in
Komno W
ora#
driiJfih
lPl#
iref^
ino
»ni^>!
r
Naslov—Address
Nova nOBA
<ill7 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. MEnderson 3889)
(NEW ERA)
eSfc
V letn 103G se bo vršila 15. redna konvencija J. S. K. Jednote. Konvenčno leto naj bi bilo Ipfo najvei^jefra napredka.
>tered
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
as Second Class Matter April 15th. 1926. at The Post, Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1928.
NO.
CLEVELAND 0., WEDNESDAY, APRIL 8TII, — SREDA. 8. APRILA, 10.36 *
VOL. XTI. — LETNIK XII.
^TVENE IN DRUGE RAZNO IZ AMERIKE IN ^VENSKE VESTI INOZEMSTVA
4\'( ^Vai8et let n ir o u s t a no-
| j^j 0 v nedeljo 19. aprila rfis to,° ^er>sko društvo št. *% v Clevelandu, O. Z» ii:' ,-j^	priredi v Sloven-
Ljie^L 01Tlu na Holmes Ave. ^ banket, kateremu a '3'es in prosta zabava.
(i{J^keganu, lil., se bo v s |Jjij S|Jo in .,	...	...
"	« lit n VrSlla Vehka
, tekma’ katere se u-n ».# jj ^ kegljaški “teami” J.
;5|)s''lz držav Illinois, Ohio,
on°V Van>a in New York, e jjji f(ii	._____
lin* pi!!" Cuu(l(,niiko veselico prire-0 št. 84 JSKJ v Tri-
'U fvi
h\ x ’ v s°boto 11. ap-
ct fl^vrer' Veselica se bo vr-
Ja,n, ,fe j1,(Ho\v dvorani ob cesti ■nik11 ”
X %tlftl'ico ustanovitve bo
(*“» društvo «. 173 J.
!"«»(! ^ Clevelandu, O., zve-
,!*# Sit5 soboto 25. aprila. Ve-
\ji6 ,*)n vršila v spodnji
ii( .	N. Doma na St.
Ave.
društva št. 148 J. iy ima svoj sedež v L.1 'ei>. Pa., se bo vršila
k ‘o 2^ -i	-	c.
L °- aprila zvečer v S.
u v Hackettu, Pa.
S/0|,	"
j eHnkeitl d r u t venem ; ®llclidu, O., se bo v li;v aprila vršila vesela št. 132 JSKJ.
470 JSK.. iip,	111., ho proslavil«
i«. i),llCo	ustanovitve z ban-
f "a »«er 9. maja.
& ^ Wdoeku, Pa., se bo v
liv l • 'Haj a vršila veselica J»f ' Xt' Sl JSKJ.
S	^	ove	^°be se
it p,	Ponedeljek oglasil
t\^ far>k Kramar, tajnik Ust’ 174 JSKJ v Sha-
V V družbi Mr. T ege la \\ ^Sse_na, Pa. S slednjim 1,	njegov sinček Ed-*1^ ie član mladinskega
' uštva št, 68 JSKJ
Senii.
v • —
f: jj ?tf> Ohio reminil 'Stei'šič, star okrog 60 V0 <ln>štva št. 174 JSKJ ^a- Pokojnik je ^ . v vasi Podpeč pri k j111 je bival v Ameriki S j	Zapušča soprogo,
hčer.
Vtu La Salle, 111., je >k.°n Jeruc, član dru-»^SKJ. Rojen je bil I na Dolenjskem in Ameriki okrog 35
fft ‘HlSr. r»
6.	soprogo, sina m
V	—
\ l^Uštvo “Soča” v La ..ti.	i,v h,,,'’ Priredi koncert z
X	C>0 12. aprila. Pri-
\, ‘e bo vršila v S. N.
“Soča v Ca-t	vprizori v ne-
‘	0 wapriia popoldne zani-
*’	° "Razkrinkana mo-
Sid,i	■—
^ Zy*»*ki koncert pev-^	“Cvet”’ v Cleve-
l flM ^burgh) se bo vr-
| ^ V i’0 19. aprila. Pri-
\ i.	6:30	zvečer.
N jr-
, opereto “Mascot”
11	he(^e^0	26>	aprila
' clev	pevski	zbor	“Zar-
<W ®du> °- Priredi-
nn)f
po;1
ZASEDANJA državnih le-gislatur, ki so letos zborovale, so večinoma pri koncu, in niti enega nadaljnega potrdila a-mendmenta proti otroškemu delu ne moremo zabeležiti. Doslej je amendment k zvezni u-stavi, ki bi prepovedoval zaposlitev otrok v industrijah, potrdilo samo 24 držav, dasi je predlog amendmenta na glasovanju že 11 let. Amend-' ment mora biti potrjen od i treh četrtin, to je od 36 držav, predno stopi v veljavo.
Postava proti otroškemu delu je prav zdaj bolj potrebna kot je bila kedaj prej. kajti statistike kažejo, da je zaposlenih v raznih industrijah 667,000 otrok med 10. in 15. letom, in 1,500,000 otrok meti 16. in 17. letom. To pomeni, da j6 zaposlenih več ko dva milijona otrok v času, ko je 12 milijonov odraslih delavcev brez dela.
AKTIVNOST v jeklarski industriji je najboljša v zadnjih šestih letih in bo skoro dosegla 70'- »normalne produkcije. Največja naročila prihajajo od železnic in od avtomobilske industrije.
PROFESIONALNE patriote silno'jezi, ker So dijaki širom dežele začeli ustanavljati klube “veteranov bodočih vojn." Eden teh klubov ima med raznimi “blatrri"^. navedene t u..d i ^Tetfece C “Blagor tolažnikom bodočih veteranov, ker bodo bonusa deležni; blagor njim, ki so patriotično čistega srca, ker bodo dobili lepe službe v Washingtonu; blagor krotkim, ker bodo v bodoči vojni pobiti.”
BRUNO R. HAUPTMANN, ki je bil obdolžen in spoznan za krivega, da je v noči 1. marca 1932 ugrabil in umoril malega Lindberghovega sinčka Charlesa, je bil na večer 3. a-prila usmrčen na električnem stolu v okrajni ječi v Trerito-nu, N. J. Obsojenec je do zadnjega vztrajal v trditvi, da je nedolžen in je šel v smrt brez besede.
0 JAJCIH IN PIRHIH
Jajca ptičev in reptilov so nedvomno spadala v vsakdanjo i dijeto primitivnega človeka, ki se je moral preživljati s tem. J kar mu je divja narava sama nudila. Jajca prav tako prihajajo na mizo modernega človeka skoro vsaki dan, bodisi v j originalu, bodisi v raznih drugih jestvinah. Dandanes seveda prihajajo v poštev le jajca domače perutnine in sicer naj-j več jajca kokoši .dasi so užitna tudi puranja, gosja in račja! jajca.
Reja kokoši za produkcijo jajc je v Zedinjenir državah važna gospodarska panoga. V produciranju jajc so na prvem mestu države Iowa, Missouri,! California in Texas. Njim sledijo države Illinois, Ohio, Kansas, Pennsylvania, Minnesota in , Indiana. Seveda se z lejo ko-' koši in pridobivanjem jajc ko- ll likor toliko pečajo v vseh državah naše Unije, toda prej omenjene države so tipične jajčari-ee, ker jih producirajo po 100 do 200 milijonov ducatov letno.
V vseh Zedinjenih državah se letno pridela okrog 32,276,-628,000 jajc; to število razdeljeno na vse prebivalstvo pome- i ni približno letno 270 jajc na osebo.
m 0
,\s»v
r *
oo£*
offc
lili'111
nes{
)Pre'
<1
H«1..
i P"
LEGISLATURA države O-hio je po dolgem oklevanju sprejela državno penzijsko postavo, ki določa najvišji možni znesek starostne penzije 30.00 na mesec, za kar bo polovico prispevala država, polovico pa federalna blagajna. Dalje so bile določene gotove vsote za podporo mater, o-sirotelih in pohabljenih otrok in slepcev. Tudi v te svrhe bo polovico prispevala federalna 'vlada. Legislature je tudi dovolila pol milijona dolarjev v podporo po poplavah prizadetim krajem v državi Ohio.
PRVA JEKLENA LADJA ameriške vojne mornarice,
, “Chicago,” ki je pred leti kot zastavna ladja vodila ameriški “beli skadron” okoli sveta, čaka v Pearl pristanišču v Halva ju na svojo končno usodo, j ki bo ropotarnica. Prodana bo I za staro železo in Japonci so že obljubili zanjo $14,680. — “Chicago” je bila zgrajena leta 1889 in je pomenila začetek moderne ameriške vojne i mornarice. Dotedaj so bile vst i ladje zgrajene iz lesa in obite z železnimi ploščami; “Chicago” pa je bila zgrajena iz sa-
(Dalje na 3. atfanl)
Vsakemu je znano, da so jaj-’a zdrava, redilna in lahko p; bavna jed; najbolj lahko prebavna so sirova ali mehko kuhana jajca. Prvi način kuhanja jajc, ki je zabeležen vsta-ri zgodovini. ,f? oni, ki so ga Iznašli egiptovski pastirji. Pastir je samo vta.knil jajce v zanko primerne vrvice in isto z veliko naglico vrtel v krogu.
Pri drgnjenju z zrakom se je. jajce tako razgrelo, da se je vsebina istega “mehko skuhala” brez vode in ognja. Pozneje so že znali jajca “kuhati” na . ognju, to je, da so jih samo položili na žerjavico; ta način je še zdaj v navadi po nekateri}) podeželskih krajih inozemstva. Sedanji način kuhanja jajc \ vodi je vsakemu znan, dasi pravijo, da pravilno mehko skuhali jajce je umetnost, ki je ne : zna vsak.
Perutninarji so tekom let z izbiranjem in križanjem vzgo-' jili kokoši jajčarice, ki ležejo skoro vse leto. Kljub temu pa , je produkcija jajc največja v mesecih marec, april, maj in junij. V modernih refrigator-jih se jajca ohranijo primerne sveža in užitna več mesecev in temu se imamo zahvaliti, cla jajc ne primanjkuje v nobenem i letnem času.
Naše domače kokoši izvirajo od divje indijske kokoši, ka- ^ tero je še zdaj najti v indijskih ] džunglah. Kdaj so bile te ko-i koši udomačene, nihče ne ve, > vsekakor pa se je to zgodilo že 1
<
pred mnogimi stoletji. V Evropi so baje vpeljali prve kokoši “petelinarji,” ki so dresirali pe-teline za petelinje dvoboje. Ta šport je doma v Indiji, odkoder se je razširil najprej v Perzijo, | potem v Fenicijo, nato pa na Grško, v Rim in dalje po Evropi.
Pirhi so na različne načine; pobarvana in poslikana jajca, i ki so krščanskim narodom sim-bol vstajenja in velike noči. To- j da podoben pomen so imela | jajca že davno pred nastankom krščanstva. Pri pomladanskih i svečanostih skoro vseh poganskih narodov so jajca predstav-; liala simbol, pomladanskega vstajenja narave. Stari Rim-(Dalje na’ 3, strani) V'
8 SOLVENTNOST
J. S. K. J.
Naša J. S. IC Jednota je na prvem mestu glede solventnosti!
Z dnem 'M, decembra 1935 je naša Jednota do-ser/la solventnost kakršne skoro gotovo nima nobena druga jugoslovanska podporna organizacija, katere delokrog krije vse Zedinjene države.
Solventnost naše Jednote je omenjenega dne znašala 112,42'r, dočim je leto prej znašala 109.25' < . To je na j višja solventnost v zgodovini naše Jednote.
Tudi v povprečni meri obresti, ki jih je naša Jednota prejela tekom le- H ta 19:15, smo brezdvomno na prvem mestu, kajti te povprečne obresti so znašale 5.27' >. To dokazuje, da je jednotin denar precej dobro in varno naložen. Lelo prej so povprečne obresti znašale le 1.85' i .
Razveseljivo je obenem dejstvu, da ne je tudi članska umrljivost znatno znižala. Lela 1934 je u-mrijivost pri naši Jednoti zna š a I a 10X.5K ‘ , leta
1935 pa je padla na 82.51 od stol kov.
Gornje številke so najboljši dokaz, da je Jugoslovanska Katoliška Jednota najboljša jugoslovanska podporna organizacija v Ameriki.
VSAK PO SVOJE
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
___________________ I
Za častnega člana Slovanskega društva v Sofiji je bil izvoljen slovenski pisatelj in dol-1 goletni zaslužni delavec za slovansko vzajemnost profesor dr. Ivan Lah.
V Celju je dne 2. marca slavil 1 svojo 70-letnico prvak sokolskih telovadcev Matija Ben čan. Član Sokola je. že od leta 1884 in je na raznih sokolskih zletih odnesel prvenstvo, j Slavljenec je še vedno krepak in delaven.
V Novem mestu je začetkom marca za vedno 1 zatisnil oči najstarejši slovenski lovec, 92-Jetni France Lenarčič. Rodil I se je na Pristavi pri Podgrad^ in je že s 17 leti nastopil službo grajskega lovca pri graščaku Josipu Langerju v Pogan-cih, kjer je več let vršil svojo službo. Prvo lovsko karto je prejel leta 1867 in je šla tudi z njim v grob. Kot grajski lovec je služboval tudi v grašči-1 ni na Ruperčvrhu pri toda-1 njem lastniku Gorianiju, skoro pol stoletja pa pri pokojnem bivšem graščaku na Grabnu R. Smoletu. Leta 1915 je bil ponovno v službi v Pogan-1 cih pri inž. Josipu Langerju. Pokojnik, katerega je poznala 1 bližnja in daljna okolica, je bil svojecasno tudi velik prijatelj pisatelja Janeza Trdine,! kateremu je dal marsikatero snov za njegove spise.
  |
Velika Ljubljana šteje z jn-korporacijo bližnjih okoliških občin k mestni občini 85.932 prebivalcev. Razdeljena je v 39 volilnih okrajev in volilnih upravičencev je 21,057.
V ljubljanskem srezu je bila ustanovljena nova občina Črni vrh, ki je sestavljena iz krajev Črni vrh, Planina, Selo, Smolnik. Setnica in Setnik. O-menjeni kraji so prej spadali v občino Polhovgradec.
llivši mornarji, ki jih je v Ljubljani lepo število, so po daljšem snovanju začeli izdajati lepo ilustrirano revijo “Naše morje.”
V Prevaljah v jugoslovanskem delu Koroške je bilo V°-i tom sodne dražbe razprodano 'veleposestvo Ilirske rudarsko* i družbe, ki je bilo prej last grofov Heneckel - Donnersmarck-Beuthen. Za tamkajšnjo cinkarno in železarno so kopali
'premog v Lesah. Pred vojno | , je tamkajšnja industrija obra-, tovala z dobrimi uspehi, zadnja leta pa je začela hirati in se je zdaj končala z razpro-jdajo na dražbi.
V Jugoslaviji se 75'< prebivalstva bavi s poljedelstvom, toda obdelana plodna zemlja i obsega le malo več kot 25 (državnega površja. Najbolj
gosto sta z ozirom na površino 'plodbe zemlje naseljeni Dal-jmacija in Slovenija. Na kva-! draten kilometer obdelane zemlje pride v Dalmaciji okrog ' 565 prebivalcev, v Sloveniji ! 333, v Vojvodini pa le malo nad 100 oseb.
* Ko je ned a v n o avstrijski 1 kancelar Schuschnigg potoval 1 po Koroškem, so nemški naci-
• onalni listi v Avstriji prišli na i <ii*n z znamenito izjavo, da zi-s ve v plebiscitnem ozemlju Ko-<■ roške tri vrste narodnosti: —
(Dalje na S. strani)
::
t,
Kakršnih koli pirhov bomo že deležni za veliko noč v tej deželi, bodo lepši kakor oni, s katerimi bodo Italijani obdarili Etiopce — in obratno. Pu tudi Evropcev nam ni treba zavidati. Tudi tam je glavna industrija vlivanje svinčenih pirhov.
*
Predzadnjo nedeljo so se v Nemčiji vršile volitve, ki so skoro soglasno odobrile Hitlerja in njegov sistem. Resnica je seveda, da je bi 1 o tam z o-zirom na zdravje volilcev zelo nevarno proti glasovati.
Čital sem o nekem ženinu, katerega so banditi ugrabili, ga privedli p r e d mirovnega sodnika, kjer ga je že čakala od njih izbrana nevesta, in ga l argumenti nabasanih pištol prepričali, da je zanj najbolj zdravo, če reče “ja.” Približno tako so volili v Nemčiji.
*
Mala Avstrija je spet vpeljala obvezno vojaško službo in s tem je šla v franže ena nadaljna mednarodna pogodba. Po svetovni vojni je bila namreč s posebno pogodbo obvezna vojaška služba v Avstriji odpravljena.
Vpričo tega je bedasto, da državniki skušajo sklepati novo mednarodne pogodbe. Koliko časa bodo držale! Saj so Japonska. Italija, Nemčjja in končno celo mala Avstrija pokazale, da so tudi najbolj svečano podpisane in zaprisežene pogodbe le krpe papirja!
*
Za Evropo in ostali svet' bi bilo boljše, da je Hitler ostal pri svojem originalnem pošlfci, namreč nri barvanju sob, mesto da hoče risati nove državne meje in vso Evropo krvavo-rdeč.e prepleskati.
Neki francoski učenjak prerokuje, da bo v septembru 1938 konec sveta. To bo končalo i-talijansko - etiopsko vojno, rešilo evropsko krizo in nam prihranilo predsedniške volitve.
*
Ameriška država Kentucky je do nedavnega imela okrog 17,000 častnih polkovnikov. Ti polkovniki seveda niso imeli ni-kake armade za seboj, prejemali niso nikake plače in bi v slučaju vojne niti potrjeni ne bili. Saj sta bili med temi •polkovniki celo stasita igralka Mae West in mala mladinska igralka Shirley Temple.
Sedanjemu governerju države Kentucky pa se je ta pa-| pirnata armada zdela prebe-dasta, pa je vse polkovnike degradiral nazaj na navadne civiliste in armado razpustil.
Ves svet se oborožuje, ameriška država Kentucky pa je pokazala, da veruje v razoro-1 žitev.
*
To-le je povedal dragi rojak iz Johnstowna, Pa. —
Ob priliki zadnje velike po-1 vodnji, ko je voda podirala -, mostove in , odnašala poštene
- hiše, so gledalci na gričih po-
- božno upali, da odnese tudi f neko banko, v kateri je že več i let zamrznjen denar vložnikov, ) Toda banka je stala kakor pri-
mrznjena. Zdi se, da je celo povodenj držala s kapitalisti! i	*
I Znana ameriška vzgojiteljica
- piše, da čez par desetletij bo-a Jo samo ženske še tobak pu-
- šile, moški pa se bodo šminka->- li in parfumirali. Vse je mo-
- goče na tem zmešanem svetu,
(Dalje na 3. strani)
.4 ATO A’ ZliAŠNIK, glavni tajnik JSKJ.
SEZONSKE BELEŽKE
0 AMERIŠKEM CESARJU
Marsikdo, ki bo prečita] gornji naslov, bo morda zmajal z glavo, češ, ta je pa bosa in primerna le za prvi april. Res je, da Zedinjene države, odkar so se bile osvobodile nadvlade in tiranije angleškega kralja, niso imele cesarja ali kralja. Od proglašen j a republike do danes je dežela republika, kateri načeluje izvoljeni predsed-j nik. In noben predsednik ni j služil več ko dva termina, dasi; ustava tega ne zabranjuje.
Brazilija in Mehika sta sicer v neki dobi bili tako “srečni.” da sta imeli vsaka svojega cesarja, toda cesarja Zedinjenih držav severoameriških ni bilo i nikoli.
Toda v Californiji, in sicer v ! San Franciscu oziroma v Oak- ( laridu so vendar imeli nekaj let1 svojega cekarja za zabave. Za1 cesarja se je proklamiral sam in se je imenoval Norton L, ce- i sar Zedinjenih držav in pro lektor Mehike. Razume se, da ie mož imel eno kolesce preveč ali premalo v glavi, in razposajeni Californičani so imeli svojo zabavo z njim.
Joshua Norton je bil rojen v t Londonu na Angleškem leta’ 1819; vzgojen je bil po angleških tradicijah in je kot tak veroval, da dežela brez cesarja ne more uspevati. Pozneje se je s starši preselil v Južno Afriko, kjer je njegov oče vodil uspešno trgovino. Ko se je osamosvojil, se jo podal v Chile , in Peru/kjer je v trgovini na-1 pravil lepega denarja. V decembru 1849 je prišel s kapitalom $ 10,000 v San Francisco. | Bilo je sredi znanega zlatega t navala in mož je,pri zemljiških kupčijah napravil veliko bogastvo. Leta 1853, ko je bil mož šele 34 let: star, je bil vreden če • trt milijona dolarjev. Nato pa se je spustil v neko špekulacijo z rižem, kjer je izgubil vse svoje premoženje. Delal je nato i dve leti kot klerk za neko japonsko riževo firmo. Toda izguba njegovega velikega premoženja je povzročila, da je postal slaboumen. Ni bil ravno blazen, samo na poseben način “udarjen,” kot pravimo.
Še, ko je bil pri zdravi pameti, je večkrat dokazoval svojim prijateljem, da bi ta dežela na vsak način morala imeti cesarja. Spor med Severom in Jugom, ki je povzročil ameriško državljansko vojno, ga je v tem prepričanju še utrdil, posebno, ker njegovi možgani niso več prav funkcionirali. To svoje prepričanje je potem razkladal vsakemu, ki ga je hote!
. poslušati.
San Francisco je bilo tokral mlado, razposajeno in celo pre-j cej divje mesto, kar je bilo v
1 glavnem posledica zlatega ua-• vala. Robate zabave in šale, ki bi bile na bolj ustaljenem vzhodu nemogoče, so v San Franci-1 scu sijajno uspevale. Tako so ljudje malo “udarjenega” Nor-! tona začeli nazivati za cesarja j ir so se delali, da ga sprejemajo kot takega, kamorkoli se je j pokazal. Na oslabljene možga- i ne Nortona je to tako vplivalo, j da je res začel verjeti, da je usoda njega določila za ameriškega cesarja.
Pa je dne 17. septembra 1.859 prišel v uredništvo lista “San Francisco Bulletin” in prinesel spisano yroklamacijo, s katero se je proglasil za cesarja Zedinjenih držav. List je s svojim komentarjem proklama-(Dalje na 3. strani)
Velika noč nima stalnega j datuma, ampak se ravna po f polni luni, ki pride na 21. marca ali pa kot prva po tem datumu; prva nedelja po*pomenjeni polni luni je veliko- 'j nočna. Zato velika noč ni nik-
<
dar pred 22. marcem in nik-,' dar pozneje kot 25. aprila.
Dasi spada velika noč med najvažnejše praznike krščanstva, izhajajo mnogi velikonoč- ' ni običaji se iz paganskih časov, seveda primerno reformirani. Zgodovina dokazuje, da , so imeli razni paganski narodi praznike, ob priliki katerih ! so proslavljali pomladno vstajenje narave.
Zanimivo je, da je angleška označba za veliko noč “Easter,” ki direktno izhaja iz imena nekdanje saksonske boginje Eastre. Ona je bila boginja svetlobe in pomladi in | stari Saksi so obhajali njen praznik v aprilu.
---------o--------
DOM ORANŽ
Oranže so že v davnih časih kultivirali v Indiji. Od tam £:o se razširile v zapadno Azijo in pozneje v Evropo, iz Evrope ! pa v Ameriko. V Zedinjenih J državah se največ oranž pridela v Californiji, Floridi in j Lousiani.
 o----------------
I Velikonočni čas j<‘ čas medsebojnih
prijateljskih obiskov. Ako v tein času
obiščete vaše prijatelje, ki Se nimajo
svojih mladoletnih otrok zavarovanih,
tecite dobro besedo 7.a mladinski odde-
^ lek J. S. K. Jednote!
QjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiiiifiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiriiiiiKicifiiiiiiiiiiiiiuiirfitiiifiTit«"
5
m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
ftllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIHtHlllllllllllll!UiUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllIlir^llllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIillllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllll!IIIIIIIIIIMIIIIIIIIHlllllllllllllllllillllllllllllllllllllUUItl]lllilli<!i,iII!l>U
af
THE STORY OF
If you visit a certain village in a far-western state, you will hear the story told of the girlhood of one of the residents there, an old lady who is now known in the community as “Grandmother Flynn,” but who was Katherine Thorn when a girl.
It was many years ago that Katherine’s parents moved to the wild frontier country then called The Plains.
The family consisted of Mr. and Mrs.
Flynn, Katherine, aged 14, James, aged 11, and Baby Alfred.
Although Mr. Flynn knew the need of fire-breaks about his land, he had been so busy with his fall plowing and sowing that he had put off making the fire breaks, which would be done by firing the prairie grass all round his farm, or plowing broad strips of land about it. He had plowed a border round three sides of the farm, which was protected on the fourth side by a creek, but the plowed strips were not of sufficient width to prevent fire blown by a strong wind from jumping them.
One morning in early autumn Mr.
Flynn found it necessary to go to the village for some farm implements. Mrs.
Flynn decided to go along and do some shopping.
After their father and mother had disappeared over the long range of low hills, Katherine turned her attention to the housework and James carried water to the pigs and chickens. Little Alfred played with his toys.
As Katherine washed dishes she sang merrily. But suddenly she stopped and listened. The sound of a running'them
A BRAVE GIRL
playing, and was quite content to remain on the field with the cows and the pigs. Katherine and Jim returned to the house and soon came back laden with valuables. They had seen the heavy black smoke coming along a distant range and knew that within a few minutes the red flames would come leaping over the crest of the long hills.
“We’re safe, anyway,” said Katherine, taking Alfred and carrying to the very center of the twenty-acre field. “But the house and stables and fences will go. My, it will frighten Mother and Father when they hear of the fire, for they’ll think we might have perished. I do wish we had some way of letting them know. The fire will sweep I over—”
Suddenly Katherine ceased speaking. She turned a shade paler. “Jim, keep close watch on Alfred and the cows. I’ve got to rush back to the house for Father’s private papers—his books and insurance receipts. He would be in a bad fix if those things got burned up. And he has Tom Howe’s note for fifty dollars—and you know Howe is dishonest. I must save those—”
Katherine was going on the run as she said the last word and Jim did not hear the last of the sentence. He kept a close watch on Alfred an^ the, cows and his heart fluttered with fear for his big sister whom he believed to be the bravest girl in the world.
Katherine almost flew to the house and got her father’s books and private papers from an old trunk where he kept locked away for safe-keeping.
Vinko Bitenc:
ZLATE PISANKE
Katherine Made One Last Great horse’s hoofs came to her distinctly. She dropped her work and went out into the yard. A horseman was coming down the road as fast as the horse could carry him. When opposite the 1 Flynn house he called out to Katherine: t “Fire coming from the west! Get to a i place of safety—no time to lose!” Then i he Was past and gone, flying on to warn the farmers along the road.	i
Katherine turned pale with fear, but t she did not sit down and cry as some < little girls would have done. She ( stood very quietly for half a minute, i wondering just what move to make, t Then she ran and called to Jim to come : quickly to the house. “A fire js com- < ing!” This was all she had to say to s him to make him move like lightning. He, like all children of the prairies in '< the early days, knew what a prairie { fire meant. He ran to Katherine, his t eyes round with fear.	1
“Now, Jim, let’s not get scared nor t excited. We’ve got to act with good e judgment, but quickly. You run ard s drive the pigs to the creek. The water f is shallow and they can cross to that plowed field. I’ll unpicket the cows i and drive them across. We can't save £ the chickens. As soon as we get the i stock over, we’ll carry clothing and 1 other things till the fire gets too close c for us to work any longer.”	f
Jim said not a word, but ran >o pig pen and tore off a lower board from it t and let out the three pigs. He had s some difficulty in driving the rambling f fellows, but finally got them to the t creek, where they were driven across t to a corn field on the opposite side, h There he left thorn to root about in i the soft, plowed earth, and quickly went back to the house to help Kath- v erie.	*
Katherine had already untied the t cows’ picket ropes from the pins and was driving them down to the creek. Jim helped her with this work.
The cows safely picketed on the field of safety, the children returned to the house for the baby and some clothing. They could now get the smell of smoke from the west, and the wind was bringing fire at a rapid rate.
Katherine and Jim carried armloads of bed clothes to the field, Katherine also carrying little Alfred on her back across the creek.
“Now we are safe,” said Jim, as they placed their burdens on the ground.
“We must not stop yet, though,” said Katherine. “The fire isn’t in sight yet, and we can work till we see it over the hills yonder, then wc will have time to reach the field in safety. Let’s return to the house for some other things.
Then Katherine explained to Little Alfred that he must remain just where he was till they returned, for otherwise the Big Fire might get him. So the little fellow, taking from’ his apron pocket a top and a lubber doll, fell to
Huda zima je vladala tisto leto v deželi. Debela plast snega je pokrivala zemljo, oster mraz je pritiskal, da je mnogo ubogih ptičk in tudi drugih živali, ki nimajo toplih zavetij, moralo žalostno poginiti.
Gašperjevi Jelici, ki ji je bilo jedva osem let in je bila sirota, so se vse te nedolžne živalce neznansko smilile. Ptičkom je vedno potresala na okno drobtinic in časih, kadar ni imela drugega, si je pritrgala od svoje borne hrane, samo da je mogla nasititi gladne ptičke, ki so trumoma priletevali na hišna okna. Potem je naslonila glavico ob ledene rože na steklih in se pogovarjala s ptički, ki so jo že tako dobro poznali, da so brez bojazni zobali živež.
Imela pa je Jelica hudo mačeho, prevzetno in lakomno, prav tako, kakor beremo o njej v povestih.
Ta mačeha Jelice ni mogla žive videti, vedno jo je zmerjala in suvala. Jesti je morala ubožica v kotu pri peči, zato da sta imeli njeni lastni hčerki, ki sta Jelico tudi sovražili, pri mizi dovolj prostora.
Nekega dne se je hudobna mačeha nenadno spomnila, da nima v kleti dovolj korenja za živino, in zapovedala Jelici:
“Korenja mi bo zmanjkalo! Vzemi košaro in pojdi k teti, naj ga posodi!” Jelica je od strahu onemela in ni mogla niti zajokati. Do tete, ki je bila! sestra njenega ranjkega očeta, jfe bilo ! dobro uro hoda. In zlobna mačeha jo pošilja zdaj pod noč iz zakurjene sobe v sneg do kolen, v mraz in burjo!
Jelica je vedela, da prošnje ne bodo nič pomagale, zato je tiho ogrnila raztrgano ruto, vzela košaro in odšla. Mačeha pa je dejala hčerama:
“Zdaj se ne vrne več, hvala Bogu! Zmrznila bo kje v snegu.”
Jelico je ovila mrzla burja v svoj ledeni objem, snežinke so se ji zaganjale v obraz, komaj je gazila z nožicami po visokem snegu.
Kmalu se je zmračilo. Prestalo je snežiti, burja je prenehala in nebo se je zjasnilo. Nastala je svetla, mesečna noč.
Sirota je zgrešila pot, sredi širnega polja ni vedela ne kod ne kam.
I Tedajci pa ji priskaklja iz goščave, j ki je samevala §redi polja, dolgouhi ( zajec nasproti, obstane na zadnjih ho-; gah in začudeno gleda Jelico.
■ Jelica, vsa vesela, pravi:
“Ah, zajček dolgouhi, ravno prav prihajaš. Pokaži mi pot do vasi, kjer stanuje moja teta.”
Zajček, sama prijaznost, je takoj spoznal Jelico, ker mu je sinica v gozdu pravila o njej ,kako je dobrega srca. Neutegoma torej reče:
“To pa to, Jelica. Vem, kje je tista \as, saj časih obiščem svoje bratrance, ki žive v hlevu tvoje tete. Kar lepo za menoj pojdi!”
In—ne bodi len—je zajček skakljal pred Jelico in ji delal v snegu pot, da je revica vsaj nekoliko laže hodila. Medpotoma je vprašal:
“Po kaj pa greš k teti s to košarico?” “Po korenje,” je odgovorila Jelica. “Oh, poprosi še zame malo korenja; veliko družino imam tamle v goščavi, pa nimamo kaj jesti v tej hudi zimi. Za plačilo ti podarim o Veliki noči zlate pisanke.”
“Bom poprosila, bom, zajček moj dolgouhi.”
Tako sta prišla do vasi.' Zajček se je poslovil in jo ubral nazaj, Jelica pa je stopila v hišo. Prenočila je pri teti. Drugo jutra zarana je teta, ki je imela Jelico rada, dala napreči sani in hlapec jo je peljal proti domu. Košaro s korenjem so naložili zadaj.
Ko sta vozila mimo goščave sredi polja, je Jelica prosila hlapca, naj malo počaka. Stopila je s sani, nabrala korenja v predpasnik in ga položila pod grmovje.
A že je bil zajček dolgouhi pri nji. Na vso moč se je zahvaljeval deklici za toliko dobroto in ji nazadnje še rekel: “Kmalu bo Velika noč. Takrat pa pridi sem na tole mesto, boš dobila lepe zlate piruhe.”
Jelica je obljubila, poslovila se je od zajčka in odhitela na sani. Hlapec jo pognal konja, kakor bi trenil so bili doma.
Ko je mačeha videla, da sc ji zlobna nakana ni posrečila, je kar prebledela od jeze. Mislila si je pa: “Le počakaj, drugič mi ne uideš.”
Vse mine na svetu in tako se je morala tudi zima umakniti pomladi. Prišla je Velika noč. Vsa narava so je svatovsko oblekla, ptički so veselo žvrgo-leli in tudi ljudje so bili veseli; samo Jelica je bila žalostna in solze so ji tekle po licih, ko je stopala proti polju, da tam ha sončni livadi natrga prvih zvončkov in jih ponese na grob svojo mamice. Mačeha jo je bila že navsezgodaj spodila pokonci, češ da ii primanjkuje mleka za velikonočne potice in naj se takoj odpravi ponj v dve uri oddaljeno vas. Jelica je ubogala in šla. Ker sirota ni prinesla dovolj mleka—o praznikih ga gospodinje povsod sune potrebujejo za potieč—jo je mačeha kar teščo spodila iz hiše. Tako se je Jelica vsa potrta napotila na polje, da tam prvim Cvetkam potoži svoje gorje.
Ko je trgala bele zvončke, se zdajci ustavi pred njo zujček, ki nm je bila pozimi dala korenja, in jo vpraša:
Tf/r
'Jl/rt/Ofi
C°°K
Manica:
PRAVIČNA RAZDELITEV
CHOCOLATE FUDGE
Into a saucepan put
1 cupful sugar
1/3 cupful milk
2 tablespoonfuls cocoa
Boil till a soft ball forms when a drop of the candy is dropped into cold water.
While the candy is boiling melt 1 >„■ tablespoonfuls butter on a small plate or pan.
• When the candy is almost done pour the melted butter into the cooking candy.
Just before candy is taken from the fire add 1 teaspoonful vanilla.
Beat the candy till it gets heavy and creamy, then quickly pour it into the buttered pan.
Mark into squares, set in a cool place and it will soon be ready to eat.
If the candy cooks too long or is beaten too long so that it becomes too hard, put it into the top of a double boiler.
Add 1 tablespoon of good vegetable oil and cook it till all is melted.
Then beat again and you will have good results.
  —o---------------
NOT FRESH
Nobody likes a “fresh” child. He’s a nuisance, aside from his being extremely impolite. But when little Bertha answered a question asked her by Teacher the other da/ she had no intention of being “fresh,” though it certainly did sound that way. Judge for yourself:—
“Bertha,” asked Teacher during the spelling lesson, “how do you spell needle?”
Bertha rose from her seat and stood by her desk in the correct attitude. But her little brain was all awhirl; that was one of the words she simply couldn’t remember how to spell.
“N-n-n-n-n—” she began.
“Yes, —n—” said Teacher encouragingly.
—niedle!” declared Bertha, in a mighty effort to remember.
“No, Bertha,” replied Teacher patiently. “That is incorrect—it has ho ‘i’ in it.”
Bertha looked up instantly, her face aglow.
“But, Teacher,” she cried, “then it tain’t a good needle!”
--------o---------
RIDDLES
RAGS, THE TRAMP
V mali a čedni hišici je živela mati s šesterimi otročiči. Nekoč jih obišče dobri striček. Otroci se ga zelo razveselijo, saj vedo, da ima striček vedno kakšno dobroto zanje. Zato že kar nestrpno postavajo okrog ljubega sorodnika, ki se vse predolgo razgovarja z materjo. K sreči striček to opazi, vzame iz nahrbtnika precejšen hleb belega kruha ter ga ponudi otrokom:
“Nate, to je vaše! Glejte, da bo za vse! Na koliko enakih delov boste razdelili?”
“Na šest,” zakličejo otroci vsi hkratu. “Kako pa štejete?” se zavzame stric. “Čisto prav. Saj nas je šest,” se oglašajo drug za drugim.
“Torej tako,” kima stric. “Toda, ali nisem rekel, naj bo hleb za vse?. Kaj pa mama?”
Otrokom zastane sapa. Takoj nato se jim pa napolnijo oči s solzami. Saj so drugače vsi dobri in mamico ljubijo tako iskreno, da bi ji bili brez pomišljanja odstopili celo svoje kose kruha, toda zdajci se res niso spomnili nanjo in vsled tega jim je silno hudo. Striček pa, ki jim vidi v ljubeča srčeca, se dobrohotno nasmeje, objame vse po vrsti in jih potolaži:
“Saj vem, da ste vsi pridni. Toda nikoli ne smete niti za trenutek pozabiti na svojo ljubo mater. Kar je drago vam, je ljubo tudi njej, vsaka malenkost, vsaka pozornost, ki prihaja iz vaših ljubečih src, jo bo razveselila in tako boste z njo srečni tudi vi. Zdaj pa le brž razrežite kruhek in dobro naj vam tekne!”
---------o--------
POVEST O REPI
(Ruska)
Očka ’ je vsejal repo, in ko je zrasla, jo je hotel izruvati. Prime jo za čop, vleče, pa je ne more izruvati. Očka pokliče mamico: Mamica vleče očko, očka vleče repo. Vlečeta in vlečeta paj je ne moreta izruvati.
Pride vnuček: Vnuček vleče mamico. mamica vleče očko, očka vleče repo. Vlečejo in vlečejo pa je ne morejo izruvati.
Pride psiček: Psiček vleče vnučka vnuček vleče mamico, mamica vleče očko, očka vleče repo. vlečejo in vlečejo pa j« ne morejo izruvati.
Pride pišče: Pišče vleče psička, psiček vleče vnučka, vnuček vleče mamico, mamica vleče očko, očka vleče repo. Vlečejo ini vlečejo pa je ne morejo izruvati; ■' '
Pride petelinček:	Petelinček	vl3če
pišče, pišče vleče psička, psiček vleče vnučka, vnuček vleče mamico, mamica vleče očko, očka vleče repo. Vlečejo in vlečejo — hops, skoči repa v lonec, in pripovedke je konec.
--------O—:-------
NURSERY TALE
Rags was an old dog, that is to say, he was old for a dog; but his age was just the same as that of many' boys who are still in the Primary Grade. Rags was seven years old, and he was feeling the weight of years. And worse than that, Rags was a tramp—therefore, homeless!
It is pitiful to see any kind of tramp, but more especially pitiful to see a dog turned tramp. There are few people (aside from small boys) who are willing to open heart and home to a tramp nog.
“He’s an old stray dog!” Then they will pity him, perhaps, and toss to him a scrap or a bone, and that is the end
 	,	o.»s’n10'1* ^
After eating her fill. ' to ^ started back to camp, whm ^ags^' young puppy to follow. '	'	rec0lltf
but on reaching the camp	j in
tion of the abundance of	. ^ tf®1	1'
nHey kept coming to him,	(() („««•	^
away from camp and ret“.,, oro*'*'n* \ Mr The morning found him s	f
about the alley in cluest.	*as
place to take a nap, f°r	!!
and sleepy. In an open	c	^, rtO
hid himself away and sleP ,	£
long time. Then he spot where his mother an ^ camped on the previous were gone—people,
Con
*0lTO
# my
»m
trade
"6. r
are, '*rs’,
•»i. §
*tab|e
it
When are sheep like note paper? When folded.
Why are drunkards and lawyers alike ?
Their favorite places are at the bar.
Effort and Reached the Creek With these she started to return to the j field, but to her horror she saw the fire was sweeping down the creek bank where the grass was very dry. Flames leapt high in the air and she could feel the warmth from them as she ran along, her precious papers and books ; in her hand.
“I’ve got to make that creek,” she j muttered, her lips tightly closed. But j the fire was coming madly, and the I creek seemed to be a very long way I off. On and on went Katherine, the smoke blinding and choking her and the heat from the tire con ing stronger i and fiercer. Jim and little Alfred ! could see the race, and Jim’s heart stood still.
Jim ran toward her, but she saw him and screamed for him to keep on safe ground. Then, with eyes closed against the terrible, terrible smoke and her lungs so full of it that she was unable to get a breath, she made one last great effort and reached the creek. Into it she plunged, stumbling and almost falling in the shallow water.
She could catch her breath now, for a*bend in the creek had led the fire away from her and allowed the wind to reach her without smoke or intense | heat. A few more steps and she was on the plowed field, stumbling, then falling.
Jim was soon at her side, helping her to rise. She was too exhausted to stand, and remained sitting on the ground. Alfred came and threw his baby arms about her and kissed her on the cheek. “Little muver,” he said in his sweet baby way, “I wants big muver and daddy.’”
“Big muver and daddy will be here very sodn,” replied Katherine, hugging the little brother to her breast. “And they’ll feel rich in having us, even though most everything else is gone.”
And Katherine, brave, capable Kath-erine spoke the truth. When Mr. and Mrs. Flynn came hurrying home—for they had gotten news of the fire while in town—they found their three treasures safe and sound on the field. All around them lay a burnt waste of ground, and not a house or a shed or a fence was left to tell where their home had been But they both shed tears of joy as they clasped their little ones to their breasts, and when Katherine handed her father his private papers and books, he took both her hands and said to her in unsteady tones: “God bless my thoughtful girl.”
And in a certain village in a western state that same Katherine still lives. And many times does she tell her grandchildren, who gather about her : knees, of that exciting day when the prairie fire almost caught her by the creek, and how she was saved by a hair’s breadth, as one might say. And to this day the “old settlers” speak of her as “Kutherine of the Prairie.” ]
Why is the letter B like fire? Because it makes oil boil.
“Zakaj si tako žalostna, Jelica?” “Kaj ne bom žalostna, ko me je mačeha spodila in mi ne da jesti.”
“Nič ne maraj,” reče zajček. “Pojdi z menoj, obljubil sem ti za Veliko noč zlatih pisank, tam v goščavi jih imam zate.”
Ko sta prišla v goščavo, je Jelica zagledala pod visokim drevesom na lepo nastlanem ležišču tri velike zlate pisanke. Sončni žarki so jih obsevali, lesketale so se, da je Jelici jemalo vid.
“Te pisanke ti podarim, ker si tako usmiljenega srca za nas uboge živalice. Tvoje so, vzemi jih.”
Jelica od samega veseljo ni vedela, kaj bi storila. Vsa ganjena se je zahvaljevala zajčku, stopila bliže in z nežno ročico pobožala srednjo pisanko, ki je bila riajvečja in najlepša. V tistem trenotku se je pisanka razdelila na dvoje in iz nje je stopil mlad, zal princ, ves v zlatu, lep kakor sonce. Smehljaje se je ponudil presenečeni Jelici roko.
“Pozdravljena, nevestica! Pojdi, da te popeljem na svoj grad!”
To rekši se je z zlato palčico dotaknil druge pisanke; odprla se je in pred Jelico je stala srebrna kočija; dvoje iskrih konjičev je bilo vpreženih pred njo. In princ se je dotaknil s palčico tretje pisanke. Zdajci sc je odprla in iz nje je poskakalo nebroj mladih pa-žev, v zlatih in srebrnih oblekah.
“To je moje spremstvo,” je dejal princ Jelici, prijel jo je za roko in jo posadil v kočijo. Kočijaž je pognal konje in oddrdrali so preko polja. Paži pa so jo jadrno ubirali za kočijo.
Tako so dospeli do gradu, ki je bij iz samega belega marmorja, ves okrašen 1. biseri in demanti. Princ je popeljal Jelico pred svojo roditelje, ki so jo z odprtimi rokami sprejeli za svojo. Ko sta princ in Jelica dorasla, sta se poročila.
Toda v svoji veliki sreči Jelica ni pozabila mačehe in sestra, čeprav so jo tako sovražili. Ko je bila poroka, je poslala ponje. Mačeha in hčere so jo prosile odpuščanja in mlada princesa Jelica jim je vse odpustila.
Vidite, otroci, to je pravljica o zlatih pisankah, ki lili je uboga Jcliea dobila od zajčka za Veliko noč.
Lip in t lic moon an old man lives,
In a moon that is made of cheeses; He sleeps all day and snores all night, And cats whenever he pleases.
If a rat got up to the old man’s moon He would eat it up o'er night.
And the man would fall to Earth, you see,
Which would be a dreadful plight!
 —0-----------------
B. V. Kadofi:
VELIKONOČNE OTROKOVE ŽELJE
Da sem yclik, bi si z neba sončnih žarkov nalovil blestečih, z njimi napolnil bi do vrha Srca ubogih, trpečih.
Da bogat sem, bi sc podal v tisto daljno deželo Sreče, zvrhano mero bi si nabral smeha, radosti žareče.
Pa je najlepša zame pomlad tam, kjer nad polji škrjančki žgolijo; sredi mladih, cvetočih livad pesemce moje Vstajenje slavijo!
Companion
Boy Would Tak e Him as
Occasionally Some
of their interest in the unfortunate fellow. And so on and on he goes, from back door to back door, begging with his mournful hungry eyes for a bite to eat, and thanking you for any consideration with a wag of his friendly and emotional tail. That was the way with Rags, the tramp. He had lived a hard, meager life, a life fraught with worry and hardship. Often there would be days together when no morsel of food would pass his strong jaws. Often he huddled himself together on a vacant lot against some old lumber or bushes, sleep the fitful sleep of one in misery from cold and hunger. Again he would find a better place in some collar or open garage, but would be chased out when the owner of the chance lodging found him in the morning.
And so the months passed on, and Rags grew older and older. When his tramp life first began he was just a puppy, perhaps a year old. And the reason of his uncertain and homeless existence was this:	One	day	some
people, moving across the country, camped on the banks of a large river near to which a small town was located. During the night Rags’ mother wandered into town in quest of food, and her young son, Rags, followed close behind her. In an alley the mother came upon a barrel of cast-off food which had been dumped there from the nearby kitchens. As the people with whom Rags and his mother were crossing the country, were very poor, and had little food for themselves, the dogs were most of the time hungry, so a feast of this kind attracted them to it.
all that remained.	y(
the world, and just a PUP"' ^
And so it was that ■firSt into being a tramp. that, Pr°C this alley and then into -toy his food. Occasionally s mpa^ see him and take him as is a day, but Rags vvas,n% dog. bU,4 nionly called a “bloode ^ a common cur, and boyyngfel
hi
not apt to permit such ^ 50 Ml'"' brought into their house ^ s, less and alone went	jjd lif	^	|l:
And the years went M to ^ less and less attract*^ j th*‘= *lrj| though it must be con es boys did not object to ■ other had, they all	. to	.	,tst?
soon got to know wher „e»	^
friends. He would	jiid^ Jit,h(
school house of mornl ^ing',,| 1 v*nti he saw the first boys »* Ut , run to meet them and * . gll<* j , th( hearty good-morning-	sch°°, ;e( J* t*:
he would linger round	a^(
just to walk home besi	,	%
boy.	>	iX
a,sed	N
Thus has Rags’ life P 0i I tn present time, and if , J0g,) J re.d this ste » MW^ be sure he is Rags, t*1 ..j |# J ■ | to be hoped that y°u w ^	(
him and give him a ^infor be ' it( occasional bit of food, tijSijl \ serving fellow whose |ikeC,i been the happiest. D°8 L J 1,1 depend upon those	nd tl>	J ’
come in daily contac ,	, ti5	^
may be made good ‘	%
wretched and useless.
_0 M	x;
Returning Good K
I, was 1» the se'f 5$$ that fierce wars wer	0f ^ \
the neighboring c°untl 0f tH*.^ vkt j‘ and Sweden. During 0 c|i & J ,Jt ^ ounded Dane after”; V > had procured a little Wliribout fjf (.in bottle, which he w'aS ‘nJier	t,k 1
when a cry from a f jn the ^ i\t made him turn his hea	/	Jen|<
of the sound. The cry	hi5 ,f,	(•
by a Swede, who held o	j	l«
pleaded for	a little of	^ IJJ	,
Swede was	so wounde	. s	1	hjs ,
not move, so the kin1d	fat	\ *
his disappointment °v vof^ /
portunity to drink,	(Kj1	rj| %
fellow, his need is SrC	[iiof ^
^nelt down and placed , ((it j , wood bottle to the hps j( e J , ^ , Lifting himself on his g^fd6, though to	drink, thc	jStol ^	r	e,
from under	his coat a P g t	.	1^
at his benefactor, 'v0Ll	pi> k hit,
in thc shoulder. n rjed|[V “Ungrateful wretch, .	sJKi
. wanted to befriend w ,fle I A « to take my life. That	y0u 1 «	t.
give, Now I will pun,s	a|| t	,	rts
had intended to give ,6 r|^j	)t»	fli
to drink, now you shal	m ^	i,	So
and thc Dane first	l,il he ^	V	' t
his own lips, and dja	-itl t
water, before he P*aCf jjfe.	t
that had attempted hls^__,	, ^ tl
the NEW
There isn’t anything s® ,	:.esc
As baby’s little wrink‘e jr .	,«?1|
Unless it is his funn5'r very* 'V51 h That grows so softly	, k'tiy
y 1 ^
I wonder what he	tC?M'| f1'11
Oh milk, I guess or c«tjj „!j{,	\
1 wonder now what 11	(„1
Perhaps it's just H‘e i**
I .JH
i,
a'V'
Danilo Gorinšek:
STRAH
Naokrog le noč pokojna, niti žive duše ni, fantič le ob oknu straži, prav široko zro oči.
Lahen vetrič se priziblje, grmi zatrepečejo.
Fantič pravi si: “Duhovi tajno si šepečejo.”
Za vasjo, nevzdramno spečo pes zalaja zdaj močno.
Fant ugibljc: “Znak duhov to za začetek bitke bo!”
Tam za miškami po vrtu črna mačka sc podi.
Fafitič vztrepeta: “Duh prvi zdaj na okno navali.”
Okno fantič zaloputne in pred vrata brž zapah, a duhov ni od nikoder, bil je samo v srcu—strah!
----------O----------
A. Francevič:
MAČEK
Poglejte, tam gre sivi maček, kot sabljo je povzdignil rep, oprezen niu je vsak koraček, kot bil bi siromaček slep.
A komaj sc pokaže cucek in nekaj jezno zareži, preplašeno zapiha mucek in hitro na drevo zbeži.
Le doli, doli, sivi maček, nikar sc psa tako ne boj, opaši sabljo in lunaček nad miši pojdi v hrabri boj!
a w
,shin
an
. . MLADINSKI DOPISI l°ntributions From Our Junior Meml)ers
J\ediTor. Ludlow, pa.
first letter to the Nova ! I|nje years old and in the * ] ,^''lere are 41 pupils in dljt ave two men teachers .< niotl’*' iitttfjiVery good. We live in a ’	!•.(! „camP and it is tour miles
Raes^’ W Ummer weather certainly recol*eC’ aotl •.m this section. Gee, nd intlie tan Is. *ay> 1 can hardly wait
he"‘pt ^ <0davPlrhe ilnd P°tica-” u is t0 to*«'	getting	colder. 1
nrotfW \ m * refiards to all, and rPa< Mr', Editor.
#aJtP JENNIE STRAZISER, t!	No.	106, SSCU.
for»v£	---------
ied 10 j H0iToi>. THOMAS, W. VA. nasterTWj ^
rht- S{(j r,® lonK time since I wrote 5. ^'tr «°ba'	1 thought perhaps
ip fi(e 'rni|j flte' 't is getting close ■—fl 'iseri 'aca(i°n time again. I 5t!t p !ny s'ster, Anna Strout,
I t	h°'C t^lat * would write
\Jj '■'! taCa(.0l)a when I came back lfllyo l0n 'n Gowanda, N. Y.
*»it u about my vacation.
\ ^	^ * W£lS 'n Gowanda
>a . %i ‘u'> but later I became
'	'• I |L.e^ xv>th the people and
^ \	\[ "hat made me bash-
alway forget my-
) ^tliev38' **ley 'n West Vir-
‘iiij ^°u*d laugh at me.
‘(■llv a'ter, my sister and
1 -’tim' *°°'< me Plflces that I
3p|ac ec,ed to see. The most
'Vas the Niagara Falls,
^°uldn’t be beautiful if
sftts 'I*!0 the water. Some
k £r °h I enjoyed seeing
'1 o,h le’ Indian Reservation
^	er Places which	1 can't
K i e ^r'e was vefy beau-l)(l ^inpar across you could see a S6[). any land but only wa-IDiiJ Jler 0yed seeing parades be-as in them.
Vna' to°^me to ,iie tan_
5 fo(; *K,,e ^orks and showed me ’ " firs1' '“We .'n w*1ich leather was
tA Sy«hwa8 rcady ror nur
HOV* 'M 1- er uses-
16 atii011	S	f	^est was	on Cro-
'^V'5 ^	!Urkf.arn1,	* always	tried to
* but ^	angry. I would also
:*og>	ed and look for ground-
p elW 'ill
longsf0li»' O eGowanda Club hall tr^1	nant*	beautiful.	What .
,a ur t>eC< !fish; 8!<t to Crozier’s turkey
id ne . 1 -'imp
to P "Hist
, .(,»!sl Sln®ay tllat I had a very ^ ^ u nex* t'1116 I hope ‘"V	’t intr uce me to so
fi" :*Cst^nce- Was my face red
V
C i)J ^Ut tj. must not forget to tell / S * fl°ats that w re made '"his * 1 'I"' They were all at 1 .lids'1, I« thoi'gln the ship that hoo'^ St p6 .pathfinders was cj SCn,effi Sw c and> 1 think, Tom-\ ?re *he two fellows that J and the ship didn’t get ed $ i Sn * know that taught Sof }'011 i !S(> n,n0t t0 s0 s'ow and /,f NhyUc^ c°al into the ship. •Tip, iSnl members of the juve-5e P *• U and t0 ‘he Gowanda ^.Qfd	apPy Easter to all of
'iVlJ v^ISt'NE KOROŠEC.
fike cj; i	---------
i ^ I <1^ ^	ELY, MINN.
°a t"11 i103?"1 Tuf reP°rt f°r E1>'
id : 'w' e sun 's shining
i1 c'imht^er 1125 ceased w't*1 |Ji! |*i|] jj. ‘ng higher every day.
I7nf ®	P‘*es	of	snow on the
F i!a lhi°tdS are icy and the
rf	^yer	of	ice, reacli-
he1*1	i	anc^ one-half feet.
a«e,dn/ %ti'line0n8 we won>t be able 5 of l)S I,!®' i ; at least as long as of Ip ice avy thaw is expect-lUcH ^ ta!%iu and snow is going to r in a0 II ^ ari raise the water level 3oU* !,{»< s., '1 So niake boat traveling dief ^ l I sme Places, especially the y i\r Ppose you delegates
i b'ChV ItSo’s br[dee across Silver 1,15	S’ ""here the delicious
,e (• sMeii^Ved' 1 can,t for8et ^	!,>Uth around there that
^ k V briJ® StiU watering. th6.. ^ tjD- Ke. w’hen the w’ater l(!*»inK,s are very fast a ,r tl1*1 h)l ii| r>dge y too close is carried id11 j*® HsC(liirsp anci. drifted down the
°f 'V. ;tlu^ile !uis lasts ofr only a
left ^ 't 6n it , he snow' and ice is ^ k^r tv,-e®‘ns to calm down.
P \>y tPh‘ace is fiUedwi,h
ing , !|W6 atirf uemselves by fish" W 'te i b°at riding on this
tieify toT Lake- If anyone
" *vi \k<zLtrave"ng thraugh
fin« Vi	t(>	th ’ don’t forget to
* ClSi,v" K‘">“is'
a1' ut !k/,sof .?n Pennsylvania and yS 6 ,i/ i(# floQrt e country that were j, oU t J° niuS' ’t certainly is a
1 / ^tSht’iir “nd propertyf
tj qro_ y u that was nice of 1 C the 0vec’ t0 appeal to S S 1SCU f°r help. Wt »flV H.?ally s niother of our j ity Jooc an(j js aiways
nie\ l?i|,31' sairt Wot,ld like to see, fee' j on o’ a few reports from ir ,¥<C' ■t;s^oSteuflood situation, itf* i V lroiid e- That is one it? Sn',Mli^S' * wish that the \ 11 an l e Rood to everyone,
l^ENT (age 13), °dee No. 200, SSCU.
mm
He was sw'imming for a while and then started toward the middle of the creek and felt himself being pulled down. He called for help. His mother, who had been sitting on the porch, heard him and ran down the hill. When she came to the creek she grabbed a pole and held it out to Joe. He got a hold of it and his mother pulled him nearer until she got a hold of him and lifted him out.
She told him that she should have told him that there was quicksand in the middle of the creek. Joe told her that he would never go near the place again without her permission.
FRANCES FISTER (age 13),
No. 25, SSCU.
----------o--------
LORAIN, O. The two	supreme	officers of	our
South Slavonic Catholic Union who 1 will describe today are Dr. Arch, our medical examiner, and Mr. A. J. Ter-bovec, our editor of the Nova Doba.
Dr. Arch	is stout	and	husky	and
would make	a good Santa	Claus.	He
,ip good-natured and	jolly,	two points
that make up a good Santa Claus. I suppose he is to his young family.
At the juvenile convention he brought up the subject of our Union giving a scholarship for the juvenile members. This will be further discussed at the next convention to be held this year in Cleveland, O.
On our way home from Ely last August Dr. Arch helped in the songs we sang. Fourth in the first row from the left on your SSCIJ calendar is Dr. Arch’s picture with an expression of “won’t he ever snap it” on his face.
Now comes our own editor, A. J. Terbovec. When I saw him in Cleveland he said 1 should skip his name, but 1 couldn’t very well omit his name because he is one of the most important members of our Supreme Board.
The man who is holding his knee as if somebody was going to take it is *he picture of Mr. Terbovec on our SSCU calendar.
Do you know a jolly man or two of them? Well, put these two jolly men together and you have one jolly, jolly Terbovec. You can tell him by his laugh.
Anothef thing that always goes with him is his cigar.
He is an educated man and has been through almost every state in the Union. All this has given him wonderful ideas for stories and themes that he edits in the Nova Doba.
As in an article my friend wrote to the Nova Doba a few years ago, she said that she discovered that Mr. Terbovec was our Slovene Will Rogers, and I think this fits him exactly.
Mr. Terbovec likes flowers and plants. We have a picture of him where he is inspecting one of the plants in front of our SSCU home in Ely. This picture was taken without his knowing it. Maybe he should have been a florist, although we are much pleased with him in his present position.
1 could keep on writing and writing about him, but I’m going to stop before I say too much.
VICTORIA KUMSE (age 14),
No. 6,’ SSCU.
PITTSBURGH, PA.
DEAR EDITOR:
Merry spring is here at last. But I hardly think that it had a nice welcome on account of the snow that we Pittsburghers witnessed and also the disastrous flood which left the downtown area in a panic. Not only the downtown, but even in my neighborhood.
People were forced to abandon their homes at the mercy of the raging river. The first day of this perilous flood was March 18. When I awoke on that morning I was greeted by the clanging of fine engines. What did this mean?
I asked myself.
Well, later I found out that the great Waverly Oil Works, which were only two blocks away, was on fire and also that great tanks were exploding. I believe that there were 18 of these tanks. The Waverly kept burning for two days while the Alleghany River rose to a stage of 46 feet. The brave firemen tried to fight the fire in vain while they w-aded waist-deep in the water.
After the flood there was grease and mud on the ground in our neighborhood until the rain and snow washed it away. But the downtown area was a pitiful sight to see. Policemen held back all machines and people unless they went on business or employment.
Best regards and Happy Easter to all members of our SSCU and to you, Editor.
MARY ZUGELL (age 12), No. 26, SSCU.
---------o--------
EXPORT, PA.
DEAR EDITOR:
Little Stan, I will help you to surround Mr. Terbovec and Mr. Kolar with articles.
Since I am going to move on to the P.dult class next month I thought I should write to the Nova Doba and tell all the juvenile members goodby.
I will keep right on reading the interesting letters, stories and poems of the juveniles. I hope that Olga Wasko keeps up her writing so there will be at least one that contributes from this lodge. Dorothy Skerley is one of the best on the job.
I will never forget the good time I had at Ely, Minnesota, last August when I was a juvenile delegate to our convention.
From what I read, you folks in Minnesota are having a very cold winter. I would love to see Little Stan’s pic-
ture in ihe paper lo sec whether or not in these last, eight months he has changed at all. I never will forget the ride he gave me in his Austin.
I hope more of the members write to the Nova Doba. Best regards to you, Editor, delegates (Eddie Hudale and Frances Zagar) and juvenile members.
ANNA KUZNIK, No. 138, SSCU.
JOLIET, ILL.
DEAR EDITOR:
I haven’t written for a long time to the Nova Doba, so I finally decided to write. I have been quite busy in mv school work and I didn’t find time to write sooner. I suppose most of the delegates will think I am dead because 1 didn't write for such a long time. They will learn different when they see this article in the Nova Doba.
1 hope all the delegates are getting along just fine.
The weather in Joliet has been quite cold for the past three or four weeks. Many schools were closed because of the cold weather. Other states have l.ad colder days, so we should be glad it wasn't worse for us.
Our lodge has had its election of officers. The new officers have already been installed and are now ready for work for the year 1936. We hope that this year will be better than last year.
We have a new secretary, Mr. Peter Musich. The other officers are the same as last year. All the delegates will try again to bring in new juveniles so that they will be able to attend the second juvenile convention.
After hearing so much about the first convention, 1 don’t think there is a single juvenile member who’ should pass up another chance to become a delegate.
I will close now because I must start some of my school work.
MARIE RUSS (age 15), No. 66, SSCU.
 0  —
EXPORT, PA.
DEAR EDITOR:
This is my second letter to the Nova Doba. I noticed my letter in the paper. The last contribution of mine was a poem and now I am sending in another one. I hope the people and all the children who read the poem will'like it.
MY HOME
Please give me, a home,
That’ll be all my own,
Please make it large enough for me. When I get this small home,
That I called my own,
I’ll thank the world for thee.
Please put it on the hillside,
So the river can’t float it away.
I’ll go and tell my neighbir,
That it is my only pride.
Please put a swing beside it,
And put it very high,
So when I go out swinging I can look into the sky.
I am closing my letter with the best regards to you and the members of our SSCU.
OLGA WASKO (age 11),
No. 138, SSCU.  0 —
NAGRADE
.hi«
LAFAYETTE, COLO.
Ko pišem ta dopis za mladinsko stran Nove Dobe, je prvi teden pomladi. Pa skoro ne zasluži tega imena, ker ves teden pada sneg in je vreme mrzlo.
Šolarji imamo ta teden “Spring vacation,” zato imamo dosti časa za sankanje po snegu in blatu. Tako sem bil par dni umazan ko pravi ciganček, končno pa me mama ni več pustila iz hiše, češ, da vedno pridem nazaj ves moker in umazan. Seveda, meni je bilo pa hudo, ko sem moral sedeti v hiši.
Kmalu zatem pa je prišel domov moj brat in je prinesel domačih orehov, katere je dobil pri neki slovenski družini. S tolčenjem orehov sva potem oba imela dosti dela in zabave. Na-tolkla sva dovolj jedrc, da nam bo mama za velikonoč spekla veliko sladko orehovo potico. How do you like that, Little Stan? Can you spell “potica”?
Annie Kozel, mladinski dopisovalki iz Gilberta, Minn., se zahvalim za povabilo, naj bi se prišel kepat in sankat v Minnesoto. Za enkrat se ne bom odzval, ker je predaleč in pa, ker imamo sedaj tudi v Coloradu toliko snega, d.i se lahko valjam v njem do mile volje.
Za sankanje pa ni kaj prida, ker je premoker.
Iz Clevelanda, O., sem čital dopis, da imajo tam pevski klub. Tudi jaz bi. se rad znašel med njimi, da bi se vadil petja. Še posebno pa bi me veselilo, da bi se naučil igrati na harmoniko, pa revež nimam niti harmonike niti priložnosti se igranja na isto učiti.
Naj še omfenim, da je bil moj starejši brat nevarno bolan. Zdaj se mit zdravje obrača na boljše, .vendar je še pod zdravniško oskrbo. Najbolj težko mu je, ker ne more v šolo.
K sklepu tega dopisa želim vesele velikonočne praznike vsem članom in članicam odraslega in mladinskega oddelka JSKJ, vsem mojim sorodnikom po Ameriki in posebno mojemu stircu v Milwaukee, katerega še nisem videl in ga osebno še ne poznam. G. uredniku in vsem članom in članicam mladinskega oddelka pa voščim vsakemu po eno veliko košaro pestrobarvnih pirhov !
JACK SLAVEC, društvo št. 21 JSKJ.
--------O--------
EVELETH, MINN
DEAR EDITOR:
This is my first letter to the Nova Doba.
I am 12 ^ears old and-in the seventh grade. I have been in the lodge since I was a year old. I enjoy reading the stories and letters in this paper. Here is my story:
AN ORPHAN’S EXPERIENCE
Jane was an orphan girl. She did not have any parents. Jane had a little dog by the name of Sooky. He was a police dog. Since Jane had been in the orphanage the matron had been very cruel to her. One rainy morning the matron called Jane to her room. Miss Janes told her to keep her dog outside. Jane was very sad when she left the room. The next night when all were in bed Jane started to get dressed and then went softly outdoors and called Sooky to come along with her.
The night was a very cold one. Jane did not have any hat or rubbers. She was sneezing very hard. They were running when they reached the river, but they did not see it because it was very foggy. Jane fell in and Sooky went in to get her. He reached her and brought her to shore. She was unconscious for a while, but then she got better.
Sooky and Jane had walked a long time. They soon reached a great big house. All the lights were on because the people were having a party. Just then a car stopped in front of the house It was a beautiful car. Jane was again sneezing hard and again fell unconscious. The man saw her and brought her into the house and then put her to bed.
The next morning Jane found herself in a big bed. She thought she was back in the orphanage, but she wasn’t. The man beside her bed told her that she was going to be his child. Jane was very happy from then on.
ANNA FISTER,
No. 25, SSCU.
  —0---------------
EVELETH, MINN.
DEAR EDITOR:
Here I am writing again and I enjoy doing it. I hope others like to read my stories as I enjoy reading theirs.
We had terrible weather the last few days, but now the w'eather is showing some signs of spring.
Here is my story that I am con-tributing to the paper:
JOE LEARNED A LESSON
Joe was a fat, roly-poly boy. He always ate between meals and then couldn’t eat his dinner.
One day Joe was sitting on the porch. It was a hot day in July and he didn’t have anything to do. He went in and asked his mother if he could go sw'imming in the creek, but his mother told him he could not go. Joe slouched out of the room He thought he could get his suit without his mother seeing him. He went upstairs and got his suit and creeped down the stairs.
The creek was dow'n the hill just a little way from their home. When his suit was on he dived from the crude little board that Joe made with the help of the boys. The boys weren’t down in the creek, so Joe w'as alone.
Zi dopise, priobčene na mladinski strani Nove Dobe meseca marca 1936, so bile nakazane nagrade po en dolar ($1.00) vsaki sledečim mladinskim dopisovalkam:
Julia Stampahar, društvo St. 164, Virginia, Minn.; Anna Krall, društvo št. 26, Pittsburgh, Pa.; Elsie Desmond, društvo š). 173, Cleveland, O.
 1 o  —
O AMERIŠKEM CESARJU
(Nadaljevanje s 1. str anil cijo priobčil. Povsod drugod bi bilo prebivalstvo to prezrlo kot neslano šalo, toda, razposajeno prebivalstvo San Francisca jo je vzelo navidezno ”.a resno, seveda v svrho zabava. Povsod, kamor je mož prišel, ?o ga pozdravljali kot cesarja, ]o-kalni pesniki so mu skladili pesmi in mestna vlada mu je celo nabavila sijajno uniformo. Mesto krone mu je nekdo podaril lepo, s peresi okrašeno kapo iz bobrovine in za žezlo mu je služila lepo izrezljana palica z gumbom iz slonove kosti in z vrezanim njegovim cesarskim naslovom.
Ker cesar ni imel svoje palače, a nekje je moral živeti, ga je neko bratsko društvo napravilo za častnega člana in mu preskrbelo malo sobo v nekem “boarding house” v Oaklandu. Omenjeno društvo je vseh 17 let njegovega “vladanja” plačevalo najemnino za njegovo sobo.
Kadar .je mož rabil denar, obrnil se je na kako bančno firmo in vprašal za veliko posojilo, češ, da je treba izvršiti gotova javna dela. Uradniki so ga resno in dostojanstveno
sprejeli in navidezno resno raz-j pravljali z njim o posojilu, t,a-kar so izjavili, da tako velikega ! posojila trenutno ne zmoi^joj ker so baš dali velil<o posojilo kraljici iz šebe ali brazilskemu cesarju; kako manjšo vsoto pa da mu drage volje dajo. Tako je mož dobil na roko 25 ali 50 centov in zadovoljno odšel.
Pozneje je prišel na idejo tiskanih bondov po 50 centov, ki bi bili izplačljivi v desetih letih s pet procenti obresti. Trgovci so seveda vedeli, da so dot’čni hondi ničvredni, toda so .j’ii sprejem.fili kot gotovino pri nakupovanju njegovih malih po-tvebščin. Tmeli so s tem svojo zabavo.
Ameriška civilna vojna, ki je takrat divjala, je moža zelo vznemirjala in enkrat je izdal povelje, da se mora z vojno takoj prenehati, Abraham Lincoln in Jefferson Davis pa’ da morata priti k njemu v California. da se zadeva uredi. Omenjena državnika sta bila seve-tia prezaposlena, d'i bi se bila ozirala na dotično p »veljr. T mu je bilo s«.veda zde čez glavo.
Nekak-« v istem času pa se je zgodilo, da je Don Podro, takratni cesar Brazilije obiskal Californijo. Sprejemne oblasti so Don Pedra prosile, da bi “cesarja Nortona” pozdravil in sprejel kot sebi enakega. Možu se je šala zdela imenitna in tako sta se dostojanstveno pozdravila pravi cesar Brazilije in namišljeni cesar Zedinjenih držav. Iz tega se vidi, kako daleč so šli Californičani v svojih šalah. Norton se je potem seveda še bolj cesarsko počutil.
V januarju 1880 je “-cesar Zedinjenih držav” padel mrtev na tlak, zadet od kapi. na nekem cestnem vogalu v San Franciscu. Vse premoženje, ki ga .je zapustil, je bilo $2.£H) v zlatu in $3.50 v srebru. Možu so priredili velikanski pogreb, katerega so je udeležilo nad 30,000 ljudi. Nedavno so nie-gove telesne ostanke prenesli na drugo pokopališče, kjer so mu postavili imeniten nagrobni spomenik. Pri tisti priliki so imeli višji mestni uradniki primerne govore in oddelek zvezne infantrije je oddal častno salvo. Kaj takega je pač mogoče v mladi Ameriki in še bolj mladi in razposajeni Califor-niji.
Tekom svojega “vladanja” je cesar Norton izdal več prokla-macij. Najbolj zanimiva je bila vsekakor'njegova prokla-macija, katero je izdal 18. avgusta 1869 in ki so jo časopisi vestno ponatisnili. Dotična pro-klamacija je ukazovala, da se mora zgraditi visfeči most preko San Francisco zaliva, ki loči mesti San Francisco in Oakland. Proklamacije seveda nihče ni resno vsel, ker nihče razen “udarjenega” cesarja Nortona ni verjel, da bi bilo kaj takega izvedljivo. Toda njegova takrat blazna ideja se danes uresničuje. Most preko San Francisco zaliva se gradi in bo v doglednem času dovršen. Ideja je bila zdrava, toda cesar je bil za več ko pol stoletja prezgoden z njo.
-------o--------
Sledilo je več požarov in vse komunikacije so bile potrgane. Po zadnjih poročilih je bilo ubitih IGO oseb, 050 pa poškodovanih.
\r mestu Tupelo, Miss., je tornado ubil 156 oseb, :/ mestu Columbia, Tcnn., pa šest.
LETOŠNJA ZIMA bo ostala v trpkem spominu Louisu Beselu, staremu 52 let, jugoslovanskemu državljanu, živečemu v mestu Milwaukee. A-retiran je bil, ker ni hotel odmetati snega s pločnika pred njegovo hišo, in tem potom se je pronašlo, da je bil že dvakrat prej obsojen zaradi tatvine. Iver ni ameriški državljan, ga imigracijske oblasti na podlagi tega rekorda lahko deportirajo v njegovo rojstno deželo.
AVSTRIJSKA republika je spet vpeljala obvezno vojaško službo in je s tem prekršila mednarodno pogodbo sprejeto v St. Germainu. V tem je samo posnemala svojo veliko sestro Nemčijo, zato se ji najbrž ne bo nič zgodilo. Države Male antante pa bodo nedvomno vsled tega svojo vojaško pripravljenost povečale.
ne vraže. Tako ponekod, da se z jajcem, ki je bilo izleženo na veliki petek, lahko pogasi požar. Sanjati o jajcu pomeni neprilike, razen če je lupina zdrobljena. Prvo jajce, ki ga izleže mlada kokoška, ima baje veliko ljubezensko moč; podariti ga je treba ljubljeni osebi, pa se bo ljubezen vnela tudi od druge strani. V mnogih krajih Anglije menijo ljudje, da povzroči nesrečo ,če se jajčje lupine sežgejo. V Angliji, na Irskem, na Holandskem in v Nemčiji je marsikje razširjena vraža, da je treba lupine porabljenih jajc na drobno zdrobiti, sicer se jih polastijo čarovnice, ki se v njih kakor v čolnih vozijo po morju in jezerih in počenjajo svoje vragolije.
VSAK PO SVOJE
(Nadallevanlp s t. stranil
zato pa, fantje, dajmo kaditi zdaj, dokler je še čas!
* 1
V Portlandu, Oregon, kandidira za županjo neka dama, ki 1 obljubuje vsakemu meščanu poljub, če bo izvoljena. Jaz v | Portlandu nimam volilne pravice, a če bi jo imel, bi hotel videti vsaj sliko kandidatinje, 1 predno bi volil zanjo. Vsekakor, ako ne bo izvoljena, bomo (
približno vedeli’kakšna je. ' ‘
*	‘	i
Nek a ameriška politična ' stranka je zbrala milijon do- j larjev za volilno kampanjo, v kateri bo skušala volilcem dokazati, da je dežela na robu ; propada. Jaz bi dejal, da dežela, v kateri je mogoče zbrati milijondolarski k a m p a n js k i fond, še ni popolnoma p o d psom.
:!« (
Prijatelj Pogorelc je nedav- 1 no poročal, da je v neki naši | severni naselbini črnka ali za- . morka voditeljica in učiteljica slovenskega pevskega zbora. Glasbene in pevske zmožnosti bi ji jaz sicer ne odrekal, toda zelo rad bi jo slišal kako svoje pevce uči pesmi: “Sem slovenska deklica, Milka m’ je: ime!”
*
Če človek resno motri dana-j šnje zmešane (in zdivjane raz-j mere, se skoro ne more ubraniti zaključka, da je ves svet en sam velik April Fool!
*
Vsekakor, prijatelji, je priporočljivo, da za enkrat sku-. sate pozabiti vse zmede in ne-, prijetnosti življenja in napra-. vite častni špalir sladki devi Pomladi, ki prihaja med nas. i Nekako plah je njen korak in v očeh ji igrajo solze hladne-, ga aprilskega dežja, toda v pisani košari nam nosi tisoč po-j mladnih prelesti. Njej sem naročil, da vam odda velikonočne pozdrave in čestitke, o-zaljšane.s pestrimi venci pomladnega cvetja in zavite v ’ svilo mehkih pomladnih sapic.
1	A.	J.	T.
--------o--------
DRUŠTVENE IN DRUGE ? SLOVENSKE VESTI
ROY HOWARD, predsednik Scripps - Howard časnikarskega sindikata, ki se je vrnil iz večmesečnega potovanja po Evropi, sodi, da v Evropi ne bo vojne vsaj še dve leti. Tamkajšnje države se šele grupirajo in iščejo prijatelje. Prav lahko pa pride v kratkem do vojne med Rusijo in Japonsko v Vnanji Mongoliji.
ITALIJANI poročajo o na-daljnih zmagah v Etiopiji, od etiopske strani pa se te zmage zanikajo. Javnost pa lahko verjame kateri strani hoče. Poroča se tudi, da se je v E-ritreji in Etiopiji že pričelo tako zvano malo deževje, ki bo kolikor toliko oviralo vojne o-peracije.
 o---------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
O JAJCIH IN PIRHIH
'Nadaljevanje s 1. strani i
ljani so vprizarjali različne i-gre z jajci ob prilikah njihovih novoletnih praznikov, ki so se časovno skladali s prihodom pomladi in vstajenjem v naravi.
Davni Egipčani in Perzi so verovali, da je bil svet izležen iz velikega jajca. Neka legenda pravi, da je velik ptič izlegel jajce na nepregledno vodovje in iz istega se je razvil svet. Druga legenda pravi, da je velik ptič izlegel jajce v krilo boga, ki je to jajce vrgel v vodo, kjer se je razdelilo v dva dela ter je iz spodnjega dela nastala zemlja, iz zgornjega pa nebo.
Z jajci so združene tudi raz-
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nemci, Slovenci in Vindišarji. Za Vindišarje štejejo one Korošce, ki so v stiku z nemško kulturo izgubili čut pripadnosti k slovenski narodnosti in ne govorijo slovensko, ampak neko slovensko - nemško mešanico.
Slovenski listi v Jugoslaviji poudarjajo, da bi tudi neznatno nemško manjšino v Sloveniji lahko na sličen način razdelili v tri skupine. Prva izmed teh skupin so pravi Nemci, ki jih je kak poldrug ducat. Druga najštevilnejša skupina bi bili Nemčurji, ki so v teku desetletij izgubili čut pripadnosti k slovenski narodnosti, dasi so slovenskega rodu. Tretjo skupino pa bi tvorili Kočevarji, ki govore neko slovensko - nemško mešanico. Ako bi v Sloveniji hoteli vračati koroškim Nemcem milo za drago, bi lahko v par desetletjih dosegli, da ne bi noben Kočevar ne bil v stanu Čitati nemške knjige ali nemškega časopisa. Namesto abecednikov v visoki nemščini bi se lahko uvedle šolske knjige v kočevskem ljudskem narečju in otroci ob Rinži ne bi več zlogovali: “Der E s e 1 strauchelte,” marveč v ljudskem domačem jeziku: — “Ažele trčen an grčen.”
 --------------
VELIKI IZDATKI
Američani izdajajo na leto okrog sedemnajst tisoč milijonov dolarjev za hrano, toda le polovica tega gre za resnično u-tešenje gladu. Za obleko izdajo osem tisoč milijonov dolarjev, toda le 41 procentov tega gre za obleko, ki je v resnici potrebna v protekcijo proti mrazu, vročini ali mokroti. Za razna lepoti la se izda letno okrog 700 milijonov dolarjev.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
tev se bo vršila v avditoriju N. Doma na St. Clair Ave.
Pretekli teden se je mudil v Clevelandu, O., Mr. Slave Trošt, jugoslovanski naselniški komisar, ki ima svoj urad v New Yorku. Posetil je tudi uredništvo Nove Dobe.
 o-----------
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s 1. strani) mih jeklenih plošč brez lesenega ogrodja.
TORNADO, ki je pretekli teden divjal preko držav Georgia, Alabama, Tennessee in North Carolina, je zahteval življenje 40 oseb in je povzročil za več ko pet milijonov dolarjev materialne škode.
Silen ciklon je 6. aprila zadel mesto-Gainesville, Georgia.
“JVo-Oa "Doba**
..   ................
1
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
J
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote
IZHAJA VSAKO SREDO
A. J. Terbovec:
ODMEV PODARJENIH PIRHOV
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta Člane 7Xc letno; ta nečlana $1.50; ta inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Slumacription for members $.72 per year; nonmembers $1,50 Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. XII.
NO. 15
Prihod pomladi
“Po stranskih potih, po tihem mahu, skrivaj, ko v strahu, prišla je pomlad,” je zapisal naš pesnik Župančič. Ne da bi prav vedeli kedaj, so ozelenele trate, tiho so zazvonili beli zvončki in boječe so za njimi pogledale na dan nekatere druge zgodnje cvetke. Še malo in zacvetele bodo črešnjo in magnolije, golo drevje se bo ovilo v sveže zelenilo in pomlad se nam bo zasmejala v vsem svojem razkošju.
V naše kraje prihaja pomlad od jugu in znanstveniki pravijo, da prepotuje približno 15 milj na dan; čim dalje proti severu živimo, tem pozneje nas doseže.
Na oni strani ravnika ali ekvadorja pa se zdaj pričenja jesen, razni sadeži dozorevajo in narava se pripravlja na zimo. Ko bomo pri nas imeli poletje, bo na južni zemski polobli zima. Ko se bo pri nas začela jesen, bo na južni polobli začetek pomladi, ko bomo mi imeli zimo, bo tam poletje. K nam prihaja zima od severa, pomlad pa od juga; prebivalcem južne poloble pa prihaja pomlad od severa in jesen ter zima od juga. Naša zemlja kot celota ima torej istočasno pomlad in jesen ali poletje in zimo.
Temu sistemu v naravi bi lahko na gotov način pri-spodobili našo J. S. K. Jednoto. Mladi člani so pomlad organizacije, člani v takozvanih najboljših letih predstavljajo poletje, bolni, betežni in oslabeli jesen, odmirajoči pa zimo. Tudi tu prehaja polagoma pomlad v poletje, poletje v jesen, jesen pa v zimo. Tc naj nam bo v opomin, da če hočemo našo organizacijo obdržati v zdravem razvoju, moramo neprestano skrbeti za naraščaj, to je za nove člane mladinskega oddelka in mlade nove člane odraslega oddelka.
Pomlad v naravi je praznik prebujenja in vstajenja. Klic pomladi vzbudi k aktivnosti vse, kar je živega, od drobne žuželke do mogočnega hrasta. Mnogo ljudi je sistem naše takozvane civilizacije deloma odtujil naravi, toda popolnoma jih ni mogel in jih nikoli ne bo mogel odtrgati vplivu narave. Tudi najbolj zagrizeni meščan ne more popolnoma preslišati klica pomladi. Mi priseljeni Slovenci se še precej živo čutimo otroke narave, ker smo se tako rekoč šele včeraj skotalili iz njenega zelenega naročja. Že prvi dih pomladi nam pričara zdravo rdečico na obraze, novo moč v žile in brezmejni optimizem v srca. Kar smo še včeraj smatrali za težko ali neizpeljivo, se nam danes zdi lahko, prav za prav igrača. Neka tajna moč nas sili k delu, k aktivnosti. To je klic narave. In prav je, da poslušamo ta klic in mu sledimo. Udejstvujmo se, kjerkoli so prilike po našem okusu, potrebi in zmožnosti, a ne pozabimo vsaj nekoliko te aktivnosti posvetiti tudi delu za J. S. 'K. Jednoto.
Po’nenavadno ostri in dolgi zimi, kakršna je bila letošnja, nam je pomlad dvakratno dobrodošla. Spet imamo prilike, da se vsaj v našem prostem času nasrkamo svežega zraka, da se napijemo sončnih žarkov in si okrepimo naše zdravje, ki je tekom zime kolikor toliko oslabelo, dasi morda tega ne čutimo. Naše telo instinktivno ve, česa potrebuje, zato nas tako mika in vleče na prosto. Ne odrekajmo si tega, kadar nam prilike dopuščajo, saj zdravje je več, ko vsa bogastva sveta. Optimizem, ki plava v pomladnem ozračju, nam bo tudi pregnal mrke misli in olajšal težke skrbi, kar bo koristilo našemu duševnemu razpoloženju in posredno tudi našemu zdravju.
Vsi bi bili radi zdravi in vsi bi radi dolgo živeli in prav isto želi svojim članom J. S. K. Jcdnota, kajti zdravi in dolgo živeči člani so njen najboljši kapital. Izrabimo torej zdravilni in vse oživljajoči vpliv pomladi za boljše zdravje, večje zadovoljstvo in splošno srečnejše življenje.
Na ta način bomo najlepše in najpametnejše proslavili največji praznik narave, praznik prebujenja in vstajenja. —---------------------------o-----------
Cvetko Golar:
VSTANI, ČEBELICA, VSTANI!
Vstani, čebelica, vstani! Sonce tc kliče na plan, s cvetjem ovenčana trka pomlad—gospa ti na panj.
Mačice nežne in snežne v goste zvabile so vrhe— Ako svutujejo mlade, kdo bi jim gledal na grbe!
Vstani, čebelica, vstani! Gregor je ptičke poženil— to so veseli, veseli, kar jih v ljubezni je sklenil.
Gnezdo skrjančku postilja v žitu med bilkami njiva, potok čez jez na postrvi s šum um veselim st zliva.
Vstani, čebelica, vstani!
Vite/, šentjurij k nam jaha— vkreber po gori zeleni v rožasto julro jo maha.
Lončkov in celic je mednih polna njegova bisaga.
Vabi te, sladko ponuj.i: Vzemi, čebelica draga!
Z belcem čarobnim se vzpenja s trmo v visoko gorico, roso poliva po hojah, toči v cvetove medico.
Vstani, čebelica, vstani!
Sonce te kliče na plan,
,e cvetjem ovenčana trka pomlad—gospa ti na psr.j.
Kakšen teden ali dva po veliki noči je bilo, ko sem se vračal iz male premogarske naselbine Somerset v Colorždu, kjer sem se bil par dni zamudil po trgovskih opravkih. V mestu Delta, kjer so od glavne odcepi stranska železniška proga, katera vodi do zadnje postaje Somerset, sem čakal na drugi vlak, da me popelje proti Grand Junctionu in državi Utah. Do odhoda vlaka je bilo še dolgo, torej sem nekaj časa pohajkoval po ne ravno velikem mestu, nato pa sem odšel na postajo, kjer sem sedel na klopico ter pušil in čital.
Iz čitanja me vzdrami otroška tožba:	“Mama,	jaz	sem
lačen!” Ozrem se in opazim na eni oddaljenih klopi sedeti ženo srednje starosti, z driklicc kakšnih štirinajstih let in fantičem, kateremu je bilo morda 9 ali 10 let. Ta fantek je bil tisti, ki se je prijemal za trebuh in tožil, da je lačen. Žena ga je polglasno nekaj tolažila, a fant je vztrajal pri svoji trditvi, da je lačen. In zdelo se mi je, da sem opazil solze v materinih očeh.
Zadeva me je začela zanimati, torej sem čez nekaj časa vstal in se približal trojici. Po obleki in prtljagi sem uganil, da prihajajo potniki iz starega kraja. Pa jih ogovorim:
“Oprostite, kam ste pa vi trije namenjeni?”
Slovensko vprašanje jih je tako presenetilo,da so vsi trije kar zazijali in me par trenutkov brez besede gledali. Nato vendar spregovori žena glasom, kakor da ne more sama sebi verjeti: “Ježešta, kaj ste Slovenec? Pa sem že skoro mislila, da v vsej tej deželi, ki je tako grozno velika, nihče, razen mojih dveh otrok, ne zna slovenske) govoriti!”
“Oh, Slovenca se najde povsod,” se zasmejem. “Tudi vi gotovo potujete nekam k svojim rojakom ali sorodnikom.” “Seveda,” potrdi žena, “ očetu potujemo, k mojemu možu v Somerset. Ali veste, če je še daleč do tja?”
“Ne, ni več daleč,” jo potolažim, “samo še nekaj ur vo žnje in danes zvečer ob šestih boste že tam. Pa kako se piše vaš mož, morda ga poznam Mudil sem se tam par dni po trgovskih poslih in sem se prav kar vrnil v to mesto, da nadaljujem pot v drugo smer.”
“Od tam pridete?” se zavza me žena. “Potem pa morda res poznate mojega moža Petra Jereba. Ali je zdrav in kako se ima?”
“Seveda ga poznam,” ,ii pn trdim, “prijazen in inteligenten možak je, zdrav je tudi, dobro zasluži in vsi ga imajo radi Poznam ga že par let, ker pri dem navadno vsako leto enkra po mojih poslih v te kraje in Somerseta nikoli ne izpustim Saj zdaj se spominjam, da mi je pravil, da pričakuje družino iz starega kraja, samo nekoli ko ga je skrbelo, kaj vas je za držalo, ker bi bili menda morali priti že pred tednom.”
“Oh, kako je pa šele mene skrbelo,” vzdihne žena in sklene roki. “Ko smo prišli v New York, je bil tale Peterček malo bolehen, pa so nas en teden pridržali na Ellis Islandu, ali kako že pravijo tistemu kraju. Bala sem se, da nas pošljejo nazaj, a končno so nas vendar spustili naprej. Potem--pa to neskončno potovanje! Zdelo se mi je, da ga ne bo nikdar konec. Že par dni nismo nič poštenega jedli. Denar, ki sem ga imela za pot, mi je pošel skoro do zadnjega beliča. Na potu je vse drago, menda še posebno zato, ker se človek ne zna zgovoriti. Saj veste, otroci so pa Laki, da bi vedno jedli. - Tu £>u nam veleli stopiti z
vlaka in spet me je skrbelo, kedaj gremo naprej. Jej, ali je hudo, če človek ne zna jezika! Hvalabogu, da bomo kmalu na cilju!”
“Veste kaj,” pravim po kratkem razmišljanju, “če se vam rte zamerim, vas povabim, daste danes moji gostje. Tu v bližini vem za dobro restavracijo, jaz sem itak namenjen tja h kosilu, pa pojdimo vsi skupaj, da nam bo bolj teknilo!”
Otrokoma so sc zasvetile oči, žena pa je odkimala: “Ne, tega pa ne morem storiti in dovoliti, da bi vi za nas tujce plačevali, jaz pa denarja nimam. Sem že toliko časa potrpela, pa bom še par ur, da pridemo v naš novi dom.”
“Ej, ne govorite tako, mamica,” se zasmejem. “V Ameriki, posebno tu na zapadu, si Slovenci nismo tujci, ampak znanci in prijatelji, četudi se prvič življenju srečamo. Poleg tega pa, če nečete drugače, pa recimo, da vam posodim “v blagu.” Ob letu bom najbrž spet prišel v Somerset, pa se bom i ey kar sam povabil k vam na kosi-io. Upoštevajte tudi, da sva z vašim možem prijatelja in on mi je že večkrat storil kako u-lugo. Pomislite, da je do odhoda vlaka še par ur in nato nekaj ur vožnje, predno boste na cilju. Vi bi že potrpeli, toda otroci morajo jesti,!”
Na to pripombo so se ženi zasvetile solze v očeh in prikimala .je: “Da, j>troci morajo jesti!”
Oddali smo njihovo prtljago v spravo na postaji, nakar smo šli v restavracijo. Postrežba je bila dobra, in celo meni, ki nisem posebno hud jedec, je šlo kosilo nenavadno v slast. Morda so mi moji gostje korajžo in dober vzgled dajali; posebno štirinajstletna Pepica in desetletni Peterček. Prej tiha in boječa, sta po poštenem kosilu postala zgovorna in zaupljiva in sta mi med drugim povedala, da ju je potovanje čisto ogoljufalo za veliko noč in pirhe; n iti vedela nista kedaj je bila velika noč.
To mi je dalo idej<f. Po končanem kosilu sem stopil v trgovino ter kupil ducat oranž, ki vsaj po nekod v starem kraju cudi veljajo za nekake pirhe,) dalje nekaj drobnih, pisanih! sladkornih pirhov in sladkega ! peciva. V restavraciji sem bi! pa že prej naročil in dobil nekaj sendvičev. Vse tiste zavitke sem naložil mojima mladima prijateljema in .tima svetoval, da naj kar na vožnji proti So-mersetu praznujeta veliko noč. Nič zato, če se ne sklada z veliko nočjo v pratiki; prava velika noč je takrat, kadar je človeku lepo in prijetno.
Do odhoda vlaka mojih novih znancev smo se še marsikaj pogovorili. Nato sem jim pomagal spraviti njihovo prtljago v železniški voz in sem jim povedal, da se ne morejo nikamor zavoziti, ker zadnja postaja na tisti stranski progi je Somei-set in od tam naprej vlak več ne vozi. Sprevodnika pa sem naprosil, da naj jih še posebej pokliče, ko bodo na cilju. Mož je drage volje obljubil in prijazno pogladil Peterčka po kodrastih laseh. Ko je sprevodnik dal znak za odhod vlaka,' sem želel trojici srečno pot in obljubil, da se prilično ob letu spet zglasim v Somersetu in se povabim na kosilo. Ko je vlak odbrzel, sem še stopil v brzojavni urad in Petru Jerebu brzojavil, da pride družina z večernim vlakom.
čez par tednov sem preko mojega stalnega naslova dobil za seboj od Petra Jereba pismo, v katerem se mi je zahvaljeval za usluge, storjene njegovi družini. in izražal željo, da se ob letu gotovo vidmio v Sumerse-
tu. Pa se nismo videli ob letu. Razmere so tako nanesle, da sem za več let prekinil potovanje, in tisto srečanje v Delti je v spominu, obledelo z mnogimi drugimi potovalnimi dogodivščinami vred.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v
ELY. MINNESOTA
Ko me je nekako po sedmih letih pot spet privedla na za-pad, bila je na mojem potovalnem programu tudi naselbina Somerset, toda Petra Jereba nisem več našel tam. Drugi rojaki so mi povedali, da se je že pred več leti izselil v neko večje coloradsko mesto, ker mu je premogarsko delo postalo prenaporno in pa, ker je želel otrokoma omogočiti boljšo izobrazbo.
Čez nekaj tednov me je zl-neslo v krasno letoviščarsko mesto Colorado Springs, Vrnil sem se bil iz okrožja zlatih rudnikov Cripple Creek distrikta in sem nameraval v Colorado Springsu prenočiti, drugi dan pa odpotovati naprej. Poiskal sem si najprej sobo v hotelu, nato pa sem se podal na pošto, da odpošljem nekaj denarja. Napišem aplikacijo za, Mon-Order in jo z denarjem vred predložim uradnici pri oknu, ki je bil v tisto svrho določen. Uradnica jo vzame brez besede in začne pisati Money Order. Pri tem se mi nehote pojavila misel, da milijonarjem, ki v velikem številu preživljajo svoje poletne počitnice v tistem lepem mestu, so res bogovi vsestransko naklonjeni. še na pošti, če imajo kedaj kaj opraviti, jim ni treba gledati kakšnih pustih figur, ampak izrazite krasotice. Vsaj ona, ki je v tistem trenutku vršila službo zame, je bila očarljivo lepa.
Deklica pri oknu je mirno pisala natočeno denarno nakaznico, a ko je prišla do mojega imena, se ji je nenadoma pero ustavilo in radovedno se je o-zrla vame. Obraz ji je zalila rdečica in nekako v zadregi je izvršila svoje delo. Ko mi je izročila listine, me je spet živo pogledala in dejala:
“Oprostite, ali vas smem nekaj vprašati?”
“Gotovo!” sem. odvrnil vljudno in ne brez radovednosti.
“Ali niste nekoč poznali nekega Petra Jereba v Somersetu?” poizveduje deklica.
“Yes, poznal sem njega in njegovo družino,” pritrdim, ne vedoč kam to povpraševanje meri.
“Ampak zdaj pa ne poznate več njegove družine oziroma vsaj njegove nekdanje male Pepice ne,” se zasmeje rnladen-' ka.
V tistem hipu se mi je začelo svitati v glavi, a bil sem tako iznenaden, da sem skoro zašepetal : “Pa niste vi . . .”
“Da, jaz sem Jerebova Pepica, ali, kakor me sedaj kličejo, Josie,” pritrdi devojka in mi ponudi roko v pozdrav. “Slišite, i.li me lahko počakate četrt ure, da urad zapremo in bom prosta? Tolikokrat smo govorili o vas in toliko bi vam imela povedati!”
Obljubil sem, da jo počakam zunaj pred pošto. Potreboval sem svežega zraka in par dimov cigare, da si pomirim živce.	*
Ko sva se z mojo novo znanko sestala pred pošto, je najprej hotela vedeti, koliko časa ostanem v Colorado Springsu. Povedal sem, da imam sobo v hotelu in da ostanem do drugega dne.
“To je imenitno,” je menila. “Jaz sem si za jutri od poštarja na račun mojih počitnic izposlovala prosto in razkazala vam bom krasote Colorado Springsa in okolice. Zdaj pa morate z mano domov, saj ni daleč. Tisto kosilo, h kateremu ste bili obljubili priti prei sedmimi ali osmimi leti, se j sicer že ohladilo, toda dobilo
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševalo! odsek:	n	ni
Hedsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Wauke™'•
Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora. Mini. ^ Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6117 St. Clalr * land, Ohio.
Tajnik: ANTON ZBAŠNTK Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Ely, Minn	.msbur«11	„1
Vrhovni zdravnik: DR. P. J, ARCH, 618 Chestnut St., ^ "cjalr4 Urednik-uprsvniK glasila: ANTON J. TERBOVEC, Cl1'1 s Cleveland, Ohio.
b) Nadzorni odsek:	,
PreQoednik: JOHN KUMSE, 1735 E 33rd St., Lorain. On>°- I8CA 1. nadzornik: JANKO N, ROGELJ, 6401 Superior Ave. o 2	nadzornik: JOHN BALKOVEC. 5400 Butler St.. PittsBU'rs,0ilet.
3.	nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely. Minn
GLAVNI POHOTNI ODBOR:	rton,	0-
prorls^dnlk:	ANTON	OKOTJSH.	1078	Liberty	Ave..	Bar	colo.
1.	porotnik: JOHN SCHUTTE., 4751 Baldwin Ct., Denver,	^	f
2.	norotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave.. BrooKv	.
3. porotnica: ROSE SVETICH. Ely, Minn.
4. porotnik: JOHN 2IGMAN. Box 221, Strabane, P»
Jednntino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clalr Ave., Cleveland, Oh«-
ZDRUŽEVALNI ODBOR	.	0\jf	^
Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Clevela=,d^I
1. odbornik- FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St..
2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.
flflvr®*" i if1
Vse 3tvari, tikajoče se uradnih zadev naj sp pošiljajo na i-jve denarne poftiljatve pa na Klavnega blagajnika. Vse pritožbe »n slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem no*1^ n» ra z/išanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljk zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, okIusI, nnrof.ilna neSlanoV
se pošiljajo na m:»lov: Nova Doba, 6117 St. Clair A*®" ovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša Ju® v Zedinjenih državah in plačuje najiiberalnejfte l)0^por*.
  zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v * "" »H
hoče postati njen član. nuj se zulasi pri tajniku lokalnega orji ,cjrft P j piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8	V
neoziraje se na njih vero, politično pripadnost aii narodnost. J » tudi otroke v starosti od dneva rojst/a do 16. leta in ostanejo skein oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prost*.	^
Premoženje znaša nad $2,000,000.00. OH ra sli oddelek je nftd ten, mladinski pa 478%.
NAGRADE V GOTOVINI
ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEG* DINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA ‘ V GOTOVINI.
lH
Za vsakega novopridoblj enega člana mladinsMa ° predlagatelj deležen 50 centov nagrade.
o p1
Za novopridoblj ene člane odraslega oddelka ?a 6 telji deležni sledečih nagrad:
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 250.00	smrtnine,	^ ^
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 500.00	smrtnine. ■
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$1000.00	smrtnine,	$s' .	^ol||
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$1500.00	smrtnine,	$f’5.	„t	t,	"
za	člana,	lei	se	zavaruje	za	$2000.00	smrtnir-c,	&K,.,°
fldgi
Clt
6tib
%
Ou
Hj
S
/ \
„a t? ut ill
?ifl ti
a 1
'ati
Pl be
m h
se bo kaj drugega. Oh, ali bosta oče in mati iznenadena in vesela!”
Pa je bilo res veselo svidenje in pripovedovanja nič koli-lco. Peter Jereb, ki je bil iz starega kraja izučen vrtnar, je dobil vrtnarsko, dobro plačano mesto pri neki milijonarski družini. Stanovanje je imel v udobni, z zelenjem obrasli hišici konci vrta. Josie je izvršila višje šole in dobila službo na pošti. Peterček pa hodi v šolo v Goldenu; postati hoče; rudniški inženir. Dobro jim gre in celo avtomobil imajo. Sin stare milijonarke se ga je bil naveliča! in si kupil novega, starega pa je podaril vrtnarju. Pa je še dober in večinoma ga preganja Josie, ki je izborna šoferka.
Pozno v noči sem se poslovi! in odšel v hotel k počitku. Prej pa sem moral obljubiti, da spet pridem drugi dan, in sicer najkasneje do kosila.
Seveda sem držal besedo na ljubo vsem, kajpak tudi sebi. Po kosilu me je Josie povabila v avtomobil in odpeljala sva se v prelestni junijski dan. Mesto Colorado Springs ni zelo veliko, toda v poletnem času je izredno lepo. Nad mestnim? ulicami, parki in lepimi stavbami trepeče poletna vročina okoli mesta pa se dvigajo visoke gore, ovenčane z večnin snegom, človeku se zdi, da b iz poletja v nižini samo iztegni' roko in dosegel sneg na gorskih vrhovih.
Po ogledu raznih mestnih znamenitosti sva se odpeljala v par milj oddaljeno letovišče Manitou. Tam sva poskusila različne mineralne studence. Na prostoru približno enega akra izvira tam menda sedem vrst mineralnih voda: železna-ta, žveplena, sodavica itd. Ni čudno, da so že davni Indijanci znali ceniti zdravilne moči teh mineralnih vrelcev in sm
„ ** 'S
kraju dali ime P Hhe-žanstvu, ManitoU- , c|j V Od tam sva	\ j
znameniti n<irav-111 ^ I W den of the God^^t ^ Kaj sličnega se ^j, nikjer drugje v 11 '.^it je bil svoječasn° ^ ^ bogatina, ki ga Je ' ,fl5f ^ pustil mestu	^
pod pogojem, jn d* kemu obiskoval11 ^ pokvarijo naravi1® . f sti. Razen par malih zgrad obiskovalcev je v kot je bilo, ko m J
gih posetnikov k«
in morda medved0- ^ Rastlinstvo v ^ prav svojevrstn°> J
puščavsko. Nai'6., ^ tost pa so cudov‘ tvorbe. Tam Strl« ^ le ki sličijo stolP«,,; Dalje vidiš op0 ^ sko glavo.	rJ
veliki ribi. Ena jj ? na parniku. ^a;j g/ no pa so “zrastle menite gobe. klesale brez člove ^ mehkega peščen^ /
'e:dež,sneg.n^vC.
veter! Ali P‘l>_ riVlr.|
■so se res s tem ‘k. ^i govi, ko niso inlC , sla.	.	jjjl	s\|
Junijski dan
lest pod sinjim ll!'1
bon, proti k»t<, *
le belovenčane t> '•
stje topoli je tij in blesteče m ^ bili posuti s cve ' K1 ^ žico gorskih vem imen, so 1
njale columbine •	^	^
mi ali višnjev0 zvončastimi cVe 0$$,J se je po grmovju ^ vel> ^ ji grah
znobarvnimi *0 , j Od cveta do
V
t
s
N
ta;.
toil
v
v
t
s \ t ^
H
s
*
Si
S
-a
V
K
i ^
h
%
\
*6i
!^V
P*
s
»n, 111
"AVC1‘1
Clalr n
jrton,
Co'0’, yn, * ’
,d, <£
ii"*1}* iliioo'yi* n*
■sSf*
mC *''21 Sss^ «"
»b»° '
| 10«'
tfA'L
A ^
iga
t so
■ ENGLISH SECTION Of
w olf»cial0rg*n ▼ o/ 1he
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
"Uiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
Solvency of SSCU	1
Our Union Enjoys Highest Solvency Rating	§
* .	of December 31, 1935 our Union reached a new	=
5^ l,lllvle of solvency rating—one, which is almost certain, | j n°t equalled by any other national Yugoslav fraternal E i Vttniztttion in the United Stales.
i i-	this dan our Union realized a solvency rating of	E
%~~~the highest ever enjoyed in the annals of our E 5	A year ago solvency rating was 109.25%.
Nil /W*eies* llield of 5.27% on the Union’s investment E the year 1935 undoubtedly places our SSCU in E °/J position in this respect. This fact indicates that E $j^Union’s funds are invested in good and sound secur- E S *• 4 year ago the interest yield was 4.85%.	E
ide ^Ul members will be also glad to learn that the E \i(a^1 ,a*e was substantially lower. During 1934 the E h rate in our Union was 108.55%; during 1935 it fell -j10 «2.52%.	E
|0 The foregoing figures are the finest indication that = ! ft South Slavonic Catholic Union is the best Yugoslav E ernal organization of America.	E
ANTON ZBASNIK, Supreme Secretary, SSCU. E i "'"mill 11 m n n n n mi n i n n n n n n n mi mu mi n n n n n imuni n im um n n n ii^.
No. 103 to Celebrate 25th Anniversary April 19
Cl
. C]	—
e v e 1 a n d, O.—We, the
L 6l’s of Marije Vnebovzete r 1(|)p No. 103, SSCU, hereby i W* members of the \4, °Ur coming celebration i(5teailciUet and dance to cele-m ||0, °ur 25th anniversary as W L ge of the SSCU. The gala C-t and dance will be held ft* April 19, at the Slo-b 0rtte on Holmes Ave. 4?.3n0quet will start promptly ,1«!^ P* m., and the admission rIJp e ^ cents a person. After nflltill	admission to the dance
lWty 6 only 25 cents, when ■ W b°ys will provide the
>jfl .
'theri lnviting all members I eij	n£lish-conducted lodges
°l ft- V Ctld anci help us celebrate yrt1 %JU^*ee 111 ^rand style.
^ V, °n’ George Washingtons, ia,'*V	^°Ss and Collinwood
j Vj^rS’ show your fraternal 3 ' j Vj Und aiso enjoy one grand
! V 0l’ jj Jj’
Je Is a little history dug
^°. d* .i)Ur Edge’s archives that
" ’".af k.	°ut our beginning:
w \	i
IbniHj Vbenty'five years ago for-
b &lii Sed°’ Matt slaPnik’ now de‘
• ^topConceived the idea that
• juiel,j	_ U should have a ladies’
j-ofl11 S}/11 ^ollinwood. He went in i Vl °Use to house and inter-\rttU ^	^ ladies in his idea.
sK°j Vj| f‘rs^ meeting was held
S 191L The first of‘
vite il Sd Were:	Agnes Krall,
• 40 vz *Vven^ Louise Champa, sec-o!fl ^ V :rand Mary Ivancic, treas-n# \ S gp,!16 foregoing mentioned ra	1 hard workers in the
K,} Utld they can be justly ■jlioli j Sfe °f ^eir work. We must " l(t tn 1 the remaining char-! \'Se ^ Sd 6rtlhers. To them we ex-\ °Ur heartiest congratula-
^ioanty'five years is a long Vi V and silver jubilees
rt^ \d Jl«0tanOt bfi PaSSed UP WitH‘
’lid1	sPeciai	arrangement.
|fi , 8 tribute we are striv-, i?eai new members in our ,r»^	Iriembership campaign.
>rflU V t^°uld be a nicer gift to ,0f6. ';i, \^^ter members than a
u No. 25
tK P Nge Minn.—In behalf of 'Jofj > t,No' 25, SSCU, I want to gtfojj ^ |, *s opportunity to thank ‘if	‘es who prepared and
. Wa Ate the fine dinner for the, » Me,!,entativs to the Minnesota1 V^’V )%: 0n SSCU Lodges’
.tn^V St? he5d on March 29‘
jO ^ M G men who co-operated Ul* ladies.
Frank Ur biha Jr.
’ oi
j!o:
laurel wreath with 25 names of our new members. Come on, do your share.
Again we ask you to attend our jubilee banquet and dance. You shall not regret spending the evening with us. Bring your friends, whether or not they belong to the SSCU. Everyone is welcome.
Mrs. Anna Kovach, Entertainment Committee.   —o--------------
Waukegan-Bound
Gowanda, N. Y.—In another
week Waukegan, 111., will be the scene of the 1936 SSCU bowling tournament. Wherever our supreme president, Paul Bartel, is concerned, you can be sure that a good time is in store for everyone in attendance. When it comes to having a good time and play, you will surely find the Pathfinders heading in that direction. We will not send as large a representation as we did to Cleve-land last year because of the distance, which means traveling through four states. However, we hope to make up in noise for our meager number.
Our present plans are to drive to Cleveland, 0., and there join the Cleveland SSCU group which has arranged for an excursion train to Chicago.
1 have already begun to oversleep in order to help keep the rest awake on the all-night train r ride to Chicago. I have inside f information that Mattie Molk and “Samson” Drobnič are on , the train committee and will , arrange a boxing bout between j themselves. During the train j ride Louis Kolar is going to sell peanuts and pop corn in order J to defray his expenses. “Mish” ■ Strauss, one of our champion girl bowlers making the trip, is attending the tournament to match her scores with Louis Kolar. “Hank” Zuzek will be in there to show that the Pathfinders have a worthy representative.
Many failed to enter the tournament because they feel they are not star bowlers, llow-■ ever, they should forget that [ and join in for the good of the I sport. One of the star bowlers - in last year’s tournament aver-i1 aged only 125. So, don’t be ’ afraid to participate. We hope . that Bro. Bartel sees this and I becomes one of the bowlers.
Ernest C. Palcic,
/	No.	222,	SSCU.
Rail Excursion Between Cleveland and Waukegan
All SSCU members from Cleveland and Lorain who plan to travel to Waukegan, 111., by rail to attend the national SSCU bowling tournament April 18 and 19, are urgently requested to get in touch with Louis Kolar, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, as soon as possible.
Final arrangements must be made by the end of this week. Those interested in the rail excursion rate should designate the number of persons in their party. Rate between Cleveland and Chicago is $9.40 for the round trip, and $1.46 between Chicago and Waukegan. Train will leave Cleveland Friday, April 17, at 11:55 p. m. and arrive in Chicago Saturday morning, April 18, at 7:30 a. m. On its return trip the train will leave Chicago at 11:40 p. m. and arrive in Cleveland Monday morning at 8 o’clock. The route is over the Nickel Plate Road.
All members who have not turned in their entry fees together with filled out blanks are requested to do so at once to the Nova Doba office, 6117 St. Clair Ave.
SSCU Members Place in Tournament
Competition
Ely, Minn.—Who will prepare the best entertainment at the next lodge meeting is a question which the young men and ladies will decide at the coming Ranger meetings, according to Joseph Mantel Jr., president of the Rangers.
The unit has adopted a novel plan of exciting more in-tei’est and presenting better entertainment at future lodge meetings and Little Stan certainly thinks that it is okey doke!
Rangers Club of Lodge No. 1, SSCU, won the Minnesota state SSCU basketball championship in the tournament held at Ely, Minn., on March 27 and 28. Hawkeyes, subsidiary of Lodge No. 200, finished in second place, and Gophers of Lodge No. 2 the consolation prize. Five lodges participated, ' including No. 30 of Chisholm and No. 192 of Gilbert. Games were played at the Memorial High School gymnasium. Awarding of cash prizes and a general reception followed the tournament at the Slovene National Home. Gilbert, Minn., has been chosen as the site of the 1937 SSCU state basketball tournament.
Center Ramblers Lodge, No. 221, SSCU, will hold a Sport Club dance on April 18 in the Slovene National Home at Center, Pa.
OI
its
Lodge No. 103, SSCU,
Cleveland, O., will observe 25th anniversary with a banquet and dance Sunday, April 19, in the Slovene Home on Holmes Ave. Committee on arrangements is inviting all SSCU members and friends from Cleveland ancf vicinity to attend. Admission to the banquet will be 75 cents a person. Admission to the dance only, j which will get under way at 9j p. m., will be 25 cents.
Cleveland, O.—Sunday, April 5, a picked team of girls from the Cleveland SSCU Bowling League tied for seventh place with a score of 2926 in the Superior and E. 118th St. Alleys’ Home Tournament now in progress.
Although the teams events are completed, the doubles and singles will continue through the coming week-end. Thus far, Tony Laurich, with a 671, leads the singles event, while Frank “Samson” Drobnich is second with a 661. In the doubles George Kovitch and Mike Krall placed seventh to date by rolling 1242 pins.
Lodge No. 147
Canon City, Colo.—Members of Triglav Lodge, No. 147, are hereby notified that the meeting scheduled for Easter Sunday, April 12, has been postponed for the following Sunday, April 19. All members are requested to honor this change of meeting date, and to be sure to attend the one scheduled for April 19.
I wish all members of the SSCU a Happy Easter, and hope that the Easter Bunny will be good to our editors.
Julia Skrabec, Sec’y.
Here is the way it works The young Ladies of the Rangers will have charge of the meeting scheduled to be held at the National Home, April 15th. They will naturally see that the boys won’t outdo them, and as a result are expected to show up with plans for a swell time. Entertainment? Those Ranger gals certainly have swell imaginations. Little Stan does know them, and it is hard to see just what the boys will do at the next meeting. But we will look forward to it!
But those boys, now! Take fellows like John and Johnny Mantel with Kutch Smreker, Poggy Musich. Little Stan knows them even more intimately and baby, that’s something we can’t afford to miss! Will we be there? You said it! And you Rangers! Don’t forget that date, April 15th, Wednesday evening; be there with all the belles!
Be seeing you at the Ilapger Meet!
Just learned that Popo Rozman is in Cleveland polishing up on his accordion playing. Popo played at many Gopher and other lodge parties here, and we wish he was back to carry on after Lent. What say, Popo! What? You say, Cleveland has too many pretty girls and they’re keeping you there? Better come back, Popo, but, we won’t blame you if you don’t. Heh Heh!
Stanley Pechaver, No. 2, SSCU.
Pathfinders Lodge, No. 222, SSCU, of Gowanda, N. Y., will celebrate its fifth anniversary with a dance to be held in the local Slovene National Home on May 2. A special feature of entertainment will be the out-of-town orchestra which has been secured for the occasion.
Young American Boosters
Announce Initial Plans for Second National SSCU Duckpin Tourney
TO BE HELD IN PITTSBURGH, MA Y 10
Pittsburgh, Pa.—Sunday May 10, will see a great concourse of SSCU members in Pittsburgh, Pa. Why? Because that is the date of the second annual SSCU open duckpin tournament. This year again, as last, the Western Pennsylvania Federation Athletic Committee is in charge of all arrangements.
First of all the committee wants it understood that this tourney is not to be considered as opposing the tenpin tournament to be held in Waukegan, 111., April 18 and 19, but rather as a supplement to it. It was with this thought in mind that the duckpin affair was set for three weeks earlier than the tenpin tourney in order that the keglers might have a chance to get a rest between the two great national SSCU affairs. Plans have been completed; and instructions and entry blanks haVe been sent out. If any member or lodge desires to take part and have not received blanks they may obtain them by communicating with the tournament secretary L. P. Boberg, 5414 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. The tourney is open to all SSCU members in the adult department and to all juveniles between the ages of 16 and 18, provided they are in good standing for at least sixty days prior to May 10.
The following prizes will be offered:
FOR MEN	FOR	WOMEN
1st prize 2nd prize *	1st	prize	2nd prize
$25.00	$	7.50 Team champs $15.00	$	5.00
$15.00	$ 5.00	Doubles	$	7.50	$ 4.00
$10.00	$ 5.00	Singles	$	5.00	$ 3.00
$10.00	All	events $ 5.00
Medals' will also be awarded to first prize winners and the men and women team champs will get one year’s possession of the beautiful bowling plaques now temporarily held by Center Ramblers No. 221 (men) and by ladies Lodge No. 182, (women). The teams winning these trophies for three years will enjoy permanent possession of them.
The federation athletic board has asked the supreme board for an appropriation of 150.00 for the tournament; the athletic commissioner SSCU has recommended it and several supreme board members have given us their assurance that they would vote for it; and since we know that the board has a good name for fairness they will not show partiality by giving us any less than our brethren in Waukegan. This amount will enable us to give better prizes than those of last year. The rules of the tourney will be the same as last year. Entry fees will be 50 cents per person in each event. There will be three events: singles, doubles, and teams. This year the committee will set a time for each team to avoid confusion; and we are earnestly asking the members to be prompt in returning their -entry blanks in order to give us sufficient time to notify the captains when they are scheduled. April 30 has been set as the dead line for returning entry blanks accompanied with entry fees.
Last year we had thirty teams, and if early indications are to be accepted we will surpass this record; in which event some teams will be asked to bowl on Saturday afternoon, so as not to cause a jam on Sunday. ANY TEAM PREFERRING TO HAVE A TIME SET FOR SATURDAY PLEASE NOTE THIS FACT ON ENTRY. Arrangements for Saturday bowling, in the event of a large response, have been agreed upon by the committee and bowling alley owner. We are looking for a big turnout and maybe we will see some upsets among the last year’s winners. And don’t forget you have a chance for a second prize. All yee keglers get your bowling arms limbered up and show us a lot of spares and strikes. Don’t be afraid of being too hard on the pin boys; they get as much kick out of marks as you do. More information in next week’s issue.
Lodges No. 182 and No. 196 will be in charge of the tournament dinner to be held after bowling. This dinner is open to everybody. Admission is 50 cents. Make reservations with L. P. Boberg, 5414 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. It is important that we know how many we should accomodate.
L. P. Boberg, Tournament Secretary.
Albert Golobic, member of the Cleveland George Washington Lodge, No. 180, SSCU, left for the Zanesville club of the Mid-Atlantic League, where he will get a tryout to play as an outfielder. Zanesville club is known as one of the farms of the C'eveland Indians baseball club where players of promising ability are developed. Al’s fine record during his first year in organized baseball interested the business manager of the Indians to earn him a tryout. Golobic batted .400 and displayed some exceptional fielding ability last year when he played with the “C” Royal Taverns.
Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, of Cleveland will hold its regular monthly meeting on Thursday, April 9, in the Slovene Workingmen’s Home. Meeting will start promptly at 7 :30 p. m.
George Washington Lodge, No. 180, SSCU, will hold its monthly meeting on Friday, April 10, in Room No. 2 of the Slovene National Home on St. Clair Ave. The meeting, which is scheduled to open at 8 p. m., will include final . plans for bowler-members expected to make the trip to Waukegan, 111., where the second SSCU national open tenpin tournament will take place on April 18 and 19.
Walsenburg, Colo. — Once again we wish to remind everyone of our dance which will be held on Easter Sunday, April 12, at the Walsenburg Pavilion. Dancing will commence at 8 p. m. Boosters again have engaged the services of Tony Just and his orchestra for the evening.
Young American Boosters are very proud of the work accomplished in the last year. Membership has been doubled and every month witnesses additional new applications. We have given many dances and all turned out to be big successes, not only financially but also as a source of real entertainment, as all those who attended eagerly awaited the next one. For a Boosters’ dance is a good time dance. We have been hosts to lodges from Sa-lida and Denver; we have made trips to Denver and Sa-lida, and along with our socials, Boosters are kept in a whirl of good times. If anyone is lonesome, just join the Boosters, who will chase your blues away.
Boosters are disappointed, however, in not having made the acquaintance of the neighboring lodges thus far in Canon City, Pueblo, Cokedale and Morley. Fellow members, why not don your Easter clothes and drive out to Walsenburg on Easter Sunday and be merry with us? If you are out looking lor a good dance, be sure to attend the Young American Boosters’ dance where fun and frolic reign throughout the evening. We welcome you all.
In behalf of the Boosters we wish our friends in Salida, Denver and all SSCU members a, happy Easter.
Mary R. Dolenc, Sec’y, No. 216, SSCU.
National SSCU Bowling Tournament
FOR CHAMPIONSHIPS OF THE SSCU
To Be Held April 18-19,1936, Waukegan, Dl.
Open to all members in good standing 90 days or more prior to April 18, 1936.
Our Union is offering the following cash prizes:
Men’s Division	Ladies’	Division
$40.00	Team	Champions	$20.00
$20.00	Doubles	Champions	$10.00
$10.00	Singles	Champions	$5.00
$10.00	AU-Events	Champions	$5.00
Entry fee is $1.00 per member for each event.
Lcdgeft situated in the West—Illinois, Indiana, Wisconsin, Minnesota, etc.—forward the entry fees together with filled out blanks to John Zalar, 1118 Wadsworth Ave., North Chicago, 111.
Ledges situated in the East—Ohio, Pennsylvania, New York, etc.—forward the entry fees and filled out blanks to Louis M. Koiar, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. For entry blanks write to Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
N6 V A D On A, APtVtJj 8 i .7-7, 10Š6
-—................■- ■ - ...^.^
lil/ LITTLE STAN
Ely, Minn.—Stepping out to take a 12 to 0 lead at the end of the first period, the Rangers of lodge No. 1, coasted on to an overwhelming 30- i 13 victory over the Hawkeyes j to take finals of the second j anmial Minnesota SSCU State Championship basketball tournament played in the Memorial high school gym, March 27 and 28. The game wound up with the luckless Hawk-eyes taking second prize money; the luckless part of it being that in three tournaments the Hawks came into!
I
the finals only to be beaten.
Scoring was divided evenly, as Golobich, ex-J. C. star connected with clever side shots to place the Rangers in a twoi point lead as the game barely got under way. Padda Tom- ■ sich, Barney Banks, and six foot four (Good - bye tipoff) Marolt connected to send the Rangers ahead 12-0.	In the
meantime the Hawks	outshot
the Rangers three to one; but couldn’t connect.
Settling down to	serious
basketball in the second period, Dingles Stukel, Hawks center, led a counter attack on the fast travelling Rangers to outscore them 8-4;	but it
wasn’t enough as the Rangers led at halftime 16-8.
Coming into the third period the Rangers’ big guns just couldn't be silenced as they j counted with apparent ease to take a commanding 22-9 lead at the end of the third period, and went on to win 30-13. Consolation Joe (Yosh) Mikolich led aj belated Gopher team to a decisive 29-19 victory over Chis-1 holm to cop consolation honors. The game started with both teams fighting on fairly even terms. The Gophers led 5-4 at the end of the first period. Mikolich scored 13 points, while Glavan scored 7 to lead the Gopher scoring, while Bo-vitz led the Chisholm attack with 7 points.
And so much for the finals. Now to start off with the entire tournament. Gilbert was the first to arrive in town. All the boys dropped into Little Stan’s shop, where, after freezings for several minutes (it was colder in the shop than outside, Tsk Tsk!) they left and went their ways preparatory to the game Friday night.
Then, nightfall. The first game between the Gophers and Hawkeyes began. Spectators termed it the best game of the tournament, as the teams, fairly evenly matched played a nip and tuck game which was tied up 19 all when the final period ended. Then in the first overtime session, Golob, flashy Hawk guard managed to elude the crack Gopher defense to score underneath the basket. Mikolich followed with a gift toss as the game ended with the Hawks leading 21-20.
In the second game, Gilbert had things unde r control throughout as they scored an easy 29-13 victory over Chisholm.
The Arrowheads forfeited their contest to the Rangers, as they did not have any team picked; while all other, local teams had been playing all season.
This sent Gilbert, t h e Hawkeyes, and the Rangers into the semifinal round; and the Gophers and Chisholm into the finals for consolation honors.
At a meeting of athletic advisors held after the games, the three teams drew. The Hawks were lucky and drew a bye. The Rangers, fresh, as they didn’t play a game up to that time, were slated to play Gilbert in the semi-final
round Saturday afternoon, and if Little Stan may say so, it was a great game.
The Rangers stepped out to grab an early 10-6 lead at the lend of the first period, as they jkept on driving and charging [hard into a tiring Gilbert defense. But, the hard charging Gilbert team did not give up.
J Opening the second period, lyoung Billy Kern sent in some beautiful long shots and Ed die Kern followed with an-|other, as they climbed to within four points of the Rangers !at half time with the score standing 14-10 in favor of the Rangers. Gilbert, tiring fast, couldn’t stop the hard driving Rangers forwards in the third | period, as they climbed into a jcommanding 25-14 lead. The j Gilbert boys than stepped out |to hold the Rangers to a lone free throw in the final period |as Billy Kern continued to shoot them in from the center I of the floor, and tired J\>e IVelacich, Drobnik, and Eddie Kern added field goals to climb within two points of the Rangers, the g u n cheating |them out of any possible ! chance to win. Rangers came out on top to go into the finals as a result of their 26-24 victory, and so ended the playing 'in the second annual SSCU (tournament.
But, notice, Little Stan said playing. He meant basketball, but the presentation of awards and the fun festival followed at the National Home, a n d round about town. Great fun it was, too! But before Little Stan goes any further, he wishes to add that short notice j given to all, concerning the staging of the tournament, was a decided drawback financially las the gate receipts were not I up to expectations. But, gate ireceipts or not, we made enough to pay referees who certainly did their part well. Every team and player was satisfied, although Gornik of Chisholm razzed Rudy Krall, in humor of course, about tech-| nicalities. That was passed off I because Gornik stated afterwards that he was more than j pleased with the officiating.
The referees who did such a swell job were, Rudy Krall. Frank Gerzin, and Little Ar-jrow Miklausich. j After the games, the scene [Shifted to the National Home j where the three local teams pitched in to purchase four kegs of beer to show the teams from our neighboring towns a good time before they left. And did they have a good time! Little Stan presided over the presentation of awards. Little Stan, representing the Arrowheads, last year’s champions, gave the plaque up to Little Stan, who presented, to Shorty, (six foot four, goodbye tipoff.) Marolt, with the cheers of the entire ensemble ringing in the air. Shorty made a modest speech of acceptance. Gornik and Shega had him carry the plaque throughout the Home, everybody patting it and Shorty. The gang couldn’t stop laughing! Then, Matty Smre-ker accepted the $20 first prize award for the Rangers, saying, “Those Hawkeyes kept us plenty worried before game time, and that Gilbert outfit! Boy we certainly were lucky;” Chief Simonich was called on to make a couple of short words, and the gang yoweled!
Anton Zaverl, who helped little Stan considerably at the gate, accepted with a short talk, the second prize award of $10; and Tony Kuzma, manager of the Gophers accepted consolation award of $5. In the meantime, the boys gathered together, all kidded and banterded. Louis Valentini told the boys to look out for next year. More time will
Lodge No. 31
Braddock, Pa.—Our lodge, St. Aloysius, No. 31, SSCU, is coming out with something new at its next meeting. An idea which never before was used during the lodge’s existenc of 34 years. One of the members present at this meeting will be awarded $1 in cash. Of course, absentees are not eligible for the prize. An additional dollar prize will also be awarded to a juvenile member in attendance; age is no consideration, even if the fortunate juvenile is unable io walk and must be carried by the mother or father. This offer will hold good until recalled. Therefore, all come to our next meeting, which will be held April 19, and see who is the lucky member. Details of this offer will be fully explained at, our coming meeting.
Martin Hudale, Sec’y.
be had to prepare for the tournament, and Chisholm will come down with a great team! he stated. Gornik insisted that the plaque was a national one, that Chisholm should have it, and a new one given for a state champ, he closed relating several hot jokes and patting Shorty Marolt, who was seated in the front lines with the plaque in his hands. Kiki Glavan said a few words, Barney Banks a couple, Pike of Gilbert looked forward to next year when the tournament will be staged in Gilbert. Billy Kern, high scorer in the tournament, couldn’t be found as he ran out when Little Stan called him to the stand. After more bantering and fun, the boys adjourned to drink up the beverage which awaited them. Then, Spitznagle of Gilbert came, hats went to the devil. . . into water pans, as the celebrating gentlemen suddenly inspired took up a new game. And the title, my dear people is, “Putting all the hats in one water Pan!” Soon they adjourned. Little Stan met Freddy Pirc of Gilbert who was in town rooting for the Gilbert team.
And so, one grand week-end of sports, fun, and excitement is brought to a close. Gilbert will be the site were the tournament will be held next year, and the boys are all saying — “Wait until we get you guys in Gilbert!” We'll wait, and are all looking forward to another successful tournament next year. — In closing, we shouldn’t forget to thank Anton Zbašnik, supreme secretary; Louis Champa, supreme treasurer; and Joseph Mantel, trustee, for all aid and assistance given!
Incidentals. Housing was certainly a problem for Little Stan. Four Chisholm fellows had the honor of being escorted to Ely’s nice little home for the old folks — the jail-house, but they were happy. They even ate a quart of ice cream before retiring and the police were very nice to them. Spitznagle throwing Little Stan’s hat into the beer pan. Tsk Tsk, the hat crushing affair at the National Home. — Joey Velacich tired after a hard	week	of steady	basketball.	Doc	Zgonc	hot	in the
consolation	game.	Heh Heh!
Kat Zgonc, Gilbert, had his eyes	wide	open.	No	doubt,
this tournament will live in the minds of all who participated in it for a long time.
Gophers
Be sure to attend the next regular meeting of the Sacred Heart lodge this Sunday — (Easter Sunday) at the National Home. The adults are all looking forward to a party to be held after the business session, in return for the one given at a recent meeting by the Gophers. Besides you may win the door prize.
Stanley Pechaver, No. 2, SSCU.
Let’s Lend a Hand
East Palestine, O.—The recent floods have receded and the turbulent streams spared none in their pathway. Life and property were held cheaply by the raging rivers. The muddy waters must roll on and so, too, must all that could not withstand their mighty powers.
Nearby the water-torn banks of many streams, which arose to new heights and again have settled back to their natural flow, stand homes barren and desolate, filthy, with walls and floors stained yellow. The occupants have sought shelter in the highlands—some were swallowed by the waters and carried onward.
The people to whom these homes belong need help. Many flood sufferers are fraternal brothers and sisters of yours and mine. The SSCU has made an appeal to local lodges for help. To lend a helping hand is the spirit of the SSCU, and we are certain the appeal will not fall on ears that will not listen to it.
Joe Golicic., No. 41, SSCU.
Center Ramblers
Center, Pa. — All members of Lodge No. 221, SSCU are hereby notified that our next meeting will be Friday, April 10, at 8 P. M. It is the duty of all members to attend regularly, especially during convention year to make suggestions here and there where changes are needed. Let no one think that njatters can be taken care of without his presence, for if each of us was of the same belief no one would attend.
Just a word reminding you of the Sport Club Dance that will be held April 18 at the Slovene Hall. The committee is working hard to make this a success. Let all roads lead to Center that night where we will greet you with a smile and help you have a good time. Don't forget, we'll be awaiting you.
Josephine Oblock, Sec’y.
Lodge No. 132
Euclid, O.—All members of Lodge Napredek, No. 132, SSCU, are hereby notified to be sure and attend the next monthly meeting, which will be held Friday, April 10, commencing at 7 p. m. Several important matters must be decided upon. On April 25 we will hold our first juvenile program at the Slovene Lodges’ Home. A dance is. scheduled as the feature entertainment.
Brothers and sisters, let us show a little more concern toward our monthly meetings. Held only once a month, certainly we can find time to lend our presence and join in the discussions. The kind of attendances held to date are known to us. Lodge board cannot do everything of its own accord, but must have the cooperation of its membership.
Members are also reminded of our campaign to secure new members. Our Union continues to pay attractive awards for new enrollments both in the adult and juvenile depai-tments. We have enrolled some new members this year and we should look forward toward enrolling many more.
John Tanko, Sec’y.
 o-—------------
TRIFLES Small unconquered trifles,
The lack of a bit of sand,
Has kept many a “might-be” winner
From the prize he ought to land.
Hawkeye Air Waves
Ely, Minn.—Well, folks, the Hawkeye Air Waves are on the air again after a long period of rest. The St. Barbara Hawkeyes held their monthly meeting on March 20, at the National Home. This meeting was very informal because several of the officers were absent.
The main object of this meeting was to distribute tickets for “Her Master’s Voice” which will be presented on April 15 and 16. All members are requested to sell these tickets. Prizes will be given to those who sell the most. I’ll let you in on a secret—a camera is being given to the one who sells the most tickets. Now this is something worth working for, so let’s get out and do our stuff.
A keno party followed this brief meeting. The games were a penny a game and many valuable prizes were awarded. A good time was had by all. A box of shaving cream was won by Ray S. (Now I wonder what he can do with that?)
Oui’ next meeting will be held on Friday, April 17. All meihbers are urged to be present at this meeting becausc many important business matters have to be discussed. The entertainment committee has been working hard and has a lot in store for us at our next meeting. Invitations are being sent out to non-members in order that they may attend the dance. The admission foi the dance will be 10 and 25 cents. Now don’t forget thit date because you certainly will miss a good time.
Blood and Battle Field
A World War Chronicle BY IVAN MATIČIČ From the Slovene by VALENTINE OREHEK
Our basketball players have been working very hard and won many honors. The team attended the basket ball tournament at Chisholm, Minnesota last week. They won several games but were defeated in the finals. However, the boys enjoyed themselves at the tournament. Perhaps Tony Z. can give an account for the great delay in Eveleth while at the tournament. Also Mary D. was raving over a certain Chisholm basketball player’s figure, (now Mary, are you sure you didn’t embarass the lad?) The boys reported an excellent game although they didn’t bring home the bacon.
The SSCU state tournament at Ely was also held last week. It was a very exciting tournament. The Hawkeyes got their revenge on the Gophers through an overtime game. After getting into the finals the team bowed to the Rangers, who came out victorious, getting first place, and the Hawkeyes came out with second place. The boys have worked hard and deserve cred it for their efforts.
Now introducing another member of our personnel, Miss Mary Dragosh. Mary is one of the most enthusiastic work ers, and the chairman of the entertainment committee. She has worked hard and faithfully to make our meetings a success. I will try to give a description of her, and I hope I can do her justice. Sister Dragosh is quite tall and graceful looking. She has snappy brown eyes and dark wavy hair. She has a pleasing personality and loves to dance, and is a great talker.
, Well, folks, I will sign off for this time. If you want a good time, don’t forget our next meeting date, April 17, at the National Home.
Dorothy (Dots) Merhar, Recording Secretary.   o------------------
There are now approximately 350,000 Jews in Palestine, in addition to some 750,000 Arabs.
(Continued from last issue)
The Austrian troops storming the Russian positions are expressly instructed not to capture a single man. The 17th Scout Battalion composed mostly of Upper Styrian Germans has encompassed the Russian entrenchments. The trapped men seeing the hopelessness of their position lay down their arms and surrender. Instead of respecting this act, the men of the German battalion immediately prepare for the inhuman task imposed upon them. Cramming the unsuspecting Russians into their dugouts they retire a distance and then heartlessly proceed lo hand-grenade the hapless wretches like so many rats. Throughout Galicia horrors are perpetrated that can never be penned.
Back on the roads, the wagons, cannons and livestock move at a snail’s pace, for the viscuous sloughs that mark all the roads make the going difficult. But go on they must, and many a kick and cuff is administered to goad the men to greater efforts. Men, animals and impedimenta, all are bespattered and caked with mud. And the heartbreaking part of it all is that all we have thus far experienced is but a drop in the bucket—the real heardships still await us.
The trains are puffing toward the South. They are filled with wounded men into whose number I have even managed to insinuate myself. A crowd hails us at a station stop and weeps its heartfelt commiseration over us. The wounded are marked for special reverence and attention in this Hungarian town. This is materially demonstrated by the extraordinary prodigality manifested for them. They give us so much that we are obliged out of every surfeit to rid ourselves of the greater part. “Hold on, good people,” we warn them, “our wounded will take sick with all these excesses!”
“Take it all, we don’t want for anything.”
In Buda-Pesth a trainload of the first Russian prisoners arrives. Much of what we have received we in turn give to these starving people. This charitable and thoughtful act becomes ground for a hot debate between the city-folk and ourselves. “They’re hungry, too, and besides they’re human, aren’t they ?”
“They’re nothing of the kind. They’re good-for-nothing dogs! If you men don’t stop this foolishness at once, we’ll report it to the officers.”
•“Very well, do so then. If you don’t want us to share with the Russians, then keep it all for yourselves and be damned to you!”
*
Neubauer returns to the training camp in winter. Here he is entrusted with the command of the Fourth Marching Battalion which is to be prepared for withdrawal into Galicia. His appointment is met by a desertion of thirty men who balk at the idea of serving under a “killer.” These men are later apprehended and sent after Neubauer’s detachment. When they overtake the troop they are immediately pounced upon and upbraided by the savage commander, “So you fellows got yellow, hey? Well, you know me and what I stand for. You’ll rue the day you tried to pull off that stunt on me. Furthermore, I promise you that you’ll never see your homes again; your rotting carcasses will go to feed the birds of prey and your bones will scatter in the sands!”
But these men are not of a submissive turn and they, too, vow to “do” him at the first opportunity. Consequently, when in the terrible battle of Wislok near Jaslov the troops under Neubauer are routed, Neubauer suddenly loses heart, turns tail and flees to the comparative safety that Russian captivity offers. Out of this battle some five hundred men alone emerge.
The first winter proves a severe one. Especially is it so in the high Carpathians where the troops have all to do to guard against the snowdrifts that pile mountain high. Long columns of wagons and animals strand in these treacherous deposits and hundreds of the plodding beasts perish. Among the men there are many fatalities, too. Sentries mounting guard duty are found stiff and frozen in the morning. We envy them sometimes, for they have found a speedy way out at least. Almost everybody is visited with some disorder by the inclement weather: ears are frostbitten, fingers slough away and in the cases of some men the soles of their feet remain in the shoes when the latter are removed. The winter
Slv se
its cours1-
drags endlessly and during 1	(St. j:
the Carpathians exact their to •	^ i ,
The time now comes for onetia, are ! |	’
sporadic medical examinations	^
at their best but sorry affai*-*- int0 ’One 9 sequently, we are herded one	^
a large room in the barracks.	Ji
are those among us whose wou	^ Ka
since passed into the festeringI ^	12 p0)
and which give off an ex,rem c0n- ,■ fensive odor. These men, as 0 (han .jj 1 templates them, are nothing m° j{. j w 1 living dead men. Filth of eVne(j in Po scription and character is ingral ^
them ... a cross-section 0 ^ jS 3 fUivnjc.
merciless destruction of men. ^	^
sight rarely witnessed befofe ^ giy ( ,lle men present and one which . f jjfe. 1 i® ( part at least will stay with me	*1^ 2,
Every man must strip to |S ^ve5t 1^ or if his condition warrant 1 >	^	j, 8
entirely. As he is called each	^	Obra
steps forward and confronts	a ^
ical examiners.	v,	j	^ Jftia
“What’s wrong with you-	Itjj
“Gospod regomentarcet, ^my hasn’t healed yet . . . look. s)ill
“Hm, nothing serious. You ^ 'N(oy, fit as a fiddle for the march!	^ 4j j^_
pany. Next!”	p'
“What’s your trouble?” 3n’t *{t | “I’ve a pain in my chest. .oge0' i'1 my breath for long moments ^
On the march my heart pounds * ’jjU it almost suffocates me." , jntel' . e “Is that all?” an individual 0	^
lectual aspect	and cut of	be‘ ^fiy	•f0ci^j
mands. “If I was as hale,an,0]Unteer \ (|^ as you, damn if I wouldn t v r pron*' Sk for the Carpathians 011 the sp®‘ ■ dienst! . . . tauglich! . ■ • neX^r|1y, >,s -“What, you back again ? j 5efl| only a short while back sin‘Lpan?! ' you off with the marching c	lu- ’
“Gospod doktor, I’ve got r e rjppin5 ! ;. • in all my joints and the pa'n 1	’ 1.)
through all my body.”	...	% u.
“Ha-ha-ha,	but you I'^V	(ej.K
ripped to pieces yet, now.	1	>i , ■
triumphantly.	Then with	aS jll	■
severity, “Do I look as simp .hoU^.1' Hi , that? Beat it! On secon u in :L though, I think it better to P1	k s
the jug, you scamp!” _	(0 #vt	y >V
The line of men continues nl,i#( "tlevj Occasionally one of the* in>° 'ton q. chances to strike a spark 0 e|entleS5 W the flinty hearts of these	ti«u
the %
men-	hefofe	*
It is my turn to step	aC^ed fl1''
“board of inquiry.” I have I^le l'e'
brains to invent some sU'egigH ,l1'
None being forthcoming I r	J	j.
self to whatever lies in st°re'rn^ l°° ;i
“What’s on your mind>
man?” the regiment doct°r ‘ §ra
sweetly.
“Not a thing,”, I blurt	^gith1
don’t want for anything, I *e aVing0 j than before the war and I’m	t
good time!” I turn to B°> . tltf 6£w that the man is proof aga>nS ^e. and most ingeniously turne J my words he stares uncon^t l>e at me, hardly believing 4 eCdvef'rtt heard aright. The doctor ^ pa sufficiently from the shock ° r8piu| ’ ejaculates with gr°w*n® jjoV ,1 “Bravo,-my lad! That’s the silvjJ; you! I’d present you wit aSt»fi£, medal, if I had one, and Pirlj.or yO11' two on your collar besides, spoken like a man!”	„„r, tn*1
He raves on a while *onvery*°j. am not permitted to listen ^ef . to the eulogy, for a tags® gtl t moniously hustles me out opposite door.	,eaves
The marching battalion the Carpathians.	.
CHAPTER J11	pjj;
ON THE PLATEAU OF ^
False to the alliance 1 among Austria, Germany a jtli Italy has thrown in her 1° ^gni" ^ enemy. A swift result is the a ^ of the Ninth Marching	^	f{
Gorica front. I am one in *	f ■
and for the next few wee " 011, tc busily kept digging tren,che^'0uflt,lV 20 we ascend St. Mary s ^	0	.
the left of Tolmin and est< pentsc ■ selvds 011 its top. It is otl fjrst1 * Sunday that we receive °urjfajrs ^ mation of the exact turn taken:	“From midnight fo rSel''f ki
at war with Italy; prepare y ^js r'I We have been expecting^ 5 , along, yet when it comes ^ef tied. We stare at one a . t 6 ^0 j break into rueful smiles- s|iot' the battery sends its greetm ^ jS v the Italian front trenches-	,.
quiet and when the shell g°e gj|eHc® I over our heads the ensuing^.g ev ^ freighted with doom. After ag3'" thing settles back to wa	.
what it dare not conjecture- a|* ,
First Lieutenant Ringle u5^jVe impressed us as a more t	(f
courageous man . . . but t not had the inimitable^ opP'	^
observing him at a critical efofe’0f the first threat of dangef> siifet!).{5 loses no time to make for * |lC the rear. Just before he S°e an attitude, shakes his fist	.^5,
in the general direction 0 puffing himself up heroica y< ch‘ -“At last! Now we’ve got ; ti^e SV to get back at Italy for eveojde (l" »I' done us dirt in the PaSt; ;ve you Italian roaches, we’ll g th ^ that’s coming to you, e^euSiind only a few of us. Ten tho that our actives of the '	, 0^
were so aimlessly smas feajiy Galician steppes when	■'
meant for you . . . you u»	v,
r| ~ (To be Conti»u®d) *
rizi
tat
on.
Both Bright
Mrs. Clark: Our Bessy is the brightest little child you ever saw. She picks up everything she hears.
Mrs. Smith: Something like our Johnnie; he picks up everything he sees.
--------0--------
Very, Very Old
Lawyer:	Then your hus-
band, I take it, is elderly?
Client: Elderly? Why, he’s so old he gets winded playing chess.
zal
J
1 JS
/bl
'V
S
K
K
\
, k V
1H
16 t
hi
V
S
'S
,>0
Si
$ !% A .s. % x \
%
\
t11
>
\
S
>
>
*
Rangers Win Minnesota State SSCU Championship
^ gl. porotnega "tora JSKJ
'iiv 205—36
; sestre Rose Vidmar, course j, 'uštva Napredni Slo-
•i* ‘»wi'X v Blai"e.' 0h7'
1a'are ;l»ebnl,tJe UpraVlcena d0 Con- , 01niske podpore, in si-
in,c ! Je9- novembra 1935, pa
, Jecsmbra 1935, za bo-
•j, eri je bolehala, kot
Poročila zdravnika, od
^■ja 1935. Prizivnica
n' Prejela zahtevane
krivdi njenega dru-
fci,Ustv° poroča, da je bi-‘"ihoq
),j, d navzoča na seji 1Sedlle 10. novembra 1935 u °*5 isti priliki izjavi-^ zadovoljna, ako se ji E/ ^ podpora do dne |i ta 1935, in da ne bo t daljne zahteve. Dru-^tralo dotično izjavo , za prijavo zdravim, L6llehal° pošiljati bolni-°valce in ji vsled tega ^ločilo bolniške nakaz-|/lz'vnica prizna, da je ° izjavo’ zan>ka pa,
! *a javila zdravo. Trdi, itifil,teVa'a bolniško nakaz-in da ji iste ni ho-društvo. Društvo J*8 ^i bila naredila toli-Za bolniško nakaznico ^tevala isto samo en-,SlCer dne 6. decembra k ’ dva dni pred društ-f A Porotni odbor je raz-TU Društvo je ravnalo ' ®r je smatralo priziv |,;lien° bolnim po dne lili a 1935.	2.)	Pri
opravičena do zahte-^se'1^6 P°dpo.re vsled te-111 javila bolnim društvo 25. oktobra 1935. ji ^°Hsh, John Schutte, ^^i*1 Orehek, Rose Sve-John Zigman, porot-
'1JSKj.
y	196—35
'-vl^E'4 /a^a Antona Crnicha,
15 B ^V& sv' Marti|ia’ ^t.
tte, Montana, v kateri, da je upravičen do vsled njegove bolez-d^^be, katero oboje da ^ Jeno v nesreči dne 9. SL, ^31, in da se mu naj v smislu točke 301 Lj	Izvrševalni odsek
L u	brat ne more biti
ft fl
■j, uo zahtevane odškoduj, 'lirna take bolezni niti ^,';5°dbe, da bi bil do V /tCn v smislu Pre.i 0_ Vi -°^e- Porotni odbor Več dodatnih zdravic r°f'il in je na podlagi h Podlagi prvotno pre-V*U:	i ) Predložena
Poročila se ne sma-j dokazi, da ima ta L ^ezen, v tako razvi-' , i*1 ne take poškodbe, Cf\v Prizivu. 2.) Brat 'di, ni upravičen do °dškodnine. 3.) Ni-«e mu ni godila od ( ^,0e. ^e(ln°te, ker mu je l1jer»u zahteva za od-
jih
^l(;m^0^sh, John Schutte,
% 1)1 Orehek, Rose Sve-
Hj	Zigman,	porot-
^Kj.
Evelelh, Minn.
> t) 0ruštva št. 25 JSKJ zahvaljujem že-
e^0ril’ so so trudi-° 'n serviranjem ko-\ij.0r°valce minnesotske JSKJ društev, ka-v Ur|je se je vršilo na hvjji, lledeljo 29. marca.
> ^ d)1 'lllJ bo izražena tu-Si u«im, ki m pri i4 toitePriIiki pomagali in K j '""Za društvo št. 25
Vtr
Urbiha Jr., tajnik.
poiienuiugh, Pa.
in groze polne "fciL , lJ,'eživeli v Cone-°^ust(j\vnu iu okoli-
There is have > s»8e
ely °1'
ne c0"" re than :ry ie'
inedlfl
• war’s lt isJ
iv ^0St for f [or li,c'
dive51
:h ^ e
i#
»■ou111* 'te s'01
ig
an’t *{t so tiard
,f inte1'
ard * neaf‘> 3|unteff r Fr«111'
fhy.
it'*
senJ nPal,/!n ripP'
■t
s y°u
ighte'
•ous
tho
.ug11''
t y«111 ,kedii,)
£ f
ign
, lrikr£ ?r°čiti
X
5ssiy-.„ 1116 A<
idi^
ti*
% ■ 5,8 A O«1
bo'
r y
I
ery
ufC
)U«h
P'
JV
Oti,%
‘V
s v,
‘ e »' v* r
fP-
1,5 sta';
efl'1
irst.
a"’
6
„er?
,ho*1
ft
!‘5h»vj * e , 0‘
ie‘ .
11
»v % le-
ne
dP!
ci sredi marca, ko so okrog nas divjale besne povodnji. Deževalo je neprestano tri dni in noči ni ker se je poleg tega stopila tudi množina snega in ledu, so pričele reke naraščati. Johnstown je zajela poplava 17. marca popoldne in opolnoči je voda ponekod segala že 20 čevljev visoko.
Ljudstvo je begalo sem ter tja in kričalo, toda nihče si ni vedel pomagati. Vsi smo bili v nevarnosti, da nas odnesejo divji in kalni valovi deroče reke. Oni, ki stanujejo višje po hribih, so strahoma opazovali, kaj se bo zgodilo s stanovalci v nižinah. Policisti in gasilci sc bili brez moči, ker so bili sami \ taki nevarnosti kakor mi drugi.
Okoli dveh popolnoči je k sreči dež prejenjal in kmalu je bilo opaziti, da je začela voda upadati. Seveda, upadanje je bilo počasno, le palec za palcem, vendar nas je to navdalo z zavestjo, da se je pričela nevarnost manjšati. Seveda ni bilo govora, da bi bili šli spat. Šele proti jutru, ko je voda u-padla za tri ali štiri čevlje, so se ljudje oddahnili.
Ko je pridivjala povodenj, je večina ljudi v, prizadetih delih mesta ubežala na hribe. Tiste pa, ki so z begom nekoliko predolgo odlašali, je voda obkrožila in beg ni bil več mogoč. Umaknili so se v druga in tretja nadstropja, da so si rešil, življenje. Lahke, pritlične hišice je voda prevračala kot o-rehove lupine, toda iz takih hiš so se stanovalci še pravi ča^ umaknili in zbežali na hribe. Temu se je zahvaliti, da ni bilo zelo visokega števila smrtnih žrtev. Kakor sem povzel iz lista “Johnstown Tribune,” je izgubilo v tej povodnji 14 osefc življenje. Materialna škoda na poslopjih in trgovinah pa se samo v mestu Johnstown ceni na 40 milijonov dolarjev.
V mesto je bilo zaradi vzdrževanja reda poklicanih okro}> 4000 vojakov in proglašeno je bilo obsedno stanje. V mestc je mogel priti le oni, ki se je izkazal s posebnim, od župana podpisanih dovoljenjem.
Pogled na razdejanje v mestu je moral pretresti vsakega.
V pritličju trgovin, kjer so bile prej lepe izložbe oblek, čevljev pohištva, zlatnine in vsakovrstnega drugega blaga, je bilo vse to z blatom poplavljeno in pomešano. Na kratko povedano vse blago je bilo uničeno ali pa tako pokvarjeno, da ni bilo za nikako rabo. Videl sem to ra lastne oči in ne želim več videti kaj sličnega.
Seveda ni izključeno, da nas se obišče povodenj kedaj v bo dočnosti, ker živimo v takem kraju. Mesti Conemaugh in Johnstown ležita nizko v doli ni. Od vzhoda priteka reka Conemaugh, od juga pa reke Stony Creek. Reki se stekata skupaj v Johnstownu in to po meni ob narasli vodi povodenj za mesto.
Nad mestom sta dva velika vodna jeza, ki zadržujeta vodo in če bi bila povodenj tako mo čna, da bi bila jezova porušila bi bilo gorje za mesti Cone maugh in Johnstown. Taka ne sreča se je bila zgodila leta 1899, ko je voda podrla veliki vodni jez v St. Michaelu, 7 mi vzhodno od Conemaugha. Ta krat je povodenj zahtevala ti soče človeških življenj, poleg tega, da je povzročila tudi mi lijonsko materialno škodo.
To pot se k sreči ni kaj takega zgodilo. Jezova sta ostala skoro nepoškodovana. Povodenj so povzročili deževni nalivi in pa kopnenje snega po gorah.
V Conemaughu imamo jako močan nov železni most, ki je stal četrt milijona dolarjev, toda srednja opora je začela počasi lezti v zemljo in varnostni organi so za nekaj dni prehod pi-eko mosta aaprli. £daj je
prehod odprt, toda Je za lahak promet. V Johnstownu’pk je oda odnesla tri take mostove; eden počiva v blatni vodi kakšne pol milje od mesta. Voda je odnesla seveda tudi dosti domačih živali, kakor konj, krav in prešičev. Vse to je pokopano bogvekje v blatu.
Rdeči križ je na svojem me-• tu ter deli jestvine in obleko iromakom, ki so iz poplavljenih domov odnesli le golo živ-jenje in tisto, v kar so bili oblečeni. Predno bo mesto Johnstown spet postavljeno na stališče, na kakršnem je bilo pred poplavo, bo morda vzelo par let. Veliko trgovcev pa sploh ne bo moglo več obnoviti trgovin, ker ni denarja za nadomestitev uničenega blaga in za popravo poslopij. Po cestah ležijo kupi blata, peska, kame-a, izruvanega drevja, telegrafskih drogov itd. Zdravstvene oblasti opozarjajo prebivalstvo, da je pitna voda pokvarjena in onesnažena, zato jo je treba pred porabo preku-lati. Kar nas je Slovencev, sicer nismo posebno navdušeni za vodo, ampak si rajši pomagamo s pivom, vinom in rakijo. Toda oblasti so nam tudi v tem oziru prekrižale račune, ker so saprle državne trgovine žganja in salune. Tako smo bili es v škripcih : voda zanič, drugega se pa ne dobi! Po par dneh je bilo spet dovoljeno odpreti salune, toda za enkrat e sme prodajati le pivo, žganja pa ne.
Kolikor je meni znano, ni povodenj med Slovenci zahte-ala nobene smrtne žrtve. Precej pa je naših ljudi, ki so iz-ubili domove, trgovine itd. Ne vem za imena vseh, torej ne morem vseh po imenih navesti, vem pa za imena šestih sloven-kih družin, ki so bile po povodnji zelo prizadete in so res pomilovanje vredne. Joseph Vivoda je bil otvoril krajno urejeno gostilno. ,pr«,d lanskim božičem; ureditev in oprema ga ie stala nad štiri tisoč dolarjev, zdaj pa playa po vodi vse, kar li bilo pribito, kar je bilo pa pribito, je pa vse polomljeno ali zveriženo od vode. Omenjeni je dobil prvo pribežališče iri meni, po tednu dni pa se je ;rnil nazaj pospravljati in gledati podrtijo. Drugi, ki je bil močno prizadet, je Frank Za-ar, grocerist v Johnstownu o-ziroma Moxhamu. Voda mu je zalila prodajalno do stropa n še višje. Ko je voda odtekla, ■>o iz trgovine z lopatami metal :>a cesto cigare, cigarete, raz-le sladčice itd. Le nekaj bla-ra je bil še pravi čas rešil in odpeljal na hrib h gostoljubni družini Glavačevi, kjer je s soprogo dobil začasno pribežališče. Takih in sličnih primerov je v mestu nič koliko.
Kar se tiče mesta Conemaugh je prestalo povodenj brez posebne škode. Moja zlatarska trgovina, je najbližje mosta oziroma Conemaugh reke in bil sem pripravljen na rajhujše. štirikrat sem -zaprl trgovino in bežal s soprogo liu grič. Neresnične govorice, da je si] n a voda podrla jez, so nas parkrat splašile, da smo bežali. Dotični jez jc le 7 milj od Conemaugha in, če bi se bil podrl, bi bila voda v mestu v 15 minutah, in razdejanje bi bilo velikansko. K sreči se to ni zgodilo. Reka pa je radi močnega deževanja vedno naraščala in je bila poplavila že glavno N. Y. C. železniško progo do sredine njene širjave. Moj dom stoji takoj poleg imenovane proge, torej bi bil jaz med prvimi prizadet, če bi voda ne bila začela upadati. Kot že omenjeno, je Conemaugh povodenj skoro brez vse škode prestal; le strahu je bilo precej.
V gornjem je vsaj v glavnih potezah in površno opisana katastrofa, ki je zadela Johnstown iu okolico. Vsega sese-
da ni mogoče opisati, ker bi za to Nova Doba ne bij« dovolj velika. Ta dopis naj velja tudi v odgovor tistim prijateljem, ki so me pismeno vprašali, če sem po povodnji prizadet in kakšne so sploh razmere tukaj. Hvala jim za njihovo pozornost in izraze prijateljstva. Vesel sem, da morem poročati, da sem živ in zdrav in da so tudi drugi rojaki v Conemaughu preživeli brez posebnih slabih posledic poplavno katastrofo, ki je divjala v naši neposredni bližini.—Pozdrav vsem članom JSKJ in vsem rojakom širom Amerike!
Ivan Pajk.
bo navzoč na seji in ki bo srečen, bo dobil en dolar v gotovini. Seveda, kdor ne bo na seji, ne more računati na tako srečo. Tudi en mladinski član, ki bo na seji, bo dobil en dolar nagrade, če mu bo sreča naklonjena. Starost pri mladinskih članih ne igra nikake vloge; lahko bo deležen nagrade, četudi tak član še ne zna hoditi in ga mora mati ali oče v naročju nositi. To bo v veljavi do preklica. Torej, pridite vsi na prihodnjo sejo 19. aprila, da se prepričate katerega ima sreča rada. Vse podrobnosti bodo ustmeno pojasnjene na prihodnji seji. Na svidenje 19. aprila! — Za društvo št. 31 J. S. K. J.:
Martin Hudale, tajnik.
La Salle, lil.
V prvem četrtletju tega leta je naše društvo sv. Barbare, št. 3 JSKJ izgubilo kar tri člane. Dne 3. februarja je preminula sosestra Johana Bregač, soproga društvenega predsednika; dne 1. marca je umrl (sobrat John Spostar, dne 25. marca pa je po štiridnevni bolezni preminil sobrat Anton Jaruc. Pogreb zadnje imenovanega se jc vršil 25. marca po cerkvenih obredih na pokopališče sv. Patrika. Pokojnik je bil rojen v župniji Škocjan na Dolenjskem, v Ameriko je prišel leta 1901 in je takoj pristopil k društvu. Bil je zelo aktiven član, bodisi pri mesečnih sejah ali pri raznih društvenih prireditvah. Bil .je dolgoletni zastopnik društva pri Jednoti, sedaj v zadnjih letih, pa vesten nadzornik društvenih knjig. Naj mu bo lahka ameriška gruda, njegovi soprogi, sinu in hčeram pa naj bo izraženo iskreno sožalje.
Pomlad je začela polagoma oživljati naravo, drevje brsti, pokazujejo se prve cvetlice in robini žfe prepevajo po drvju. Oživlja se pa tudi naše družabno življenje. Na Velikonočfio nedeljo, to je 12. aprila, priredi pevsko društvo., “Soča” pomladanski koncert jZ igro, nakar bosta sledila pLes in prosta zabava. Prireditev se bo vršila v S. N. Domu.
Seja društva sv. Barbare, št. 3 JSKJ, se bo vršila v nedeljo 19. aprila in je želeti, da se je člani polnoštevilno , udeležijo, ker bo na dnevnpn? redu več važnih zadev.
John Potočnik.
Indianapolis, Ind.
Članom društva sv. Jožefa, št. 45 JSKJ naznanjam, da se bo naša redna mesečna seja vršila v ponedeljek 13. aprila ob 7. uri zvečer v običajnih prostorih.
Anton Ule, tajnik.
Central Cilij, Pa.
Na zadnji seji društva “Veseli Slovenci,” št. 198 JSKJ, ki se je vršila 8. marca,* so bili izvoljeni sledeči društveni odborniki: Vincenc Maljavec, predsednik; Frank Černič, Box 177, tajnik; Frances Bratina, blagajničarka. Sklenjeno je bilo tudi, da se bo naša prihodnja seja vršila dne 13. aprila ob dveh popoldne, mesto na 12. aprila, ker je isti elan velikonočna nedelja. Torej, člani so vabljeni, da pridejo na sejo 13. aprila. — Za društvo št. 198 JSKJ :
Frances Bratina.
Opozarjam tudi člane, da je kampanja za pridobivanje novih članov še vedno odprta in Jednota še vedno nudi nagrade za nove člane odraslega in mladinskega oddelka. Nekaj novih članov smo že pridobili letos in lepo bi bilo, da bi jih še več. Bratski pozdrav! — Za društvo Napredek, št. 132 JSKJ:
John Tanko, tajnik.
Chisholm, Minn.
Članicam društva “Danica,” št. 150 JSKJ, naznanjam tem potom, da se ta mesec naša redna seja ne bo vršila drugo nedeljo v mesecu, ker je omenjena nedelja velikonočna. Soja se bo vršila dva dni pozneje, to je v TOREK 14. aprila. Vršila se bo v navadnih prostorih in se bo pričela ob 7:80 zvečer. Zadnja seja je bila precej dobro obiskana. Želim, da se članice tudi te seje v kar mogoče obilem številu u-deležijo, ker le na sejah j c mogoče kaj koristnega ukreniti za društvo in Jednoto. Na seji 14. aprila bo predložen tudi trimesečni račun. Vesele velikonočne praznike vsem! — Za društvo “Danica,” št. 150 JSKJ:
Mary Žurga, tajnica.
Finleyville, Pa.
V soboto 25. aprila se bo vršila veselica društva sv. Frančiška, št. 148 JSKJ. Vršila se bo v S. N. Domu v Hackettu, Pa., in se bo pričela ob 7. uri zvečer. Vsi člani našega društva so pozvani, da se veselice gotovo udeležijo; kdor ne pride, bo plačal $1.00 v društveno blagajno. Seveda so na prireditev prijazno vabljeni tudi člani drugih društev; njihov po-set bomo skušali ob sličnih njihovih prireditvah vrniti.
Naj omenim, da bodo na tej veselici nastopile 3 slovenskimi popevkami članice našega mladinskega oddelka, katere marljivo uči Mrs. Mary Mikec, že-limji dobrega uspeha in upam, da se bodo naše mladinske članice dobro postavile. Izvrstno godbo za ples bo preskrbel Mr. Martfti Sero iz Westmorelanda s svojimi pomočniki. Za različna okrepčila pa bev poskrbel pripravljalni odbor. Dobra postrežba in zabava je zajamčena vsem posetnikom. Torej, na veselo svidenje na večer 25. aprila v S. N. Domu v Hackettu, Pa!-—K sklepu želim vsem članom in članicam JSKJ vesele velikonočne praznike in obilo piihov!—Za društvo št. 148 J. S. K. J.:
Frank Pernishek, predsednik.
Eli), Minn.
Članom in članicam društva sv. Srca Jezusa, št. 2 JSKJ naznanjam, da bo društvo spet priredilo nekoliko , razvedrila ali proste zabave na velikonočno nedeljo, to je 12. aprila. Zvečer ob 7. uri bo pričetek redne mesečne seje, po seji pa bo postrežba z ječmenovcem. Mislim, da to se bo ravno prileglo dotični večer, ker je stara navada, da pridejo na velikonočno nedeljo na mizo razne dobrotet kot potice, posušeni želodci, žinkrofi itd., in takim rečem rada sledi žeja.
Nadalje opozarjam člane, da naj ne pozabijo k sejam hoditi, če hočejo, da enega ali drugega sreča doleti in bo prost asesmenta. Toda dotični član mora biti navzoč ali navzoča na seji, sicer ga sreča ne bo našla. Torej, udeležujte se rednih društvenih sej kar mogoče polnoštevilno vsi člani, mladi in starejši! — K sklepu želim vsem glavnim in porotnim odbornikom ter odbornici in vsemu članstvu J. o. K. J. vesele velikonočne praznike !
Louis Perushek, tajnik društva št. 2 JSKJ,
Euclid, O.
Braddock, Pa.
Pri našem društvu; sv. Alojzija, št. 31 JSKJ, bo “na prihodnji seji nekaj novega,'česar še ni bilo, dasl društvo obstoji, že 34 let. Eden ižiiiied članov, ki
Tem potom pozivam vse člane in članice društva Napredek, št. 132 JSKJ, da se gotovo udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila v petek 10. aprila in se bo pričela ob 7. uri zvečer. Na o-menjeni seji bomo imeli mnogo važnih zadev za rešiti. Kakor je članom že znano, bomo imeli prvo pomlailansko prireditev oziroma veselico v soboto 25. aprila. Veselica se bo vršila v Slovenskem društvenem domu.
Bratje in sestre, dajmo se nekoliko zanimati za naše mesečne seje. Saj se iste vršijo le po enkrftt na mesec in enkrat na mesec si bomo v to svrho že utrgali dobro uro časa! Kakšna udeležba na sejah je bila dosedaj, je vsem znano. Društveni odbor n? more vsega sam ukreniti in opraviti, ampak mora imeti ftodslovanje od članstva.
Barberton, O.
Davek na posestva za prvo polovico leta 1935 se je pričel pobirati v naši Summit County z dnem 1. aprila, to je, pet mesecev kasneje kot po navadi. Registracija Volilcev v našem mestu se bode vršila v mestni hiši (City Hall) na sledeče dneve: 10., 11. in 13. ap-j rila. Urad bode odprt od ene 1 ure popoldne do 9. ure zvečer. Vsi, ki še niso dosedaj volili, in tisti, ki se niso udeležili volitev zadnji dve leti, se morajo registrirati, da jim bode mogoče voliti pri primarnih volitvah, ki se bodo vršile dne 12. maja. Primarne volitve so v mnogih ozirih veliko bolj' važne kot splošne volitve meseca novembra, zato se prosi posebno vse stariše, kateri imajo zadosti stare o-troke, da naj jim svetujejo iti se registrirati. Redni voli-lec ima veliko več prilike dobiti delo pri mestu, okraju ali državi, kot tisti, ki ne voli redno. To vem iz iskušnje kot tajnik tega kluba. Zelo je tudi važno, da mi Slovenci tukaj skupno nastopamo pri volitvah, ker edino na tak način bodemo kaj kedaj dosegli. Ravno grda nemarnost tega in onega našega volilca je bila kriva, da ni bil naš rojak izvoljen v mestni odbor lansko leto. Ako se mi sami nočemo potruditi, je zastonj pričakovati, da bode drugi narod izvolil našega človeka v kak tirad. Mi Slovenci v iTašem mestu smo precej močni v številu volilcev, in vse, kar nam je treba, je, da se na seji kluba pomenimo in držimo in se ravnamo po sklepu seje. — Tukaj-šna tovarna, Columbia Chemical Division of the Pittsburgh Plate Glass Co. je še vedno zaprta, to že več kot en mesec. V tej tovarni .je zaposlenih največ naših ljudi. Vrše se pogajanja med koinpani-jo in unijo. — Za Ameriško-slovenski državljanski klub: Anton Okolish, tajnik.
stva pri društvu znižalo, češ, da je društvo štelo nad sto članov, zdaj pa samo 85. Vzrok da sem jaz, ker sem jih suspendiral zaradi neplačanega asesmenta. Pa ravno tista dva sta imela sinove pri društvu in nista hotela plačati asesmenta zanje. In ako starši ne zaupajo svojim otrokom, tajnik tudi ne more! Iz društvene blagajne zakladati pa nisem imel pravice. Očitano mi je bilo, da nimam srca za društvo, ker ne držim članov v društvu. Toda, imej še tako veliko srce, to ne plača asesmenta! Za asesment je treba denarja, samo srce nič ne pomaga. Nobena točka pravil ne določa, da bi moral tajnik zakladati asesment za člane. Če bi pa prišla taka točka v pravila, bi bila kmalu vsa društva brez tajnikov.
Na omenjeni seji je bila tudi tajnikova plača znižana od 8 na 5 dolarjev, češ, da ima tajnik premalo dela za tako plačo. Jaz bi pri tem samo vprašal, kdo je delal za tisti denar, ki ga imamo v blagajni, kdo je delal na veselicah zadnjih 15 mesecev? Jaz sem delal vsako soboto, in če je prišel kakšen praznik, pa še po dvakrat na teden. Prvi sem moral biti tam in ostati sem moral do zadnjega. Pri tem bi pa vprašal kolikokrat smo videli pri sejah in prireditvah tistega člana, ki mi je vse to očital in ki je tisti predlog stavil? Kolikor jaz vem, ni dve leti prišel na nobeno sejo in ni napravil nobenega dela za društvo skozi dve leti ali j še več. Na zadnji seji mese-. ca decembra je bila plača u-radnikom določena pred volit-vijo. Potem pa menda volitev ni izpadla tako kot so nekateri pričakovali. Na zadnji seji so dobili večino in so znižali plačo. Toda, ko sem se nato odpovedal tajništvu, ni nihče hotel sprejeti tega urada.
Očitano mi je bilo, da pridobim premalo novih članov za društvo. Toda, bratje, to ni samo tajnikova dolžnost, ampak taka dolžnost veže vsakega posameznega člana. Tudi nagrado od Jednote dobi vsak, ki pridobi novega člana. Dalje mi je bilo očitano, da premalo obiskujem bolnike. Jaz sem večkrat povedal na sejah, da jaz ne morem obiskovati bolnikov, in istotako sem povedal, da naj se izvoli koga drugega v bolniški odsek, ker mene bolniški obiskovalci niso ubogali. Pa mi je? bilo vselej rečeno, da je dovolj, da jaz postavim bolniške obiskovalce. Nikdar ni bilo rečeno, da moram jaz bolnike obiskovati. Vsekakor sem obiskal več bolnikov, toda vseh nisem mogel.
Vse navedeno je vzrok, da pozivam vse člane in članice društva “Bratje svobode,” da se gotovo udeležijo seje v nedeljo 19. aprila in si izvolijo v urad tajnika takšnega, ki jili bo mogel zadovoljiti v vseh o-zirih. — Bratski pozdrav!
Frank Mrzlikar, tajnik društva št. 162 JSKJ.
Enumclaw, Wash.
Pozivam članstvo društva “Bratje svobode,” št. 162 J. S. K. J., da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 19. aprila v Krain dvorani. Treba bo, da članstvo na omenjeni seji izvoli novega tajnika, ker jaz odstopim. Resigniral sem že na zadnji seji, pa je bilo zelo malo članov navzočih in nihče ni hotel prevzeti tajništva. Vsled tega je bila ta zadeva odložena na aprilsko sejo.
Vzrok moje resignacije je, ker som bil od enega člana in ene članice napaden, da šem jaa kriv, da se je število član-
Canon C itn, Colo.
Člane društva “Triglav,” št. 147 JSKJ obveščam tem potom, da se naša seja ne bo vršila 12. aprila, ker je ta dan velikonočna nedelja. Prestavljena je na nedeljo 19. aprila. Člani so prošeni, da to obvestilo upoštevajo in se polnoštevilno udeležijo seje v nedeljo 19. aprila. Želim vesele velikonočne praznike vsemu članstvu JSKJ, našemu uredniku pa še posebej mnogo pirhov !
Julia Skrabec, tajnica društva št. 147 JSKJ.
Enumctaw, Wash.
Namenila sem se poročati nekaj novic iz zelenega Wash-ingtona. Prav zn prav bi lahko rekla: iz bslega in aasne-
(toalje na a suaiui
Odmevi podarjenih pirhov
(Nadaljevanje s 4. strani)	‘
sladke misli mali pestrobarvni ptički medosesi ali kolibriji, ki so s svojimi nenavadno dolgimi 1 šilastimi kljunčki sesali sladki : med iz cvetnih čaš.
Josie je bila dobra družabni-ca in prav tako navdušena občudovalka, naravnih krasot ka- ; kor jaz, zato sva mnogo parka prehodila, tako, da nama ni u-šla skoro nikaka znamenitost tistega čudovitega kraja.
“Zdaj bo pa čas za piknik,” se nenadoma domisli Josie.
Jaz sem jo začudeno pogledal, ona pa me je pozvala naj ji sledim do avtomobila, iz katerega je izvlekla težko, z belim prtom pokrito košaro. V senci za fantastično skalno tvorbo sva našla lep prostor za piknik. Poleg skale je rasel pritlikav hrastiček, po katerem se ‘je vzpenjal cveteči divji grah. Josie je utrgala koauljo grahovega cvetja in si jo zataknila v svoje temno plave lase. Na to je na razgrnjen prtič iz košarice razložila obilico raznih dobrot. Celo na steklenico californijskega vinca ni bila pozabila. V deželi je bila sicer takrat prohibicija, toda v Vrtu bogov je ni bilo. Najprej mi je zala gostiteljica ponudila oranž, češ, da me mora odškodovati za pirhe, s katerimi sem bil njo in njenega bratca obdaril pred leti in jima tako v mladi srci pričaral velikonočno idilo. Potem so seveda prišle na vrsto druge delikatese. Rečem vam, bil je piknik in pol.
V svežem gorskem zraku, nasičenem opojnih vonjav mladega zelenja in cvetja, pri čaši iskrečega vinca, ob strani lepe deklice, v Vrtu bogov — kdo bi ne postal romantičen!
Košulje grahovega cvetja na bližnjem grmiču so obletavali gizdavi kolibriji in eden je prišel iskat medu celo v grahovo cvetje, ki ga je imela Josie zataknjenega v lase.
Nasmejal sem se in dejal, da če bi bil jaz kolibri, bi se zmotil in bi iskal medu na njenih ustnih, ki sta neprimerno lepši in slajši' ko grahov cvet.
“Pa kaj zato, če niste kolibri!” se je zasmejala deklica.
Takrat se mi je posvetilo, da mi je odprt pravi Vrt bogov, in nisem si pustil dvakrat reči.
To je bilo že davno in vse drugo je le še spomin, samo Garden of the Gods—Vrt bogov je še vedno tam, kjer je bil. Ne vem, če ga bom še kedaj videl, in če bi ga še videl, ne bo več tako lep kakor je bil. Lep spomin pa ostane vedno lep.
DOPISI
(Nadaljevanje s 7. strani)
ženega Washingtona. Mesec marec nam je prinesel mnogo presenečenj. V jutru 26. in 27. marca, ko smo vstali, je bilo zunaj šest palcev snega in ga je precej še zdaj, ko to pišem. Za nas v teh krajih je to nekaj nenavadnega. Take zime nismo bili navajeni. Mesec marec je res vseh muh poln. Kakor je videti, bomo imeli kar šest mesecev zime, ker drevje se še nič ne pripravlja k cvetju. Druga leta ob takem času so že črešnje cvetele, letos pa ne cveto. še niti zgodnje slive.
Poročati mi je, da je tu preminila dne s18. marca Mrd. Henry Kraupa. Pokopana je bila dne 22. marca. Zapušča soproga, pet hčera in tri sine, ki so vsi odrasli. Mrs. Kraupa je bila ena najstarejših tukajšnjih našeljenk, saj je živela tu 83 let. — V premogovniku je bil močno pobit rojak Joseph Mlačnik. Zdravi se v bolnišnici v Auburnu in mu želimo skorajšnjega okrevanja.
Ne morem še prav k sapi priti od presenečenja, katero so meni in mojem« možu pri-
Miriwr svatba s hudim koncem. V Dragučevi pri Sv. Marjeti so obhajali pri viničarju Matiji Drevenšku poroko domače hčerke Marije. Povabljenih je bilo nad 30 oseb. P>ilo je prav veselo razpoloženje in se je mladina odlično zabavala. Okoli 5. ure zjutraj pa je starešina naprosil fante, naj gredo domov. Fantje pa se niso hoteli odstraniti in so jih morali naposled vreči iz hiše. Komaj pa so bili zunaj, so pričeli bombardirati hišo s kamenjem ter pobili vse šipe na hiši. Z več kg težkimi kamni so razbili precej opek na strehi, izruvali pa so tudi okenske o-kvire. Eden od fantov je celo' oddal proti hiši več strelov iz samokresa, krogle pa k sreči niso zadele nikogar. Ko so si fantje svojo jezo nekoliko ohladili, so naposled odšli. Viničar, ki trpi na pobitih šipah in opekah okoli 1500 dinarjev škode, je vso zadevo prijavil orožnikom, ki so pet napadalcev prijavili državnemu tožilstvu.
Nenavaden način umora. Pred dvema letoma je premožni kmet Vuličevič v niškem srezu slavil svojo krstno slavo in se močno napil. Zjutraj so ga našli mrtvega, njegova žena je trdila, da ga je ugonobila pijača, toda preiskava je dokazala. da je bil zadavljen. Pod posteljo so našli v podu novo izvrtano luknjo. Skozi to luknjo je morilec napeljal vrvico, vrgel spečemu kmetu zanko okoli vratu, potem pa doli v kleti vlekel za vrvico toliko časa. da je bila žrtev mrtva. O-rožnikom je nedoletna domača hči priznala, da je na tak način umorila svojega očeta. Pozneje se je dognalo, da je zločin izvršila v resnici mati s pomočjo svojega svaka in potem nagovorila hčer, da je vzela zločin nase. Pred niškim sodiščem je bila Vuličevičeva žena obsojena na dosmrtno ječo. njen svak pa na 15 letno robijo. Kasacijsko sodišče je sedaj to sodbo potrdilo.
Pritožba črnogorskih zastavonoš. Med mnogoštevilnimi upokojenci v črni gori so tudi zastavonoše-barjaktarji nekdanje črnogorske oborožene sile, ki je imela svoje bataljone v posameznih plemenskih kape-tanijah. Barjaktarska čast se je navadno podedovala iz roda v rod in lastila si jo je vedno kaka ugledna rodbina v kapetani.) i. Barjaktarji so v stari črni gori dobivali po 28 zlatih perperjev na leto. Plača, oziroma pokojnina je bila črnogorskim barjaktarjem prizna-
liogelj obširno, poroča, da se je v teni ozirnu storilo, kolikor je bilo v razmerah mogoče. Omenja tudi, da bi bile nekatere organizacijo morda pripravljene za združitev, da pa je napoti tež-koča, da niso solventne.
Sledi razprava o nameravani kegljaški tekmi, ki naj bi se meseca maja vršila v Pittsburghu. Poročano je bilo ,da se je športni odsek Zveze obrnil na športnega komisarja L. M. Kolarja, da isti priporoča v to Svrho $150.00 iz športnega sklada. Zborovalci se s poročilom strinjajo in priporočajo glavnemu odboru, da omenjeno vsoto iz športnega sklada dovoli, ker tekma bo velikega agitacijskega pomora za našo Jednoto.
Sklenjeno je bilo, da se vsi od Zveze sprejeti oziroma priporočani popravki k pravilom priobčijo v Novi Dobi, da bodo delegati lahko dotične izrezke prinesli s seboj na konvencijo..
Sledi določitev mest-za prihodnje zborovanje. Predlagane so naselbine White Valley, Olaridge in Cheswick. Pri glasovanju je bila oddana večina glasov za White Valey. A ko bo mogoče, se pri isti priliki priredi tudi piknik in dobiček istega se v enakih delih razdeli med zvezino blagajno in društvo, št. 116. Seja se bo vršila 28. junija.
Zastopnik društva št. 149 poroča, da je društvo vzelo v najem Drenikov park v Canons-burgu za piknik dne 23. avgusta. Društvo želi, da bi Zveza imela dotični dan predkonven-čno sejo v Ganonsburgu, nakar bi se vršil piknik. Od dobička bi polovica pripadla Zvezi, polovica pa društvu št. 149; vse potrebno za piknik preskrbi društvo št. 149. Zborovalci se ^ priporočilom društva št. 149 strinjajo in sklenejo, da se pred-konvenčna seja Zveze vrši 23. avgusta v Ganonsburgu; seja se prične ob 10. uri dopoldne.
S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik Anton Eržen jo zaključil zborovanje ob 5. uri popoldne: v
Za Zvezo JSKJ društev v za-padni Pennsylvania i:
Joseph Sneler, zapisnikar.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
VSEH VRST TISKOVINE	j£
za društva in posameznike .. *n'. Izdeluje po	zmernih cenah moderno opremljena slove*19	Hi
ticlrJifnci
ENAKOPRAVNOST	%
(DNEVNIK)	j	fj	2(
6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Jugoslavija v svetovni statistiki avtomobilizma. Po statistiki za leto 1935 so imele Zedinjene države lani 23.8 milijona avtomobilov, Francija 1.88 milijona, Anglija 1.70, Kanada 1.04, Nemčija 0.72, Avstralija 0.54, Italija 0.33, Argentina 0.33, Nova Zelandija 0.17, Španija 0.16, Belgija 0.1.5, švedska 0.14, Danska 0.12, Japonska 0.1-1 in Češkoslovaška 0.11 milijona avtomobilov. V vseh ostalih državah se gibljejo število a v to m o b i 1 o v izpod 100,000, tako v Švici 86,-000, v Norveški 58,300, v Avstriji 37,300, v Rumuniji 35,-000, v Finski 34,800, v Portugalski 32,000, v Poljski 23,100, v Madžarski 16,900, v Grčiji 15,00, v Jugoslaviji 10,900, v Turčiji 7,800 in v Bolgariji 3.500. V razmerju s številom prebivalcev imajo seveda največ avtomobilov Zedinjene države, kjer pride na en avtomobil po pet prebivalcev. Takoj za Zedinjenimi državami sledi Nova Zelandija, kjer pride 9 prebivalcev na en avtomobil, in Avstralija, kjer pride na avtomobil 11 prebivalcev. Nadalje pride povprečno na en avtomobil : v Franciji 22 prebivalcev, v Angliji 27, v Danski 30, v Argentiniji 36, v Švici 41, v Južni Afriki 42, v švedski 45, v Nizozemski in Norveški 50, v Irski 60, v Kanadi 79, v Nemčiji 90, v Finski 115, v Italiji 127, v češkoslovaški 137, v Španiji 138, v Avstriji 181, v Portugalski 206, v Grčiji 420, v Madžarski 510, v Latviji 600, v Japonski 830, v Poljskit 950, v Rusiji 1100, v Litvi 1130, v Jugoslaviji 1290, v Turčiji 1600 in v Bolgariji 1600.
v SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SINA
JOHNA J. SCHUTTE	$
ki je preminul dne 10.	aprila	1932, star 22	le*7'	^	tjj 6
Sredi solz in bolečin	Zopet klije	^
tožno-sladek je spomin	zopet prišla	Je $$$1, j
Tvoje rane še ločitve,	vse se zopet	Je	g0|U>'	j
tja, odkoder ni vrnitve—■	le Tl spavaš	Pn	t,r#	jji
nepozabni brat in sin! ■	nepozabni si*1	a ^	'	L 1
Žalujoči ostali: John in Jennie Schutte. starši; Jel1l1ie sestri.	,
Denver, Colorado, 8. aprila 1936.	)
'TTT T T rTTTI TTTTTTITTT IIIITt
4	H
j Slovenski plesni komadi j j za orkestre in posamezne ; 2 instrumente
Pri meni jo dobiti prave starokraj-ske plesne komade, katere sem uglasbil za sledeče instrumente:	Piano,
Violin. Alto Saxophone, B Cornet, B Clarinet in harmoniko. Sedaj imam v založi sledeče komade:
POROČNI VALČEK;
ANA POLKA;
VESELA DEKLICA, valček;
NE ZABIM TE NIKDAR, polka; WIEN BLEIBT WIEN, koračnifa; HOLTZHACKER MARSCH, koračnica.
Cena komada za orkester jo $1.00; za posamezni instrument (solo) 50c.
Šest komadov skupaj za orkester pošljem za $5.00; šest komadov za posamezne instrumente (solo) za $2.50. Naročilom je treba priložiti Money Order. Poštnino plačam sam.
Naslov:
V SPOMIN
3. OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA
Matt-a Petchnick-a
ki je preminil dne 10. aprila 1933, star 57 letl
Sredi solz in bolečin ,	Zopet	klije
tožno-sladek je spomin	zopet prišla je
Tvoje rane še ločitve,	vse se zopet jc ,
tja, odkoder ni vrnitve,	le Ti spavaš P°
ljubljeni soprog in oče!	ljubljeni soproe ^
gin ’
Žalujoči ostali: Matilda Petchnik, soproga; WiH'arl ’ n m,,.,	n	in	Mary	(omožena	Balint), hčeri.
*	JOHN POTOKAR g H	. ,y
h 455 First St., Conomaugh, Pa. h H Enumclaw, Wash., meseca aprila 1936.
laxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxa ||
ujiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii11111111111
|	Dobra idoča gostilna ^
|	Pod	jako	ugodno	ceno	se	proda	dobro	idoča gostilna v prijazn^ c$'
'1	Sheffield, Pa. Proda se radi razdelitve dediščine. Nahaja se ob drža
1	kjer je velik promet. Gostilna ima hotelsko licenco za vso pijačo in se w	0pf,
1	nese na vsakega kupca, ki je ameriški državljan. Proda se poslopje in	'	tfo.
ma. Kogar veseli gostilniška obrt, bo napravil v kratkem času lep denarij p =	ima 10 sob za tujce, poleg drugih velikih gostilniških prostorov. Pišltc	‘
dite pogledat: SHEFFIELD TAVERN, 12 Main St., Sheffield, Pa. .....................1
pravili prijatelji na večer 19. marca, to je na moj in njegov i godovni dan. Prejšnja leta, ? ko ni bilo bolezni v hiši, je bil c ta dan poseben praznik. To- i da mojega moža tare bolezen že od 14. aprila lanskega leta in zdravje se mu le prav po 1 malem boljša. V takem polo- ; žaju človek na vse pozabi in ( si ne more predstavljati nika-kega veselja. Naj večja sreča ‘ v hiši je zdravje v družini. 1 Pozabili pa niso na naj i mno- ' goštevilni prijatelji. Pozno 1 zvečer, ko smo se že spravljali k počitku, sta prišli v po- f set prijateljici Mrs. Verhov- : nik iz Portlanda in Mrs. Frances Gore, obe že nad 70 let 1 stari. Časti tali sta meni in ' soprogu h godovnemu dnevu, 1 toda jaz kar nisem mogla ra 1 zumeti kaj ju je tako pozno | prineslo. Nato so se odprla j vrata in notri .je začela priim-
i
jati množica prijateljev s klicem “surprise!”’ Miss Mary ■ Chacata mi .je izročila šopek cvetlic in nama .je v imenu 1 vseh čestitala k tridesetletnici najinega zakonskega življenja.
Jaz sem bila tako presenečena, da nisem vejlela, da-li bi se jokala ali smejala. Nato so došli prijatelji posedli k mizi in jo obložili z raznimi okrepčili, nakar se je razvila . nad vse prijazna prijateljska . zabava.
V mojem in mojega soproga imenu in v imenu vse družine • se naj lepše zahvaljujem vsem prijateljem in prijateljicam za lepo presenečenje, za čestitke, za lepo darilo in za vso prijaznost. Nikoli .jim ne bo pozabljena njihova prijaznost in naklonjenost. Želela bi, da l>i jim mogli kdaj povrniti. Za ’ enkrat pa ne moremo storiti drugega kot vsem se najpre-srčnejše zahvaliti.
Josephine Richter.
Pittsburgh, Pa.
ZAPISNIK SEJE ZVEZE JSKJ DRUŠTEV V ZAPAD-NI PENNSYLVANIA, KI SE JE VRŠILA 29. MARCA V CENTRU, PA.—
Predsednik Anton Eržen je otvoril sejo ob 10:20 dopoldne, pozdravil navzoče zastopnike in jim priporočal, da trezno in premišljeno delujejo v korist Zveze in JSKJ v splošnem.
Citajo se imena zvezinih odbornikov, ki so vsi navzoči, razen podpredsednika F. Progarja. Predsednik imenuje na njegovo mesto sobrata J. F. Furarja od društva št. 196. Tajnik F. Oblak prečita račune, katere se soglasno sprejme. Zapisnikar J. Sneler prečita zapisnik zadnjega zborovanja, ki je istotako soglasno sprejet.
Na seji so bili navzoči sledeči društveni zastopniki: Za. društvo št. 12: Frank Golob in Vincent Arh; za št. 26: Ignac Podvasnik, Paul Klun, John Jurgel in John Čelan; za št. 29: Jacob Vehar, Tony Orel, Frank Virant in John Medved; za št. 31: Martin Hu-dale, Rudolph Čeligoj in Rudolph Hudale; za št. 33: Martin Kumar, Frank Sifrar, Jacob Peternel in Tom Pivk; za št. 40: Anton Kosoglav, Frank Supančič, William Smuk in Frank Supančič; za št. 57: John Sever in Jacob Belle; za št. 116: John Korče, Thomas Krivec .in Frank Havranek; za št. 138: Frank Kužnik in Rudolph Kužnik; za št. 149; Martin Žagar; za št. 154: Joseph Batis ml., Frank Vozel, Frank Baltin in J. Paičer; za št. 182: Katarina Canjar; za št. 196: John J. Furar in Lawrence P. Boberg; za št. 203: Anton Klemenčič in Joseph Yelovčan; za št. 221: Jacob Potočnik, Lucas Knafelc, Jennie Možina in Antoinette Možina.
Sledijo poročila in priporočila zastopnikov, ki se vzamejo na znanje. Nato se po taj-* nilui odbora za pravila Juriju Previcu čitajo popravki k pra-
vilom. Vsa priporočila za popravke se niso mogla na tej seji prečitati, zato se sklene, da se z istimi nadaljuje na prihodnji zvezini seji.
Sklenjeno .je bilo, da se morajo vsi računi Zveze predložiti zvezini seji in se iste izplača šele, ko jih seja odobri.
Zborovalci izrazijo zahvalo glavnemu odboru, ki .je prošnjo Zveze upošteval in ji nakazal $50 v pomoč za nadalj-no aktivnost v korist Jednote.
Nato je bil stavljen, vsestransko podpiran in sprejet predlog, da Zveza otvori novo kampanjo za pridobivanje članov in da se iz zvezine blagajne plača 25 centov nagrade za vsakega novega člana odraslega ali mladinskega oddelka. Do posebnih nagrad pa bodo upravičeni oni, ki pridobijo 20 ali več novih članov. Te nagrade ostanejo v veljavi do 15. konvencije JSKJ.
V zboroval no dvorano pridejo Janko N. Rogelj, 1. glavni nadzornik, Anton J. Terbo-vec, urednik - upravnik Nove Dobe, in dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik JSKJ, katere zbornica iskreno pozdravi. Prej je bil navzoč že John Balkovec, drugi gl. nadzornik.
Vname se razprava o ustanovitvi mladinskih krožkov pri posameznih društvih, v katero poseže več zastopnikov. Po daljši debati .je sklenjeno priporočati društvom, da take krožke ustanovijo, kjer je mogoče. Odboru za pravila pa se naroči, da glede tega sestavi primerno resolucijo, katero se od strani Zveze predloži 15. konvenciji.
Poroča se, da je gotovina Zveze naložena na banki in v zvezi s tem se sklene, da vse čeke podpisujeta tajnik in blaga j niča rka Zveze.
Nato poročajo navzoči glavni odborniki o korakih, katere je glavni odbor zavzel za pomoč po poplavah prizadetih Članov. Poročano je bilo, da je glavni odbor v to svrho iz športnega sklada nakazal $500.00 za prvo pomoč, da bo poleg tega v Novi Dobi priobčen apel za prostovoljne prispevke na društva in člane J. S. K. J., ter da se naj vsi tozadevni prispevki pošiljajo na g lavnega blagajnika Louisa Champa v Ely, Minn., ki bo u p r a v 1 ,j a 1 odpornožni fond. Društveni odbori društev, katerih člani so hi 1 i prizadeti po povodnji, se smatrajo za krajevne od pomožne odbore, in tajniki dotičnih društev naj poročajo glavnemu blagajniku v kakšni meri je potrebna pomoč. Jz tega centralnega od-pomožnega fonda se bodo potem nakazovale primerne vsote na krajevne odbore, da jih razdelijo. Razume se, da se bodo te vsote ravnale po potrebi in pa po sredstvih, ki bodo centralnemu odpomožnemu odboru na razpolago. Clanst-' vo naj upošteva, da so samo društveni odborniki upravičeni v tem oziru posredovati med glavnim blagajnikom in po poplavah prizadetimi člani. Poročila in priporočila glavnih odbornikov je zbornica ' vzela z odobravanjem na zna-[ nje.
K besedi je bil pozvan sobrat Mike Rovanšek iz Conemaugha, ki je v živahnih besedah opisal razdejanje po povodnji v Johnstown u in okolici. Med drugim je omenil, da kolikor je njemu znano, je bilo v Johnstownu po povodnji prizadetih kakšnih 10 slovenskih družin. Sreča v nesreči je bila, da naši ljudje najrajši živijo na gričkih ali vsaj kolikor toliko vzvišenih krajih in jih tako povodenj ni dosegih. Nato je bilo soglasno sklenjeno, da se iz fcvezine blagajne pošlje fondu za poplavijence v Ely $10.00.
Od zastopnikov društva št. 26 je bila predložena resolucija, tikajoča se združenja naših organizaciji Tajnik združevalnega odbora JSKJ, sobrat Janko N,
na tudi v Jugoslaviji leta 1922, 1 glavna kontrola pa jim je pri- t znala tudi osebne in rodbinske i doklade. Te doklade so bile leta 1929 znižane na 150 Din mesečno, črnogorski upokoje- j ni barjaktarji so se organizira- i
VFIIKAN0Č
_	m	""V
Če se bodete spomnili svojih stari-šev, otrok in drugih sorodnikov v sta- j rem kraju S kakim denarnim darom | 7.a velikonočne praznike, tedaj je čas. da ga odpočijete čim prej. Naša de- ! nama nakazila so izplačana v starem kraju hitro in točno. Sedanje cene za denarne pošiljke so:
Zn $ 2.7.r>	100	Bin|Za if 9.15	100	Lir
Za	n.m	200	Diniz-a	1K.00	20ft	I.ir
Za	9.05	4 00	Din Zn	20.75	:)00	Lir
Zu	11.75	500	Dinj/,a	44.00	500	J.lr	i
Za	28.50	1.000	Din Zn	87.50	1.000	Lir
Zn	4 7.00	2,000	Din Za	1 7 1.00	2.000	Lir	:!
J
V stari kraj za Velikonoč
§e je čas. da se pridružite rojakom.
■ ki bcclo odpotovali v stari kraj 27.
• marca na parniku Champlain. PiSile mi tako) za pojasnila.
i
Glavni letošnji izlet
v stari kraj se vrši 17. junija na naj-, večjem in najhitrejšem parniku
NOKMANDIK
1 Potnike tega izleta bo podpisani 1 spremljal osebno od New Yorka do i Ljubljane. Priglasite se in rezervi-t rajte si prostor na parniku čim prej. —Pišite mi za vsa nadaljna pojasnila!
|	Leo	Zakrajšek
j	GENERAL	TRAVEL SERVICE
302 Kast 72nd	Street, New York, N.	V.i
;'	VAŽNO	ZA VSAKOGA	'j
K A DA K pošiljate denar v g turi kraj:
- KADAR sle namenjeni v stari Ura j;
KADAR želite Uopra iz starcuru kraja:
- KADAR rabite kako pooblastilo ali kako iz-
javo za stari kraj se obrnite na nas.l [ KARTE prodajamo za vse boljše parnike P<» j najnižji ceni in severln tmli za vse!
* izide.
Potniki bo z našim posredovanj«m vedno zadovoljni.
Denarne pošiljke Izvršujemo točno Ju zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO	V	ITALIJO
Za	$ 27 5	100	Din! Za	$	9.2:>	100	Lir
i	Za	5.15	200	DinjZa	18.20	200	Lir
Za	7.25	»00	Din! Za	44.00	500	Lir
l	Za	1 1.75	50o	DinlZa	87.50	1,000	Lir
Za	23.60	1.000	DinlZa	171.00	2.000	Lir
.	Za	-17.00	2,000	Din'Za	2G0.00	3,000	Lir
Navedene ccne so podvržene premem bi, kakor je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih.
V VaSenj lastnem interesu je. da pišite nam. pred n o se drtiyrje poslužite, /.n veno in pojasnila.
j Slovenic Publishing Co.
(Glas Naroda—Travel Bureau)
216 West 18 St. New York. N. V.
      , =
I1 i,.'.v B.e08:ra‘iiS»P«®*
Lacijo, ki prosi	^
sebnih in družinskih ? |
 -—o—- J I
Jugoslovanska ^ai• ‘ ,J ^ ie doi,™ M ;>****: *
t-'a.w prijatelj*._
 ------------------ V
ŽELITE ;,	POSTATI	|j
AMERIŠKI \
j državi*^ i
1 ? >
•	-	V
-it. »'***
t, rrt****
fc	ma najnovejso	K	■	.j^tl]
It	vam temeljito	taZ	^	p ^
vprašanja in ofU0' ^ % i- terc morate zlia1 ’’ 3 N ji;- greste na sodnti0 1	^
!;;; riško državljanstvo- |L
if'	g	|1
^
Knjigo dobite • j| t
“Ameriška Dom^11
«117 St. Clair *'e
Cleveland, ohl0
if:	^
Pošljite 20c v * i|a, |- ali money ordru.
TlasnaroJ;
NAJSTAREJSI	}
SLOT&«' >>
.te najbolj razi’r.„^a v^i list v Ameriki; dog" nje svetovne r.oy0 ^ <L < izvirna poročila i® p‘, vine; mnogo Šajp pisate ■ romanov najboljši :
Pošljite
in pričeli ga b°m	.
Vsa pisma nftsloVi-rtil
GLAS NA^,4
216 W. 18th St.,
^	i