Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske uiioe štev. 16.
Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 1*2. ure.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
fieatstopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen, nedelj in praznikov ot> S. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
7,a celo leto G gld., z a pol leta S gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljate v na dom volja mesečno 9 kr. več.
Fo pošti velja
za oelo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden meaec 86 kr.
Štev. 239.
V Ljubljani v soboto, 13. decembra 1884.
Tečaj I.
Znamenita reforma.
Naš vek se z dve naprednjaški. Otresli smo na podlagi večje omike in po postavah garantovane osobne svobode v najvišjem pomenu mnogo srednjeveških spon, ki so ukle-pale do najnovejšega časa po neodvisnosti hrepeneči dub in podedovane šege in navade.
Jeden izmed skoro neizbrisljivih glavnih grehov, podedovanih iz srednjeveške dobe, je nedvojno tako zvani viteški dvoboj, ki očišča še dandanes nečastne pege kavalirskega sveta.
Ker se je ta spaka blaziranih vitezev v najnovejši dobi izbrala politično in versko mišljenje posameznega za svojo smešno areno in ker si ni svest skoro noben neodvisen poštenjak Častniškega stanu, da ga ne dohiti pri tej ali oni priliki tako zvani „ častni sud“, po-tiskujoč mu morilno orožje v roko,_ s katerim naj si v izveličani moderni državi pibe pravico sam in očišča svojo viteško čast: interpeloval je v ogerskih delegacijah poslanec Greuter vojnega ministra o tej davno zastarelem srednjeveškem mišljenji.
Dokazal je izvrstni tirolski govornik in prepričeval z istinitimi izgledi baš v njegovi domovini, kako bije moderno viteštvo 8 svojim mišljenjem in dejanjem in s svojo javno sodbo resnim cesarskim postavam v obraz ter izpodkopava najvišjo avtoriteto pri treznomis-
lečih državljanih.
Osebito v častDem vojaškem stanu av-strijskem pojasnjeval je Greuter, da je svobodno versko mišljenje nemogoče, kakor da bi bila vera in čast uže po naravi si nasprotujoča pojma. Dober katolik prisilil se je namreč po vojaškem „častnem &udu“, da naj zataji svoje versko mišljenje, to je, naj mori lastnoročno svojega sodržavljana, naj se javno stori krivega ubijalstva, če hoče ostati še dalje ud avstrijskega častništva.
Ker se omenjeni častnik, sklicevaje se na
Listek.
Ivan Fedorovič Šponjka in njegova teta.
Ruski spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, poslovenil XY.
(Dalje.)
— Za trenotje? Iz tega ne bode nič. Ej fante! zakriči debeli gospodar in tisti znani mladenič v kozaški obleki prihiti iz kuhinje. — Reci Kasjanu, naj vrata precej zapre — slišiš ? dobro naj zapre ! In konje tega gospoda naj kar najhitreje spreže. Prosim, pojdite v sobo; tukaj tako žgč, da mi je uže vsa srajca mokra.
Ko pride Ivan Fedorovič v sobo, sklene, da ne bo zastonj tratil časa in da bo negledč na svojo plašnost, odločno postopal.
— Teta je imela čast.. . rekla mi je, da daritvena listina pokojnega Stepana Kuzmiča. .. .
Težko je povedati, kako neprijetno se je skremžilo pri teh besedah obširno obličje Gri-gorija Grigorijeviča. -7 Jeji za Boga! prav nič ne slišim! odgovori on: — povedati vam moram, da je v mojem levem ušesu stanoval
cesarske postave in na svoje častno „ne po-stavolomno" mišljenje, ni podal v ostro prepovedani dvoboj, pahnil se je iz častništva, uničen mu je bil po krivem trud dolžili let, odvzete so mu bile privilegije, ki jih uživa v vojaškem stanu višje razumništvo.
Spominamo seGreuterjevih besed in nehotč se predstavlja našemu očesu okrvavljena podoba mladega rojaka, artilerijskega častnika S., kateri je te dni vPožunu mlado svoje življenje izdihnil kot žrtva zastarelega srednjeveškega predsodka. Nepremišljena beseda, izražena v prijateljski družbi, malostni prepir, kateri se povsod drugod poravna z lojalno izjavo — in žaljeni vojaški point d'hon-neur tiral je obe stranki na bojišče. Pravda, katere ne rešuje razsodba nepristranskega zakonitega sodnika, temveč slepi slučaj in surova sila! In padle so kocke ter uničen je bil mlad, nadebuden mož, ponos svoje rodbine, . M sigurno še v izobilji imel priliko, na bojnem polji sovražniku nasprotniku varovati čast avstrijske zastave, dokazati svojo osebno hrabrost in vse one lastnosti, katere dičijo oficirski stan naše armade.
Bridek komentar bi se dal napisati v nesrečni tej zadevi, toda, hvala Bogu, ne potrebujemo ga!
Modrost najvišje krone cesarske nas je prehitela; kajti takoj po sklenenih delegacijah razposlal se je ukaz, da se razpustč vsi dosedanji vojaški častni zbori in da se imajo pričeti takoj volitve za nov »čestni sud“. Ob jednem so se predrugačile postave o „čestnem sudu“ in odložile vse sodne obravnave do izvolitve novega sodnega odbora.
Mi ne dvojimo, da je baš interpelacija zastopnika konservativne politike provzročila to znamenito reformo osebito na korist svobodnega verskega mnenja v vseh stanovih.
Glavna reforma v častnem sudu je namreč, da bodo odslej mogoči trije različni sod-beni izreki.
uže ščurek (po ruskih bajtah so ti prokleti kmetavski bradači ščurke povsod vzredili!), ne da se popisati z nobenim peresom, kako muko mi je to napravljalo, vedno je ščipalo in še-getalo. Nazadnje mi je pomogla neka starka s prav priprostim sredstvom. . . .
— Jaz sem hotel povedati . . . odloči se povzeti Ivan Fedorovič, ko vidi, da Grigorij Grigorijevič hoče navlašč obrniti govor na druge stvari — da se v oporoki pokojnega Stepana Kuzmiča omenja, kako bi rekel? nek zapis, po katerem bi imel jaz. . . .
— Vem, vem, to vam je vse teta natvezla. Ali to je laž, za Boga, laž! Stric ni napravil nobenega daritvenega zapisa. V oporoki je res omenjen nekakšen zapis; ali kje je ta zapis? noben ga ni pokazal. Povem vam to za to, ker vam iskreno želim vse dobro. Za Boga, to je laž!
Ivan Fedorovič umolkne in si misli, da se je morda teti samo tako pozdevalo.
— Glejte, s6m prihaja mati s sestrama! reče Grigorij Grigorijevič: — torej mora biti obed uže gotov. Pojdiva!
Tu potisne Ivana Fedoroviča za roko v sobo, kjer je bila pripravljena miza se žganjem in malim kosilom.
Ob enem vstopi stara, nizka ženska, po-
Dosedaj se je sodilo le, ali „kriv“ ali „nekriv“. Oni, ki je bil obsojen s prvim izrekom, pahnjen je bil iz častništva brez ozira, kako v je njegov pregrešek.
V bodoče je mogoč tudi tretji, jako pomenljiv sodbeni izrek, ki se zove ad verbum: Hat die Officiersehre gefahrdet, in takov grešnik ne izgubi vojaških časti. Baš ta besedica gefahrdet ima v bodoče pri sodbenih obravnavah jako širen pomen, osebito o dejanjih, ki se sodijo po subjektivnem mnenji po-posameznega.
Iz srca pozdravljamo torej novo reformo v tem perečem vprašanji, saj ščiti, akoravno v „reakcijonarni“ današnji dSbi po mnenji radikalcev, pravo osobno svobodo in obsoja srednjeveški duh slavnih „ liberalcev".
Rodoljub.
Dr. Riegerjev govor.
(Dalje.)
Pri takih razmerah in ker Slovaki trumoma in po tisočih odločnih Ogrov volijo svojimi poslanci, moramo zopet reči, da je to pravica samodoločbe. Mi moremo to grajati, a nas ne zadeva krivda, če slovaški rod nima zadostne moči, da bi pritisk, o katerem toži, od sebe odvalil. S samim jadikovanjem se nič ne doseže, tu ne treba besedij, tu treba dela.
Žalostna prikazen je, gospOda moja, da izmed vseh slovanskih rodov v Ogerski samo Slovaki niso v državnem zboru zastopani niti po jednem poslanci, ljudstvo, katero šteje blizu tri milijone zadostno izobraženih delavnih in drugače vrlih ljudij, nima nobenega poslanca, v tem, ko manj izobraženi, na nižji stopinji stoječi Srbi in Rumunci vsek^ar umejo izvoliti si svoje poslance. Gospoda moja, reklo se mi je, in sicer tudi od ogerske strani, da osebito katoliško duhovenstvo v Slovakiji zadeva velika krivda, da živi v posestvu velikih beneficij, za omiko svojega naroda se ne briga
dobna vrču za kavo in s čepico na glavi, za njo pa prideta dve gospodičini — jedna plavolasa, druga črnolasa. Ivan Fedorovič, dobro vzgojeni kavalir, pristopi in poljubi roko najprej starki, potem pa še obema gospicama.
-- Mamica, to je naš sosed, Ivan Fedorovič Šponjka, reče Grigorij Grigorijevič.
Starka debelo pogleda Ivana Fedoroviča ali pa se morda le dela, kakor bi gledala. Sicer pak je to bila prava pravcata dobrota; zdelo se je, kakor bi hotela prašati Ivana Fedoroviča:	„Koliko ogorkov pa solite vi
za zimo?"
— Ali ste uže pili žganje? vpraša potem.
Mamica, vi se gotovo niste naspali, reče Grigorij Grigorijevič: — kdo bo gosta spraševal, da li je pil ali ne? Vi le strezite; bodemo li pili ali ne, to je naša stvar. Ivan Fedorovič! prosim, ali hočete sš svedercem ali čistega žganja — kakošno vam je ljubše! Ivan Ivanovič, kaj pa ti tam tako stojiš? reče Grigorij Grigorijevič in se obrne. Ivan Fedorovič še le zdaj zagleda Ivana Ivanoviča, ki se je bližal žganju, moža v dolgi suknji, z velikanskim stoječim zavratnim robom, ki mu je zakrival ves tilnik, tako da je njegova glava čepela v Zavratniku, kakor v kaki brički.
(Dalje prihodnjič.)
in dopušča, da ljudstvo vsled žganjepitja poginja in da ga ta i»;otiv vodi, da goni k volilni žarici; da v tem oziru stoji prebivalstvo evangeljskega veroizpovedanja mnogo višje, kar je zasluga nje stranke, katera je sploh bolj omikana in za blagor naroda skrbnejša. Celo ogersk plemič mi je opisaval slovaško ljudstvo kot omikano, imovito in delavno, ter je je povzdigoval uad ogersko. Iz tega se more sklepati, da bi to ljudstvo pod primernim vodstvom moglo priti do večje etične višine in do boljše politične veljave. Kdo more kaj za to, če ni tako?
Zopet pridem na to, da moramo najprej pometati pred svojim pragom in da nismo poklicani, sodbe izrekati o drugih. Tu moramo preudariti, če velik del krivice, o kateri se pritožujejo Slovaki, ne pade na nje same, ker se odnošajem preveč voljno uklanjajo. Mi smo zavzeli Ogrom nasproti stališče zgodovinskega in državnega prava, mi priznavamo zvesto in pravično, da nimamo pravice, da bi se vmešavali v ogerske zadeve, mi hočemo zgodovinsko pravo in avtonomijo Ogerske vedno respektirati, in prebivalci Ogerske se morajo sami med seboj sporazumeti. Jaz menim, da bi se z moštvom in pridnostjo na jedni in s pravičnostjo na drugi strani mnogo moglo popraviti.
Ogerski narodi imajo veliko korist v tem, da uživajo znatno tiskovno svobodo, o čemer se more vsakdo iz ogerskih časopisov vseh jezikov prepričati, da imajo na razpolaganje govornišk oder, kjer se more vse pritožbe objaviti, in da imajo konečno tudi jednako-pravnosten zakon, kateri se morda tako ne uporablja, kakor bi se moral uporabljati. Za to pa je treba moža, kateri bi se potegoval za svojo pravico in jo branil. Po mojem mnenji torej ne more biti za nas slovaška zadeva povod, de bi se z Ogri spustili v kak prepir. Med nami obstoji pravno razmerje, naša intervencija v tej zadevi ni opravičena, imenito, ker je Slovaki sami ne zahtevajo in so se jej odrekli.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V včerajšnji seji državnega zbora izročila se je po nasvdtu dr. Riegerja peticija 104 fabrikantov sladkorja iz Ceske, Moravske in Šlezije gledč državne pomoči v korist sladkorne industrije odseku za davke z nalogom, da poroča o peticiji še pred božičnimi prazniki. Predlog Neuvvirthov gledč železnične prfige Tulln-St. Polten izročil se je železnič-nemu odseku, a predlog poslanca dr. Magga glede afčre Kaminskega posebnemu, v to svrho voljenemu odboru.
Kakor znano zborujejo delegacije izmenično jedenkrat na Dunnji, drugikrat v Budimpešti. Na avstrijska delegacija do sedaj v Budimpešti ni imela svoje dvorane. Sedaj poročajo budimpeštanski listi, da se vršč v ogerski stolnici dogovori o zidanji posebne palače za avstrijsko delegacijo.
Hrvatski ban grof Khuen prispel je včeraj v Budimpešto, da se z ogerskim rni-nisterstvom konečno posvetuje o hrvatskem proračunu za leto 1885, kateri se bode po-četkom prihodnjega meseca predložil saboru. Ob jednem zaključilo se bode tudi ob usodi onih od hrvatskega sabora sprejetih zakonskih načrtov, kateri do sedaj niso zadobili cesarske sankcije. Med temi načrti nahaja se tudi zakonska osnova ob avtonomiji Srbov v šolskih in cerkvenih zadevah.
Tuje dežele.
Kougo-konferenca v Berolinu nadaljuje svoje posvetovanje ter bode najbrže do 20. t. m. svršila svojo nalogo. Gledž neutralizacije reke Kongo se do sedaj še ni doseglo sporazum-Ijenje med vlastmi.
Nemški zvezni so vet sprejel je včeraj vladni predlog o poštnih hranilnicah z omejitvo, da dotični zakon za Bavarsko ne bode imel veljave.
Dopisi.
Iz Zagorja, 12. decembra. (Izv. dop.) Radostno objavim naslednje vrstice, katere mi veselo srce in spomin na včerajšnji slovesni dan narekava! Istinito, krasen dan je bil v pravem pomenu besede! Narava strinjala se je z veselim slučajem — solnce je milo obsevalo Kranjsko, ko je milostivi gospod knezoškof dr. Jakob Misija z odličnim spremstvom mejo Štajerske zapustil ter dospel do prvo postaje njegove obširne vladikovine — do Zagorja.
Stirindvajsetkratni strel močnih topičev na visokem griči nam je naznanil zaželjeni prihod milostivega gosp. knezoškofa. Železniški tir je bil, ne gledč nekoliko težav, vsled prijateljskega občevanja gosp. župnika z gosp. postajnim načelnikom po polnem prost — kajti bilo je treba prostora — prostora za šolsko mladino in za prišlega vladiko čakajoče ljudstvo. Vlak se še po polnem vstavil ni, ko uže izstopi iz prvega razreda naš milostivi gosp. knezoškof ter vzprejme prvi pozdrav gosp. župnika J. Grossa v kranjski deželi. Glasni in krepki „živijo“-klici šolske mladine in ljudstva pozdravljali so visokega vladiko, mladina z vejicami zelene smreke v roki kazala je zvestobo novemu vladiki. Gospod župnik pozdravi mil. gosp. knezoškofa v jedernatem, krepkem slovenskem govoru ter vošči novemu vladiki srečo in zadovoljnost, kar je gosp. knezoškofa očividno ganilo in veselilo. Ljubeznivo in prijazno se zahvali gospodu župniku za slovesni vsprejem ter blagovoli z veseljem sprejeti dva šopka, podarjena od belo oblečenih učenk, katerih je jedna gosp. vladiko v slovenskem in druga v nemškem jeziku pozdravila. Šopka je prav umetno in simbolično izdelal ljubljanski vrtar gospod Ermacora, kajti bile so izredno lepe rumene kamelije, vijolice in vrtni bršljin, pomen uda-nosti, zvestobe in — ponižni pozdrav! Deklice bo svojo nalogo izvrstno dovršile, in milostivi gosp. knezoškof je sam zadovoljiv in veselo nesel krasna šopka v svoj kup6 ter od nas milo z roko mahajoč slovo jemal in nas blagoslavljal. Veseli in navdušeni smo zapustili kolodvor, kajti prijaznost in ponižnost milostivega gosp. knezoškofa nam je živ dokaz, da bodemo srečni in zadovoljni v času, ko bo on vladikoval.
Iz Trsta, 12. decembra. [Izviren dopis.] (Slovenske šole v Trstu. — R o g o -vilenje Italijanov po okolici.) Včeraj zvečer je bila seja mestnega zbora, pri kateri se je razpravljala tudi peticija 1429 slovenskih očetov za slovenske ljudske šole v Trstu. Prvi se je oglasil proti peticiji dr. Vene-z i a n in je v daljšem govoru razlagal, kako nehvaležni so Slovenci mestu, katero potrosi za slovenske šole v okolici okolo 32 000 gld., kako Slovenci sami ne obiskujejo slovanskih šol, katere imajo uže v Trstu; njemu je znano, da obstoji v Trstu srbska konfesionalna šola; v to šolo naj bi pošiljali mestni Slovenci svoje otroke; če pa tega nočejo, pošiljajo naj svoje otroke v Skedenj ali pa v Rojan, tam so lepe slovenske šole. Vsled tega predlaga, da zbor prestopi na dnevni red čez prošnjo tržaških Slovencev za slovenske šole. Nadlišek je na to opazil, da je pobijanje omenjene prošnje po Venezianu s trte zvito in predlagal, da se prošnja izroči šolskemu odseku, da stvar pretresuje in poroča. Omeniti mi je, da so bile galerije polne, in sicer je bilo skoro polovico rudečih, polovico pa Slovencev. Ko je Venezian sklenil svoj govor, so začeli rudeči vpiti: Bravo, bravo, fuori gli schiavi! Ali Slovenci so jim odgovarjali s sikanjem. Ko pa je po Nadlišku vladni komisar pl. Krekich poprijel besedo in izjavil, da bi bilo slabo in protipostavno, ako bi zbor prestopil na dnevni red čez omenjeno peticijo, so Slovenci na galeriji živo odobravali to opazko vladnega komisarja, Lahoni pa so sikali.
Oglasi se Raskovič in zavrača vladnega komisarja, češ, da on nima pravice vtikati se v zadeve, o katerih je edino zbor kompetenten, da s tem vtikanjem ovira svobodno disku-
sijo itd. Zdaj so začeli vpiti Italijančiči: Evviva Bascovich, morte ogli schiavi l na kar so pa Slovenci začeli žvižgati in slišali so se močni glasovi: Fuori col renegato Bascovich. fuori coi Garibaldini! Vsled tega je nasUl tak hrup na galeriji, da ni bilo več slišati ne zvončeka, ne svarila županovega. Uže je strast na galeriji prikipela do vrhunca, ljudje so se uže popadali, ko je župan vkazal sprazniti galerijo; prišli so mestni stražniki in so ljudstvo z lepoma in grdoma pošiljali na cesto; ali na trgu pred mestno hišo je bilo vse polno ljudstva, ki je čakalo izida; drž. policija je imela opraviti, da je to množico razgnala, ki je med vpitjem pripravljala se na boj s pestmi. Seja se je potem nadaljevala. Poslanec Živi c je rekel, da so Venezianovi napadi na Slovence tako neosnovani, da noče niti na nje odgovarjati, saj bi to pri taki nepravični večini tudi nič ne pomoglo. Na to je stavil ud zmerne ital. stranke, Rafael Luz-zatto, predlog, da se prošnja vender le odda šolskemu odseku. Pri glasovanji pa je bil sprejet Venezianov predlog, da se namreč gledč prošnje prestopi na dnevni red, z 22 glasovi proti 19mi. Propal bi bil ta predlog, da ni manjkalo nič manj nego 8 domičarjev.
Po končani seji, ob 9 */„. uri zvečer, ko so šli mestni očetje iz mestne hiše je pa ljudstvo, ki je bilo raztreseno po velikem trgu, začelo žvižgati in kričati in ko pa je zagledalo Veneziana in Rascovicha, začelo je vpiti »fuori Venezian!" „Bruto renegato Rascovich!" i. t. d. Venezian je zgubil ves pogum, tekel do bližnjega izvoščeka, kateri ga je odpeljal en carriere. To je sicer žalosten, a resničen dogodek, kateri kaže, da je razdraženost v Trstu presegla uže vse meje. — Ali ako se pomisli, da so „irredentovci“, kakor navadno, tudi sinoči provocirali škandal, se skoro ne more zameriti slovenskemu ljudstvu, ako molčč ne prenaša insultov. Kaj zdaj ? Slovenci bodo morali precej rekurirati, in nadejati se je, da vlada poseže v to zadevo ^ močnejo roko, nego se je to godilo dosedaj o enakih prilikah. — Iz vsega pa se je videlo, daje italijanski stranki prošnja Slovencev močno zmešala račune. Zato pa skušajo vse le mogoče, da bi nekatere okoličane pridobili na svojo stran; zdaj lovijo okoličane v neko novo politično društvo „Concordia“, katero naj bi delalo proti takozvanim »Kranjcem", in v Rojan so poslali učitelja Bonina, znanega rovarja, da dela na vse mogoče načine, da otroke okoličanov potiska v italijanske šole. — Društvo „ Edinost" ima torej tukaj ob Adriji težaven boj in bi zaslužilo večo podporo, pa manj napadov od strani takih ljudi, ki le kritikujejo, a rokč v hlačah držč.
Razne vesti.
— (Prošnja, cesarju oddana na cesti.) Peštanski listi poročajo: Ko so jo dnč 11. t. m. cesar peljal iz GrOdOllO na centralno postajo ogerske državne železnice, stali so štirje hrvatski kmetje na ulici in kričali: „ Veličanstvo 1 Visokost!" in v povzdignjenih rokah držali pisane prošnje, hoteči jih neposredno oddati vladarju. To se jim je tudi posrečilo. Ko se jo cesar odpeljal, prijela je policija predrzno može, a samo dva jo dobila v pest, druga dva sta vtokla. Na policiji sta pripovedovala priprta kmeta, da jih je domač sodnik ogoljufal za vse premoženje in zato so šli do co-sarja. Eedarstvo je originalne prosilce poslalo po železnici domov.
— (Race kralja Alfonza.) Znano je, da listi uže dalj časa konsekvontno poročajo o raznih boleznih španjskega kralja, ki so pa menda vkljub tem trdovratnim racam kaj dobro počuti. To dni je grof Valdelagrana povabil kralja na račji lov. Smeje se je pritrdil Alfonzo, rekoč: Pri tej priliki hočem one race postreliti, katero razširjajo po svetu glod6 mojoga zdravja.
— (Dvojno obešenje.) V Londonu so 8. decembra zjutraj ob 8. uri obesili krojača Arturja Shawa in mornarja Ernesta E ve rsteal d ta. Prvi je bil svojo ženo zadavil, drugi pa zaklal svojo ljubimko. Shaw jo šel pogumon na vešala, njegov drug pa je bil silno blod in so jo tresel kakor trepetlika.
Domače stvari.
— (Mestni odbor ljubljanski) imel je včeraj zvečer ob 6. uri sejo. Predsedoval je podžupan V. Petričič. Overovateljema zapisnika bila sta imenovana mestna odbornika Gogola in Hribar. — Podžupan vabi mestne odbornike, naj se udeležijo v nedeljo slovesnega umeščenja novega knezovladike. — Finančnega odseka poročilo o izidu občnega skontriranja, katero se je vršilo v 13. dan novembra, se vzame v znanje. — Finančnega odseka poročilo o revizijonu blagajničnih knjig in dnevnikov, kateri se tičejo šolske priklade iz let 1881, 1882 in 1883, se vzame v znanje, in izreče se kontrolorju mestne blagajnice, g. A. V a -lenti, za njegov trud priznanje. — Predlog mestnega magistrata, da se plača letnih 700 gld. nadzorniku mestne klavnico, katera se je doslej izplačevala iz klavničnega zaklada, razdeli med mestno blagajnico, sejmišče in mestno klavnico, se vzprejme s tem dostavkom, da se ta razdelitev vpelje z dnem imenovanja nadzornika mestni klavnici. — Predlog odseka za olepšavanje mesta, naj so napravijo nasadi v kotih pri stopnicah frančiškanske cerkve, se ne vzprejme, a vzprejme se predlog, da se napravijo železni pisoarji pri frančiškanski cerk\i. — Po javni soji je bila tajna, v kateri se je govorilo o prošnjah za nagrado in podpore.
-- (nLiterarno-zabavni klub") ima danes zvečer ob 8.uri svoj jour-fiie v hotelu „pri Maliči". Čital bode gosp. E. Lah.
— (Nesreča.) Iz Kranja se nam poroča: Dne 7. t. m. je posestnik Ivan Zelnik z Brega v bližini prehoda čez železnico na okrajni cesti pri Mavčičah v vasi Drulovki ob cestni ograji privezal vpreženega konja, kajti voznik imel je v neki hiši opravek. Med tem pride mimo tovorni vlak iz Kranja, konj se splaši, se odtrga ter dirja proti zaprti ograji, jo zlomi ter beži čez železnišk tir, a tovorni vlak ugrabi voz ter ga vleče nekaj časa s konjem vrod s seboj, na srečo pa je bil konj le malo poškodovan, voz pa po polnem razdejan.
— (Narodna čitalnica v Rudolfovem) vabi k občnemu zboru, kateri se ima vršiti v nedeljo, 21. decembra 1.1., ob 2. uri popoludne v prostorih »Narodnega doma". Program: 1.) Poročilo tajnikovo; 2.) poročilo blagajnikovo o dohodkih in troskih čitalnico in odbora za gradnjo ,.Narodnega doma“; 3.) volitev novega odbora; 4.) volitev preglednikov računa; 5.) premembe pravil, posebno v to svrho, da se občni zbor čitalnice izreče za to, da sme čitalnica akcijskemu društvu za dozidanje „Narodnega doma1* v Eudolfovem kot soakcijonar pristopiti; 6.) razni nasveti članov, kateri se morajo po pravilih odboru osem dnij pred zborom naznaniti. — Rudolfovo, 6. decembra 1884. Odbor narodne čitalnice.
— (Natečaj) Čitalnica novomeška išče druitvenega slugo. Njegova dolžnost je oskrblje-vanje društvenega poslopja in društvenih prostorij, raznašanje časopisov in društvenih naznanil in podvorba pri društvenih zborih in veselicah. Zato uživa v društvenem poslopji prosto stanovanje dveh večjih in jedne manje sobo ter kuhinje, primerno plačo v gotovini in postranske dohodke. Služba je primerna oženjenim rokodelcem, kateri naj se ustmeno ali pismeno obrnejo do 1. januvarija 1885 pri društvenem predsedniku, gosp. dr. Albinu Poz-niku, c. kr. notarju v Rudolfovem. — Odbor novo-meike čitalnice.
— (Nasilstvo.) Iz Bistrice se nam poroča : Dn<5 8. t. m. zvečer naznanil je nekov Torkar iz Podbrda (okraj tolminski) s posebnim ekspresnim pismom c. kr. žandarmeriji v Bistrici, da sta isti dan ob 10. uri dopoludne pri posestniku Mateji Torkarji v Potoku (okraj tolminski) dva fanta zvezala 701etno Marijo Torkar, ko je bila sama doma, ter ji s sekiro pretila, da jo ubijeta, če jima ne da denarja. Potem pa sta oropala zne-*ek 300 gld. ter odšla potem. Žandarmerija hitela je iskati ta dva tiča in ja tudi res našla v gostilni Frana Legata v Lescah;^ pri njih dobili so še veliko svotodenarja in nekaj obleke. Izročili so ja sodniji. Jeden se imenuje Fran Kleč iz Mrš-kana (občina Grahovo), drugi pa Fran Dolinar iz Gabrške Gore (okraj loški).
— (Javna z ah v a la.) Podpisani krajni šolski svSt jo po slav. c. kr. okrajnem šolskem svetu v Postojini prejol subvencijo slavne ljubljanske hranilnice 100 gld. za zidanje šole na Dolenjem Ze-
monu. Za dobrotno in blago podporo se najtopleje zahvaljuje: krajni šolski svet na Dolenjem Zemonu.
Iz sodnice.
Ljubljanski anarhisti prod porotniki v Golo vci.
(Dalje.)
Ko se zopet prične seja, zasliši se priča Viktor HOnigmann.
Zagovornik je proti zapriseženji pričo, državni pravdnik za zapriseženje. Sodišče sklene zaprise-ženje priče. Priča je bil član delavskega izobraževalnega društva od 1. 1879 do 1883, ko je izstopil, ker se je poganjal za splošno volilno pravico. Razprav pri mesečnih shodih se ne spomina, ravno tako ne, kako so v društvu nastale stranke. J. Waitza ni poznal. Na vprašanje, kateri stranki pripadajo zatoženci, ne odgovori priča natanko ter meni konečno, da pač radikalni. Mostove „Frei-heit" ni nikdar čital, istotako ne nobenih tiskovin, da-si jih je dobil od Kaferja. Pri Železnikarji ni videl (nasproti predpreiskavi) nobene tiskovine; tudi več drugih svojih prejšnjih izpovedeb predrugači priča. Da je bil Zadnik iz društva izključen, meni, da so bili prepiri sploh vzrok; sicer pa da jo čul, da so bili pevci bolj narodni nego drugi članovi; da bi se bili delili po narodnostih, o njegovem času ni bilo govora.
Na vprašanje zagovornikovo, če je vladni komisar ugovarjal, ko je Tuma ali Sturm predlagal, naj se naroči „Zukunft“, odgovori priča, da no.
Železnikar proti tej priči nič ne omeni; Tuma ugofarja splošno, Sturm pa ugovarja, da ni nik-dar „pr«grama“ lista „Zukunft" priporočal.
Na to se zasliši priča Leopold Kostelac. Priča priseže. Bil je član društva, v katerega je zopet vstopil 1. 1884, je bil načelnikov namestnik in po Krieglu načelnik. Priča pravi, da so bili govorniki v društvu Sturm in Tuma, pozneje tudi Železnikar. V političnem oziru ni nič posebnega opazil v društvu. Ko so bile volitve v Ljubljani se je v društvu pričel narodnosten razdvoj; pevci društva so bili narodni; Sturm, on (priča), Zadnik, Jnstin in dr. so bili pri slovenski stranki; Železnikar je bil od 1. 1878 agitator za slovensko stranko, pozneje, ko je bil v društvu, jo bil mlač-nejši, a ne nemške stranke.
Tuma in Kriegl sta bila pristaša nemške stranke. Pevec je bil izmed zatožencev samo Dhii.
Ko je Zadnik vstopil v društvo in se potegoval za zmerno stranko, izrekla sta se v od-borovi seji Tuma in Sturm za radikalno stranko, katera je imela tudi največ vpliva v društvu. Sturm da se je proti njemu gledč umorov na Dunaji izjavil, da, če bi bil vedel, da se bode kaj takega zgodilo, bi nikdar ne bil nič na te ljudi zidal.
O izključenji Zadnika iz društva, ko je in-terpeloval, se mu je odgovorilo, da je oni nekaj izneveril.
Na vprašanje zagovornikovo, če je Železnikar kedaj zasramoval državne avtoritete v njegovi prisotnosti, odgovori, da ne. O narodnem prepiru pri pustni veselici ne v6 priča nič povedati, on da je izstopil iz društva iz narodnostnih razlogov.
Državni pravdnik konstatuje, da je bila torej tedaj nemška stranka v društvu močnejša.
Zatoženec Sturm želi, naj priča konstatuje, če je on (zatoženec) kedaj imel govore v društvu ter ostajal po odborovih sejah še v društvu.
Priča zanika.
Priča Henrik StOckbauor se zasliši in zapriseže. Priča je bil član društva in pet do šest mesecev odbornik. Ko je on vstopil je bil mir v društvu, bila je samo jedna („dunajska“ ali radikalna) stranka. Ko sta Zadnik in Grablovic prišla iz Inomosta, nastal je razpor. Priča pozna ob<5 stranki le površno.
Glede Zadnikovih izpovedeb, da so Železnikar, Tuma, Sturm in Kriegl po pevskih vajah govorili burno govore, ne ve priča nič povedati. Narodnostni prepir v društvu je dal povod samo osebnemu sovraštvu, zatoženci so bili v narodnem oziru nevtralni; Zadnik so jo pozneje znatno obrnil k narodni stranki, Grablovic pa ne; o pravem narodnostnem razdvoju v društvu mu ni nič znano. O izključenji Zadnika iz društva meni priča, da se ni zgodilo iz narodnostnih razlogov, gotovega pa
ne vi' nič povedati. Priča potrdi svoje izjave v predpreiskavi, da sicer sam ni opazil nevarnih namer in ne čul nevarnih govorov od strani zatožencev, da pa sa je vender zgoditi moglo. Priča je izstopil iz društva, ker je zahteval tako njegov gospodar. O tem je prišel članek v „Radikalu".
Zagovornik vpraša, če se je Zadnik proti njemu izrazil o Sturmu. Priča pravi, da se je Zadnik pritoževal, da ga imenujejo denuncijanta, ter se izrekel, če bi bil to, bi lehko ljudi spravil „na Grad".
Če se je Zadnik izrazil, „da bode društvo še le videlo, kar on (Zadnik) storiti more“ in če je oni veleizdajske tiskovine v društvo prinesel, ne vč priča.
Kriegl meni, da priča laže, če pravi, da ne ve, kdo ga je v „Radikalu“ napal, in on to dela, da bi zatožence sumničil.
Priča ugovarja.
Ob 12 V* uri popoludne preloži predsednik sejo.
(Dalje prihodnjič.)
Zalivala.
Milostivi gospod knez in škof dr. Jakob Missia je blagovolil izročiti mi pet sto g-olčLin.arje-v za ljubljanske uboge. V ime ubozih se usojam, javno izrekati najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo za velikodušno to darilo.
V Ljubljani 13. dan decembra 1884.
Župan:
Grasselli s. r.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 13. decembra. „Wiener Zeitung" javlja: C. kr. šolski svetnik Smolej je imenovan deželnim šolskim nadzornikom, prof. Šuman ravnateljem ljubljanske gimnazije.
Dunaj, 13. decembra. Železniški odsek razpravljal je včeraj o predlogu Nemvirthovem gledč koncesije železniške črte St. Polten-Tulln. V teku debate sta opravičevala trgovski minister in Czedik podelitev koncesije ^deželni banki“ s stališča zakona o krajevnih železnicah zaradi potrebe prebivalstva in finančnega položaja. Herbst je predlagal, naj se dovoli gradnja drugega tira Fran-Josipove železnice samo s posebnim zakonom, dalje je poživljal vlado, naj se preudari, ali naj bi morda država sama ne gradila drugega tira. Deym predlaga, naj se o Neuvvirthovem predlogu preide na dnevni red, ter se strinja z drugim Plerbstovim predlogom. Konečno se je debata pretrgala.
Levov, 12. decembra. Pri Viazovnici, okraj Jaroslav, preti izstopiti reka San vsled naplava ledu. Začasni most čez Sano so morali odnesti.
Berolin, 12. decembra. „Frankfurter Journal" poroča to čudovito v6st: „Iz zanesljivega vira se poroča, da so na poti iz Tripolisa zaupni možje Mahdija Ahmeta, idoči v Berolin, da pri konferenci zastopajo svojega zapovedovalca pravice v osrednji Afriki."
Telegrafično borzno poročilo
z dnd 13. decembra.
Jednotni drž. dolg v bankovcih......................81-95
>	»	»	»	srebru.......................83. 
Zlata renta.............................................104-25
5°/p avstr, renta........................................96-95
Delnice nirodne banke............................... 860- 
Kreditne delnice  .................................. 297-80
London 10 lir	sterling.................................123-35
20 frankovec............................................ 9.7(5
Cekini c. kr........................................ 5.73
100 drž. mark......................................’	60-20
Uradni glasnik
z dne 12. decembra.
Razpisane službe: Pri c. kr. okr. sodniji v Krškem služba diurnista; 25 gld. in znanje slovenščine in nemščine. Prošnje do 1. januvarija 1885.
Eks. javne dražbe: V Ljubljani posestvo Dam. Kovačiča iz Stranske Vasi (2492 gld. 40 kr.) dne 7. januvarija. — V Metliki zemljišče Jos. Golobiča iz Kala št. 2 (450 gld.) dn6 17. januvarija; — zemljišča N. Urha iz Metlike št. 198 (675 gold.) dne 17. januvarija. — V Litiji posestvo Reze Laufar iz Peč (1087 gold.) dnž 20. januvarija. — Na Brdu posestvo Val. Ravnikarjevih dedičev iz Moravč (4000 gold.) dne 22. decembra.
Ekspeditor
ali
ekspeditorica
dobi takoj službo pri novoustanovljeni pošti v Horjulu. Ponudbe naj se vpošljejo do 25. deoembra 1.1. županu Metevžu Šušteršiču v Horjulu. (133) 2—1
jC.
Balzam zoper ozeblino
od dr. Marinellija
izdeluje G. Piccoli, lekarničar „pri angelji", Ljubljana, Dunajska cesta.
Najboljše in najsigurniše osvedočeno sredstvo zoper ozeblino. (109) 15—4
bll Steklenica 8 kopelišnim praškem 80 kr.
Sl__________________________________
v steklenicah v Ljubljani ♦
priporoča izborno	£
aaaroaao pi^sro i
iz pivovarne bratov Koslerjev
zabojčkih po 25 in 50 steklenic.
Cena 7/io lit. steklenici ... 16 kr.
7..
12
*
Zabojčki in steklenice franeo nazaj ali se ’ pa najceneje vračunavajo.	(66)	17	J
rQ ™
O
rM «
BSO.g, ^ <U
1g*S.a
o
Cu I <D
I si S
• S
*0 S
-5>-s
H
G
Q
T3 O
4	s °
c° C
5	N jO
° o§
N
P «
tfgvš g °°r
g>m | -M *
■Sj-
” I*
ii
S^g
'oj P*
Si
oj 13
•£l£
o I
$0 N 1 rt .J
N o'S
<D O
• S > -C o 'C
o
,s
c?
P
3
Q
go
O.s 60 ^
.-'c
<X> >
»c 2
o ~4 o
*§'S “ ^ js >o «
$
•c c ° a<
> -S v
&£ °>'p £
>§•§ e« E
.M &H
h
cu
o
>o
o
u
o
p.
o
>o
'So
o
l—H
O
U
O
£
<v
s
iSl *!!	8 O
1 z	obl. S. js. : js.
Vetrovi |	T/a n£ * * &
Tempe- ratura	rH (M T* 00 +++
,® . rtfl Ji-Si to 43 s >	CO t> 00 W CO 00 co co co [> l>
ca .¥ * £ §•	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
UTICI	•aap -gi
	
etlUTZMAIIKK
miAfZEULEB
TROPFEPt
KUR ECHT 8EI
mmm trnkoez^i
UAIBACH t SIHJ5K zojlr
J.pLMtaj, lekar pri ,pri zlatem saump'
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marij »celjske kapljice
za želod.ec,
kterirn se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodeo, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdl, krč v želodou, bitje sroa, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld.	Svarilo I Opozar-
jamo, da se tiste istinite Marijaoeljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri „Bamorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoczy-ju. Razpošiljava se le jeden tucat.
Brez te varstvene *navtike, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trgaitfe
po d.r. ^vd3a,li4"u. je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živoih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Maliču" s zraven stoječim znameujem; 1 steklenica 50 kr.
Zahvala.	(l16) 9~7
Gospodu pl. Trnk00zy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protlnskej bolezni na nogi silno trpeli in
razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski ovet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejio zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
ZFran. T-u.gr, posestnik v Smariji pri Celji.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
irboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo (Dorich)
olje
najboljše vrste, icborno zoper bramore, pljučnico, koine iipu*tke in bee-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Salicilna nstna voda,
najboljše aa ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kri Čistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah k 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
Doma šivano perilo.
Naslednje navedeno perilo za gospode in gosp6 in manufakturni izdelki najfinejše, najboljše in najtežje vrste prodajejo se po izvirnih fabriških cenah skoro zastonj, in v doka* najstrožje solidnosti se vzprejemlje vsak predmet, ki ne ugaja, nazaj, tedaj je vsako naročilo brez škode.
iz najfinejšega angleš-_	kega	chiffona in prave
švicarske vezene vložke, istini La umeteljna vezba, komad po gld. 1,50, tucat gld. 16,50. Ravno isti iz pravega Schrollovega chiffona v najelegantnejši izvršitvi in bogato vezeno, komad po gld. 1,90, tucat po gld. 20.
Srajce za gospe
Nočni telovniki za gospe vIo£
in po vsi dolžini s pravimi švicarskimi všitimi vložkavni, zel6 elegantno opremljeni, krasota za vsako damo, komad po gld. 1,50, tucat po gld. 16,50. Isti ir. najfinejšega, težkega barhenta, jako dolgi, po vsi dolžini všiti, komad po gld. 1,60, tucat gld. 18.
Spodnje jope za gospe
sukna, obšite okoli in okoli s plissfi in zobci ter pristno barvano volno, po gld. 2,80, okrašene s žametom in atlasom, odviše lino, po gld. 3,80, iz težkega zapetljavega barhenta, najlineje okrašen, po gld. 1,60.
Srajce za gospode
gleškega chiffona, s6 četvornim naprskom in poljubnim vratnim obsež-kom, po gld. 1,50, tucat 16,50. Isto iz najfinejšega, pravega Schrollovega chiffona v najfinejej izvršbi A. la France, po gld. 1,70, tucat gld. 18,80 in po gld. 2, tucat po Rld. 22,60.
iz dobrega, težkega, usnju jednacega platna, brez šiv6, kompletno, za največje postelje, 8/< široke, po gld. 1,35, tucat gld. 15.
Platnene rjuhe
riniti!)PR nlatnn 30 .va,lov’ najboljši, naj-
UUIIIalrC pldlllU težji in zelo prožni izdelek za domačo rabo, i/l širok, gld. 7,50, i/i gld. 5,50 komad. Cene v bombaževim postajejo vedno in vedno višje, platno bo v kratkem veljalo še enkrat toliko, torej se vsakemu nujno priporoča, da se ž njim preskrbi.
Namizne garniture kami od dessina, obstoječe iz jednega namiznega prta in 12 servijet, samo gld. 2,85. Iste v najfinejši francoski izpeljavi, jako fino, bogato okrašene s franžami, za 12 oseb, garnitura stane gld. 3,45. Namizne garniture iz najfinejšega damasta, pretkane z cvetlicami od dessina, obstoječe iz namiznega prta za 12 oseb in 12 natanko prikladnih velicili servijet, zelo fino izvršene, garnitura stane gld. 6,60.
Rnnno hl*icaoo prikladno izvršene, vsaka nublic III lodUC posebej zložena, z rudečimi bordurami in dolzimi franžami, najfineje pikirane, prekrasne, tucat po gld. 3,75.
Svilene žepne rutice
barv, vsaka drugače barve, tucat samo gld. 3,50.
Svilene finiš-nogovice CS&LJK
rudeče, modre, vijoličaste, roza, rjave in chamois, dolge čez koleno, 3 pari gld. 1,15.
Gobelin-garniture finih posteljnih odej in
namiznega prta s baržunastimi kiticami ali cofki, gjedč spreminjanja barv prekrasno izgotovljene, ter velja ena garnitura, t. j. vsi 3 komadi vkupe, samo gld. 7,50.	(131)	4-3
Naročila proti vpošiljatvi zneska naprej ali pa proti povzetji vpošiljajo se pod naslovom
„Wasoli8- und Manufactur-Vfarenlniis"
Rabinovics
Dunaj, Leopoldovo, Schiffamtsgasse 20 ~R.
Odgovorni urednik prof. Pr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Kod. Bamberg v Ljubljani.