'tnajstdnevnik - Quindicinale AbLxjn. postale Gruppo 11/71’' DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Leto XXX. • Štev. 6 T R S T • 7. aprila 1978 200 lir V okviru evropske stavke proti brezposelnosti Mogočna manifestacija v Gorici Sovražnika je treba osamiti! Ko se borimo proti nekemu sovražniku ie nujno, da poznamo tudi njegovo naravo ln njegov značaj. Ekstremistična oborožena stranka se poslužuje istih metod ot fašizem, izvaja nasilje, ima tudi tako ruzbeno bazo kot fašizem, to je malo urzoazijo in, končno, zasleduje isti cilj tu r fa^2em: zrušenje republike. Obstaja c 1 neka operativna povezanost med onhr'S^ k' se Postavljajo rdeče ali črno n 1a'|van'; med političnimi teroristi in j0(ja nim'^riminalci. Oboji namreč izvaja-9rabitve oseb, oboji izvajajo oborožene noltrarJ0da rdeče brigade niso le rezultat spletSva'7 ZUnanie9a zarotništva in • ' Zarote in spletkarjenje sicer oravii ^°' 3 te n'So dovolj, za to, da bi irp/' 1’0 tolmačili učinkovitost gibanja, ki lastno organizacijo, hierarhijo in ueologijo, kar mu omogoča tudi dolo-re.no bazo, katere se poslužuje pri svojih kriminalnih podvigih. Fašizem se odkrito zavzema za obnovo 'ktature, za ukinitev demokratičnih svoboščin in za vzpostavitev režima te-r°ria- Toda v državi, kakršna je Italija, J®r so žive vrednote odporništva, bo s 'cevanje na fašistično preteklost in na reakcionarna režina v Čilu in v Braziliji ostalo brez odmeva na bazi če ne bodo emokratične sile storile nepopravljive rtapake s tem, da bi, na primer, ločile e avski razred in množice brezposelnih, ci/.^'zam pa se vede drugače, njegov zm ,ei ,proletarska revolucija", ki naj bi z a9a^a na razvalinah republike, kateri mok 3 .svPos°bnost, da bi uresničila de-srečratlčne Preobrazbe. Oba načrta se ujeta in drug drugega dopolnjujeta. dei trate9e ekstremizma prav nič ne moti odn da b' akc'ia Prot' republiki lahko pQ r a Pot k obnovi fašistične diktature, ji n,lhovem mnenju naj bi prihod fa-"n a služil radikalizaciji borbe za forr!0boditev'' množic izpod "prevar re-l2ma m komunizma" ter pripravil tla Ekstrem3*9-” “Proletarske revolucije", niti n lstlcne pustolovce ne vzemirja t^ena take "operacije". kapitaraSU' k° splošna kriza svetovnega PostavlianiLha2Struie vsa Protislovja in DrnKi zahodnoevropske države pred 0^.T6' ki *ib *e sprožila sprememba se otr °'/.ln tud' s''e z novimi državami, ki Dorir eSa|° koionialnega jarma, ne bi smeli rnizm/'w^' otožnosti širjenja ekstre-državi, kakršna je Italija, kjer so nepretrgoma skozi celih trideset let vladali demokristjani in so ne le onemogočili politiko reforme ustroja in programiranega razvoja temveč tudi s parazit-stvom, korupcijo in klientelstvom pospešili adiministrativni in moralni razkroj, se lahko zgodi, da določeni sloji, ki niso vezani na proizvajalno stvarnost, nasedejo ekstremističnim skušnjavam in da zavrnejo demokratični poziv komunistične partije k resni politiki zdravljenja, preporoda in za demokratično napredovanje v socializem. Strah pred nejasno prihodnostjo ter zaskrbljenost zaradi same eksistence silita k samomorni blaznosti posameznike in skupine predvsem v vrstah male bur-žoazije. (Nadaljevanje na 2. strani) V sredo, 5. t.m. je bila v Gorici mogočna delavska manifestacija. Sprevoda po glavnih mestnih ulicah in zborovanja na Travniku se je udeležilo nad 2.500 delavk in delavcev. Manifestacija je bila sicer v okviru stavkovnega gibanja, ki je zajelo vse zahodnoevropske države, toda v Gorici je imela še poseben pomen, saj je položaj 1.700 delavk in delavcev podgorske tekstilne skrajno kritičen. Vpisanim v dopolnilno blagajno ne štejejo niti delovnih ur. In o tem nadvse perečem vprašanju je tekla beseda tudi na zborovaju. Govorila sta Giuliano Bon, tajnik sindikalnega conskega sveta za Gorico in Silvano Bregant, predstavnik sindikalne federacije CGIL, CISL, Ul L. Izrečena je bila ostra kritika proti lastnikom podgorske tekstilne tovarne, ki izsiljujejo javno finančno pomoč, zahtevajo ugodnosti proste cone, sami pa niso pripravljeni dati svojega deleža za to, da bi delo v tovarni normalno teklo in da bi si lahko delavke in delavci služili kruh. Osmi kongres Zveze komunistov Slovenije V dneh od 3. do 5. t.m. je bil v Ljubljani osmi kongres Zveze komunistov Slovenije. Poleg delegatov, ki so bili izvoljeni na občinskih in na univerzitetnih konferencah ZKS, drugih članov CK ZKS in CK ZKJ ter gostov, so bili na kongresu prisotni tudi predstavniki KP Italije, KP Avstrije, Socialistične delavske partije Madžarske in Združene delavske partije Poljske. KPI so zastopali: sekretar deželnega komiteja Furlanije-Julijske krajine Antonino Cuffaro, senatorka Jelka Gerbec, sekretarji tržaške, goriške in videmske federacije Rossetti, Paizza in Pascolai, predstavniki deželnega komiteja za Veneto in deželnega komiteja Piemonte. Prisotna je bila tudi delegacije SKGZ. Glavne referat na kongresu ZKS — "Naloge komunistov v razvoju socialistične samoupravne demokracije in splošnem razvoju Socialistične republike Slovenije" — je imel predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit, v imenu CK ZK Jugoslavije pa je govoril Aleksander Grličkov, ki je kongres pozdravil tudi v imenu predsednika Tita. Ko je predsednik Popit govoril o zunanji politiki in odnosih s partijami sosednih držav — potem ko je obširno govoril o notranji slovenski in jugoslovanski stvarnosti — je med drugim dejal: - Načela neuvrščene politike so bila in bodo načela, po katerih se pri sodelovanju z drugimi partijami in gibanji ravna in se bo tudi v prihodnje ravnala Zveza komunistov Jugoslavije. Zavzemamo se za sodelovanje ne glede na razlike v stališčih, ker menimo, da so razlike izraz specifičnih pogojev in različnih poti v socializem, ki zato nikakor ne bi smele ovirati enakopravnega in ustvarjalnega sodelovanja med partijami in gibanji. Berlinska konferenca evropskih komunističnih in delavskih partij je na nov način opredelila stališča do različnih poti v socializem, do pravice vsake partije, da samostojno oblikuje svojo taktiko in strategijo boja za socializem. To je posledica spoznanja, da preživeli dogmatični pogledi ne morejo več dajati pravilnih odgovorov na zahtevna vprašanja razvoja socializma v sodobnih pogojih. Tak razvoj sprošča pobude in ustvarjalne moči delavskega razreda slehernega naroda, da znotraj svoje družbe, pa tudi v mednarodnih razsežnostih izbira take poti, ki bodo zagotavljale zmago naprednih (Nadaljevanje na 2. strani) Sovražnika je treba osamiti! (Nadaljevanje s 1. strani) Gre torej za politični problem prej kot pa za problem kazenskih norm. Gotovo je, da so potrebni ukrepi za zboljšanje delovanja sil javnega reda, in sodstva, toda izredni zakoni niso potrebni, še manj pa uvedba smrtne kazni. Kajti kdor se giblje na terenu oboroženega boja nedvomno izpostavlja nevarnosti svoje življenje. Za poraz oboroženega ekstremizma je potrebna predvsem odločna politična volja, ki zna pravilno izkoristiti obstoječe instrumente države ter mobilizirati moralno silo ljudske zavesti. Vseljudski odgovor dne 16. marca (to je na dan, ko je bil ugrabljen Aldo Moro in umorjena njegova osebna straža) je jasno pokazal politično zrelost delavskega razreda in ljudskih množic. Enotnost, ki se je uresničila v žalosti in jezi, je dala tudi rešitvi vladne krize (čeprav je ta v nekaterih pogledih razočarala) novo politično dimenzijo. Vendar pa ni mogoče zamolčati dejstva, da če oboroženi ekstremizem z vso okrutnostjo lahko zadene, stori to zaradi nesposobnosti države, nepripravljenosti policije, krize v sodstvu, pomanjkanja politične volje in zaradi lahkomiselnosti, ki je močno razširjena. Na dan pogreba članov Morove osebne straže je skupina "avtonomnih" na neki skupščini na rimski univerzi slavila kriminalno akcijo ne da bi prejela zasluženi odgovor. Ko mi, komunisti, pozivamo množice k budnosti, predlagamo tudi politično akcijo, ki naj izolira teroriste, ustvari okrog njih praznino ter jim odvzame sleherno kritje. Ekstremistična oborožena stranka torej ni izolirana ampak krita z vrsto zaščitnih pasov in celo deležna vzajemnosti. Te zaščitne pasove je treba politično razbiti. Med oboroženo stranko in ilegalnim ekstremizmom, ki izvaja nasilje po vnaprej izdelanih načrtih, in z drugimi ekstremističnimi strujami, ki se gibljejo še vedno v mejah zakonitosti, in ki odkrito napovedujejo ter dejansko izvajajo nasilje (uporaba P 38, molotovk, ustrahovanje na univerzah, pretepanje profesorjev in študentov, tepizem na ulicah, razbijanje avtomobilov, vandalska početja itd.) je kvantitetna in ne kvalitetna razlika. Če hočemo premagati ekstremizem, ga moramo predvsem osamiti tako v političnem kot v kulturnem in moralnem pogledu. Toda ekstremizem krijejo tisti, ki nočejo spoznati njegovega dejanskega značaja in se upirajo temu, da bi ga ocenjevali kot sovražnika ter se zaustavljajo pri opravičevanju in ob socioloških razlagah. Jasno je, da je treba ozdraviti in prenoviti državo, odpraviti brezposelnost ter zagotoviti programiran gospodarski razvoj, toda ni mogoče pričakovati ozdravitve brez odprave terorizma; še več: ozdravitve države ne bo mogoče doseči brez poraza terorizma, ki vnaša zmedo in ločuje sile. Boj za zdravljenje države je neločljiv od boja proti ekstremizmu in proti fašizmu. Toda ekstremizem krijejo tisti, ki pasivno sprejemajo ozračje nasilja in ustrahovanja na šolah in univerzah, žalitve človeškega dostojanstva, umazanijo in degradacijo ambienta. Brez vrnitve vedrine in žive borbenosti proti nasilju ni mogoče izolirati in premagati rdečih brigad. Rdeče brigade krijejo tudi tisti, ki so podcenjevali proces v Turinu, opravičevali dezertiranje zaradi groženj teroristov in ki so klonili pred izsiljevanjem. Nekateri skušajo tudi sedaj obtožence v Turinu prikazovati kot neodgovorne mladince. Dovolj je tega, da se smatra pripadnike rdečih brigad kot nedorasle mladince, kajti to so ljudje, ki so se odločili, da nekaj storijo. Zato je treba ravnati z njimi kot se ravna s sovražniki. Določen salonski radikalizem, ki je koketiral z ekstremizmom in se ga je celo poskušal posluževati v nesmiselnem upu, da bo škodoval komunistični partiji, je pokazal in kaže, da ne more razumeti položaja. Ne moremo pozabiti, da so se na mnogih mestih vdajali iluziji, da bodo oslabili KRI z napihovanjem tako imenovanih "skušnjav levice". Sprejeti je treba jasno stališče in vsakdor mora sprejeti polno odgovornost za svoje početje. Če hočemo poraziti sovražnika, mu moramo odvzeti vodo, v kateri se lahko giblje in ohranja pri življenju. Treba ga je pustiti na suhem, da bo tudi brez uvedbe smrtne kazni poginil in da se bo Italija rešila pred nevarno zastrupitvijo. GIORGIO AMENDOLA ''Rinascita" — (Povzetek) Osmi kongres Zveze komunistov Slovenije (Nadaljevanje s 1. strani! družbenim silam - nosilkam teženj po odpravljanju podrejanja in izkoriščanja v odnosih med ljudmi. Na tej podlagi vse bolj dozoreva spoznanje o nujnosti tovariškega in konstruktivnega dialoga — brez diktatov, obsodb in izključevanj — med komunističnimi, socialističnimi in drugimi naprednimi demokratičnimi silami v svetu, o nujnosti skupnega boja za preobrazbo družbe, za zmago interesov delavskega razreda in socializma. Načela in izhodišča, ki so — ko gre za področje meddržavnih odnosov — zajeta v sklepni listini konference v Helsinkih in potrjena na konferenci v Beogradu, so vodilo za ravnanje SFRJ v njenih odnosih z drugimi državami. Kot rezultat sodelovanja na teh načelih so bili sklenjeni tudi osimski sporazumi med SFRJ in republiko Italijo, ki predstavljajo med drugim tudi zmago naprednih demokra tičnih in protifašističnih sil v Italiji, Komunistične partije Italije in drugih. Rd tem je pomemben tudi prispevek slovenske manjšine, ki je odraz njene politične zrelosti in odgovornosti. Socialistična Jugoslavija, katere gospodarstvo je že danes odprto v svet, saj je dobra četrtina družbenega proizvoda ustvarjena v sodelovanju z gospodarstvi drugih držav, bo v prihodnje na podlagi teh sporazumov še okrepila svoje gospodarske vezi s sosedi. To je izrednega pomena za oblikovanje dolgoročnega programa sodelovanja na gospodarskem, znanstvenem, kulturnem, ekološkem, prometnem in drugih področjih na meji od Trsta pa vse do Triglava. Toda najpomembneje je, da so sporazumi temelj tudi za uveljavljanje in dosledno uresničevanja pravic slovenske narodne manjšine p® načelih največje in celovite zaščite v vseh treh provincah Furlanije — Julijska krajine. V vseh mednarodnih stikih in rezultatih sodelovanja Slovenije s sosednjimi in drugimi državami se potrjuje tudi sodelovanje Zveze komunistov Slovenije s komunističnimi partijami, z naprednimi in demokratičnimi strankami in gibanji v svetu. Posebno pozornost smo v teh stikih posvečali tudi položaju Slovencev, ki žive kot narodnostne skupnosti v sosednjih državah in se zavzemali za vsestransko sodelovanje, ki krepi njihov politični, gospodarski, kulturni razvoj ter zagotavlja njihov nacionalni obstoj. Sklepni dokument iz Helsinkov izrecno poudarja obveznost držav, na katerih ozemlju živijo narodne manjšine, da njihovim pripadnikom zagotovijo enakost pred zakonom, varstvo človečanskih pravic in temeljnih svoboščin ter varstvo njihove kulture in jezika. Kako zelo drugače od teh načel teč« življenje na Koroškem in Gradiščanskem, kjer je manjšina čedalje bolj izpostavljena pritiskom idejnega mračnjaštva in splošnega kulturnega primitivizma ter nacionalistične ozkosrčnosti, ki jih vzpodbujajo nosilci še živečih ostankov naci' fašizma! To je pravo nasprotje spio-šnoveljavnim in sodobnim pojmovanjem, da so narodnosti most sodelovanja ih razumevanja med narodi in da je zato treba nacionalne pravice narodnosti spoštovati. Odgovorni avstrijski dajavniki postopajo tako, kot da so narodne mO' njšine nepotrebno zlo, ki naj bi ga čim prej izkoreninili. Pričakujemo, da bodo spoznali, da je takšna politika do manj' šine nevarna in zelo kratkovidna. Tako popuščanje velikonemškemu nO' cionalizmu in oživljanju nacizma ogrož* in škodi avstrijskim demokratičnim silam krha odnose z Jugoslavijo in slabi položil in ugled Avstrije v mednarodnih odnosih — Aleksander Grličkov, — ki je, kot smc že omenili, prinesel kongresu pozdra'1 predsednika Tita — pa je med drugih1 poudaril naslednje: — Mi, komunisti Jugoslavije, dosegam0 rezultate v vsestranskem družbenem, m0; terialnem in kulturnem razvoju, v nadalui1 krepitvi enakopravnosti ter bratstva 10 a—* Intervju za «Kladivo» Pred zgodovinsko prelomnico enotnosti naših narodov in narodnosti, v zagotavljanju stabilnosti, neodvisnosti in nedeljivosti naše države, kar vse je najboljši dokaz, da smo na pravi poti. To jasno Potrjuje tudi kontinuiteta naše politične ki smo se je doslej dosledno držali ln ki jo bomo tudi v prihodnje dopolnjevali in izpopolnjevali. Kot revolucionarno gibanje smo ubrali Pot nadaljnjega poglabljanja demokratičnih vsebin naše družbe zasnovane na socialističnem samoupravljanju. Nadalnji razvoj političnega sistema socialističnega samupravljanja je prvo vprašanje na dnevnem redu prednostnih zadev politike ZK. Sicer pa že dolgo iščemo nove oblike neposredne demokracije, ki bi ustrezala Pogojem socialističnega samoupravljanja. Iščemo nove oblike demokracije v socializmu in socializma v demokraciji. V naši politični strategiji ostajamo odprti v svet, ki vpliva na nas, kakor tudi n-1' vplivamo nanj. V tem je naša moč in zato smo, namesto da bi se ukvarjali s Prerokovanji naše prihodnosti, trdno odločeni zbirati moči, da bi naše smotre ospešno uresničili. Enotnost zveze komunistov, zaupanje delavskega razreda, naiodov in narodnosti, odločnost in sposobnost zveze komunistov, da skupaj z rugimi socialističnimi, demokratičnimi 'n napredno usmerjenimi silami vztraja pri resnjčevanju naših smotrov, so zanesljivo Poroštvo naše prihodnosti. "KLADIVO" - Ust napredne slovenske mladine, ki izhaja v Celovcu, objavlja intervju, ki ga je dal poslanec Antonino Cuffaro v zvezi s problemom celovite zaščite slo venske manjšine v Italiji V Italiji se napoveduje zgodovinska prelomnica — s tem ne mislimo na udeležbo KRI v vladnih poslih, temveč na situacijo slovenske narodne manjšine v Italiji. Ta situacija pa je nedvomno neposredno odvisna prav od moči in vpliva Komunistične partije Italije in drugih demokratičnih sil. To je razvidno tudi iz pogovora s sekretarjem KRI za regijo Furlanijo-Julijsko krajino, A. Cuffarom. Pogovor smo zapisali ob robu 23. kongresa KPA, ki se ga je Cuffaro udeležil kot vodja delegacije Komunistične partije Italije. V svojem pozdravnem govoru delegatom 23. kongresa je Cuffaro med drugim podčrtal globoko sorodnost v stališčih italjanske in avstrijske partije do vprašanj slovenske narodne manjšine. KLADIVO: Pri nas v Avstrji, na Koroškem, je tako, da imamo dobro ustavno podlago — sedmi člen avstrijske državne pogodbe —, odloki in odredbe pa so slabi, pri vas v Italiji pa je tako, da take ustavne podlage za pravice manjšin nimate, pač pa uživa slovenska narodna manjšina mnogo več realnih pravic kot mi. Kako je to mogoče? CUFFARO: V regiji Furlanija-Julijska krajina so tri province — Trst, Gorica in Videm. V vseh živijo Slovenci. Po Lon-doskem sporazumu, ki je bil sprejet leta 1954, je bila zaščitena samo manjšina na Tržaškem. Ta sporazum pa je veljal samo do aprila, ko smo podpisali Osimski sporazum med SFR Jugoslavijo in Italijo. Kot partija smo vedno menili, da narodno vprašanje ni zunanjepolitično, ampak italijansko notranjepolitično vprašanje. Italijanska republikanska ustava zagotavlja v 6. členu (pravice jezikovnih in etničnih manjšin) zaščito manjšin. Toda dolga leta nacionalistične sile 6. člena niso upoštevale. Šele s splošnim bojem delavskega razreda, ki je okrepil demokratične sile, se je to spremenilo. Se pravi, da se je položaj manjšin zboljšal. V zadnjih letih nam je uspelo doseči zboljšanje na šolskem področju, priznanje kulturnega udejstovanja, denarne podpore in vzpostavljanje prijateljskih odnosov v italjanski družbi. .KLADIVO: Slišali smo, da pripravljajb italjanske stranke zakon o zaščiti slovenske narodne manjšine v Italiji oz. da so stranke izdelale osnutek novega zakona. Kakšen je zdaj osnutek vaše partije? Aktiv tržaških komunistov Senatorka Jelka Gerbčeva in poslanec Antonino Cuffaro sta obrazložila zakonski osnutek KPI *a celovito zaščito slovenske manjšine v Italiji V sredo 29. marca je bil v Trstu Pokrajinski aktiv komunistov, na katerem sta senatorka Jelka Gerbec in poslanec Antonino Cuffaro podrobno obrazložila osnutek zakona o celoviti zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v naši de-zeh, ki ga bo KPI v kratkem predložila v Poslanski zbornici in v senatu. Sestanek je vodil Boris Iskra. Na samen začetku sestanka je predsedujoči tovariš med drugim dejal, da a onski osnutek KPI sledi drugim do-Urr>entom, ki jih je vodstvo KPI sprejelo z namenom, da se zaščitijo pravice Slo-ncev v Italiji, kakor tudi zadevnemu a onskemu osnutku, ki sta ga pred leti .'Vložila v parlamentu poslanec Albin e* k in senator Paolo Sema. Dot °slanec Cuffaro je obrazložil glavne dei i novega zal razum mnogo možnosti plodnega sc delovanja. Sekretar občinske konference ZKS i* Tolmina Stane Jan, ki je prinesel tud1 pozdrave drugih družbeno političnih o< ganizacij tolminske občine, je me* drugim poudaril, da tolminski komuni** dobro poznajo boj KPI za ohranitev k utrditev demokracije v Italiji. Na pozdrav je odgovoril podsekret*1 videmske federacije KPI Renzo Toschi if med drugim poudaril voljo partije, ^ deluje v pluralističnem duhu v prid d* mokraciji v Italiji. Tudi Toschi je ometi'1 osimski sporazum in dejal, da ta sp** razum odpira nove perspektive za razv**1 ob meji in v prid slovenski manjšini Italiji. Dejal je tudi, da se bodo v te|* okviru reševala tudi vprašanja, ki zadevaj* jezikovni in kulturni razvoj slovensk* narodnostne skupnosti v videmski P° krajini Prof. Pavel Petricig, član pokrajinski sveta v Vidmu, je prikazal stanje sl** venske narodnostne skupnosti v vidern*! pokrajini ter poudaril, da je treba strem6* k vsestranskemu kulturnemu razvoju 1 zakonom za celovito zaščito Slovence'*' Italiji. V pogovorih, ki so se odvijali v sp*** ščenem tovariškem duhu, so sodeloV3 tudi drugi tovariši. ; jj let po smrti stalina c Polemike in nerešeni problemi li Četrt stoletja ni bilo dovolj, da bi se temne sence in viharna čustva, ki obdajajo Stalina in njegovo delo, sesedli na dno zgodovine. Še danes se zdi nemogoče kritično in potemtakem tudi neusmiljeno obnoviti obrise, ki jih je določila zgodovina. Dovolj je, če preberemo "spominske govore", da ugotovimo, koliko razburjenja in predsodkov je še vedno na prizorišču in kako pogosto namesto analize nastopa Polemika. Kljub vsemu pa se moramo vprašati, ali že lahko zahtevamo pravično sodbo. Amendola trdi, da smo soodgovorni za stalinizem. Ta trditev je sporna, vseka-kakor pa neusmiljena. Mislim pa, da jo rnorajo sprejeti tudi mnogi pripadniki novih generacij, na primer tisti, ki so se odločili za "novo partijo" ne samo zaradi razrednih vzrokov, temveč tudi zaradi razlike, ki to partijo ločuje od stalinizma, !n Pa zato, ker jim pomeni edino silo, ki anko brani svobodo vseh (tudi političnih oasprotnikov) spričo groženj hladne vojne Prikrite reakcionarnosti vodilnih uPm. Sprejeti jo, pomeni po eni strani apraviti notranji obračun revolucio-arnega procesa, ki je — kljub velikim člo9ved'iam ~ predubil velike množice ohraeStVa; po drugi strani pa pomeni, n , nitl ostrino orožja naše kritične zna-t-Zi !' o'd zmeraj budni spričo dogma-. a m še naprej obranjati budnost in volturo demokratičnih množic. Pogrešamo torej treznost generacijski O' izšle iz povsem novih iskušenj, Tudi Prvi koraki k miroljubnemu sožitju niso Paogli ustvariti resnično svobodne raz-Prave in niso mogli prodreti skozi železne Zavese protikomunizma. Veliko oviro za razumevanje resničnega zgodovinskega Procesa pa pomeni način, kako medna-'odno komunistično gibanje, v prvi vrsti Pa sovjetski tovariši, kritizirajo Stalina že °d začetka, od prelomnice, ki jo je Pomenil XX. kongres in ki je bila sicer oristna. Glede tega je še vedno aktualen °g latti v svojem razgovoru z Nuovi Somenti. Formula "kulta osebnosti" ni fik-i°me^eValna' Uvaia tud' nekaj misti-Stoaci'e. 5 tem da vso odgovornost za vodT^6 napal