PREDSEDNICA DOS DOMŽALE Ob ustanovitvi Območne organizacije sindikatov občine Domžale so njeni člani za predsednico izvolili našo DANICO AVBELJ. Danica bo to nalogo za zdaj opravljala volontersko. Ker je zaradi operacije trenutno odsotna, vam pogovor z njo pripravljamo za eno od prihodnjih številk TOSAME. Zaenkrat pa naj ji ob izvolitvi čestitamo ter zaželimo uspešno delo in seveda čimprejšnjega okrevanja. POSLOVNO POROČILO Poslovno poročilo za prvo polletje 1991 je pisano v povojnem obdobju, vendar pod močnim vplivom preteklih dogodkov in pod vtisom velikih neznank, ki nas čakajo v prihodnje. Kakorkoli ocenjujemo trenutne razmere, dejstvo je, da v tako nejasnih, nedoročenih in dolgoročno nedefiniranih pogojih življenja in poslovanja v vsem povojnem obdobju (od leta 1945 dalje) še nismo živeli. Tudi to poslovno poročilo je kombinacija informacij o dogajanjih v preteklem polletnem obdobju in informacij o trenutnem stanju v podjetju s poizkusi ocenitve dogajanj v prihodnjih mesecih. Sicer pa so osnovne značilnosti poslovanja v preteklem polletju naslednje: - po uspehu plebiscita o osamosvojitvi Slovenije so bili sprejeti mnogi predpisi, ki so pomenili lastno -slovensko formiranje države in seveda prenehanje veljavnosti jugoslovanskih predpisov. Spremembe so bile pogoste, včasih se je pojavljala tudi dvojnost - veljali so deloma slovenski, deloma pa jugoslovanski predpisi, kar je povzročalo različne dodatne težave v poslovanju. - Zaradi nestrinjanja ostalih republik z osamosvojitvijo Slovenije, pa tudi sicer, so se medrepubliški odnosi dodatno zaostrovali in slabšali. Kljub številnim izjavam, da se politika ne sme vmešavati v gospodarske tokove, se je to vendarle dogajalo, kar je vplivalo na denarne tokove v medrepubliškem poslovanju. - Od zgodovinsko enkratnega “nav-dušenja“ in nekontroliranega za- pravljanja deviz v letu 1990, smo se v letošnjem letu spet znašli na trdih tleh in ugotovili, da deviz ni več, pa tudi dinarjev je vedno manj. Določena področja, za nas je pomembno predvsem zdravstvo, so na celotnem jugoslovanskem, torej tudi na slovenskem območju, finančno v brezizhodnem položaju. Obveznosti zdravstva do dobaviteljev (posredno preko trgovine tudi do nas) vrtoglavo naraščajo in brez konkretne, vendar izdatne pomoči države, ni rešitve. - Stara jugoslovanska praksa izsiljevanja se nadaljuje in stopnjuje. Predvsem se to pojavlja na področju denarnih tokov, za vsa plačila, tudi zastarela, je treba plačati določeno dodatno stimulacijo. - Čeprav je devizna problematika že omenjena, je treba informacijo konkretizirati s podatkom, da je v Sloveniji v veljavi sistem, da imamo izvozniki pravico koristiti 70 % deviz, zasluženih z izvozom. Naša devizna bilanca je negativna, zato moramo devize kupovati na deviznem trgu s “šticungo“, ki se dnevno menja in je že dosegla 40 % od uradno definiranega tečaja s strani ZlS-a. Po tem tečaju (s “šticungo") kupu- jemo tudi devize, ki nam jih, kot podjetju posebnega družbenega pomena, zagotavlja republiška vlada oz. Ministrstvo za trgovino republike Slovenije. - Padanje življenjske ravni in stopnjevanje revščine se nadaljuje. Vse več je podjetij, ki so pred ali v stečajnem postopku, vedno večjih posluje z izgubo, nezaposlenost narašča, narašča tudi število delavcev z minimalnimi ali zajamčenimi osebnimi dohodki. Seveda tudi to pospešuje slabšanje materialnih in finančnih tokov, vpliva pa tudi na obseg prodaje. Za naše podjetje preteklo obdobje še ni bilo kritično, če pa se bo takšno vsesplošno propadanje gospodarstva nadaljevalo, bomo tudi mi čutili vse pripadajoče posledice. - Splošna kriza otežuje normalno poslovanje naših dobaviteljev. Čeprav večjih problemov pri preskrbi ni- smo imeli, se pojavljajo težave predvsem v zvezi s pravočasnostjo dobav, pa tudi kvaliteta je vedno pogosteje problematična. O tem pričajo tudi podatki o močnem porastu števila reklamacij. - Jugoslovanske razprtije povzročajo hitro naraščanje nezaupanja pri poslovnih partnerjih, predvsem dobaviteljih v drugih državah. To se odraža v tem, da so zelo redki dobavitelji, ki so pripravljeni pošiljati surovine in repromateriale na poziv brez predhodnega 100 % zagotovila plačila ali celo avansnega plačila. To zahteva dodatne napore pri pra- vočasni zagotovitvi dinarskih in deviznih sredstev. Če smo se v letu 1990 hvalili z neverjetno nizko rastjo inflacije, so to v tekočem letu le še nerealne želje. Cene in dodatne obremenitve gospodarstva močno naraščajo. Tudi dodatni stroški pri zagotavljanju likvidnosti poslovanja in nakupi deviz na borzi (s šticungo) močno povečujejo naše stroške. Zato so nujne tudi korekcije cen našim izdelkom. Na splošno lahko rečemo, da je inflacija ponovno začela svoj pohod in malo je upanja, da jo bomo v kratkem zaustavili. V TOSAMI nekoliko uspešneje rešujemo finančno problematiko tudi zato, ker smo v preteklih letih stalno skrbeli za primeren nivo lastnih obratnih sredstev. V sedanjem obdobju, ko dinarjev povsod primanjkuje, posojila pa so zaradi visokih obresti izredno draga, je to zelo pomembno. Po eni strani nam ni treba iskati denarja za vsako ceno, po drugi pa stroški kreditov bistveno manj vplivajo na finančne rezultate kot pri tistih, ki se tega morajo posluževati. Seveda pa se v določenih kritičnih trenutkih tudi mi zadolžujemo, vendar zaenkrat še v relativno nizkih zneskih in za krajša obdobja. Na razvojnem področju je trenutno nekoliko manj dinamike. Pripravljajo se nekateri programi, katerih realizacija je odvisna od finančnih možnosti podjetja in od možnosti najemanja kreditov doma ali v tujini. Seveda pa ima na njihovo realizacijo močan vpliv trenutna krizna situacija, ki zahteva po eni strani maksimalen trud za “golo preživetje'4, po drugi strani pa je prisotno popolno nezaupanje in nezainteresiranost tujine za vlaganje v naše gospodarstvo. Vsekakor pa moramo s pripravo programov nadaljevati, da bomo ob izboljšanju razmer pripravljeni hitro ukrepati in koristiti dane možnosti. Področje osebnih dohodkov je bilo precej pestro. Nekaj časa smo se ravnali po zveznih predpisih, potem republiških. V celoti smo povzeli zahteve kolektivne pogodbe in tudi že podpisali pogodbe o zaposlitvi z vsemi zaposlenimi. Da smo lahko zagotovili s kolektivno pogodbo zahtevano višino osebnih dohodkov, smo izdelali periodični obračun za 4-mesečno obdobje in na osnovi rezultatov razdelili poračun osebnih dohodkov. Če bodo rezultati dovoljevali, bomo podobne akcije realizirali tudi v prihodnje. Sedanja jugoslovanska kriza nas postavlja pred naslednja dejstva: - preskrba s surovinami in reproma-teriali iz jugoslovanskega trga je močno otežena. Poleg že navedenih splošnih problemov so prisotni še: skoraj popolna zaustavitev prometa preko ozemlja republike Hr- vaške, pojavljajo se zahteve po deviznem plačilu ali uvozu osnovnih surovin, pri plačilih so zahteve po avansih ali pa po doslednem spoštovanju s pogodbami določenih plačilnih rokov, pojavljajo se določena politična vpletanja v gospodarske tokove. Probleme rešujemo z intenzivnimi akcijami, po potrebi pa se poslužujemo uvoznih možnosti. - Preskrba iz uvoza je trenutno zadovoljiva. Devize kupujemo, zaloge materiala in že sklenjene dobave zagotavljajo proizvodnjo za cca 2 meseca. V realizaciji pa je nabava deviz in dogovori o nakupih tudi za obdobje, daljše od predhodno navedenega. - Finančna situacija se slabša. Iz raznih že navedenih razlogov, pa tudi političnih, so prilivi iz nekaterih območij zaustavljeni. Terjatve znašajo cca 275 mio din, kar predstavlja 2,6 mesečino realizacijo. Trudimo se vzdrževati likvidnost, vendar smo zaradi “višje sile" večkrat žal neu- spešni. Problem se zaostruje tudi zaradi monopolnega obnašanja domačih dobaviteljev in nezaupanje tujine, kar pomeni takojšnje ali vnaprejšnje plačilo. - Prodaja na področju Slovenije in zahodnega dela Hrvaške je zadovoljiva. Problem je distribucija izdelkov na področja, na katera so poti preko Hrvaške (Bosna, Srbija, Makedonija) in na področja, ki so zaradi vojne blokirana (vzh. Hrvaška, Dalmacija, Krajina). Delamo selekcijo kupcev zaradi neplačevanja, kar pa je dolgoročno problematično. Kupci, lahko rečemo, iz cele Jugoslavije, želijo in zahtevajo naše izdelke, tako, da pri normalnih poslovnih partnerjih politika, razen, če je to prisila, nima vpliva. Menimo, da po umiritvi stanja in normalizaciji proizvodnih in trgovskih tokov, problemov s prodajo ne bo. Naša dolgoročna usmeritev je obdržati celotni jugoslovanski trg. - Predhodno navedenim dejstvom se mora prilagajati tudi proizvodni sektor. Dosledno se moramo držati načela, da proizvajamo le tisto, kar lahko prodamo. Vsaka proizvodnja na zalogo veže preveč finančnih sredstev, kijih za tekoče poslovanje nujno rabimo. Zato je treba z razumevanjem sprejemati odločitve o pogostejših premeščanjih v in med oddelki in raznih drugih ukrepih, ki v normalni situaciji ne bi bili smiselni. Gospodarska in politična kriza v Jugoslaviji se nadaljujeta. Zadnja, povojna dogajanja sicer kažejo, da smo Slovenci nekoliko bliže s plebiscitom postavljenim ciljem. Vendar, to še ne pomeni, da smo že pred dokončno rešitvijo vseh problemov. Praksa dosedanjih dogajanj in velika nasprotja med posameznimi deli Jugoslavije, nas morajo voditi v realnost, ki je pač taka, da bo potrebno še veliko naporov in odpovedovanj. Dileme ni, sami smo se odločili za to pot in največ je od nas samih odvisno, kakšni bodo končni rezultati. Za nas, delavce podjetja TOSAMA je nujno, da se zavedamo, da bomo tem ciljem največ pripomogli s poštenim in kvalitetnim delom ter s poštenim odnosom do poslovnih partnerjev - seveda tistih par-netjev, ki bodo vzdrževali enak odnos do nas. Edvard Peternel DOPUST MED VOJNO Vojna je marsikomu izmed nas prekrižala narčte za dopust. 27. junija, ko se je začela, se je sezona ravno dobro odprla. Nekatere pa je vojna zatekla med dopustom. Ti so bili sicer redki pa vendar; kako so doživeli vojno? NELI RODE je bila z družino v Vrsarju. “Vse smo imeli zase: plažo, vreme, pošto, trgovino. Domov smo telefonirali tri do štirikrat na dan. Nič nismo imeli od dopusta. Domov se nismo upali, niti nismo mogli zaradi barikad. Ves čas smo poslušali radio in gledali TV. Tako je šlo osem dni. Bilo je grozno. Po eni strani dolgčas, po drugi strani strah. Po osmih dneh, ko smo šli domov, smo se še vedno vozili mimo polovičnih barikad. Oddahnili smo se, ko smo srečno prišli domov.“ FRANC STRMLJAN se je z družino odpravil od doma 26. junija zjutraj. Brez kakršnihkoli težav so prispeli v Moravce in se nastanili v naši prikolici v tamkajšnjem kampu. Čez noč pa se je vse spremenilo. 27. junija so bili blokirani že vsi mostovi čez Muro. “Dogajanje smo spremljali po radiu. V četrtek, 28. junija so prvič bombardirali Mursko Soboto. Kamp so v nizkem letu preletavala letala, odvrgla bombe na Mursko Soboto in se spet vračala ter spotoma mitraljirala vsevprek. Bilo nas je strah, ker bi tudi mi lahko bili njihov .cilj, zlasti še ko smo po radiu slišali, kako so streljali na kolono osebnih vozil in ubili nekaj tujcev. Domov nismo mogli, ker so bile poti blokirane. Ko sem kupoval plin mi je neka Ženska povedala, da je v bližnji šoli nekaj sestradanih in premraženih vojakov, ki jih je zajela TO. V kampu nismo videli nikogar od vojskujočih se strani, ne TO ne JA. Med alarmom za bombni napad smo se skrili v sanitarije, edini zidani objek v kampu, ki bi nas lahko zavaroval le pred streli, pred bombami pa ne. Ob večerih je bila elektrika izklopljena, da bi bili čimmanj vidni. V petek smo slišali prve novice o možnosti vrnitve domov in sicer naj bi bil možen povratek preko Avstrije. Potnih listov nisem imel s seboj, povezal sem se še z nekaj družinami, ki so prav tako nameravali domov in v strjeni koloni smo res odšli proti avstrijski meji in sicer smo ravno krenili, ko je bil ponoven alarm za zračni napad. Nismo se ustavljali in že na avstrijski strani smo bili, ko je bil dan znak za konec nevarnosti. Preko meje smo šli z osebnimi izkaznicami brez problema čez mejni prehod Gederovci, nazaj v Slovenijo pa čez edini nezasedeni prehod Jurij. Ker pa je bila cesta Maribor - Celje blokirana, smo šli po stari cesti čez Hoče. Med potjo so nas dvakrat ustavili pripadniki TO in nas pregledali, sicer pa smo po dolgi poti le prišli do doma. V mirnem času mi je kamp v Moravcih zelo všeč in z družino bom še kdaj šel tja. Vendar pa je bila kljub tako neprijetni situaciji le ena svetla točka med tem našim dopustom. Šestletna hčerka Tina se je naučila plavati.” Tako dopust Strmljanovjji le ni šel v nič. M. L. Osnove in merila pri določanju stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z delom Osnove v mesecu avgustu: Nagrade mentoijem in inštruktoijem 951,40 din/176 ur Delo v deljenem delovnem času s - prekinitvijo nad 2 uri 1.585,60 din/176 ur Dnevnice za službena potovanja v državi - cela dnevnica 491,00 din - polovična dnevnica 250,40 din - znižana dnevnica 181,70 din Kilometrina z osebnimi vozili 6,80 din/km Stroški za prevoz na delo - oddaljenost do 4 km 18.00 din/dan - oddaljenost od 4 km do 8 km 28,00 din/dan - oddaljenost od 8 km do 12 km 34,00 din/dan - oddaljenost od 12 km do 16 km 40,00 din/dan - oddaljenost nad 16 km 46.00 din/dan Odpravnine nad 20 let delovne dobe 23.784,00 din Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šofeijev in spremljevalcev - prevožen kilometer 0,53 din - tekoči kilometer 0,35 din - spremljevalec tovora 0,21 din □ Albina Kosmač mm :-:y;y;^>r.y UPOKOJILE SO SE V teh vročih mesecih so se upokojile štiri naše sodelavke, ki so, ene manj, druge bolj težko čakale dan, ko bodo ostale doma. Pokramljale smo in obujale spomine na življenje v TOSAMI, ki je bilo dolgo več desetletij. Bilo je polno lepih in nepozabnih spominov in zato slovo toliko težje. Nobena od njih ni imela slabe misli ali kritik na račun, bodisi sodelavcev, vodje, mojstra, prav vse bodo z mislimi večkrat v svoji nekdanji delovni sredini. Doma jim ne bo manjkalo dela; na vprašanje, kako bodo zapolnile dan, je vsaka po svoje utemeljevala, da bo ta še prekratek. IVANKA streže bolnemu možu, ki zahteva celodnevno nego, ravnokar je dobila vnuka in hčerko iz porodnišnice in njena delovna vnema in dobra volja ji bosta v tem času v veliko oporo. CILKA ima opravka z varstvom vnukov, saj si je še za ta obisk komaj našla čas. Ima pa tudi ostalega dela dovolj pri hiši, kot vsaka gospodinja. REZKA, ki sicer nima družine, je težko čakala trenutka upokojitve zaradi bolezni hrbtenice, saj je zaradi bolečin včasih tudi sama sebi odveč, pravi. JOŽI je že sedaj hodila pospravljat na dom in to bo tudi nadaljevala, če bo le zdrava. Torej, vsaka od njih si bo jesen življenja prilagodila razmeram, v katerih živijo; vse si želijo le zdravja in miru! Pridružujemo se njihovim željam z iskreno zahvalo za ves trud in delo, ki so ga pustile v TOSAMI! CILKA MAČEK, z benificirano delovno dobo 35 let dela, od tega 30 let v Tosami, 10 let kot tkalka, delo je sklenila pri izdelavi plenic. IVANKA PIRNAT, 33 let delovne dobe, od tega 26 let v Tosami vseskozi je delala v mikalnici. REZKA ZEMLJARIČ, 27,5 let tkalka v tkalnici širokih tkanin. JOŽI KOVAČIČ, urejevalka prostorov v otroški konfekciji, 16 let. ANI PODBEVŠEK iz sanitetne konfekcije pa se je upokojila že prejšnji mesec. KRATKE VIDJENU SA TRI OKA - Svako dobro zna, da je JNA samo branila jadne Slovence od TO, ki su počinili zverstva nad nedužnim civilnim prebivalstvima, koju genocidno tera da greju u Grac in Fila-delfiju. - Slovensko rukovodstvo toliko je glupo da koristi video trakove iz Libana i Iraka i teraju tude novina-re koristiti sa snimanja. U Gorenjoj Radgoni u stvari ni jedan crep nije spao s krova. - Boljše puška v roki, kot tank na cesti. - Slabo se piše državi, ki za žetev rabi tankovske kombajne. - Dokler se bodo puške in denar delali v štirih izmenah, bomo šli - v maloro. - JLA je bitko izgubila zaradi varčevalnih ukrepov. Eno pamet so razdelili petnajstim generalom. - Rekli smo, da so generali zgubili vojno. Kaj pa zdaj, ko ga imamo tudi mi?! - Operacija OKOP (BEDEM) se je spremenila v POKOP (BEDEN). - V TOSAMI naj bi bili zaprti vojni ujetniki. Nikakor - ne proizvajamo čokolade. Insinuator: Podgradiški LETOŠNJI JUBILANTI_____________________ 10. september je kot dan začetka samouprave v TOSAMI ob ukinjanju samoupravljanja postal brez osnove. Desetletja smo se Tosamovci ob tem dnevu zbirali in proslavili delovne jubileje, podeljevali priznanja športnikom in inovatorjem ter se zahvalili članom samoupravnih organov za njihovo delo. V zadnjih letih je iz kdo ve kakšnega razloga zanimanje za to vrsto proslave močno upadlo, tako z letošnjim letom ukinjamo ta način podeljevanja priznanj. Jubilanti pridobijo pravico do jubilejne nagrade z dnem, ko dopolnijo 10, 20 ali 30 let dela. S podatki razpolaga kadrovska služba, ki mesečno predloži seznam jubilantov v službo obračuna OD. Nagrade izplačujejo v blagajni na podlagi izračuna, ki ga pripravi služba za obračun OD. Tak način izplačevanja jubilejnih nagrad poteka od meseca julija 1991. Višina nagrade je naslednja: - za 10 let dela 60 % - za 20 let dela 80 % - za 30 let dela 100 % od povrečnega čistega OD v gospodarstvu Republike Slovenije v obdobju preteklih treh mesecev. V juliju so prejeli jubilejne nagrade vsi, ki so do tedaj letos dopolnili 10, 20 ali 30 let delovne dobe: ZA 10 LET DELA Branko Kosmač Tomka Tepič Matevž Ulčar Dušan Osolin ZA 20 LET DELA Marija Arh Mira Cestnik Majda Dolgan Nada Erbežnik Martin Jarkovič Miro Jere Valentin Kovič Janez Stare Franc Štempihar Metka Jemec Niko Piskar Dušan Rode ZA 30 LET DELA Emilija Križman Hermina Novak Anton Urbanija Rezka Zemljarič Ana Gerlica Gizela Jaklič Pavla Kamin Čestitamo! VZROKI ZA IZGUBLJENO BITKO J(L)A Razmišljam na zelo zgoščen način in ne toliko kot civil, predvsem kot rezervni častnik do nedavna še zgoraj imenovane armade. Temeljni problem poraza J(L)A je predvsem v stoodstotno nepravilni oceni nasprotnika: - podcenjevanje ognjene moči, razporejenosti za obrambni položaj in vojaške strokovne usposobljenosti predvsem STO (Slovenske Teritorialne obrambe), - podcenjevanje moralno političnega stanja nasprotnika (popolnoma spregledan rezultat referenduma o samostojnosti Slovenije, ki odtehta vse strankarske razprtije zlasti izvo- žene v parlamentu, popolna nesposobnost vzpostavljanja centrov kolaboracionistov iz avtohtonih prebivalcev) , - podcenjevanje geografsko - politične situacije Evropskega prostora (absolutno presenečenje ob hitri in zelo ostri reakciji evropskih držav in njihovo skladno in učinkovito politično delovanje podkrepljeno z gospodarskimi ukrepi), - podcenjevanje organizacijske sposobnosti ne samo TO, ampak vseh institucij javnega življenja (sodstva, zdravstva, informiranja ipd.), - uporaba ne dovolj izvežbanih vojakov, (v tankih so bili celo 14 dnevniki), ki je oteževalo že tako in tako težko izvedljivo vojaško operacijo, - uporaba poveljniškega k*dra s prostora Slovenije, ki so poznali stvarno stanje stvari in se jih ni dovolj “prijela" indoktrinacija, ki jo je izvajalo višje poveljstvo, - element presenečenja ob napadu, kot garant za vsaj začetni uspeh se je sprevrgel v presenečenje na strani JA. - Zaradi napačne ocene so bile enote poslane v akcijo brez nujne sanitetne, zlasti pa intendantske spremljave (hrana). - Zaradi omenjenega cilja (v prvi fazi) niso imele enote ukazov za ravnanje ob zanje neugodnem razvoju dogodkov. - Propagandna podpora, namenjena civilnemu prebivalstvu v Sloveniji je popolnoma odpovedala. Propaganda, namenjena drugim delom Jugoslavije (streljanje ujetnikov) pa je povzročilo absolutno nasprotni učinek (pohod staršev vojakov iz drugih republik). - Popolna zapora JA od znotraj za delovanje mednarodnih institucij (Rdečega križa) obvezno in objektivno navaja večjo stopnjo zaupanja v stran, ki to dejavnost vzpodbuja in omogoča. Iz vsega veje logičen sklep, da si je J(L)A po vseh elementih strategije in taktike sama pridelala poraz. Če kje, potem se v vojnah najbolj drastično kaznujejo napake poveljujočih. Ker pa je vsaka vojna necivilizacij-sko dejanje, se zato tudi opravičevanje za poraz izvaja na enak način. Še je pričakovati traparije na tem področju in zelo prav je, da se tega zavedamo in temu primerno in PAMETNO reagiramo. Generali bodo težko po moško sprejeli svoj poraz -to pa je razlog, da vojna še ni končana, dobljena je samo prva bitka. MILAN DRČAR KRATKA EVOLUCIJA Delavski turizem. Domači turizem. Kmečki turizem. Tujski turizem. Jahtni turizem. Zdraviliški turizem. Kongresni turizem. Predsedniški turizem. Tankovski (avan)turizem. POČITNIŠKO DELO Letos ni običajnega počitniškega vrveža. Učenci in študentje, ki se med počitnicami zaposlijo, bi skorajda ostali brez zaslužka. Junijski dogodki so nas namreč postavili v zelo negotov položaj in šele v sredini julija smo zaposlili prve počitniške delavce in sicer tiste, ki so bili še zainteresirani in dosegljivi. Trenutno je v TOSAMI na delu 40 učencev in študentov. Št. 8-avgust 1991 V SPOMIN KAVKA TONE Poslovili smo se od Toneta, ki je zadnje desetletje svojega službovanja preživel v nabavni službi, kjer je bil zadolžen za nabavo drobnega inventarja rezervnih delov in materiala za vdrževanje. V času svojega službovanja v našem podjetju je v mnogočem pripomogel kot ostali sodelavci, da je podjetje postalo to, ka je danes. Mnogim, ki so od njega iskali pomoč ali uslugo je nesebično pomagal. Poznal je veliko ljudi, sodelavcev, kar je bila njegova velika prednost - za vsakogar pa je imel prijazno in toplo besedo. V svojem prostem času, kar ga je našel ob svoji družini in gradnji doma pa se je v glavnem posvetil lovu, ribolovu in svojim pasjim štirinožcem. Bil je graditelj čistega okolja in narave, ki naj bi ostala čimbolj nedotaknjena in zdrava. Za vsa njegova dejanja in za nesebično pomoč se Tonetu še enkrat zahvaljujemo in naj mirno počiva v svoji domači slovenski zemlji. Nagrade Eno samo rešitev ste, dragi reševalci, prispevali to pot. Je bila križanka pretežka ali pa vas je zdelala poletna vročina? Edinj^ejSevalki čestitamo in ji pode-IjujCTno: 1. ngrado: MARTA DRČAR - PS ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo DO TOSA-MA za denarno pomoč namenjeno odpravi škode, ki nam jo je 25. 7. povzročila ujma. Na žalost najboljše ljudi spoznaš v nesreči. družina Vrhovnik 8 St. g-avgust 1991 TOSAMA POMAGA Delavski svet je dne 29.07.1991 sklenil, da namenimo 100.000,00 din občanom, ki so utrpeli škodo v zadnjem neurju in ki je najbolj prizadelo Trzin in Depalo vas. Obvestili smo krajevne skupnosti o naši nameri pomagati družinam, ki so finančne pomoči najbolj potrebni. Tako je bila pomoč namenjena družinam Franca Vrhovnika, Josipa Novaka, Mihe Dimca in Cirila Čolnarja iz Depale vasi. Tri hiše bratov Vrhovnik iz Depale vasi je neurje močno prizadelo. Uničena opeka in ostrešje, potrgani žlebovi, podrto sadno drevje; kot pa se za pridne Slovence spodobi, so Vrhovnikovi sledove ujme že dodobra odpravili. Mamo Vrhovnikovo sem našla, ko je iz podrtega drevja delala butare. “Bilo je grozno, vse tisto pokanje in lomlenje. V hišo nam je lilo za silo, smo pokrili s polivinilom. Zdaj je že vse popravljeno in streha na novo prekrita. Najbolj mi je hudo za mlade jablane, iz katerih zdajle delam butare.” ZAHVALE Ob mojem odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka sanitetne konfekcije za dragoceno in nepozabno darilo. Enaka zahvala podjetju za knjižno darilo. Vsem skupaj pa želim veliko delovnih uspehov in osebne sreče. FRANCKA POZNIČ Vsem sodelavcem in sodelavkam v mikalnici se prisrčno zahvaljujem za prelepo darilo, ki sem ga prejela ob odhodu v pokoj. Enaka zahvala velja tudi vodstvu podjetja za knjižno darilo. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov! KLOPČIČ FRANCKA Vsem sodelavkam in sodelavcem se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za vso izkazano pozornost in darilo, ki mi bo v trajen spomin. Prav tako se zahvaljujem vodstvu kolektiva za knjižno darilo. Vsem skupaj pa želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Še enkrat - hvala vsem! MARIJA STUPICA Vsem sodelavkam in sodelavcem iz otroške konfekcije se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za darilo, ki mi bo v trajen spomin, prav tako se zahvaljujem vodstvu kolektiva za knjižno darilo. Vsem skupaj pa želim še veliko delovnih uspehov! ANI PODBEVŠEK Vsem sodelavkam in sodelavcem sanitetne konfekcije se zahvaljujem za prelepo darilo ob odhodu v pokoj. LOJZKA HRIBAR Zahvaljujem se sindikatu podjetja za obiske in denarno pomoč v času mojega okrevanja. ANA JENIČ Ob boleči izgubi mojega očeta Milana Grilja se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz ekspedita za podaijeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. JOŽI JERMAN MALI OGLASI Prodam otroško sobo (postelja brez jogija, omara, pisalna miza, nizka omara, viseča omarica z mostom) za 5.000 din. Marjana int. 224 Prodam otroško kolo KEKEC za 500 din. Arnuš int. 205 Prodam “MICKO" (parni čistilec) za 4.000 din. int. 215 Prodam moško kolo za 1.000 din. int. 220 Kupim dve platišči (feltni) za zastavo 750. int. 220 S ----------------------------------- Uredniški odbor Tosame: Vladka Berlec, Majda Štempihar, Jože Podpeskar, dipl. ing., Nada Korošec, Danica Avbelj, Matjana Lubinič, dipl. iur., glavni urednik. Glasilo podjetja TOSAMA Vir, Šaranovičeva 35. Izhaja enkrat mesečno v 1500 izvodih. Tisk: Papirkonfekcija Krško. N 'l .. ..