0'gramine vsitote je težka stvar.
Pa saj denarija 'za vse to ni. Taka elelkt.rifilkacija j« v Čaisiu težke svetovne krize skoraij nemogoča. Na žalost je tako.
Daljnovod i'z VetanU v Črnuče je dograjen. I«vete!tiranii kapliital izah'teva letno okroglo 3 milijone dilnarljev izdatkov. Za obresti, odlpilse im vzdrževanje. Za 3 milijone letnilh dinarljev je daljnovod priteel preikmatiu.
,Ze v počelu leita 1929 so Kiranjiske deželne elelktrarlne poiskiusile pridobiti konizuimenta Ljlubljairio, kfi naj bi takoj postavil izigraljeni da'|jno\vod na trdina tla. Toda (težave so bile velike m še danes so velike. Če mestna občina ljubljanska ustavi v elektrarni svoj obrat, prihrani samo izdatke tza premog in mažo. izdaldki iza obrestovanje iin odp sova-nlje 'v mestni1 elektrarni investiranega kapitala bi seveda ostali. Ostali bi tudi po večini izdatki za perisonal. Že zato, ker bi morala meisltina elelktrarna prevzeti vlogo obratne rezerve.
iKdliko pa stalne premog, ki' ga potrošimo za kitovatino uro? Približno 40 para. Toliko bli mastna občina ljubljanska mogla plačevati za vel arijsko električno energijo, če bi ustavila obrat.
Lelta 1929 so KrUnljske deželne elektrarne zahtevale 1.09 Din za kilovatno uro. To je bila nemogdča cena. Mestna elektrarna bi pri.telu ceni in prti letni produkcij 5 milijonov kilovatnih uir doplačevala 35 miliiolnOv dlilnarjev. Mestna običfilna ljubijanisika bi bila tedaj prevzela skrb za velenjski daljnovod.
Seveda so se mestni gospodarji upirali bremdniu, ki mastne občine prav za prav nič ne briga. Pogajanja ko zašla na mrtev tir in daljnovod iz VeteinO v čriniuče je osltal praktično brez obtežbe.
Jasno je, da na ta način ne bo šlo. tudi v bodoče ne. Nekdo mora nositi stroške preurainjene konstrukcije. Mestni denar ije prav tako narodno premoženje, kakor banovinski. Treba je iskati drugih potov.
Problem je tem telžijfi. ker velanflska ellelktrarna nikakor ne more nnditli dovolj ugoldniih cen mestni Občini Ijubllian-stki. časopisi so pisali pred kratkim o novi certlii 70 par na kilovatno uro. Seveda je tudi ta cena nesprejemljiva. Zagrebška elelktrarna de dobila pred meseci ponudbo belgijlsko-francoskega premogovnika v Konlčini. Samo 56 par na kilOvaitno uro- je to podljelje izaliteva-lo Po mojih kalkulacijah bi btila ta cena tudli1 v Ljubljani dosegliljva. Pa kaj pomaga vse 'to. 'V LljUbljani imamo živo svoljo ellelktramo.
Sploh se mi zdi skrajno nepravilno, da imlilsliimo na ustavljanje obratov, ki delajo in morejo delati. Ves svet je trudi, da hi' .spravil iiniduistrlio v tek. Samo mi naj ustavljamo* obrate, zadržujemo povečanje Obstoječih iin zaviramo privatno poidijetniost?
*
Po dolgfilh in težavnih pogajanjih med mestno občino ljubljansko iin kranjskimi deželnimi elektrarnami seim lani dobil mandat meisltme občine ljubljan^e, da preštudiram ves kompleks vprašanj, ki so nastala okoli novega eilektrifikaciio-skega poizlkuisa kranjskih deželnih elek-
Ivo Lah:
Kako velika je naša brezposelnost?
(Zanimive ugotovitve statističnega odseka OUZD-a v Ljubljani.)
Mnenja o veličini naše brezposelnosti gredo zelo narazen. V memoaru, katerega je izdalo Centralno tajništvo delavskih zbornic skupno z Ujedinjenim delavskim sindikalnim savezom Jugoslavije, so na prvem mestu omenjene trditve nekaterih naših narodnih poslancev v Narodni skupščini, da problem brezposelnosti pri nas sploh ne eksistira in da je celo sedanje delavsko zavarovanje za naše razmere nepotreben luksus. V dokaz nepravilnosti takih trditev navajajo delavske zbornice število brezposelnih s 182.124, katerega so statističnim potom ugotovile' — toda s pripombo, da zanesljive in vsestranske statistike o brezposelnosti pri nas sploh nimamo. Delavske zbornice so vsled tega proučile samo nekatera posamezna večja podjetja in tako prišle do gornjega rezultata.
V poročilu delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani za leti 1929. in 1930. pojasnjuje članek »Stanje brezposelnosti v Sloveniji«, da eksaktno štetje brez-poselnfh ni mogoče, ker se s skrajšanjem dnevnega delovnega časa brezposelnost lahko povoljno zmanjšuje. Pred-no hočemo proučevati in ugotavljati brezposelnost, moramo ta pojem pravilno definirati. Najboljšo definicijo dobimo, ako primerjamo brezposelnost z invalidnostjo, katera ima dobro internacionalno priznano definicijo: Brezposelna je ona oseba, katera nima svoji iz-ozbrazbi in svojemu poklicu primerne
polne pridobitne zaposlitve. Brezposelnost ni enotna. Delavec je lOOodstotno brezposeln, ako nima absolutno nobene službe. Delavec je samo 50odstotno brezposeln, ako mu podjetnik skrajša delovni čas in v zvezi s tem njegov zaslužek za polovico in ako delavec ne more te izgube nadomestiti z drugim pridobitnim delom. Eksaktna ugotovitev brezposelnosti je torej mogoča s proučevanjem zaposlitvenih razmer vsakega posameznega delavca kakor n. pr. ugotovitev invalidnosti delavca na podlagi zdravniške preiskave. O parcielni brezposelnosti nimamo v Jugoslaviji skoraj nobene statistike, dasiravno je centralno tajništvo delavskih zbornic že izdelalo nekak tozadeven osnutek. Za totalno brezposelnost nam pa zelo dobro služi statistika OUZD v Ljubljani.
V marcu 1930 je bilo pri OUZD-u zavarovanih 92.489 delavcev in v marcu 1932 pa samo 73.081. Pri nespremenjenem obsegu zavarovalne obveznosti je število zavarovanih' delavcev padlo v dveh letih za 19.408 ali 21 %. Ti delavci niso niti pomrli, niti se izselili, niti j dobili samostojnih poklicev, niti dobili i zaposlitve v rudarstvu ali poljedelstvu, ker v teh področjih narodnega gospodarstva vlada ista — oziroma po mišljenju ekspertov — celo večja kriza kot pa v industrijah, ki so zastopane pri OUZD-u. Padec članstva OUZD-a predstavlja torej samo veličino lOOodstotne brezposelnosti.
Za ugotovitev lokalne brezposelnosti je OUZD sestavil poseben »Zemljevid brezposelnosti v Dravski banovini« po ekspoziturah OUZD-a. Vsebino zemljevida tukaj na kratko rekapituliramo:
Ekspozitura Število total. brezposl..
	absolutno	v %
Zagorje	1.586	38 %
Novo mesto	1.472	35 %
Kočevje	765	31 %
Slovenjgradec	1.008	31 %
Celje	4.265	27 %
Ptuj	784	25 %
Kranj	2.189	22 %
Mur. Sobota	820	22 %
Maribor	2.431	17%
Tržič	469	16 %
Ljubljana	3.619	13 %
Skupaj OUZD	19.408	21 %
Poleg ekspoziture v Zagorju,		kjer je
(Ohroim urad za za Darovanje delavcev o Zjublj a n
lemljeuid brezposelnosti d Dravski banovim.
771 ur Sobota
JTlanbor
JIPIIIMi
olouenjgraaccA ->
- . -	Kranj®,
ublian
ooomesw
legenda •
®	>r<id cksix>ziture
srdci ohrotnega uradi
Odstotek brcipcsdnih dela vejo - e/a 'ioi > &U c'7) a - i iiaot
n	jo *	I*
m	15 -	13
	10 -	2.H
(lilij	zs *	29
Ulil	30 -	ih
iliii	J3 •	33
Sfmtlhr p oe>motju osahe e/tspotituti pomenijo'
D //faflfufni patlrt taiviroiunth delane* od mjrr,»	do mann
t )‘Jhdre	ttnJi *1»:Uihvu »
• \1.ytotlilA
Jlajnevarnejsi nirodnogospodipki tn socialni pojav, ki resno ogrožč l/e obstoječega drutfbnega reda., je
BREZPOSELNOST Da dobi naia jaonost objektivnosti ko n veličini brezposelnosti je sestavu SUM) v Ljubljani statutiAo delavcev kateri so tekom ladnjih dveh let ngubi' li službo V območju eksponture v ia ■ gorju odpade povprečno na viakin iwde lavceuss brezposelnih Jla Jesenicah (ekspozitura v Kranju)je odstotek brezposelnosti brel dvoma se mnogo večji.vendar to iz zemljevida ni razvidno rterso delavci JCran/skt industrijske druibe zaia rovaril pri bratovski skladnici ne pa pri 0117<Ihi Povprečna brezposelnost v Olrav-ski banovim znaša zi %. Pri ten pa tu upoštevano krajšanje delavnega casa u večini obratov
merodajna ustavitev steklarne, je brezposelnost relativno največja v območju onih ekspozitur, pri katerih prevladuje lesna industija.
Zanimiva je kontrola števila 182.124 brezposelnih, katerega navajajo delavske zbornice v gori omenjenem memoaru kraljevski vladi. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je imel v marcu 1930 zavarovanih 608.803 delavce, bratovske skladnice pa ca. 160.000; skupaj torej nekako 870.000 delavcev. 21% tega števila znaša 182.700 brezposelnih, kar se z rezultatom delavskih zbornic zelo dobro ujema.
Dejanski stan naše brezposelnosti je torej sledeči. Samo v industrijah, zastopanih pri Osrednjem uradu in pri l'ia-tovskih skladnicah, je bilo okroglo 182.000 totalno brezposelnih. Niso pa v tej številki vpoštevani niti poljedelski delavci — in Jugoslavija je vendar v prvi vrsti agrarna in ne industrijska država niti železničarji, niti urad-ništvo državnih, banovinskih, mestnih, občinskih, itd. uradov, niti absolventi srednjih in visokih sol^ ki po končanih študijah čakajo namestitve, niti samostojni poklici (n. pr. mali obrtniki), kateri so morali 'zapreti delavnice, niti sezijski delavci in končno niso upoštevani niti parcielno brezposelni delavci, katerih število bo najbrže mnogo večje od števila totalno brezposelnih. šele potem, ko vzamemo v račun vse te momente, dobimo približno pravilno sliko o veličini naše brezposelnosti.
traren. Z veseljem sem se lotil tega de- ] la im v Obširnem elaboratu sem otp'sal j konstrukcijo dlektrifikacilje, ki, bi no mo- ; jem mnenju bila edino možna. Seveda ! se danes, v kratlko odmerljelnem predavanim ne bom mogel spuščati v noltam-kosti. Opilsal pa bom prav na kratko, v oisltriih potezah svoj načrt.
V Dravski banovini imamo dovolj elektraren, na vsalk načrln pa jih bomo v naljkradšem času imeli dovolj. Te elektrarne morajo biti predvsem zaposlene, da visolke investirane Vsote ne gredo v nič. O tej zahtevi po moljem mnenliu debate ne more Mti.
Banovina naj se nemudoma porazdeli na električne sreze, klii bodo vsak sv olji elelktrarni podeljeni. Velikost srezov se mota sevelda prikrojitli velikosti dlek-trarein.
V svojem električnem srezu mora bJti vsaka elektrarna varna pred nepotrebno konkurenco. Nolbena druga elekt ar-na ne bi smela posegati s svoUiimi omrežji v tuj srez.
S tako ‘radikalno odredbo bi bil yasi-guran vsem našim elektrarnam obstoj. Vse elelktrame bi brerz skrbi gradile razdeljevalna omrežlja po srezu. Elek-trilkacilja bi nedvomno dolbila izdaten impulz.
'Bojazen, da bv talk sreslki električni monopol ogrožali koiiiznmente, je prazna. Veliko koncesijo popolne sarnoistolj-nosti v isvoljem srezu bi namreč morala vsaka elelktrarna honoriiralti z obvezo, da ne bo nikjer prekoračila določenih cen. Na primer cen. ki jliih je določila v sv oljem omrežiju elelktrarna na Završ-nfoi.
deformiral sem se bil po naši banovini in povsod sem ugotovili, da bi ta prvi del mojega elelktrifilkaciljskega progra-ugaijal. Producenti m koniziumenti bi bili zadOvdlljni. TiUdi ljubljanski električni srez bi moral po mojem mnenju opustiti fiskalno elekltričnio1 politiko in znižati, cene za električno enegliljo.
'S, prvo točko moljega elektrifikacij-skega programa je ves v električnih
centralah imvesitlirani kapital zavarovan, rešen in oplojen. (Konzumenti bi dolbili priiikladne in zelo zmerne cene. S tem ipa elektrifikaciljslki načrt seveda še ne bi bil iizčnpain.
'Vise naše elektrarne bi se morale po. moljem načrtu nadallje električno zvezati med selbolj. Iz Fale gre itak daljnovod v 'Laško im Trbovlje, liz Velamj v Laško ni daleč. Ta zveza bli bila zgrajena z razmeroma majihniimii stroški. \z Velen(j v Ljubljano teče iltalk že izdaten daljnovod. Zveza tega daljnovoda z elektrarno na Završnici bo prišla, ker Ije iltalk projektirana in ta zveza bi prav lahlko nanizala vse gorentjsike elektrarne.
Neprecenljive bli bile korislti električnih ziveK med elektrarnami. Prav mo-benllh rezervnih stroljev bi predvsem v elektrarnah ne bilo več treba. Mestna elektrarna ljubljanska je na primer danes brez zadois.tne obratne rezerve. Večina naših mamiš ih elektraren ie v slični situaciji.
(Dalje prihodnjič.)
OBRTNA BANKAV LJUBLJANI
Telefon št. 2508
Telefon St. 2508	Račun	pri	pofitnl	hranilnici	v	Ljubljani	št.	12.051
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.