Natisov 15.000.
aŠtajerc"   izhaja  vsaki petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v.
Uredništvo   in   uprav-ništvo se   nahajata  v Ptuju,  gledališko   poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V. strani K 32, za «/« strani K 16, za '/» strani K 8, za */u strani K 4, za •/»» strani K 2, za V« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
'      ■
Stev. 45.
V Ptuju v nedeljo dne 8. novembra 1908.
IX. letnik.
Kdor seje veter . . .
Ze v svetem pismu stoji ta beseda: Kdor seje veter, žel bode vihar ... In zdi se nam, da so zdaj prvaki tisti, ki so v svoji brezvestni neprevidnosti sejali veter. Zdaj žanjejo vihar, v svoje začudenje, na svojo jezo in v — škodo nedolžnega slovenskega ljudstva!
Premislimo še enkrat dogodke zadnjih tednov. Nalašč, da bi razburili mladino in si pridobili v tem razburjenju mučeniški venec, — iz samega dolgega časa in iz same želje po hujskanju, — vprizorili so na-rodnjaški liberaloni letni zbor svoje „Ciril-in Metodove družbe" v Ptuju. Slovenski listi so sami priznali, daje bilo to izzivanje, navadna p r o v o k a c i j a, da so liberalni voditelji že naprej vedeli, da bode prišlo do neprijetnih dogodkov. Ti prvaški voditelji so hoteli vprizoriti te prepire, da bi potem delali r e-k 1 a in o za svnjp b a n k e r o t n e „n a r o-d o t" š t a c u n e, da bi potem lažje kričali hripavi svoj klic: Svoji k svojim!
Vsakdo, ki ima poštenost v srcu in resnico na jeziku, bode priznal, da je bil to edini namen prvaških izgredov. Reklamo, prav židovsko-uma-zano reklamo so hoteli delati in žrtvovali so zato svoje pristaše.
Sejali so veter . . .
In potem? — Potem se je umetno vstva-rilo v Ljubljani razburjenje postopačev in barab, ki so pričeli izgrede delati, s kamenji in poleni po cesti rogoviliti, — ki so hoteli enkrat pokazati svojo falotsko moč, ki so se hoteli enkrat s tem zabavati, da so tuje šipe pobijali . . . dokler ni vojaštvo s puškami dokazalo, da anarhija ne sme vladati.
Sejali so veter ... In krvava obličja dveh mladih človeških bitij, krvava dva ustreljena mrliča sta bila plod tega brezverskega hujskanja!
Da, da, sejali so veter . . . imeli so potem vzrok za reklamo, imeli  so potem dovolj
praznih fraz, donečih a brezpomembnih besed, s katerimi so poskušali p-ičeti gospodarski boj. Seveda, oni niso razumeli, niso zamogli preceniti posledice tega gospodarskega boja. Pri-Ujikavci so se lotili velikana . . . vsi avstrijski Slovani, torej Čehi, Poljaki, Rusini, Hrvati, Srbi, Slovenci, — in splob vsi nenemški narodi, katerih je veliko milijoriev več kakor Nemcev, plačujejo komaj četrti dat .tistega davka, ki ga dviga država. Nemci Jia Avstrijskem so torej štirikrat *faočnejša gospodarska moč nego vsi drugi narodi. In proti tej velikanski gospodarski sili nemštva so pričeli pritljikavi prvaki boj  .  . .
Svoji k svojim, — tako so kričali. Vedeli so sami prav dobro, da.-je ta boj brezuspešen. Vse edno. Kajti vedeli so tudi, da je na Slovenskem še dovolj bedastih kalinov, ki se bodo dali vjeti. Ko so klerikalni prvaki pred kakimi sedmimi leti ustanovljali svoja konziurma društva, so tudi že naprej vedeli «-]a_bodejo j>ropaJi, Ali kaj to?! Ustanovili so konzumno društvo; saj ni bilo nobene nevarnosti! Ustanovitelji niso nikdar ničesar izgubili; le zapeljani kmetje, ki so dali svoje ime, so bili zaprti in so plačevali krvave svoje krajcarje; ustanovitelji pa so se smejali in to dostikrat s polnimi žepi.
Svoji k svojim . . . Zdi se nam, da je celo to gibanje ravno tako umazano, kakor ustanov-ljenje nesrečnih konzumnih društev. Tisti, ki najbolj kričijo: Svoji k svojim, — ti nimajo ničesar za izgubiti. Iiiberalni učitelj pač lahko kupi svojo kilo kave kjerkoli hoče; on ne bode ničesar izgubil, ker on nima ničesar za prodati. Ali kmet sam ku puj e pri Nemcu i n p r o d a j a Nemcu. To je pač kaj drugega! Kakor ti meni, tako jaz tebi . . .
Sejali so veter ... In kaj so dosegli? Dosegli so, da v nahujskane kraje niso letos prišli trgovci z vinom in sadjem, da so vsled tega cene kmetskih pridelkov padle. Dosegli   so,   da so prebivalci čisto  nemških   mest
sklenili, kupovati le pri Nemcih in Nemcem prijaznim Slovencih. To so dosegli, da so z a g r a-bili Nemci isti meč . . .
Kmetje, ljudstvo, bodi ti pametno! P r -vaška politika te je duševno in moralno zanemarila, zdaj te hočejo prvaki še telesno izstradati, zdaj ti hočejo še tiste kupce odvzeti, od katerih si odvisno !
Prokleta taka politika! Sejali so veter . . . in sejejo ga še . . . Izgredi so minuli, napadi ponehali, tudi najbolj razburjeni smrkolini so postali mirni. Pa zdaj se izve čudne reči! Izvedelo se je namreč, da so prvaki prav nečedna sredstva v svoje namene rabili. V Mariboru so zaprli prvaške priče, katerim je dala „posojilnica" po 30 K, da pričajo, zaradi tega, ker so na sumu, da so po krivem prisegli. . . Kaj pravita gg. dr. Rosina in dr. Pipuš k temu ? . . . Kriva prisega — politično sredstvo ?! — In še več, še več ?! Pretekli petek ponoči se je zbrala . ban da opijanjenih prvaških.falotov v Ptuju my. razbila vse šipe deške šol'e. Torej hočejo zopet nemire ! Zopet hočejo ti falotski smrkolini razbijati, zopet nočejo nesrečo! Zopet sejejo veter .  .   .
In želi bodejo viha r, grozoviti vihar, nepričakovani vihar . . . Nekateri slovenski voditelji so bili že od slovenskih kmetov pretepeni, ker kmeti nimajo več odjemalcev . . . Vsak dan dobivamo pisma, v katerih se slovenski kmetje. pritožujejo čez svoje slovenske voditelje, češ da jim ti odvzamejo dobiček, da jim preženejo kupce, da jih izročajo lakoti . . .
Oj da, želi bodete vihar, brezvestneži, in ta vihar bode pomedel z vašo veliko laž j o . .
Politični pregled.
Proti bojkotu, ki ga vprizarjajo prvaški mogotci na škodo našega ljudstva, stavili so napredni poslanci sledeče vprašauje na c. k. namestnika: „ Kakor znano, se v slovenskem časo-
Sanje vojaka.
(Spisal Mathiaa Pocherz, Račje*).
•Kako se mi je sanjalo, Vam po pravici povem, ker nič mi ni prišlo iz spomina«. Tako mi je pravil stari Janez, bivši vojak. »Ko sem enkrat v sanjah hlače pral tam pred Goriško kasarno, kar jo primahata dva civilista. Poznal sem takoj, kdo je, pa nisem se izdal. Prvi je bil Jezus, drugi pa sv. Peter. Takoj sem jima salutiral. »Prijatelj, daj nama kaj za jesti«, dejal je Jezus. »Glej, lačna sva«. Precej sem stekel v kasarno, in prinesel komaj načet hlebček komisa. »To je vse kar imam«, sem dejal, »menaža bp še le ob ednajstih«. »Zakaj se pa držiš tako kislo«, me je vprašal Jezus čisto po domače. »Eh«, sem dejal, »na sv. gori smo imeli vajo ali ilbungo, pa sem ležal na trebuhu in zobal črnice. Kar so prišli liauptman, ki me živega ne morejo videti. Ko so zagledali, kak se gostim in nič ne pazim na sovražnika, so mi pa dali šest ur železnih mašetnov. Nocoj jih bodem držal od šestih pa do polnoči«. Tako sem pravil in nič se nisem lagal. Sv. Peter je pa debelo gledal in pretepal komis, kakor da bi devet dni delal in nič jedel. Odrezal sem mu drugi kos, pa tudi tega je hitro pogoltnil. No, dal sem mu še tretjega, kateri je bil tudi kmalu pod streho. Jezus je pa komaj pokusil malo prvega koščeka.   »Imaš nemara kaj
*) Prav radi priobčimo to povest iz vrst priprostega naSsga ljudstva. Op. uredn.
opraviti v kasarni ?« sem vprašal lačnega Petra. »Vesel sem, da me niso potrdili«, pravi Peter. »Prav imaš«, sem dejal. »V kasarni ima dolgčas mlade, samo v kantini je vsaki šesti dan še nekaj življenja. O, Jezus ti meni pomagaj kam drugam, lepo te prosim I« »No, ker si tako dobrega srca«, je dejal Jezus, »da nič ne preklinjaš in se nič ne pridušaš, te transferiram k 47. regimentu v deveto deželo. Adijo Janez 1« Korajzno sem upilil za pozdrav na desno uho in kakor bi mignil, sem zdrav in vesel, z vso vojaško opravo stal v najlepšem mestu devete dežele. Na trgu so me čakali mestni župan, vsi očaki in veljaki, vsi generali in oficirji v paradi. »Oh, ali si ti Janez r »Živijo« so me pozdravili župan, ko so me zagledali. Hvala Bogu, da si vendar enkrat tukaj, komaj smo te pričakali, zatoraj bodi prisrčno pozdravljen in dovoli, da ti ponesem tanistro v kočijo. Tudi najvišji general je hotel z menoj govoriti, pa sem mu mignil, da sem že sit časti. Župan mi je predstavil vse oficirje in vso gospodo. Zahvalil sem se v kratkih besedah za slovesen sprejem. General in župan sta me prejela vsak pod svojo pazduho in me spremila k lepi kočiji. Prvi je nesel moj teiečnjak, drugi pa skrinjico. General me je posadil na desno stran in prisedel k meni, župan je pa zlezel k vozniku na kozla. Ob obeh straneh široke ceste, so stale oblečene device v špalirju in vpile: »Živijo Janez« in rdeče rože in najglčke so mi metale v voz, da sem se skoraj zadušil. Pokali so možnarji in peli zvonovi. Povsod je bilo vse črno ljudi, in vse je vpilo in kričalo, meni na čast, kar se je dalo. Bog nas varuj, saj
pravim česa človek vse ne dočaka. Od vsega tega hrupa in šundra me je že glava bolela, vendar sem se premagal in se veselo držal po konci. Vpoldne smo se ustavili pred strašno lepo palačo. 'Tb je kasarna«, je dejal župan pohlevno. »Ce ti ni všeč, pa pojdimo v drugo«. »Bo že«, sem odgovoril, »kaj bi si izbiral«.
Pred vojašnico so bili postavljeni vsi hauptmani mojega novega regimenta, po velikosti v vrsti. Vsakemu sem segel v roko in rekel kaj prijaznega. Vsak me je hotel imeti v svojo kompanijo. Toliko da se niso stepli za me. I.-j ga spaka, sem si mislil, in poklica'. Kočevarja, ki je gledal od daleč. Pomarančar je moral od haupt-mana do hauptmana, da so vlekli številke. Roke so se jim tresle in napenjali so obraze, ko so segali v vrečico. Mlad hauptman je izvlekel najvišjo številko in me dobil. Od veselja je skoraj omedlel. Zdaj smo šli v kasarno. Tam je bilo vse ie samega mramorja, srebra in zlata, vse polno dragih kamenov in biserov, da mi je pešal vid. Precej je prišel kuhar in me vpraša!, kaj jem naj-rajše. Dejal sem mu, da sem zadovoljen s tistim, kar jedo generali. Sedli smo za lepo pogrjeno mizo in prinesli so riževe juhe z grahom, potem pa sulca dolgega kakor sablja in pa čespljevo kašo. Komaj smo to pojedli, smo dobili telečje pešenke, pečenih piščaneov, go-lobčkov, puranov, kapunov, rac, in vsega zlodja. Posebno me je veselilo, da smo vsi le jedli in pili in da nihče ni zinil kaj nepotrebnega. Za primako smo imeli cviček in krški teran.
Odpel   sem si hlačni jermen in ga izpustil za    dve
pisju in z letalci v zadnjem časn za gospodarsko boj kotiranje nemških trgovcev na brezobzirni način deluje. Do kakšnih sredstvih grabi to hujskanje, je iz tega razvidno, da so šolske sestre nq, poljski okoliški šoli med otroke plakate za bojkot ;r.azr delile. Poslanci stavijo tedaj vprašanje: :1. Ali se hoče g. namestnik o istinitosti teh novic prepričati? 2. Ali hoče vse petrebno ukreniti, da se temu nečuvanemu nastopanju konec napravi?" — Tudi v deželnem šolskem svetu se je v tem oziru govorilo. In to je prav, kajti ravno prvaški učitelji spadajo med najhujše hujskače.               J
Vinska postava. V štajerskem deželnem zboru so stavili nemški poslanci Wastian, Stiger, Ornig in tovariši na namestništvo sledeče vprašanje : „Pri sklepu lansko leto uresničene pogodbe je dala ogrska vlada avstrijski zagotovilo, da bode tudi na Ogrskem tekom enega leta ednako novo vinsko postavo napravila. Pogodba velja zdaj že čez eno leto, ali o ogrski vinski postavi ni ničesar slišati. Ogrska ima pri temu postopanju, s katerim je ogrska vlada svojo besedo pfeiomila, lepe dobičke; avstrijskim vinogradnikom pa se s tem oteži oddajo vina. Na ogrskem dovoli vlada, da se vinu doda sladkor, špirit, sploh da se vino kvari. To konkurenco se čuti na Štajerskem prav občutljivo. Ona je tudi vzrok, da naša domača vina letos prave cene ne dosežejo. Te razmere dajejo avstrijski vladi resno dolžnost, da vpliva z vso močjo na uresničenje primerne ogrske vinske postave. Tudi bi bilo na to de-delovati, da imajo iz inozemstva dobljena vina potrdilo o njih pristnosti in da se ne smejo prejo porabiti, dokler se'tudi na Avstrijskem ne preiščejo, /lasti naj bi so oziralo na ogrska vina. .— To je pač pametni opomin. Kajti sleparsko narejena ogrska vina, ki nikdar vinograda videla niso, tvorijo veliko konkurenco. In mi res ne razumemo, zakaj bi vedno od madžaronskih J£ošutovcih škodo trpili!
Velevažna postava. Postavni načrt glede zavarovanja za slučaj bolezni, onemoglosti in starosti se je državni zbornici predložil.  Načrt obsega novo ureditev dose-
- uanjega delavskega zavarovanja ■ (zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode), nadalje zavarovanje za Onemogle delavce, končno pa starostno zavarovanje delavcev in samostojnih malih posestnikov, malih obrtnikov in trgovcev. Zavarovanje za starost in onemoglost je sestavljeno iz lastne in državne pomoči. Pri delavcih se poleg tega delodajalce pritegne. V splošnem se zavaruje vse, ki vsled malih dohodkov niso v položaju, si kaj prihraniti. Zavarovanje za bolezen se jo raztegnilo na vse mezdne delavce, tudi na kmetijske, nadalje na domače delavce in na posle. S ti m bodejo bolniške blagajne veliko več storile; tra-
' jala ne bode bolniška podpora več samo 20 tednov temveč 1. leto. Troške za zavarovanje proti nezgodam bodojo odslej samo delodajalci plačevali, medtem ko so morali delavci doslej 20% dodati. Tnvaliditetno in starostno zavarovanje bode odslej obvezno. Delavec bode dobival s 65. življenskim letom starostno rento. Ako postane preje onemogel, dobi invalidno rento. Visokost rente bode odvisna od trajanja in od visokosti vplačanih   doneskov..   Zaostali dobili bodejo en-
luknjici, ker sem videl, da so delali generali ravno tako. Na to so prišli na mizo pečene klobase, mesene jeter-nice, krvavnice, rižovke, -Bar je kdo hotel. Zraven pa skleda velika kakor turški boben, polna kislega zelja in fižola. Ko smo si nekoliko odelinili, smo jedli za oblizek vsakovrstne potice, pogače in kolače. Odpel sem hlačni jermen, ter ga spiavil v žep. General mi je prižgal vržinko, pili smo še črno kavo, potem se je pa gospoda poslovila od mene in drugih. Po kosilu je prišel vojaški zdravnik in jen atanko preiskal vso kompanijo, če je res vsak mož sit in se ni morda kdo samo potuhnil. Potem smo šli p» spat. Ob štirih popoldne so nas zbudili. Pogledal sem skozi okno na dvorišče. Kaj sem zagledal, kaj pravite ? Vse polno fijakerjev I »Rekrute peljamo eksercirat«, mi je dejal hauptman »Če hočete, se lahko peljete z nami«. Sedli smo po štirje in štirje v vozove In tako se je peljala vsa kompanija razven čevljarja, krojača in kuharja na učilišče. Tam je bilo na zeleni loki že vse polno mladih deklet. Vsak si ie Ubral svojo, godba je zaigrala polko in začeli smo eksercirat, da se je vse kadilo. Haupt-man nas je hvalil vse, posebno pa mene. Saj Skoraj ni moglo biti drugače. Le prekmalu je neusmiljena trobenta zatrobila k južini.
Neradi smo nehali prijetno vajo in nevoljni sedli v vozove, v njih smo prav lepo defilirali pred hauptmanom, ki se nam je ginjen zahvalil za naš trud. Južinali smo mlečno kavo z smetano. Precej potem so prišli brivci, ki so vsacega moža lepo osnažili, namazali in počesali, ker smo imeli opoldne očedeno povelje ali  »pefel«.  Tu
kratni odplaček. Ženskim zavarovancem se bode pri ženitvi polovico vplačanih doneskov povrnilo. Doneski se bodejo preračunih po mezdnih razredih ; polovico bodejo plačevali delavci, drugo polovico pa delodajalci. Pri samostojnih osebah je določen obligatorni minimalni donesek. Skupni troški vsega trga zavarovanja bodejo znašali v prvih letih 13'/. milijonov kron, v 4. letu približno 18 milijonov, v 10. letu čez 106, v 20. letu čez 206, v 40. letu pa 227 milijonev kron. Potem bodejo znašali vsako leto 305 milijonev kron. Država prevzame stalno od tekočih upravnih troškov svoto od 2 milijonev kron, nadalje državni doplaček 90 krofi k vsaki renti. Država bode tedaj okroglo 100 milijonev kron na leto doplačala. Upamo, da bode ta velevažna postava čimpreje uresničena.
Vojska?! Položaj je še vedno nejasen in ne more se ničesar gotovega reči. Bojni glasovi v Srbiji so se sicer malo pomirili. Kajti vsi zastopniki velevlasti so Srbiji odsvetovali, delati neumnosti. Ali vkljub temu gre protiavstrijska propaganda naprej. V sredini te propagande stoji srbski prestolonaslednik, ki je zanesljivo — tepec. Demonstracije se ponavljajo. Avstrijska vlada pa zapira pridno.v Boznijo in Hercegovini glavne srbske rogovileže. V Budimpešti je hotel neki fanatični Srb z bombo avstrijske monitorje v zrak spustiti. Ali zapazili so ga pravočasno in ga zaprli. Govori se, da hoče kralj Peter „po revolverjevi milosti" odstopiti in prestol svojemu bedastemu sinu pripustiti. Se to se manjka, da bi ta smrkolin bil kralj. Tudi v Črnigori gre hujskanje proti Avstriji naprej. Celo Rumunci so nastopili in se izjavili proti naši državi. Turki pa bojkotirajo še naprej avstrijske trgovce. Ze iz tega je razvidno, da je položaj precej napet. Naše mnenje je to-le: Vsi narodi, vse državice na Balkanu so tekom zadnjih let dokazali, da se ne znajo sami vladati in da so vsled tega večna nevarnost sosednih držav. Red se mora enkrat v tem peklenskem kotlju napraviti! Na drugi strani ne moremo pustiti Boznijo in Hercegovino, za kateri deželi je tekla kri naših očetov in smo pl.'niyj' čez I1/«, tisoi" milijonov kron. Sala na stran! Mi nismo za vojsko. Ali treba je pritljikavcu na Balkanu povedati, da smo mi gospodje, treba mu je zobe pokazati. In če je to potem našim s Srbi pobratinim prvaškim veleizdajalcem prav ali ne.
Naš koledar izide v najkrajšem času, — lepši, večji in obširnejši kot lansko leto. Kdor ga hoče zanesljivo dobiti, naj pošlje 60 vin. za ceno in 10 vin. za poštnino, skupaj torej 70 vinarjev.
Dopisi.
Ljutomer. Dragi mi »Štajerc', blagovoli sprejeti te-le vrstice. Jaz ti hočem sporočati naše farovške podrepnike veteranskega društva, ker so fehtarili po Cvenu in Mali in so 10 drvenk zrnja dobili ter prodali. Voditelji so zato
so pohvalili vse tiste, ki so najlepše plesali, najbolj pa mene. Po ukazu so gnali arestante na vrt za kasarno. Tam so mogli ubogi grešniki za kazen kegljati do poznega večera. Ob osmih smo večerjali. Naša kompanija je dobila štiri sodčke piva. Pred deveto uro je prišel hauptman vprašat, če bi kdo hotel listke vzeli in nam jih je ponujal, na katere smo morali podpisani obljubiti čast in hvalo, da ga najmanj tri dni ne bo nazaj v kasarno. Skoraj vsi smo vzeli koristne listke. Od samega veselja nas je povabil hauptman s sabo v cirkus. Dober mož je bil, prav zelo dober, toiiko moram reči. »No, pa se  imamo   prokleto dobro   tukaj«,   sem  dejal   lajt-
nantu, ko smo se peljali v cirkus. Oh-------oh, da sem
moral zakleti. Kakor bi me odnesla burja, sem spet čepel v Goriški kasarni, ter pral svoje hlače in sline so se mi cedile po pečenkah in poticah devete dežele.
O — da bi bil vsaj »presneto« rekel, pa ne »prokleto«, pa bi še užival najboljšo menažo na svetu in se po gospodsko vozil na vojaške vaje. Tako sem bil jezen, res peklensko jezen, da sem ga polomil tako grdo« . . . — »Saj so bile samo prazne sanje«, sem tolažil čudnega Janeza. »To je vse res«, je godnjal jezno. >Ej naj bo če je že tako ali tako, markiral sem ga pa, markiral, če prav samo v sanjah. Ko sem se reva zbudil, sem se naglo trikrat pridušil, da ne zakolnem nikoli več, pa tudi ne bom, če vse hudič vzame«  . . .
najboljši, ker so komando zatajili kakor sv. Peter Kristusa. Na cesarjev rojstni dan dne 18. avgusta so šli_ na kolodvor križovskim veterancem nasproti. Sli so mimo Štrasserja. Velner zaše-peče na ušesa načelniku. Blagajnik začne: Ko-ražja dečki, musik einšlagen! in so šli ko vrag. Pa jih ni bilo. Šli so nazaj k sv. maši in potem v „Brauhaus" vsak na en gulaš. Ob 10. uri se sliši: zdaj grejo. Te pa vsi kvišku, uha kakor zajci. Zdaj gre hitro eden in pride nazaj: šli so v farovž in nesli diplomo g. dekanu. In potem nastop, pozor, glej na pravo, dobro, hajd z nami . . . Pozor, vsi s konjev dol in na osle gor, tam ostanite, dokler se vam ne zjasni kakor sv. Pavlu. Kajti svojo komando, katere ste se učili, ste prodali kakor Judaž . . . Usmiljena vredni ste!                              Več starih vojakov.
Terbegovci pri sv. Jurju ob Sčavnici. Obljuba dela dolg, to je stari pregovor. Ker so stari pregovori najbolj resnični, hočem tudi jaz svojo obljubo izpolniti, da se pred novim letom kolikor je mogoče dolga rešim. Zadnjikrat sem vam obljubil, da vam naznanim petje vrabcev, ki pojejo našemu občinskemu predstojniku ža-lostinko. To je bil moj dolg in tega se hočem rešiti s tem, da vam naznanim, da so se vrabci nazobali dobrega prosa in nasrkali sladkega vinskega mošta ter pojejo sedaj to-le pesnico:
»Strigovska dolina ni še urejena, vpije glasno predstojnika žena; je hišo preiskal postave oko, so sina zaprli v ječo temno.
Med stenami mrzlimi sin premišljuje, • kako se prelom postave kaznuje, pomagat ne more sam Habakuk, ostal bo za zmiraj pisani čuk,
Nad sosedi se oče huduje, želi da se jih kaznuje, ker so njega in sina izdali in se orožnikom niso lagali.
n Ploja nadleguje, ,j poteguje,
S prošnjami župnika vsaj' eden za njega se i obadva lepe sta diplome  dobi ja nekaj zanj  bosta storila i".
Župnik na kratko se izgovarja : Neveden sem, pojd' raj do not Nasprotno trdi hofrat Ploj, da zagovor bo vržen na gnoj.
Vrabci mi hočemo pesen sklen Mogočnega pa prav lepo prosil Za predstojnika nam izberi dru sedanje pa naženi v črne gore
može
Nadvrabee.
Mi davkoplačevalci te občine pa stavimo sledeče javno vprašanje: Ali je c. k. okrajnemu glavarstvu znano, da jo žendarmerija dne 2. 8. t. 1. pri našemu občinskemu predstojniku našla več sumljivega blaga ? Ako je to c. k. okrajnemu glavarstvu znano, zakaj ne uredi, da se odstavi ta in izvoli drug občinski predstojnik?
Ribnica na Pohorju. Živijo, živijo, pa še enkrat živijo ! — ha-ha-ha! Da nas ne boste zavidali, kako srečna je pohorska Ribnica! Ni pod milim solncem bolj srečne občine. Nobenih občinskih doklad ne bo, birič ne bo hodil okoli, toča ne bo pobijala, ja ne bo nobenih nesreč in nezgod. Ali ste radovedni, dragi bralci, zakaj vse to? Ja, ja, na slavni Ribniški občinski hiši se je ko jutrajna zarja zablesketal nepopisljivo gin-ljivo lepi samoslovenski napis. Vprašamo vas, slavni gg. občinski možje in fante : zakaj ste pa popred od Nemcev in „nemčurjev", kakor nas imenujete, pobirali in na rabot zahtevali ? Saj smo morali ravno tako žrtvovati do belih kosti, kakor blagorodni prvaki in narodnjaki! Zatoraj odločno zahtevamo, da nam napravite tudi nemški napis, če ne, si ga pustimo sami napravit. Hiša je gotovo tako naša, kakor vaša. Ali pa občinske stroške pokrivajte sami! Napredni kmetje, postavimo se na noge, da ne bojo z našim krvavim denarjem delali, kak si bi kak fant namislil. Kako je bilo lepo mirno v tihi Ribnici, dokler se na Roženvensko nedeljo priklati nekaj študentev, pjebov, kateri so razburili vso ljudstvo. Popred je mislil gosp. Paherregg z svojo „leibgardou, na čelu njim njih „pjeba", ki čuje na ime Brunčko, Ptujske gospode pregnati in mesto razdjati; ali hvala Bogu da so jih spodobno sprejeli. Zapomnite si, g. Paherneg in njegovi lakaji: kdor seje prepir, zanje vihar! Tukaj pri nas so se hoteli pa zgražati nad Ptuj-čani in odobravat lopovsko dejanje Ljubljančanov.
3 ~
Pa. „zarukani" pohorski fantje, kmetje in delavci, so jih podučili, da hočemo imeti mir in se ne pustimo komandirat od teh mlečozobnih fantekov, ki ne vejo kako se kjgn.li služi, vejo le kako se je in hlače trga po klopeh. G. Pahernega opomnimo pa. namesto ko kupuje slovenske firme za obrtnike, kateri bojo gotovo obžalovali (če že ne?), naj raje pusti kapelico pri sv. Bolfcnku prenovit, ali pa čisto odstranit, da ne bo izgledalo kakor pri kakih culokafrih. Zalibog, da obstoji Pahernigovo premoženje večina od hudo-kočkih posestnikov ; zatoraj bi se spodobilo, ko bi jim vsaj za spomin lepo novo postavil. Mi tudi ,kitel-oberstu" svetujemo: skrij se med bratce Čehe in ne pridi več v javnost na svetlo, če v drugič znaš še bolj občutiti koščeno po-hersko pest. Nekemu občinskemu odborniku, z visokim kragnom in z lepo zavilmenimi brkami, pa želimo večkrat po kozlih pokat; gotovo je bil tedaj „kapital-sehcender", ko je, neki delavec rekel „heil",pa ga je hotel pustit aretirat; pa g. redar, iskušen mož je izjavil: za te besede nimam pravice. Pa položite sablo dol, je „lautal befel". Jelite gospod urednik, da še nismo pri teh zadnjih? Jcdno stopinjo smo Se visi od'Kro-fovčanov?! Mogoče je pa tudi, da je. izšla postava v tem burnem času, da lahko za vsak „heil"-klic se aretira; tedaj te pa prosimo, dragi jŠtajerc", isposluj nam tudi paragraf, kadar bojo po noči »živijo" krokali, da se jih tudi lahko zapre. Višjo oblast pa poživljamo na to, da strogo postopa proti hujskajočimi visokošolci; naj upelje zakon : ali v šolo ali pa h pavrom štelo sekat. Gotovo bode veliko nezgod izostalo, če se iznebimo teh poletnih beračev in ponočne toče. Ce tako gre naprej, kaj bo iz tega? Lep izgled imamo od Srbije ! Ti bojo hujskali in hujskali, pa še „Kruppelsteuer" ne morejo plačati, drugi nedolžni fanti pa morajo potem kri prelivati . . .
Sv. Jurij Ob ŠČavnici. Občinskemu predstojniku v Slabetincih se podira stolee. Nam poznani dopisun piše v zadnjem ,,Slov. Gospodarju", da je tega kriv trgovec g. Lasbacher v SeliŠčih. Ali ta dopisun se grozno moti, kajti dosedanji občinski predstojnik, poznan pod imenom Anto-njov Južek (tudi Portuhov Južek) ni priljubljen v domači občini, še manj pa v sosednih občinah. Da se take osebe spravijo iz občinskega stolca, je pač skrajni Čas! — Da bo prišel v javnost značaj tega možaka, bodemo pisali prihodnjič več ter z našimi dokazi šli za več let nazaj. Tedaj potrpljenje, dragi dopisunče! Premišljuj raje, kako oslarijo si naredil, ko si vložil rokurz proti volitvi ter si sam sebe in svojo neumnost višjim uradom javil.                                Volilci.
Iz Središča. Zelo nas je, ljubi „Štajerc" razveselilo, da si v predzadnji številki naše prvake malo pobiksal ter jih malo za njihova kosmata ušesa prijel. Prav imaš, kar si jim rekel; prišel bode še dan, ko bodemo enkrat pred njih stopili ter jim par krepkih v obraz povedali. Povedali jim bodemo, da naj se spominjajo, kako jim je lani pri občinskih volitvah „šepkalo", kako so se prilizovali; tedaj smo jim bili dobri, tedaj bi nam najraje zlezli iz same prijaznosti bogve kam. Ko smo pa po toči toliko škode imeli, niso nekaterih posestnikov našli, zbiralo se je istih, ki so bili »vredni" podpore. Ni še dnevu noč in tudi vi središki prvaki boste po-meteni iz dhčinskega odbora, tajna volitev bo vam metla, ki vas bo pobrala in tja porinila, kamor spadate. Z vašo hujskarijo in vašo „ politiko" še nas boste cisto na boben spravili. Vi vedno kričite ,svoji k svojim"; držite se tega gesla, ne prodajte tudi ničesar takemu, ki „ni vaš", raje šenkajte vino yašim gotovo slovenskim viničarjem, predno ga prodate Nemcu. Vi ste na suhem, kakor lisjak lazite okoli Nemcev, da vam vino odvzamejo, mi pa da ostanemo z našimi pridelki na cedilu. Marsikateri si je mislil'': letos si bom malo opomogel; a glej, pride kedo vina kupnvat ? Središki bogatči, zdaj pokažite svojo slovensko srce, bogata središka občina, zdaj daj dober izgled gesla „ Svoji k svojim". Pokupi vso vino, Bog vari, da bi ga kdo drugi potem dobil spet od tebe, nego »pristni Slovenci".*) Naši prvaki vedno kričijo : vse mora slovensko biti, proč z nemškim jezikom. Dobro! Zakaj pa
*) Mlinar Zadravcc * je baje >kstra" v Murck k Oirnbeeku vozil, da ga je reSil vina. Živijo. Mn aro d n os tu, dokler ne se;;a v žep.
se tedaj vi. glavači nemški med seboj spominjate, zakaj pa ste se vi nemški naučili ? Seveda, zdaj ko nemški znate, si mislite: mi smo na suhem, te drugi, naše ovčice, ki nam vse verjamejo, pa se naj vtapljajo v zaslepljenosti. Pri shodu v Horvatovi krčmi so se neumnosti na debelo prodajale in med drugim se je reklo, da hočejo Nemci nas Slovence za sužnje narediti. 0 ti sirota! Nad tisoč let že živijo Nemci in Slovenci v naši državi in še nismo Slovenci sužnji postali ; tedaj gotovo tudi ne bomo v veku rihtarja in penzijoniranega krčmarja Sinkota. Hujskači pač, prvaki nas hočejo za sužnje narediti s tem, da nam zabranjujejo drugi jezik ! Mi naj bi bili vedno lepo ponižni in oni bi se iz nas norca delali. Mi imamo v Središču iS vrste ljudi. Ti prvi so seveda prvaki, njim na čelu nerodni župan, pardon narodni Sinko. Ta je sila ošaben mož in misli, da se mora vse zgoditi, kar si on stuhta. Na južno železnico je baje že pisal, da mora „cug" slovenski ,fučkati", kadar vozi v napredno-narodno Središče. Zdaj baje namerava Košuti pisati, da naj ukrene, da se v Čakovcu razobesi slovenska zastava, če pride „On" ali kak njegov general-štabni" oficir tja »gvirca" pit. Njegov adjutant, znan kot prvi govornik po celi ,širni slovensko-naprcdni" zemlji, je posebno zdaj v zadnjem času zelo razburkan in hodi okoli kakor da ga ne bi bilo večjega modrijana od njega. Pravi se, da je zato zdaj tako razburkan, ker zdaj vince, „to staro rumeuo" burka. Ti drugi oficirji pa večinoma čepijo v goricah in kaj milo molijo k sv. Urbanu, da bi jim poslal kakega nemškega vinskega trgovca. Ta druga vrsta naših ljudi so ti mladi, napred-njaki. Ti so že tako napredni, da se jim bo celo moral šnops-tempel ali kak napredno-narodno-vseslovenski-protiklerikalni-, brezverski kiirečjak spovati, kjer bodo svoja zborovanja in shode imeli. Do zdaj morali so shode imeti na nekem dvoru na gnojišču. Domači kokot je žalosti umrl, da so ga pregnali izza svojega „duhtečega" kraljestva. Tretja vrsta ljudi smo mi, tvoji prijatelji. Ponižni in pohlevni smo, smejimo se našim narodnjakom in njihovim ,faflarijam" ter si mislimo:   ,Bog jim daj  pai..<r:.
Iz Konjic. Na dan Vsehsvetih so se vršili tukaj pri nas na pokopališču pretepi; kdo je tega bil kriv? Drugi ne kakor sin klerikalnega posestnika Videčnika v Benzini. Ta hiša je do cela klerikalna ali sploh cela občina z županom vred, pa vendar je falotstvo in divjaštvo v najlepšem cvetju v tej občini. Mlajši sin Videničkov Tonček je napadel nekega rokodelskega pomočnika in prišlo bi bilo do hudega pretepa, ko bi ne bil napravil mir pokopališčni nadzornik Kramer. Dotični nesramnež se bode zavoljo tega pred sodnijo zagovarjal. Ali vi, oče Vide-čnik, mi vas vprašamo: nimate Vi kakšne bre-zovke za tega Vašega sinčka, da bi ga malo postrahovali ? Mislim da ste tudi druge vaše otroke mogli strahovati, saj so Vaše hčere pobožne nune in tudi vaš sin je lani novo mašo bral. Zato Vas, oče Videčnik, opozarjamo še enkrat: strahujte vašega poredneža, da ne bo ljudi napadal, po krčmah razbijal in pa nemire delal, drugače še boste kaj več slišali od Vašega lepega sinčka.
iz Račjega pri Mariboru. Kako ljudje danes „Štajerca" šinfajo; in ravno narobe, da tisti kateri „Gospodarja" in »Naš dom" berejo, so stokrat bolj slabi, nego oni kateri »Štajerca" berejo. Tukaj je včeraj, na dan Vsehsvetih, ko je tako veliki praznik bil, neki kmet otavo zba-seval in ravno ta ima naročen »Naš dom" ter je trdi Slovenec. To je lepo in ti ljubi »Štajerc", take kristjane malo pokrtači! . * ■
Iz Škocijana. Dragi mi »Štajerc"! Gotovo ti še ni znano, da smo zgubili našega č. g. rajnega Mikuluša; naj mu bo žemljica lahka! Novico, katero ti imam za poročati: je, da prido baje na to mesto iz St. Jurja na Vinogradih sem v Škocijan za župnika gosp. Vine. Poljanec. To je. menda mož, kateri zna strašno močno Bbombe" metati na list .Štajerca". Že ko je bil še kot kaplan v Škocijanu, je znal to dobro uganjati. Hodil je po hišah; če je videl kje »Štajerca" na mizi, no to je bil joj, nakar je začel časopise kakor »Naš Dom", „Š-Mir" i. t. d. ljudem usiljevati. Trudil se bo baje močno, da bode   kršč.   socialno   bralno   društvo   močno
razcvetelo. Mi naprednjaki se tega ne bojimo, ampak že popred čestitamo, da bode naš „Štajerc" ja redno iz pošte v Škocijan v pravem času prihajal, ne kakor dozdaj se nekterim naročnikom godi, da ..Štajerca" šele v 14tih dneh'po izhodu dobivajo. Za ta red bomo tudi skrbeli, ker ga klerikalčki prej izberejo, potem še le mi . . .
Kaplja na Dravi. Dehant in župnik Ogriz je zelo razburjen, ker so izpadle volitve v občini Spodnji Ljubelj tako slabo za črnuhe. V svoji jezi se je ta črnosuknež celo tako daleč spozabil, da je opsoval na grd način neko drugače zelo pobožno ženo nekega železničarja. Bolje bi pač bilo, ko bi ta blagoslovljeni možicelj počen-janje svojega mežnarja nadzoroval. Bilo bi tudi skrajni čas, da bi se stariši onih .jungfrav", ki se snidejo večkrat pri njemu in pridejo z najrazličnejšimi ljudmi skupaj, malo bolj za vse to zanimali, kar se tam godi. Ali nas razumete? Drugače bi morali jasneje govoriti!
»Kmetje so večinoma resni; tudi v najedno-st.iviKvjšem predstavljanju so težki, kakor da bi visela zemlja na vsaki koreninici njih mišljenja. To celo kmetje, ki hodijo s pipo v ustih globo-koumno okoli in se Čutijo vendar-le polnoma prijetne. Kmetje peljejo življenje, Id je resnično; kajti kdor na tem planetu polnem toče in solnca, smrti in ljubezni, nehvaležnosti in ljubezni drugače živi nego resno, ta si sam sebi nalaže napačno življenje. — Kmetje, ki imajo težko žetev na polju, so tihi in razburjeni, polni nemira in polni hvaležnosti; oni so resni, nepreračunljivi, kakor ženske, ki so spočele; tudi te se smatra dostikrat za na čustvu bolane, in vendar so v cvetju svojega zdravja . . .
Max Bewer.
Novice.
Naš koledar, gotovo najboljši in najzanimivejši kmetski in napredni koledar na Slovenskem izšel bode sredi tega meseca. Opozarjamo svoje čitatelje še enkrat, da naj se č i m p r e j e naročijo. Kdor pride prepozno, temu ne moremo garantirati, da bi koledar dobil. Lansko leto so bili dve nakladi koledarja takoj razprodani in stotero somišljenikov ni koledarja več dobilo, ker so prepozno prišli. Torej naročite se takoj, dokler je še čas. Koledar košta 60 vinarjev, poštnina pa 10 vinarjev, torej skupno 70 vinarjev. Najbolje je, da se to svoto ali v denarju ali pa v markah naprej pošlje. Kajti poštno povzetje (Nachnahme) košta veliko več. Tisti, ki so se naročili, naj torej tudi d e-nar pošljejo. Kdor odvzame 10 koledarjev, dobi enega zastonj. Najbolje je torej, da se prijatelji združijo in naberejo denar ter ga nam za koledarje vpošljejo. Kar se tiče vsebine koledarja, omenimo, da bode čez 120 strani velik in da bode obsegal celo vrsto slik. Vse potrebno bode obsegal! Zlasti omenimo članke o raznih živinskih boleznih, o umetnem gnoju, o travništvu, o raznih zadevah, ki jih ljudstvo rabi v vsakdanjem življenju, o deželnozborskem volilnem redu, o občinskem redu itd. Poleg tega prelepe povesti iz ljudskega življenja, ki bodejo gotovo vsakemu poštenemu človeku dopadle. Sploh, — naš »Štajerčevi" napredni koledar je knjiga, ki mora biti v vsaki napredni hiši! Torej na delo, somišljeniki, na delo za vaš koledar! Ne pustite se hujskati od nasprotnikov, ki vam ponujajo za drag denar ničvredno čitivo. Edino naš koledar vam daje za male denarje mnogo! Naročajte se!
Treba pomisliti! Opetovano so nas že prva-ški linti napadli, češ da smo »nemčurji" in bogve kaj še vse, ker smo omenili dejstva. Vsak človek, ki ne sliši trave rasti in planke žvižgati kakor uredniki prvaških listov, vedel bode, da so .sledeči stavki čista resnica: Avstrija je bila ud Wmcev ustanovljena, je postala po Nemcih velikaan močna. Njena vladarska družina, Habs-buržani, so nemške krvi in nemškega rodu. Avstrija je bila in bode velika le tedaj, ako bode ostala enotna, z enotnim državnim jezikom in z enotno armado. Sleherni človek mora Vendar priznati, da je obstoj Avstrije nemogoč, ako
—   4
si ustanovimo sami babilonski stolp, ako se uvede komando za armado v vseh avstrijskih jezikih itd. Take neumnosti more le človek zahtevati, kateri nima ne srca in ne zmisla za Avstrijo. Mi, ki to svoje mnenje odkrito povemo, smo pa seveda »nemčurji" in bogve kaj še vse . . . Dobro, lo psujte nas! Ali resnica je pa le na naši strani! Ne samo kar smo preje rekli, ne, še več trdimo in moremo tudi dokazati. Trdimo namreč, da tvorijo Nemci v Avstriji tudi največjo gospodarsko moč. In to velja v življenju več nego vse prazne besede. Avstrijski Nemci plačujejo skupno 2.127 milijonev kron davka. Vsi avstrijski prebivalci, ki niso Nemci, pa plačujejo skupno le 520 milijonev kron davka. Nemci, ki so po svojem številu gledi vseh drugih narodov v manjšini, plačujejo torej štirikrat več davka nego vsi drugi avstrijski narodi. To je le dokaz, kako krepko in zdravo je gospodarstvo nemških naših sosedov. In mi — beraški reveži, mi, od katerih sevsled prvaške politike vedno več oseb v Ameriko izseljuje, mi, katerih posestva prihajajo v vedno večjem številu na boben, mi naj bi peljali gospodarski boj proti tako močnemu nemškemu narodu? Mi naj bi bojkotirali tega nemškega soseda? Ali ni to smešno? Da, smešno, kakor je smešna vsa prvaška politika!
Niti ob grobu ne počiva prvaško sovraštvo. Ves kulturni svet se je zgražal svoj čas nad dejstvom, da je neki politikujoči duhovnik na Koroškem iztrgal iz groba križ, ker je imel križ nemški napis ... In zdaj moramo o ednakem slučaju poročati. Na pokopališču v celjski okolici so se položili ob Vsehsvetih na grobe razni venci, med drugimi tudi taki z nemškimi napisi. Prvaškemu pisaču te prvaške občine to ni do-padlo in pustil je nasilno te vence iz grobov odstraniti ... To se je zgodilo leta 1908!!! Torej — prvaško sovražtvo in prvaški fanatizem trajajo čez grob . . .
Iz Spodnje-Štajerskega.
Prvaška pobalinstva v Ptuju. Tistim prvaš-kim voditeljem, ki nimajo ničesar izgubiti in ki širijo razburjenjo )e zato, da bi v kalnem ribarili, ni prav, da je nastal mir. Nasprotno, vsak trenutek porabijo zato, da bi ljudstvo zopet iz novega vznemirili. Treba bode te fantiče enkrat pošteno skrtačiti. Seveda, kadar se enega teh rogoviležev za ušesa prime, takrat že tuli vso prvaško časopisje: Slovence se zatira . . . Kakšno je to »zatiranje" vbogih ptujskih Slovencev-, naj dokazujejo sledeči slučaji: 1. Pretekli četrtek \ je šel gospod O. P. od godbene vaje približno ! ob H1/« uri po noči domu. Nikomur ni storil nič zalega in vendar je bil na glavnem trgu od neznanih prvaških falotov s težkimi kamenji napaden ter ranjen. Le z begom se je mogel mož rešiti, ker drugače bi ga ti faloti pobili. — 2. Pretekli pondelek je bilo nekaj mlajših gospodov v okolici Ptuja. Na Bregu (približno pri krčmi »Lustiger Krieg") so jih nekateri nahujskani prvaški zločinci s kamenji in kosami napadli; le z revolverjem v roki so se mogli nevarnosti rešiti. — 3. Gospod R. je bil pretekli pondelek zvečer pred kavarno v Ptuju napaden in od nekaterih divjakov tepen. — 4. Najnesramnejši čin pa je pobijanje šip na nemški deški šoli v Ptuju, ki se je zgodilo pretekli petek ponoči. Zbralo se je ponoči nekaj po prvaško vzgojenih ubijalcev, ki so šli z velikimi kamenji oboroženi k nemški šoli ter pobili tam 10 oken. Kamenje je letelo čez 20 metrov daleč. To podlo izzivanje je napravilo precej razburjenja in le treznosti Ptujčanov se imamo zahvaliti, da se prvaške iz-zivače pri vsaki priložnosti ne prime za ušesa. Policija bode pobijalce že dobila. Enkrat se mora to nesramno hujskanje nehati, ali pa naj vse vrag vzame. Zanimivo je, da se upajo smrkovi „lerpobi" Senčarja tudi izazivati. Pred kratkem šele so izzivali na cesti nekega gospoda. Treba bode take mokronose paglavce čez koleno vzeti in jim 25 našteti. Ako nima Senčar toliko časti v sebi, da bi svoje učence pošteno vzgojil, preskrbeli bodejo to drugi ljudje. Nečuvano je tudi, da se klati penzijonirani učitelj Supančič, krčmar pri Brenčiču, po ptujskih ulicah v družbi opija-njenih fantalinov. Supančič, lepo čast delate svojemu stanu! Učitelj in »lerpobi" na eni sto-1 pinji! Ali učiteljstvo na spodnjem Štajerskem je J pač izgubilo ponos na svoj stan. Drugače bi tudi t
šolski deci prepovedalo narodnjaške demonstracije. Kauklerjeva okoliška šola je v tem ozira pravo gnezdo. Kaukler, ki je svoj čas kmete imenovel »osle", bi pač lahko bolje pedagogiko študiral. Istotako njegov zvesti tovariš Žerona, kateri ima vendar že nekaj čudnih spominov iz preteklosti. Omenili bi tudi, da je neki prvaški učitelj otroke opsoval, ker so peli cesarsko pesem ... Mi vprašamo zdaj vse nenahujskane Slovence : Ali so to lepe razmero ? Ali ni skrajni čas, da se temu infamnemu hujskanju napravi konec ? Ako nam nikdo ne bode pomagal, pomagali si bodemo sami. Od smrkovcev se ne bodemo pustili izzivati! Zob za zob !
Iz SV. Lovrenca si. gor. čujemo prav neprijetne novice. Mi gotovo ne pričakujemo, da bi nas slabi, politikujoči duhovniki hvalili. Ali to smemo pač pričakovati, da se katoliški duhovnik dostojno obnaša in da ne rabi izrazov, ki so le pri neizobraženih ali pa pijanih ljudeh v navadi. Mi smo slišali sledečo novico. Kočar Martin Toplak in njegov zet sta imela neko tožbo. Slučajno sta prišla tudi z župnikom Horvatom iz sv. Lovrenca v dotiko. Ob tej priložnosti se je izrazil župnik Horvat tako-le: „Jaz sploh takega človeka, ki žita tega prašičjega (!) »Štajerca", ne morem videti". In neki farovžki podrepnik, ki je stal poleg župnika in ki tudi čuje na ime Horvat, je dejal: »Jaz tudi ne!° — K temu opomnimo samo sledeče: Zanimivo je, da gospod župnik Horvat, torej riinsko-katoliški duhovnik izjavlja, da gotovih ljudi »videti ne more", da jih torej sovraži. Gospod župnik, ali ste pozabili, da je prvi nauk krščanstva ljubezen? Ali ni Kristus učil, da se mora celo sovražnika ljubiti? Ali zdi se nam, da imajo gotovi duhovniki krščanstvo samo na jeziku in — niti tam ne. Kar se tiče izraza »prašičji list", čestitamo veleolikanemu župniku, akademično (?) izobraženemu možu za lepe manire. Fini, elegantni ton je to, prav primeren blagoslovljenih ust. 15.000 naših odjemalcev in gotovo 30.000 naših čitateljev, ima župnik Horvat torej za »prašiče", katere videti ne more. Lepo, lepo, gospodino fajmošter? Le eno vprašanje: ali ne hodite k tem »prašičoH," ravno tako fehtariti kakor h klerikalcem. Videti ne morete napred-njake, ali njih denar vam pa le diši!
Za vinogradnike. Kot neobrestljiva posojila za revne vinogradnike na Štajerskem v svrho rekonstrukcije po trsni uši uničenih goric dovolili sta država in dežola za posestnike iz sledečih sodnijskih okrajev sledeče svote: Arnfels 1.600 K, Celje 3.800 K, Kozje 14.900 K, Fer-nig 800 K, Ormuž 52.900 K, Konjice 9.700 K, sv. Lenart 15.700 K, Leibnic 18.700 K, Sevnica 7.800 K, Ljutomer 13.000 K, Maribor 81.000 K, Šmarje 11.500 K, Cmurek 1.000 K, Zgornja Radgona 30.900 K, Ptuj 60.000 K, Radgona 900 K, Brežice 24.700 K, Rogatec 31.300 K, Slov. Bistrica 19.400 K. Vse skupaj se je torej posodilo 400.000 kron. Dobilo je to svoto 848 potrebnih posestnikov. Od leta 1893 do leta 1908 sta izdali država in dežela po enakih delih skupno 3,949.260 kron in sicer za posamezne okraje sledeče svote: Arnfels 32.600, Celje 12.320, Deutschlandsberg 600, Kozje 386.820, Eibiswald 500, Fehring 800, Ormuž 410.520, Konjice 21.400, sv. Lenart 88.400, Leibnic 106.200, Sevnica 121.960, Ljutomer 118.160, Maribor 513.220, Šmarje 185.930, Cmurek 3.400, zgornja Radgona 120.600, Ptuj 1,141.980, Radgona 900, Brežice 251.440, Rogatec 275.060, Laško 2.300, Slov. Bistrica 153.140. Največ je dobil torej ptujski okraj.
Sejem V Ptuju. Sejem z živino, konjami, žrebetami in prašiči dne 4. t. m. se je dobro obnesel. Bilo je prignanih 291 konj, 1.085 komadov govede in 640 svinj. Trgovina je bila pri navadnih cenah dobra. Prihodnji letni sejem in sejem z živino ter konjami se vrši 25. novembra, svinjski sejem pa dne 11., 18. in 24. novembra tega leta.
Smrtna nesreča. Konji so se splazili 16 letnemu hlapcu Paul Hartl v Šoštanju. Nesrečnež jih je hotel ustaviti; pri temu pa je prišel pod voz in bil tako težko ranjen, da je v par minutah umrl.
Izginil je, ne ve se kam, 50 letni ključarski pomočnik F. Miiller v Mariboru.
Obesil se je v Mariboru poštni sluga Jakob Schrimpf. Vzrok samomora ni  znan.
Dezerter. Od domobranskega polka v Mariboru je pobegnil 21 letni vojak Vinccnc Verdnik; videli so ga v Hočah, kjer je tudi kradel. Hodil je s svojo ljubico okoli. Dolgo se ne bode veselil prostosti.
Krave splašile so se kočarici Kocbek' iz sv. Treh kraljev. Nesrečnica je padla iz voza in si zlomila nogo.
Na Železnici. Kondukter Joh. Flasch v Laškem je prišel z nogo pod mašino, ki mu je vse prste odrezala.
Tat. Kučijaž F. Ricka v Mistelbahu je ukradel svojemu gospodarju g. Jak. Heidler 2 konja in voz v vrednosti 1360 K ter je z nekim tovarišem vse zastavil. V Mariboru so tatova zaprli.
Umrl je v Gradcu bivši voditelj štajerskih Slovencev dr. Ivan Dečko. Mož je bil svoj čas naš nasprotnik. Ali vkljub temu povemu odkrito, da so nam taki naravnostni pošteni nasprotniki ljubši nego tisti jezu viti, s katerimi se moramo zdaj pretepavati . . '. Dr. Dečko je bil preime-nitni značaj za prvake. Zato so ga tudi sami — ubili. Bodimo odkritosrčni: Prvaški fanatiki klerikalne vrste so dr. Dečka toliko časa napadali, ker ni trobil v njih rog, dokler ni nesrečnež zblaznel . . . Zdaj je dr. Dečko odmaknjen prvaškemu sovraštvu. Zdaj mu bodejo tudi isti prvaki slavo peli. Ali res je in ostane: Dr. Dečko je žrtev prvaškega sovražtva! Naj bode nesrečnemu možu žemljica lahka !
Iz Koroškega.
Občinska volitev v Slov. Plajbergu je končala za prvaške odrešenike ugodno. Kakor znamo, so pri prvi volitvi naprednjaki zmagali. Črnuhi so pisarili toliko časa, da je bila volitev razveljavljena. Nekateri kmetje iz Sel so namreč ža-libog svojo besedo požrli. Najprve so dovolili g. gozdarju Buda, da podpiše zanje pooblastilo s križom (X). Potem, ko so te kmete kranjski hujskači dovolj obdelali, preklicali so ta pooblastila. Mi pač ne verujemo, da bi to čudno in nemožato postopanje dotičnim kmetom koristilo ; sicer pa se že še pomenimo. Mož drži dano besedo! Pri novi volitvi ostala je napredna stranka s 4 glasovi v manjšini. Dva volilca sta postala namreč v zadnjem hipu izdajalca, dva pa  se kot strahopetneža nista volitve udeležila.
V  prvem razredu, kjer sedijo baje inteligentnejši ljudje, izvolilo se je namenoma prvakom v splošnem duševno ednakovredne ljudi. Dober tek! Od sedanjega občinskega zastopa, ki šteje 12 članov, znajo komaj 2 ali 3 citati in pisati. Pač sami modrijani! Občinski zastop analfabetov! Hahaha! Občinarji bodejo kmalu čutili posledice te volitve, kajti gospodarstvo analfabetov menda ne bode veliko prida. Ako se bode moralo večje doklade plačevati, potem so občani tega sami krivi. Prišle bodejo tudi cerkveno-konkurenčne doklade, ki so bile popolnoma nepotrebne. Le plačujte, saj ste — prvaki. Škoda, da trpijo tudi nedolžni . . .
čudno, čudno! Korošci, namreč vi pravi Korošci, ki znate misliti in ki se ne pustite kvariti svojih možgan od kranjskih rogoviležev, — čitajte sledeče resnične novice: Koroški (?) škof Kalin daroval je 20 tisoč kron za tako imenovani »Delavski dom" kaplančeta Arnuša v Pod-ljublju. Ta »Delavski dom" je hiša za teater, za hujskarijo, za popivanje in za ples. Škof je dal za to hišo 20.000 kron! Ima pač dobro srce, škof dr. Kahn! . . .   Dobro srce? Hmhm!
V  Žihpolju je pogorela slovita romarska cerkev. In isti škof Kahn, ki je dal za teatersko hišov Podljublju 20 tisoč kron, daroval je za pogorelo žihpoljsko cerkev celih 50 kron. In za cerkev v Slov. Plajbergu? No, tukaj mu je sploh drobiža zmanjkalo in ni niti vinarja dal! ... To so dejstva, katerim nimamo ničesar pristaviti. Ali pravi Korošci in pravi kristjani si bodejo o škofu Kahnu pač ta svoje mislili ...
Iz Velikovca se nam piše z ozirom na fa-mozni »popravek" g, Sršeta tole: »Cenjeni g. urednik! Spominjam se, da sem pred kratkem bral v »Miru", da g. Srše, najemnik »narodnega doma" v Veiikovcu plača 1.000 K tistemu, ki dokaže, da je on ros kupoval živino po 22 gold. met. cent. To meni ni znano. Pač pa mi je znano, da je g. Serše kupoval še ceneje in sicer po 20 gold. met. cent meso, ker je nekemu kmetu  krava   zbolela   in  jo  je   moral  zaklati.
_. 6
Kako pomladimo kisle travnike. Kislega travnika ne moremo lahko in hitro spremenil v travnih s sladko travo. Mnogo lažje je pravočasno zabraniti, ali preprečiti, da se nam travnih ne skisa. Glaven, pogoj je, da znižano površje podzemeljske vode za toliko, da se zemeljska površina prezrači in da jo lahko primerno obdelujemo. Če je travnik nagnjen, tako da lahko vodo odpeljemo, potem so razmere ugodne in potem lahko izvršimo prvi pogoj s primerno drenažo in brez velikih stroškov. Mnogokrat zadostuje nato apneno gnojenje, vlaka in primerna posetev dobre mešanice travinih semen. Večkrat pa bo na vsak način potrebno travnik preorati; večkrat bo tudi že dovolj podlago za prihodnje semenje, če posipljemo osušen travnik s plastjo prsti. V vsakem slučaja pa je potrebno izdatno gnojene skalijevimi fosfati. Večkrat pa se čaka z obdelovanjem takega travnika, posebno, če je zemlja preveč okisana, če ima preveč železa in če se da težko prezračiti. Tedaj bo smilje in drugo močvirnato rastlinje rastlo še bolj bujno ko prej. Se le z mnogokrainim oranjem, zračenjem in apnenjem se take rastline odstranijo. Če So enkrat odstranjene potem je najbolje, da imamo' tam 2 do 3 leta njivo in še le potem, če so močvirnate rasline, popolnoma pregnane, posojemo mešanico sladkih trav za bodoči travnik.
Molža. Pomolziti je kravo do čistega, kajti zadnje mleko je vedno boljše, mastnejše in na tolŠči bogatejše, s tem se krava ohrani tudi dalj časa pri mleku. Vsled zanikrne dekle moramo zelo paziti in jih vedno v očeh imeti. Če bi merili namolženo mleko s smetanomerom (kremometrom) in sicer vsak liter posebej, bi videli, da je v prvem litru zelo vodeno, potem pa v vsakem vedno bolje. Vzemimo si vzgled: V prvem litru mleka je smetane 5%, v drugem litru mleka je smetane 8%. v tretjem litru mieka je smetane 11 •5°/,, v četrtem litru mleka je smetane 13°,'0, v petem litru mleka je smetane 15'5V Če bi še zadnji liter razdelili na več manjših množin, bi videli, da je zadnje mleko skoro sama smetana, oziroma tolšča.
Ozki ogoni s štirimi brazdami. Piše Franz Škerlec v Vičancih pri Veliki Nedelji na Spohnjem Štajerskem.) Na Spodnjem Štajerskem v okrajih Ormuž, Ptuj in Ljutomer imajo še nekateri kmetovavci staro navado, da delajo ozke ogone na njivah. Ne mislim steni, da bi žalil katerega teh kmetov, ali opazujem že več let rast in pridelek na ozkih ogonih napram širokim. Res je, da je oranje kakor tudi drugo obdelovanje zemlje na ozkih ogonih hitrije in lažje; nasprotno pa tudi skoraj enkrat manj priraste na taki njivi, kakor na njivi, kjer se orjejo široki ogoni, recimo s kakimi 40— 50 brazdami. V razgonu ne priraste čisto nič, na dveh brazdah, ki ležita zraven razgona, malo, v sredini takega ogona se nahaja tu pa tam cela zemlja, ne more zopet kaj prida rasti. Ako pa nastopi mala suša, trpijo rastline hudo na takih ozkih ogonih. Ob, času žetve pa tožijo posestniki takih ozkih ogonov : pognojil sem njivo na debelo, ob pravem času sejal ali sadil, odstranil plevel i: t. d. pridelal pa sem malo, akoravno je vreme precej dobro ugodilo rastlinam. Ne more drugači in več prirasti, ker skoraj polovico njive rabiš za razgone, iz katerih ne potegneš nobenega pridelka. Vse drugače pa je na širokih ogonih, kjer je vsa zemlja jednako globoko sprerezana. V resnici je oranje na taki njivi bolj zamudno, pa kazalo bi bolje za tistega, ki ima malo njiv, da si uredi široke ogone, ker prirastlo mu bode skoraj enkrat toliko, kakor na ozkih. Poznam dva posestnika, ki se svojim poljem mejita, obadva dobra in ob pravem času obdelujeta, močno gnojita in zemlja obeh teh kmetov je v jednakem kulturnem stanju. Pa oni, ki ima široke ogone s 40 brazdami, potegne skoraj enkrat toliko pridelkov iz njive vsako leto, kakor njegov mejaš, ki orje ozke ogone s štirimi brazdami, akoravno sta njivi ena ko druga veliki. Kateri pa ima veliko njiv, naj tudi spremeni svoje njive v široke ogone. Na ta način mu je treba samo polovico njiv obsejati, pridelal pa bode toliko ko dosedajj- ostalo pa lahko spremeni v deteljišČa in druge senožete, ščim si lahko pomore pri živinoreji, katera nas dandanes podpira na naših po-sestvah. Na širokih ogonih lahko žito kosiš in potrebuješ v približno polovico manj delavcev kakor pri žetvi na ozkih ogonih. Zraste pa tudi lepša koruza in lepši krompir; lahko Se vsadi in vseje v ravnifo črtah, da se okoplje, osiplje in krompir izkopava s takimi prostimi stroji, ki so nalašč za to pripravljeni. Delo se toraj pri taki naredbi z živino hitro in z malim trudom opravi. V slučaju pa, ako imaš njivo bolj v strmini ali v bregu, narediš tudi lahko široke ogone. Ali pomni; da jih orješ z takozvanim dvojčičnim oralom (Zwillings- oder Wende-pflug). Oranje s takim oralom v bregu je res prijetno. Dragi tovariš kmetovavec 1 Ako skoz eno leto poskusiš, gotovo ostaneš pri tem.
Saši naročniki in čitatelji dobijo s. 1. oktobrom zastonj novi Sasnik „lllustrirte Uhrenbcrichte" z nad 6000 podobami o urah, zlatrmu in srebrnemu blagu znane fabrike ur Max 1'iihnrl. Duaj IV. MarpiretenBtrasse 27;27. Pošljite tedaj Vas natančni naslov zgorajsni firmi, ki Vam bode to ilustrovano knjigo zastonj in po-jttmnc prosto vposlala.
Loterijske številke.
■—
Gradec, dno 31. oktobra: Trst, dne 24. oktobra:
73, TS, -2-U 44,     1. 64, 13, ŠT, 71,    o.
Zelo pridno dekle za prodajalno,
zvesto in zanesljivo, zmožno nemščine in slovenščine, se sprejme do 1. januarja 1909 v pekariji in trgovini s soljo g. Josef Ornig v Ptuju. Tudi 1 učenca se lam takoj sprejme. ___________    743
Učenec
za mešano trgovino, ki govori nemško in slovensko in ima prijazno zunanjost, je zdrav in krepek ter cd pridnih starišev, se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme. Julian Decrinis, Leut-schach okraj Arnfcls.  744
Pohištva!
v veliki zalogi, kakor tudi matrace, divaoi, otročje postelje, posteljne vlog«, pod-zglavnike itd. itd, po najnižji ceni, tudi na obroke, priporoča P. Srebre v Mariboru, Tegettlioflbva cesta 23.      642
Iz hvaležnosti
daje na pršili bolanim na pljueali trpečim bolnikom ra-dovoljno pojasnila. VpriSa se pri K. Heurielx, vodja fabrike DeUtsch-Lugos v Banatu, PaV-vygasse 752.         717
Iščem  v prihiernom kraju
posestvo
ki bi merilo 17—20 oralov. Prodajalci naj se blagovolijo obračati na Peter PangerSič, .Suhailole. pošla Komenda pri Kamniku.          723
1 urarski pomočnik in 1 učenec
so sprejmeta pri g. P Jurscbnig Sv. Lovrenc nad Mariborom.
Krepki pekovski učenec
se takoj  sprejme v Geiierjeri pekariji v Polieanah.
44.931 II. 6576
&-,£*£(».
10   minut iz mesta Ptuja z nekaj   oralov   zemljišča se takoj proda. Vpraša se pri upravništvu tega lista.                        ,      710
Staj erski deželni odbor je sklenil, da priredi tudi leta 1909 stalne viničarsjce tečaje v svrho temeljite izobrazbe viničarjev v amerikanski trtni kulturi in v prometu sadno-drevesne šole ter v uresničenju sadonosnikov in ravnanju z njimi. Ti tečaji se bodejo vršili na:
1)   deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru;
2)  deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Leibnicu;
3)  deželni viničarski šoli v Ljutomerju ;
4)   deželni viničarski šoli v zgornji Radgoni;
5)  deželni  viničaiski  soli  v  Skalicu pri  Konjicah. Ti tečaji pričnejo 3  15. februarjem in končajo 8
1. decembrom 1909.
Sprejme se :
v Mariboru.............14
v Ljutomerju    ............   . 12
v zgornji Radgoni..........16
v Leibnicu.............24^ in
v Skalici pri Konjicah........20
sinov posestnikov in viničarjev.
Ti dobijo na imenovanih   zavodih   prosto stanovanje, polno hrano in poleg  tega   mesečne  plače 8 kron. Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le v toliko  tudi   teoretična,   v kolikor je to za predde-lavce in samostojne viničarje neobhodno potrebno.
Po končanem tečaju dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji sposobnosti.
Da se sprejmejo v enem teh tečajev, vposlati imajo prosilci svoje prošnje, ki jih ni treba kofekovati, do najkasneje zadnjega decembra 1908 deželnemu-odboru.
V tej prošnji je izrecno povedati, v katero preje omenjenih viničarskih šol želi prosilec vstopiti in je prošnjam priložiti:
1)   dokaz o dokončanem  16. življenjskem  letu ;
2)  nravnostno spričevalo, katerega mora župnijski urad potrditi;
3)  zdravniško spričevalo, da ne trpi prosilec na kakšni nalezljivi bolezni ;
4)  odpustniča iz ljudske šole.
Pri vstopu se morajo udeleženci zavezati, da ostanejo od 15. februarja pa do 1. decembra 1909 nepretrgano v tečaju in da bodejo ubogali vsem izobrazbo tikočim se naredbam deželnih strokovnih organov;
Gradec, 28. septembra 1908.
Samo pravi je le
Thierry -balzam
ŠJ lelsuo nuno kot znamko. Najmanj  se pošli« 12/2 ali 6/1 1 patent polna družinska steklenica K. 6—. Zaboj zastonj.
Thierry oentitoilJ-mazUo
Najmanj se poBlje 2 doze K S'60. Zaboj zastonj. Povsodi priznana>
'«t »ajkoljii loaaea sredstva proti bolečinam, potenje v želodcu.
kiča, kaslju, hripavoMi, vBetju, ranami itd. — Naslov za naročiš
in denar:
I Thierry, apoteka k angelj-iamla y Pregradi pri Ro0at«.
Zaloge v aajreeih apotekah.                        Zn
.-----$a vinograd eno uro od Maribora se sprejme
• •v
s 5. do 6. delavskimi močmi in to pod zelo dobrimi pogoji. — V  prašanja  pri   gosp.   Richard.
Ogriseg, Maribor.                                                   737
puškar In posestnik v Borovljah na Koroškem
izdelovalelj  umelnih  pušk,  Ukušen  v   c.   k.   aricnalu,   prevzame!
tudi popravila.  Priporoča posebno puSke na kroglo z le£. strelom,
promer cevi 9*3 in 8*1 mm.
Absolvent  c.   kr. sne-1
kovne šole  za pušlur- j
sko industrijo.
cevi   na 70 korakov s- | Srotom St. 037 Ireferjej napravilo. — C. k. di* I rekcija poizkušnega n-
Mnogo ilustrov.ini cenik se dobi brezplačno!
Uradna šajba
štev. 200: iz puške št. 161007, kal. 16 se je z enim strelom iz leve
voda za ročno strelno orožje v Borovljah na. Koroškem
Iznajditelj in  edino opravičeni izdelovatelj „SchOnliebi>TC-alianc-borunge"   z najboljšimi in najnatančnejšimi streli  sedanjosti. do 100 korakov z dobrim „durchšlagom- (glej sliko strela!)  Moji „Alianc- borunga- strelja s črnim  in brezdimnim smodnikom 1 dvomno   najzancsljiveje   in  najbolj   ojstro   ter  presega  najb angleške,  amerikanske  in  druge „borungc'.   Zato vporablja vi razumen lovec lo „Schonlicb-Aiianc-borungOu.   Vsaka slaba pi se naredi z mojo „borungo" pod garancijo dobro streljajoča. ( zato K 10'—  Vsak dan dobivam  zahvalna pisma. Atelier za delovanje najfinejših lovskih pušk sedanjosti, Ki so pač prve vrsti 1'riporočam novosti v mojih kakor pero lahkih
„alianc" puškah
vseh zistemov z mojo  „SchOnlieb-alianc-borungoa   ki   presegajov
vse druge fabrike inozemstva in domačije.
lilagorodni g.   i'. SclKiiilieb:   7. poslano puško kal. št. 16 J
borungo sem izredno zadovoljen;  na   100 korakov   sem  dosegel!
krasne .uspehe; Vaflft  borunga je najboljša in piesega angleškft.1
S pozdravom A. IŠagenberger', c. k. inžener v Suczowi. •  1 Ako ne dopade, vzamem puške nazaj! Izmenjam jih ali pa plačsal denar nazaj!                                     Ti:
Prodaja sadnih dreves.
Podpisani  naznani   da ima 10 tisoč   Štiri   letu; sadna drevesa na razpolago in sicer sledeča Virginski rožnik     ■ I     ,etni Kardinal plamenasti [ l Staj. zimski mošancelj Vel. renski bobovec Vel. kaselski kosmač (reneta) Zlato-rumen kosmač Kanadski kosmač (pariški rambour)
Cena za komad 60 vin«
Za čistost vrste (sorte) se jamči.
Naročila sprejema     Vek.  Štelcer,
posestnik drevesnice t Sent llju 749                                                                   v slov. gor.
Mlinarski učenei
se takoj sprejme proti plačila in oskrbi pri
F. C. Schwab,
lastnik mlina v Ptuju.
726
Od štajerskega deželnega odbora
Edmund Graf Attems m.
Pravo domače platni
za rjuhe in Obleko   priporoča vedno v veliki logi trgovina
Brata Slawitsch v Ptuji
(pri mostu Wagplatz).               a
Kravji majerski: ljudje
z mesečno 90 K,   prosto stanovanje,   luč,   drjv in deputatni vrt se-takoj' sprejmejo. Ponudbe,! katerih se pove prejšno sltižbo, se pošlje upnw teža. lista.                        -
7  —
------------ Predno ------------
prosite za osebno, hipotckarno ali realno
zahtevajte brezplačni prospekt
Meller L. Eg-yed, Budapest
XI. Lonyai-utca 7. — Telefon interurban 46—31.
trgovina z mešanim blagom
nasproti W.Sirk'S Nfl. in fllijalka nasproti iilinoritske cerkve preje O. Gassner
pred cslepss'ienjsm
Opozarjam cenjen« fclalelje tega lista, da posnemajo tujci v zadnjem času zopet moje inzerate ter da prodajajo navadne plehnate ore, ki se jili dobi povsod p« K 3-—. kot prave „zelez»iške Itmfctipf1'. Prave ^železniške Roskopt'''-ine, katere prodajam ze mnogo let v polno zadovoljnost c. k. državnih železnic, se dobijo le z z^orajšno varstveno marko  po m"ji firmi  in  so  vsa druga
naznanila navadne sleparije.
Moja originalna   ..železniška  KeskopC-
kosla brez sekundnega kazalca K 7* — ,
s sekundnim  kazalcem   K 8'—.  3 leta
garancya. 8c posije po poijzelju
Max Bobnel, Dunaj
IV. Margaretenstrasse 27/27 ur»r, sodn. zapri«, eenilnik iu strokovnjak Katalog   s 6000   slikami  zastonj  in poštnine prosto.                6921
Lancaster od K 26-—, flobert-puške od
K 850, pištole od K 150, samokresi    g
od 5"—. Popravljanje po ceni.   687      &
===== Cenik s slikami franka. =====      Q|
F. Dušek, Opočno
št 104 na državni železnici, Češko.
Varstven«, marka   nAnker"
Liniment Caspiti conp.
nadomestilo za
9tt" anker-peln-expellBr -&&
je znano kot Mptljajeoe, Izvrstno in boleOtae odstranjajofe sredstvo pri prealajeaja Itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, HO in K 8-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklen rc v Skatljah z nalo varstveno znamko „Aiker", potem se dobi pristno to sredstvo.
Dr. fiteMar-jm apoteki „Mt le?"
v Prani, Elisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan.        690
V P
priporoča svojo bogato zalogo v špecerijskem, mate-rijalnem, barvnem, galanterijskem, kratkem in resnem blagu, asar-> 807» jesihouo kislino, "Asa laško, buči.o in namizno olje, vse vrste moke, riža,
kave, čaja. Novost!!                                       Novost!!
Podagrin kopeljna sol-
Luknlus  ter klajno apno (Futterkalk)   za svinje,
žganje v steklenicah ter vse rtrngo pri  u s j boljši in
najcenejši postrežbi.
Red Star Line Antwerpen
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel-fljo. — Dobra brana. — Izborna oprava
na ladji. — Nizke vozne cene 103                                 pojasnila daje
Red Star Line, 20, WiedenerGGrtel na Dunaji
ali
Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41.
„Trinmpr'        Brez konkurenca!                        Ni baiarsko blago!
Najvišje odlikovanje i Odlikovana z veliko zlato medajlo, s častnim križcem, Dunaj 1904.
3 mesece za 1 krono.
Povsod luč
samo znovo popravljeno, edino res rabljivo in zanesljivo električno žepno lampo, znamka ..Trlampp' kajti mi garantiramo, da zamoret.' svetiti s to lampo, katero napolnite le enkrat, pri vsakodnevni kratki rabi skozi JS mesece, Tisočkrat najboljše dokazano. Ni igrača ali krama brez vrednosti kakor podobni fabrikati.                                               707
Absolutno brez nevarnosti se lahko in brez težave v
Žepu nosi.
Neodvisna od vetra in vremena. Se lahko rabi; baterija
se da izmenjati.
Nedoseženi efekt svetlobe!      Najdaljše trajanje!
{ena ene komplotne lampe..............K    3-—
3 komadi...................K   810
Z povečevalno linzo 1 komad.............K    4"—
3 komadi................... K  10-80
Orojna-maciie nadomestne baterije komad.......K    1-—
Z trajaim (Stell-) kontaktom (obe roki prosti) kom. K 4 — in K    5 —
Z pripravo za obesiti in trajnim kontaktom posebno prak-       RSffl
tično komad............. K 6'— in K   6'—
Edina razposiljatev proti povzetju samo po
..Export'tinloi." Abt. 92, Dunaj 55.
Popolni ciniki tudi vseh drugih ednakib predmetov zastonj in franko.
v znesku K 3"
Od 1. oktobra do 1. decembra -1908 se ta varstveni lLst (Gutschein) v znesku K 3 — pri pismeni narocbi v najmanjši svoti K 30— nakrat proti vpošijjatvi za K 3 — v plačilo vzame.1 Poleg tega dobi vsak  naročitelj lepi koledar zastonj
Max Bolmel, Dunaj
IV. Margaretenstrasse štev. 27/27. Zaloga ur, zlatega in srebrnega blaga.
Zahtevajte   moj   glavni   katalog z 5.000 podobami   zastonj in poštnine prosto.                            695
Tvrdke ponujajo pod starim plaščom znamk i t. d
= Železniške Roskopf s=
Se vedno po stari ceni za K 7'— namesto samo K 5"— vkljub temu da so resnični izdelovalni troški vsled kolosalnega razširjenja in novih mašin itd. že pred meseci za tretji del padli. Ta orig. železniška Roskopf, katero izdeluje le neka švicarska firma, ima pravo proti prahu zavarovano niklasto ohišje, emajlni list, kolesje po novi zboljšani patent-konštrukciji, vse v kamenjih tekoče za eno minuto regulirano, garancija 3 leta, po zahtevi takoj denar nazaj. Cenik s 1000 slikami zastonj.
A. KIFFMANN
tovarna ur, zaloga, izvoz zlatnine in srebi-nine   729 v MARIBORU P. L.
T ptujskem mestnem soparnem kopališču
n (Uhijo odmhmal kofiele t hlaponom po slede-Sft jako znižanih eenah. Vsak navaden dan ob I Mri popsldan In vsako nedeljo in vsak praznik vt V.H uri fredatktan za 60 vin. (30 krajcarjev.)                          **"• Vfdttva ptujskega mestnega kopališča (PGftauer fi8fd8ari8ts(l).
Vsak p. t. knpec, ki v času od 1. septembra do 30. novembra naroči pismeno najmanje za 40 K nakrat, dobi kot božično gratis-premijo eno I-a Adler-Roskopf-Alarm-budilnico   št. 4343 s ponoči
svitlo cifernico v vrednosti K 420, poleg tega 3-letno pismeno garancijo.
Kdor naredi tako naročilo v najmanjši svoti K 60"— nakrat. dobi eno švicarsko zistem Roskopf patent-anker-remontoar-nro štev. 4060 v vrednosti K 5"— s 3-Ietno pismeno garancijo.
Taisti kupec, ki v času od 1. septembra do 15. decembra naredi pismeno naročilo v najmanjši svoti od K 20-— nakrat, dobi eno angelsko zvonenje za božično drevesce štev. 1 v vrednosti K T50.
Poleg tega dobi vsak naročitelj 96 strani močni koledar za 1. 1909 zastonj. Onim naročilom, ki pridejo po označenem času (po 30. novembru oz. 15. decembru) se te sratis-premtje na noben način ne podelijo.
Priporočamo tedaj, da se nam pošlje zlasti božična naročila že v mesecih september, oktober, november.
Prva iovarna ar Hanns Konrad v Bruxu št. 1574
(Češko.) Moj 200 strani motni, 3000 podob obsegajoči glavni cenik se po zahtevi vsakomur zastonj in poštnine prosto posije.      626
Pozor, gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo  izvršujem že več  nego 30 let, se »i j«  posrečilo iznajti  najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti   izpadanju   brk   in las in to je  KAPIL0R št   1.  On deluje, da lasje in brke postanejo  gosti  in   dolgi,   odstranjuje praljaj in vsako  drug« kožno bolezen glave.   Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic io  zahval-nio. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 k, 2 lončka 5 K. Naročajte saaao pri meni pod naslovom
Peter Turišič        bn
lekarnar t Fakracu štev. 200 v Slavoaiji.
Meščanska parna žaga.
Ha navem lentnem trgu (Lendpiatz) v Ptuj« sraven klalnice in plinarske hiše   postavljen« je
nova parna Saga vsakemu v porabo. Vaakemn se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ras-iaga. Vsakdo pa sme tudi   sam oblati, vrtati ia apahati i. t. d.                     m
Gospodska ulica št. 11. — Herrengasse Nr. 11.
Kari Kaspep
trgovina z mešanim blagom ia ces. kr. skladišče smodnika
V Ptuju štev. n       ' .1
priporoča pri najnižji ceni: kavo surovo in igano, olje, rii, sladkor, čaj, rum, vonjavo, petrolej, milo, kakor vsakovrstno drugo špecerijsko blago} nadalje   priporoča   raznesilni   smodnik,   črni   in rujavi
smodnik za lovce, posebno fini lovski smodnik * škatlah, drobni svinec, kapice, patrone za puške ia revolverje i t. d. — Glavna zaloga Tomaževe žlindre, kajnlta 40%-no kalijevo sol za gnojenje travnikov^ njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja ivsplonokislega amonjaka in snperfosfata za gnojenje vinogradov. —------------Pootrežba Jako urna hi solidna                      .
Pri letošnji draginji
se zamore Slediti le pri dobrem nakupu. Pokrijte torej svojo potrebo na perila za postelj in telo, na oblekah za gospode, dame in otroke, na poti-ebšcioali za nevesto samo direktno pri fabri-kantu. Pišite nam in pošljemo vam
zastonj
in poštnine prosto naš najnovejši krasno ilustrovani umetno tiskani eontk. Iz njega priporočamo posebno:
44 vinarje« Ostanki (resti) ** »""New
pri metru        Drez napak        pri metru
6—IS m dolgi po Izvolitvi v lodnn, barhentu zi obleke, flanelu za srajce, Stotih za zimsko obleko, cajg za postelj, oksford, plavi dnik, piko. stolih za bluze, cajg za predpasnike, antlje, vse garantirano cisto-barvno.
Ženske bluzo v voljni ali barherilu, moderno, solidne, vse velikosti .<    . : N.                 od K 350 naprej.
Žensk* trikstne srajco zelo gorke......od K   230 naprej
Žeonkr trikotne hlače, mehke za zimo .... od K 1*70 „ Moftke triketne srajce z ovratnikom ali brez . od K 2*— „ Moške trikotno spodnje Mač>. debelo in gorke . od K 150 „ Lw,nt mantelji aa dečke za 6-H letne . . . od K 660 „ Moški lodni niantelji za vsako velikost.  .  .   . od K 11*40     ,t
ženska zgornja krila, najboljši šnit.....od K   5 60     „
Dobre težko dekne za konje, krijejo celega konja od K   3#—     „
in mnogo druzega. Pišite po katalog na                683
Gebr. Reichart, fabriianti Dornbirn 20, Yorulsberg.
5ooo ur zastonj
plačila zasl
katalog poSljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto.
kron Roek. pat. S'— J-reb. Rosk. 8-— 2et b. Ros. 7— grab, dvojni mantelj    8"—
kron
Bu.lilnfca . 2'40 Svetla -iter. S-— Stolp. zvun. &•— kuhinj, ura   3.—
kron J. budilnica 6'— „Schlagw." 8'— Godba . .10 — 6 valčkov . 12'—
kron Ura na pen-delj 70 cm. V— Stolp. zvon. »•— Zbu.liloico 10'—
z godbo. . un-
original Ome™a, Schaffbanscn, (ilasliiitte, Helios, Anialfa, c. k iikufleno, od K 18'—; srebrno in zlato blago po originalnih fabriSkih cenah. 3 leta garancija. Izmenjava ali denar nazaj
Max Bobnel, Dunaj
IV. Margaretenstrasae 27 27 v lastni hiši.
Zapriseženi cenitelj  m strokovnjak. Največja  in najstarejša tvrdfea. Osnovana 1   1MO.
5000 elik-katalog zastonj in poštnine prosto.          694
Jfateri želi/o dvore, po ceni in »rcvnesl/ivo-potovali* na/ so obrne/e
rSimonltaz/CrrietetX4*
o £yui>//ani ^/(vlodvorske ulice2@. '5Šv/twrstouty>v/<isnikt t)€y'osebrexp&iin0.
Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin
k Dangl's naslei t
(Štajersko)
priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re-Mer_ za koruzo, sesttluiue za gnojnico, trijerje, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, ■troj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane. hidravlične
6rese,   preše   za   sadje  in  vino.  (Orig. Oberdruck ifferenzial Hebelpresswerke)  patent   „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gmsstahl), rezerv«« dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko.       +3S
Vzdržanj« zdravega
želodca
temelji v glavnem v vzdržar,ju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ter odstranjpnju neprijetnega za-masenja (Stuhlverstopfung). Dobro, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apetit in prebav Ijenju, pospešujoče sredstvo, ki odstrani znane posledico tejmernastl, Bipseiie di-jete, preblajenje, zamascije, sestava preobilne kisline i>. p. .Sodbrennen", napenjanje itd. in krene bolečine odstrani in zmanjša dr. Rosa balsam za želodeo iz apo-            —
teke B. Fragner v Pragi.                                   Z^0*'
0varilo'   Vs' ''" IBV'"t» »mh* Vth
S-----------  stavno   deponirano    varatrene
M   Barke.                     =—             ------=
Glavni depot: Apoteka                   NJjm_»
B.   F R A G N E R,   e. kr. dvorni liferent „zboi »ohwarzen Adlor" PRAGA, Kleinseite 203 kot Sorod«««..
BSET" Poštna posiljatev vsak dan. ~^SHi 1 tela steklenica 2 K, '/, M* ki. 1 K.   Po pošti proti naprej iHHBivf pošiljatvi K 1*d0 se 1 malo steklenice, K 2*80
«T pa 1 veliko sleklenico, K ±70 2 veliki, K 8— _ . ^£ I i velike, K 22—   14 velikih  steklenic franko | %m*r %    1 Vseh stacionov Avstro-Ogrske p- silj».   D.poti I   I                    v apotekah; av-4rtJ8«jH
oldinarjev plačil;
= za osebe brez brade in za plešce
Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh po j pravega „Mos Balsama".   Stari in mladi,  gospodje dame   rabijo   samo   „Mos   Balsam"   za  pridobitev obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „Wl0S Balsa edino sredstvo   moderne znanosti, ki upliva med dnevi na lasne   papile tako. da prično   lasi takoj Garantiramo neškodljivost.
Ako to ni istina plačamo
m 5000 goldinarjev v gotovini
vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez bra = plešast ali z redkimi lasi. =
Op.   Mi  smo  edina  tvrdka, ki   prevzame   tako jan Zdravniški   popisi  in  priporočila.   Nnjno   svarimo   pred redbami!
Oziraje se na moje poskuse z vašim >Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popolnoma i dovoljen. Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki.]
2   tednih dobila je brada svojo naravno barvo  in  tedaj  šele se je  pokazal  imenitni  vpliv  vašega  balzama. ležno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen.
Podpisana lahko vsakomur pravi .Rlos Balsam«  kot  zaneslivo  sredstvo  za   pridobitev   las   priporočam. pela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se  pojavili  čisto  goli prostori   v   laseh.   Ko  sem   pa  r;
3   tedne  >Mos Balsam«,   pričeli so lasi zopet rasti tn so postali težki ter polni.   Gdč. M. C. Auderesen, Ny Ve gade 5, Kopenhagen.
1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo špeeialno govino sveta:
Mos-Magasinet, Copenhagen 395 Danemark.
Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin.
Giht, revmatizein —~ in astma zzzr
se  uspešno   zdravijo   z  rabo  mojega  že   leta sem znanegaEuealyptus-olja (avstralsko, naturni
frodukt). Cena originalne steklenice 1 K 50 h. opis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Kucalyptus-milo najboljše sredstvo proti pegami, vimerli, jetemiroi znaki in drugimi nečistostmi obraza. Eucalyptus-bonboni nedosežno zdravilni proti kašlju, oslovskemu kašlju, astmi itd.
najVva7njeJ's'iem,  EfllSt   HBSS,   Kliltgeilthal   i.  S.
da se ozira na to                      D M S(J tudi      p   .                 736
varnostno marko.                                                     J
spoteka „zum Mohren" H. Molitor.
Pred ponarejenjem
V   Mariboru,   Pfarrhofgasse  hšt. 7 glavne pošte) ustanovil se je
koncesijovani urai
za navodila in pojasnila v vojaških zadevah, |
sebno pa glede oproščenja  (frajenge)   vojai
službe.
Ceno perje za postelj
ena kila sivega, slišanega K 2—, na pol belega K 280, belega K 4"—, prima mehke K 6"—, visoko prima, najboljša vrsta K 8"—, peresje (daunen) sivo K 6-—,belo K 10—, od 6 kil naprej franko 1
Gotove postelje
iz lesnega, rdeče, plave, rumeno ali belega inlcta (Nanking), ena tulina, velikost 170X116 cin. z 2 glavnima blazinoma, 80X85 cm., dobro napolnjene, z novim, sivim, čistim, krepkim in trajnim perjem K 16—. Napol-daune K 20-—, daune K 24—, tuhna sama K 12—, 14 — , 16—, glavne blazine K 3—, 2-50, 4--, pošlje po povzetju, zavoj gratis, od K 10"— naprej franko         728
Max Berger, Deschenitz št. 229, Bohmenvald. Kar ne dopade, denar nazaj ali izmenjava. Cenik zastonj in franko.
z zvonovi kakor v stolpu
I-a kvaliteta, 8 oteži,  bije cele in polovične ure, budi z močno glavnim stol-povim zvonom, cifernica ki sveti po noči, lepo polirano okvirje, meri 30 cm.
= K 6 SO =
3 leta garancija. PoSiljatev po povzetju.
Max Bobnel, Dunaj
IV. MargaretenstrasBS 27/27.
Katalog s 5000 slikami  zastonj   in poštnine prosto.                690
Čekovnemu računu št. 808051| pri c. kr. poš-tno-hranilničnem | uradu.
Mestni denarni zavod.
Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu.
Uradne ure
za poslovanje s trankaini  ob delavnikih od
8 -12 ure.
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, islotako tudi za posredo-vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Otfenie t
avst. ogersk« banko.
Ravnateljstvo.
izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.
Tiskal: W. Blanke v Ptuju.