Ratollik cerkven list.
Tečaj XI. V Ljubljani 18. svečana ,1858.	lAnt 4.
i ---1—:----^========-==3===========^^
Sveta Vera•
Brez upa vedno vsaka zarja vzhaja; Serce je prazno, duha luč vgasuje. Očesa svit. lic cvetje obleduje; Života vek. moč dušna tud zahaja. —
Zastonj pomlad cvete in v sredi gaja Radostno tičic truma preletuje: Serce molči — ne upa — ne zdihuje: Mir zginil je. obup le ga navdaja!
O revna stvar! solze 60 ti vsahnile, K so pred britkosti ogenj ti gasile: Tolažba zadnja z njimi je minila.
Obupnost le je tvoja tovaršica. ki zgubil svitlo zvezdo si poklica:
Gorje! — oh zvezda Vere je vgasnila!
..n,.*..n..
JIHTOM
po Božjim usmiljenji in po milosti svetiga apostoljskiga Sedeža
Kueso - škof v Ljubljaat itd.
Vsim ljubljenim vernim Ljubljanske škofije zveličanje in blagoslov v Gospoda!
Sveti štirdesetdanski post se bliža, in v njegovim začetku bo duhoven kristjanu pepela potresel na glavo in poreče: „Prah si, in v prah se boš povernil44. Ta šega svete cerkve nas spominja strohljivosti našiga telesa, pa nas tudi resnobno opominja, z v»o skerbljivostjo perzadevati si za cilj in konec, ki ga je Bog kristjanu odkazal, in brez odlašanja podati se na pot žive vere, k čimur sveta cerkev svojim vernim otrokam prijazno rok« podaja, ker za sveti postni čas ne zapoveduje le del zatajevanja in pokore, temuč tudi hoče, de v duhu zbrani premišljujemo in si k sercu jemljemo, kar koli naši. posvečenje množi, in nas pelje proti večnimu življenju; pot k našiliiu posvečenju in proti nebe-sam nam pa kaže in razsvitljuje le prava živa vera.
Po skiepu Božje previdnosti sim vaš vikši pastir, in me tedaj dolžnost veže, vas učiti, pa ne tega, kar današ-njimu svetu dopade, in kar posvetni ljudje radi poslušajo, ampak učiti vas moram, kar je Jezus in kar so aposteljni učili, kar je Bog v svoji sveti katoliški Cerkvi ko nauk Jezusov in njegovih aposteljnov, ko besedo večne resnice shranil, iu po nji tudi nam oznanil. Z aposteljni in z vso keršansko katoliško Cerkvijo vam moram oznanovati Jezusa Kristusa, ko edinorojeniga Sina Boga Očeta, ko Odreše-nika grešniga človeškiga rodu, in s svetim Petram (Djan. apost. 4, 12.) vam povedati: „V Jezusu je zveličanje in v nikomur drugim !a Posebno vas moram tedaj svariti, de se varujte nevere, krive vere in nemarljivosti v verskih resnicah ; ker ravno te pregrehe so bile vselej, so zdaj, in bodo zlasti pregrehe tega sveta. Ako bi ne bila vera v Kristusa v naših časih tako močno omerznila, kakor je. bi ne bilo
toiiko iu takošnih nerodnost med ljudmi, kakor jih dan na dan vidimo; zakaj kakor pomanjkanje prave žive vere človeka čedalje delj od Boga odvrača, in čedalje globokejše v brezno hudobije pogrezva, tako ga vera v Božjo besedo in v Kristusa k Bogu vrača, k Bogu pripelje, z Boga m v ljubezni zediui, in v Bogu zveliča. Zavoljo tega so pa tudi Kristus in aposteljui in vsa Jezusova Cerkev vselej in povsod k veri v Božjo besedo z vso gorečnostjo opominjevali. Ce Kristus svari, zadeva njegovo svarjenje nevero, če koga pohvali, ga pohvali zavoljo njegove terdnc vere; nevero iztrebiti, vero pa vsaditi in razširiti, ai vse prizadeva.
Človek bi si mislil, de se vera nred kristjani, ki so v Jezusovim imenu keršeni, in se v keršanskim ntuku pod-učujejo, ne more pogrešati. Večidel jih sicer ree ne dvomi, de je Jezus Kristas zveličar sveta, in tndi apoetoljsko vero večkrat molijo; vender pa ta njih vera nI vuelej tistn živa vera, ki jo Kristus in aposteljni zapovedujejo. „Ako pTiC&s	uitul^" i§ v	MRt verujea. boš zve-
ličan", pravi sveti apostelj Pavel (Rimlj. 10, 9.). V sercu mora biti zapisana vernimu kristjanu resnica: Le en Bog je, in ta edini Bog nas hoče zveličati po etnm živini Kristusu. V serce morajo človeku biti vtisnjene besede večne resnice, de Kristus živi, in de živi tudi za nas. Duša se mora po besedah svetiga Pavla (_Hebr. 11. 27. ) nevidljiviga (Boga) deržati, kakor de bi ga vidita. Kristjan mora tedaj v Jezusa tako živo verovati, kakor de bi ga s Tomažem vidil, z Janezam na njegovih persih slonel. z Marijo pri njegovih uogah sedel. Misel na Kristusa mora biti serčna; vanj moramo misliti, kadar v hiši sedimo, in kadar popot-vamo, kadar se vlegamo, in kadar vstajamo; ona nas mora spremljati pri vsih naših delih in opravilih, pri vsim našim djanji in nehanji.
Taka je vera praviga kristjana; kako pa si jo človek pridobi? Stvarjenje reči nas sicer močno spominjajo Boga, stvarnika, od Kristusa, odrešenika. pa nam celo nič ne povedo; natura, ki jo imamo pred očmi, nam tedaj vere ne more dati; zakaj kar moramo verovati, je deleč nad vidnimi stvarmi. Svet, ki na njem živimo, nam vere tudi ne more dati; zakaj verovati moramo v večno kraljestvo, ki ga ne vidimo. Naš um nam vere ne more dati: zakaj vera preseže vsako človeško razumnost.
Kristus, ki v njega verujemo, je izšel od Očeta, in je na svet prišel (Jan. 10, 28.), nauk, ki ga je učil. je iz Boga (Jan. 7. 17.); tedaj zamore tudi keršanska vera le od Boga priti, le ou nain jo zamore v serce dati. Resnično, le od Boga, od Očeta svitlobe, od kteriffa je vsak dober dar in vsako popolno darilo, pride tudi dar svete vere (Jak. 1. 17.); zakaj ko je Peter Kristusu na vprašanje: „Vi pa, kdo pravite, de sini?"4 odgovoril: „Ti si Kristus, Sin živiga Boga!u je Jezus rekel: ,,Meso iu kri ti nista tega razodcla, ampak moj Oče, ki je v nebesih" (Mat. 1«. 17.); in ko je Kristus Jude opominjal, de naj ne delajo za jed, ktera mine, ampak za jed. ktera v večno življenje
o>tan«'. in ko so ga na to vprašali, kaj naj delajo, de tisto jed do«e/.ejo. ki večno živi. jim je odgovoril: ..To je delo llo/.je. de verujete v njega, kteriga je on poslal14 (Jan. ti. 2'2. Tudi že iz pcrvih zgodb keršanstva se vidi, de vera pride «»d Boga: d e> i ravno so namreč aposteljui tri leta z .le/.ii-am hodili, tri leta njegove nauke poslušali, njegove čudeže in njegovo sveto življenje z lastnimi oemi gledali: de^iraviio se jim je po svojim vstajenji večkrat prikazal, iu «o ga poslednjič vidili v nebesa iti: vender niso bili pri v«im tem ne dovolj razsvitljeni. ne dovolj uterjeui v veri. de bi bili brez strahu med ljudstvo stopili, iu jo pred vsim sm uiii o/.iiauovali. dokler ni prišel binkoštni praznik sveti Ihih v podobi gorečih jezikov nad nje. dokler niso bili ker-šeiii - -velim Duham in \ ognji. Tedaj sc je bila Cerkev Bo/.ja v aposteljnih in v pervi keršau-ki občini spočela. takrat je keršauska vera z vso svojo močjo iu lepoto med !|ii)li prišla. Odslej so spoznali v Bogu svojiga Očeta, v krUtu-ii svojiga Odrešenika. v svetim lluhu svojiga l*če-nika in Tolažnika. ki vse verne /.edini v sveti Cerkvi.
Živa vera je tedaj res. kakor katekizem prav lepo pravi, dar Božji, čeznaturna luč. od Boga nam vlita čed-no-t. \koravuo nam pa le Bog zamorc vero v sere;; vliti, iu serce za njo ogreti, je vender ravno tako gotovo, de je pri tem tudi naše dobre volje iu našjga resničniga prizadevanja poireba. iu de ondi. kjer je lastno prizadevanje. tudi llo/.je gnade ne bo manjkalo. Ali morebiti ni res v naši moči. pridige z veseljem poslušati, ali pa se jim odtegovali. zaslišano besedo Božjo premišljevati, ali pa jo vnemar puhati. Boga za živo vero prositi, ali pa za ta dar Božji nič ne marali?
Vaj bo tedaj, ljubi moji! vselej i:i posebno v tem svetim poštnini času va-a nar iiiieuituiši skerb. de ilič ne pregledale. nič ne zamudite, kar vas zamorc bolj pripravne in voljne storiti za Bo/.jo besedo, in vas v nji poterditi. Varujte se mlačnosti in lenobe v službi Božji, zavoljo kterc v človeku vera peša. in ne vstavljajte sc spoznani keršan-ski resnici, temuč nastopite skerbno mnoge pota. po kterih *»e k pravi in živi veri pride, in tacih potov je toliko, de po njih lahko sveto vero najde, kdor je pošteno in z dobrim sercam iše.
Ce le poverhama sveto pismo pregledamo, najdemo, de >o pobožni pastirji, ki so okoli Bctlehama cede pasli, ravno tisto Božje Dete po angeljevim oznanilu spoznali, ki so ga modri iz .lutroviga našli po prečudni zvezdi, ki se jim je bila na nebu prikazala. Priprosta vera je pastirje, \i-oka učenost pa modre k Jezusu pripeljala: uboji pa so imeli dobro, pobožno serce. ki Boga iše. iu zato so našli, kogar so iskali. V svetim pismu beremo, de je dvornik, mogočen služabnik etiopske kraljice kandace po branji preroka I/uija in po prijaznim razlaganji ucenca Filipa na vozu sede ra\no tisto vero iu listo modrost zadobil. kterc se je ljubljeni učenec sveti Janez na Jezusovih persih slone na-v/.el: de je stotnik korneli ravno tistiga Kristusa spoznal po pridigovauji svetiga Petra v Cezarcji. kteriga se je učil moliti s\etovavec Dionizi po svetim Pavlu v sredi Areopaga v \teiiah. Beremo, tle >o — Nikodem po noči pri luči. Sa-marijanka pri .lakopoviui vodnjaku, ječar v Filipah v ječi, škerlatariea l.idija pa pred shodnico pri reki — vsi ravno tistiga kri-tusa našli: de je Magdalena pri grobu po glasu: Marija, de so učeiira v Koiavsii po lomljenji kruha. Tomaž po ranah Jezusa spoznali, sveti Štefan pa ga je vidil na desnici lio/ji v nebeški sviilobi.	(k. si.)
Pitanje iz srednje Afrike•
Na-lednji. posebno mikavni in tehtni pisanji smo rav-nokar od \i>. ča>t. gosp. kirehner-ja i/, llartuma prejeli.
V llartuinu v dan s\. Franei>ka ksa\.. .'t. grud. ISjT. ljubljeni prijatel in brat \ Gospodu!
Zdaj \cn*ler ti za morem veselo notico naznaniti, tle
so se vis. čast. gosp. Provikar prav res v Kvropo podali, in ako jih Gospod obvaruje na težavnim popotvanji skoz pušavo in na nevarnih \ilovih valovih, kakor jih je dosih-mal vselej varoval: bodo ljubi krajnei svojiga apostoljskiga rojaka živiga in zdraviga zopet vidili. Vender pa bi se utegnilo popotvanje gosp. Provikarja (na Slovensko in) na Nemško nekoliko zakasniti; ker naj pred hočejo iti v Rim. iu tamkej sveti ( postni in velikonočni} čas na tihim preživeti, po veliki noči tehtne opravila opraviti, ki so jih posebno k popot vanju nagnile, zlasti je naprava zamurskiga vstava v Rimu in vstavljenje pobožnih (mniških) redov v srednje - afrikanskim misijonu. Tako se bo z vedno novo vojsko na vso moč utergovalo kraljestvu satanovimu. ki je vidili. de tukaj celo v vsim omerzličcnim zraku svoje kra-Ijevanje ima. Potrebne so seme niša za a fr i kan s ko duhovstvo. napravljene in vravnovane po afrikanskih potrebah. ki naj jih bi blagerno poživljevalo in greh keršansko sosedstvo pod apostoljskim obsenčevanjem svetiga Sedeža, pod navdihovavnim spodbudovanjem velike pretečenosti iu pri-čujočnosti katoliške Cerkve, kakor le v llimil svoje zvesto vpodobstvo ima. Nadalje morajo verste vojskovavcov kri-stusovih nadopolnovati pobožni red o vi, kterih udje se za morejo zmiraj obnovljevati in nadomestovati, ako predniki padejo ali obuemagajo. Taki vojskovavci so bili dozdaj le posamezni, kterc je pa hitro smert kosila, in niso mogli naslednikov na svojih mestih pustiti. Naj bo potem mlado afrikansko in staro evropejsko keršanstvo svoje misijonarje skupej zoper sovražnika na vojsko pošiljalo, dokler ne bo bandero sv. križa nad afrikanskim človeštvatn zmagovito velo. Pa, skorej bi bil i^kaj naj bližnjišiga pozabil pisati. Iz Hima bodo vis. čast. gosp. Provikar popotvali čez Francosko iu Angleško na Nemško, de bi našimu skorej le na Avstrijanskim znanimu iu podperanimu misijonu povsod potrebno veljavo iu vdeleževanje pridobili in zbudili. Gospod bo vodil stopinje svojiga (služabnika in njegovimu jeziku moč dal do katoliških sere, ter se bo usmilil revšine ubozih kamovih otrok. Podstavni kamen keršanske prihodnosti je vložen. Evropa mora dalje zidati in bo zidala, ne bo se utrudila, de bi svojih sinov in milih darov k nadaljniinu delu ne pošiljala: Afrika sc mora rešiti! Ako se tudi zidanje mlade srednjo - afrikanske cerkve le sčasama pospeševa, kakor sleherno veliko delo, se je pa tolikanj več na njegovo terd-nost zanašati; zakaj delo misijonsko ni v naglim zaporednim kerševanji, ampak v tem, de se mladost skerbno izučuje in vlada, de se modro na okolišine ozira in se taiste v prid obračajo, v neutrudljiviin prizadevanji, de bi se s keršansko čednostjo in poterpežljivostjo od Boga odvernjene serca od-rašenih pridobile, in v stanovitnim iiamagovanji misijonarjev, se tako vkoreniniti, de so okolišini neogibljivo potrebni. Tih vodil seje naš misijon vselej deržal, in kerstilo seje le potem, ako je večmesečna poskušnja in pripravljanje bilo porok za resnično keršansko življenje novokeršenca, in ako so bile okolišine take, de je misijon zamogcl tudi nadalje čuti nad njegovo voiibo, keršansko oliko in spopolnovanjem. Potem takim ne moremo govoriti od tavžentov novih kristjanov; tisti pa, ki so se gnade sv. kersta vdeležili, so ne-preuchama, enako deržini, v zavezi z misijonam, in misijon ima neprenehama blagerno moč do njih. Otroci in tnla-denči, ki razodevajo upanje, de bodo kdaj sami delo misijonsko dalje gnali ali kakor ko!i pospeševali, imajo že zdaj v misijonu pribežališe. kjer se telesne in duhovne dela usmiljenja nad njimi skazujejo. in se pripravljajo za delo svojiga prihodnjiga življenja. Poprej je misijon vsužnjene otroke odkupoval, zdaj po odpiavljciiji siižinjskiga kupče-vanja se sprejemljcjo in posiuovljujejo sirote, zapušeni in stradajoči otroci v misijonskih stanoviših ali štacijonih, kteri se podueujejo, kerstijo ter v keršanskim nauku, v koristnih rokodelstvih urijo. Zaveza taistih do njih dobrotnikov s tem ni nehala, kakor so taki ljudomili svoje darove poprej dajali za odkupovanje sužnjili otrok, tako se zamorejo tudi
zdaj, ako bo dovolj podpore, otroci v nas misijon jemali, rediti in za nebeško kraljestvo pridobivati. To je v resnici delo keršanskiga usmiljenja, odkupljenje od dušne in telesne pogube.
Zlasti v Gondokori je bila silna priložnost, osirotene otroke sprejemati, ker tam gori je bila lansko leto strašna lakota, de so matere svoje lastne otroke v vodo metale, in čast. gosp. Ueberbacher jih je dan na dan velikrat na sto rešil smert i za lakotjo, in vender pri svojim lastnim pomanjkanji žita ni mogel vsih oteti. Prestradani otroci so se za kosti v smeteh in za nar slabši kokošjo kermo ter-gali. Enaki so bili izstradanja rešeni in so v misijonu .»Mali, ter telesni in dušni kruh vživajo. Kaj pa, de to se ne more zgoditi brez zatajevanja in stroškov rastejoce Kristusove deržiue. Tudi je bilo neko število fantičev iu dekličev v treh stano-viših keršenih. in bili so posameznim dobrotnikam prilasteni, kterih imena imajo, in za ktere jim je posebno moliti. Taki «o v Hartuinu: Janez evang. iz rodu Gog (glej 111. naznanilo št. 11); Janez Kerstnik, iz hribov pri Kordofanu (ravno ••udi št. 21, od neke dobrotnice iz LjubljaneJ; Blaž, zamorec iz Hartuina (ondišt. 10); Henrik KrnestJože, uuiga brat (št. 21. gospa - m—); Juri Perfarški, zamurec iz llartuma (št. 17. starološke občine); Jože Vodic (srenje \odiške in neimenovaniga št. 10); Avgust(in) Brezniški tbrezniške občine*); Jaka. iz Gondara pri Abisinii (več dobrotnikov po Danici, št. 20); Marija Ana To man, iz Dar-fura, v misijonu v službi (gospe S. TomanoveJ. V gon-dokorski misijon sprejete sirote: Bazili Just Teržaški (st. 12 l: Alojzi France Pavlanski (št. 13); Stanislav Jože Avguštin Nikolavius (? — št. 16 in 17J; Lazar Matija Pod-padec (št. 17, bi; Andrej Jože Ribniški (št. 17); Marija (št. IIJ; Štefan (št. 11); Anton, Florijau, Gabriel, Ivan, .lenge, — poslednja še ne keršena, (št. 23, iz zbirk po vredništvu Danice); Jingi, še ne keršen (št. 21, korarjev iz Ljubljane); Kiden, še ne keršena bariška deklica (št. 21, gosp. kaplana St. S.); Marija 1'ršičcva (dobrotnika v. c. lajni. fršiča v K. g.). Zmed poprejšnjih misijonskih rejencov jih je že precej odraslo v inladenče in deklice, ki delajo v misijonu in za misijon. in razun dveh ali treh svoji keršanski odreji čast in veselje delajo. Jože Vodic, v vsakim oziru izverstcn mladeneč, je bil to leto z Marijo Ur-šičevo po keršansko potočen, in zaročena sta zdaj v Gondokori ter ondi gori delata, on za zidarja, ona za kuharico. Življenje obeh je brez graje. Naši pridni delavci iz Evrope, ki se zdaj o hladivnih severnih sapah vsi dobro čutijo, ne-prenehama pri novim poslopji delajo, pa skorej leto je, kar so zavolj pomanjkanja dninarjev skorej zmiraj zadelzevani. To pomanjkanje izvira od tod. ker z Dunaja denara ni. — L parno, de do Božičnih praznikov novi misijonarji iu rokodelci pridejo. Don Giovanni II el t rame nam pelje 4 svojih v. č. tovaršev, in misijonski delavec, dosedanji vodnik no-viga zidanja, gosp. Lenart Koch dva zidarja v pomoč, in to je pri vedno se povračajočih boleznih zlo potrebno, /med novih misijonarjev imajo 3 ali 4 iti na Belo reko iu tam gori nove misijonske stanoviša napraviti. Poprej pa bodo od sv. Križa in z Gondokore na ogled hodili, se jezika iu deželnih šeg učili ter vse potrebno previdno pripravljali. V. č. gosp. Provikar so me za leto 1858 zvolili oglednika (vizitatorja) katoliških inisijonov ob Beli reki, in mislim nove misijonarje na njih odmenjene kraje spremiti, ako bomo za oskerb nove odprave potrebni denar mogli spraviti. Pritiskanje ladij za slonokostni lov je letaš posebno veliko; že nad 00 tat ili bark je odrinilo (druge leta jih je bilo k večiinu :iOJ. in še zmiraj se nove z velikimi stroški pripravljajo. Kaj pa, de ta barantija je loterija, pri kteri vselej le nekteri dobe, njih veliko pa jih zgubi premoženje iu marsikterikrat tudi življenje. Zamurci so namreč že dolgo silo razdraženi zavolj poprejšnjiga ropanja beluhov, in se kervavo mašu-jejo. kadar koli morejo, kar pa, se ve de, večidel le nedolžne zadeva. Veselo novo leti, tebi, fautam, K—vim, H—vim.
V —ču itd. Mojimu liubimu J. serčno pozdravilo in hvalo za pisni spomin; ne moreni zdaj odgovoriti zavoljo pomanjkanja časa. Fantje naj nam pridno pišejo. Ljubeznjivo pisniice maliga Jožka nas je serčno veselilo. Tako je prav! ^de otrok sam piše kolikor ve in zna). Le narekovanih be-sedarij ne! (2. list nasl.)
Pepein tra
obiAc Marina oglarja Miklavža.
(Svarivne podobe.)
Zemlja inati počiva v srež h led vprežena. in v beli kožuh oblečena. Molče dobrave in podnebni pevčki ne zgla-sujejo slave svojiga ljubiga Stvarnika. Še šumeči potoček se le trudno po ovinkih med ledenimi grudami dalje muza. Prijazno sije mesečni kiajic v priprosto kočo samotniga oglarja Miklavža. Bil pa je Miklavž dobra duša. je poselmo rad prebiral živ ljenje vsih ss. Miklav žev, ki jih jc našel v koledarji, zlasti pa je imel glavo, serce in misli sv. Nikolaja fluenskiga. 0«rlar roženkrane s svojo pobožno deržiuo o«l-moli. pokleči še nekoliko in moli nektere očenaše za svoje otroke, de bi jim sv. Duh um razsvetlil, in bi nikoli ne noreli. kakor posvetnjaki ob tem času. Bilo je namreč ravno pustni večer. V ti molitvi pa se mu telesne oči sklenejo, in odprti se mu dušne oči, de vidi. kaj se sem ter t je po svetu godi. Berž ko namreč zadrcmlje, se mu zdi. de nekaj lahno na vrata kljukne. in glej! vrata se odpro, in poštama medla podoba glavo v hišo pomoli. Obraz ji jc pn-brazdan, dolga obleka temna, čelo s pepelam potreseno. Njen pozdrav je bil znani keršanski. ki serce povzdigne in vero poživi, s čimur se je oglarju na pen i migljej prikupila. „Bi me hotli prenočiti za Božji blagodar?" po p rasa starka. ..I.e bližej. le bližej. Božja stvar! Tam pri peci se pngrejte, sej vsa derhtate od mraza", reče oglar oč-anec, in pristavi: ^Odložite tudi culo Ije na klop". Se /.gotli. ^Tako je prav", reče černi mož. rZdaj mi pa povejte, koga prav za prav mi je dansi dobrotljivi Bog pripeljal v mojo kočo?" Odgovor: r„Pepelnico me sploh po Slovenskim kličejo*'". „No, no; kaj pa vas k meni napoti? Ali kaj bi prašal, de naravnost rečem: še vselej ste mi ljubši kakor pa vaš sprednik. Pust". „..Moja cula vam bo na vaše vprašanje odgovorila"", zaverne Pepelnica. Žena na to iz-K'če iz cule raznih podob in jih jame pred oglarjem razvijati.
Perva podoba se razgerne, in ima dva imenitna, zlo različna oddelka. Eden razkazuje očem umazana iu precej razcapudrana človeka, zmed kterih eden jc gosposk berač, drugi zakotni pisač. Oba z nekako po.-ebno nejevoljo, bi djal, s serditostjo gledala na drugi oddelik podobe, in eden si nohte grize, drugi pa lase iz glave puli. Iii kaj vidiš na tem drugim oddelku ? Dva šoUka učenca sta. Prav živo se nekaj pogovarjata in si roke podajata. ter zategujeta. de tako mora biti. če bi imela voda goreti. Miklavž se ozre na Pepelnico. češ kaj de če ta razločna podoba? Starka ga razume, in mu začne tolmačiti, rekoč: |*ni gosposki berač je ravno osmukatii mladenič v lični suknjiči na drugim razdelku podobe. Osleparil jc bil nekdaj svoje štarše. de se gre k svojimu tovaršu za bližnje izpraševanja učit; in uni drugi, kmetiški sin. je bil svojo gospodinjo nalagal, de gre k temu in temu prepisovat, kar sam nima. Oba preveč žive kervi, jo vrežeta v neko drušino. kjer je bila derhal male cene in slabe vere, in vso ljubo noč preplešeta iu predobrovoljčevata. Naj bližnji nasledek te razuzdanosti je bila zabuhujena glava zjutraj in slabi znamki v katolngu. Ker sta bila poprej dobra, se jc to učeuikam toliko bolj čudno zdelo, in res so prišli na sled, kaj de je temu krivo. Ta udarec pa mladenčev ni zmodril. temuč v neko obupno prederznost ji je pogrczuil, de je z njima od tistihmal vse rakovo pot šlo, sta poslednjič mogla od poštenih šolcov odločena biti, de bi še druzih ne okužila. Iu — zdaj sta to. kar na unim oddelku vidite: berač in pisač.
*
Druga podoba ima zopet dva razdelka. Na pervim se Miklavžu odpre pokopalise, in ko njegove oči prebirajo neštevilne križe in h »negam pokrite grobe, se kar na enkrat ustavijo pri novim grobu. Ni ga se snežna plahta za-gernila, in na presni persti kleči deklica, ki se tako milo joka, de ji solza solzo zaliva; stoka, roke steguje in kliče: „Oh gorje, pregorje meni nesrečni! O mati, mati! jez sim vas zapustila, in vi ste mene zapustili!4 Zraven nje stoji angelj varh in ji kaže na drugi oddelik podobe. Na tem oddelku vidi Miklavž berhko deklino, ki v belim oblačilu pri nekoliko pripertih vratih nesrečnimu ponočnjaku naproti smukne, ki jo na plesiše spremlja. „Ta nesrečna ne bo nobena druga, kakor ta-le, ki tam na grobu kleči in vekau, Miklavž začuden in ves zvun sebe zdihne. „Kavno taka jett, odgovori Pepelnica, „hočem ti pa podobo še nekoliko pojasniti in povedati, kako se je bilo to nasnovalo. Una nebogljevka se je bila že pred več mesci z nekim gerdinam soznanila, ki jo je povsod zalezoval, tako dolgo, de jo je bil popolnama v svojo mrežo spravil. Mati jo je učila, svarila, prosila, pri Bogu in zveličanji njene duše ji pritiskala, de ne, ne! de naj se ga ogiba, naj se ne meni z njim; pa v»e je bilo bob v steno. Od same žalosti mati zboli, ko nič ne more opraviti. Bila je namreč uboga vdova in ni imela toliko pripomočkov, de bi bila s silo to napako za-mogla odverniti. Prihaja pustni čas. Pustni večer spazi že vsa oslabljena mati, de njena hči zopet nekaj namerja,ker se lišpa in lišpa, in svoje lepši cape skupaj znaša. „»Ljuba hči!uu zdihuje mati. „„Ostani, ostani doma; ne zapusti me! Sej vidiš, kako sim slaba; še bolj pa se mi smili tvoja duša, in tvoja že brez tega omadežana nedolžnost. Zdravnik je rekel, de naj vsako uro zdravil vžijem; vidiš, de sama ue premorem, in opustiti vender tudi ue smem, ker bolezen do-jemlje. Hči se potuhne in čaka de oslabljena mati v med-levicah oči zatisne, potem pa smukne natihama zapeljivcu naproti in gre pustovat, kakor na podobi vidite. V jutro dneva, ki se po meni kliče, zaklenka mertvaški z.on, ker uboga, dvakrat zapušena vdova se je bila ravno med pu-»tovanjem in plesanjem svoje nehvaležne in razuzdane hčere v boljši življenje preselila. Zastonj zdaj morivka kleči in udeluje na grobu, ker svoje matere ne more več priklicati iz zemlje, ki jo je pahnila vanjo. Miklavž je ves prestrašen tega. kar mu Pepelnica kaže in si upa, de bo saj naslednja risarija kaj boljsiga razodela. Tode temni obraz rezne tujke tudi zdaj nič dobriga ne napoveduje.
Tretja podoba je nekaka temna slikarija; še le ko oglar pod dlanjo pogleda in tako lešarbini bliš zakrije, ugleda železno omrežje, in za njim v enim kotu na slami moško osebo z zmeršenimi berkaiui in razkodranimi dolgimi lasmi, ter z izpitim obrazam in mehko kožo, kar je kazalo, de je gosposkiga stanu. V kotu druziga omrežja, uuimu vštric, je teršak kmetiškiga stanu, ki debelo v steno gleda, in njegov obraz razodeva neko obupnost iu divjo nevkrotljivost. Miklavža groza pretresa, Pepelnica pa mu reče: „Vidite, oče Miklavž! oba ta dva sta pustna norca. Pervi je bil v neki visoki službi, kjer mu je bilo veliko deuara zaupaniga. Dolgo časa se je prav pošteno obnašal in ni je bilo dobre duše. de bi ga ne bila spoštovala. Da se pa prijatlam speljati, ki ga pustni večer na neki ples ali bal vlečejo. Ze veste, de v enacih okolišinah se reči vidijo in slišijo, ki zdravim sercam nič dosti koristne niso. Tako se je zgodilo tudi temu revežu. Nečimerna nališpanka mu mreže nastavi, mu začne s svojim priliznjenim jezička in piskati in k. dra-konovimi očmi v njega švigati, in zares ga vjame. Ti Kvici ni bilo zadosti, de mu je vso plačo nasproti iz žepa izpi-pala. temuč ga je še zapeljala, de je v ptujo gotovino segel ter si veliko nezvestobo nakopal na svojo dušo. Zasačen in zapert - zdaj preklicuje tisto pustovavno uro in uni nesrečni ples v temni ječi; -- ali kaj, ko je prepozno! — Njegov sosed pa, kmetišk sin, ki je bil poprej že mursiktero grenko uro napravil svoji skerbui materi s svojim nesrečnim
ponočevanjem, je v pustnim tepežu glavo razklal nekomu, ki ni bil betvo boljši od njega. Zdaj v strahovitnim obupo-vanji premišljuje lepe nauke svojiga spovednika in opomi-novanja svoje dobre matere, tudi mu po glavi brodi, kako se je večkrat po kerčmah potikal, se odtegnivši iz cerkve, berž ko so duhovni pastir na prižnico stopili. Zdi se mu kakor de bi mu vsi gadi, ki jih je kdaj vidil, serce ter-gali, in ga vse vile zbadale, ki jih je kdaj v rokah nosil. — tako hudo ga vest peče: pa kaj pomaga, ker se več popraviti ne da!
Pepelna starka še ne odjenja, desiravno Miklavž ster-menja ravno de še diha. Odkrije mu četerto podobo. „Lejte duhovna Gospodoviga, kako hiti hiti s presv. Rešnjim telesam. Komej mu strežnik spod nog uhaja, ker boji se, de bi bolne ne zamudil. Verni njegovi farmani ga pobožno spremljajo; vse verne kolena ob straneh pred živim Bogam poklekujejo. slaboverne in neverne se ne upregnejo. Vidite tam le gosposkiga? še klobuk komej prizdigne, in ne de bi pokleknil. Ti ostudni napuh, ti! — Komu pa je bolezen tolikanj prikurila? Mlada gospodinja je ta bolna. Več dni v tednu je preplesala, ni čuda, de se je uplesala; zdaj pa žalostni starši in neutolažljivi mož stoje ob njeni prezgodnji smertni postelji. Lejte, to so nasledki nespremišljeniga pu-stovanja!" Miklavžu je bilo tega že vse preveč, serce mu je pokalo, in reče Pepelnici, de naj svoje bundre spravi. Pepelnaška pa ga prav lepo prosi, de naj saj še poslednjo podobo pogleda.
Kup ljudi vsake verste, stanu in starosti stoji na gosto krog merliča, ki so ga ravnokar iz snega izlekli. Bil je star možak, ki je imel svoje dni marsikterikrat pri kerč-marjih pridigo ali še celo Božjo službo. Njegovi otroci so po svetu razkropljeni, ker jim je premoženje in hišo zapi-jančeval; žena je bila že poprej britkosti in vsiga hudiga zbolela in umerla. Ta terda koža se ziblje pijana pozno pustni večer domu iz kerčme, v kteri je poprej tolikrat po-tuho dobivala. Mete pa in fertelja s snegam, de nikoli +ega, in vse gazi so se zgubile. Starec štorklja pijan proti domu, žganje ga v neki germ zakerni, v kterim obtiči in zmerzne.
Miklavž v britkostih ne ve, kodiinkain; starka paše vaški mladosti naredi kratko pridigo. Bilo se jih je namreč, de ni vedila, veliko zbralo, ki so prišli ravno od pepelje-nja, in marsiktere zmed njih je rudečica sprehajala, ker so bili v enacih rečeh zapopadeni, kakoršne so une na podobah nesrečne storile. Vse to je pobožni starček v spanji vidil, in še dolgo mu je po glavi šumelo, ko se je prebudil, zakaj spoznal je, de so to žalostne resnice, kakoršne je pogosto v svojim življenji prevdarjal.
O ti neskušena mladost, o ti zarogoviljena starost! beri v tih podobah neoveržljivo resnico: „Grešno poželenje napravIja hudo terpljenje, in življenje brez Jezusa, ter brez čednosti in krotenja mesenih in živinskih nagonov dervi človeka v časno in večno nesrečo. A. A. M. D. G.
Zdravilo
i« tiste, ki jih je Pust pobodel.
Ni bolezni, za ktero bi ljudje, akoravno se zdravilstva nikjer učili niso, kakiga pomočka ne vedili nasvetovati. Ne le po kmetih, kjer zdravnikov pomanjkuje, ampak tudi po mestih, kjer jih navadno po več stanuje, boš naletel na ljudi, kiti bodo marsikaj nasvetovali. ako jim le količkaj potožiš, de se tu ali tam slabo počutiš. Nar bolj žalostno pri tacih nasvetih pa je to, de ti bo za tvoj bol, postavim za zobobol, 10 »vetovavcov 10 raznih zdravil priporočevalo, kterih vsako je po zaterdilu slehernika nar bolji. Kakor so klešče gotov pripomoček za zobobol (komur se zob ne smili, ker izdert se ne da več vsaditi, Vr.), tako je tudi beračev nasvet za glavobol. Le poslušaj ga; pa kakor je gotov, te
le vender posvarim in že naprej ti rečem: ne poskušaj ga
nad seboj.	.....
Neki dobro volj ic, ki se ga je bil prejšnji večer do dobriga naserkal, drugi dan dolgo v postelji leži, zakaj f Uva ga tako neizrečeno hudo boli, de mu še spati ne da. Okoli poldne poterka berač na njegove duri, zašepta svojo navadno molitev in za Božjo voljo ga prosi, naj mu kej vbogajme da. Iz serca rad, odgovori naš bolnik, pa ne morem vstati, tako hudo sim bolan. Kaj pa vam je, vpraša berač; mogoče, de bi jez za vašo bolezen kaj nasvetovati vedil, povejte, kaj vam je? — Kaj mi je? vprašate; tole mi je: Sinoč sim nekaj preveč v kozarec gledal, in dans me tako glava boli, de je nisim v stanu po koncu deržati. No, če vam nič druziga ni, kot to, če vaša glavobol le od si-nočne pijače izvira, povzame besedo berač; vam vem gotov pripomoček za vaso bolezen. Urno, le urno mi ga povejte, prosi bolnik, vam bom dobro plačal, in svoj živi dan vam ostanem silo hvaležin. Lejte, pravi berač, po noček za vaso glavobol je ta, ako drevi spet v kerčmo greste, in ga se kej več popijete, kakor pa sinoč. Ali tako me bo jutri glava še huje bolela, kakor dans, zaverne bolnik. Berač pa na to: Tedaj bo treba pojuternjiin pa se huje piti. Poberite se mi spred oči, vi in vas prazni svet! zagermi nas bolnik; tako bi me glava se le neprenehama bolela. Nikakor ne! trobi svojo berač, če me poslušate, porok sim vam, de bote popolnama ozdraveli. Le poglejte mene, pravi berač , mene je več let, dokler sim s čem imel, iz ravno tega vzroka kakor vas, prav rada in pogostama hudo glava bolela; mislil sim, de mi jc bo razneslo; ali zdaj, ko beliča nimam in sim po samogoltnosti beračiti siljen, me nikdar več glava ne boli; tako tudi vi, ko ne bote imeli ob čem piti, bote zdravi, kakor jez. Kolikor hitreje bote z dobro-voljo svoje premoženje po gerlu pognali, tolikanj hitreje bote prenadležne bolezni glavoboli za vselej ozdraveli.
Povej mi, ljubi bravec! ni li berač gotoviga pomočka za giavobol vsim dobrovoljcam nasvetoval? Ni li res, de si je marsikak pustni norec tako glavobol nakopal, de se je po 3, 4 dni ne more znebiti? In poslednje take glavoboli, kaj bo ? — Večna žeja v peklenskim ognji, to ti priča evan-geljski bogatin, ki se je v življenji le gostoval in zalival. De večni žeji v peklenskim ognji uideš, varuj se glavoboli, ki izvira iz neizmerniga popivanja; popravljaj v 40 danskim posta s pritergovanjem, kar si predpust s požrešnostnoa^o zagrešil, in za svoje življenje si zapomni stari pregovor: Kdor ga hitro pije, ga le malo spije; zakaj pogostne glavoboli, kijih neizmerno popivanje napravlja, kri pokvarjajo, in človekovo telo prezgodej v grob, njegovo dušo pa v pekel zakopljejo.	O. Mansvet.
Jftaii morivkei svoje hčere — hči tno-rivha svoje matere.
Strašni napis, ljubi bravec, te gotovo z grozo napol-nuje, de se ti lasje šetinijo, in rad bi naglo zvedil: je li mati hčeri zavdala ali hči materi; — ste se poklale; — ali si kako drugač med seboj življenje vzele? — Nič tega si ■iste storile, in vender je mati poglavitni vzrok prezarane smerti svoje hčere, pa tudi hči ravno tako svoji materi, torej Rte si nasprotni morivki, in napis je pravičen. Le beri in sodi: V nekim prijaznim slovenskim kraji so imeli premožni starši zraven več fantov eidino hčer, ktero bom v svojim popisu Evico imenoval zato, ker se je v vsim le preveč po Evino obnašala, desiravno je bila keršena na ime keršanske junakinje, ki je za Jezusovo vero kri in življenje dala, in venec devištva in mučenstva od svojiga nebeškiga Ženina v plačilo prejela.
Znano je, de matere hčere, zlast še takrat, kadar edino in samo imajo, meni fantov rade obilniši ljubijo, jih bolj mehkužijo in pa prerade čezmerno lepotičijo. Tako je delala tudi naša mati s svojo hčerjo. Rastla je naša Evica
med samimi časnimi dobrotami, kakor jelka na senčnim kraji, in ker narava vsiga svojiga bogastva na njen obraz ni bila nakopičila, ga je pa premožna mati vedila dostavljati, ter je svojo hčerko lišpala z blagam, ki ga je dobivala pri zlatarjih in štacunarjih za gotove denarje. Obešala si ga je tedaj v ušesa, na vrat, natikala na perste in na-tezala na život. Bogate in košato oblečene dekleta pa mende malokje tako ua ples mika, kot ravno v tem slovenskim oddelku; pa tudi ne vem, če ho pod milim solncam kje tako brezvestne matere, de bi tako lahko svojim hčeram na po-nočne plese dopušale, kot ravno ondot. Naj vso resnico izrečem : še dovolj tacih mater se najde. ki celo žalujejo, če njihove hčere niso bile na ples povabljene, ter pri njih imajo lažnjivo vražo, de dekle brez plesa bo tudi brez moža.
Za vsaki ples je naša Evica od svoje matere novo krilo dobila, in vse kar je poželela. Ni bilo somnja, ne doma, ne v bližnji okolici, de bi ne bila ondi kraljica naša Evica, toliko izurjena plesavka je neki bila. Pa ni hodila sama po plesih; soznanila se je bila že v nar zgodnjiši mladosti z ubožnim fantalinam, skorej svojim sosedam, in ga je z materiio vednostjo po plesih vlačila, to je, ker sam ni mogel toliko prislužiti, kolikor so plesi požirali, mu je ona denarja dajala, de je zamogel po rajanjih bahati. Mati, ker svoje hčere od plesa pozno v noč ni mogla na nogah pričakovati, je hodila spat; svoji hčeri in njeniinu plesavcu je pa gosposko večerjo iu tudi ključ do vinske kleti na odločenim kraji pušala. Mlada prideta in se gostujeta, dokler jima je ljubo in drago. Tako se je godilo kake 3 leta zapored. Evica je zdaj v letih, godna za možitev; nasvetuje ji mati zdaj tega, pa tega ženina. Ali ona vsak svet odbije, ter reče: je še čas. Ko ji pa neki dan mati mladenča. ki je bil po njenih mislih meni vsih dozdej nasvetovauih nar vredniši njene roke, prav gorko priporoča, deklina pa ponudbo zaničljivo odvrača; jo mati naganja, de naj pove, zakaj ga noče. Ker ji mati le pritiska, razodene razuzdana hči nesrečni materi: Kako ga hočem vzeti, ker sim že delj v času, kot v petim mescu.
Slepa mati ni pomislila poprej, de kri ni voda, de ples device mori, de keršanski nauk grešne priložnosti oj-stro prepoveduje. Prevzetno je mislila, de njeni hčeri, zato ker je bogata, od ubožniga ponočnjaka, čigar varstvu jo je izročala, ko jo je ua ples pušala, ne bo nevarnosti, in de bo Evica v nar bližnjiši grešni priložnosti merzla kot led ostala. Torej jo je odkritoserčni odgovor pretresel, kakor bi bil grom udaril v njen život. Od dnč te prežalostne novice gre materno zdravje rakovo pot. Cospodinstvo je več ne veseli, piti in jesti ji ne diši, spanec od nje beži, meso se na nji suši, peša, hira in vsak pravi, ta žena bo jetična. In tako je bilo. Skorej dve leti gloda notranja žalost na njenim sercu in polagama spodjeda tisto nitko, ki veže dušo s telesam. Osramotcno hčer med tem pošljejo k nekim znanim ljudem, de bi se nasledek njene pregrehe nekoliko zagernil.
Mati, oče, imenitna žlahta, ktero bogati ljudje urniši naštevati vejo, kot 10 zapoved Božjih, vsi ho se zarotili. de bodo ubranili, de Evica pri vsim osramotenji reveža ne poroči in vbrali ji bodo po stanu taciga ženina, de si kdej kaj očitati ne bota imela; nasprot se je pa tudi Evica zaklela, de ji nobeniga druziga vsilili ne bodo, in če ji tega ne privošijo, s kterim se je pregrešila, bo pa tako ostala, desiravno bi bil fant raji odjenjal, kot se v take zadrege spušal, ter skerbcl iu dopolnil dolžnosti, ktere na."a sveta vera tudi postranskim očetam naklada.
Nar pazljivši oko so zdaj vsi na Evico imeli, vse pota so zajezili, de bi vsaj še kako nadaljno sramoto odvcrnili. Pa vse zastonj: mesena poželjiv ost je znajdljiva, ona tudi v temi tanko vidi, kakor sova. Mati je med tem tako o>la-bela. de ne more več vstajati. Z zakramenti za umirajoče previdena mirno smerti pričakuje. Ilči ji lepo streže. Umirajoča mati ji marsikaj naroča, med drugim tudi reče. de
ji prav rada njeno veliko pregreho odpusti in lahko bo umerla, če ji le obljubi, de tega fanta nikdar poročila ne bo. Kvica ni v stanu tega svoji materi obljubiti. Obljubi! jo sili mati. Nisi m v stanu, odgovori resno Kvica. — Kaj tako? .Se svoje umirajoče matere ne vbogaš, iu njeno smertno uro s svojo termo greniš? Otrok, otrok, obljubi, de vsaj sladko zaspim. Mama, nisim v stanu, še enkrat glasno odgovori. Zakaj mi ti tega ne obljubiš? vpraša še enkrat ihtijočo hčer na postelji sklonjena mati. llči odjeclja. de zato ne, ker je že vnovič s sramoto pokrita. Mati. ko to zasliši, kakor bi jo bil mertud zadel, se zgrudi na blazinice in ugasne pri ti priči.
I'« materni smerti se je res kuialo naša Kvica brez vsiga suma poročila in iz prostorniga poslopja preselila v borno hišico svojiga ženina. Pa ni dolgo vživala svoje sreče, kakor je mislila, de jo je s poroko dosegla. Še ni bil ma-terniga groba štirkrat sneg pobelil, ko je že tudi na nje-niga padal, in letaš ga že tretje pokriva. Obe. bi jez rekel, mati in hei ste šle prezgodej pod grudo, in druga je drugi vzrok prezarane smerti. Mati bi še lahko živela; bila je zdrava, čversta žena v dobrih letih, in marljiva gospodinja; ali hči ji je življenje s svojo pohotnostjo silno skrajšala. ker je gotovo, de je mati bolehati začela ko je zve-dila osramotenje svoje hčere; tedaj je hči počasna ubijavka svoje matere; pa tudi (ako mati svoje hčere. Ako bi bila oiati kej bolj ojslra in bi ne bila Kvice po plesih pušala, kjer se je večkrat naplcsala in preplesala, pregrela, pre-mrazila. vroča pila. in po noči pri merzlih sapah gorka domu hodila, bi se bil njen rahli život pri lahkih domačih opravilih in pri tečni jedi čverstil, bi bila na moči dojemala; ali Kvica je prej zvenela, kot razcvetela; vjela je na plenih tisto bolezen, za ktero, pravijo, nobena travica zrastla ni. In te njene neozdravljive bolezni, kdo je bil vzrok? Lastna mati, ktere ni nič bolj veselilo slišati kot to, de Kvice, njene hčere, nobena druga ne v plesu, ne v lišpu !ie prekosi, ki jo je po vsih plesih pisala, in ona je pre-/.gvdjne hčerine smerti tako kriva, kakor ko bi ji bila kri ^•pustila. Tudi mali je morivka svoje hčere.
Vprašal me boš morebiti, ljubi bravec, zakaj sim to žalostno prigod bo tukaj zapisal. Kdino in samo zavoljo tega sim jo zapisal, de bi plesavke, ki svojim materam na ples uhajajo, na vest zavernil; de bi spoznale, de one s svojo neugnanostjo svojim materam življenje krajšajo in so torej njih prave ubijavke. morivke; de naj torej kaj globokeji v svoje serce sežejo, kadar se za sv. spoved sprašujejo, se ne tako t je v nemar spovednici bližajo, in pa tega ne za-molčujejo. ker je njih nar veči smertni greh. Gotovo je, de je že veliko mater pomerlo, kterim so neugnane plesav ke življenje pristrigle. pa tudi ravno tako gotovo je, de je že veliko dekle« prezgodej v grob zibnilo. kterim so ravno matere s svojim lahkomišljenim dopušanjem po plesih pomagale. - t ez to se, plcsavci in plesavke! kaj bolj na tanko sprašujte, predin se k spovedi podaste; pa tudi ve matere tega pri spraševanji vesti ne prezirajte.	S—n.
Offieft po Sjoren#hi»n.
Iz Ljubljane. Po pregledu letašnjiga duhovskiga imenika je sedanji čas v ljubljanski škofii v 20 dekanijah Iti kapitelskih prehend t3 prazne), 148 fara (5 praznih), 47 farnih uamestnij ali vikariratov, M lokalij 15 prazniht, 12 staiih kaplani; ^capellaniae veteres), 21 samostalnih ka-P lani j ( 1 prazna), 232 duhovnih pomocuij ali kooperatur 123 praznih l. ti zgodnij ali manemisariatov (3 prazne). 43 druzih btneficij 113 praznih i. 300 farnih cerkev, 1018 podružnic. 7 samostanskih cerkva. 147 kapel; 13 korarjev, 530 duhovnih pastirjev. 23 duhovnov pri druzih službah, 51 duhovnov v pokoju. 12 duhovnov iz druzih škofij. 68 klerikov. 55 samostanskih duhovnov, 67 nun sv. Uršule, 17 usmiljenih >e>ter. 507.190 rimskih iu 171 greških katoličanov, krog 222 uezedinjenih grekov. kakih 147 lutra-
narjev avgustanskiga in helvetiškiga verstva po Ljubljani in po deželi raztresenih.
V Gorici, piše „Sonntagsbl.u, se bo mende bolnišnica usmiljenih bratov spremenila v „deželino bolnišnico", ki bo za sprejeinane bolnike prejemala času primerno plačilo iz dežiliniga zaklada.
S Krasa pišejo v „Kco di Fiume" 10. t. m., de sta bila na postajo k sv. Petru 2 kidavca snega omerznjena prinesena; enimu so ohranili življenje, drugi (mladeneč 24 let) je pa umeri.
Na Reki. 15. svečana. — Svet nori, cerkev pa žaluje. Pojdi v mesto, v hiše, posebno na večer ali bolj po noči, in spoznal boš, de svet res nori, si res prizadeva, kar si more, de bi svojiga Kurenta z norčijami in razujz-danostjo povzdignil in počastil, ker tu letajo šeme z mno-goverstnimi obrazi, ponarejenimi in tudi pravimi, nad kte-rimi, če jih pogledaš, dvomil bodeš, ali so otroci pervih staršev, Adama in Eve, ali ne? take krevlje so! Mislil si boš tudi, kakor de bi bil Bog zdaj za nekaj časa oči za-tisnil in ljudem dovolil, grešiti z dušo in s telesam, in veseliti se, kar se da, de potem glava in vse boli — ne pa kakor Zveličar opominja: „veselite se v Gospodu!6— Cerkev se je že davno višnjevo oblekla in žaluje, posebno te tri dni dela svetu ravno nasproti, ker izpostavlja po cerkvah sv. Rešuje telo, vabi in kliče svoje verne, naj vender nikar Jezusa v posvetnim šumu ne pozabijo, naj ga hodijo molit in častit, kakor tudi On moli iu časti za nas svojiga nebeškiga Očeta. — Tudi pri nas se obhaja pri sv. Vido tridnevna pobožnost z izpostavljenim sv. Rešnjim telesam. Vsaki dau je zjutrej ob 5. perva maša z blagoslovam, potem se verste druge sv. maše, ob 10. je veliko opravilo, in popoldne o pol šestih se konča s petimi litanijaini in blagoslovam. Gimnazijalni učenci, pa tudi udje tukajšnjiga Marij n iga društva (dva pa dva z duhovnam eno uroj hodijo po stari navadi molit in častit presveto Rešnje telo, kakor v Ljubljani gg. bogoslovci. Veliki altar je kej lepo ozališan in razsvitljen, pa tudi drugi, posebno kadar se pri njih mašuje, so lepo razsvitljeni. Mašniki imajo praznično obleko. Tudi ljudi se dosti snide, posebno kadar so velike opravila. — Postne pridige bota imela dva O. frančiškana, dalmatinca, ki sta zdaj na Laškim. Od teh drugič kaj več. — Tudi tukaj je bilo vreme dolgo nemilo, gerdo, merzlo s snegam in boro. Zato so tudi ljudje navadno zelo bolehali, in umerlo jih je prosenca vsih skupej 80. Zdaj je malo bolje, pa mraz je še zmiraj, ker so bližnje gore še vedno bele, in še celo na otocih je snega precej. B.
Iz Stajarskiga. Redka slovesnost se je 25. dan prosenca, v praznik spreobernjcuja sv. Pavla, v Št.-llski fari Skalske dekanije na Štajerskim obhajala, ktera je vredna, de jo Danica svojim bravcam oznani. Bila je namreč tisti dan druga poroka ali zlata žcuitniua Ju rja l>rev-a in njegove žene Mice, roj. Krulej. in pa Jako pa S cd ovni k a in njegove žene Jcre, roj. Lranjek, oba kmeta St. - llske fare. Juri iu M i ca D rev sta bila v dan sv. Neže I. 1805 poročena, tedaj sta v zakonu 53 let in 5 dni. Juri I)rev šteje zdaj 80 let in 9 meseov in je nar sta-reji fara n, njegova Mica je stara 70 let. — Jak op in Jera Sedovnik sta pa pred 50 leti v praznik spreober-njenja sv. Pavla v sv. zakon stopila. Jakop Sedovnik šteje 74. njegova žena Jera pa 70 let. Toljko ljudi se je bilo iz domače in bližnjih far k ti slovesnosti sošlo, de je bila precej velika cerkev pretesna. Med peto sv. mašo so bili imenovani zakonski obhajani. Po sv. maši so pa čast. gosp. fajmošter Jožef Gospodaric, znani izversten govornik, v ginljivim nagovoru poročencain, rodbini, svatam in vsim pričujočim tako globoko v serce segli, de se je mnogo oko solzilo.
Opomnili so med drugim tudi to, kar so ti zakonski na svetu, de je 7 papežev katoliško cerkev, 6 cesarjev pa avstrijansko cesarstvo vladarilo, vsi so bili polni učenosti
in modrosti, pa razun treh je ze vse smert pokosila, ako so bili ravno za človeško družbo zlo potrebni; vi ste paše pri življenji in zamorete prejeti gnade. ktere vam sv. katoliška cerkev danes deli. O zahvalite se Gospod Bogu za to veliko srečo. Posebno vas pa naj tudi veseli, ako pogledate na svojo mladino. Nar veči srečo, ki jo sv. katoliška cerkev novoposvečenim zakonskim želi. de bi vidili svojih otrok otroke do tretjiga iu četertiga roda, to srečo vam je Gospod Bog dodelil doživeti itd.
Rekli so dalje: Ako na svoje pretečeno življenje nazaj pogledate, mnogo liudiga ste res prestali. Doživeli ste z malimi otročiči hudih let, vojsko, lakoto in še drugih britkost brez števila. Ako bi vam bil kdo povedal pred 50 leti, ko ste bili poročeni, kaj in koliko hote v svojim zakonu preterpeli, gotovo bi liili raji od altarja odstopili, kakor pa tako težko butaro nase naložili. In vender ste z Božjo pomočjo vse picnesli, ker ste se lepo sporazumevali in eden drugiiiiu zakonske težave nositi pomagali. O. spoznajte in častite tudi v svojih pretečcuih težavah neskončno modro previdnost Božjo, ktera vam je le po kaplicah gren-kosti tega življenja okusiti dajala, de bi si z grenkobo svojiga tcrpljenja sladko pijačo nebeške gostije zaslužili, i »a ne kar mnogo liudiga ste prestali, ampak tudi veliko do-briga ste iz Božjih rok prejeli, za kar ste mu dolžni veliko hvalo. Ako hi zamofli danes vse skupej viditi, kar stena telesu zavžili. ali hi se ne zavzeli, od kod je toliko dobriga prišlo? — Pa kar človek z ustmi popade, še ni nar veči dar Božji. Veči dobrota, so djali. je gnada Božja, ki ste tolikrat v svojim življenji priložnost imeli jo prejeti in v svojih scrcili ponoviti. Boljši, ko jed in pijača, so nauki Božji, ki ste jih tolikrat v svojim življenji zaslišali. Nar veči dobrota pa. ki ste jo tukaj ua zemlji prejemali, je bila ta. de ste se smeli tolikrat Božji mizi bližati in se z Gospodam nebes iu zemlje zuružiti. de vas je še v vaši sivi starosti velika sreča došla, de ste po dobro opravljeni spovedi celiga svojiga življenja danes ob častitljivim dnevu svoje zlate žeritnine nar poprej na nebeški gostii presvetigra Rešnjijra telesa svoje duše okrepčali, predenj se bote s svojo ljubo rodovino zbrani tega dneva veselili.
K sklepu so rekli: Kar vam še povedati imam, ne bom govoril, de bi vaše serce žalil, ker je danes dan veselja za vas in za nas vse, ampak le eno popotnico vam hočem še s tega sv. kraja seboj dati, ktera naj zanaprej vase duše vodi. Do današnjiga dne ste svoje življenje po letih šteli, od zdaj zanaprej ga bote le po mescih, dneh in urah smeli šteti. Vaša visoka starost, vaše dušne in telesne moči, ki so jele pešati, vam oznanujejo, de se čas vaše ločitve od tega sveta približuje. Prosim vas v imenu Gospoda Jezusa Kristusa, obernite kratke dneve in ure svojiga življenja sosebno v Bo/jo službo. Za svet ste dosti dolgo delali, morebiti zavoljo prevelikih posvetnih skerbi mnogo opustili, kar Božja čast in zveličanje vaših duš zadeva. Zanaprej si le takih zakladov nabirajte, kteri vas bojo v dolgo večnost spremili, vam milostIjiviga Sodnika pridobili, in nebeške vrata odperli. Otroke v drugič poročenih so opominjali, de naj zanaprej šc bolj v časti imajo svoje starše, kterim je Bog posebno gnado in sv. cerkev svoj že-gen podelila, naj jim strežejo in za nje delajo, ker njim bojo njih starši zanaprej več s svojo molitvo, kakor pa z delam pomagali, in naj se spomnijo besed modriga Siraha, ki pravi: „Moj sin! poterpcžljivost in ljubezen, ktero svo-jimu stari mu očetu in materi skazujes. ne bo brez plačila ostala''. Male vnuke, ki s'j tudi pri ti svečavnosti priči-joči bili, so pa prosili, naj današnjiga dne zlate poroke sta-riga ateja in mame nikoli ne pozabijo, in naj po njih smerti pridno za nje molijo. Bog daj, de bi se vsi, kteri so bili pri ti zlati žeiiiinini pričijoči. enkrat v nebeškim ženitvanji veselili. Z Bogam!
Ha z tj le ti po ker/lanskim srelu.
Svitla cesarica Karolina so dunajskim l'ršuliuaricam 1000 gold. za razširjanje učiliša in odrejiša podelili. — V farni cerkvi ..a m llofe" bo imel znani dr. Vcitli ob nedeljskih večerih postne pridige. — Nj. apostoljsko veličanstvo so zvolili škofa v Pavii, v. č. g. Angelo llaiuaz-zott-a patriarha za Bencdke. — V Gradcu je v kratkim v katoliško Cerkev prestopila žena uekdanjiga protestaiiskiga pastorja Ilaserta. kteri seje že pred ."> leti poveruil v naročje prave matere, naše sv. Cerkve. Priložnost k temu ji je ilula njena lastna protestauška sesira. ki je bila prišla iz Ratibora v Gradec, jo obiskat, in ko je \idila katoličanov vero, življenje in djauje. je bila tolikanj vinjena, de je precej sklenila, se v rimsko keršansko - katoliško Cerkev poverniti, in s tem je tudi njeni sestri (lla-ertovi) ravno ta želja popolnama dozorela, ktero je zanesljivo ze davno v sercu imela. Ze je bil dan za obe sestri določen, ko nc-previdaina daljnopis eno k umirajoči materi v Ratibor pokliče. iu je bila s tem dosihuial zaderžaua. Ilasertova pa je že prestopila iu živi srečna s svojo dcržiuo. ti osebami, v naročji svete Cerkve. (Soiiutagsbl.) „V o I k s f r e u n d a" v Gradcu radi bero. Ko ga neki mladi gospodiči po uo\im letu v neki veči kavarnici pervikrat med druziiiii li>ti vidijo, primejo posestnika, rekoč: ..Tedaj tudi tako uit ramo lita n s k list nam daste?" Odgovor ua to je bil: „Ali ne smem tudi lista sam zase in po svojih lastnih željah imeti?" Zdajje pa neki že lastniku samimii težko ta list brati, ker je večidel v družili rokah. Katolišk Prus. ko je tako sli-al. je rekel: rMi tam zunej smo pa vender vse druffačucji korenjaki, imamo namreč serčnost. tudi tiste od blizo pogledati, ki se jim poljubi, drugači misliti, kakor mi~. — V Munkaču na Ogcrskim je bil nedavno judovsk jetnik ker-šeu. Po sv. maši je bil kcršeucc obhajan, in veliko družili jetnikov z njim vred, ki so o ti priliki prav radovoljno k lpovedi in Božji mizi pristopili. Bila je ravno sabota. in ko judovski jetniki iz svoje molitcviiicc pridejo, novokerše-nec Alojzi Peter Goldsteiu pa iz cerkve, jih pozdravi le-ta ves razvescljen in reče: ..l.juhi moji bratje! nasledovajte moj zgled, ne verjamete, kako sladko iu veselo je, kristjan biti". Precej se je še drug oglasil za nauk v keršan-stvuinzasv. kerst. — V mogunških nedeljskih listih se bere med drugim: Ako se ozremo v avstrijanske deržave. vidimo, de se ondi živo čerstvo cvetje pogodbe z Rimam (Konkordata) dan na dan obilniši iu lepši razgrinja, de bo do zlatiga. blageruiga sadti doraslo, akoravno protestanški in judovski časnikarji kričijo. Kako malo pa de so se na Dunaji zmenili za vse ržumalistiško" tarnanje iu za krive obraze nekterih starih Jožefinai jev. spričuje zraven pi.ivlir-a učenih redovnih duhovnov iz Rima na dunajsko vseučiliše nad vse drugo to. de so zopet napravili hogoslovsko uči lise v Insbruku in ga zročili T učenikam iz Jezusove družbe. Močno vero in zvesto češenje Marije Deviee razodeva romanje v Marij ni m Celji. kteri ga so se cesar, cesarska hi^a, škofje iu perve žlahtne dcržinc vdelcžili itd. — V Poznali u se je 20. grudna v katoliško Cerkev vcroil nekdanji pastor Geisler z ženo in otroci ob enim. — V Krcfeldu na Nemškim se srečate nedavno v hudim mrazu deklici pri 10 letih, ena dobro oblečena, druga v svoji tenki oldeki od mraza derhtajoča. Dobro oblečeni se začne uiia revira t serce smiiiti, kar tam na cesti sleče svojo spodnjo suknji« o iu jo obleče napol golimu prezebajoči mu otroku. Dolgo ni mogla mati zaslediti, kam de je suknjič zginil, kar ji poznejši nekdo razjasni to vganko. ki je vidil, kar se je bilo zgodilo; otrek pa se izgovori, rekoč: ..Mama. sej mi je se plaj-šek ostal". — V Berlinu so katoličani kaj lepo poslednji Božič obhajali. Bravno društvo katoliških študentov oinlut-niga vseučiliša je 30 uhožuih otrok z mnogoterimi obli kami itd. že v dan sv. Nikolaja obdarovalo. Tedaj tudi tam Miklavž nosi. Cršulinarice so na Sveti dan ondotne -irolice
bogato in veselo obdarovale in več kot 70 ubogim šolaricam oblačilic podelile, rsmiljene sestre so ta dan bolnikam v sent - Hedviški bolnišnici z mnogoterimi darili njih serca tolažile, za to so pa tudi od imenitnih dobrotnikov te naprave blagoserčno obdarovane bile. Iz vsih katoliških šol je bilo do 400 ubožnih otrok z zimskimi oblekami, vmes tudi prav obilno obdarovanih itd. — V Rimu se je praznik častitlji-viga razglašenja Gospodoviga ali ss. 3 Kraljev tudi letaš ve-ličansko v mnozih jezikih obhajal. Po laškim začetnim ogo-voru v propagandi so nasledovali ogovori v hebrejskim, kal-dejskim. persijanskim, sirskim, armenskim, arabskim, kitajskim. kurdiškim, hindostanskim ali jutrovo - indijanskim, bengalskim, turškim in koptiškim jeziku. Na to pride na versto 19 evropejskih jezikov, med kterimi 4 slovanski, 2 mladenča iz Avstralije sta zglasovala v svojim jeziku, in inladeneč iz Darfura se je obnašal v zamurskim jeziku. — 22. u. m. je umeri kardinal S p i n o 1 a. — Dve milji od Rima ob latinski poti so našli ostanke bazilike z rakami iz prav davnih keršanskih časov; napisi in dobre znamnja kažejo, de je bila pervimu marterniku, sv. Štefanu posvečena. — „Armoniatt v Turinu na to opomni, de je že večkrat ka-/,ališe imenovala šolo kraljomorstva. V spričevanje tega se iklicuje na lastno spoznanje Gallenga-ta, de je bil v kaza-lišu prejel perve spodbudke k kraljomorstvu. Na to opomni, -le v operi ali spevokazu, k kterim se je bil cesar Napoleon 14. prosenca podal, so bili sami taki oddelki, ki so ali punt ali pa mor poglavarjev občinstvu skazovali, in zamore se reči: kar se je takrat na odru godilo v podobah, se je godilo pred vratmi v djanji. (Kath. BI. aus Tir.) — .Sardinija se mende želi z Rimam zopet sprijazniti. — Na Švedskim je postavodajavni odbor zastran verskiga prestopa naklep storil, ako bi kdo hotel po dopolnjenim 16. letu iz luteranske cerkve odstopiti, de zamore to storiti; /gubi pa s tem vse deržavne pravice in svojo službo. Ako ■'•i kdo kej zoper luteransko vero učil, bo z denaram in ječo kaznovan. — Na Španjskim, kakor ministerski predsednik Isturitz v zboru velikaše/ upanje daje, bodo razmere med vlado in rimskim stolain skorej zadovoljno poravnane; pravi •te so sv. Oče pripravljeni, storjeno prodajo cerkvenih dober poterditi, zbor pa je tudi voljan, za prodane cerkvene dobra škodo poverniti, kakor tirja čast narodova, de je vselej mož beseda in zvest storjenim pogodbam. — Na Angleškim v 13 škofijah je 737 katoliških cerkev, in 1004 duhovni. 27 moških, 103 ženski samostani. Na Sotiškim so 3 apostoljski namestniki, 165 cerkev, 139 duhovnov. Lansko leto se je naraslo za 8 cerkva in 28 duhovnov. Na Irskim so 4 vikši škofje in 24 škofov. V Indii je bilo pred puntam 22 apostoljskih namestništev in do 750.000 katoličanov, večidel domačinov in tudi spreobernjenih angležev. V Kanadi je 14, v Avstralii 6 škofij z 1 nadškofijo.
Domače duhovne raje,
sveto živeti in zveličano umreti.
(Dalje.)
Kadar povodinj pot ali njivo razterga, se potem tako dolgo ne počiva, dokler ni vse poravnano. Tudi .»kerbin spokornik ne more miren biti, dokler ni vse vravnano, kar mu je povodinj greha stergala in zdelala, kolikor koli se da in more poravnati in popraviti. To se dela zlasti na peti stopnji pokore, ki se imenuje za d os t o vanje.
Pervo za d os t o vanje se mora opravljati sami mu Bogu. To zadosiovanje se godi z vedniin kesanjem in žalovanjem nad storjenim greham. kakor David, sv. Peter, Marija Magdalena. Knkrat svojiga greha dobro in veljavno spovedati se, je zadosti k zveličanju; le enkrat pa ga obžalovati ni zadosti, ne za mir scrca ue za stanovitnost v terdnim sklepu se poboljšati.
Grehe zdaj spoznam velike. Hode padce in spotike: Bodi zvečer, bodi rano,
Moje hudo je za mano!	Pb. 50. 3.
Drugo zadostovanje moraš opravljati svojima bližnjima. To zadostovanje moraš opravljati ali za krivice, ki si mu jih storil, ali za pohujšanje, ki siga napravil. Za krivico zadostiš s povračilam; za storjeno pohujšanje ni zadosti, le samo svetih zakramentov očitno prejeti, temuč mora se pokazati spremin tudi v vsim obnašanji in življenji, de ne more kdo nad resničnim spreobernjenjem dvomiti. Ti pa, če že tudi svete zakramente prejmeš, morebiti skerbno skrivaš, de bi tega kdo ne vedil; rad za po-evetnjaka veljaš in greš morebiti nalaš v drugo cerkev k sv. Obhajilu, de bi domači in sosedje ne vedili, de odsih-mal misliš kej bolji biti.
Bog, moj Bog! v veliki sili
Se me grešnika usmili.
In nezmerna milost zmije
Naj vse moje hudobije.	Ps. 50. 1.
Tretje zadostenje je grešnik dolžan sam sebi. Greh človeka silo pokaži na duši in velikrat tudi na telesu; to škodo stori grešnik zoper svojo pravico, ker „nismo sami svoji44, naše truplo je tempelj sv. Duha. Spokornik mora tedaj te škode po svoji moči popravljati, ki jih je nad tempeljnam sv. Duha storil, mora „vreden sad pokore obroditi44 (Luk. 3, 8.) Ako se ne pečaš, de bi za svoje grehe zadostil, nikar ne misli, de si med tistimi, ki sv. Duh pravi zastran njih: ^Zveličani so žalostni44. (Mat. 5,5.)
Več in več. Gospod, operi Me ostudne moje spake, Me osnaži ino steri
Z mene grehe, zmote vsake.	Ps. 50, 2.
(D. si.)
Pepelnica*
Čuj! ura že je polnoči odbila;
Zdaj konec pustniga je norčevanja, Prišel je čas pokore, žalovanja, Je pepelnična sreda nastopila.
Tako bo tud življenja luč vgasnila. V neznani uri bo prišel čas spanja. In konec svetniga zveseljevanja, Ko ura zadnja bode nam odbila.
Zdaj začni, človek! greh obžalovati, In se na smert in sodbo pripravljati, Če si da zdaj zato se malo zmenil.
Prevdari, kaj pomeni pepeljenje. In spomni se, de kratko je življenje.
De prah si zdaj. in boš 6e v prah spremenil. r	A. Umek.
Pogovori z gg. dopisovavci.
G. B. B.: Prejeli; ^Danica44 za celo leto velja 2 gold. 40 kr. Prosimo dopolniti, kar ste omenili. — G. J. v T.: Hvala za tiste okrogle stvari. — G. U.: V naslednjim listu pojasnilo prejeli, torej ni potreba na drugo pisanje odgovarjati. — G. B.: Prepozno prejeli. — G. B. v R.: Bo kmal.
MHi darovi.
Za afrikanski misij on:
Vis. časi. gosp. fajm. J. Uršič 50 gold. za doto duhovni hčeri Marii Uršičevi v Gondokori (glej v današnji Danici list iz Hartuma.) — Po gospodičini Mila rje vi 3 gold.
Odgovorni vreduik: L lika Jcrdll — Založnik: Jožef Bl&Znik-