Ilustrirani slovenec
Leto II.
Tedenska priloga „Slovenca" z dne 14. novembra 1926, štev. 261.
Štev. 46.
iz naših planinskih lovskih revirjev:
Bornova krmišča za jelene pod Košuto.
382
S konference britanskega imperija v Londonu,
ki se je vršila pred kratkim. Spredaj stoje (od leve): Cosgrave (Isl.), Hertzog (J. Air.), Macken-zie King (Kanada), St. Baldwin (Anglija), Bruce (Avstr.), Coates (N. Zelandija) in Monrose (N. Fundl.); zadaj: burdvanski ' maharadža (Ind.) in Birkenhead (Ind.) ter Churchill in Balfour.
Artur Fontaine,
predsednik mednarodnega urada dela v Ženevi.
8 Kolumbovega dne t Madridu,
ki ga je praznovala pred kratkim cela Španija kot svoj narodni praznik: slavnostni sprevod mladine.
Z mednarodne železniške konference \ Berlinu,
katere namen je urediti promet med Evropo in Daljnim Vzhodom in katere so se udeležile vse zainteresirane države (št. 1 je Šupov, sovjetski komisar za promet, 2. Dorpmüller, gen. ravnnatelj nemških
drž. železnic).
Svetovno znani predor Simplon,
ki je bil ob priliki zadnjih velikih povodnji na nekaterih mestih zasut.
Ameriški kralji denarja.
Skupina ameriških banfnikov pred sestankom ameriške bančne zveze v Los Ange- \ les-u, ki razpolaga z mnogimi milijardami dolarjev. :
383
Franc Novak,
inani slovenski Stenograf, ki je obhaja 22. p. m. svojo 70 letnico.
Z odkritja spomenika padlim vojakom v Trbovljali,
ki se je vršilo dne. 31. p. m. ob navzočnosti tisorglavili množii'. Spomenik je umetnina arhit. Vur-
nika. (Fot. Fr. Pogačnik, Stražišče.)
S kongresa jugoslovanskega ženstva na Bledu od 25. — 27. oktobra t. 1.
Leva slika nam kaie bivšo irsko podkraljico in častno predsednico kongresa Lady Aberdeen (X) ob odhodu s slavnostne seje; desna slika pa pogled na predsedstvo zborovanja, katerega se je udeleževalo 180 delegatk. Kongres je zlasti ostro obsodil kino. nemoralni tisk itd., ki ga s takim
navdušenjem goje pri nas tako zvani »napredni krogi«.
Slike k ^^Slovenskemu biografskemu leksikonu'^
Almanach (AUmenaco),
slikar 17. stoletja.
Bren Franc (p. Hngo),
(*1881), zgodovinar in nabožen pisatelj.
Debevec Jože,
(»1867), pisatelj.
384
Po našiti sloven-
skih loviščih.
Prvi lov našega liralja Aleksandra v Sloveniji:
pogon na divje koze v Mokrici (Kamn. Hislrica) dne 29. dee. 1921; na sliki je videti kralja (1), princa Pavla (2), gener. Hadžiča (3), gener. Do kiča   (4),   Iv. Hribarja   (5),   A. Gorupa   (6)   in dr. Lovrenčiča (7). — Dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani, predsednik »Slov. lovskega društva«: in »Jugosl. kynoloske zvezR< ler lovski pisatelj (»Podgorski«).
Ivan Zupan,
ravnatelj Ijublj. mest. dohod,  zakupa  in dolgoletni blagajnik SLD.
Prva skupina jelenov v kralj, lovišču v Krmi,
ki so jo pripeljali lani z Belja. Vsak jelen ima svoje ime, na katero tudi sliši, lovišče je pa ograjeno z visoko ograjo.
Zimski motiv ob krmišču za jelenad
na lovišču barona Borna pod Košuto. Tudi to veliko lovišče je visoko ograjeno, v njem se pa goje jeleni, košute in celo kozorogi.
Dr. Karel baron Born,
lastnik znanega lovišča pod Košuto.
Ing. Fr. Sonnbichler,
ravnatelj Bomovega gozdnega veleposestva.
Trofeja jelena,
naravnega 16 teraka.
Slika na levi: Jelen in dve košuti v naravi
v Bornovem lovišču.
Slika na desni:
Lovska koča v Dolgi njivi
nad Tržičem, 1369 m nad morjem.
385
Plen hajke (medved in dva volka),
ki jo je priredil »Odbor za pokončavanje roparic; v Kočevju dne 10. okt. 1922. V kočevskih gozdovih naletimo še vedno na medvede, volkove, divje mačke itd., ki živo še v tamošnjih goščavah, ali se pa priklatijo s Hrvaškega in iz Bosne. — Ing. Anton Šivic, višji gozdarski svetnik, referent za lovstvo in gozdarstvo pri Ljubljanskem okrožju ter urednik »Lovca«, glasila SLD.
.Medved, ustreljen 1. 1923.
v Laškem potoku.
Volk, katerega je 30. nov. 1919
vjel v železno past g. Al. Knavs iz Loškega potoka. (V pasti je leva prednja noga.)
Zora dr. Lovrenčičeva
z »JasnotPodgorsko«, resasto Istranko, odlikovano z mnogimi prvimi nagradami.
Vence Jakil, releindustr. t Krmelja,
z balkanskimi braki iz psarne »Krmelj«.
Šestletna volkulja,
težka 45 kg.
ki jo je ustrelil pred kratkim v kočevskih gozdovih okr. gozdar g. D. Lesjak; njeni 3 mladiči so ušli, in bodo gotovo poginilL
386
Iz kraljestva letošnje mode.
387
Križem   Slovenije.
Nove povodnji v Sloveniji. Letoši^e leto zadevajo Slovenijo udarci drug za drugim.
Komaj smo se nekoliko oddahnili od strahot septembrskih povodnji, ie smo doživeli v no8i od 2,9. na 30. okt. nove vodne katastrofe, ki so prizadele zlasti vso Gorenjsko in nekatere dele Štajerske. Naša leva  slika nam kaže raztrgan >Pižov most« čez Savo pri Radovljici, desna slika pa poplavljeno tovarno g. I. Derniča na Lancovem pri Radovljici. (Obe sliki je posnel g. Vengar v Radovljici.)
Most J^z Bistrico med Kamnikom in Mekinjami,
ki ga je zrušila povodenj 30. p. m.
Absolventi gozdnega in lovskega tečaja v Kostanjevici,
ki se je vršil pred kratkim pod  vodstvom gg. ing. Kosjeka (1), M. Hanslovskega (2) in Drachslerja (3),
Skupina Šiškaric ob priliki blagoslovitve nove cerkve sv. Frančiška.!
Slovenski zvon v srednji Alriiki,
ki tehta 30 kg, ki so ga 1. 1853. vzeli slovenski misijonarji seboj v Afriko in ga je letos zasledil razbitega misijonar Kohnen v Kartumu.
388
Lovstvo v Sloveniji.
Noben sport ni v Sloveniji tudi med preprostim kmetiškim ljudstvom tako priljubljen, kot lov. Res je, da ga goje kmetiški fantje in možje pogosto le kot »raul)šici<, a cesto najdemo tudi med ljudstvom prave in navdušene lovce, ki vsi živijo in gorijo za ta plemeniti sport.
Kako važno mesto zavzema lov pri nas, nam najlepše dokazuje dejstvo, da je bilo leta 1922. v Sloveniji samosvojih in rezervatnih lovišč 529 (med temi tri celo ograjena) v skupni izmeri 235.189 ha ter 1070 občinskih v skupni izmeri nad 1,340.000 ha, ki so bila oddana v zakup za več kot 740.000 Din (danes je ta vsota seveda še večja). Zakup traja na Kranjskem in Koroškem po 5 let, na Štajerskem in v Prekmurju pa 6 let
V Sloveniji se sme izvrševati lov le po posebnih lovsko-policijslrih predpisih in vsak lovec mora imeti letno lovsko karto (1. 1921. je bilo izdanih 5289 kart in 1319 znižanih za varstveno osebje). Da to veliko število kart ni bilo izdanih zaman, nam lepo dokazuje velika množina divjačine, ki je bila ustreljena n. pr. leta 1922. Tozadevna statistika izkazuje: 34 jelenov, 31 damjakov, 2292 srn, 373 divjih koz, 15.522 zajcev, 189 divjih petelinov, 59 ruševcev, 818 gozdnih jerebic, 6 plan. jerebic, 8 belih jerebic, 646 fazanov, 3196 poljskih jerebic, 1505 prepelic, 633 slok, 102 vel. kožice, 148 divjih gosi, 1856 divjih rac, 5 medvedov, 5 volkov, 12 divjih prašičev, 353 jazbecev, 1949 lisic, 236 kun, ?.50 podlasic, 349 dehorjev, 40 vider, 44 divjih mačk, 3497 veveric, 2 orla, 200 sov, 2208 jastrebi, sokoli in kragulji ter 15.200 vran in srak. Najbogatejši na divjačini so seveda ogromni kočev.ski gozdovi, kjer še v znatnem številu medvedje, volkovi, divje svinje, divje mačke itd., jelene pa goje v znanem Bomovem lovišču pri Sv. Katarini nad Tržičem in zadnje čase tudi v kraljevem lovišču v Krmi, a nekaj jih živi tudi še na prostem v okolici snežniške graščine.
Morebitno škodo, ki jo povzročijo lovci, morajo ti v zmislu obstoječih zakonov povrniti posestnikom zemljišč.
Slovenski lovci so se organizirali že 1. 1907. posebnem klubu (prvi predsednik je bil tedanji ljubljanski župan Iv. Hribar), ki se je izpremenil 1. 1909 v »Slovensko lovsko društvo«, kateremu načeljuje kot predsednik že od prvega početka ljubljanski odvetnik dr. Iv. LovrenčiC. L. 1920. je začelo izdajati društvo tudi svoje lastno glasilo, »Lovec«, katerega urejuje sedaj ing. A. Šivic. Organizacija šteje danes okroglo 3000 članov, ima v Mariboru svojo glavno podružnico (predsednik dr. Robič), razen tega pa še podružnice v Celju, Ptuju, v Murski Soboti in v Kranju. Ker je bila izdana meseca septembra naredba, da smejo postati zakupniki lovišč le člani SLD, utegne organizacija že v kratkem narasti na 7000 članov. SLD je včlanjeno v »Osrednji upravi zveze lovskih društev« v Belgradu, kateri predseduje bivši finančni minister dr. M. Stojadinovié. —«.
Znameniti slovenski lovci:
Slovenski umetnik
preži na divjega petelina.
Napori in doživljaji
ljubljanskega bančnega ravnatelja na lovu.
Polemika:
K sliki na levi: Vič ne plava več v vodi, zdaj v črnilu — »Jutra« brodi. >Hera« se je koj zbudila, njena pridnost je oblia, pridno zopet zida hiše, zraven še za liste piše. >Plahtar« joka, glasno toži: >,Jutrovci' so v boljši koži!<
Epilog.
Da resnica v oči bode
— znana rečenica!
Da humorja — primanjkuje,
— dvakrat je resnica.
Bakroiisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.