Torek: Tednikov kopalni dan ! Aktualno Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem ! . Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 17. decembra ^^J ^midUVV/ • J Cigt'! Kupon ne veLja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in ' • 1 «v 1 • _ novoLetnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih P^kd^n I t t V-i yi JC^YY\ VMT\H prireditev. Kupon veLja za nakup ene vstopnice, izpLačiLo v I \ 1L/C V Clll UI \J\X&j(X I■rilMi gotovini in nakup dariLnih bonov nista možna. y BH^^SEfSIH Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. N 1 , Terme Ptuj \ pekarno PPS t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si savahotels& resorts 1 _____________________________' O Stran 2 V Štajerski Ptuj, petek, 27. septembra 2019 Letnik LXXII • št. 75 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Podravje • Trgatev pri koncu, za Ormožane ponovno z grenkim priokusom Zadruga ponuja odkup po 20 centov za kg Večina grozdja v vinorodnih pokrajinah Haloze, Slovenske gorice in Prlekija je pobranega. Na Ormoškem tudi letošnja trgatev za seboj pušča neprijeten pečat. Puklavčeva klet je sicer pravočasno napovedala, da bo zmanjšala količine odkupa. Da pa grozdje ne bi ostalo v vinogradih, je KZ Ptuj pridelovalcem ponudila odkup po ceni 20 centov za kilogram. To pa je v iavnosttsprožiloJka^nekai,pojemike.JVeč na strani 2. Podravje Gorišnica • Urejajo fitnes na prostem O Stran 2 Infrastruktura Podgorci • Še nekaj časa gradbišče O Stran 4 Odpadki Ptuj • Zelena luč za sežigalnico O Stran 5 Kmetijstvo Destrnik • Mlada prevzemnika z Janežovskega vrha O Strani 8 in 9 Podeželje Podravje • Samooskrba z domačega vrta O Strani 8 in 9 v Šport Marjan Kelner • "Mlade želimo spraviti v gibanje" O Stran 19 Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Na Ptuju vroče okrog delovnega časa gostinskih lokalov o Stran 3 Politika • Nova ulica v Kidričevem poimenovana po Jožetu Pučniku o Stran 3 Podravje • Pri obnovi hardeške dvorane pomagajo občinski delavci o Stran 4 Kronika Dnevno čez mejo po 60 migrantov, v priporu 250 tihotapcev z ljudmi mesi »spomeničarjev«? Na vsakem koraku o Stran 12 1114 Štajerski Aktualno torek • 24. septembra 2019 Kidričevo • Jager prodaja obrat pekarne Denar od prodaje za investicijo na Ptuju Ptujske pekarne in slaščičarne (PPS) so po nekaj letih negotovosti letos spomladi dobile novega lastnika. Pod svoje okrilje jih je vzela ena največjih trgovskih družb v državi, družba Jagros. Novi lastnik PPS-a, trgovsko podjetje Jager, je v Kidričevem s svojo živilsko-tehnično prodajalno prisotno od leta 2005. S poslovanjem na lokaciji so zadovoljni. Za odprodajo pekarne (na fotografiji), ki je v središču blokovskega naselja in za restavracijo Pan, so se odločili, ker jim predstavlja poslovno nepotrebno premoženje. Po nekaj mesecih so novi lastniki že začeli izvajati racionalizacijo poslovanja. Odločili so se za prodajo pekarne v Kidričevem, saj menijo, da proizvodnja na dveh lokacijah (Ptuj, Kidričevo) ni potrebna. Boštjan Jager je povedal, da bodo denar od kupnine, ki jo bodo prejeli za poslovni objekt v Kidričevem, vložili v posodobitev proizvodnje na Ptuju. „Gre za odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Prodajamo poslovni objekt, ki lahko služi bodisi za proizvodnjo bodisi za skladišča," je dejal Jager, ki je že ob prevzemu PPS-a povedal, da je njihov cilj razvoj pekarne. Nepremičnino prodajajo za 290.000 evrov. Gre za okoli 900 m2 velik poslovni objekt na 33 arih zemljišča, ki je v celoti komunalno opremljeno. Urejeno je tudi parkirišče. Poleg prostorov za proizvodnjo pekovskih izdelkov sta v objektu še prodajalna in stanovanje. Poslopje je bilo grajeno leta 1958, leta 2002 pa temeljito obnovljeno za izvajanje pekovske dejavnosti. Družinsko podjetje Jagros, ki letos zaznamuje 30 let delovanja, je z mrežo svojih prodajaln prisotno v 41 krajih po Sloveniji. Temeljna dejavnost je trgovina, ukvarjajo se tudi z gradbeništvom in od nakupa Ptujske pekarne še s pekarstvom. „S Ptujskimi pekarnami smo pred nakupom poslovno sodelovali dve desetletji. Kot lastnik, ki ima svojo lastno maloprodajo, predstavljamo določeno sinergijo, da so kakovostni izdelki, ki so proizvedeni v PPS, na voljo potrošniku v regiji, kjer so proizvedeni. Tako zasledujemo cilj, da se v lokalnem okolju trži lokalno proizvedeno blago. Seveda bo podjetje odslej vse, kar bo ustvarilo, vlagalo nazaj v posodobitev proizvodnje in širitev kanalov prodaje, ki ne bo omejena samo na našo maloprodajo," je po prevzemu PPS-a v imenu novih lastnikov za naš časopis pred dvema mesecema napovedal Boštjan Jager. Mojca Zemljarič 1 Občanom na voljo fitnes na prostem Vadbišče za 33.000 evrov V urejenem Športnem parku Gorišnica so pri koncu z ureditvijo nove pridobitve, fitnesa na prostem. Naprave za vadbo so namenjene vsem občanom, predvsem pa športnikom. Gorišničani in Gorišničanke imajo novo možnost za vadbo, in to kar na prostem. Občina je namreč v teh dneh namestila sedem kombiniranih fitnes naprav, med njimi dvovišinsko bradljo, set nizkih drogov, napravo za dvig uteži, ravnotežno ploščo, napravo z vrvmi ... Vadbene naprave omogočajo poleg aerobne vadbe izvajanje vaj za moč, gibljivost, ravnotežje in koordinacijo. Prvi fitnes v občini je opremljen z informativno tablo, ki vsebuje navodila za varno vadbo in uporabo vadbenih naprav v slovenskem in angleškem jeziku. Za nakup fitnes opreme, njeno vgradnjo in pripravo terena je občina odštela vključno z davkom na dodano vrednost vsega skupaj 33.000 evrov, od tega po 15.000 evrov za orodja in prav toliko za gradbena dela, za stebre z varovalno ograjo pa še 3.000 evrov. Občina bo naložbo pokrila z lastnim denarjem. MH Ormoško • Ptujska Kmetijska zadruga ponuja možnost odkupa grozdja Kilogram grozdja po odkupni ceni 20 centov Da grozdje ormoških vinogradnikov, s katerimi ormoška klet Puklavec Family Wines ni več sklenila pogodbe o odkupu grozdja, ne bi ostalo na trsih, Kmetijska zadruga (KZ) Ptuj sedaj ponuja možnost nepogodbenega odkupa grozdja po minimalni odkupni ceni 20 centov za kilogram. V ormoški kleti so pred dobrim letom in pol napovedali, da bodo zaradi poslovnih odločitev drastično zmanjšali količino odkupljenega grozdja, ki so ga zadnjih pet let odkupovali preko Kmetijske zadruge Ptuj od okoli 150 ormoških vinogradnikov. Sprva so načrtovali, da sploh ne bodo več odkupovali preko ptujske zadruge, temveč kar neposredno od vinogradnikov, vendar so se kasneje dogovorili in zagotovili, da bo odkup nekaj čez 800 ton od okoli 1600 ton, ki so jih doslej dostavljali kleti, še tri leta potekal preko KZ Ptuj. V tem času so si vinogradniki in kmetijska zadruga belili glavo, kaj bodo v z viškom grozdja. V zadrugi so se naposled odločili, da bodo ponudili možnost odkupa nepogodbenega grozdja po ceni 20 centov za kilogram. Odkup grozdja za nizko ceno je izhod v sili »Ker nekateri vinogradniki doma nimajo možnosti sprešati grozdja ali nimajo kleti in sodov, smo v Kmetijski zadrugi Ptuj sprejeli odločitev, da bomo grozdje odkupili. Doslej imamo ponujenega okoli 60 ton grozdja, ocenjujemo pa, da se bo do konca tedna oglasilo še nekaj vinogradnikov, tako da računamo na vsega skupaj do okoli 100 ton grozdja. Preostali vinogradniki pa so se nekako znašli. Odkupna cena za grozdje je za zdaj minimalno 20 centov za kilogram, če bo višja, pa bo odvisno od tega, po kakšni ceni nam bo uspelo prodati vino. To vino namreč nameravamo prodati naprej v rinfuzi, po ceni od 35 do 40 centov za liter. Če 1 ^MJ > TJSK.A ¿Aoruiti. rVT/KtoSlCl VA UL 1.' ¿250 PTUJ , run z 0.0. Spoifotronf vfriOKmdnlkl, vlnogrndnlci S strani podjetja PSF Ormoi se ponuja možnost o odkupu nepogodbeneea gTOdia » naslednjih pogojih^ • količina - wo ponujeno grozdje s strani vinogradnika. • kvaliteta - sladkorna stopnja min. 61 Oe, negiede na zdravstveno stanje in sortno sestavo. • cena - min. 0,20 EUR/ke, • plačilo - 31. 03. 2020, » prevzemno mesto- klet P&F Ormož. V koliko/* se odločite za prodajo, pokličite ponedeljka, 23.09, 2019 do 15. ure. 1 do "tuj, 19. 09. 2019 Direktor: Branko Valenko, univ. dipl. ing. agr Emil Trstenjak: »To je blamaza« Te teme, še zlasti ponujene odkupne cene grozdja, so se na zadnji seji med drugim dotaknili tudi ormoški svetniki, ki so sicer razumeli, da bo grozdje odkupovala klet. »Pred časom so v ormoški kleti rekli, da bodo količine odkupljenega grozdja prepolovili, ker ga imajo preveč. A glej ga zlomka. Očitno sedaj imajo kapacitete. Pred desetimi dnevi je prišel dopis o možnosti nepogodbenega odkupa grozdja po ceni 20 centov za kilogram! To pa je blamaza. Naj pustijo naše vinogradnike preživeti,« se je jezil svetnik Emil Trstenjak. Svetnik Slavko Kosi pa je med drugim ormoškega župana Danijela Vrbnjaka pozval, naj s težavo seznani kmetijsko ministrico, tudi v luči dejstva, da ima ormoška družba v najem vinograde na državni zemlji. »To, kar se dogaja, za nas okoliš res ni dobro. Ljudje ne vedo, kaj naj si z grozdjem začnejo. Zahtevali bomo odgovore, dopis pa bomo poslali tudi na kmetijsko ministrico, kajti to je tema za državo. Ljudem je treba prisluhniti, nekaj se mora narediti,« pa je pokomentiral župan. nam bo uspelo vino prodati po višji ceni, bomo za grozdje plačali več. Ormoška klet nam bo šla toliko na roke, da bo to grozdje sprešala in vino negovala, kar bo zahtevalo nekaj stroškov, do marca pa bomo skupaj poskušali najti kupca za vino,« je pojasnil direktor KZ Ptuj Branko Valenko in dodal, da je iígyfea odkupna cena zagotovo prenizka, a da gre za izhod v sili: »Iskali smo kupce, vendar je povsod grozdja dovolj in ga v tem trenutku nihče ne potrebuje. Najslabše bi bilo, da bi grozdje ostalo v vinogradih, zato smo razmišljali, kaj lahko naredimo.« Odkupujejo vse grozdje, ne glede na zdravstveno stanje in sorto Valenko je še dodal, da odkupujejo vse grozdje s sladkorno stopnjo najmanj 64 Oe, ne glede na zdravstveno stanje in sortno sestavo. Pogoj za odkup pa je še, da odkupijo vse ponujeno grozdje s strani vinogradnika. Rok za plačilo grozdja je 31. marec prihodnje leto. Monika Horvat Slovenija, Podravje • Ministrstvo in Sviz podpisala dogovor Mobilni učitelji ne bodo štrajkali Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo in predsednica glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Jelka Velički sta ta teden podpisala dogovor o ureditvi položaja mobilnih učiteljev, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč. Dogovor je po oceni šolskega sindikata dober znak za naprej. Pikalo je ob podpisu povedal, da ni prav, da mobilni učitelji nimajo povračila stroškov za uporabo lastnega avtomobila v službene namene in da niso mogli napredovati, kot vsi ostali učitelji. »Zaradi tega se nam je zdelo prav, da pristopimo k pogovorom. Oboji smo se zavezali, da te anomalije pri mobilnih učiteljih uredimo. S tem dogovorom smo te stvari dali tudi na papir in kar se tiče ministrstva in mobilnih učiteljev mislim, da smo eno stvar, ki je trajala kar nekaj časa, dali z mize,« je poudaril minister. Ob tem je izrazil upanje, da bo delo mobilnih učiteljev odslej tudi bolje ovrednoteno. V nadaljevanju je omenil vprašanje bodočega kariernega sistema učiteljev, ki je po njegovem mnenju potreben prenove. V tem smislu je napovedal, da bo ministrstvo do 15. oktobra imenovalo projektno skupino, ki bo pripravila akcijski načrt s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi za reševanje problema pomanjkanja določenih profilov izvajalcev dodatne strokovne pomoči ter njihove sistemske umestitve. Mobilni učitelji, ki na različnih zavodih nudijo dodatno strokovno pomoč za premagovanje ovir in primanjkljajev na več lokacijah, so si po navedbah Sviza več kot desetletje prizadevali za ureditev svojega položaja. Zaradi neodziv-nosti pristojnih so napovedali tudi stavko, ki bi jo izvedli 23. oktober. sta Foto: MZ Foto: FB Foto: MH Foto: MH petek • 27. septembra 2019 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Vroče okrog predpisa za delovni čas gostinskih lokalov Predlog razdvaja politiko, stanovalce in gostince Ptujska občina je pred nekaj dnevi v javno razpravo posredovala osnutek odloka o merilih za podaljšanje delovnega časa gostinskih obratov. Še preden bodo občani dobili možnost povedati svoje, so občinski svetniki izrazili bojazen, da bo kompromis zelo težko najti. Komu ugoditi v turističnem mestu: gostincem in jim podaljšati obratovalni čas ali stanovalcem - predvsem starega mestnega jedra -, ki si želijo miru? To bo očitno vroča tema prihodnjih dni, na kateri se bodo nabirale tudi politične točke. Razloge, da so se lotili urejanja tega področja, je na ponedeljkovi seji mestnega sveta predstavila županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Ključni vzvod za to naj bi bile pritožbe tako gostincev kot stanovalcev: „Vzeli smo odlok iz Ljubljane, ga priredili za naše razmere ter značilnosti in zdaj osnutek dajemo v javno razpravo. Želim slišati čim več mnenj, ključno je, da najdemo kompromis. Dalj časa se pogovarjamo o tem, da je Ptuj turistično mesto. Da bo potencial izkoriščen, pa moramo tudi kaj spremeniti." S Foto: Črtomir Goznik Se odlok spreminja zaradi posameznikov, ki jih motijo nekateri lokali? Foto: Črtomir Goznik Županja Nuška Gajšek: »Pritožujejo se gostinci in stanovalci. Stvari je treba urediti.« Predlog podaljšanih obratovalnih časov za staro mestno jedro • restavracije, gostilne in kavarne od 5. do 6. ure in od 2. do 3. ure, v stavbah s stanovanji od 22. do 3. ure naslednjega dne, • slaščičarne, okrepčevalnice in bari od 5. do 6. ure in od 24. do 1. ure, v stavbah s stanovanji od 22. do 1. ure naslednjega dne, • okrepčevalnice in bari z mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program od 24. do 3. ure, v stavbah s stanovanji od 22. do 1. ure naslednjega dne, • gostilne, restavracije in kavarne z mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program od 2. do 3. ure, v stavbah s stanovanji od 22. do 1. ure naslednjega dne, • gostinski vrtovi in terase gostinskih obratov od 6. do 24. ure, • samostojni gostinski vrtovi od 6. do 1. ure naslednjega dne. „Poraja se dvom, da se odlok spreminja zaradi vplivnih posameznikov. Mene osebno to zelo moti, kar sem tudi povedal. Najbrž ni naključje, daje ena izmed revizork občinskih zavodov dalj časa ostro nasprotovala veljavnemu odloku," pravi svetnik Milan Klemenc. Že doslej je občina lahko po uradno ugotovljenih več kot treh kršitvah preklicala soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času. „Zato ne razumem, zakaj so spremembe odloka potrebne, sploh pa tako na hitro." Županja Nuška Gajšek odgovarja, da dajejo odlok šele v razpravo, 16. oktobra bodo opravili javno obravnavo, zato argument o hitrosti sprejemanja odloka ne zdrži. „K spremembi smo pristopili iz več razlogov. Nekatere zadeve smo želeli bolj jasno opredeliti, nikakor pa pri predlogu sprememb ne gre za odziv na pobudo posameznika. Res pa je, da smo imeli več takšnih in drugačnih prijav, pobud... Zato smo preverjali odloke v drugih občinah in se odločili, da ponudimo v razpravo spremembo, ki bi lahko kot kompromis omogočila sobivanje." Po odloku, ki so ga pripravili na ptujski občini, bi znotraj mestnega jedra gostinski lokali na terasah lahko obratovali do polnoči, zunaj centra mesta pa do 22. ure. Ustanovili bi tudi komisijo, ki bi imela pravico odločati o posameznih primerih. „Na eni strani so tisti, ki imajo pravico do miru, na drugi pa tisti, ki izvajajo svojo gospodarsko dejavnost. Gostincem bi dovolili podaljšanje delovnega časa, obenem bi omejili zadrževanje na terasah, kar menim, da je dober www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik Kidričevo • Poimenovanje ulice in parkov Novo naselje bo Ulica Jožeta Pučnika Na robu Njiverc tik pred Kidričevim bo v prihodnje zrasla nova stanovanjska soseska. Gradnja prvega stanovanjskega bloka na začetku ulice gre h koncu. Stanovanja bodo predvidoma vseljiva konec leta. Do takrat mora imeti blok tudi naslov. Zato so kidričevski občinski svetniki na seji v septembru izbrali poimenovanje nove ulice v Ulico Jožeta Pučnika. O predlaganem nazivu ulice ni imel nihče pomisleka. Svetniki so se strinjali, da gre za velikega zagovornika demokracije, enega izmed pomembnih mož slovenske osamosvojitve in graditelja temeljev slovenske države. Svetnika Stanislava Lam-piča je sicer zmotilo, da je predlog o poimenovanju ulice podala politična stranka (SDS). „Zakaj niste pozvali zainteresirane javnosti, da poda predloge? Po mojih informacijah oziroma v skladu z zakonom bi predloge lahko vložili krajani, vaška skupnost, župan, svetniki, ne pa politična stranka," je opozoril Lampič. Izrecno je poudaril, da Nova ulica v Kidričevem se bo imenovala po nekdanjem podpredsedniku slovenske vlade Jožetu Pučniku. ni proti predlaganemu imenu ulice, ne strinja pa se s po njegovem mnenju nepravilno vodenim postopkom. Poleg tega do obravnave gradiva za sejo občinskega sveta svetniki tudi niso vedeli, da se pripravlja poimenovanje nove ulice. Župan Anton Leskovar je dejal, da morajo ulici dati ime, saj si bodo stanovalci v novem bloku prijavili bivališča in potrebujejo naslov. „Geodetska uprava in Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen sta k predlogu poimenovanja ulice podali pozitivno mnenje," je poudaril župan. Hkrati v Kidričevem potrjujejo tudi imeni za dva parka: na novo oblikovani park generacij med Tovarniško cesto in Mercatorje-vo prodajalno ter Park mladosti med blokovskim naseljem. Park generacij je urejen na novo in zato mu bodo obenem izbrali še ime. Poimenovanje Park mladosti se uporablja že leta in leta, sedaj ga bodo z občinskim aktom tudi formalizirali. Mojca Zemljarič kompromis tudi za tiste, ki živijo nad temi lokali," o namenu sprejemanja odloka pravi Gajškova. Kdo mora imeti prvo besedo: občani ali svetniki? Še preden se je razprava o bistvu oz. vsebini odloka razvila, je postopek zmotil svetnika Milana Klemenca. Prepričan je, da bi moral najprej razpravljati mestni svet in šele nato bi gradivo dali v javno razpravo. „Spreminjamo odlok zaradi treh lokalov. Vsi vemo, za kaj gre, pa uredimo to drugače. Imam izpiske Policijske postaje Ptuj, vemo, kdo so kršitelji. Ne želimo si najbrž, da bo mladina ponovno popivala v parkih," je precej ostro zažugal pripravljavcem gradiva. Županja mu je pojasnila, da je postopek priprave gradiva potekal enako kot pri drugih odlokih, odvrnila mu je, da je le nametal zakone, pravilnike in svoje pomisleke, brez glave in repa. Petkrat na leto še daljši delovni čas: do 5. zjutraj Gostinec bi lahko po odloku, ki je v pripravi, pridobil do največ pet soglasij v koledarskem letu za enodnevno podaljšanje delovnega časa gostinskega obrata do 5. ure zjutraj. „Po sedaj veljavnem sklepu je bilo število izdanih soglasij neomejeno, kar pa se je v praksi Kako bi poslovali lokali zunaj mesta Gostinski obrati na območjih stanovanj bi lahko obratovali od 22. do 23. ure oziroma do 24. ure, če tako odloči komisija, gostinski vrtovi pa do 22. ure. Na območjih centralnih dejavnosti bi jim lahko čas obratovanja podaljšali od 5. do 6. ure, v stavbah s stanovanji od 22. do 23. ure, za gostinske vrtove prav tako do 22. ure. V območjih IV. stopnje varstva pred hrupom, območjih proizvodnih in prometnih površin celo neprekinjeno 24 ur, gostinski vrtovi pa enako do 22. ure. izkazalo za neprimerno, saj se je to izkoriščalo v preveliki meri in so si nekateri gostinci s tem redno podaljševali obratovalni čas lokalov ob vikendih, ki ga sicer ne bi mogli pridobiti," pojasnjujejo na občini. »Iščemo rešitev, da koza ne bo preveč raztrgana, volk pa bo sit« Da gre za težko breme in da nikoli ne bodo zadovoljni vsi gostinci in stanovalci, meni Štefan Čelan. Tudi sam živi v starem mestnem jedru, zato, kot pravi, se zaveda, da le iščejo rešitev, kako doseči, da koza ne bo povsem raztrgana, volk pa bo vendar sit. Andrej Čuš meni, da si morajo občani in svetniki vzeti čas in najti kompromis med pravico do dela in pravico do mirnega življenja. Metka Petek Uhan pa prednost daje mnenju občanov, saj pravi, da je pravilno, da odločajo o tem tisti, ki se jih to neposredno tiče. Zaveda pa se, da gre za dve popolnoma nasprotni strani in bo težko najti rešitev, ki bo zadovoljiva za vse. „Boljše slab predlog kot noben predlog, pa čeprav sam menim, da ta sploh ni slab," je pripomnil svetnik Bojan Pahor. Darja Harb meni, da je treba uskladiti predlog z mladimi, Sergeja Puppis Freebairn bi v debato vključila še obrtno zbornico. Dženana Kmetec Foto: MZ 4 Štajerski Podravje petek • 27. septembra 2019 Zavrč • Z županom Slavkom Pravdičem ob občinskem prazniku Sodelovanje vseh je dober recept za uspeh V občini Zavrč je te dni veselo. V okviru 23. praznika občine že potekajo prireditve in priprave na osrednjo prireditev, ki bo to soboto. Ob bližajočem se občinskem prazniku smo govorili z županom Slavkom Pravdičem, ki je poudaril, da so v preteklem letu zelo uspešno uresničevali zastavljene cilje. S ponosom je naznanil, da se občani zelo dobro odzivajo na pobude občine in s svojim sodelovanjem tudi pomagajo pri uspešnem doseganju ciljev. Tako je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organiziral in izvedel varovanje prihoda in odhoda šoloobveznih otrok v prvih dneh šolskega leta. Dodal je: »Ponosen sem na občane in občanke, ki sodelujejo pri skrbi za varnost naših otrok na poti v šolo. Dobro se je obnesla tudi pobuda za medgeneracijsko sodelovanje, ki so ga krepili v sklopu projekta Haloški radovednež. Na medgeneracijskih srečanjih so mladi starejšim občanom pomagali pri spoznavanju sodobne informacijske tehnologije. Praksa sodelo- Občankam in občanom občine Zavrč iskrene čestitke ob 23. občinskem prazniku. Vljudno vabljeni na osrednjo slovesnost, ki bo v soboto, 28. septembra, ob 16. uri v Kulturni dvorani v Goričaku. Veselimo se srečanja z vami in dobrodošli. Slavko Pravdii, župan Obline Zavrč Župan občine Zavrč Slavko Pravdič vanja se je prenesla tudi v domove naših občanov in verjamem, da so družine sedaj tudi bolj povezane.« Med uspešno izvedenimi naložbami je župan Pravdič izpostavil: »Uspešno je bila zaključena rekonstrukcija mrliške vežice. V septembru smo končali modernizacijo javne poti v Pestikah, ki je zahtevala tudi sanacijo treh plazov. . Skupna vrednost del je znašala 307.946 evrov. Občina je v tem obdobju tudi zagotavljala sredstva za sofinanciranje malih čistilnih naprav. Trenutno pa še poteka izgradnja pločnikov in javne razsvetljave ob cesti Zavrč-Goričak in izgradnja javne razsvetljave na javni poti Zavrč-pokopališče.« O zagotavljanju dobrih pogojev za življenje je Pravdič povedal: »V preteklem letu smo zvišali pomoč staršem ob rojstvu otroka. Ta po novem znaša 500 evrov. Razmišljamo tudi, da bi staršem ob vpisu otroka v prvi razred zagotovili finančno pomoč. Vrtcu in šoli na podlagi pogodbe sofinanciramo nadstandardni program. Ob tem smo na šoli postavili pitnika s čisto pitno vodo.Vsem občanom pa smo zagotovili še možnost koriščenja brezplačnih prevozov na šolski liniji in tako omogočili lažji prihod do občinskega središča.« O bogati zgodovini pričajo najdbe, ki dokazujejo pomembnost kraja v zgodovini. »Glavna tema vseh sestankov z društvi je predstavitev zgodovine našega kraja občanom. V prihodnjem letu bomo izdali brošuro, katere namen je predstavitev arheoloških najdišč, vinarjev nekoč in druge pomembne teme Zavrča. S promocijo zgodovine želimo tudi spodbuditi razvoj turizma,« je še povedal župan in dodal: »Ob našem 23. prazniku občine Zavrč čestitam vsem občankam in občanom z željo, da se v čim večjem številu udeležijo prireditev. V soboto bo v kulturni dvorani osrednja prireditev, posebej pa vas vabim tudi na dogodka ob društvenih večerih v športnem parku v Zavrču.« Karmen Grnjak Podgorci • Dela bodo trajala do srede novembra Rok za dokončanje podaljšali za mesec in pol Čeprav je bilo predvideno, da bi bil v teh dneh obsežen projekt izgradnje kanalizacije, pločnikov in javne razsvetljave ter rekonstrukcije dotrajanega vodovoda v Podgorcih in delu Osluševcev, ki poteka vse od lanske jeseni, končan, bo naselje Podgorci še nekaj časa gradbišče. Kot so pojasnili na Komunalnem podjetju Ormož, ki izvaja dela po pogodbeni vrednosti 1,37 milijona evrov, so zaprosili za podaljšanje roka izvedbe. »V maju in delno v juniju je bilo deževno obdobje, zaradi česar izgradnje kanalizacije, ni bilo možno izvajati, dodatno težavo pa so predstavljali številni obstoječi iztoki v obcestne jarke in dotraja- no meteorno kanalizacijo, ki so še dodatno močili teren na predvideni trasi kanalizacije (meteorne in fekalne). Treba je bilo pač počakati na ustrezno vreme. Dodatne zamude so nastale tudi zaradi obstoječih inštalacij na predvideni trasi kanalizacije, kar poveča količine ročnih izkopov in s tem upočasnitev del. Govorimo predvsem o optičnem Podgorci bodo še nekaj časa gradbišče. omrežju, ki v času projektiranja kanalizacije še ni bilo izvedeno in posledično ni bilo upoštevano v projektu,« je razloge za zamujanje z deli pojasnila vodja gradbene enote pri ormoškem komunalnem podjetju Lidija Zorjan. Kanalizacija in vodovod 1 v vi • »i v končana, čaka jih se pločnik Kot je še povedala, je fekalna in meteorna kanalizacija že končana, prav tako tudi zamenjava vodovoda, ostalo je še dokončanje pločnika od naselja Podgorci proti Bresnici. Na občini so izvajalcu rok za končanje del podaljšali za približno mesec in pol in pričakujejo, da bodo dela končana do 15. novembra. Do tega roka bo pridobljeno tudi uporabno dovoljenje. Po njegovi pridobitvi bo Občina Ormož poslala uporabnikom odločbe o plačilu komunalnega prispevka in ko bodo uporabniki poravnali znesek, se bodo lahko priključili. Rok za priključitev je pol leta od prejema odločbe. Monika Horvat Ormož • Obnova parketa v hardeški dvorani se bo še zavlekla Bo tekma slovenskih rokometašev proti Nizozemcem na novem ormoškem parketu? Obnova parketa in izvedba talnega ogrevanja v športni dvorani Hardek glede na zastavljene terminske načrte zamuja že za dober mesec dni. Ta teden bi po zadnjih napovedih dvorana Hardek morala biti nared. A stanje na terenu kaže, da dela v zvezi s sanacijo parketa in izvedbo talnega ogrevanja v vrednosti okoli 203.000 evrov še niso končana. Na občini Ormož so potrdili, da je izvajalec, ljubljansko podjetje Modro, v teh dneh znova zaprosil za podaljšanje roka. Župan Danijel Vrbnjak je pojasnil, da so izvajalcu že dvakrat podaljšali rok, nazadnje do 26. septembra, saj so se dela dodatno zavlekla zaradi težav z vlago in dodatnih del. Betonska podlaga oz. izravnalni estrih so se morali posušiti na določeno vrednost, preden je mogoče nanje položiti parket. Da bi bila dela prej končana, ■ II V»|» V • • 1 vključili rezijske delavce Dela bi morala biti v teh dneh končana, a ni tako. Izvajalec je zato občino zaprosil že za tretje podaljšanje roka. »Ne vemo, ali bomo tokrat rok podaljšali, saj dela opravljajo počasi. V teh dneh bi morala biti narejena ter-moizolacija, za strojne inštalacije pa je bilo rečeno, da bodo ta konec tedna naredili preizkus in bi takoj začeli polagati parket. Ne vidim razloga, zakaj dela potekajo tako počasi, kajti sedaj ni več nobenih spornih zadev. Izvajalec bi se časovno lahko bolj potrudil. Vse napore vlagamo v to, da bo dvorana čimprej nared, zato smo v delo vključili tudi delavce režijskega obrata,« je dodal župan, ki je na vprašanje, kdaj bi torej dela lahko bila končana, odgovoril: »Do 25. oktobra, ko je planirana tekma slovenske moške rokometne reprezentance, mora biti dvorana vsekakor nared. Upam, da bo končana v naslednjem tednu.« Dela v športni dvorani Hardek bi sicer po prvotnih obljubah morala biti končana že do začetka novega šolskega leta. Monika Horvat Foto: M H Foto: MH petek • 20. septembra 2019 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Mestni svet prižgal zeleno luč za sežigalnico Na ledu kot osli ali kot Kopitarji? Ptujski mestni svetniki so na septembrski seji odločali o podpori projektu gradnje sežigalnice. Z veliko večino glasov so odločili, da termični obdelavi odpadkov v mestu prižgejo zeleno luč. 23 jih je bilo za in šest proti. Proti sežigalnici so se izrekli v svetniški skupini Andreja Čuša. „Ptujčani si prav gotovo zaslužijo kaj boljšega kot sežigalnico. Nimamo ustreznih in zadostnih zagotovil, da objekt ne bi obremenjeval okolja. Stroka je mnenja, da takšne sežigalnice, kot je dunajska, pri nas ne bo, ker zanjo nimamo denarja. Gre za vprašanje prakse spoštovanja okoljskih standardov. Spomnil bi samo na neuspele projekte bio-plinarn, pa tudi TEŠ 6. Poleg tega je vprašljiva lokacija, ki je v Naturi 2000. Območje četrtne skupnosti (ČS) Breg je zaradi obstoječe industrije in druge infrastrukture tako ali tako degradirano. Sežigalnica bi ga degradirali še v večji meri, razvrednotili bi nepremičnine, že sedaj je območje brez urejene cestne infrastrukture, varnih šolskih poti, kanalizacije ... Bi pa dobili sežigalnico!" ČS Breg dobro pozna težave s smradom Županja Nuška Gajšek je poudarila, da so smeti vedno večji problem in bo z njimi treba nekaj narediti, a pod strogimi okoljskimi standardi. Nekdanji župan, danes mestni svetnik, Štefan Celan je ideji sežigalnice naklonjen. Ne nazadnje so zametki zanjo začeli nastajati v času njegovega županovanja. Svetnike je povabil na ogled sežigalnice v Burghausen, kjer da ima mesto energetiko zastonj. Bojan Pahor je izpostavil, da projekt sežigalnice na Ptuju lahko uspe v proaktivni komunikaciji z javnostjo. Dodal je, da je na področju bioplinarn strokovno zelo dobro podkovan in da situacija na tem področju naj ne bi bila tako katastrofalna, kot se jo prikazuje. Drugače meni Vladimir Koritnik: „Ne morem se strinjati, da sta bioplinarna in kaliferija super. Ker nista. V primeru sežigalnice računam na drugačen pristop in da bodo ljudje o vsem obveščeni." Tudi Čuš je oporekal Pahorjevim besedam o dobrem delovanju bioplinarn. „Vemo, da so z njimi velike težave. Upamo, da bodo tudi v Perutnini namestili kakšne naprave, da ne bo več težav s smradom." Janez Rožmarin je razmišljal, da bi se lahko ČS Breg podobno kot pred leti ČS Spuhlja (Gajke) na račun sežigalnice infrastruk-turno posodobila. Marta Tušek je dodala, da je Desus ideji o gradnji sežigalnice naklonjen, prav tako so podporo projektu izrekli Alen Iljevec (Ptuj je naš), Gorazd Orešek (ZA Ptuj), Rajko Fajt (SDS). Andrej Lazar je pripomnil, da je Ptuj na področju ravnanja z odpadki brez rešitev. Težave pa so velike. „Zati-skati si oči, da odpadkov nimamo, je nesmiselno. Zato je treba iskati in najti rešitve. Zato smo tukaj," je dejal Lazar. Če bi živeli v Nemčiji, ne bi dvomili ... Oglasila se je tudi Sergeja Puppis Freebairn: „Če bi živeli v Nemčiji, o projektu ne bi dvomili. Ker smo v Sloveniji, se dogaja, da delo dobijo neusposobljeni izvajalci, denar za investicijo se prekanalizira za druge namene ... Sicer pa naj dodam, da me občani ČS Spuhlja in ČS Jezero sprašujejo, kdaj boste zaprli Cero Gajke. Rada bi dejala, da gre osel samo enkrat na led. Kolikokrat pa bomo šli Ptujčani?" Na te besede se je odzval Čelan. Spomnil je, da je Anže Kopitar led dobro izkoristil in si na ledu ustvaril bogato kariero. „Vedel je, kaj je led in danes od leda nekaj ima. Bodimo kot Kopitar!" je pozval. Mojca Zemljarič Spodnje Podravje • Problematika neoznačenih avtobusnih postajališč Kozel: „Neoznačena postajališča niso legalna!" Na območju Mestne občine Ptuj je 118 registriranih avtobusnih postajališč. Še vedno pa je veliko neoznačenih mest, ki se uporabljajo za vstop in izstop potnikov. Številni (predvsem šolarji) praktično vsakodnevno tehtajo, kaj je bolj (ne)varno: čakati avtobus na neoznačenem mestu ali hoditi po prometni cesti brez pločnika do označenega postajališča. Težke odločitve pa morajo sprejemati tudi vozniki avtobusov, ki - kljub temu da postajališče ni označeno - nemalokrat dovolijo potnikom vstop in izstop. Seveda z dobrim namenom, pa vendar je tveganje, ki ga prevzemejo nase, veliko. Šolska avtobusna postajališča v Mestni občini Ptuj so bila registrirana leta 2004 in takrat vsa tudi jasno označena. Zdaj so se na posameznih območjih četrtnih skupnosti pojavila nova stojišča za avtobuse. Kako in kdaj so se začela uporabljati, ne ve nihče, očitno pa so za potnike potrebna. Pristojna komisija mora zdaj preveriti stanje na terenu in določiti lokacije avtobusnih postajališč na lokalnih cestah. Postajališča morajo izpolnjevati tehnično-prome-tne pogoje; med drugim ne smejo predstavljati nove nevarnosti ali vplivati na preglednost, opremljena morajo biti s prometno signalizacijo in stojišči. „Koliko postajališč na območju občine je takšnih, ki so nastala po letu 2004, ne vemo, ocenjujemo pa, da jih je vsaj deset," pravi Franc Kozel, predsednik ptujskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ter dodaja: „Vsekakor niso legalno vzpostavljena, saj komisija, ki jo vodi svetovalec ptujske občine Aleš Gregorec, tega ni odobrila. Niti eno avtobusno postajališče, ki ni primerno označeno, ne sme biti v uporabi, saj je lahko zelo nevarno." Na to so opozorili tudi prevoznike javnih linijskih in šolskih prevozov. Dejstvo je, da bi na mestih, kjer se avtobusi ustavljajo, morala biti označena postajališča, a kot pravijo na ptujski občini, se ustavi pri dolgotrajnih postopkih in pomanjkanju denarja. Označitev pokritega postajališča skupaj s preplastitvijo asfalta in utrditvijo bankine na Štukih je stala neverjetnih 100.000 evrov. Občina pozvala ministrstvo, da postajališča uredi na državnih cestah Ptujska županja Nuška Gajšek ugotavlja, da so šolske poti na območju Ptuja velik problem, zato je na ministrstvo za infrastrukturo oz. ministrico Alenko Bratušek naslovila dopis z zahtevo, da se problematika postajališč vsaj začasno čimprej uredi. Glavnina problema je po mnenju Gajškove prav na državnih cestah, kjer je to tesno povezano tudi z zagotavljanjem šolskih prevozov, saj ni ne pločnikov ne postajališč. „Dejstvo je, da imamo zaradi cest, ob katerih ni pločnikov, velik prometnovarno-stni problem, saj tukaj vsakodnevno pešačijo najmlajši. To je namreč edina pot v šolo. Prevoza ne moremo zagotoviti predvsem zato, ker ni postajališč. V letu 2019 je to nepojmljivo in tudi nedopustno. Naši učenci potrebujejo varne šolske poti. Takoj," je zapisala županja v dopisu, pristojnemu ministrstvu, ob tem pa dodala, da se zaveda, da so državna sredstva omejena ter zato prosila za druge začasne rešitve. Prepričana je, da bodo tudi te pomenile izboljšanje varnosti, vsaj dokler ustrezna infrastruktura ne bo zagotovljena. Dve postajališči na cestah v Novi vasi in Grajenščaku Konkretni predlogi, ki jih je občina vložila na ministrstvo, se nanašajo na tri državne ceste. Gre za cesto Lenart-Ptuj v naselju Nova vas, vložena je pobuda za označitev avtobusnega postajališča. Predlagali so, da ga vrišejo kar na vozišču. Enako županja predlaga, Foto: Črtomir Goznik Je manj nevarno stati na neoznačenem mestu ali hoditi ob prometni, nevarni cesti do registriranega postajališča? Kdo je pristojen za določitev postajališč Postopek za določitev lokacije avtobusnega postajališča na cesti se začne z vložitvijo zahtevka upravljavcu ceste. Ta vodi postopek in odloča o upravičenosti zahtevka predlagatelja, ki je odvisen od analize prevoznih potreb potnikov, linij javnega potniškega prometa in razporeditve obstoječih avtobusnih postajališč ter tehničnih elementov ceste na območju lokacije predvidenega postajališča. Na lokalnih cestah o upravičenosti označevanja postajališč odloča pristojna komisija, na državnih cestah je to v domeni Ministrstva za infrastrukturo. da storijo na državni cesti Mari-bor-Ptuj, v naselju Grajenščak. Kot argument za označitev postajališč na državnih cestah na voziščih navaja županja Pravilnik o avtobusnih postajališčih, ki tovrstna postajališča omogoča zunaj naselja, če povprečno število vozil ne presega 10.000 ali je število dnevnih postankov avtobusov manjše od 20. Tretja vloga se nanaša na označitev novega prehoda za pešce med avtobusnima postajališčema na Cesti 8. avgusta v naselju Rogo-znica. Dženana Kmetec 6 Štajerski V središču torek • 24. septembra 2019 Ptuj • Tudi zadnja ideja za gradnjo garažne hiše pod vprašajem „Spomenicarji" po mnenju županje posta V zadnjem času so na ptujski občini iskali več variant, kje bi bilo najbolj smiselno graditi novo garažno hišo in zagotoviti dodatni kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Z vidika občine je trenutno najprimernejša lokacija v Ulici heroja Lacka, za pošto oz. minorit. predloge ocenjujejo kot boljše, a tudi zanje postavljajo stroge usmeritve, ki so po mnenju ptujske županje Nuške Gajšek celo neuresi Več kot jasno je, da bo na Ptuju idealno lokacijo za izgradnjo garažne hiše zelo težko najti. Številni Ptujčani so prepričani, da je ta priložnost celo zamujena, saj bi jo naj bilo najbolj smiselno umestiti pod mestno tržnico, ki pa bo kmalu dokončana. „V tem trenutku kot resno lokacijo obravnavamo lokacijo v Ulici heroja Lacka. Pripravljena je vizualizacija, na podlagi katere poskušamo dobiti kulturno-varstve-ne pogoje. Seznanili so nas, da bodo oblikovali strokovno komisijo, ki bo obravnavala našo vlogo, saj jim v osnovi lokacija ni bila pov-šeči," pravi direktor podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik. Da to drži, je jasno tudi iz odgovora ZVKDS. Kaj je pomembneje: pogled na srednjeveški zid ali parkirna mesta Direktor mariborske območne enote ZVKDS Srečko Štajnbaher pravi, da zadnja med variantami (parkitišče za minoritskim samostanom in pošto), ki jo je predlagala Občina, ni optimalna. „Spo-meničarji" namreč izpostavljajo, da se na tem mestu ob mestnem obzidju prezentira nekdanji mestni jarek ter da se s posegom ne sme zapreti pogleda nanj in na minori-tski samostan: „Zaradi zahtevnosti predvidenega posega smo predlagali, da bo zadevo reševala posebna strokovna komisija, ki bo ob ogledu terena in ob upoštevanju varstvenih režimov za to območje podala usmeritve za predviden poseg. Glede na zahtevnost posega smo Mestno občino Ptuj obvestili, da mora projektiranje izvesti usposobljena projektantska organizacija, ki ima vsaj tri reference v Sloveniji na podobnih projektih. Strokovna komisija še ni bila imenovana." Brez soglasja ZVKDS garažne hiše ne bo O primernosti omenjene lokacije v Ulici heroja Lacka bo tako odločala komisija, ki bo podala tudi usmeritve. Hodnik pravi, da je tudi zato zelo težko določiti realen terminski plan: „Z aktivnostmi smo še na začetku, nimamo niti končnega odgovora, ali bo ZVKDS to lokacijo sploh odobril kot ustrezno. Osebno menim, da bi s to lokacijo zadostili trenutnim potrebam ljudi, ki imajo opravke v mestu. Morda bi bilo treba najti še rešitev za stanovalce v mestu, kar pa bi lahko reševali drugje." Je pa ZVKDS pripravil preliminarne usmeritve za postavitev garažne hiše na obrobju historičnega mestnega jedra Ptuja še za tri druge lokacije; opredelili so območje za Perutnino Ptuj in avtobusno postajo, ob objektu Mercatorja in za Upravno enoto Ptuj. Na vseh treh so že parkirišča, na njih pa bi lahko z ureditvijo garažne hiše povečali število parkirnih mest. Cilj: avtomobile umakniti iz ožjega srednjeveškega jedra mesta „Pri razmišljanju o načrtovanju ureditev znotraj naselbinskih jeder s stališča spomeniškega varstva običajno izhajamo iz historičnih potez tlorisne organizacije prostora. Stališče ZVKDS je usklajeno z osnutki občinske prometne strategije, ki teži k temu, da se promet povsem umakne iz ožjega srednjeveškega mesta, po vzoru primerljivih evropskih historičnih mestnih jeder, zaradi česar se kaže potreba po umestitvi garažne hiše na zunanji rob zgodovinskega mesta ali v neposredno bližino," pojasnjujejo na ZVKDS. Njihovim pogojem bi bilo treba slediti pri prav vseh predlaganih variantah. Na območju za avtobusno postajo navajajo, da mora biti gradnja usklajena z okoliško gradnjo in vi- Idejni načrt ureditve parkirne hiše na današnjem Slovenija, Podravje • Hiranje socialnovarstvenih programov Zakaj je bolje delati v javnem sektorju kot v nevladnih organizacijah „Če hočeš, da so programi dobri, potrebuješ dobre ljudi, ki pa jih v programih ne moreš pošteno plačati, zato nam odhajajo. Strokovna delavka v programih ima po 20 letih delovne dobe 900 evrov neto plače, enako kot začetnik na centru za socialno delo," ugotavlja Polona Toplak, predsednica društva Ars vitae. Gre za vseslovenski problem, s katerim se srečujejo izvajalci številnih socialnovarstvenih programov. Zdaj jim je prekipelo. „Vlada je potrdila desetmilijar-dni proračun, za katerega pravi, da je socialno in razvojno naravnan. Ampak opisovati proračun, ki nenadoma ukinja štiri milijone predhodno obljubljenih sredstev za socialnovarstvene programe, kot socialen in razvojen, je zares slaba šala. Ministrstvo je sredstva za te programe kot del varčevalnih ukrepov znižalo leta 2012, s čimer smo se zaradi krizne gospodarske situacije strinjali, ampak z javno zavezo, da se po koncu krize ta sredstva vrne na isto raven, kar nam je bilo končno zagotovljeno letos junija. Septembra pa smo šokirani ugotovili, da je ministrstvo brez kakršnegakoli uradnega pojasnila ta sredstva nepričakovano umaknilo iz proračuna," pravi Urška Fišter, vodja komuniciranja Letos za socialno-varstvene programe 15,2 milijona evrov Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti redno od leta 1993 preko vsakoletnih javnih razpisov sofinancirajo programe nevladnih organizacij, s katerimi se zagotavlja večja profesionalna in strokovna obravnava ranljivih skupin oseb. Letos sofinancirajo 170 različnih socialnovarstvenih programov, od tega 122 javnih in 48 razvojnih, za katere letno namenjajo okoli 15,2 milijona evrov: „S tem zagotavljamo zaposlitev približno 550 strokovnjakom iz socialnovarstvenega področja. V teh programih spodbujamo tudi vključevanje prostovoljcev, ki pomembno dopolnjujejo različne aktivnosti. V zadnjem obdobju seje v prostovoljno delo vključilo več kot 9.000 prostovoljcev." Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Podplačane delavke, ki delajo za drobiž ... V CNVOS izpostavljajo pomen socialnovarstvenih programov, ki so temelj socialnega varstva v Sloveniji: „Gre za programe, kjer Problemi tudi na Ptuju: v enem letu odpoved dale tri delavke Tudi predsednica društva Ars vitae Polona Toplak pravi, da imajo vsi izvajalci socialnovarstvenih programov velike težave zato, ker delavcev ne morejo ustrezno plačati: „Strokovni kader, ki seje pri nas kalil in v katerega smo vlagali, nam odhaja v javni sektor, kjer so plače in delovni pogoji boljši. Iz naših programov so v roku slabega leta odšle tri strokovne delavke. Npr. strokovna delavka v programih ima po 20 letih delovne dobe 900 evrov neto plače, enako kot začetnik na Centru za socialno delo. Poleg tega pa država programe tretira kot dopolnitev oz. alternativo javne službe, kar ne drži. Alternativa našim programom za uporabnike je samo cesta." podplačane delavke in delavci opravljajo nenadomestljivo delo na zahtevnih in zelo specifičnih področjih socialne varnosti, kot so programi za brezdomce, osebe s težavami v duševnem zdravju, osebe, odvisne od nedovoljenih drog, žrtve nasilja, otroke, mladostnike in starejše. Za mnoge ranljive uporabnike, ki jih je v tem trenutku 160.000, ti programi predstavljajo edino možnost za ponovno vključitev v družbo in normalno življenje. Državne institucije, kot so centri za socialno delo, bi brez teh programov žrtve nasilja namesto v varno hišo lahko poslale kratko malo - na cesto." A kljub pomembnemu delu, ki ga opravljajo v socialnovarstvenih programih, vztrajajo, da plačilo, V socialnovarstvenih programih vztrajajo: "Pričakujemo enako obravnavo, kot jo imajo kolegi v javnem sektorju." ki ga prejmejo, ni primerno nalogam, ki jih opravljajo. Niti ni sorazmerno s plačami preostalih, predvsem v javnem sektorju. Delavci socialnovarstvenih programov vztrajajo, da že dolgo bijejo boj za enakopravnost in pravičnost svojih plač: „Najmanj, kar pričakujemo, je enakovredna obravnava s kolegi v javnem sektorju. Od leta 2012, ko smo se solidarnostno strinjali z znižanjem lastnih plač, se je regres javnim uslužbencem povečal za približno 20 %, plača strokovnih delavcev v socialnem varstvu se je dvignila za 8 %, povprečna plača strokovnih sodelavcev pa za 16 %. Delavci in delavke v socialnovarstvenih programih pa še vedno ostajamo na plačah iz časa krize. Tisti in tiste, ki ostajajo, seveda. In tistih, ki ostajajo, je čedalje manj." Prav zato so minuli teden apelirali na poslance, da sredstva, ki naj bi jih dodatno zagotovili v letih 2020 in 2021, ponovno vrnejo v proračun. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 27. septembra 2019 V središču Štajerski 7 vljajo nerealne pogoje i parkirna mesta. Za vse doslej izbrane lokacije morajo imeti soglasje Zavoda za varstvo skim samostanom, ki pa je po mnenju ZVKDS od vseh ponujenih najbolj sporna. Ostale tri ličljive. i parkirišču za minoristkim samostanom Foto: Javne službe Ptuj šinsko podrejena mestnemu jedru. Obsežnejših arheoloških ostalin na tem prostoru ni pričakovati, območje pa je s stališča ZVKDS primerno tudi za novogradnjo. Parkirna hiša za Blagovnico da, a bi morali podreti še Perutninčka in bivši Volan Umestitev parkirne hiše ob trgovsko hišo Mercatorja je s stališča ZVKDS prav tako sprejemljiva, seveda ob upoštevanju višine trgovske hiše, hkrat pa bi morali po mnenju »spomeničarjev« urediti še »celotno potezo do mestne tržnice." Medtem ko je prvi pogoj uresničljiv, je drugi precej težje: območje obravnave bi namreč moralo zajeti tudi del Novega trga, kar je s stališča spomeniškega varstva predpogoj za urejanje prostora. Kot navajajo, je ključna odstranitev nekakovostnih montažnih, konstrukcijskih gradenj, kot sta objekta Perutninčka in kitajske trgovine (bivši Volan), arhitekturno pa bilo treba preoblikovati tudi zunanji plašč objekta Mercatorja. „Pomemben del oblikovanja samega objekta je tudi oblikovanje strešin. Ob ureditvi območja bi bilo smotrno nadaljevati tlakovanje iz tonalitnih kock še na Novi trg. Po odstranitvi premičnega objekta bi bil tudi smiseln razmislek, da se Ptujska klet orientira na trg, saj bi bilo s stališča turistične ponudbe Ptuja dobrodošlo, da se Ptujska klet z lokalom (z degustacijami, možnostjo nakupa butičnih vin, ogledom kleti itd.) poveže s historičnim mestnim jedrom," so zapisali o tej lokaciji, kjer prav tako ne pričakujejo obsežnejših arheoloških ostalin. Za Upravno enoto primerna lokacija za podzemno garažo Z vidika kulturnovarstvenikov je za gradnjo garažne hiše primerna tudi lokacija za Upravno enoto Ptuj, vendar prav tako pod jasnimi pogoji. Prvi je (razen akakvostne arhitekture), da je garažna hiša v celoti grajena pod nivojem tere- Županja Nuška Gajšek: »Pogoji, kot da so zapisani z namenom Foto: Črtomir Goznik omejevanja« Županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek meni, da so zahteve „spomeničarjev" glede gradnje parkirne hiše enostavno previsoke in nerealne: „Glede na to, daje območje okrog Blagovnice v zasebni lasti, bi občina zelo težko izpolnila vse pogoje. Tudi upravna enota je zelo vprašljiva, saj bi bil takšen projekt finančno izjemno zahteven in vprašanje, ali bi bil ekonomsko upravičen. Perutnina je sicer opcija, a ne rešuje težav starega mestnegajedra, kjer kronično primanjkuje parkirnih mest. Včasih se samo zdi, da so kooperativni, ko pa stvar pogledaš od blizu, dobiš občutek, kot da so pogoji napisani na določen način z namenom omejevanja gradnje. Ampak take omejitve omejujejo predvsem možnost razvoja turizma in gospodarsko rast." Sporno seji zdi tudi, da so iz vidikajavnih naročil nekateri pogoji in navodila prepodrobno navedeni. Takšne zahteve so po njenem za občino predrage, zato velikokrat ne morejo realizirati idej. „Zahteve so enostavno previsoke," je sklenila Gajškova. na: „Obravnavana lokacija bi bila sprejemljiva tudi pod pogojem, da se z nje sčistijo grajene anomalije in kakovostno oblikuje parter. V primeru umestitve parkirne hiše za Upravno enoto bi bil smiseln razmislek o enoviti ureditvi poteze vse do Panorame." Predlagajo še, da se območje severnega grajskega griča uredi v parkovno-rekreativno območje in se ga preko parkirišča pod gradom poveže s Panoramo. Tudi na prostoru za Upravno enoto obsežnejših arheoloških ostalin po njiho- vem prepričanju ni pričakovati. Praktično vse tri opredeljene lokacije so z vidika ZVKDS sprejemljive, a pod točno določenimi pogoji, ki so kratkoročno gledano najbrž zelo težko uresničljivi. Četrta, ki pa je z vidika Mestne občine Ptuj najprimernejša, se „spomeničarjem" zdi najbolj sporna. Ali bodo nanjo pristali in v kakšni obliki, pa bo znano kmalu; najbrž pa je zgovorno že dejstvo, da bo to varianto obravnavala prav za ta namen ustanovljena komisija. Dženana Kmetec Promocijsko sporočilo Pripeljite družino za nižjo mobilno naročnino Povprečno slovensko gospodinjstvo za telekomunikacijske storitve na letni ravni nameni več kot tisoč evrov. Rezultati raziskave Agencije za komunikacijska omrežja in storitve kažejo, da v gospodinjstvu posameznik za mobilne storitve povprečno plačuje 17 evrov, želi pa si, da bi bil ta znesek za 2,5 evra nižji. V Sloveniji je v uporabi več mobilnih telefonov, kot je prebivalcev, kar nas uvršča med močne uporabnike mobilnih storitev. Čeprav so cene paketov, glede na njihovo običajno bogato vsebino, že tako razmeroma nizke, venomer stremimo še k nižjim. Res je tudi, da kljub razmeroma ugodnim cenam mobilnih paketov vse pogosteje zasledimo ponudbe, ki jih operaterji med naročniškim razmerjem spreminjajo - tako vsebinsko kot cenovno. Za posamezno gospodinjstvo je zato načrtovanje proračuna lahko zelo zapleteno in stresno. Družinski popusti pri mobilni telefoniji Prijetno in dobrodošlo novost je nedavno predstavil Telemach, ki odslej ponuja povezovanje do štirih uporabnikov v sklopu družinskih popustov za mobilne pakete VEČ. Pri tem velja načelo, da več, kot je povezanih članov, več popusta pridobijo pri mesečni naročnini, zato uporabnikom dejansko prinašajo nižje cene mesečnih naročnin mobilnih paketov, ki pa vsebinsko ostajajo takšni, kot so tudi v redni ponudbi. Z mobilno telefonijo se dandanes srečujejo vse generacije, zato je pomembno, da so vsebine mobilnih paketov prilagojene sleherni izmed njih. Tele-mach z raznolikimi vsebinami vsaki prinaša točno to, kar potrebuje. Popusti na pakete VEČ, ŠE VEČ in NAJVEČ ter otroško ponudbo VEČ IMAM so tako idealna priložnost za povezovanje in s tem znižanje stroškov mesečne naročnine celotne družine. Obenem velja, da vsak uporabnik ob svojem naročniškem paketu po enaki ceni kot običajno izbere zase najprimernejši mobilni telefon. Letno lahko prihranite več sto evrov Mesečna naročnina pri posameznem paketu se torej znižuje z več povezanimi člani. V primeru povezanih štirih članov je paket NAJVEČ, ki omogoča neomejeno uporabo prenosa podatkov in komuniciranje, na voljo že za zgolj 16 evrov mesečne naročnine. Paket ŠE VEČ, ki velja za najbolj prodajani mobilni paket na slovenskem trgu, bo pri povezovanju štirih članov na voljo za 13 evrov mesečne naročnine, za MESEČNA NAROČNINA (glede na št. povezanih članov) 1 naročnina 2 naročnini 3 naročnine 4 naročnine J5c 170 C 2ipe 6.0 C 1S.0C 20,0 C 5.SI M.OC 1S.DC 5.0 C 13.0 •: 16.0 C paket VEČ pa bodo uporabniki v tem primeru odšteli le pet evrov mesečne naročnine. V primeru, kjer bi se pri Telemachu povezali štirje družinski člani (oče, mati in dva otroka - srednješolec in osnovnošolec) in pri tem izbrali paket NAJVEČ, dvakrat paket ŠE VEČ in ponudbo za otroke VEČ IMAM, bi povprečni me- sečni izdatek na osebo v tej družini znašal le 13 evrov - manj od zneska, ki ga uporabniki opredeljujejo kot primeren znesek za plačevanje mobilnih storitev. Da bi povezali mobilne pakete pri Tele-machu, ne potrebujete družinskih vezi. Ugodnosti družinskih popustov lahko koristijo največ štirje Telemachovi upo- rabniki, ki so prijavljeni na istem stalnem prebivališču. Telemach je torej stopil korak naproti uporabnikom in ponudil rešitev za povezovanje uporabnikov vseh generacij. Vsak uživa v tem, kar mu prinaša izbrani paket, nižja je le cena mesečne naročnine. Prihranek pa na letni ravni znaša tudi do 288 evrov. 8 Štajerski Kmetijstvo in podeželje petek • 27. septembra 2019 Podravje, Destrnik • Martin Gregorec in Bojan Murko, mlada prevzemnika iz Janežovskega Vrha Mlada kmeta: evidenca za vsako zrno in z En se ukvarja s perutninarstvom, drugi z živinorejo in prašičerejo, do kmetovanja so ju pripeljale različne poti. Oba pa sta mla kmetovanje kot na posel, ki mora prinesti dovolj za udobno življenje, katerega obvezni del so tudi zaslužene počitnice. Na prvi pogl Martin Gregorec je star 42 let, mladi prevzemnik je od leta 2015. »Sem mizar po poklicu, o kmetovanju nisem nikdar razmišljal. Če je beseda nanesla na to, sem bil celo vedno proti. Vsi so tarnali, da je to sama izguba in izgube me pač niso zanimale,« pripoveduje. »Potem pa me je Bojan (Murko, op. p.) začel spodbujati in prepričevati, da se od kmetijstva da živeti, da se splača. V službi že dolgo nisem bil več zadovoljen, premislil sem in se odločil. In danes mi niti malo ni žal.« Na razpisu za mladega prevzemnika je šlo skozi šivankino uho, saj je z enim hektarjem zemlje komaj zadostil zahtevanemu minimumu za status kmeta; da je dobil še nekaj točk zraven, so mu svetovali še izgradnjo rastlinjaka. Ki ga, pravi, v bistvu ni potreboval, zdaj pa, ko že je, pride prav. Prvi hlev za piščance sta v 80. letih prejšnjega stoletja postavila že njegova starša; ko se je odločil prevzeti, pa je najel kredit v višini 300.000 evrov in po vseh modernih standardih postavil čisto nov hlev v velikosti 1300 kvadratnih metrov. »Naša država je tako zbirokratizirala razpise, da vsak beži od njih« »Nisem hotel na razpis, ker bi me potem gradnja stala dvakrat več. Naša država je z razpisi tako zakomplicirala in zbirokratizirala zadeve, da vsak, če le lahko, beži od njih. Ne morem vam povedati, koliko živcev mi je požrla že vloga za mladega prevzemnika; jaz sem še tako imel srečo v primerjavi z Bojanom, ki je proti meni res pravi velik kmet, a so ga 'mojstri' dvakrat zavrnili, ker naj ne bi izpolnjeval pogojev. Res pa je, da vsega ne moreš sam financirati, če hočeš napredovati, zato so razpisi potrebni, le poenostaviti bi jih bilo treba. Zdaj sem oddal vlogo za pridobitev sredstev za nakup teleskopskega nakladača. Upam, da bo pozitivno rešena.« Med kmeti preveč 'favšije' Človeka preseneti, da se iz hleva, v katerem je danes od 21.000 do 22.000 piščancev, ne širijo vonjave, saj je zmeraj veljalo, da Bojan Murko se je prijavil na razpis za nakup molznega robota. perutninske farme med vsemi povzročajo največ smradu. »Včasih so to res bili pravi bunkerji, notri je bilo temno, prezračevanje slabo, zato je seveda tudi smrdelo. Zdaj ima hlev okna, svetlo je, poleti se ga delno odpre in živali lahko gredo čez dan ven.« Čeprav mu na farmi pomagajo starša, žena Vladka in trije otroci: Miha, Nika in Maša, za piščance skrbi sam. Ima stroje za čiščenje, hlev pregleda večkrat na dan, ko so piščanci dovolj stari, gredo vsi hkrati, do naslednje »pošiljke« je treba hlev očistiti, razkužiti, takrat vsi pomagajo. In ta vmesni čas, ko je hlev prazen, je tudi priložnost za družinski oddih. »Teoretično bi lahko kam odšel na približno vsakih 40 dni, če preostali družinski člani ne bi imeli obveznosti,« se pošali in pove, da so si letos prvič privoščili 15-dnevne počitnice. »Priznam, da je več dela, kot sem si predstavljal, a mi kljub temu ni žal, saj sem sam svoj gospod, sam si določam urnik in doma sem, ne pa ločen od družine kot številni kolegi mizarji, ki si kruh pogosto služijo v tujini. Seveda so tudi tu riziki, med perutnino lahko izbruhne kakšna bolezen ali se zalomi z novimi lastniki Perutnine Ptuj, sam sem kooperant pe- Na perutninskih farmah je včasih zelo smrdelo, zaradi sodobnih hlevov danes 1 tak Foto: SD Podravje • Kaj prinaša projekt samooskrbe z domačega vrta Neoporečna je samo zelenjava, ki jo pridelamo s V večnamenski dvorani v Spuhlji so sredi septembra predstavili projekt Samooskrba z domačega vrta, kije bil odobren za sofinanciranje iz tretji LAS Bogastvo podeželja. Nosilec projekta Samooskrba z domačega vrta (SamoDomače) je Društvo gospodinj Spuhlja Marjetice. Partner v projektu, ki ga vodi Nataša Belšak Šel, pa je Društvo podeželskih žena občine Markovci. Projekt se je začel 1. junija letos in bo trajal do 30. junija 2020. Njegova vrednost je dobrih 4.350 evrov. Vrtičkarstvo je dejavnost, ki ima več namenov, ima ekonomski in socialni potencial. Njen primarni namen je pridobivanje vrtnin za lastne potrebe, s tem pa tudi povečanje stopnje samooskrbe, poudarja vodja projekta Nataša Belšak Šel. Sekundarni pomen pa je socialni, če govorimo o med-generacijskem povezovanju, kajti naše mame, babice so tiste, ki imajo mnogo praktičnega znanja o vrtnarjenju, marsikatera pa še tudi hrani dragocena semena svojih prednikov. Kakšna je naša prehrana, je odvisno od nas samih „Govorimo torej o avtohtonih, udomačenih sortah, ki jih moramo hraniti tudi za naše zanamce, saj so Sonaravno vrtnarjenje brez prekopavanja tal Foto: Črtomir Goznik Na tiskovni konferenci projekta Samooskrba z domačega vrta so sodelovale (od leve): Mojca Metličar, strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah, Nataša Belšak Šel, vodja projekta Samooskrba z domačega vrta (ZRS Bistra Ptuj), Slavica Vincek, predsednica Društva podeželskih žena občine Markovci, in Suzana Čeh, predsednica Društva gospodinj Spuhlja Marjetice. del naše kulturne dediščine, katere prednosti se morda sploh ne zavedamo. Zaradi vprašljivega izvora hrane čedalje pogosteje segamo po domači zelenjavi. Vedno bolj pridobiva veljavo na lastnem vrtu pridelana zelenjava. Na lastnem vrtu si naredimo svoj načrt zasaditve, posejemo z lastnimi rokami in nato opazujemo, kako zelenjava raste in se razvija pred našimi očmi. Zelenjava z domačega vrta pa pomeni tudi precejšnjo razbremenitev družinskega proračuna in prijetno sprostitev ter bivanje na svežem zraku. Zagotovo je neoporečna zelenjava samo tista, ki jo pridelamo sami. Sveža domača ze- lenjava, ki smo jo ravnokar pobrali z vrta, ima tudi največ vitaminov, mineralov in hranljivih snovi. Daljši, ko je čas in proces, ki ga potrebuje od vrta do našega krožnika, manj je v njej hranljivih in zdravilnih učinkovin. Kakšna je naša prehrana, je odvisno od nas samih. Če imamo na voljo kos zemlje, ki ga lahko spremenimo v vrtiček, je potrebno le še nekaj dobre volje, znanja in veščin, da si sami pridelamo nekaj sezonskih vrtnin. Namen takšnega vrtička je zagotovo ta, da bomo na njem pridelali zelenjavo na čim bolj naraven način. Vse več zanimanja za vrtnarjenje je med mladimi, mladimi družinami. Ponuditi dojenčku, otroku prve grižljaje hrane z lastnega vrta, ko lahko pot od vrta do končne potrošnje štejemo v minutah in ne urah, je nekaj, kar ima višjo vrednost od ekonomske, vrednost, ki je z denarjem ne moremo določiti," je o pomenu samooskrbe z domačega vrta poudarila Belšak Šelova. Bogato in pomembno delovanje društev žena in gospodinj Predstavitev projekta Samooskrba z domačega vrta sta dopolnili še Suzana Čeh, predsednica Društva gospodinj Spuhlja, ki je nosilec projekta, in Slavica Vincek, predsednica Društva podeželskih žena občine Markovci, partnerja v projektu, s predstavitvijo izjemno bogatega delovanja obeh društev, ki povezujeta gospodinje in si pri- Zaradi vprašljivega izvora hrane čedalje pogoste zelenjava. petek • 27. septembra 2019 Kmetijstvo in podeželje Štajerski 9 :a vsako gnojnico da prevzemnika, soseda, prijatelja, predstavnika nove generacije kmetov, ki gledata na id podobna zgodba s sorodnimi problemi in pogledi, v marsičem pa precej drugačna. rutninarske zadruge, seveda vezan na PP. Moj oče je pred leti za nekaj časa opustil kmetovanje, tako da se zavedam, da se take stvari dogajajo, a to je pač življenje. Nekako bomo že, sem optimist in imam še nekaj načrtov. Že tri leta čakam na gradbeno dovoljenje za povečanje hleva; prostora je namreč za skoraj še en tako velik hlev, kot je sedanji. Če mi bo to uspelo, bo lahko doma ostala tudi žena, ki je trenutno še v službi,« razmišlja Gregorec, hkrati pa obžaluje, da se kmetje med seboj bolj ne povežejo. »Midva z Bojanom dobro sodelujeva, jaz dam njemu na primer gnoj, on pa meni slamo, tudi sicer si pomagava z nasveti. Nasploh pa je med kmeti preveč 'favšije', vsak gleda le zase in tekmuje, kdo bo imel večji traktor. Tega ne razumem, nisem snob, ne potrebujem največjega in najdražjega traktorja, meni zadošča kitajski.« Do statusa mladega prevzemnika šele po upravnem sporu Tudi Bojan Murko je prepričan, da bi bili povezani kmetje močnej- ši in konkurenčnejši. »Sam nimam teh težav, zavedam se, da brez pomoči sploh ne gre. Pa ne le tiste v družini, ampak tudi sosedske. S Florjanom (Frasom, op. p.), ki je tudi mladi prevzemnik, si prevza-meva delo na kmetiji, ko je drugi odsoten. Tako lahko gremo na morje in na smučanje. Moja starša sta zadolžena za molžo krav, za ostalo sem jaz,« pravi 35-letnik, ki si je z ženo Staško in hčerkama Ano in Nušo zraven domačije postavil novo hišo. »Zavedam se, da je to neke vrste odstop od tradicije, da namreč na kmetih mladi živijo ločeno. Če se je morda staršema moja odločitev sprva zdela nenavadna, pa mislim, da jima zdaj tako celo bolj odgovarja kot meni.« Kot že rečeno, je za mladega prevzemnika kandidiral dvakrat in izpadel zaradi birokracije, uspešen je bil šele po upravnem sporu. Od nekdaj si je želel postati kmet, že kot fantiček se je najraje potikal med stroji, najbolj ga je mikal traktor. Starša sta od dedka prevzela kmetijo s šestimi hektarji, eno kravo in dvema prašičema, nato pa zgradila hlev za 50 govejih pitancev, za katere je v bistvu skrbela mama, saj je bil oče v službi. »Po letu 2000 sem bil že toliko velik, da sem lahko pomagal, in takrat smo začeli rasti. Danes imamo v novem, modernem hlevu odprtega tipa, tudi mi smo ga financirali sami brez razpisov, ki močno podražijo investicije, 40 glav goveje živine, od tega 60 molznic, in sto prašičev. Obdelujemo 63 hektarjev zemljišč, od česar je polovica naše zemlje, ki smo je nakupili v zadnjih dveh desetletjih. Državne zemlje imamo le za tri hektarje, pa še ta je razpršena na šestih parcelah v razdalji štirih kilometrov.« Čeprav je od nekdaj vedel, da bo kmet, pa se danes včasih vpraša, ali se je prav odločil. »Živinoreja je najtežja med kmetijskimi panogami, zahteva več kot celega človeka, in to se mi občasno zdi prenaporno. Res je, da nove tehnologije, ki so na trgu, olajšajo nekaj dela. Imam že molzišče za šest krav in robota za čiščenje rešetk, pravkar z nestrpnostjo čakam na rezultate razpisa za nakup molznega robota. Če mi ga bo uspelo dobiti, sem do nadaljnjega zmagal.« Murko se lahko med drugim pohvali z vključitvijo v shemo Izbrana Martin Gregorec in Bojan Murko sta kmetijski ministrici Aleksandri Pivec poleg svojih kmetij predstavila tudi težave mladih kmetov. Zemljo potrebujem danes, ne čez deset let Da mu najbolj manjka obdelovalnih površin, je Bojan Murko opozoril tudi kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec na njenem letošnjem obisku »terena«. »Rekel sem ji, da ne potrebujem rente mladega prevzemnika, za razliko od mnogih, ki so razpis izkoristili le za pridobitev 45.000 evrov, se nisem zato prijavil, potrebujem predvsem pogoje, da bom lahko normalno delal in preživljal družino, to pa je v prvi vrsti dodatnih 20 hektarjev zemlje. Pred nosom imam Skladova zemljišča, nočem govoriti o tem, kdo jih ima v najemu in za kakšen namen, dejstvo pa je, da do teh zemljišč ne morem, ker je vse vnaprej dogovorjeno. Seveda podpiram predlagane spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, vendar dvomim v njegovo učinkovitost, saj so predvideni roki odpovedovanja najemnih pogodb prepočasni. Jaz namreč zemljo potrebujem danes, ne pa čez deset, dvajset let.« kakovost Slovenije, kar pomeni, da so vse njegove živali rojene in vzrejene v Sloveniji. »Tuje živine pri nas ni, a kaj mi to pomaga? Ta tako imenovana višja kakovost se pri prodaji nikjer ne pozna, saj prodam po isti ceni kot drugi, ki niso v IKS. Mnogo preveč je papi-rologije, za vsako stvar vodim evi- denco, za vsako zrno in za vsako gnojnico, kar nikomur ne koristi. Da zadostim zahtevanim standardom, samo plačujem, predvsem pa nenehno sedim za mizo in se utapljam v birokraciji, namesto da bi se posvečal svoji primarni nalogi, to je skrbi za živali.« Senka Dreu Foto: SD Foto: SD o. >ami ega javnega poziva na nabor projektov v okviru SLR Foto: Črtomir Goznik Robert Špiler in Tjaša Štruc sta na prvem predavanju predstavila sonarav-no vrtnarjenje brez prekopavanja tal. Uspešno peljeta svojo zgodbo vrtnarjenja pod imenom Vrt obilja. Gre za vrtnarjenje s čim manj onesnaževanja oz. nič onesnaževanja, od tal do rastlin. je segamo po domači zelenjavi. Vedno bolj pridobiva veljavo na lastnem vrtu pridelana zadevata za dvig kakovosti življenja na vasi. Tako skrbita za izobraževanje, prenos koristnih informacij in izkušenj. Povezujejo se v ožjem in širšem okolju, sodelujejo s kmetijsko svetovalno službo, ustanovami, institucijami in društvi. V Društvu gospodinj Spuhlja organizirajo delavnice, razstave in skrbijo za ohranjanje dediščine in prenos na mlajše generacije s tem, da jih učijo jih vezenja, kvačkanja, pletenja in izdelovanja papirnatega cvetja, je povedala Suzana Čeh. Društvo podeželskih žena občine Markovci pa je posebej znano po organizaciji ocenjevanja krofov, ki so ga doslej organizirale že sedem-najstkrat, je povedala predsednica Slavica Vincek. Organizirale pa so že tudi krompirjado, na kateri so predstavile star način kopanja krompirja z motiko in krompirjeve jedi. Pomemben del njihove dejavnosti pa so še delavnice in razstave. Za nove trende v vrtnarjenju V okviru projekta Samooskrba z domačega vrta bodo v obeh društvih s pomočjo stroke poskušali vpeljati nove trende v vrtnarjenju, morda obiti tradicionalno vrtnarjenje in se odločiti za sonaravno vrtnarjenje brez prekopavanja tal, ob tem pa spodbuditi tudi mlade družine, da bi si ob hiši uredile kakšen majhen vrtiček, morda pa se odločile tudi za visoko gredo. Ker gre za podeželje, je zagotovo pri vsaki hiši prostora vsaj za nekaj zelenjave. Vedno bolj je moderno tudi urbano vrtičkarstvo na balkonih. Tudi sicer pa projekt podpira obnovo nekdanjih vrtov ob hišah, ki so jih imeli v preteklosti. Trenutno stanje samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji je okrog 34 %, v to številko pa niso zajeti pridelki z domačega vrta. MG Delavnice za spodbujanje samooskrbe z domačega vrta V Društvu gospodinj Spuhlja in v Društvu podeželskih žena Markovci so se z namenom, da bi čim bolj približali vrtnarjenje čim širšemu krogu ljudi v tem okolju, v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj, odločili za prijavo projekta Samooskrba z domačega vrta. Sestavljen je iz 12 predavanj oz. delavnic na temo vrtnarjenja. Vsa so brezplačna in so namenjena tudi širšijavnosti, ne samo članicam društva. Po prvi temi o sonaravnem vrtnarjenju brez prekopavanja bodo sledile teme ojagodičevju v domačem vrtu, zdravem pridelovanju rastlin, gnojenju na zelenjavnem vrtu, kolobarju na zelenjavnem vrtu, zeliščih, ki bi morala biti na vsakem domačem vrtu, pridelavi sadik, pridelavi plodovk in manj znanih vrtnin, uporabi zelišč na vrtu, izdelavi zavetišča za ježke, čmrlje in izdelavi žuželčnika, začimbah z domačega vrta in o visokih gredah. Projekt sofinancira EU iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Namenjavnega poziva je bil izbor projektov, ki prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju osmih občin, ki ga pokriva LAS Bogastvo podeželja, ki skrbi za enakomeren razvoj podeželja ter pomembno prispeva k razvoju potencialov, novih programov in vsebin na območju svojega delovanja. 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 27. septembra 2019 Zavrč • Ponosni na zgodovino kraja V preobleki 1. stoletja slavili zgodovino kraja V sklopu prireditev, ki te dni potekajo v počastitev 23. praznika občine Zavrč, je v petek, 23. septembra, potekal Rimski tabor. „AVE!" seje glasil pozdrav župana občine Zavrč Slavka Pravdiča, kije ob odprtju prireditve nagovoril zbrane. Foto: KG Dejal je: „Govorimo o zgodovinskem obdobju 1. stoletja, ko so na naših koncih živeli in stali vojaki Gemina Legija XIII." Podrobneje je o samem obdobju spregovoril Andrej Klasinc, sicer predsednik društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj - Poetovio LXIX. S svojim širokim opusom znanja je pritegnil navzoče, z zanimanjem so mu prisluhnili tudi najmlajši. Predstavil je zgodovinska dejstva, navade ljudi, ki so po „rimski poti" potovali, oblačila, nakit in bojno opremo. Ob tem so člani Konjeniškega kluba Borl z značilno vprego štirih konj, ki so vzporedno vpreženi na voz, ponazorili štirivprego. Prireditev je bila namenjena vsem občanom in občankam, da spoznajo zgodovino kraja in so ponosni nanjo. Organizirane so bile delavnice, kjer so udeleženci lahko izdelovali nakit, mozaike, lahko so risali na vosek ali izdelovali iz gline. O delavnicah je spregovorila predsednica odbora za družbene dejavnosti na občini Marta Bosilj: „Na vseh delavnicah so na voljo naravni materiali, kot so glina, oljenke in les. Želimo, da udeleženci začutijo te naravne materiale, da skozi izkušnje spoznajo, kako so včasih ustvarjali." Pritegnile so predvsem otroke, ki so se skozi ustvarjanje seznanili z načini izdelovanja, značilnimi za Rimljane v 1. stoletju. Fantje so se navduševali predvsem nad mečevanjem in se v igri tudi pomerili. Preizkusili pa so se lahko tudi v družbenih igrah, ki so bile takrat med Rimljani razširjene. Dogodek so organizirali člani Turističnega društva Zavrč in Občina Zavrč. Bosiljeva je povedala, da so dogodek organizirali v duhu širjenja zavesti o pomembnosti kraja v zgodovini. Namreč ob zadnji širitvi mejnega prehoda Zavrč so naleteli na najdbe, ki pričajo o pomembni rimski poti skozi kraj. Dodala je: „Bogata zgodovina kraja je pomembna za zavest občanov in občank. Ponosni moramo biti na svoj kraj, na svoje korenine." Gre za prvi rimski tabor pri njih, upajo pa, da bo postal tradicionalen. Župan je dejal: "To prireditev, ki jo imamo danes, bomo ponavljali iz leta v leto." Karmen Grnjak Ptuj • Srečanje rodbine Šori 170 najožjih sorodnikov V preteklosti niso bile družine z desetimi ali več otroki nobena redkost. Danes je to zelo redek primer. Ena od rodbin, kiji še ne grozi izumrtje, je rodbina Šori. Rodbina Šori se je 24. avgusta letos zbrala v športnem parku v Spuh-Iji. To so potomci Gere in Janeza Šori iz Spodnjega Velovleka. Zakoncema se je rodilo kar 12 otrok. Trenutno je vseh potomcev 170, od tega pa se je srečanja udeležilo 120 članov. Zabave in obujanja spominov na dogodku ni manjkalo, prav tako so se sorodniki povezovali, spoznavali svoje korenine in krepili družinske vrednote. Sorodniki si želijo in upajo, da bo srečanje postalo tradicionalno. Martina Strelec Foto: MS Ptuj • Trgatev pri Reberniškovih na Mestnem Vrhu Pričakujejo prijeten vinski letnik Pri Reberniškovih na Mestnem Vrhu je spoštovanje tradicije ena od največjih vrednot Ob letošnji trgatvi so zagnali 150 let staro prešo, na prešmanujejasno vidna letnica 1869. Spoštljivi tradiciji se poklonijo vsakih pet let, letos pa je bilo še toliko bolj praznično, ker so grozdje prešali s 150 let staro prešo, na stari način. Trgatev je potekala v lepem sončnem vremenu. V vinogradu je bilo okrog 40 trgačev, v glavnem sorodnikov in prijateljev. Sobota, 21. septembra, je bila sončna, vzdušje temu primerno. Tudi bera je bila ob koncu dneva dobra. Grozdje, ki so ga natrgali, naj bi dalo okrog 2.500 litrov kakovostne vinske kapljice. S trto je pri Reberniškovih zasajenih 2,5 ha površin. Stekleničijo rumeni muškat, sovinjon in zvrst. Vinogradniki in vinarji so nekako že navajeni, da je vsak novi letnik Trgatev je velik praznik, na katerem ne sme manjkati dobre brane. Andrej Rebernišek: „Modra jranki-nja je lepo obrodila." Trgatev je potekala v lepem sončnem vremenu. Pri Reberniškovih na Mestnem Vrhu dajo veliko na tradicijo. Ob letošnji trgatvi so zagnali 150 let staro prešo. po svoje specifičen. Tako je tudi letos. Andrej Rebernišek pove, da bo šlo na širšem območju Ptuja spet za enega nadpovprečnih letnikov po količini, na koncu pa bo tudi po kakovosti dober letnik, ker je bilo vreme v zadnjem obdobju prijazno do vinogradništva. Na območju dela Haloz, zlasti občine Cirkulane, MO Ptuj, Mestnega Vrha, Krče-vine pri Vurbergu in Grajenščaka ter precejšnjega dela Juršincev in Polenšaka, kjer je letošnje poletje klestila toča, pa je trgatev zahtevnejša. Ker pa je pustošila dokaj zgodaj, so jagode posušene, kar pa se ne bo negativno odrazilo na sami kakovosti vin. Potrebna pa je selektivna trgatev zaradi posebne mušice, zaradi tega je trgatev tudi zahtevna, gre bolj počasi. Vsi, ki bodo bolj ali manj vse potrebno uredili v vinogradu, bodo tudi imeli manj težav v kleteh. „Ocenjujemo, da je pred nami prijeten štajerski vinski letnik. Vina bodo sortno prepoznavna, ker so kisline primerne," je povedal Rebernišek. MG Ptuj • Prva likovna razstava Nevenke Bedžuh „En svinčnik, en risalni blok, ena radirka ti spremenijo življenje" Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj je z umetniško skupino Graciosa povabil na prvo samostojno likovno razstavo svoje članice Nevenke Bedžuh, kije na ogled v Qcentru do 5. oktobra. Nevenka je začela risati že v srednji šoli, kjer je pogosto kar med poukom risala portrete. Še posebej se spominja učitelja aran-žerstva Oroviča, ki ga je prav tako med poukom narisala na majhen kos papirja. Ker ga je gledala in sproti risala, je ugotovil, da se nekaj dogaja. Ko je zvonec oznanil konec ure, je risbo hitro skrila v bojazni, da bo dobila slabo oceno. Vprašal jo je, kaj je delala. Pokazala mu je narisan portret. Na njeno veliko veselje jo je vprašal, ali lahko sliko zadrži, tako mu je bila všeč. O kakšni slabi oceni pa ni bilo ne duha ne sluha. Vedno je risala za prijatelje, za svoje otroke, ki so imeli v svojih sobah velike risbe Pepelke, deklice z vžigalicami, tudi meter in pol velikega Miki miška. Veliko slik krasi tudi domači vikend. V glavnem pa je risala zase, tega ni obešala na veliki zvon in tudi svojega ustvarjanja Foto: Črtomir Goznik Nevenka Bedžuh vse do letos ni delila z javnostjo. Na eni od vaj plesne skupine Graciosa pa je padla ideja o razstavi. Pobudo je sprejela, v štirih mesecih je ustvarila 24 slik, vse ponoči, ker je zanjo to čas največjega navdiha. Prevladujejo risbe s svinčnikom. „En svinčnik, en risalni blok, ena radirka ti spremenijo življenje," pravi. Odziv obiskovalcev jo je izjemno presenetil. Ni pričakovala, da bo njeno likovno izražanje tako dobro sprejeto. Vsi so prijetno presenečeni, sprašujejo jo, kje je bila doslej, da se ni pojavljala v javnosti. Prejela je tudi že nekaj povabil za sodelovanje v likovnih kolonijah. MG Foto: MG petek • 27. septembra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Žetale • Uspešno izveden tudi drugi Srnjakov tek S tekom do pristnega stika z naravo Turistično društvo Žetale je v sodelovanju s športnim društvom Rim organiziralo 2. Srnjakov tek v Nadolah v Športnem parku Rim. Udeležba na tekmovanju seje podvojila. Foto: TD Zetale V soboto, 21. septembra, je potekala prva prireditev v sklopu praznika občine Žetale. PredsednikTD Žetale Klemen Furman nam je povedal: »V preteklem letu se je prireditev dobro obnesla, tako smo jo letos še razširili.« Prvi Srnjakov tek je omogočal tekmovanje le v kategoriji teka trojk na razdalji 5 km, tokrat so lahko tekmovali tudi posamezniki v teku na razdalji 10 km. Furman je dodal: „Z udeležbo (40 tekačev) smo lahko zelo zadovoljni, glede na lansko otvoritveno izvedbo se je tokrat ta podvojila, na naslednjem teku pa si želimo številko še nekoliko povečati." Tekmovalo je sedem ekip in 19 posameznikov, ki prihajajo iz okolice Rogaške Slatine in širšega »ptujskega« konca. Vsi tekmovalci so prejeli toplo malico, brezalkoholno pijačo in promocijsko majico teka. Kot glavni namen tekmovanja je Furman ob promociji zdravega življenja ter življenja v stiku s pristno naravo, ki je je v Žetalah in Halozah na pretek, izpostavil še promocijo kulinarike. Proga je tekla po slikovitem in razgibanem terenu pod Donačko goro, delno po asfaltirani površini, delno po makadamu, v veliki meri pa po gozdni poti in travnikih. Organizatorji so teren dobro tudi označili in umaknili ovire. V teku trojk so se najbolje izkazali lanskoletni zmagovalci, in sicer ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Žetale s časom 29 minut in 33 sekund. Sestavljali so jo Dejan Bele, Simon Vogrinc in Leopold Gajšek. Bele je za Štajerski tednik povedal: „Veseli smo, da smo ubranili lansko zmago. Organizatorju lahko samo čestitamo za dobro pripravljeno progo in izpeljano tekmovanje." V tekmovanju med posamezniki je zmago slavil Tadej Tomanič, s časom 43 minut in 13 sekund. Tekmovanje so podprli lokalni obrtniki in ponudniki kulinaričnih dobrot, ki so zagotovili praktične nagrade. Z domačimi izdelki so dodatno prispevali k promociji kraja na samem dogodku. Dobro vzdušje se je nadaljevalo tudi po tekmovanju. Sledilo je druženje ob živi glasbi. Karmen Grnjak Starše • Pozdrav jeseni Kmetijstvo je pomembno V sklopu projekta »Evropa za državljane« je med 19. in 22. septembrom v občini Starše potekala prireditev Pozdrav jeseni. Občina Starše se je v začetku leta prijavila na razpis Evropa za državljane s projektom pod naslovom Mednarodna socializacija stigmatizi-ranih oseb skozi prostovoljstvo v mali občini. S prijavljeno tematiko je občini Starše kot edini v Sloveniji uspelo pridobiti evropska sredstva za naveden projekt, ki se je v sklopu občinske prireditve Pozdrav jeseni tudi izvedel. Ob predstavitvi zaključka projekta se je župan občine Bojan Kirbiš vsem v občini in tudi tujim partnerjem zahvalil za aktivno vlogo v projektu. Ob zaključku projekta na prireditvi Zahvala jeseni se je svečanosti udeležil tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan, ki je v pozdravnem nagovoru predstavil prednosti evropske skupnosti za Slovenijo, pa tudi kmetijsko okolje, ki je pomembno tako za našo državo kot tudi za EU. Po slovesnosti so si vabljeni gostje skupaj s pobratenimi občinami iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Avstrije, ki so bile aktivni partnerji v navedenem projektu, ogledali Mednarodno tržnico prosto-voljstva domačinov in tujih gostov. DS Foto: Arhiv občine Majšperk • Občinsko gasilsko tekmovanje Velika udeležba na tekmovanju ■ Gasilska zveza Majšperk je organizirala Občinsko gasilsko tekmovanje, kije od jutranjih ur potekalo na nogometnem in šolskem igrišču v Majšperku. Poveljnik GZ Majšperk Zlatko Letonja je povedal: »Tekmovalo je 28 ekip iz gasilskih društev Majšperk, Stoperce, Ptujska Gora, Medvedce in Majšperk-Breg. Skupno je nastopilo 300 tekmovalcev, ki so se pomerili v vseh kategorijah.« m Članice PGU Medvedce Mladinci, stari med 12 in 16 let, so tekmovali v vaji z ovirami za mladince, v štafeti na 400 m z ovirami za mladince ter v vaji za razvrščanje. Zmago je slavila ekipa PGD Majšperk. Pionirji, otroci, stari med 5 in 11 let, pa so nastopili v vaji z vedrovko, v štafeti 400 m z ovirami za pionirje in v vaji za razvrščanje. V kategoriji pionirji in v kategoriji pionirke sta zmagi osvojili ekipi PGD Majšperk. Visoko udeležbo gasilske mladine lahko pripišemo dobremu delu z mladimi, čemur v GZ Majšperk posvečajo veliko pozornosti. Letonja je dodal: »Vsako leto k nam prihajajo novi mladi gasilci, kar je kazalnik, da delamo v pravi smeri.« V kategoriji starejši gasilci so se ekipe pomerile v vaji s hidrantom ter v raznoterosti. Najbolje se je uvrstila ekipa PGD Stoperce. V članski konkurenci so ekipe tekmovale v vaji z motorno briz-galno, v štafeti na 400 m z ovirami in v vaji razvrščanja. V kategoriji članice A se je najbolje uvrstila ekipa PGD Stoperce, v kategoriji članice B pa ekipa PGD Medvedce. Med člani v kategoriji člani A je najboljši rezultat dosegla ekipa PGD Stoperce, v kategoriji člani B pa PGD Majšperk. Tekmovanje je teklo gladko Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Medvedce Branko Arnuš je ocenil: »Tekmovanje je dobro organizirano. Tekmovalne površine in oprema so odlično pripravljeni.« Za pošteno sojenje je na tekmovanju poskrbela sodniška ekipa 36 sodnikov. Letonja, ki je na tekmovanju zasedel vlogo vodje tekmovalnega odbora, je pojasnil: »Domači sodniki so delovali v tekmovalnem odboru in komisijah. Na terenu so vaje po disciplinah sodili sodniki iz gasilskih zvez Slovenska Bistrica, Videm, Gorišnica in Kidričevo. Prve tri ekipe v vseh disciplinah so se uvrstile na regijsko gasilsko tekmovanje, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo potekalo na istem prizorišču. Pa veliko sreče vsem! Karmen Grnjak Videm • V Drvarnici razstava fotografij y „Življenje mora biti barvito" V drvarnici Kulturnega društva (KD) Franceta Prešerna v Vidmu so pripravili razstavo fotografinje Cvetanke Mileve, ki jo glasbena, likovna in fotografska umetnost spremljajo že vse življenje. Pred dvema letoma se je na temo fotografije izobraževala v Fotoklubu Maribor. 27-letna Cvetanka Mileva je rojena v makedonskem Negotinu v bližini grške meje. Pred desetimi leti je prišla v Slovenijo študirat. Najprej je končala srednjo šolo, nato pa na mariborski filozofski fakulteti vpisala študij angleškega jezika in pedagogike. Ta čas študij končuje in pripravlja magistrsko nalogo. Razstava fotografij v videmski Drvarnici je njena prva. „Fotografi-je so nastale letos maja, fotografirala sem ruševine zapuščenega poslopja nekdanje gimnazije v mojem rojstnem mestu Negotino. Žalosti me, da je nekdanja gimnazija končala v ruševinah. Res žalostno," je dejala Mileva in dodala: „Predse-dniku KD Videm Jožetu Šmigocu sem hvaležna za priložnost, da fotografije razstavim. O razstavi sama prej nisem razmišljala, niti nisem vedela, ali si moje fotografije zaslužijo, da so razstavljene. Zdaj, ko jih v fizični obliki vidim na steni, vem, da sem se odločila prav. Razstava mi daje tudi motiv za nadaljnje ustvarjanje. Nekaj fotografij imam že shranjenih in pripravljenih, da jih razstavim. Ko sem se začela ukvarjati s fotografijo, sem pretežno fotografirala pokrajino, zanimale so me barve, oblike, linije in kako se vse to združi v celoto. Fotoaparat imam skoraj povsod s seboj. Tako lahko vse, kar pritegne mojo pozornost, fotografiram. Rada ustvarjam tudi portrete." Poleg fotografske umetnosti se Cvetanka Mileva ukvarja še z likovno. Slika z oljnimi barvami. „Ne uporabljam profesionalne opreme, s slikanjem se ukvarjam amatersko. To je moj hobi, ki zapolnjuje V prostorih KD Videm je na ogled prva razstava fotografij mlade makedonske umetnice Cvetanke Mileve. moj prosti čas. Zanimajo me detajli, ki jih na slikah rada dosežem. Pa tudi barve zelo pritegnejo mojo pozornost. Življenje pač mora biti barvito," je povedala simpatična Makedonka, ki je svoj umetniški talent podedovala od očeta. „Oče lepo poje, slika in fotografira. Dela v rentgenu, v preteklosti je imel svoj foto studio. Fotografiral je poroke, rojstne dneve, izdeloval fotografije za dokumente. Ni se ukvarjal z umetniško fotografijo, temveč z obrtniško (reportažno in portretno). Ko je imel foto studio, si je tudi sam naslikal ozadja, pred katerimi je fotografiral ljudi. Oče je res umetniška duša." Ob odprtju razstave se je z umetnico pogovarjal predsednik KD Videm Jože Šmigoc. Člani društva Biserka Selak, Metka Ostroško in Janko Gabrovec pa so recitirali verze iz pesmi Vladimirja Pavšiča -Mateja Bora Šel je popotnik skozi atomski vek. Mojca Zemljarič Foto: MZ 12 Štajerski Črna kronika petek • 27. septembra 2019 Slovenija, Podravje • Policisti letos ujeli 318 tihotapcev ljudi Za rešetkami pripora jih je ta čas 257 Trgovina z belim blagom v Evropi cveti. Žrtve so državljani tretjega sveta, ki v Evropi iščejo poti za boljše življenje. Nemalokrat so grobo izkoriščeni, saj jim organizirane skupine tihotapcev za pot do Stare celine zaračunajo precej visoke denarne zneske. Samo letos so slovenski policisti na delu ujeli 318 tihotapcev ljudi, večinoma tujih državljanov (284). 34 je bilo Slovencev. A vsi niso za zapahi. V priporu jih sedi 257. Na območju Policijske uprave (PU) Maribor, kjer sta glavna koridorja za nezakonite prehode državne meje ormoško območje in Haloze, so možje v modrem letos pot prekrižali 38 tihotapcem ljudi. 35 je tujih državljanov, trije slovenski. Tihotapce običajno ujamejo med prevozom. „Najpogostejši način nedovoljenih migracij je še vedno s prevoznimi sredstvi - z osebnimi avtomobili in kombiniranimi vozili. V večini primerov vozniki prebež-nike (tujce) odložijo pred državno mejo. Prebežniki mejo prečkajo peš ali z vodiči, nato pa pot nadaljujejo z organiziranim prevozom," je povedal Drago Menegalija iz Generalne policijske uprave (GPU). Čeprav policisti posebne evidence o narodnosti storilcev kaznivih dejanj ne vodijo, pa ocenjujejo, da je bilo v minulem obdobju zaznanih in prijetih več tihotapcev, ki so državljani Srbije, Kosova, BIH in Ukrajine. „Izpostavimo lahko, da med tihotapci ljudi zaznavamo tudi osebe, ki so si že pridobile status v eni izmed držav EU oziroma so že v različnih postopkih pridobitve dovoljenj," dodaja Menegalija. Policija zoper tihotapce ljudi sproži različne aktivnosti in postopke ter jih obravnava za sum storitve kaznivega dejanja po 308. členu Kazenskega zakonika (prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države). Za navedeno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen od treh mesecev do osem let, odvisno od načina storitve kaznivega dejanja osumljenega, ter denarna kazen. Prav tako je Dnevno čez mejo 60 ilegalcev V poletnih mesecih junij, julij, avgust je južno državno mejo po podatkih policije nezakonito prestopilo 5.415 tujcev (kar je povprečno 60 na dan ali za več kot avtobus ljudi!). Od teh so jih policisti 3.669 napotili nazaj na Hrvaško, 1.692jih je zaprosilo za mednarodno zaščito oziroma azil. V Halozah in na ormoškem območju je v času poletja čez državno mejo nezakonito prišlo 752 tujcev. 504 so bili vrnjeni hrvaškim varnostnim organom, 187 jih je zaprosilo za mednarodno zaščito. Foto: Media 24 Nezakonite migracije so v letošnjem letu ponovno v porastu. Tihotapci, ki organizirajo nezakonite prehode meje, običajno prihajajo iz balkanskih držav: Srbija, BIH, Kosovo in Ukrajina. m Foto: Media 24 možen izrek stranske kazni izgona iz države za določeno časovno obdobje. Ta teden na Ptuju sodili državljanu BiH Zoper enega izmed prijetih domnevnih sprovajalcev tujcev čez državno mejo je v tem tednu na ptujskem okrožnem sodišču potekal predobravnavni narok. Ob-dolženi storitve kaznivega dejanja pomoči pri nedovoljenem prehajanju državne meje je državljan BiH Petar Soldo, ki na razpisani narok ni pristopil. Ker je zoper obtožnico vložil ugovor, se šteje, da krivde za očitano mu kaznivo dejanje ne priznava. Soldov zagovornik je na sodišču poudaril, da obtožnica temelji na nepravilno izpeljanem postopku. Med policijskim zaslišanjem naj bi bil obdolženec prikrajšan za tolmača. Zato obramba predlaga, da se uradni zaznamek o zaslišanju na policijski postaji Gorišnica in na njem temelječi nadaljnji dokumenti umaknejo iz dokaznega gradiva. Po prepričanju obrambe naj bi tako bil „okužen" tudi zapisnik z zaslišanja pred preiskovalnim sodnikom, pri čemer naj bi tožilka obdolženemu predočila izjavo z zaslišanja (ki je bila podana brez tolmača) in ga prosila za njeno potrditev. Tožilec predlogu za izključitev ključnih dokumentov, na osnovi katerih je oblikovana obtožnica, nasprotuje. Predlagal je, da sodišče zasliši policista postaje Gorišni-ca Tomaža Muršiča, ki je opravil zaslišanje aretiranega Solda. Tožilec od vsebine obtožnice ne odstopa. Prejel naj bi sporočilo in finančno nakazilo Obramba predlaga vpogled v telefon obdolženega - preverjali bi komunikacijo po aplikaciji Whats up. Petar Soldo naj bi na dan aretacije prejel sporočilo v smislu, „ali je opravil z njimi". Preko sistema Western Union naj bi dobil tudi nakazilo v višini 2.500 evrov. Obramba je na predobravnavnem naroku še predlagala, da se kot pričo zasliši domačinko, ki naj bi iz Soldovega avtomobila videla „lesti tri ilegalce". Na osnovi njenih besed naj bi se potem zgodila aretacija in odvil kazenski postopek do sodišča. Od maja, ko so ga možje v modrem pridržali, je državljan BiH Petar Soldo v priporu. Se pa zdravi tudi zaradi psihičnih težav. Ima terapijo z zdravili, ki naj bi mu bila v času pridržanja za nekaj dni prekinjena. Zato bi se lahko njegovo psihično stanje še poslabšalo. Zaradi odločitve o izločitvi dokazov bo sodnica Marjana Kosi 8. oktobra nadaljevala predobravnavni narok in se nato odločila o razpisu glavne obravnave. „Najprej je treba razjasniti okoliščine. Obdol-ženega Solda in policista Muršiča želim soočiti," je dejala. Mojca Zemljarič Hoče • V Magni so se začela pogajanja Direktor, kadrovik in sindikat sedli za mizo V slovenski podružnici Magne Steyr so se začela pogajanja za sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe. Vodja Magnine kadrovske službe Hansjorg Tutner, predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov (KSS) Gvido Novak in direktor hoške Magne Steyr David Adam so v skupni izjavi zapisali, da so prva pogajanja potekala v konstruktivnem vzdušju, določen je že tudi datum naslednjega sestanka v oktobru. Dodali so, da sta se pogajalski skupini dogovorili tudi za sestanek z namenom zgladitve nesoglasij glede šestih odpuščenih delavcev iz poslovnih razlogov. Pet od šestih odpuščenih je po posvetu s KSS napovedalo vložitev tožb. Odpuščeni in predstavniki sindikata so prepričani, da so bile odpovedi delovnega razmerja nezakonite, problematizirali so tudi način prekinitve delovnega razmerja. Ustrezni disciplinski postopki niso bili izvedeni, zato pravne podlage za odpuščanje po Novakovem mnenju ni. Kot pričakuje, bodo morali odpuščene delavce v Magni ponovno zaposliti. STA OKNA, VRATA t . GARAŽNA VRAČA A www.naitors.si H ® BREZPLAČNO SVETOVANJE. BREZPLAČNE IZMEHE. BREZPLAČNA PONODBA. STROKOVNA VGRADNJA. TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NAI/ORSnoo Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031793 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1 Sladkanje v Pomaranči Slana pred Mihaelom (29.) če pada, tolikokrat ob letu o trjakih je rada. 8/23 5/21 8/23 11/24 5/22 13/24 211 9/23 10/25 10/24 10/24 6/22 ,11/24 10/25 N W A Danes bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, ob morju okoli 13, najvišje dnevne od 20 do 25 °C. V soboto in nedeljo bo v vzhodni Sloveniji povečini sončno. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, predvsem na severnem Primorskem in Notranjskem bo občasno rahlo deževalo. 4 dnevna napoved za Podravje Nedelja 29.09.2013 13 Dopoldan 24 Popoldan I H-írost vetra 7,5 m/s petek • 27. septembra 2019 Kultura Štajerski 13 Ste že brali / Raphaelle Giordano: Tvoje drugo življenje vi v se začne, ko se zaves, da imaS samo eno Ali gledate kdaj kuharske oddaje? Pa ne mislim tistih, v katerih samooklicani Veliki Kuharski Mojstri (seveda se jim mora reči šef - z zelo širokim e, da ne bi kdo pomislil na malovrednega šefa) vržejo v kozico korenček, in ko ga čez nekaj časa pokusijo, ne morejo prehvaliti njegovega edinstvenega okusa (Halo! Po korenčku ima okus, to ve vsak zajec!). Pač pa sem pomislil na tiste oddaje, kjer ti isti VKM (Veliki Kuharski Mojstri, če ste morda pozabili) v kuharskih tekmovanjih ocenjujejo kuharske veščine (da ne zapišem gnusne besede 'kompetence'!) navadnih smrtnikov (ki bodo potem postali VKM in morda celo posneli reklamo na televiziji!). Oddaja v stilu Mojster šef ali kaj podobnega skratka. Če to gledate, potem veste, kaj je največja mora tekmovalcev. Da bi šef njihovo jed dal v usta, potem pa ... (sledi seveda reklamnih pet minut) ... torej dal jo je v usta - in jo potem izpljunil, ker je neužitna. Ne le da je neokusna, pač pa je neužitna! No, tako sem se počutil tisti dan, ko sem začel brati knjigo gospe Giordanove Tvoje drugo življenje se začne, ko se zaveš, da imaš samo eno ... Samo knjige ne moreš izpljuniti, ker (na srečo) ni zašla v usta, pač pa v možgane. Ki so vajeni vsega hudega, imajo pa eno veliko pomanjkljivost: na sredi čela bi človek moral imeti gumbek 'Izbriši in pozabi!'. Pa ga nima. Kako sem naletel na to knjigo, ne vem. Morda sem kaj brskal na spletni strani Dobre knjige. (Ker tam se res najde zapisano to čtivo!) Ne vem, kako deluje ta stran (me ni nikdar zanimalo), ampak očitno nekdo predlaga vpis neke knjige na to stran - in potem jo objavijo (ker pri danes obravnavanem umotvoru je v enem kotičku zapis: Pri-speval/-a: Petra Kremžar, Mestna knjižnica Grosuplje). Najbrž bi bilo treba na spletni strani Dobre knjige uvesti nadzorno funkcijo ali pa protokol, da morajo vsaj trije soustvarjalci Dobre knjige dati soglasje k uvrstitvi nekega umotvora med Dobre knjige ... Morda pa se je zgodilo gospe Petri tako kot meni: po dveh prebranih straneh sem celo pomislil: za to knjigo pa si bom vzel čas. Saj ima vendar na naslovnici zapisano: 'Francoska uspešnica, več kot milijon prodanih izvodov'. (Očitno Francozi nekomu, ki ga ne marajo, podarijo tovrstno čtivo.) In prvi dve strani celo obetata dobro zgodbo o ubogi nesrečnici, ki se ji sredi najhujše nevihte nekje v francoskem zakotju okvari avto. Na srečo je povsem naključno potem peš v dežju pritavala do zelo urejene hiše in do prijaznega gospoda, ki ji je bil pripravljen pomagati. (Olala, sledilo bo najbrž kaj razvratnega!, sem pomislil.) Izkaže se, da je gospod strokovnjak za ljudi, ki so lepi, pametni, bogati, uspešni, poročeni, z otrokom ali dvema, hišo in stanovanjem ... - pa zelo nesrečni, saj živijo življenje brez nekih jasnih ciljev. Skratka: živijo v rutini - gospod pa se ukvarja z boleznijo, ki se ji reče rutinitis. (Če vi še zmeraj berete to mojo oceno knjige, imate najbrž bolezen kronični kritikitis ...) Seveda rutinolog pomaga nesrečni bolnici do boljše samopodobe. Peljeta se z balonom in ona odvrže listke, na katere je zapisala svoje pomanjkljivosti (da ima štiri kile preveč, recimo). In težave s kilami in samopodobo tako rekoč izginejo. Samo z balonom je treba poleteti! In da ne bi pozabila, kako uspešno se spopada s svojimi težavami, se mora - po globokem nasvetu strokovnjaka za rutinitis - vsakih nekaj časa uščipniti v mezinec ... To pomaga za boljšo samopodobo! Ne vem, kako se napiše medmet za pljuvanje. Na primer: pljuv! Ga bom sedaj uporabil: pljuv! In sem nehal brati... (Edina tovrstna knjiga globokoumnih nasvetov, ki sem jo prebral do konca, je bila: Kaditi lahko nehate v štirinajstih dneh. Potem sem jo zamenjal za škatlico cigaret. Pomagala je šele čez deset let. Pa še to ne povsem ...) Pripis: včasih kdo reče, da dajem povečini lepe ocene za prebrane knjige. Seveda, ker o tistih za en 'pljuv' ali dva ne pišem ... Pripis 2: Nikar ne berite knjig, ki že v naslovu želijo povedati celotno vsebino: 'Tvoje drugo življenje se začne, ko se zaveš, da imaš samo eno,' pravi ta knjiga. Kdo bi bral Ano Karenino, če bi bil njen naslov: 'Ana - gospa, ki je skočila pod vlak, potem ko je ostarelega moža prevarala z mlajšim ljubimcem'?! Ocena: 1. Jože Šmigoc Srbija • Pihalna godba na obisku v Šabcu Dornavski godbeniki začinili Čivijaški karneval Člani pihalne godbe iz Dornave so se sredi septembra udeležili že 51. Čivijade in 12. čivijaškega karnevala v srbskem Šabcu. Karneval so obiskali že petič v zadnjih desetih letih. Tokrat je na prireditvi sodelovalo kar 11 držav. S sodelovanjem na otroškem karnevalu, ki je bil v petek, ter na či-vijaškem karnevalu kot osrednjem dogodku, so navdušili množico obiskovalcev in prejeli zahvale in -kot že leta 2013 - tudi tokrat zlato FECC medaljo. Dornavski godbeniki se vsako leto podajo na kakšen nastop izven meja. Lani so obiskali Francijo in prelepi Pariz, tokrat pa malce bližjo in nič manj atraktivno Srbijo. Potovanja se je udeležilo kar 30 godbenikov, spremljali pa sta jih tudi predstavnici FECC-a iz karne- valskega mesta Ptuj. Za prihodnje leto godbeniki še izbirajo destina-cijo, kamor bi želeli odpotovati. Prejeli so tudi že kar nekaj vabil. Trenutno pa so osredotočeni na prihajajoče koncerte, ki jih čakajo v decembru, in vabijo v svoje vrste vse tiste, ki jih zanimajo glasba, nastopanje ter potovanje v tuje dežele, predvsem pa druženje in zabava. Zmago Štebih Ptuj • Jernej Forbici v Hugo Galerie, West Broadway „Normalna stopnica v mojem umetniškem ustvarjanju" Jernej Forbici tudi v obdobju, prežetem z delom umetniškega vodje festivala sodobne umetnosti Art Stays, kot umetnik ne miruje. Pravi, da v biti gre za napeto obdobje. Po razstavah v Milanu, Ptuju in Münchnu bo 5. oktobra odprl samostojno razstavo v Hugo Galerie, West Broadway v New Yorku. Pred tem je v tej galeriji že uspešno razstavljal na dveh skupinskih razstavah, zimski in poletni. Odziv zbirateljev umetnin je bil zelo pozitiven. V New York se pride s trdim delom skozi leta, poudarja Jernej Forbici. „Vedno sem zelo skeptičen do vseh teh bumov, mislim, da je pot umetnika zelo počasna, vsako obdobje starosti nekaj prinese, pomembno je, da delaš, da se trudiš, da delaš kakovostno in tudi s pravimi ljudmi, galerijami. Moja zadnja tri leta so bila razstavno zelo uspešna. Ameriška galerija je nekako iskala novega umetnika, v galeriji v Milanu je naletela name. Med vsemi umetniki, ki so tam razstavljali, so za razstavo v New Yorku izbrali mene. Star sem 40 let, prav je, da počasi grem naprej, kot že rečeno pa to ni noben bum, ampak normalna stopnica v mojem umetniškem ustvarjanju. Vse pa je odvisno od tega, kaj se bo zgodilo po odprtju razstave, ki bo na ogled cel oktober. Tematika razstavljenih del je svet cvetlic. Gre za tematiko, s katero se ukvarjam zadnji dve leti. Ko sem bil pred dvema letoma v Halozah, kjer je takrat raslo vse belo, ni bilo nič barvnih cvetlic. Prevladala je ena invazivna vrsta. Na to sliko narave, ki sem jo tudi sam fotografiral, me je opozoril Ljuban Cenčič, fotograf, ki se ukvarja tudi z okoljem. Ob tem sem pomislil, da je morda to normalni odziv narave do vsega, kar ji počne človek. Slike so sicer še zelo barvne, nekaj, česar mogoče čez leta ne bomo več videli v naravi. Torej, teh barvnih travni- da naslika slike, pošlje fotografije in potrebne podatke. Po New Yorku ga čaka klasični sejem v Veroni, kjer sodeluje že deset let, kjer se načrtujejo nove razstave, kjer se srečujejo vodje galerij in zbiralci umetnin, kjer se dogovarjajo razstave za novo koledarsko leto, ki bo zagotovo tudi zanj znova zelo __ kov. Slike pa so še vedno tudi umeščene v stara odlagališča, umazane halde," je pred ameriško razstavo povedel Jernej Forbici, ki se mu kot umetniku, za katerim stoji galerija, ni treba posebej ukvarjati s tem, kako bodo umetnine prišle iz Italije v New York, ker za vse poskrbi galerija. Njegov del je le umetniški, NARODNI DOM MARIBOR Henry Lewisjonathan Sayer, Henry Shields: Predstava, ki gfte narobe Igrajo: Matej Žemljic, Sara Gorše, Mario Dragojevič, Luka Cimprič, Oskar Kranjc, Klara Kastelec, Robert Korošec • TMK Tanja Ribič: Tako ti je, mala Igrata: Tanja Ribič, Goran Rukavina • Orangel Borivoj Radakovič: Amaterji Igrajo: Vesna Pernarčič, Vojko Belšak, Nenad Nešo Tokalič, Vid Klemene • Mestno gledališče Ptuj Dan Goggin: Nune v akciji Igrajo: Gojmir Lešnjak - Gojc, Simona Vodopivec - Franko, Alenka Godec, Marjan Bunič, Lea Bartha^Pesek • Prospot bogato, tako ustvarjalno kot razstavno, četudi bi si osebno želel vsaj malo počitka. V nastajanju sta dve novi seriji likovnih stvaritev, v eni bo zajel tematiko odlagališč (jeklenk) v visokih gorovjih, na Himalaji, v drugi pa plastiko v oceanih. Z obema se želi predstaviti v letu 2020. MG Bojan Emeršič, Jure Karaš: Igra: Bojan Emeršič • Špas teater Avdicija Jurij Zrnec Igrajo: igralska zasedba bo objavljena naknadno • Špas teater Foto: Črtomir Goznik Jernej Forbici: „V New York se pride s trdim delom skozi leta." Erotik Foto: ZS ZAGOTOVITE SI SVOJ ABONMAJSKI SEDEŽ PRAVOČASNO S TEM KUPONOM VAM OB NAKUPU ENEGA ABONMAJA DRUGEGA PODARIMO! Ugodnost velja za nove abonente Komedije sezone 2019/2020. Ugodnosti se ne seštevajo. Narodni dom Maribor, www.nd-mb.si, Informacijska pisarna: 02/229 4011, vstopnice@nd-mb.si. 14 Štajerski Nasveti petek • 27. septembra 2019 Zdravstveni nasveti Pomagajmo si • Iz Doma upokojencev Ptuj Zdravila in jetra (1. del) Vsak telesni organ opravlja svojevrstno nalogo in nam tako omogoča osnovne življenjske funkcije. Jetra so nekakšna čistilna naprava in opravljajo številne naloge, zato je zelo pomembno, da skrbimo za njihovo dobro delovanje in jih po nepotrebnem ne obremenjujemo. Jetra so izrednega pomena za presnovo in odstranjevanje škodljivih snovi iz človeškega telesa. Sodelujejo pri sintezi hormonov in holesterola, sintetizirajo in izločajo sestavine žolča, ki sodeluje pri razgradnji maščob. S pomočjo jeter se uravnava tudi raven sladkorja v krvi. Pomembna so tudi za sintezo (nastanek) in razgradnjo beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, razgrajujejo hemoglobin, toksične snovi in večino zdravilnih učinkovin. Imajo tudi pomembno obrambno funkcijo, v jetrih se shranjujejo nekateri vitamini, železo in baker. Človeško telo deluje izjemno racionalno. Morda so prav zato jetra edini človeški organ, ki se lahko obnovi sam. Popolna samoobnova jeter Dan slovenskih lekarn Slovenski farmacevti, zaposleni v javnih lekarnah, imamo 26. septembra svoj praznik, dan slovenskih lekarn. Vsako leto na ta dan izpostavimo temo, povezavo z varno uporabo zdravil. Letos je to Zdravila in jetra. Pripravili smo tudi knjižico, ki vsebuje zanimive in koristne informacije o tem, kako pomemben organ so jetra, kako delujejo in tudi, kako so povezana z zdravili. Knjižica je v naših osmih lekarnah na voljo vsem, kijih tema zanima. Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič in njihovih funkcij je možna, dokler je na voljo vsaj 25 % zdravega jetrnega tkiva. Kljub temu pa jih lahko prizadenejo številne bolezni.Na prvem mestu je to zamaščenost jeter, ki lahko vodi v jetrno cirozo. V javnosti velja, da je ta bolezen posledica alkoholizma. To je samo eden od vzrokov. Nezdrave prehranske navade in nekatera bolezenska oz. fiziološka stanja, kot so čezmerna telesna teža, sladkorna bolezen, stradanje in nedohra-njenost s premajhnim vnosom beljakovin ter celo nosečnost lahko tudi povzročijo zamaš-čenost jeter. Skrajni stadij je jetrna odpoved. Bolezen žal največkrat odkrijejo pozno, saj so bolniki zelo dolgo brez znakov bolezni. Ko se ti pojavijo, so zelo neznačilni - hujšanje, utrujenost, srbenje kože, zlatenica. Vnetje jeter ali hepatitis lahko povzročijo avtoimunska in alkoholna bolezen jeter ter okužba z virusom hepatitisa B in C. Okužba lahko napreduje v kronični hepatitis, ki lahko traja desetletja, ne da bi vedeli zanj, dokler se ne pojavijo očitni znaki ciroze in celo odpovedi jeter. Virusa hepatitisa B in C se širita s krvjo, med upo- Kdo bo skrbel za nas in nam pomagal, ko sami ne bomo več zmogli Dolgotrajna oskrba, pri kateri imamo v mislih predvsem skrb za starejše, je tema, s katero se slej ko prej vsi srečamo. V prihodnosti se bomo, upoštevaje demografske podatke, še bistveno bolj. rabniki prepovedanih drog in s spolnimi odnosi, zato testiranje zanju priporočajo vsem, ki so imeli tesne družinske, prostorske, spolne in krvne stike z okuženimi posamezniki (vir okužbe so lahko predmeti za osebno nego, jedilni pribor, pribor za tetovaže in pirsin-ge, akupunkturo in njuhanje kokaina). Rak jeter je lahko neškodljiv, torej benigen, ali pa nevaren oziroma maligen. Pogosto ga odkrijejo naključno. Velikokrat je rak jeter posledica zasevanja raka drugih organov. Do diagnoze jetrnih bolezni praviloma pridejo precej pozno, saj so znaki jetrnih bolezni zelo nespecifični, netipični. Med bolj specifične znake sodijo povečana jetra in zlatenica (rumeno obarvanje kože in beločnic ter zvišan bilirubin v krvi). Diagnozo postavijo z ultrazvokom in drugimi preiskavami ter s krvnimi testi. mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. www.tednik.si I Stajerskitednik Stajerskitednik Občina Ptuj in upravna enota Ptuj sodita med tiste, v katerih se delež starejših izraziteje povečuje. V upravni enoti Ptuj je bilo konec leta 2018 že 19,18 % prebivalcev starejših od 65 let ali 13.163 oseb, ki že ali bodo v prihodnosti potrebovale katero od storitev pomoči. V naslednjih petnajstih letih se bo število prebivalcev, starih 65 let in več, povečalo na 15.607 oseb. Smo torej dolgoživa družba, vsi želimo dolgo živeti, ne želimo pa biti stari. Oskrba oseb z demenco tako v institucionalnem kot domačem okolju je področje, ki ga v domu dobro obvladamo. V preteklih dveh letih smo skozi projekt Skupaj proti demenci s partnerji v projektu razvili dobro prakso, s katero odgovarjamo na potrebe obolelih in njihovih svojcev. Demenca je bolezen, ki ne prizadene le obolelega, temveč tudi njegove družinske člane. Kontinuirana skrb za svojca, ki se mu stanje konstantno slabša, je breme, ki ga brez tuje pomoči malokdo zmore. Paliativna oskrba ali skrb za osebe z napredovano kronično neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja je področje, s katerim se v Domu nenehno srečujemo in mu posvečamo posebno pozornost. Imamo znanje in izkušnje, kako ohranjati kakovost življenja, tudi ko se to izteka. Svojci in od pomoči odvisni se pogosto srečate s potrebo po kratkotrajni namestitvi v času Foto: Arhiv DU Ptuj odsotnosti ali bolezni oskrbovalca. Na te potrebe odgovarjamo v okviru razpoložljivih kapacitet kot kratkotrajne - začasne namestitve. Le to intenzivno razvijamo v enoti Ptuj, kjer smo za uporabnike uredili poseben prostor in pripravili ustrezen program, ki vam ga bomo predstavili v eni prihodnjih številk. V Domu imamo veliko znanja in izkušenj za načrtovanje in izvajanje pomoči, tako v institucionalni kot domači oskrbi. Naši strokovni delavci in sodelavci bodo s tem namenom odslej odgovarjali na pogosto zastavljena vprašanja prosilcev za storitve in vas seznanjali z novostmi na področju strokovnega pristopa k oskrbi oseb, odvisnih od pomoči in postrežbe, ali kot jo poimenuje nastajajoči zakon, od dolgotrajne oskrbe. Jožica Šemnički, direktorica DUP Temeljno poslanstvo Doma upokojencev Ptuj je institucionalno varstvo starejših. Dom razpolaga trenutno s 560 mesti, od katerih pa je manjši del namenjen posebnemu varstvu, to je mlajšim od 65 let. Teh je trenutno v oskrbi 33. V naslednjih letih se bodo potrebe po institucionalnem varstvu povečale in potrebovali bomo 780 mest v institucionalnem varstvu. Kapacitete bo torej treba v upravni enoti Ptuj povečati za 220 mest. Dom upokojencev je povečanje kapacitet načrtoval v sprejeti Strategiji razvoja Doma do leta 2022. Seveda pa ne načrtujemo le institucionalne oskrbe, temveč tudi druge oblike pomoči, namenjene starejšim oz. od dolgotrajne oskrbe odvisnim osebam. Tačke in repki Ali veste, kaj so probiotiki in prebiotiki ter cemu služijo? Pogosto se lastnikom psov porajajo različna vprašanja, kot so: "Kaj so to probiotiki? Ali lahko dajem svojemu psu probiotike? Kdaj jih je treba dajati in v kakšni količini?" V prispevku vam poskušam odgovoriti na ta vprašanja. Prav tako vam podajam nekaj osnovnih informacij o probiotikih. Probiotiki so živi organizmi, ki so koristni za zdravje gostitelja, če so prisotni v zadostni količini. Pro-biotiki živijo v različnih delih živalskega telesa, vključno s prebavnim traktom, ustno votlino, nožnico, nosno votlino, respiratornimi organi in celo na koži živali jih najdemo. Če jih je dovolj, koristijo gostiteljevemu organizmu, saj izboljšujejo delovanje avtohtone mikrobiote prebavnega trakta. Preprosto povedano, probiotiki so dobre bakterije. Ohranjanje ravnovesja med dobrimi in slabimi bakterijami pa je ključno za zdravje vašega ljubljenčka. Kaj pa prebiotiki, veste, kaj so? Prebiotiki pa so hrana pro-biotikom, torej dobrim bakterijam. So sestavine, ki so selektivno fer-mentirane v prebavnem traktu in omogočajo specifične spremembe v sestavi in aktivnosti mikrobiote ter hranijo in ohranjajo aktivne probiotične bakterije. Prebiotiki in probiotiki tvorijo popoln par, ko delajo skupaj in so preprosta ter naravna koristna spodbuda k prehrani vašega psa. Kar 80 % imunskega sistema vašega pasjega prijatelja temelji na njegovem črevesju. Virusi in bakterije vstopajo v telo skozi usta in probiotiki so tako prisotni v ustih ter v celotnem prebavnem traktu vašega psa. Dobro ravnotežje pro-biotičnih bakterij pomaga zmanjševati vnetje v telesu vašega psa, kar pa posledično zmanjšuje dovzetnost živali za kronične bolezni. Probiotiki podpirajo prebavo kot tudi asimilacijo vitaminov in mine- A Dr o premium hrana za pse Pišite nam in podarimo vam brezplačni vzorec hrane Dino! kkveterma d.o_o. lUlj X •L.V-1 VA/WW moj-dino.si www.moJ-dino.sl www.moJ.d|na|| Lek Viieiuia L I p Q"\ ■ I L ■ Hi"'I M 11 .f( Hfl^k-V.-l bvr <1:1 Si r 13 JW5 F. O? £41, 4&S Foto: mojpes.net ralov. Pomagajo telesu, da proizvede kritične hranilne snovi, kot je npr. vitamin B12. Probiotiki potrebujejo prebiotike Prebiotiki so netopna vlakna, ki hranijo probiotike v debelem črevesu. Če hranite vašega psa s prebiotičnimi živili, pomagate pro-biotikom, da ostanejo aktivni in opravljajo svoje delo. Priporočam, da v prehrano psa dodajate nekaj prebiotičnih živil (banane, zele-nolistna zelenjava, jabolka) in na ta način hranite in podpirate probiotike. Priporočam, da začnete počasi, saj če vaš pes ni navajen na vlaknine, lahko pride do prebavnih motenj. Kdaj dajati psu probiotike Nekateri strokovnjaki menijo, da je dobro, če dajete psu pro-biotike ves čas, drugi, da jih mo- rate psu dajati le ob prebavnih motnjah, driski, v stresnih situacijah ali ob uporabi antibiotikov. Verjamem, da so probiotiki tako pomemben del zdravja vašega psa, da bi jih morali dajati ves čas. Priporočam, da hranite psu veliko probiotičnih živil, kot so kefir, kvas in že s tem boste zadostili potrebo po probiotičnih bakterijah. Najbolje, da dajete probiotike vašemu psu ob različnih časih dneva, saj bo tako učinek najboljši. Če se vaš pasji ljubljenec zdravi z antibiotiki, priporočam dajanje probiotikov dve uri po vsakem odmerku antibiotika. Na ta način se bo prebavni trakt učinkoviteje popravil. Za konec pa še to. Vsi vemo, da psi ljubijo kopanje in lovljenje v blatu, pitje umazane vode in da jedo različne vrste iztrebkov. Prepustite jih naravi, saj je to odličen način, da psu pomagate zgraditi zdrav imunski sistem. Larisa Lara Kolarič, dr. vet. med. petek • 27. septembra 2019 Za kratek čas Štajerski 15 Tedenski horoskop do 3. oktobra REDOVA - češki ples v ritmu polke ali valčka, SPORIŠ - rastlina verbena, LOD - mesto pri Tel Avivu z glavnim izraelskim letališčem Ben Gurion Prireditvenik Petek, 27. september 09:00 Voličina, Selce, Evropski šolski športni dan, kegljanje, streljanje z zračno puško ... 09:30 Kidričevo, Mihovce, Starošince, Zlatoličje, Odpiramo vrata na turistična dvorišča, brezplačni turistični avtobus z vodnikom, od 9.30 do 17. ure, delavnice, degustacije, panoramska vožnja s kočijo, igre za otroke v muzeju, predavanja ... 14:00 Ptuj, Mestni trg, Mestni kino, dogajanje ob svetovnem dnevu turizma, tržnica lokalnih ponudnikov, spremljevalni program, turistično vodenje, projekcije filmov 16:00 Spodnji Leskovec, slovesnost ob odprtju mostu čez potok Psičina 17:00 Studenice, prostori nekdanje šole, svečano odprtje prenovljenih prostorov nekdanje šole v Studenicah in stalnih muzejskih razstav 17:00 Podlehnik, večnamenska športna dvorana, osrednja prireditev ob 20-letnici delovanja občine Podlehnik 17:00 Ptuj, hotel Mitra, festival Ptujske zgodbe o kavi 2019, družabni kavarniški večer Kava in zdravi dodatki 17:00 Cirkulane, večnamenska dvorana, Slovesnost ob 100. obletnici rojstva dr. Vladimirja Bračiča in odprtje spominske sobe, položitev cvetja na grob Vladimirja Bračiča ob 17.00, slovesnost ob 17.30, odprtje spominske sobe ob 18.30, predstavitev osebne znamke 18:00 Voličina, balinišče v Spodnji Voličini, balinanje - dvojke 19:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj, odprtje razstave Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi, gostujoča razstava Koroške galerije likovne umetnosti 19:00 Ptuj, slavnostna dvorana ptujskega gradu, koncert klasične glasbe, mladi glasbeniki tria Rubricus 19:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinovi večeri: Čustvena dediščina naših družin - zgodba vseh nas, pogovorni večer s psihoterapevtko mag. Violeto Irgl na temo: Čustvena dediščina naših družin - zgodba vseh nas, s predstavitvijo knjige Konec molka Sobota, 28. september 8.00 Majšperk, športni park in pri gasilskem domu v Majšperku, regijsko gasilsko tekmovanje za pionirje in mladino 11:30 Ptuj, zgornje dvorišče ptujskega gradu, slovesnost ob 20-letnici delovanja območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo 14:00 Zavrh, ploščad pri Maistrovem stolpu, trgatev Zavrh 2019 in 10. trgatev potomke najstarejše vinske trte na svetu 14:00 Voličina, lovski dom, lovska razstava Lovske družine Voličina 15:00 Miklavž pri Ormožu, Prleški oktoberfest pod šotorom, PGD Miklavž pri Ormožu, zabavali vas bodo Jodel express, Trubači ter DJ, ob 16.00 program za otroke s Klavdijo 16:00 Zavrč, Kulturna dvorana v Goričaku, osrednja slovesnost ob 23. prazniku občine Zavrč 20:00 Ptuj, Mestno gledališče, Amaterji, za izven Nedelja, 29. september 8.00 Majšperk, športni park in pri gasilskem domu v Majšperku, regijsko gasilsko tekmovanje za člane in veterane 19:00 Voličina, Kulturni dom, koncert Proti toči/Proti poledici 20:00 Ptuj, Mestno gledališče, Amaterji, za izven Mestni kino Ptuj Petek, 27. september: 17:00 Levji kralj: 19:00 Svetovni dan turizma, Ptujski turizem nekoč in danes; Ptujska dežela; 21:00 Rambo: Do zadnje kaplje krvi. Sobota, 28. september: 17:00 Levji kralj: 18:00 Rambo: Do zadnje kaplje krvi; 20:00 Prevarantke na Wall Streetu. Nedelja, 29. september: 17:00 Levji kralj: 18:00 Prevarantke na Wall Streetu; 20:00 Pavarotti. J OVEN (21. 3. - 20.4.) V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Odlično se boste počutili v družbi. Na delovnem mestu bosta štelipre-mišljenost in diplomacija. Dogodkov ne bo moč prehitevati, ampak jih sprejeti, korak za korakom. Ljubezen: pogovori bodo ključ do osebne sreče. BIK (21.4. - 20.5.) Po razpotjih življenja se boste odpravili previdno. Raziskovanje bo vaša strast. Na svoj način bo pomembno, da bo moč narediti osebno bilanco in ločiti zrno od plev. Posebna sreča vas bo spremljala v ljubezni. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Sprostite se v naravi! veznosti. RAK (21.6. - 22.7.) fir Nv LEV (23.7. - 22.8.) cO TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Kolo usode se bo zavrtelo v vašo korist. Spremljali vas bosta odločnost in temperamentnost. Popaziti bo treba, da boste imeli svetle misli. Kamenčki v mozaiku usode se bodo harmonično sestavljali v pogledu službe. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, kajti počasi se dalečpride. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Brezpogojna ljubezen vam bo pokazala pravo pot. Prihajajoči teden bo v znamenju osebne in duhovne rasti. Razčistiti boste morali s tistim, kar vas bremeni. Velik napredek bo v pogledu ljubezni. Partnerjevi nasveti ne bodo samo vzpodbudni, temveč tudi zelo pouč- DVOJČKA Myi (21.5. - 20.6.) Prijetno se boste počutili v družbi. Sprostili vas bodo pogovori in neobvezujoča srečanja. Ljubezen: samske bo lahko zadela Amorjeva puščica, vezani se bodo pilili v diplomaciji. Jasno nakazano bo, da boste na delovnem mestu imeli polne roke dela in delovnih ob- Po zvezdnih namigih se obeta ploden teden. Ustvarjalna energija vam bo podarila krila. Lažje se boste sprostili in zaupali v blagostanje življenja. Notranji nemir bo posledica stresa. Blagodejne učinke sproščanja bo imela glasba. Na delovnem mestu boste morali reči bobu bob. Ognjena energija vam bo koristila. Spremljala vas bo tudi povečana občutljivost. Besedno boste tako morda nekoliko ostri. Pozitivno bo, da si boste svoje občutke zapisovali. Na delovnem mestu se bo odprla paleta novosti. Pred vami je teden ugodnega sodelovanja in povezovanja. \ DEVICA (23.8. - 22.9.) Odprle se vam bodo nove poslovne priložnosti. Omenjeno vas bo okrepilo v samozavesti. Teden bo ugoden pri pridobivanju denarja. Jasno je, da se boste morali tudi bolj sprostiti. Mnogo prijetnosti bo v pogledu ljubezni. Prosti čas bo priložnost za raziskovanje novosti. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, korarni STRELEC ' ' (23.11. - 21.12.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Tišina bo naravna oblika napredovanja. Čas bo, da se boste ustavili in stvari pogledali iz drugega zornega kota. Služba: ne bodite pretirano površni in popazite na skrite smerokaze. Teden bo prinesel mnogo izzivov pri reševanju zadev izpre-teklosti. KOZOROG V > (22.12. - 20.1.) Učiteljica bo narava. Sprostili vas bodo pogovori in glasba. Prijateljev namig vam bo podaril svežino in dodal krila. Uspehi se vrstijo na delovnem mestu in v pogledu ljubezni. Seveda bo treba na morebitne težave pogledati iz svetle točke. Iz majhnega raste veliko! T|jv VODNAR O / (21.1. -18.2.) Pomembno bo, da boste športno aktivni. Tako boste na kakovosten način uporabili odvečno energijo. Ljubezen bo prinesla nekaj izzivov in ugodnosti za osebno napredovanje. Na delovnem mestu se odločite in naredili boste prerez. Prosti čas bo priložnost za razvajanje v dvoje! m^L (19.2. - 20.3.) Teden, v katerem se boste veliko učili in pridobili paleto novega znanja. Obdobje bo prineslo ravnovesje in čustveno skladnost. Na svoj način vas bodo privlačile skrivnosti in nove dimenzije. Na delovnem mestu se boste odločili in naredili zelo pomemben korak naprej. Ljubezen: romantika! astrolog 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 27. septembra 2019 VIVAT POETOVIO LXIIX PÜBLIJ KORNELIJ TACIT MUZIKAL PO OS OLGE MEGLIC Spoštovani! Letos obeležujemo 1950 let od prve pisne omembe našega mesta. Zato smo na naši šoli pripravili muzikal Poetovio, s katerim vam želimo prikazati, kakoje davnega leta 69 prišlo do poimenovanja našega mesta. Muzikal bo v četrtek, 3.10. 2019, ob 18.00 v Dominikanskem samostanu Ptuj. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se namenijo potrebam šole. Vljudno vabljeni! ^dioPTUI štajerski tednik Učenci in zaposleni OŠ Olge Meglic MESTNA OBČINA PTUJ Lepi spomini ne klečijo! I rTQ *EKM 1, H cpîia i [mtmi f FTO fHIMDIPSKO MLf f JF V nitim PTUU Za zdravo pitno * vodo v Halozah Ctanfc U Hib tBidn luibuu s MÜH-".i.*. Ihm. rijlIlir« ÜHrrJuntamt liif^iJn Itihti t SUF tIftlltU H ZHS FIUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! .-V.V^V^AJi' 1 '.wSmm -.....I««* >: -J^Ti i iL ™Lrr rrr - Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov MiTillbd iTillli 14-delni set nožev - Harry Blackstone • izjemno ostri noži • z dolgo življenjsko dobo • zelo kvalitetni • nelepljivi vrhunski premaz • set ¡e primeren za darilo 49,00 € Organizator za čevlje - shoe rack (6 parov) • protizdrsna in moderna oblika • preprosto za uporabo • zavzame malo prostora • primerno za vse tipe obutve • nastavljiv za odpirania (4 pozicije) 24.90 € EASYmaxx - 2 x univerzalni ključ z zaskokom (jekleni zatič od 7 do 19 mm) • nedrseč ročajza varno delo • velikost nastavka: 7 mm do 19 mm • paket vsebuje: Ročni vijačnik, adapter, univerzalni iekleni viiak 34.90 € Najnakupi .si ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! PRODAJNI HIT! Sesalec Vector z vodnim filtrom Thomas • močan 1520 Bi-Turbo motor • vodni filter, brez vrečk • enostavno se čisti • sesa tekočine filtrira zrak v vlažnih prostorih THOMAS 179,60 € J iTiTiT: Easy paint pro -set za barvanje • valjček (širina valja: 16,5 cff mere: 195x95x245 mm) • ozek valjček za robove • trikotna vogalna ščetka • roler stacker • pladeni za posodo GOURMETmaxx - posodice za shranjevanje hrane (2x komplet - 20 kosov) • temperaturna odpornost od -20° C do+120° C • primerne za pomivalni stroj, zamrzovalnik in mikrovalovno pečico 29,90 € DAB+ RadioVeseljak • sprejemanje digitalnih postaj • vedno z vami Radio Veseljak in druge postaje • brez motečega šumenja • \/icnka kak-r-u/r-icl- 7\/nka Nakup možen tudi na 4 obroke do 44.90C 39.90 € G OBIŠČITE NAS V TRGOVINI: Papirniški trg 17,1260 Ljubljana Polje *Akciiska ponudba velia 14 dni od izida edicije. @ www.najnakupi.si f # © @najnakupi Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik Nogomet Še drugič zapored prejeli zadetek v končnici Stran 18 Tenis Na glavni turnir kot srečna poraženka Stran 18 tednik Kolesarstvo »Mlade želimo navdušiti za šport, jih spraviti v gibanje« Stran 19 Motokros 34 reprezentanc, veliko različnih želj Stran 19 iPodulajit fiai na icTztovnzm ijilstu! RADIOPTUJ tei ¿fitetcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Odlično ogrevanje tekmecev pred »večnim derbijem« Nogometaši v 1. ligi so med tednom odigrali tekme 11. kroga, v katerih sta bila zelo prepričljiva največja slovenska rivala, Maribor in Olimpija. Lepše napovedi si za njun medsebojni obračun, ki bo v soboto v Stožicah, ne bi mogli želeti. Maribor je imel lažjo nalogo, povsem razglašeni Rudar je držal korak z vijoličastimi le dobre četrt ure, nato pa v desetih minutah prejel tri gole. Dvakratni strelec je bil Rok Kronaveter, v dobri strelski formi sta tudi Rudi Požeg Vancaš in Aleks Pihler, slednji je zadel na zadnjih dveh tekmah. Najlepši gol tekme je zabil Dino Hotič, ki je s svoje standardne pozicije z levico neubranljivo zadel iz kakšnih 22 metrov. Še veliko bolj od same zmage lahko trenerja Darka Milaniča veseli dejstvo, da igra postaja vedno hitrejša, prehodi na tekmečevo polovico in vtekanja v prazen prostor so vedno bolj udarni ... Čeprav so ohranili mrežo nedotaknjeno, je obramba pRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 11. KROGA: Maribor - Rudar 5:0 (3:0); strelci: 1:0 Kronaveter (18.), 2:0 Požeg Vancaš (23.), 3:0 Kronaveter (29.), 4:0 Pihler (49.), 5:0 Hotič (85.); Bravo - Mura 3:3 (1:1); strelci: 0:1 Mulič (14.), 1:1 A. Matko (38.), 2:1 Abdu-rahimi (49.), 3:1 Agboyi (55.), 3:2 Bobičanec (64.), 3:3 Bobičanec (77.); Domžale - Olimpija 1:4 (1:2); strelci: 0:1 Savič (16.), 1:1 Svetlin (29.), 1:2 Čekiči (32.), 1:3 Savič (61.), 1:4 Lupeta (74.). Tekmi Triglav - Aluminij in Celje - CB 24 Tabor Sežana sta bili odigrani v četrtek, po sklepu redakcije. 1. OLIMPIJA 2. MARIBOR 3. ALUMINIJ 4. MURA 5. CELJE 6. BRAVO 7. TABOR SEŽANA 8. DOMŽALE 9. TRIGLAV KRANJ 10. RUDAR VELENJE 11 11 10 11 10 11 10 11 10 11 sB:11 23:10 14:5 18:1B ss:1s 15:20 10:16 16:23 1s:s7 11:29 24 21 21 20 16 12 10 10 6 4 vendarle trenutno večja skrb stratega vijoličastih. Domala identično bi lahko zapisali tudi za Ljubljančane, ki so sicer imeli v sredo na papirju veliko težjo nalogo, gostovali so namreč v Domžalah. Četa trenerja Andreja Razdrha je v zadnjih tekmah kazala znake okrevanja, a proti napadalno razpoloženi Olimpiji ni imela realnih možnosti. Tudi varovanci trenerja Safeta Hadžiča so bili v napadu izjemni, gol Endrija Čekičija in predvsem povratnika po poškodbi Lucia Lupete sta bila izjemna - slednji je zadel s karate udarcem... Iz vsega tega bi lahko sklepali, da lahko na večnem derbiju ljubitelji nogometa pričakujejo veliko zadetkov. Morda res, a zagotovo trenerja na medsebojni tekmi ne bosta tvegala s pretirano odprto igro. V medsebojnem obračunu bo več od umetniškega vtisa zagotovo štela pregovorna pragmatičnost in igra na točke ... Mura je bila favorit na tekmi z Bravom, a se je kljub zgodnjemu vodstvu v nadaljevanju tekme znašla v občutnem zaostanku (3:1). Najboljši igralec Mure Luka Bobičanec je z dvema zadetkoma črno-be-lim vendarle zagotovil vsaj točko. Če bi Muraši v zadnji minuti izkoristili lepo priložnost (Mulič), bi se lahko veselili celo popolnega preobrata ... Tudi Muro v soboto čaka Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so v prvem medsebojnem srečanju s Triglavom na domačem igrišču zmagali 2:1, v četrtek so se z njimi pomerili še na gostovanju. zanimiv obračun, na svoji Fazaneriji bodo gostili Domžale. Aluminij v ponedeljek s Celjani Kidričane po obračunu s Triglavom čaka naslednja domača tekma v ponedeljek, ko v goste prihaja ekipa Celja. Glede na izide na domačih tekmah so favoriti Kidričani, ki so na petih dosedanjih domačih tekmah vknjižili štiri zmage (Triglav, Olimpija, Mura, Tabor) in en remi (Rudar). Srečanje bo zanimivo tudi iz tega vidika, ker so Celjani eno izmed najbolj učinkovitih moštev lige, Kidričani pa so na drugi strani prejeli najmanj zadetkov izmed vseh ekip 1. lige. V napadu bo adut trenerja Slobodana Gruborja znova Ante Živkovič, ki se je v Kidričevem kar dobro znašel. »Zelo sem vesel, da so me soigralci lepo sprejeli, zares je vse v najlepšem redu. Klub je urejen, imamo odlične pogoje za delo, kakšnih posebnih pritiskov ne čutimo, zato se lahko povsem osredotočimo na svoje igre,« je dejal 26-letni napadalec iz Šibenika, ki po odhodu Štora dobiva veliko priložnosti za igro: »Za vsakega igralca je pomembno, da je v tek- movalnem ritmu, zato sem vsake priložnosti za igro seveda vesel, kakor tudi vsakega zadetka. Upam, da bom tudi v nadaljevanju uspešen in da bom Aluminiju pomagal do čim boljše uvrstitve.« Jože Mohorič 1. SNL, 12. krog: Aluminij - Celje, v ponedeljek ob 18.00 v Kidričevem. Medsebojna tekma v sezoni: 3. krog: Celje -Aluminij 0:0. Atletika • SP v Dohi Rokomet • Jeruzalem Ormož Največ se pričakuje od Šutejeve Zajeziti hitro igro Loke Na svetovnem prvenstvu v atletiki v Dohi, ki bo potekalo med 27. septembrom in 6. oktobrom, bo nastopila sedmerica Slovenk in dva slovenska atleta. Največ med vsemi lahko pričakuje Tina Šutej, ki je v skoku s palico letos nizala državne rekorde že od zimske sezone naprej in deli 12. mesto na zadnji listi prijavljenih. Na tekmovališčih v katarski prestolnici bo poleg Šutejeve nastopilo še šest slovenskih atletinj: Martina Ratej v metu kopja, Maruša Miš-maš na 3000 m zapreke in na 1500 m, Maja Mihalinec na 100 in 200 m, Anita Horvat na 400 m, Barbara Špiler v metu kladiva in Maruša Černjul v skoku v višino. V moški konkurenci bosta slovenske barve zastopala Luka Janežič na 400 m in Kristjan Čeh v metu diska. Slednji, član Atletskega kluba Ptuj, bo v Dohi nastopil v soboto, ko ga čakajo kvalifikacije meta diska. Devetčlanska ekipa bo napadala šesto slovensko odličje na SP doslej in Kristjan Čeh (AK Ptuj) Foto: Peter kastelic / AZS prvo po športni upokojitvi leta 2011. Na zadnjem SP v metalca kladiva Primoža Londonu pred dvema letoma Kozmusa leta 2015. Ta je je bila najboljša slovenska osvojil kar tri od petih doslej uvrstitev 9. mesto Martine osvojenih slovenskih medalj, Ratej v metu kopja. nazadnje bron v Daeguju sta Za rokometaši iz Ormoža sta že dve gostovanji in ena domača tekma, izkupiček pa ena zmaga (Izola) ter dva poraza (Trimo, Dobova). Na zadnji tekmi v Dobovi so Vinarji bili zelo daleč od uspeha in doživeli gladek poraz s sedmimi goli (31:24). „Zmaga Dobove je bila več kot zaslužena. Zatajili smo v obrambi, kjer smo prejeli enostavno preveč zadetkov. Tudi vratarji so ostali pod izkupičkom desetih obramb in poraz je bil neizbežen," je po porazu v Dobovi dejal Rok Žuran, z osmimi doseženimi zadetki najboljši strelec Jeruzalema. V soboto ob 20.00 bodo Vinarji v Ljutomeru gostili zasedbo Loke, ki je v rednem delu prejšnje sezone obakrat slavila (24:25 pri Veliki Nedelji, 33:25 v Škofl i Loki). „Gre za ekipo, ki fizično ni najmočnejša, ampak to prvino nadomešča z agresivno in gibljivo obrambo, ob tem v napadu goji zelo hiter rokomet. Zares so neugodni in v prvi vrsti bomo morali zajeziti njihovo hitro igro. Cilj je, da jim vsilimo naš način igre, seveda brez čvrste obrambe ne bo šlo. To pa je itak glavna stvar, če želimo zbirati točke. Računamo tudi na glasno podporo naše publike, ki bi znova lahko odigrala kot osmi igralec pomembno vlogo," je pred novo tekmo povedal Žuran, ki ima skupaj z Danijelom Mesaričem (Bosna Sarajevo) tudi izkušnje iz evropske Lige prvakov, ko je nosil dres Celja. Prav izkušnje Ormožanov bi lahko proti Loki odigrale pomembno vlogo na poti k novi prepotrebni zmagi. Po statistiki je bila Loka v sezoni 2018/19 najuspešnejša ekipa pri doseganju lahkih zadetkov iz protinapadov, podaljšanih protinapadov in hitrega centra. Predvsem sta tu najnevarnejša krilna igralca Grega Jamnik in Alen Šibanc. Sicer je prva violina Loke v tem prvenstvu Matija Vrbinc, brata Jesenko pa presenečata iz tekme v tekmo, čeprav bi ju glede na telesno konstitucijo hitro uvrstil v kadetsko ekipo. Tudi vratarji so pomemben del škofleloške ekipe, predvsem mladi Jošt Juričan ima „piko" na Jeruzalem. Sezono so Gorenjci odprli fantastično, z domačo zmago nad Gorenjem in remijem v Kopru. Dovolj razlogov, da v Ljutomer prihajajo sproščeni in z željo po čim boljšem rezultatu. So neugodna, vendar tudi premagljiva ekipa. „Spoštujemo nasprotnika, ampak spoštovati moramo tudi sami sebe. Zavedamo se, da smo na domačem terenu popolnoma druga ekipa kot na gostovanjih. V Ljutomeru smo na kolena spravili že najboljše ekipe v državi, zakaj ne bi še Loke. Menim, da smo jim marsikaj dolžni in tudi zato zelo željni uspeha nad njimi. Bo pa to še ena prava čvrsta tekma državnega prvenstva, katera je vredna ogleda, zato vabim navijače na zanimivo tekmo v osrčje Prleki-je," je za konec dodal kapetan Ormožanov Bojan Čudič. Uroš Krstič 7 B 1 6 B 2 6 B 1 5 5 1 4 4 2 B B 5 B 1 6 2 4 5 2 0 8 0 4 7 18 Štajerski Šport petek • 27. septembra 2019 Nogomet • 2. SNL Še drugič zapored prejeli zadetek v končnici Kalcer Radomlje -Drava Dakinda Ptuj 3:2 (2:2) STRELCI: 0:1 Haljeta (34.), 1:1 Jazbec (37.), 2:1 Nikolic (41.), 2:2 Mar-cius (42.), 3:2 Varga (85.). KALCER RADOMLJE: Lojen, Jazbec, Zabukovnik, Cerar, Pišek, Nikolic (od 64. Varga), Ahačič (od 79. Gojak), Trdin, Guček, Vrandečič (od 73. Jakovljevic), Poglajen. Trener: Oskar Drobne DRAVA DAKINDA PTUJ: Cu-ranovic, Mate, Rešek, Bajrami, Pra-hic, Melvan, Marcius, Novak (od 87. Šlak), Grajfoner (od 79. Neskič), Kačinari (od 61. Dedic), Haljeta. Trener: Muamer Vugdalic Nogometaši Drave so v pičlih štirih dneh igrali dve tekmi z vodilnima moštvoma 2. lige. Proti Kopru so v nedeljo iztržili točko (lahko bi tudi tri), proti Radomljam pa so v sredo ostali celo brez vsake točke (bili so blizu remija). Ena osvojena točka je manj, kot bi si glede na prikazano in glede na potek obeh tekem zaslužili ... Proti Kalcerju v ekipi Drave tokrat ni bilo niti enega samega igralca iz domače nogometne šole. Trener Kalcerja Oskar Drobne ima na voljo odlično ekipo, predvsem ima na voljo precej igralcev iz bližnjih Domžal, s katerimi Radom-ljani odlično sodelujejo. Odličen dosedanji izkupiček tako niti ni presenetljiv, Kalcer je doslej le enkrat izgubil (proti Kopru doma) in enkrat remiziral (v Krškem), vse ostale tekme so odločili v svojo korist. Dravaši so zasluženo prvi prešli v vodstvo, saj so v uvodnem delu tekme povsem prevladovali; zade- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave (v belih dresih, žoga je v rokah vratarja Curanovica) so bili tudi v Radomljah zelo blizu pozitivnemu rezultatu, ki bi si ga glede na prikazano tudi zaslužili, a so domačini z golom v zadnjim minutah tekme vzeli celoten izkupiček. tek je prispeval strelsko vedno boljši Nermin Haljeta - 0:1. Odgovor domačih je bil silovit, saj so v štirih minutah preobrnili rezultat v svojo korist, v polno sta zadela Rok Jazbec in Žan Nikolič - 2:1. To sta bila edina strela domačinov na gol v celotnem prvem polčasu. Na srečo so varovanci trenerja Muamerja Vugdalica že v naslednjem napadu izenačili, za to je poskrbel Matic Marcius - 2:2. Drugi polčas je bil glede zadetkov bolj siromašen, nobena od ekip si ni želela preveč odkrito tvegati in ogroziti tega, kar so gradili v 1. polčasu. Kljub temu priložnosti ni manjkalo, v valovih so jih imeli igralci ene in druge ekipe (Dravaši so zadeli celo okvir gola). Edino pa so v končnici tekme izkoristili rumeno-črni in tako razžalostili modre. To je v 85. minuti uspelo Srbu z belgijskim potnim listom Sachu Vargi, ki je v igro vstopil sredi drugega polčasa - 3:2. Dravaši so tako še drugič zapored v končnici tekme ostali brez nagrade, za katero so si uspešno prizadevali večino tekme. M Konec tedna Dravaši zaradi zasedenosti Mestnega stadiona z atletskim tekmovanjem ne bodo igrali prvenstvenega srečanja, obračun z Dobom je prestavljen na sredo, 9. oktobra. Primorska favorita točkovno poravnana Vodilni Radomljani so na srečanju z Dravo trpeli, a na koncu vendarle vknjižili popoln izkupiček, ki jim je ob nepričakovanem spodrsljaju Kopra celo prinesel povišanje prednosti pred najbližjimi zasledovalci. Koper je bil v seriji šestih zaporednih prvenstvenih zmag, nato je še v Pokalu Slovenije izločil Maribor, zdelo se je, da je enostavno nezaustavljiv. A se je očitno v pokalnem srečanju toliko utrudil (predvsem psihološko), da je v naslednjih dveh krogih osvojil le dve točki, najprej z Dravo, sedaj še z Dobom. To je za priključek izkoristila Gorica, ki sicer po odhodu Etiena Veliko-nje ni tako prepričljiva, a še vedno dovolj, da beleži zmage. Tokrat je v primorskem derbiju zmagala v Dekanih. Spodrsnilo pa je še dvema ekipama izpod vrha tabele, Krki doma proti Beltincem in Nafti v Ravnah. Krčani so zmago iz rok izpustili dobesedno v zadnji sekundi tekme, za Beltinčane je izenačil Alan Hočevar. Lendavčani so izenačili prej, Jaka Bizjak je to storil s svojim sedmim zadetkom v sezoni v 61. minuti. Zmagi sta zabeležila tudi Krka in Vitanest Bilje, s čimer sta zadržali stik z vrhom. Prvi strelec sezone je še naprej Krčan Lovro Čirjak (11 zadetkov, zadel je tudi v sredo), drugi je nekdanji igralec Aluminija (in kasneje Olimpije) Žan Medved, ki je v dresu Fužinarja zadel osemkrat. REZULTATI 10. KROGA: Kalcer Radomlje - Drava Dakin-da Ptuj 3:2 (2:2); Krško - Beltinci Klima Tratnjek 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Čirjak (20.), 1:1 Hočevar (94.); Fužinar Vzajemci - Nafta 1903 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Medved (45.), 1:1 Bizjak (61.); Roltek Dob - Koper 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Femec (8., ag.), 1:1 Kodnič (43.); Krka - Brda 3:1 (1:1); strelci: 1:0 Kastrevec (12.), 1:1 Golob (46.), 2:1 Pavič (55.), 3:1 Škrbec (63.); Vitanest Bilje - Koroška Dravograd 2:1 (2:1); strelci: 1:0 Oyewusi (5.), 2:0 Slaviero (12.), 2:1 Adomako (31.); Rogaška - Brežice Terme Čatež 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Hustič (71.); Jadran Dekani - Gorica 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Lipušček (55.), 0:2 Osuji (81., z 11 m). 1. KALCER RADOMLJE 10 8 1 1 28:10 25 2. GORICA 10 7 1 2 25:14 22 3. KOPER 10 6 4 0 16:7 22 4. KRŠKO 10 6 2 2 25:12 20 5. NAFTA 1903 10 6 1 3 23:12 19 6. VITANEST BILJE 10 5 3 2 17:12 18 7. KRKA 10 4 4 2 18:15 16 8. FUŽINAR VZAJEMCI 10 4 2 4 15:15 14 9. DRAVA DAKINDA 10 4 1 5 19:17 13 10. ROLTEK DOB 9 2 5 2 17:20 11 11. BRDA 9 2 3 4 12:16 9 12. JADRAN DEKANI 10 2 1 7 15:24 7 13. BELTINCI TRATNJEK 10 2 1 7 8:22 7 14. ROGAŠKA 9 2 1 6 6:21 7 15. BREŽICE ČATEŽ 9 117 5:18 4 16. DRAVOGRAD 10 1 1 8 12:26 4 Kung fu sanda • Balkansko prvenstvo J Tenis • Mednarodni turnirji Judo • Pokal Oplotnice Vesenjak prestrašil tekmece in postal balkanski prvak Na glavni turnir kot v v 1 srečna porazenka Začetek nove sezone Na uvodni tekmi jesenskega dela tekmovanj so v soboto v Oplotnici nastopili tudi najmlajši ptujski judo-isti. Na tekmovanju je nastopilo 224 tekmovalcev iz 35 klubov v starostnih kategorijah U14, U12 in U10. Iz ptujske Drave se je tekmovanja udeležilo sedem tekmovalcev v starostnih kategorijah U12 in U10. Izpostaviti velja Nastja Kore-za, ki je v starostni kategoriji U12 do 32 kg s štirimi zmagami (vselej z ipponom) gladko opravil s konkurenco in osvojil 1. mesto. V starostni kategoriji U10 do 29 kg je 1. mesto dosegel tudi Bor Brlek s tremi zmagami. Bronasti medalji sta iz Judo kluba Drava dobila Ina Mlakar in Mark Senčar. Peti mesti sta zasedla Teo Kostanjevec in Timotej Tašner, medtem ko je bil deveti Lan Milošič. Dvoje stopničk tudi za /• »v »v Gorišnicane V Oplotnici sta se na tatamiju borila tudi dva predstavnika Judo kluba Gorišnica, ki sta oba dosegla uvrstitev na stopničke. V starostni kategoriji U14 do 36 kg je bila Nika Murk druga. Tretje mesto je v starostni kategoriji U10 v skupini 2 zasedel NejcČuš David Breznik Minuli konec tedna se je član Kung fu kluba Ptuj Gašper Vesenjak v spremstvu trenerja Karla Šauper-la kot edini Slovenec udeležil velikega mednarodnega turnirja, ki je štel za prvenstvo Balkana - Srebrenica Open 2019, v kung fu sanda borbah. V teh borbah so dovoljeni vsi ročni in nožni udarci s polno močjo ter vsa metanja, od judoističnih, roko-borskih ... Prvenstva se je udeležilo okrog 150 borcev iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Vojvodine, Hrvaške, Makedonije, Bolgarije in Slovenije. Vesenjak se je nasploh prvič boril po sanda pravilih in je nastopil v kategoriji do 85 kg ter osvojil 1. mesto! V četrtfinalu je bil prost, nakar je svojo kakovost potrdil v svojem edinem tokratnem dvoboju v Srebrenici. Polfinalni dvoboj proti tekmecu iz kluba Imerator Sarajevo je zaključil že v prvi rundi s klasičnim knockoutom (op. p. nožni udarec v telo nasprotnika, po katerem je ta nemočen obležal) in se je tako suvereno prebil v finale. Za njegov finalni dvoboj je tako vladalo veliko zanimanje vseh prisotnih, a na razočaranje borca, trenerja in vseh prisotnih, nasprotnik ptujskega borca za finalno borbo ni stopil na borišče. Gašper Vesenjak je tako zaradi predaje nasprotnika finale osvojil brez dvoboja s tako imenovanim „walk.through". Gašper Vesenjak je bil izbran tudi za najboljšega borca turnirja med člani. David Breznik V tem tednu največji turnir ženske teniške karavane poteka v Wuhanu (11 milijonov prebivalcev) na Kitajskem, kjer so zbrane praktično vse najboljše igralke sveta, nagradni sklad pa znaša 2,8 milijona dolarjev. Tamara Zidanšek je kot 67. igralka sveta morala v kvalifikacije. Prvi krog je uspešno preskočila, premagala je Američanko Whitney Osuigwe (17 let, 112. na WTA), v drugem pa klonila proti njeni rojakinji Bernardi Perra (24 let, rojena v Zadru, 81. na WTA). Kljub temu je imela srečo in se je po odpovedi nekaterih igralk na glavni turnir prebila kot »srečna poraženka«. Nekoliko slabša forma v tem delu sezone (izjema so nekateri dobri rezultati med dvojicami) Tamari ni dopuščala veliko možnosti za kakšno presenečenje, temu primerno tudi odpor proti 21-letni Čehinji Marie Bouzkova ni bil premočan. Pri zaostanku 1:5, 2:5 je sicer ubranila tri zaključne žoge in imela celo priložnost za priključitev na 4:5, a je bila Čehinja na koncu vseeno bolj zbrana. Wuhan, kvalifikacije: 1. krog: Zidanšek - Osuigwe (ZDA) 1:6, 6:4, 6:2; 2. krog: Zidanšek - Perra (ZDA) 5:7, 5:7. Glavni turnir: 1. krog: Zidanšek - Bouzkova (Češka), 1:6, 3:6. Rola v Romuniji zamudil priložnost Blaž Rola (130. na ATP) je pretekli teden nastopal na turnirju v osrednji Romuniji, v mestu Sibiu (400.000 prebivalcev) je bil 2. nosilec na challenger turnirju z nagradnim skladom 46.000 dolarjev (+ H), ki je bil odigran na peščeni podlagi. Z dvema zmagama, proti Francozu Fabienu Reboulu in Srbu Pedju Krstinu, se je prebil do četrtfinala, pot pa je bila odprta tudi naprej, saj so vsi višji nosilci izpadli pred tem. A je Ptujčana ustavil malo znani 24-le-tni SlovakAlexMolcan(332.). V tem tednu Blaž nastopa na podobnem turnirju v Firencah. JM Mladi ptujski judoisti so startali v novo sezono. Foto - Judo klub Drava Ptuj Gašper Vesenjak (Kung fu klub Ptuj, desno) Fantastično prizorišče turnirja u Wuhanu • stadion sprejme 12.000 gledalcev. igrišče št. 1 in 2. Večji petek • 27. septembra 2019 Šport Štajerski 19 Motokros • Pokal narodov Kegljanje • KK Drava Ptuj 34 reprezentanc, veliko različnih želj Prepoljam točka na Ptuju Sezone svetovnega prvenstva v motokrosu je konec, toda za svetovnega prvaka Tima Gajserja in njegove tekmece se dirkaško leto še ni končalo. Eden od vrhuncev bo tradicionalna dirka za pokal narodov, letos bo ta v soboto in nedeljo, 27. in 29. septembra, potekala na peščeni podlagi v Assnu na Nizozemskem. Tekmovanje za pokal narodov ima v svetu motokrosa prestižno veljavo in ga primerjajo z olimpijskimi preizkušnjami v drugih panogah. Lani se Slovenija tekmovanja, ki je bilo v ZDA, ni udeležila, leto pred tem pa je bila v isti postavi, s kakršno bo nastopila v Assnu, v britanskem Matterley Basinu 12. Najboljši dosežek slovenske reprezentance na pokalu narodov je sicer star že 21 let, deveto mesto iz leta 1998 v britanskem Foxhillsu. Slovensko trojico je izbral selektor Bogomir Gajser, ki se je odločil za Jana Pancarja (MX2), Tima Gajserja (MXGP) in Petra Irta (Open). „Izbral sem na strokovni podlagi, ne glede na to, kdo je kdo in kako se piše. Jaz gledam strokovno in mislim, da imam nekaj pojma. Pogledal sem vse, povabil sem jih na mojo progo, ki je zelo zahtevna. Točno vidim, kaj kdo dela," je Bogomir Gajser povedal, kako je prišel do izbora za Assen. Pojasnil je tudi, da AMZS AMZS AtVgb Mm-----ílfiSJr---------------------O S AM2 ^JXMZS AL Slovenska ekipa za pokal narodov: Tim Gajser, Jan Pancar, Peter lrt in selektor Bogomir Gajser je dal prednost Irtu pred Klemnom Gerčarjem prav na podlagi treninga na tej progi. „Žal nas je spet udarila poškodba, čeprav sem napovedal, da letos lahko dosežemo najboljši izid. Pan-carja bomo skušali pripraviti, da bo lahko odpeljal. Verjamem, da bomo naredili vse in spet presenetili," o pričakovanjih pravi Bogomir Gajser. „Ekipa je prava, tudi vzdušje. Pomembno bo, da pridemo čez kvali- fikacije v A finale, potem pa lahko presenetimo z rezultatom," je dodal Tim Gajser. Za tekmovanje v Assnu je prijavljenih 34 reprezentanc. Pomembne bodo že sobotne kvalifikacije, saj se bo na nedeljsko dirko v veliki finale A uvrstilo le 19 najboljših reprezentanc. Še ena se bo prebila na dirko z zmago na nedeljski dirki finala B. Stfl Spored V nedeljo ob 13. uri bodo najprej na stezi motokrosisti razredov MXGP in MX2, ob 15. uri sledi preizkušnja razredov MX2 in MX open, pokal narodov pa bo sklenila dirka, v kateri bodo ob 16. uri na startu vozniki v razredih MXGP in MX open. Drava 1 - Prepolje 4:4 (3032:3038) DRAVA 1: Dušan Murko 474, Robi Golob 511, Bojan Krušič 556, Janez Čuš 493, Milan Čeh 461, Boris Premzl 537 podrtih kegljev Če so lani člani prve ekipe Keg-ljaškega kluba Drava na domačem kegljišču Deta centra premagali vse nasprotnike in osvojili maksimalno število točk, se je letos začelo drugače. Sosedje iz Prepolj so jim odšči-pnili točko po napetem in do konca odprtem boju do zadnjih lučajev. Letos spremenjena pravila tekmovanja, ko morata vodji ekip 15 minut pred uradnim začetkom tekme najaviti prva dva igralca svojih ekip in potem do 90. lučaja 1. serije naslednja dva ter podobno zadnja dva, so vnesla dodatno napetost v samo tekmo, saj se dejansko ne da vnaprej kalkulirati, kdo bo igral s kom. Doslej je namreč veljalo, da je sodniku prvi svojo postavo najavil domačin, gostje pa so lahko nato svojo postavo ustrezno prilagodili in tako rekoč izbirali primerne nasprotnike svojim igralcem. Seveda se tudi tako nastavljanje posamezni dvobojev ni vedno izšlo po željah, a vendarle je bila doslej zadeva nekako bolj predvidljiva. V dvobojih so Ptujčani dosegli štiri zmage, a sta peti in šesti igralec podrla premalo kegljev in tekmeci so prišli do boljšega skupnega dosežka - podrli so šest kegljev več od domačinov. Tako so poleg dveh točk v dvobojih osvojili še dve točki za večje število kegljev in končni rezultat je bil neodločen. V ekipi Drave je tokrat blestel Bojan Krušič, ki je podrl kar 556 kegljev in premagal najboljšega gostujočega igralca Leona Konjuvcija, lani drugega najboljšega igralca lige. Prav tako dobro je odigral Boris Premzl, saj je podrl 537 kegljev. Solidna sta bila Robi Golob in Janez Čuš, žal pa tokrat ni šlo Dušanu Mu-rku in Milanu Čehu, ki sta na startu tekmovanja v manjši krizi. V klubu seveda upajo, da jo bosta kmalu prebrodila. 2. liga OTS Maribor Z zmagama v 2. ligi OTS Maribor sta uspešno startali druga in tretja ekipa Drave. Druga ekipa je zmagala v Slovenski Bistrici proti ekipi Impola 5 z rezultatom 0:6 (Mitja Kramberger 534, Janez Krajnc 530, Stanislav Horvat 478 in Dušan Vo-rih 473), medtem ko je tretja ekipa Drave doma premagala Invalid Im-pedanco 2 z rezultatom 5:1 (Melita Krušič 495, Milena Štampar Golob 480, Ivanka Plajnšek 452 in Nada Fridl 435). David Breznik Kolesarstvo • Marjan Keiner, predsednik KK Perutnina Ptuj »Mlade želimo navdušiti za šport, jih spraviti v gibanje« Toliko pozornosti, kot je v Sloveniji letos namenjamo kolesarstvu, nismo še nikoli. Razlog so izjemni uspehi Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja, pa tudi ostalih slovenskih kolesarjev po vsem svetu (Mohoriča, Polanca ...). Kako na to gledajo slovenski klubi, kako se odzivajo mladi, kako velika promocija države je preko dirke Po Sloveniji kolesarstvo - vse to in še več smo se pogovarjali s predsednikom Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Marjanom Kelnerjem. »Dosežek brez primere« Že vrsto let spremljate in delate v kolesarskem športu: kako gledate na sedanje uspehe Slovencev na velikih tekmovanjih, predvsem seveda Rogliča in Pogačarja na Vu-elti? M. Kelner: „To je dosežek brez primere! Realno ga je težko ovrednotiti in ga primerjati z dosežki naših športnikov v drugih športih. Vemo, da je nogomet najbolj razširjena športna panoga na svetu, a tudi s kolesarstvom se ukvarja milijone in milijone ljudi. S kolesom se dnevno vozijo številni, nič od tega pa ni primerljivega s tritedenskim trpljenjem, kakršno je za kolesarji na Vuelti." V vlogi gledalca ste si tudi v živo že ogledali kakšno etapo največjih kolesarskih klasik. Kako to zgleda v živo? M. Kelner: „V okviru izobraževanja sem si na letošnjem Tour de France ogledal uvodno etapo v Bruslju. To je resnično dogodek neverjetnih razsežnosti: ne samo mesto Bruselj, lahko rečem kar cela Belgija je dihala s tem dogodkom. Mesto je bilo v celoti okrašeno v rumeno s simboli toura, opaziti je bilo številne domala neverjetne detajle, gostinstvo in nočitve so bile v celoti podrejene temu dogodku . To je resnično treba doživeti, vso to množico in navdušenje." Gre za prave „selitve narodov" M. Kelner: „Vsak večji športni dogodek na nek način izzove to, spomnimo se še lanskega evrop- skega prvenstva v košarki, ko je v Turčijo odpotovalo več tisoč Slovencev, tudi letos smo z odbojkarji znova dosegli vrelišče . Seveda ima tudi kolesarstvo zveste privržence in svoje čare - tudi mi se včasih zapodimo za karavano." »S prenosom na Eurosportu stopili tri , •VI »v» stopničke višje« Tri največje dirke, Tour, Giro in Vuelta, so res izjemen medijski dogodek, tak pa vedno bolj postaja tudi dirka Po Sloveniji. M. Kelner: „Dirka Po Sloveniji resnično pridobiva na veljavi, kar se vidi tudi po tem, da nanjo prihaja vedno več ekip Pro Toura in zvezd kolesarstva, npr. Mark Cavendish. Postaja pomembna v športnem smislu, še bolj pa za turistično pro- mocijo in same nočitve. S prenosom na Eurosportu in TV Slovenija je stopila tri stopničke višje, to mednarodno promocijo mest in države je težko ovrednotiti." Kakšni pa so spomini na to dirko, ko je bil KK Perutnina Ptuj še udeleženec te dirke? M. Kelner: „Stresni (smeh). Dirka je bila za nas vedno vrhunec leta, podobno kot za vsa slovenska moštva. Za tuja moštva je to bila ena izmed množice, za nas pa 'svetovno prvenstvo'. Pričakovanja so bila vedno visoka, zato nič ni smelo 'iti narobe'." Posebej Mitja Mahorič je bil zelo uspešen na tej dirki. M. Kelner: „Ja, Mitja je dvakrat slavil (2003, 2004, op. a.), tudi Ra-doslav Rogina je bil večkrat pri vrhu (tretji leta 2005), tudi Jure Golčar je dvakrat slavil (2006, 2008). Mitja bi zagotovo lahko veliko povedal o teh doživetjih, mi smo bili pač v ozadju in smo pomagali, kolikor smo pač lahko." Uspehi Slovencev so res izjemni, zato je sedaj primerno vprašanje, kako lahko to zveza in klubi izkoristita za nadaljnji razvoj tega športa in privabljanje mladih? M. Kelner: „Vzornike imamo fenomenalne, to je izjemno pomembno, tudi samo kolesarstvo je v smislu rekreacije v velikem vzponu. Gre pa za šport, ki se izvaja na cesti, zato so starši pri majhnih otrocih previdni. Pri petih ali šestih letih jih zato raje vpišejo v športe, ki se izvajajo v dvoranah in na igriščih. Ko pri desetih letih pride do nas, se prej praviloma že ukvarjajo s kakšnim športom. Pri nas pristanejo tisti najbolj vztrajni in najbolj zagreti privrženci kolesarstva, mi pa zanje poskrbimo na najboljši možni način. Gre za zelo garaški šport, z veliko odrekanji, a seveda z veliko lepimi trenutki. Na tekmovanja hodimo z mladimi veliko tudi v tujino, v Hrvaško, Italijo, Avstrijo ... Mi v naše vrste vabimo predvsem fante in dekleta 4. ali 5. razreda. V prvih mesecih šolskega leta vsako leto obiskujemo različne osnovne šole na širšem ptujskem območju, kjer v prvi vrsti promoviramo zdrav način življenja, izobražujemo učence, kako se morajo kot kolesarji za svojo varnost obnašati v prometu, kaj je kolesarska oprema, kako se pravilno pritrdi čelada ... Istočasno naredimo mini tekmovanje na tre-nažerjih in najboljše tudi nagradimo, ob tem pa vse povabimo tudi v naš klub in jih poskušamo navdušiti za ta šport, jih spraviti v gibanje. Verjamem, da bomo tudi mi letos odkrili kakšnega Rogliča." »Klubi so v Sloveniji urejeni, primanjkuje pa nam vadbenih površin, velodromov« Očitno pa je v Sloveniji dovolj trenerskega znanja, da naši kolesarji dosegajo takšne mednarodne uspehe. M. Kelner: „Ja, res je. Domala vsi slovenski klubi delamo na najvišjem nivoju in delamo urejeno, glede tega ni problema. Primanjkuje pa nam vadbenih površin, govorimo o velodromih, saj imamo sedaj enega v Novem mestu, v Kranju je še ena steza, vsi ostali pa smo brez. Če bi enega dobili še v SV Sloveniji, v Celju, Mariboru ali Ptuju, bi to resnično pomenilo korak naprej. V zadnjih 20 letih so nam vse politične opcije na Ptuju že obljubljale velodrom, risali so se načrti, iskala zemljišča, iskale sinergije s šolo varne vožnje ., a na koncu ni bilo nič konkretno storjenega." Jože Mohorič Kako dolgo spremljate Rogliča in Pogačarja, kdaj ste spoznali njun potencial? M. Kelner: „Pogačarja poznam od mlajših selekcij, saj je šel skozi celotno kolesarsko šolo. Za Rogliča pa se je govorilo, da ima dobre rezultate testov, a nobeden ni vedel, kaj dejansko zmore. Hitro pa se je pokazalo in nato iz leta v leto potrjevalo, da lahko postane svetovna vrednost. Sedaj se ga 'bojijo' vsi." POSTANI ZMAGOVALEC © Perutnina Ptuj Marjan Kelner, predsednik KK Perutnina Ptuj: „Mladi imajo v Rogliču in Pogačarju fenomenalne vzornike, to je izjemno pomembno, tudi samo kolesarstvo je v smislu rekreacije v velikem vzponu." • punce in fantje od 11 let naprej • spoznaj skrivnosti kolesarjenja DODATNE INFORMACIJE 031 331 976 in info@cyclingpp.com Kolesarski klub Perutnina Ptuj © perutninaptujcycling Foto: AMZS 20 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 27. septembra 2019 Kikboks • BiH Open - Bihač 2019 Larisa in Doris prvakinji Ekipa ptujskih kikboksarjev, članov Kluba borilnih veščin Ptuj, se je v soboto udeležila tradicionalnega mednarodnega turnirja »BIH Open« v Biha-ču v Bosni in Hercegovini. Na tokratnem, jubilejnem, 20. tradicionalnem tekmovanju je sodelovalo 272 tekmovalcev iz 27 klubov iz treh držav. Ptujčani so tokrat nastopali z manjšo, tričlansko ekipo, a so dosegli izvrstne rezultate, saj so osvojili dve 1. in tri 2. mesta. Vsi so nastopali v disciplini point fighting, Dominik pa še v light kontaktu. Rezultati: 1. mesto sta osvojili: - Doris Šulek (med mlajšimi kadetinjami do 42 kg); - Larisa Vidovič (med mlajšimi kadetinjami do 37 kg). 2. mesto sta osvojila: - Dominik Cvetko (med mladinci do 84 kg v point fightingu in light kontaktu); - Larisa Vidovič (med mlajšimi kadetinjami do 37 kg - 2. skupina). Na tekmovanju je sodil tudi ptujski mednarodni sodnik Edvard Štegar, ekipo Ptuja pa je vodil Timi Sitar. Franc Slodnjak Nogomet • Mlajše selekcije Ptujčani v Bihaču Foto: Franc Slodnjak Spodrsljaja Aluminija, Drava ubranila vrh Mladinska in kadetska vrsta Aluminija sta si v 6. krogu 1. lige privoščili spodrsljaja, saj sta obe klonili proti Celjanom, ki so bili doslej uvrščeni pri dnu lestvice. Za mladince je bil ključen mrk med 34. in 37. minuto, ko so prejeli oba zadetka, kadetom pa se je enako zgodilo med 57. in 66. minuto, ko jim je Dario Sivonjič zabil kar tri zadetke! Mladi Dravaši so bili uspešnejši v 2. ligi, čeprav sta se obe selekciji, tako mladinska kot kadetska, proti gostom iz Rogatca znašli v zaostanku. Tudi tukaj so zadetki padali v nekajminutnih serijah: Marcel Žižek je pri mladincih rezultat preobrnil z dvema zadetkoma v desetih minutah, pri kadetih pa so Ptujčani v petih minutah zadeli kar trikrat (dvakrat Urban Toplak, enkrat Valentin Bolcar). Pri dekletih so Ptujčanke gostile sosede iz Maribora, na koncu pa v izenačenem srečanju potegnile krajšo. Odločilni gol so prejele nekaj minut pred koncem tekme ... 1. mladinska liga 6. krog: Aluminij - Bravo Publikum 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Beguš (34., z 11 m), 0:2 Trdan (37.), 1:2 Bračko (64.). 1. kadetska liga 6. krog: Aluminij - Bravo Publi- -fi-v,'" '.«k; v • '• ''V fv"" ' ■n Foto: Črtomir Goznik Mladinci Drave so minimalno ugnali združeno ekipo Rogatec-Rogaška. kum 1:3 (1:0); strelci: 1:0 Lorber (33.), 1:1 Sivonjič (57.), 1:2 Sivonjič (61., z 11 m), 1:3 Sivonjič (66.). Skupna lestvica (1. SML, 1. SKL): 1. TRIGLAV KRANJ 2. DOMŽALE 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 4. GORICA 5. MARIBOR 6. ILIRIJA EXTRA-LUX 7. KOPER 8. MURA 12 8 3 9 7 0 9 6 2 10 6 1 9 5 3 8 4 3 12 4 3 10 4 2 9. ALUMINIJ 10 3 2 5 11 4. ŠAMPION 14 6 5 3 23 10. BRAVO PUBLIKUM 10 3 1 6 10 5. KETY EMMI BISTRICA 14 6 2 6 20 11. KRŠKO 12 2 2 8 8 6. MB TABOR 14 6 2 6 20 12. RUDAR VELENJE 10 2 1 7 7 7. JARENINA 14 6 1 7 19 13. KALCER RADOMLJE 11 2 1 8 7 8. DRAVOGRAD 14 5 2 7 17 14. VOC CELJE 8 1 2 5 5 9. ROGAŠKA - ROGATEC 14 3 4 7 13 1 ml^Hincl/3 licfa 177IH1H 10. BELTINCI TRATNJEK 14 1 3 10 6 Bowling • Podjetniška liga Gregor Miložič korak pred popolno igro, Črtomir Goznik blizu 900 Le en igralec doslej je v podjetniški ligi odigral popolno igro (300 - 12 zaporednih strikov), to je Robi Kurež. V torek je bil izjemno blizu temu dosežku njegov soigralec iz ekipe Spirala Gregor Miložič, a je v zadnjem, 12. metu, en kegelj (sed-mica) ostal pokonci ... Kljub temu Miložič ni bil najboljši posameznik kroga, pristal je "šele" na 3. mestu, saj ga je za tri keglje prehitel soigralec Tadej Starčič, z izjemnimi 888 podrtimi keglji pa je še veliko bolj izstopal Črtomir Goznik. Slednji je tudi največ pripomogel k osvojenemu 2. mestu Radia--Tednika v tem krogu (2161), pred njim je bila le Spirala (2367). Tretje mesto sta si razdelili ekipi Tames in Jurkec transporti, ki sta dosegli do keglja identičen rezultat (2158). 7. krog: Drava Dakinda Ptuj - Ro-gatec-Rogaška 2:1 (0:1); strelca: 0:1 Zavšek (15.), 1:1 Žižek (59.), 2:1 Žižek (69.). 2. kadetska liga vzhod 7. krog: Drava Dakinda Ptuj - Ro-gatec-Rogaška 3:1 (0:0); strelci: 0:1 Puhek (56.), 1:1 Toplak (63.), 2:1 Toplak (65.), 3:1 Bolcar (67.). Skupna lestvica (2. SML, 2. SKL): Liga U-17 dekleta 5. krog: ŽNK Bar Ranca Ptuj - MB Tabor 1:2 (0:0); strelki: 0:1 Šabotič (44.), 1:1 Lorbek (50.), 1:2 Šabotič (76.). 1. KRIM ROLLJET 4 4 0 0 19:1 12 2. MB TABOR 4 3 10 11:3 10 3. POMURJE BELTINCI 5 1. DRAVA DAKINDA PTUJ 2. VIPOLL VERŽEJ 3. NAFTA 1903 2 3 4 3 3 4 4. BAR RANCA PTUJ 5. OLIMPIJA T.B. 6. RADOMLJE 7. AJDOVŠČINA 8. CERKLJE 2 2 1 12:7 8 2 0 3 19:13 6 1 1 2 6:7 4 1 1 2 7:10 4 1 1 2 5:12 4 0 0 4 0:26 0 JM Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 888, 2. Tadej Starčič (Spirala) 827, 3. Gregor Miložič (Spirala) 824, 4. Milan Jalen (Jurkec Transport) 770, 5. Sašo Vidovič (Talum) 748, 6. Miran Duran (Elektro Maribor) 739, 7. Igor Vidovič (Tames) 736, 8. Franc Šuen (SKEI Ptuj) 733, 9. Andrej Trunk (Tames) 730, 10. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 728. 1. SPIRALA 2 2367 14 26 2. JURKEC TRANSPORT 2 2158 12 26 3. TAMES 2 2158 12 23 4. BC PTUJ 2 2057 8 21 5. VGP DRAVA 2 2083 9 19 6. RADIO-TEDNIK PTUJ 2 2161 13 19 7. TALUM 2 2144 10 18 8. GOSTIŠČE IRŠIČ 2 2033 7 16 9. ELEKTRO MARIBOR 2 2006 6 11 10. RESTAVRACIJA PAN 2 1905 4 11 11. SKEI PTUJ 2 1984 5 9 12. TOP - TECHNIK 2 1896 3 7 13. TISKARNA EKART 2 1892 2 4 14. SAUBERMACHER S. 2 1834 1 2 JM Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Najvišje posegla sestra in brat Jeromel V nedeljo je v Straži pri Novem mestu potekala tekma, na štartu katere so bili kolesarji iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške. Konkurenca je bila izjemna. Kolesarji KK Perutnina Ptuj so dosegli odlični uvrstitve, najvišje pa sta se v svojih kategorijah zavihtela brat in sestra Jeromel, Hana je pri deklicah C osvojila 2. mesto, Vid pa v kategoriji mlajših mladincev 3. mesto. Uvrstitve po kategorijah: - deklice C: 2. Hana Jeromel; - dečki C: 5. Jan Kirbiš, 16. Nik Mu-ršec, 22. Jošt Gradišnik; - dečki B: 11. Jon Pritržnik; - dečki A: 7. Jure Majnik, 12. Žiga Kelner, 24. Matic Erjavec; - mlajši Mladinci: 3. Vid Jeromel, 14. Andrej Majnik, 15. Primož Kirbiš. UR Na fotografiji desno: Vid Jeromel je na dirki pri Novem mestu osvojil 3. mesto (desno). Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 12. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Olimpija - Maribor, ob 20.15: Mura - Domžale; V NEDELJO OB 15.00: CB24 Tabor Sežana - Bravo; OB 17.00: Rudar Velenje - Triglav Kranj; V PONEDELJEK OB 18.00: Aluminij - Celje. 2. SNL PARI 11. KROGA, V SOBOTO OB 15.30: Brežice Terme Čatež - Fuži-nar Vzajemci, Beltinci Klima Tratnjek - Rogaška, Koroška Dravograd - Krško; V NEDELJO OB 15.30: Brda - Kalcer Radomlje, Nafta 1903 -Jadran Dekani; OB 16.00: Gorica - *Krka; OB 18.00: Koper - Vitanest Bilje. Tekma Drava Dakinda Ptuj - Roltek Dob je prestavljena na 9. oktober. 3. SNL - vzhod PARI 6. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Zreče - Veržej, Avto Rajh Ljutomer - Radgona; V NEDELJO OB 10.30: Videm pri Ptuju - Kety Emmi Bistrica; OB 16.00: Šmartno 1928 - Korotan Prevalje, Šampion - Dravinja, Podvinci - Odranci. Super liga PARI 6. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Hajdina - Zavrč, Boč Poljča-ne - Stojnci, Pragersko - Markovci; V NEDELJO OB 16.00: Cirkulane - Apače, Bukovci - Gerečja vas. 1. liga MNZ Ptuj PARI 6. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Rogoznica Slofin - Grajena ANpro; V NEDELJO OB 16.00: Gorišnica - Skorba, Ormož - Majšperk picerija Špajza, Tržec - Središče. Prost je Podlehnik. 2. liga MNZ Ptuj PARI 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Zgornja Polskava - Lesko-vec; V NEDELJO OB 10.30: Mladinec Lovrenc - Slovenja vas SMS sanacija; Hajdoše - Oplotnica; OB 16.00: Makole Bar Miha - Polskava avtop. Grobelnik. Liga U-15 PARI 8. KROGA, V SOBOTO OB 11.00: Aluminij - MB Tabor, Jareni-na - Drava Dakinda Ptuj, Kety Emmi Bistrica - A2S Celje. Pokal MNZ Ptuj, člani RAZPORED 2. KROGA, V SREDO, 2. 10., OB 16.00: Mladinec Lovrenc - Markovci, Cirkulane - Grajena ANpro, Videm - Stojnci, Gere-čja vas - Zavrč, Rogoznica Slofin - Slovenja vas SMS sanacija, Kety Emmi Bistrica - Boč Poljčane, Drava Dakinda Ptuj - Majšperk picerija Špajza, Podlehnik - Leskovec. Pokal MNZ Ptuj, mladina RAZPORED 2. KROGA, V TOREK, 1. 10., OB 16.00: Kety Emmi Bistrica - Ormož; Apače - Podvinci ATP prevozi; V SREDO, 2. 10., OB 16.00: Drava Dakinda Ptuj - Hajdina Golgeter. Tekma Tržec - Aluminij je prestavljena na kasnejši termin. Rokomet • NLB liga PARI 4. KROGA, v SOBOTO OB 20.00: Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka; OB 19.00: Riko Ribnica - Gorenje Velenje, Koper - Maribor Branik, Slovenj Gradec 2011 - Dobova; V PETEK: Trimo Trebnje - Butan Plin Izola. Celje Pivovarna Laško - Krka 32:20 (18:8). 1. B SRL (m) 3. KROG: Drava Ptuj - Herz Šmartno (v soboto ob 19.00 v dvorani Ljudski vrt). Futsal • 1. SFL PARI 3. KROGA, V PETEK OB 20.00: FC hiša daril Ptuj - FC Litija (v dvorani Ljudski vrt); OB 20.30: FSK Stripy - Tomaž Šic bar, Bronx Škofije - Sevnica, Siliko - Oplast Kobarid. Atletika • Na Ptuju peteroboj pionirskih reprezentanc Atletski klub Ptuj bo v soboto, 28. 9., na Mestnem stadionu na Ptuju organiziral peteroboj reprezentanc pionirjev in pionirk. Nastopile bodo reprezentance Slovenije, Češke, Slovaške, Madžarske in Hrvaške. Tekmovanje bo potekalo med 9. in 17. uro. Karting • Dirke v Slovenji vasi Avto moto društvo Ptuj v nedeljo na kartodromu v Slovenji vasi organizira karting dirke za prvenstvo srednjeevropske zone, prvenstvo Slovenije in pokal Sportstil. Prve vožnje se začnejo ob 9.30, finalne vožnje pa ob 13.00. Jože Mohorič, DB petek • 27. septembra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Ptuj • Častitljivih 150 let ptujske Gimnazije V rokah učiteljev je prihodnost naroda 150-letnemu potovanju skozi čas na Gimnaziji Ptuj so posvečeni številni dogodki. Najpomembnejše zgodovinske mejnike so strnili v zbornik, del so jih predstavili tudi na slavnostni akademiji, kije ob častitljivi obletnici tega zavoda potekala v petek, 20. septembra, v dominikanskem samostanu. Gimnazija Ptuj praznuje 150 let delovanja. Ob tej priložnosti so se in se še bodo zvrstile številne prireditve. Od septembra do decembra poteka projekt Stopamo v prihodnost, pri pouku bodo gimnazijci spoznavali, kako je potekalo življenje in delo prejšnjih generacij. Izdali so tudi osebno poštno znamko, ki je nastala v sodelovanju s Filate-lističnim društvom Ptuj, pripravili razstavo Ptuja na starih razglednicah, na katerih je seveda poudarek na podobah gimnazijske stavbe skozi čas. Osrednji dogodek, slavnostna akademija, je potekal v petek, dvorana dominikanskega samostana pa je bila ob tej priložnosti nabito polna. „Ob visokem jubileju je pomembno, da se zavedamo vizije prednikov, ki so pred 150 leti vedeli, da sta znanje in vzgojna trajna in daljnosežna naložba," je v govoru poudaril Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj. Izpostavil je še, kako močno se je spremenil način opremljanja dijakov z znanjem v 15 desetletjih, a da je ta še vedno najtesneje povezan z učiteljem: „Delati z mladimi je privilegij. Nismo zgolj posredniki znanja, ampak smo mnogo več. Sooblikujemo osebna stališča, vrednote, pravzaprav je v naših rokah prihodnost naroda. Zahtevna naloga." V150 letih se je ime Gimnazije Ptuj spremenilo 19-krat Leta 1869je bila ustanovljena Deželna nižja realna gimnazija Ptuj. V teh letih seje šola večkrat preimenovala. Ime Gimnazija Ptuj je nosila že med letoma 1948 in 1966. Od leta 2001je povsem samostojni zavod, prej so namreč bili združeni s Šolskim centrom Ptuj. Slavnostna akademija je potekala v petek v dominikanskem samostanu; v počastitev visokemu jubileju šole so učitelji in dijaki pripravili izjemno prireditev. V zborniku poudarek na zadnjih 25 letih O uspešnosti šole pričajo številni uspehi, tudi množica priznanj, ki so jih dijaki dosegali na najrazličnejših tekmovanjih. Nekaj najpomembnejših je zajetih tudi v publikaciji, ki je posvečena 150-letnici Gimnazije Ptuj. V njej je le delček bogate zgodovine šole, s poudarkom na zadnjih 25 letih. Kot je zapisal ravnatelj, so se na ptujski Gimnaziji prebili skozi številne viharje, zato so toliko bolj zadovoljni, da je šola danes takšna, kot je: spoštovana in cenjena. Zahvala za to gre po mnenju ravnatelja vsem bivšim, sedanjim dijakom in učiteljem, predvsem pa nekdanjima ravnateljicama Meti Pukla-vec in Melani Centrih. Obe sta svoje videnje razvoja in pomena ptujske Gimnazije zapisali tudi v zborniku. Ob praznovanju so ptujski Gimnaziji čestitali številni gostje, med drugimi tudi Nuška Gajšek, županja MO Ptuj, ki je obiskovala prav ptujsko gimnazijo, ter Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport. Visokemu jubileju šole bosta posvečena še dva dogodka, 6. Unescov tek, ki bo izpeljan 9. oktobra, ter objava zbirke na portalu Kamra Zgodba moje gimnazije, Gimnazije Ptuj. Z vsemi omenjenimi dogodki so ptujski gimnazijci pripravili prav posebno potovanje, potovanje skozi čas. Dženana Kmetec Ptuj • Zlati maturantje Ponosni na 14 zlatih maturantov Za 14 dijakov, ki so v minulem šolskem letu srednješolsko izobraževanje na Gimnaziji Ptuj in Šolskem centru Ptuj končali z nazivom zlati maturant, so v Mestni hiši pripravili slavnostni sprejem. Najbolj zavzete in vedoželjne ptujske srednješolce, ki so zaključek dijaških let v šolskem letu 2018/2019 oplemenitili z nazivom zlati maturant, je županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek v ponedeljek sprejela v poročni dvorani Mestne hiše. Na sprejem je povabila šest dijakov Gimnazije Ptuj in osem dijakov Šolskega centra Ptuj; tiste, ki so na maturi dosegali zavidljivo število točk. Med ptujskimi gimnazijci, ki so v minulem šolskem letu opravljali splošno maturo, so si naziv zlati maturant s svojim znanjem prislužili: Tea Korošec, Julija Menoni, Vita Pernat, Mitja Koderman, Tilen Kropfl in Jana Meško. Poklicno maturo je na Šolskem centru Ptuj z nazivom „zlati" opravilo osem maturantov. Na Biotehniški šoli Ptuj so to Kaja Grofelnik, Nik Štebih in Laura Štebih, na Ekonomski šoli ŠC Ptuj Mateja Topolo-vec, Aneja Bohinec in Severina Pal, zlato pa se sveti tudi na Elektro in računalniški šoli, in sicer po zaslugi izkazanega znanja dveh dijakov, Simona Sambolca in Tomaža Vidovi-ča. Vsem njim je županja čestitala in dejala, da je zelo ponosna na njihove uspehe. Obenem jih je opremila s popotnico, da naj uživajo tudi v študijskih letih, da jih kopica pomembnih življenjskih dogodivščin in dognanj šele čaka ter da naj se ne bojijo občasnega neuspeha: „Tudi na ta način se namreč izoblikuje karakter človeka." Za glasbeni del sprejema je poskrbela Dora Mertelj, ki jo je na klavirju spremljala Mateja Škafar. DK Ptujska Gimnazija je imela u prejšnjem šolskem letu šest zlatih maturantov, osem pa si jih je naziv „zlati" prislužilo na poklicni maturi na šolah SC Ptuj. JAVNI POZIV ANSAMBLOM IN AVTORJEM ZA SODELOVANJE NA 51. FESTIVALU NARODNO-ZABAVNE GLASBE PTUJ (29. in 30. avgust 2020) Predsednik RS Borut Pahor je družbi Radio-Tednik Ptuj oziroma direktorju Dragu Slamersaku letos na Ptuju izročil zahvalo predsednika RS za 50 let negovanja tradicije najstarejšega festivala narodno-zabavne glasbe v Sloveniji in njegove vloge pri krepitvi narodno-kulturne istovetnosti. Organizator najstarejšega slovenskega festivala domače glasbe zato cutí ne le dolžnost, ampak tudi čast, da ob takšnem mandatu predsednika Slovenije nadaljuje pripravo festivalov. Razpisna pravila in pogoji Predprijava na festival zagotavlja ansamblom popolno medijsko in siceršnjo podporo organizatorja. Organizator se zaveže pomagati ansamblom pripraviti najoptimalnejšo podlago za pripravo tekmovalne skladbe za festival. 1. Na festivalu lahko sodelujejo avtorji in ansambli iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo to glasbeno zvrst. Ansambli bodo na festivalu nastopili v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji drugih zasedb. 2. Na festivalu vsak ansambel sodeluje le z eno novo tekmovalno skladbo. Prijava na poziv ne vsebuje skladbe. To lahko prijavljen ansambel izdela pozneje oziroma mu pri tem pomaga organizator, ki vzpostavi povezavo med avtorji, snemalnimi studii in ansambli. 3. Za nastop na festivalu bodo ansambli izbrani na osnovi odločitve strokovne komisije, ki jih bo ocenila na javni avdiciji, predvidoma v maju 2020 na Ptuju. 4. Vsak ansambel na festivalu nastopi z dvema skladbama. Prva skladba je iz zakladnice ptujskega festivala, druga pa lastna, še neobjavljena skladba, s katero ansambel nastopi v tekmovalnem delu festivala. Vsem na avdiciji nesprejetim ansamblom bo organizator omogočil nastop na posebnem festivalskem večeru v soboto, 29. avgusta, pred finalom festivala. Občinstvo na tej prireditvi dodeli najboljšim vstop v finale, ki bo 30. avgusta na Ptuju. Prijava ansambla se pošlje na elektronski naslov: drago.slamersak@radio-tednik.si ali domen. hren@radio-tednik.si. Prijava naj vsebuje naslov ansambla, opis sestave ansambla in kontaktni naslov ter telefonsko številko za nadaljnja usklajevanja. Prav tako je v prijavi treba zapisati , ali ansambel tekmovalno skladbo že pripravlja ali želi, da pri usklajevanju ob izdelavi tekmovalne skladbe pomaga organizator. Vse dodatne informacije lahko pridobite pri direktorju festivala Dragu Slameršaku na številki 031 681 253 ali pri uredniku festivala Domnu Hrenu na številki 030 335 555. Foto: CG Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 27. septembra 2019 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI M@W@H KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZI L Znamka Letnik Oprema Barva HYUNDA11301.4 CVVT COMFORT 2009 3.700,00 € PRVI LASTNIK KOV. ČRNA SKODA SUPERB 2.0TDI STYLE LIM. 2016 17.700,00 € PRVI LASTNIK KOV. SIVA BMW 116 D 2015 14.900,00 € PRVI LASTNIK BELA HYUNDA1130 CVVT CW COMFORT 2008 4.500,00 € PRVI LASTNIK KOV. SV. MODRA MAZDA 21.251 2005 2.400,00 € SERVISNA KNJIGA KOV. ČRNA DACIASANDER01.4 AMBIANCE 2010 3.740,00 € PRVI LASTNIK KOV. SV. MODRA OPEL ASTRA 1.416V ENJOY 2018 11.800,00€ PRVI LASTNIK KOV. SIVA KIACEED1.6LXFRESH 2008 3.390,00 € PRVI LASTNIK KOV. SREBRNA RENAULT LAGUNA 1.5 DCIDYNAMIQUE 2013 6.990,00 € SERVISNA KNJIGA KOV. ČRNA RENAULT SCENIC 1.616V DYNAMIQUE 2012 7.200,00 € PRVI LASTNIK KOV. ČRNA RENAULTTWING01.216VTREND 2012 4.400,00 € SERVISNA KNJIGA KOV. VIOLA PEUGEOT 4071.816V CONFORT 2005 2.550,00 € REDNO SERVISIRAN KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC 1.9 DCI PRIVILEGE LUX GRAND 2010 4.900,00 € PRVI LASTNIK KOV. ZLATA SKODA OCTAVIA 1.2 TSI ACTIVE 2015 9.900,00 € PRVI LASTNIK KOV. SIVA PEUGEOT 807 2.2 HDISR 2004 2.600,00 C REDNO SERVISIRAN KOV. SREBRNA MINI COOPER 1.6 2007 4.990,00 € SERVISNA KNJIGA RDEČA RENAULT MEGANE1.6V GT DYNAMIQUE PLUS 2007 3.200,00 € PRVI LASTNIK KOV. SIVA RENAULT LAGUNA 2.0 DCI GT PRIVILEGE 2009 3.500,00 € REDNO SERVISIRAN KOV. ČRNA RENAULT SCENIC 1.616V PRIVILEGE SKY 2006 3.290,00 € REDNO SERVISIRAN KOV. ZLATA CITROEN C-ELYSEE 1.6 HDI EXCLUSIVE 2014 6.200,00 € PRVI LASTNIK KOV. SREBRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZNAMKA LETNIK CENA« , OPR. BARVA CITROEN C4 CACTUS 1.6 BLUEHDI 2015 10.890 RDEČA KOMBINACIJA, LEP ČRNA KOV. FORD C-MAX 1.0 TREND EDITION 2015 12.990 ODLIČEN, MENJAVA, TRAJN. RDEČA FORD FIESTA 1.25 TREND 5 VRAT 2017 9.490 MENJAVA, LE 55306KM ČRNA KOV. FORD FOCUS 1.0 ECOB. TREND 2014 9.990 ODLIČEN, SLO, LE 35536 KM RDEČA FORD FOCUS 1.6TDCI SPORT KAR. 2014 11.290 P0TR.SK, NAVIG. ČRNA KOV. FORD GALAXY 2.0 TDCI TITANIUM 2011 9.390 7 SED., LEP DRUŽ. AVTO ČRNA KOV. FORD KUGA 2.0 TDCI TREND 4X2 2014 14.990 P0TR.SK, SLO, 1.LAST. SREBRNA KOV. FORD MONDEO VIGNALE 2.0TDCI 2015 27.990 A6, KARAVAN, ODLIČEN T.SIVA KOV. FORD TRANSIT CUSTOM 9 SED. 2018 27.890 ODLIČEN, MENJAVA, SLO SREBRNA KOV. HYUNDAI 1201.4 CWT COMFORT 2009 5.390 SLO, MENJAVA,TRAJN. T. SIVA KOV. MAZDA DEMI01.41,5 VRAT 1999 1.890 LE 93137 KM, TRAJN. SREBRNA KOV. OPEL C0RSA1.3CDTI DRIVE 2016 8.690 LEPA, MENJAVA, TRAJN. T. SIVA KOV. PEUGEOT 307 1.616V, 5 VRAT 2006 3.690 REDNO SERV., ODLIČEN ORANŽNA KOV. RENAULT MODUS 1.216VDYNAM. 2010 5.990 LE 36806KM, MENJAVA SREBRNA KOV. SEAT IBIZA STYLE COPA 1.2 TSI 2011 5.990 ODLIČNA, SLO, MENJAVA ČRNA KOV. ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr Program TV Ptuj 28. in 29. september 2019, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00 Dokumentarni film Svet Belanov; Haloška občina Cir-kulane se predstavlja v sliki; Postavitev klopotca pri Sveti Ani nad Borlom; Klopotci v Halozah oznanjajo trgatev in vabijo v gorice; Pesem trgačev pri Janku Kozelu v Berinjaku; Ptuj, zakladnica tisočletij, mesto trte in vina; Vinska klet Ptuj - Ko se kaplja zaiskri v vinskem hramu; Avtor besedila Franc Milošič, avtor fotografij Zvone Pelko, posnetek Tinček Ivanuša; Zlata trta, najstarejše vino v Ptujski vinski kleti; Pridne gospodične čebelarja Janka Pislaka; Spoznajmo največjega čebelarja v Sloveniji; Žetev lanu v Cerovcu pri Marti Gregorc; Dober pogled, oddaja o lovstvu Slovenije; Obiskali smo likovno kolonijo v Ribnici; Spoznajmo Franca Smolka, športnika in lovca, na Rožičkem vrhu pri Gornji Radgoni. Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Na podlagi 25. in 29. točke Pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo in Sklepa skupščine družbe, št. 6/70, z dne 10. 9. 2019, skupščina družbe CSO Ormož, Center za starejše občane, d. o. o., Ul. dr. Hrovata 10a, 2270 Ormož objavlja javni razpis za DIREKTORJA CSO ORMOŽ, d. o. o. Kandidati, ki se bodo prijavili na delovno mesto, morajo, poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: • da so državljani Republike Slovenije, • da imajo najmanj I. stopnjo študijskega programa v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu pravne, ekonomske, organizacijske smeri ali smeri v skladu z 56., 57. in 69. členom Zakona o socialnem varstvu, • da imajo pet let delovnih izkušenj, • da imajo opravljen program za vodenje socialnovarstvenega zavoda, ki ga določi socialna zbornica v soglasju s Strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno izobraževanje (program se mora opraviti najkasneje v enem letu od začetka opravljanja nalog direktorja), • da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da niso bili obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, • da ni bila zoper kandidate vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, • da pasivno obvladajo vsaj en tuji jezik. Mandat direktorja traja 5 (pet) let. Predviden začetek dela je 1. 3. 2020. Kandidati naj pošljejo pisne prijave na obrazcu za prijavo, ki je objavljen na spletni strani družbe (www.cso-ormoz.si). Pisni prijavi je treba priložiti potrebna dokazila, program dela (razvojne usmeritve družbe, svojo vizijo vodenja in organiziranja dela za mandatno obdobje 5 let) in življenjepis. Pisne prijave naj kandidati pošljejo priporočeno v zaprti ovojnici z označbo: »Ne odpiraj - Javni razpis za direktorja družbe«, na naslov: CSO Ormož, Center za starejše občane, d. o. o., Ul. dr. Hrovata 10a, 2270 Ormož. Rok za vložitev prijave je 30 dni od zadnje objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po končanem izbirnem postopku. Informacije v zvezi z javnim razpisom dobite na tel. št. 02/741-62-07 ali na info@cso-ormoz.si. V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in za moške. Skupščina družbe CSO ORMOŽ, d. o. o. 00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Gorišnica 09:00 Utrip iz Ormoža 10:15 Polka in Majolka 11:20 Ujemi sanje 13:00 Vkieo strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica SP 21:30 Astro - v živo _23:00 Video strani program V ¿IVO tudi preko spleta: www.siptv.si 00:00 Video strani 08:00 Otroški program 09:00 Spravilo koruze na Hajdini 11:00 Oddaja iz občine Videm 13:00150 let GIM Ptuj 15:00 Oddaja iz občine Gorišnica 17:00 Destmi k - oddaje iz preteklosti 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Pozdrav jeseni v Starsah 22:00 Video strani Uredništvo* www.siptv.si 02 754 00 33; info@siplv.si Marketing: 02 749 34 27, 031 627 34D PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Markove? 09:10 Ptujska kronika 09:30 Gol Avt 10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 12:00 Seja sveta Matkovei - znova 13:00 Video strani 18:00 Kronika fz občine Majšperk 20:00 80 let mlinarstva v Zabovcih 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka 23:30 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Folklorni koncert na Vidmu 09:00 Ptujska kronika 09:30 POlka in majolka 10:30 Ujemi sanje 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 80 let mlinarstva v Za bova h 21:30 Marko vci - Iz domače skrinje 23:00 Video strani NOTRANJA VRATA in OKNA po meri ma. 031688777 0 www.vrata-tuning.si ©24 STRANI RECEPTOV Od svežihjurčkov dojabolčnih kolačev HITRA DIETA Z grozdjem do vitke linije JESENSKA DEPRESIJA Kako se ogniti potrtosti in žalosti? TRIKI ZA STARŠE Otrokom pokažite zabavno učenje INTERVJU Katja Colja, in scenaristka ¡zbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. www.tednik.si petek • 27. septembra 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 wens ostaja kax-Msg Marko Nteč SLOVENSKI NAROD VELIKO PRENESE www.tednik.si ~Lp_ _P Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. SPOMIN Danes, 27. septembra, minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi Milan Čeh IZ PODVINCEV 30 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Žalujoči: tvoji najdražji k Ü Človek, glej življenje svoje, danes zdrav si in vesel, jutri pa ti zvon že poje, tvoje truplo je pepel. SPOMIN Franc Ranfl IZ MURETINCEV roj. 1951 - umrl 2018 Mineva leto žalosti od takrat, ko si nenadoma odšel od nas, dragi mož, ati, dedi in pradedi. Odšel si tja, kjer najini sinovi so. Odšli ste vsi, mene pa pustili samo ste. Vedno vprašam se, zakaj, a odgovora pa ni in ni. V miru počivaj. Tvoja žalujoča žena Terezija in vnukinja Valentina z družino Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Danila Pulka IZ DEŽNEGA PRI PODLEHNIKU 38 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, denarne prispevke ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo podjetju Boxmark, kolektivu in učencem OŠ Podlehnik, podjetju in sodelavcem SPC Toplak, govornici ge. Zdenki Golub za poslovilne besede, nosilcema križev, g. Stanku Prevolšku in g. Zvonku Mlakarju, nosilcu lučke Patriku Plajnšku, pevcem za odpete žalostinke ter godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala tudi bratu Dušanu in svakinji Angeli za nesebično pomoč. Hvala patroma g. Andreju in g. Benjaminu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Majda s sinom Domnom STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel.041 631 571. PRODAM bukova drva. Lahko v celem -dostavljena z gozdarskim kamijonom ali že kalana/razrezana polena. Za več informacij smo dosegljivi na tel.041 610 210, g. o. z. d-bio - les, Vlado Medved, s. p., www.gozd-bioles.si. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Vogla r, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. ARNUŠ ^ OKNA VRATA d.o.o. C PVC-ALU OKNA, VRATA IN SENČILA Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si info@roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PRODAJAJO nesnice vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM grozdje z brajd: kvinton in šmarnico ter cca. 140-kg prašiča domače reje. Tel. 070 896 081. PRODAJAMO BELE PIŠČANCE DOMAČE REJE! IRGOLIČEVI, SO-DINCI 22 PRI VELIKI NEDELJI 041 881 949 ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. Prodam lansko vino gemaj in jurka. Tel. 041 694 702. PRODAM grozdje bele in plave jurke. Cena po dogovoru. Tel. 041 462 171. PRODAM mulčar kladivar širine 175 cm. Tel. 041 871 899. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM konjski gnoj, uležan, 90-litrske vreče, kupiš 5 dobiš 6, z dostavo na dom. Tel. 041 394 161. KUPIM traktor, lahko je tudi Ursus, IMT, Deutz, Zetor ali podobno, možen odkup s priključki. Tel. 041 680 684. NESNICE, rjave, črne, grahaste, pepel-nate in leghorn, 19-tedenske, prodajamo. Tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam več poslovnih prostorov in parkirišč, vse na Vodnikovi ul. 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva ul. 3, Ptuj. Tel. 041 325 925. IŠČETE parcelo za gradnjo? Odlična zazidljiva parcela v izmeri 10 arov v neposredni bližini centra Ptuja vas že čaka. Vsi infrastrukturni priključki že tam. Pokličite 051 440 255 in se dogovorimo za ogled. PRODAMO - HIŠO v Pacinju, letnik 1900, v izmeri 56,40 m2, zemljišče v izmeri 3309 m2 - mirna lokacija, asfaltni dovoz in bližina 075 ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio DOM IN STANOVANJE ENOSOBNO stanovanje na Potrčevi dam v najem upokojencu. Tel. 041 200 689. DELO Zaposlimo voznika B-kategorije za prevoze šolskih otrok, po možnosti upokojenca. Krodo, Adolf Kropfl,s. p. Žetale 36, Žetale. Tel. 031 675 486. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. PRODAM 12 m2 keramičnih ploščic Lju-bečna, rjavih, in sobno peč na pelete za 60 m2. Tel. 041 441 643. Prodaja drv za kurjavo po ugodni ceni: hrastova, bukova, akacijeva, gabrova in mešana, z možnostjo brezplačne dostave. Za več informacij pokličite: 00385 99 404 25 82 ali 00385 99 676 01 73! Mombasa Team d.o.o., Drage Gervaisa 50, Zagreb POLNA ^ IDEJ PVC okna, vrata, senčila GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Uk ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: i NAROCILNICA ZA ŠtajerskiTEUHlK • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Ime in priimek:. Naslov:__ Pošta:__ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d Osojnikova c. 3 2250 Ptuj ZAHVALA Topli sončni žarki jeseni so za vedno zatis-nili oči našemu dragemu atu, tastu, dedku in pradedku Alojzu Bedraču IZ TRDOBOJCEV 68 ZGORNJI LESKOVEC 27. 5. 1926-20. 9. 2019 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala lepa osebju Doma upokojencev Ptuj za skrbno nego in dobro počutje. Hvala patru Benjaminu Mlakarju za obiske v domu, molitev in cerkveni obred. Hvala gospodu Kozelu za poslovilne besede, pevcem skupine Feguš za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Še enkrat najlepša hvala vsem in vsakomur posebej. Žalujoči: vsi njegovi MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE majda.segula@radiotednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio1ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 27. septembra 2019 MGDIfiI 24 Konrad Kostanjevec • Ljudski godec 2019 Domen Kumer • Prva runda S frajtonarico odpira srca in razveseljuje Zgodba 39. Zlate harmonike Ljubečne 2019 je tudi zgodba frajtonarja Konrada Kosta-njevca iz Male vasi v občini Gorišnica. Dodelili so mu naziv ljudski godec 2019, s tem pa seje uvrstil med zmagovalce 39. Zlate harmonike. K vrnitvi v glasbene vode ga je spodbudil tudi pokojni oče Domen Kumer je po vrnitvi v glasbene vode izdal že tretjo pesem, in kot pravi, ga je k vrnitvi v glasbene vode spodbudil tudi njegov pokojni oče. Štajerec Domen Kumer (36) je predstavil novo pesem z naslovom Prva runda, a kot pravi, ni nujno, da gre spet za alkohol, njegova prejšnja pesem je namreč nosila naslov Najboljše vino. »V eno noči lahko pride do prve runde marsičesa,« pravi Domen, ki se je pred časom po dolgem premoru spet vrnil v glasbene vode. Pravi, da se dobro počuti in da ga je dobro sprejela tudi publika. »Boljše je, kot sem pričakoval. Tudi na nastopih je občinstvo navdušeno, čeprav priznavam, da sem bil na začetku bolj skeptičen, da ne bo šlo tako gladko,« je ponosen pevec, ki pa ga je nedolgo predtem prizadela očetova smrt. »Grozno ga pogrešam,« priznava Domen. »Po navadi sva se slišala večkrat na dan in bila sva velika zaupnika.« Pa se je oče strinjal z njegovo vrnitvijo v glasbo? »On je bil inicia-tortega. Ko sem se po intenzivnih letih ukvarjanja z glasbo umaknil v posel z nepremičninami in investicijami, sem prek njega dobil Foto: Arhiv Svet24 veliko takega znanja in je to sprejel, čeprav ne z navdušenjem. In ko sem mu rekel, da bi se vrnil v glasbo, me je pri tem spodbujal,« zaključuje Domen. ej Foto: Črtomir Goznik Konrad Kostanjevec, ljudski godec 2019 Konrad Kostanjevec je najprej dolga leta igral klavirsko harmoniko kot ljudski muzikant in tudi član ansambla. Za frajtonarico pa je prijel pred 20 leti, predvsem zaradi petja in igranja v triu Vetrnica. Zanjo sta ga navdušila izjemni harmonikar Tine Lesjak in Brane Klavžar. Ljubezen do glasbe je podedoval po očetu. Najprej je bil samouk, pozneje je glasbeno znanje nabiral v glasbeni šoli. Naziv ljudski godec 2019 mu zelo veliko pomeni, po 39 letih Zlate harmonike Ljubečne je ta naziv prvič pripadel nekomu iz Štajerske. Tudi konkurenca je bila velika, saj so vsi imeli možnost postati imetniki naziva ljudski godec. Veliko je preigral, veliko vadil, da je uspel, dosegel ta rezultat. Prepričal je z igranjem in petjem Nevestine polke ter lastno priredbo venčka ljudskih pesmi. „Ko prideš v finale takšnega tekmovanja, ti stroka pove, koliko si dober oz. sam sebe vidiš, koliko obvladaš igranje frajtonarice. Predvsem pa je pomembno, da igraš z dušo," pove Konrad Kostanjevec, ki iz izkušenj dolgoletnega igranja tudi najbolje ve, da je pri frajtonarici pomemben prijem, ne pa, kako vlečeš meh. Že doslej pa je sicer njegova bera z Ljubečne zavidljiva. Do letos je osvojil sedem zlatih medalj, letošnja osmo pa je osvojil skupaj z nazivom ljudskega godca 2019. Konrad Kostanjevec je v tretjem življenjskem obdobju še vedno zelo aktiven na področju glasbe, kulture, petja, organizacije upokojencev, stranke upokojencev na območju Pokrajinske zveze DeSUS Ptuj-Ormož. Glasba in petje ga bosta spremljala, dokler bo le šlo, pravi. Z zasedbo trio Vetrnica so izdali že pet zgoščenk, pa še kakšno jim bo morda uspelo. Letno nastopijo 30- do 40-krat, pogosto tudi pri zamejskih Slovencih na Madžarskem in v Hrvaški. Kmalu bodo organizirali mednarodni koncert ljudskih pevcev in godcev. MG poBikuma¡o¡a¡caPodt*ereie. ^ Nck, da .«nos,Ha ^ n^weklopil ravno takrat,^ CtaAta na zeleno * * * UíenWves.iepaMs»* narn< enilale Jazsem)»^««^;^^4' , „tefu so naredili žami,» kKmat , P ^^ Nagradno turistično vprašanje v pov Osrednjo prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu turizma v MO Ptuj, ki poteka pod naslovom Turizem in delovna mesta: Boljša prihodnost za vse, so tudi letos skupaj pripravili MO Ptuj, Zavod za turizem Ptuj in Turistično društvo Ptuj. Dogajanje poteka na Slovenskem trgu. Že od včeraj pa vabi festival Ptujske zgodbe o kavi. Organizatorji prireditve ob svetovnem dnevu turizma so k sodelovanju povabili domače obrtnike in gostince ter nekatere druge ponudnike. Že po tradiciji bo TD Ptuj danes podelilo priznanja za izstopajoče dosežke v turizmu oz. prizadevanja za obogatitev turizma ter urejenost. V okviru praznovanja 1950. obletnice prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih jih bodo podelili organizatorjem večjih festivalskih dogodkov in prireditev na Ptuju, ki prispevajo k razvoju turizma in bogatitvi dogajanja za obiskovalce in domačine. V kulturnem programu bo nastopila godba na pihala Ptuj, Taja in Iza pa bosta poskrbeli za izbor slovenskih pesmi. Po turističnemu ogledu Ptuja bodo v Mestnem kinu predstavili še filme o Ptuju. Ustanoviteljica in idejna vodja festivala Ptujske zgodbe o kavi Helena Ajdnik je povedala, da letošnji festival prinaša zanimiva sodelovanja. „Zelo smo bili veseli predloga Čebelarske zveze Slovenije, da bi tudi na Ptuju postavili velik napihljiv čebelnjak in ob tem tudi virtualna očala za predstavitev pomena čebelarstva. Na nocojšnjem družabnem kavarniškem večeru pod naslovom Kava in zdravi dodatki bodo sodelovali ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Jernej Vencelj, Marija Merljak, svetovalka za zdravo prehrano, ki bo povedala marsikaj zanimivega o uživanju kave, med drugim tudi to, da ni nič narobe, če zdrav človek zaužije na dan do pet kav. Pri pogovoru se jim bom pridružila tudi sama. Na jutrišnjem dogajanju na Mestnem trgu pa bomo predstavili tudi projekt Pijmo kavo in čaj z medom, kot tudi povabili k praznovanju svetovnega dneva kave. K sodelovanju smo povabili tudi Ekonomsko šolo Ptuj in Gimnazijo Ptuj. Pokazalo se je, da so ptujski dijaki izjemno proaktivni bodisi na po- dročju čebelarstva, kjer se bo predstavila Gimnazija Ptuj, bodisi v poslovnem delu, kjer bodo v okviru učnega podjetja dijaki Ekonomske šole Ptuj predstavili in tržili posebne kavne lončke. Obe šoli bosta sodelovali tudi v animaciji otrok. Že lani se je dobro uveljavila slikarska kolonija, na kate- Foto: Črtomir Goznik ri so obiskovalci po želji ustvarjali na temo kave ali na katero koli drugo temo. Z njo nadaljujemo tudi letos, zanimanje zanjo so pokazali tudi ptujski likovni umetniki. Naslikali so motive na temo Ptuj - mesto kave 1950. Natisnili jih bomo na razglednice, ki bodo tudi naprodaj. Z razstavo teh motivov pa smo tudi odprli letošnji peti festival Ptujske zgodbe o kavi," je Helena Ajdnik strnila letošnje dogajanje v okviru petega festivala Ptujske zgodbe o kavi. Gre za festival, ki želi posegati na številna področja življenja, ki se na kavo navezujejo v vsakodnevnem življenju. Tako posega na področje zdravja, klimatologije, sociologije, družabnega življenja, antropologije, kulture ipd. To so tudi področja, ki lahko festival peljejo v prihodnost. V prejšnjem nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali, kateri znani vinar se je ukvarjal s proizvodnjo penine na Ptujskem med obema vojnama. Nagrado za pravilen odgovor, da je to bil Ernst Hintezej, bo prejela Iva Kolarič. Danes sprašujemo, kdaj je Ptuj prvič slavil med srednjimi mesti v tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova ulica 3, do 4. oktobra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj je Ptuj prvič slavil med srednjimi mesti v tekmovanju Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna? Ime in priimek:.... Naslov:................ Davčna številka:.. Včeraj se je na Ptuju začel že 5. festival Ptujske zgodbe o kavi. Ustanoviteljica in idejna vodja festivala je Helena Ajdnik. Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.