Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz bojišča na Laškem. Od boja, ki je bil na Kresa dan med rekama Chieso in Mineiom, in ki je najhuji bil pri Solfcrinu, smo zdaj po popolnoma verjetnih naznanilih zvedili, da je bil ena n aj groznej ši h vojsk, kar jih svet pozna. Ne bomo je veliko napak zadeli, ako rečemo, da v vse in skupaj na naši in sovražnikovi strani se je bilo ta dan okoli 400,000 vojakov z 500 kanonami. „Pressea pravi, da 190,000 Francozov in Sardincov je stalo naši armadi nasproti, ki je štela 130,000 vojakov. Kakor je francozko-sardinsko armado napeljeval sam cesar Napoleon, tako je tudi naši armadi bil zapovednik sam cesar Franc Jožef. „Veronežki časnik" pripoveduje, da kjer je bil boj najhuji, je bil Franc Jožef zraven od zora do mraka; se le, ko so ga generali prosili, naj se ne poda v toliko nevarnost, se je vstavil na manj nevarno mesto. Strašen je mogel biti boj in grozno veliko kervi se je prelito: to vidimo iz števila ubitih in ranjenih na obeh straneh. Dolgo je bila naša armada zmagovavka, dokler ni francozki general Niel sredine naše armade prederl in sovražniku zmago pridobil; general Niel je napeljeval francozko središče, ki je štelo 45.000 pešeov in konjikov; od 4. zjutraj do 4. popoldne ni mogel nič opraviti; še le ko mu je došlo več pomoči, je zmagal, in tako kervavo vojsko tega dneva končal; za to zmago ga je cesar Napoleon za maršala povzdignil. Po naznanilu   vladnega  francozkaga  časnika J5Moniteur-jatt
212
štejejo Francozi mertvih in ranjenih 12,000 mož, med temi 720 oficirjev, Sarcinci pa 5525. wWiener Zeitg." je dosihmal naznanila 2079 mertvih, med temi 74 oficirjev, ranjenih pa 8128, med njimi 376, tedaj v vsem skupaj 10,207 naše armade; pa to število — kakor pravi — še ni popolno; tudi tistih vojakov, ki se pogrešajo, še ni povedala. Od Zuavov, ki jih imajo Francozi seboj, se piše, da se bojujejo na posebno vižo, ktero so se naučili v Afriki od prekanjenih beduinov ; vležejo se namreč ko da bi mertvi bili na zemljo in tako leže, dokler ne pride predna straža sovražnikova blizo njih; zdaj pa hitro kviško planejo, oficirje pokoljejo in se potem v beg podajo. — Kaj seje dalje po ti kervavi vojski zgodilo, se ne ve. Iz Verone se je pisalo 1. dan t. m., da so cesar še zmiraj tam in da so zdravi; razun nekterih majhnih bitk prednjih straž se ni nič zgodilo. Iz Pariza pa po telegrafnem pismu iz Valleggio 1. dan t. m. „Moniteur" piše sledeče: wCela francozko-sardinska armada je šla čez reko Minčio; Sar-dinci se pripravljajo terdnjavo Peschiero obsesti; armada princa Napoleona z 35,000 vojaki se je združila s francozko; eno njeno kerdelo stoji v Goiti in preži na Man-tovo (Mantua), drugo kerdelo se zbira v B reši i, da bo culo nad tirolskimi soteskami". Garibaldi je ukaz dobil, naj zgornji Veltlin proti soteski S tel vi o s svojo četa obsede.
Iz Dunaja. Višje armadno poveljstvo glede na to, da preobilna gnječa ranjenih ali sicer bolnih vojakov v vojaških bolnišnicah bi utegnila hude in celo kužne bolezni izcimiti, je te dni na znanje dalo, da nima nič zoper to, ako bolniki, kteri nimajo hudih ran ali kteri so že preboleli pa so še slabi, bolnišnice zapuete in se kam drugam podajo, dokler niso popolnoma zdravi; takim pro-stakom (gmajnarjem) po dovoljenji višjega poveljstva ne gre tedaj samo le postavnih 14 kraje, na dan, temuč tudi dnarno pobotanje za kruh in vse drugo, kar prostak še sicer na dan dobiva. Ker se je nadjati, da se bo obilo dobrotnikov ali takih sosesk (občin) našlo, ki bojo revne vojake brez plačila k sebi vzeli, in ker bo cesarska kaša pri vsem tem za vsakega plačala kar mu gre, si morejo soseske iz takega nabranega dnarja zaklad napraviti, iz kterega morejo druge manjše stroške poplačati, kteri utegnejo s tem oskerbovanjem bolnikov sklenjeni   biti.
—   Minister unaujih oprav grof Rechberg gre te dni spet v Vero no.
—  V veliki sinagogi v Leopoldovem predmestji je 25. dan t. m. judovski duhoven dr. Jelinek pridigoval o sedanji vojski in pri tej priliki vediti dal, da tudi judje se hrabro vojskujejo za cesarja in domovino. „12,000 judov — je rekel — je v vojski na Laškem, in tisti oberstlajtenant Salemsfeld, kteri je pri Magenti eno že zgubljeno bandero sovražniku iz rok zvil, je jud".
—   Dunajska banka je naznanila svoj dnarni stan v pretečenem mescu rožniku. Gotovina njena se je pretekli mesec spet za 10 milijonov zmanjšala in je znesla konec mesca 79 milij. in 785,997 gold., — bankovcov je pretekli mesec spet za 4291/4 milijonov gold. več med ljudi dala, tako, da jih je konec preteklega mesca bilo v vsem skupaj za 453 milij. in 752,407 gold. med ljudstvom.
—   Stare bankovce po 1000 gold. bojo cesarske kaše jemale še do 31. oktobra, — tiste po 100, 50, 10, 5, 2 in 1 gold. pa bojo vse bankne kaše jemale še do 30. lis topa d a (novembra); na Dunaji jih bo banka jemala še do konca tega leta. Veljava vseh starih bankovcov je tedaj po tem takem podaljšana.
Iz Češkega. Iz Prage se piše, da vsled višjega povelja je natiskovanje Palackove ^zgodovine česke^ ustavljeno; v poslednjem zvezku popisuje Palacki zgodovino Jurja Podiebradskega, za ktero je slavni pisatelj mnogo dosihmal neznanih izvirnih pisem našel in porabil.
Iz Benetk.   Vse postopače,  kteri  niso mogli skazati
------   2
od česa da živijo in niso Benečani, so potirali iz našega mesta; takim pa, kteri si hočejo pošteno kruh služiti, so dali v delavnišnici dela in zaslužka. — Od 1. t. m. se cesarskim uradnikom plačujejo njih plačila v novih bankovcih „vaglia" imenovanih, ki jih mora vsak namesto gotovega dnarja vzeti.
Iz Verone. F. m. 1. Urban je komandant tukajšne terdnjave. „Ker Veroneži ne ubogate dostojno postav, ki jih obsedni stan ukazuje — je oklical fml. Urban 22. dan p. m. — vam rečem, da od vsakega terjam pokoršino obsedni postavi; ta ali uni: meni je to vse eno; jez kaznujem le djanje in pa namen. Da vsi veste, s kom imate opraviti, vam naravnost rečem: meni zvestemu Avstrijancu more vsak zaupati, jez pa vam nobenemu ne zaupam". — 27. dan p. m. je imenovani poveljnik še ostrejši ukaz oklicati dal, v kterem pravi, da v obsednem stanu je vojak gosposka; kdor straži ali patroli v pervem hipu ne boga. bo zapert; kteri se ji zoperstavi, bo z orožjem pokorjen; mestne vrata se zvečer, kadar so že zaperte, ne bojo nobenemu civilistu odperle; potni listi brez mojega podpisa nimajo od 1. julija nobene veljave več: kdor ima potni list, mora na levi rami nositi černo-rumeni trak".
Iz Brežic Duhovščina breščianska je poklonila sar-dinskemu kralju pismo polno hvale in zahvale, v kterem mu prisega vse darovati za domovino in njega, kterega spozna, ljubi in čisla kot tisto roko, ktero je previdnost Božja izvolila pregnati ošabneže, kteri so zmiraj gluhi bili za vpitje silno stiskanega naroda". Vidi se od konca do kraja iz tega pisma, da celo duhovščina breščianska ne more skriti priimka, da Breščiani že od nekdaj zvonec nosijo o sovražtvu zoper Avstrijo.
Iz Rimskega. Papežu se huda godi. Punt za puntom se   vnema   v   rimskih   deželah:   ??Molite   za    sveti   prestol
—   so   pisali   sv.   oče   unidan   nekemu   diplomatu   v  Pariz
—  nikoli mi še ni žugala večja nevarnost in nikoli se nisem bolj bal za svoje pravice". V slovesnem zboru v Sikstini, ko so obletnico te kapele praznovali in je starašina sik-stinskega zbora papežu srečo vošil, so sv. oče papež se zahvalili za serčne vošila in rekli, da so jim te vošila prava tolažba v hudi stiski, ktera žuga cerkvi. ?)A1 — so rekli z povzdignjenim glasom — gorje, gorje možu, kteri svet pohujšuje; gorje možu, kteri je že delj časa od cerkve proklet, pa vendar še ne spozna svoje krivice". Te besede, namenjene kralju sardinskemu Viktoru Emanuelu, so neizrečeno osupnile tiste prebivavce rimskega mesta, ki so papežu še verno udani, al — kakor se iz Rima 20. junija piše — je teh veliko veliko manj kakor unih, ki so navdani   francozkega   ali   pa  republikanskega   duha.
—  Iz Pariza se ,.Wien. Zeit." piše, da se francozka vlada zlo boji, da bi sv. oče ne zapustili Rima in se v Gaeto podali pod zavetje napolitanske vlade. — Pisma iz Rima od 25. p. m. naznanjajo, da je papeževa armada spet in sicer brez vsega boja Jankin (Ancona) posedla; tudi Si ni gagi i a in Fano ste spet v oblasti papeževi; povsod drugod pa, kjer je puntarjem zmaga obveljala, vladuje pun-tarska oblast
Iz Turina. Vojske na jadranskem morji, ktera je namenjena Benetkam, se bo zraven francozkih ladij udeležilo tudi 6 sardinskih vojnih bark.
— Minister Cavour je oklicati dal, da vse tiste laške dežele, v kterih so sedaj Sardinci, niso podložnice sardinske, ampak stoje le pod krilom (varstvom) sardinskim.
Iz Svajce. Kanton Tessin, v kterem biva lašk narod, ima že odtistihmal, ko se je vojska začela, svoje serce wa Laškem; dobro došlo je tedaj Tessincom povabilo iz Milana, naj se odcepijo od Švicarjev in združijo z Lahi, s kterimi — kakor oglas pravi — „vas edini podnebje, zemlja in jezik". Kaj se bo tu zdaj zgodilo, se ne ve, — kaj bojo počeli v Genfu, kjer ima Napoleon veliko prijatlov — je še ravno tako neznano. Švicarska dežela bo dobila še dosti opravkov.
13
*
Iz Francozkega. Iz Pariza. Vladni časnik „Monit." sila mogočno in prevzetno popisuje vojsko, ki je bila 24. dan pret. m. med reko Minčio in Chieso in kteri se pravi „vojska pri Solferinu". Med drugim pravi: ;,Čeravno ta dan ni še cele vojske popolnoma končal, je vendar pokazal, kakošen bo njeni konec. Cesar Franc Jožef je sam zapovedoval svoji armadi, je tedaj pri- • ložnost imel spoznati narod, kteri mu je sovražnik". „Monit.a posebno važnost podtikuje ti okoljsini, da je cesar Napoleon ponoči 24. dan p. m. svoje glavno stanišče v Cavrianu, tedaj ravno tam imel, kjer je čez dan cesar Franc Jožef stanoval. Sicer pa ta popis ne reče ne bev ne mev, koliko je Francozov padlo, pa tudi Sardincov z nobeno besedico ne omeni.
—  Armada, ki je pod maršalom Pellissier-om namenjena na stražo ae postaviti proti nemški armadi ob Rajuu, bo v 3 tednih popolnoma pripravljena; štela bo 100,000 vojakov z 400 kanonami in 20,000 konj.
—  Unidan se je slišalo, da je cesarski grad v Fon-taineblau-u za papeža pripravljen, — sedaj pa se govori, da je za čara ruskega, ki ima se to poletje na Francozko priti in tukaj nekoliko časa stanovati, — če je res.
—   Iz Pariza se je pisalo „K. Z." 23. dan p. m., da je rusovski poslanec v T urinu protestiral zoper napravo ogerske čete (legion); — drugi časniki pa pravijo, da to ni res, ampak da minister Gorčakov je le rekel, da rusovska vlada ne bo dopustila, da bi ogerska četa ne-laške dežele avstrijanskega v punt hujskala, dokler boj 1 e na Laško omejen ostane. — Časniki Napoleonovi so začeli enoglasno svet tolažiti, da francozka vlada noče nič vediti od prekucijnih namenov ogerskih begunov in da nima nič opraviti ne s Košutom ne sKlapka-tom; verh tega pa še pristavljajo, da Košut in Klapka nista moža, ktera bi hotla služabnika biti francozke vlade in plesati kakor bi jima ona godla; Košut je iz proste volje in v svojih lastnih opravkih šel v Genovo.
Iz Angležkega. Iz Londona 1. julija. Včerajnemu zboru spodnje zbornice je lord Palmerston naznanje dal, da je novo ministerstvo gotovo; naj mu deržavni zbor in dežela zaupa — je prosil, in dalje rekel, da kar človeška pamet previditi more, se ne najde nikjer podoba, da bi se angležka dežela mogla v vojsko zaplesti; nje dolžnost je le, pot ravnati za povratbo častnega miru. Lord Gran-ville je skor ravno tako govoril v zgornji zbornici, in še pristavil, da anglezki vladi sami ali zedinjeni z drugimi vladami ne gre poprej se za poravnanje sedanjih homatij potegovati, dokler ne bo upanja, da bo kaj iz tega; Sardinci in Francozi so vzrok današnjih zmotnjav, ne pa Av-strijanci.
—  Avstrijanski poslanec knez Paul Eszterhazv je, kakor se sliši, za več tednov si tukaj hišo najel; podoba je tedaj potem takem, da misli delj časa tukaj ostati.
—   Tudi,kralj belgiški je tukaj. Mnogo se ugibuje, zakaj ?
—   Unidan je bilo v javnem zboru (meetingu) v Glas-govu pismo brano, ki ga je Mazzini ondašnjemu župana pisal. Mazzini v tem pismu priporoča šuntanje v prid laških zadev, graja pa Angleže, da so nobenostranci; Francoz — piše Mazzini dalje — je laškim deželam nevarniši kakor Avstrijan; po kterem koli kopitu ima Francoz svojo vla-darstvo osnovano, vselej je ptujim deželam ošaben tiran, in. jih molzekar more".
—   Časnik „M. Advert." hoče za gotovo vediti, da bode francozka armada do 1. oktobra 850,000 mož štela. Napoleon misli, da z 250,000 vojaki bo pognal Avstiijance iz Laškega. Kaj pa misli z ostalimi 600,000 vojaki? Ali jih je namenil Nemcom, ali pa nam Angležem!
Iz Serbije. Knez Miloš je že v binkuštih hotel skupščino poklicati v Kragujevac, jo je pa nek sedaj preložil  do  praznika  „ Velike Gospoje" tvelikeLa Šmarna>
213
214
— Govori se, da bode knez ministerstvo nekoliko premeni I, ker so nek sedanji ministri francozki in sar-dinski vladi prem lačni; pravijo, da Marinovič utegne ministerstvo unanjih oprav, I lin Garašanin pa notrajuih dobiti, Cukič bode minister dnarstva.
Iz turškega primorja. Iz An ti vara. Vsaki dan dohaja les več francozkih ladij, plavajočih baterij in čolnov za kanone. Admiral Bouet se sam ne ve, pri čira da je, ker ima zapečatene pisma v rokah, ktere bo smel se le odpreti, kadar bo vse brodovje le-scm prišlo, kar utegne konec tega tedna biti. Dosihmal je 56 francozkih vojnih ladij tukaj; zoper tako silo pač 6 turških ladij ne more besede ziniti; francozki konsul Hequart, kteri tukaj na veliki ladii „Napoleonki" biva, in pa knez černogorski Danilo sta zrni raj v besedni zvezi.