Facmmezn» Številka stane 1 dinar. Naročnina listu: Celo leto 80 din., pol let» '40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. izv«o Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inserat: ali oznanila se zaračunajo po dogovoru: pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserite in reklamacije. Sferni nine e ahi h'fite® (ist %® s lnneu#ko (/smistino PoStnina plačana v gotovini. »Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mari-« boru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom s« more govoriti vsaki dan samo od 11. d« 12. ure. Rokopisi se ne vračajo, Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113. 84stevilka. MARIBOR, ém 22. januarja 1926 ietftik II. EHserciranje protiklerikalne vojske v Ljubljani. »Bitko s klerikalizmom bo izvojevala samo vojska, 3d je včeraj, zborovala na Taboru«: tako je ljubljansko »Jutro« zapisalo v svojem uvodniku 18. januarja o shodu samostalne demokratske stranke v Sokolskem domu na Taboru v Ljubljani. Bitka' s klerikalizmom! Jeli sploh še potrebna bitka s klerikalizmom? Liberalna glasila kaj rada pov-darjajo na vsa ušla, da je SLS, kojo proglašajo kot taborišče klerikalizma v Sloveniji, na poti propada, da so njene vrste demoralizirane, da je klerikalna stranka v razsulu. In vendar je ta v razkroju in razsulu se nahajajoča stranka tako močna, da je proli njej Ireba organizirali in poslati v boj celo vojsko! Da bi naši samostalno demokratski poglavarji se mogli postavili na čelo čet, ki bodo navdušeno korakale vi boj proti klerikalnemu zmaju, so naročili iz Beograda junaka, ki se bolje razume na borbo zoper zmaja, nego sv. Jurij na tisočdinarskih bankovcih: Svetozarja Pri-'bičeviča. Ker se slovenski sa miostal no-d cmok ra t Ski junaki s papirnatimi sulicami brez uspeha zaletavajo v klerikalnega zmaja, je prišel jugoslovanski junak, da tega zmaja ubije z — mečem jezika. Svetozar iPribičevič je v nedeljo v Ljubljani junaško mahal proti separatistom in klerikalcem. Udarjal je kajpada v prazen zrak, ker nobene stranke ne more zadeti Pribičevičev epiteto« (pridevek): sikajoči separati slični gad. Vse stranke, ki so v narodni skupščini, so že bile — izvizem-ii srbske zemljoradnike — na vladi. Ali sikajo separatistični gadi tudi z ministrskih sedežev v naši državi? Še hujše je Pribičevič udarjal v praznino, ko je mahal po klerikalizmu. Imenoval je slovenski klerikalizem našega najhujšega sovražnika pred svetovno vojno — zgodovina našega naroda pa spričuje, da je slovenska duhovščina v zvezi s krščansko mislečimi moži iz krogov razumništva in z vrlimi našimi moži iz •kmetskega ljudstva rešila slovenski narod propada. Ako tega »klerikalizma« med našim narodom ne bi bilo, tudi Pribičevič ne bi imel prilike v Ljubljani »jugoslovanski« govoriti, ker slovenskega naroda spioh ne bi bilo več. Imenoval je klerikalizem še véèjega neprijatelja po vojni, ker dela po programu, ki zastopa po smeri svoje politike separacijo enega dela našega naroda od celine, odcepitev enega dela od narodnega telesa — naš narod pa ta program ne imenuje klerikalizem, marveč •samoobrambo slovenskega naroda v borbi zoper velesrbski centralizem, ki je protivnik prave in jake državne ideje in kojega soustanovitelj je Svetozar Pribičevič. Če Pribičevič borbo za obrambo katoliško-narodne individualnosti hrvaškega in slovenskega naroda imenuje klerikalizem, se ne bo mogel čuditi, ako ta klerikalizem ne bo ostal omejen na »malo Slovenijo«, kakor je pred slovenskimi sokolaškimi taboriti v Ljubljani 'blagovolil z vzvišenega svojega jugoslovanskega stališča taksirati našo slovensko domovino, marveč se bo razširil po vseh pokrajinah države, kjer prebivajo katoličani. Zatrjevanje Pribičevičevo katoličanom! in nemara tudi svojim pravoslavnim ver nikom, da ni zoper vero, marveč zoper klerikalizem, jako spominja na slovesno zagotavljanje Madžarov, iz kojih politične šole je Svetozar Pribičevič izšel„ da niso zoper slovanske narode, marveč samo zoper uveljavljenje slovanskih narodnih pravic. Vrhutega je pa to njegovo svečano zatrjevanje, s katerim je hotel Slovence prepričati o svoji sveti vnemi za — vero, dokaz za to, da si ta protiklerikalni bojevnik nikakor ni svest, da bo z mečem svojega jezika premagal klerikalnega zmaja. Pribičevičev govor je v svojem napadalnem delu ibil podoben, boju slavnega španskega junaka Don Ki-hota proti veternicam. Še slabši pa je bil v obrambi. ' Pribičevič se je krčevito branil zoper očitek, da so samostalni demokratje nekaki fanatični centralisti. Nekdaj je integralno jugoslovanstvo njegove stranke s ponosno samozavestjo zahtevalo formulo: eden narod — ena unitaristična, centralistična država. Sedaj.'se s krčevito obupnostjo brani zoper očitek o fanatičnem centralizmu, ki ga vsebuje ta formula. Branil se je, obraniti pa se ni mogel. Skliceval se je v svojem govoru na sklep njegove stranke na zboru v Sarajevo 1. 1919: »Država se mora v vladi in zakonodaji centralizirati, a v upravi decentralizirati.« Pa baš to je centralizem, oni fanatični centralizem, ki je potekel iz posnemanja tujih, za našo državo popolnoma neprikladnih razmer. Povse centralizirana zakonodaja, docela centralizirana vlada — kaj je to drugega nego pretirani centralizem, in to tem bolj, ako ni niti uprava decentralizirana. Od vidovdanske ustave pa se je tudi uprava vedno bolj. koncentrirala in centralizirala, in danes, je tako centralizirana, da ne more biti bolj — evo, fanatični centralizem, za kojega je v glavni meri odgovoren Svetozar Pribičevič. Ako je vrhovni vodja samostalno-dcmckratske stranke v Ljubljani. centralizirano našo upravo obsojal v imenu zahtev moderne demokracije, se ni niti zavedal, da je s tem najtežje obsodil laži-dempkratičnost svoje stranke. Da v največjem delu naše države ni občinske avtonomije, marveč vodijo občine komisarji, da se v celih pokrajinah od početka države do sedaj: niso izvršile občinske volitve, da ni bilo volitev ne v okrajne, ne v oblastne skupščine, da v naši državi ljudstvo nima ni trohice samouprave, to je zasluga Pribičevičeve stranke, ki je doslej s Pašičcvo stranko navadno delila vlado. Ravno tako ozbiljno je treba vzeti kritiko gospodarske politike sedanje vlade. To je politika, ki jo je vodila prejšnja vlada, v koji je bil Pribičevič z dr. Žerjavom, -niti za las boljša ali slabša nego politika Pašič-Pribičevičcve vlade. Ako je Pribičevič v Ljubljani izjavil: »Žalostno je, da naša država po osmih letih svojega obstoja še nima zakona o enakih davčnih obveznostih v vseh pokrajinah«, se moramo čuditi,, da mu ni . noben izmed poslušalcev zabrusil v obraz: »Vi sle tega krvi, vi, ki ste hrva Iškem u in slovenskemu narodu s centralizmom vzeli vso poetično moč, da ni mogel napraviti konca brezprimerni gospodarski eksploataciji Slovenije in Hrvatske od velesrbskega centralizma!« Vso hinavščino in nesposobnost gospodarske politike svoje stranke je Pribičevič potrdil z izjavo, da je našega ekonomskega in finančnega propadanja krivo neprestano besedičenje, kako bi treba spreminjati ustavo in revidirati osnove naše države. Našega ekonomskega in fiinancielnega propada ni krivo ter tudi ne more giriti krivo »besedičenje!« marveč dosedanji velesrbski sistem, ki ima svoje oči obrnjene v Srbijo, roke pa proti Hrvatski in Sloveniji. Brez spremembe in revizije tega sistema je naše gospodarsko in financielno ozdravljenje nemogoče. Tako je Svetozar Pribičevič preteklo nedeljo vršil kot vrhovni komandant eksereiranje protiklerikalne vojske na Taboru. In s to vojsko, ki po Pribičevičevi bojni paroli »ni pokrajinska, ni plemenska, ni verska« (od kod je neki prišla in kje je doma?), si »Jutro« do-mišljuje zmagovito izvojevati bitko s klerikalizmom?! Le naprej! Mi s slovenske pokrajine, mi Slovenci, mi katoličani vas pričakujemo v krepko strnjeni fronti! Politične 'beležke. Vprašanje predsednika vlade. Pod tem naslovom razpravlja beograjski »Politični Glasnik« v glavnem takole: O odhodu Pašiča v inozemstvo krožijo različna mnenja. Njegovi zaupniki trdijo, da je odpotoval radi važnih zunanjepolitičnih zadev, zlasti pred- in medvojnih dolgov ter da ni njegova odsotnost v nobeni zvezi s situacijo v radikalnem klubu. Drugi zopet pravijo, da je odpotoval radi tega, ker je postal njegov položaj na upravi države nemogoč in ker so razmere v klubu in odnošaji z radičevči tako težki in zapleteni1, da je smatral svojo odsotnost za edino sredstvo proti novim težavam. Pašač je hotel za nekaj: časa zopet vse odložiti ter mirno opazovati, kaj bo med tem nastalo: ali se bodo duhovi v klubu pomirili, da bi bila mogoča nova, širša vladna rekonstrukcija, ali bo pa treba kaj drugega ukreniti. Tretji se temu mnenju v glavnem pridružujejo, povdarjajo pa, da je Pašiča k odmoru prisilila ‘tudi bolezen in da bo po vrnitvi vladno predsedriištvo najbrž odložil, obdržal pa vodstvo stranke. Novi . vladni: predsednik bo ali dr. Ninčič ali pa Trifkovič. — tgr Veliko razočaranje z Radičem. Vsled: brzojavne upokojitve desetorice zagreških vseučiliščnih profesorjev je velika vznemirjenje in razočaranje med večino pristašev RR vladne zveze, odnosno nove Radičeve politike. Zagrebške »Novosti«, ki so se tako ogrevale za RR »sporazum«, sprva kar niso mogle verjeti, sedaj pa z žalostjo ugotavljajo, da upokojitve niso in ne morejo biti ničesar drugega kot navadno politično preganjanje. V uvodniku tega lista se spominja iri opozarja, kako je Radič poprej ob splošnem pritrjevanju razlagal, zakaj se ne da delati s samostojnimi demokrati. Razlike v programu niso glavne, vse se da sporazumeti, vsako sodelovanje in vsaka zveza je pa nemogoča vsied SDS metod, ki so k likar she, nasilne, divjaške. — In sedaj se Radič sam poslužuje takih metod! Njegovo ministrstvo pemzijonira profesorje prav tako, kakor jih je penzijo-nira! Pribičevič. Žalostno, pravijo »Novosti«, da je Radič zašel v te nižine. Kam pridemo, če se nasilne metode udomačijo? — tgr. Radič » upokojitvi profesorjev. V zadnjem »Domu« pa Radič razlaga, da je upokojitev 9 zagrebških vseučiliščnih profesorjev stvar pravice in reda, češ, da »zakonitost pod vlado narodnega sporazuma, noče biti plaha in šepava beračica, ampak samozavestna gospodarica, ki je končno sklenila, da vsaj! v ministrstvu prosvete s sigurno roko napravi red in uvede pravico.« — Radič zmerja zagrebška dnevnika »Obzor« in »Novosti« ki sta dvomila o upravičenosti in zakonitosti profesorske upokojitve, ter meni, da bi zakonska strogost lah-ho zadela še marsikaterega profesorja. — tgr Proti finančnemu ministru. Stolček finančnega ministra dr. Stojadinoviča se maje. Ko je prišel v finančnem odboru na vrsto proračun njegovega resorja, jo njegov namestnik, minister Uzunovič izjavil, da se bo pravi finančni minister še pravočasno vrnil, da bn lahko odgovarjal finančnemu odboru. Govorniki opozicije so zopet povdarjali, da pomeni Stojadinovičevo potovanje v Ameriko beg pred odgovornostjo za celotni in posebej še za resorni proračun, ki je skrajno zani-ker.no sestavljen. Eden je opozarjal tudi na francosko ogorčenje, ker minister Stojadinovič v Parizu o predvojnih dolgovih sploh ni hotel govoriti, — in namestnik minister Uzunovič je izjavil, da se bo vse storilo v poravnavo netaktnosti, zagrešenih napram Francozom. Nekateri listi domnevajo, da bo minister dr. Stojadinovič, ko se vrne iz Amerike, moral iti v pokoj. — tgr ' Predsedstvo radikalnega kluba. Predsednik radikalnega poslanskega kluba Ljuba Živkovič, ki ga je Pa-šič pred poldrugim letom izvlekel iz političnega penzi-jona ter napravil za predsednika kluba, je spravil tako daleč, da je večina kluba ž njim skrajno nezadovoljna. Pašič pa hoče Živkoviča oč!vidno še obdržati. Baje se je trudil, da bi ga pri zadnji vladni rekonstrukciji spravil v vlado, pa ni šlo. Puslil ga je še kol predsednika kluba, sedaj se pa govori, da to tudi ne bo več dolgo trajalo. Takoj, ko se Pašič vrne, bo večina kluba zahtevala drugega predsednika. — tgr Radič o svojih tovariših. V zadnji številki svojega glasila »Dom« je Radič .grajal finančnega ministra, sedaj pa ima na piki ministra za notranje zadeve Maksimoviča, ki ga je dal zapreti, a je potem ž njim pil bratovščino. Radič razlaga, da je enkrat na seji ministrov govoril o žandarskem nasilju,, celo vojni minister se j« nad tem zgražal, notranji minister Maksimovič je pa izjavil, da je to njegov resor in da o tem ne pusti razpravljati. Radič napoveduje, da bo iz posameznih slučajev žandarskega nasilja sestavil in načel veliko politično vprašanje. — Igr Radič za volitve? Iž levitov, ki jih Radič bere posameznim svojim vladnim tovarišem, sklepajo razni listi, da si Radič želi volitev. Zdi se, da se je Radič odločit za volitve čim prej, ker bi se pozneje enkrat ne mogel izkazati s kakimi uspehi svoje nove politike i» mu izgleda tako še boljše .n ugodnejše, če pride čin» prej do volitev. Misli in računa, da rim agitacije ne bodo mogli ve$ ovirati inda bo »vleklo«, če povdarja, kaj je vše hotel in kaj so posamezni radikalski ministri vse zakrivili in preprečili. — tgr Po svetu. Sestava nove nemške vlade. Na intervencijo samegtf državnega predsednika Hindenburga se je po osem tedenski krizi posrečilo sestaviti novo nemško vlado. Novo vladno koalicijo tvorijo same levičarske stranke, kojim je. njihovo, prizadevanje za sporazum v Locarmi pridobilo med ljudstvom nove simpatije. Zato je Hindenburg njim poveri! vlado ter si s tem nakopal novo sovraštvo nemških nacionalistov. Vlada je sestavljena takole: Državni kancler dr. Luther, zunanji minister dr. Stresemann, notranji minister dr. Külz (dempkrat), finančni minister Reinhold (demokrat) gospodarstvo dr. Curtius (nemška ljudska stranka), minister dela dr. Brguns (centrum), državna hramba dr. Gešsler» promet Krone (nemška ljudska stranka), justično ministrstvo dr. Marž (centrum), Iznenađenja v kitajski državljanski vojni. S voj čas srno poročali o polomu armade kitajskega generala Cah-Tšo-Lina, ki je vladal nad severnimi provincami ter je stol^vtil v Mukdenu. Njegov rival je bil general Feng, ki je irà el V oblasti Peking. Med obema generaloma se je vnela vojska., katero je znal Feng bolje izkoristiti. Podkupil je enega' Can-Tso-Linovih generalov, da je prestopil med bojem k njemu s četami vred. Cang-Tso-Lin je bil nato popolnoma poražen ter je pobegnil v severni del Mandžurije. Tu si je najbrž s pomočjo Japoncev na novo organiziral svojo razbito armado in posrečilo se mu je izvabiti izdajalskega generala, ki je bil sedaj v službi Fenga, v zasedo, ter ga popolnoma poraziti. General sam je bil ujet in Cang-Tso-Lin ga je dal ustreliti. Boji s Fengom so trajali naprej in sedaj je dospela iz Mandžurije nenadoma vest, da je Cang-Tso-Lin premagal svojega rivala v veliki bitki pri Mukdenu ter koraka proti Pekingu. Iz Slovenije. Dr. Ljudevit Perič — umrl. Včeraj dopoldne je po dolgem bolehanju umrl, v Ljubljani bivši ljubljanski župan in odvetnik dr. Ljudevit Perič, star šele 41 let. Pokojni si je v vojni nakopal plljrično bolezen in je zadnje mesece silno hiral. Rojen je bil 1884 v Borovnici, gimnazijo je študiral v Ljubljani, univerzo pa v Pragi. Med vojno je bil dobrovoljce in je preživel strašni srbski umik preko Albanije na Krf. Po demobilizaciji je olvoril v Ljubljani odvetniško pisarno, politično je pa stopil na socialistično stran. Ob razkolih v strankah je stal na strani ostre opozicije proti Antonu Kristanu: in je ostal na čelu poštene skupine okrog lista »Zarja«. Za ljubljanskega župana je Ml prvič izvoljen Dragoceno darilo za vse ljudi nam daje mati zemlja v zdravilnih zeliščih, katere rodi v naš blagor. Iz talcih koristnih zelišč je sestavljeno že 27 let priljubljeno domače sredstvo: Feller jev blago-dišeči »Elsaßujd1«. Kakor že v času naših dedov, tako se pri volitvah dne 24. oktobra 1922 in, ostal na lem mestu do razpusta občinskega sveta cine 29. maja 1922. Sledilo je gerentstvo dr. Senekoviča do novih občinskih volitev dne 3. decembra 1922. Pri teh volitvah je bil Perič ponovno izvoljen za župana in ostali župan do 10. maja 1924. Tega dne je prevzeli igerentstvo ljubljanski odvetnik dr. Rrejiči. Od 1. avgusta 1924 do 10. novembra 1924 je vodit gerentske posle zopet dir. Perič pod Davidovičevo vlado, nakar je bil imenovan sedanji ge-rentski trosvet. — Bodi mu ohranjen najboljiši in hvaležni spomini! Vinaki sejem in razstava v Gornji Radgoni. Vinarsko društvo za gornjeradgonski okraj priredi 7. in 8. februarja ,v prostorih posojilnice tik kolodvora v Gornji Radgoni svoj .prvi vinski sejenj, zvezan z razstavo. Zanimanje, tičoče se' 'naše prireditve, je izvanredno veliko, posebno v krogih gostilničarjev in vinskih trgovcev. K prodaji je prijavljeno približno 200 vrst z več tisoči hektolitrov. Večinoma se gre za vina iz gornjeradgonskega vinarskega okraja, katera se odlikujejo kakor znano z dobrim okusom in lepo harmonijo. Uroža j leta 1925 je bil v tukajšnji okolici po kakovosti in množini sodeč, proti drugim krajem Slovenje zelo dober; glede lega se še danes ponujajo pri nas interesentom dobre kvalitete v velikih množinah po mnogo nižjih cenah nego v drugih vinskih okoliših. Polzela. Društvo za gojenje treznosti Višnjev Križ— Polzela ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 24. januarja t. L, ob 9. uri dopoldne v klubovih prostorih (gospoda Cimperšek) na Polzeli. Dnevni red običajen. Prijatelje Ireznosti vljudno vabi odbor. Zgorela moderno urejena žaga. Iz Št. lija pod Turjakom smo prejeli: Dne 20. t. m. ob 1. uri ponoči je našemu vrlemu posestniku Jakobu Jašu na dosedaj še nepojasnjen način pogorela najmodernejše opremljena žaga. Žaga je popolnoma zgorela, poškodovan je pa tudi poleg stoječi umetni mlin. Našemu vrlemu pristašu iskreno sočustvovanje. Škoda je ogromna in to tembolj, ker je bil le za malo svoto zavarovan. Železniška nezgoda pri postaji Rajhenburg (Savški Brestov ec). Dne 21. t. m. proti 8. uri: predpoldne Je vozil k Ljubljane prati postaji Rajhenburg brzovozni tovorni vlak. Malo pred postajo sta skočila dva vagona iz tira in jje dalo strojevodji precej truda, predino je ustavil vlak in preprečil večjo nesrečo. Poškodovana sta samo dva vagona. Zadnji Mehikanec umrl. Od Sv. Jed erti nad Laškim poročajo: Tu je umrl Anton Župančič, menda zadnji Mehikanec. V mladih letih je namreč služil v prostovoljnem koru cesarja Maksimilijana v Mehiki. Po cesarjevi nemili usodi se je leta 1867 vrnil domov, bil potem rudar 30 let in blizu toliko let užival rudarsko pokojnino. Umrl je leot najstarejši faran, star 8Q let. »Zima v Alpah«. Mislinjska podružnica SPD priredi dne 23. t. m. v hotelu Goli v Slovenjgradcu skioptični večer. Predaval bo g. Rotter iz Maribora o turistiki in alpini-stiki. Vsi prijatelji planin se opozarjajo na ta večer. Vezilje, ki so vajene vezati zlasti z zlatom, naj javijo svoj naslov po dopisnici Državnemu bsredriejmu zavodu za žensko domačo brt v Ljubljani, Turjaški trg 4-1. Ker gredo razne velike nabave v inozemstvo, sé bode skušalo organizirati delo doma, ker imamo precej spretnih vezilj, ki bi •lahko prevzela razna naročila. — c ; i V Vojvodini ne marajo ženskih advokatov. V Zagrebu ; j'e te dni promovirala za doktorja prava Radmilà Milič iz Ntovega Sada, kjer ima njen Oče čevljarsko delavnico. Mia-da doktorica se je vrnila v svoje ródhò mesto ter se nameravala posvetiti advokatskemu poklicu. Njena prošnja za vpis v advokatsko zbornico pa je naletela na nepričakovane zapreke. Njeni mošlti kolegi —advokati so se namreč od-* ločno uprli, da bi se pričela ženska mešati v njihov posel ter so zavrnili njenp prošnjo, češ, zakoni v Vojvodini tega ■e dovoljujejo. Dr.‘ Milič še jè obrnila ha kasačijško so-diščej dš ji reši'prošnjo. '• c * - Dnevne novice. Vsi p. h. gg. naročniki, ki dobijo danes modri križ na naslovu in položnico v listu,' se s tem opozarjajo, da njihova naročnina poteče s 1. ali 15. fébnrarjem, in njih pro ’ simo, da Jo kmalu ponóvi'o. Vsem, ki še za leto 1926 niso nobene naročnine poslali, ali še celo kak ostanek za leto 1925 dolgujejo, naj svojo dolžnost takoj štorijo, ker se jim mora drugače list s februarjem ustaviti. Cena »Nar-še Straže« Je: celoletno 80 din., pblletno 40 din., četrtletno 20 din., mesečno 7 din. Priporoča se upravnišitvo. Varčevanje seljlaške vlade. Finančni odbor se muči in muči, kako bi zmanjšal proračun. Posel sledenja gre finančnemu odboru težko izpod rok, priskočil mu je na pomoč celo gospod' prosvetni minister, čeravno še ni ipopolnoma ozdravil od mrzlice, ki ga je tresla nekaj dni.- Ta Tnrizilica je morala potresti Radiča v njegovem varčevanju, ko je slišal, kaj je napisala in priobčila beograjska »Politika« o nabavi 4 novih avtomobilov,, ki so se naročili za razna ministrstva. Eden odi teh na novo naročenih avtomobilov je za gospoda notranjega ministra, a še čaka Začasno v Zagrebu. Ta avtomobil bo ostal v Zagrebu, dokler ne bo končana debata o državnem štedenju, ker bi se zgražali Beograjčani malo preveč, ako bi videli novi avto; ki bi osmešil vsak pojmi o varčevanju. Novi avtomobil g. notranjega ministra ni nekaj, navadnega, ampak je razdeljen na razne in več oddelkov. — Dva naša državnika potujeta v Ameriko, eden beograjski, drugi zagrebški, a oba sta člana ' seljaške vlade, ki izvaja varčevanje. Dr. Stojadinovič je ! hvali tudi sedaj kot zanesljiv ublažMelj bolečim pri reuma-itiizmu, v težu; trganju v udih in glavi ter pira zobobolu. Odlično služi pri utru enosti im onemoglosti, krepi in as,ve žuje mlišičeivje In, živce, ter kljubuje hladnemu zraku. Pomešam. z vodo je prijetem za grgranje, za vrat in za grlo. Izvrsten kosmetikum. Odznotraj in odzumaj je močnejši in večjega1 delovanja 'kot francosko žganje. 6 d vojna: ih ali 2 plačal na luksuzni ladji »Majestic« za svojo karto in to samo v Ameriko in nazaj, 1800 dolarjev, torej okroglih 100 tisoč dinarjev. Drugi državnik dr. Kežman potuje mnogo cenejše. Cm je plačal za prevoznino 200 dolarjev, akoravno jih je imel na razpolago 600! Protizakonita zaplemba, povodom aretacij komunistov v Beogradu so bile zaplenjene tudi opozicijonalne »Novosti«, last zemljorad,niškega poslanca Joče Jovanoviča in neodvisnega radikala Nastas Petroviča, številka lega lista., ki je izšla po zaplembi, piše sledeče: »Včeraj je gospođa iz mestne policije zaplenila »Novosti«. Več desetin orožnikov in detektivov je zaplenilo list, preden, je mogel! bili dotiskan. To so storili brez vsakega sklepa. Do danes nam še takega sklepa niso dali. 'Protestiramo, da se policija ne drži — četudi tako reakcionarnega tiskovnega zakona — in ker ni predi zaplem-! bo vsaj formalno motivirala zaplembe lista. Vemo, da ta protest pri policiji ne bo imel nobenega učinka. Toda, kadar se že ne da protestirati na drug način, moramo protestirati tako. Bojimo se, da se je zgodila v tiskovnem zakonu velika tiskovna napaka, namreč da se je izpustilo, da policija ne sme zapleniti lista, kadar se ji poljubi. Ne bomo oklevali predi najbolji brezobzirnim režimskim, nasiljem in demaskirali vsa njegova slaba dela.« Preganjanje komunistov v Beogrnđu. V Beogradu so — kakor že znano -r- kar čez noč začeli zapirati znane voditelje nekdanje komunistične stranke, funkcijo-narjiC neodvisne delavske strokovne organizacije in povrh še razne opozicijonal.ee, ki so naklonjeni delavskemu gibanju. Zaprtih je že nad 100 ljudi, policija pa ludi trdovratno molči o vzrokih tega preganjanja, kakor tudi glede krivde in usode posameznih oseb. Policijski šefi so se močno zastrašili z žandarji, ki nikogar ne pustijo v urade. Ge se pa kdo prerije skozi te straže, pa dobi na vsa vprašanja ža odgovor: »Ničesar ne moremo I povedati.« — Po Beogradu se govori, da v policijskih' j zaporih zopet pretepajo in drugače mučijo jetnike. Baje ■so divjaško pretepli bivšega komunističnega poslanica in profesorja K osto Novakoviča, ki je bil prvi aretiran. »Politika« je v sredo navedla imena bolj znanih preganjancev — samih intelektualcev — s pristavkom, da se je to'zvedelo od rodbin in znancev, dočim na policiji novinarjem niti ne povedo, če je ta ali oni zaprt. — Jasno je, da so sl komunistično »nevarnost« zopet izmislili v posebnih političnih nakanah.—tgr Velika železniška nesreča. Dne 21. t. m., ob 9. uri zjutrajjzjuitraj, se je zgodila na postaji Novi Dalj pri Osijeku težka železniška nesreča. Osebni vlak iz Subotice je zapeljal v tovornega. Pri trčenju je največ trpel osebni vlak, kateremu se je poškodovala lokomotiva; in več vagonov. Vlakovodja osebnega vlaka je težko ranjen, manipulant vlaka je zgubil nogo, dunajski potnik Wiesen ki se je vozil v vozu II. razreda, je mrtev. Progo so v par urah očistili. Kdo je zakrivil nesrečo, še ni ugotovljeno. Razkrite družbe tobačnih tihotapcev. Oblasti so nedavno prišle na sled veliki tihotapski organizaciji, ki je pošiljala iz južne Srbije tobak v Zagreb in od tu najbrž v Slovenijo. V Skoplju so aretirali Àsana Mustafo in njegovega brata, ki sta y zadnjih letih nenavadno obogatela. V hiši Asana so našli posebno skladišče v štiri metre širokem zidu, kjer še, je nahajala delavnica za rezanje in zavijanje tobaka, ki se je potem razpošiljal po celi državi. Asah dosedaj še ni izdal glavnih članov družbe1 ter tudi ni •navedel ljudi, katerim je v Zagreb pošiljal tobak. Tihotapci so nakupovali od kmetov najfinejši tobak, ga držali v skritih 'Skladiščih par let ter ga! strokovnjaško preparirali, tako, da je bil enak najfinejšemu monopolnemu tobaku, zraven pa seveda znatno cenejši. Nakupovanje tobaka so izvrševali posebni zaupniki, katere je družba (mèla v vseh krajih, kjer sej prideluje najboljši tobak. V raznih Skladiščih v Skoplju . . in okolici so zaplenili nekaj tisoč kg tobaka. Ker je družba svoje delo že nekaj let izvrševala, računajo, da je oškodo: vala državo za milijonske svote. Predrzna poljufija. Neko zagrebško banko so te dni nèznani zlikovci fia zelo zvit način ogoljufali za 250 tisoč dinarjev. Pri omenjeni banki je pred par dnevi druga banka zamenjala dolarje ža 250 tisoč dinarjev ter si pustila «Voto napisah v dobro. Par dni nato je prišel v ogoljufano banko eleganten gospod, se predstavil kot bančni Uradnik ter liaVidez s pravim izkazilom dvignil denar, katerega je banka dolgovala za dolarje. Ko je neznanec že odšel, so sporočili banki, da so njeno navodilo izvršili in denar izplačali. V veliko začudenje je dospel odgovor, da banka sploh ni dvignila denarja, pač pa da se je v njenem imenu izvršila goljufija. Pooblastilo je bilo zelo spretno ponarejeno. Sedaj preiskuje zagoneten slučaj policija. Spori med makedjonskimi komiti. Vrste makedonskih komitov ali »makedonstvujuščih« vedno hujše trgajo politični in osebni spori, katerim je podlegel kot smrtna žrtev poleg drugih tudi vojvoda Todor Aleksandrov. Njegov naslednik, general Protogerov nima za nasprotnike samo one Makedonce, ki hočejo samostojno Makedonijo, ampak tudi mnoge dosedanje bolgaro-filske Makedonce. Ti uvidevajo brezplodnost nasilnih in oboroženih akcij. Našim oblastem še je prijavilo že več beguncev, ki so bili v komitskih odredih,' z naznanilom, da so izstopili in s prošnjo za vrnitev. — tgr Izgon naših ljudi iz Rumunije. Ko se je začel v Rumu-niji pred méseci zamotavati politični'položaj, so začele preganjati rumunske oblasti tüje državljane. Zelo veliko naših državljanov je Zaposlenih V Romuniji kot poljski delavci in rudarji. Vseh naših državljanov živi na Rumunskem ; okrog 20 tisoč. Med temi so taki, ki živijo tamkaj že delj ' časa in se vračajo le od časa do časa v domovino. So pa veliki specijalni steklenici za 63 din., 12 dvojmatiih ali 4 specijalne steklenice za 99 din., 36 dvojnaitih ali 12 spe-cijailnuh steklene za 250 din., že ob enem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Bugen V. Feller . v Stubici Donji:, Blsatrg 329, Hrvatska. — Poedime ste-i klenice »Bis affo'da« se dobijo v lekarnah in sorodnih tr-j govinah za reducirano ceno 9 dinarjev. tudi taki, ki so se v Rumuniji oženili in si osnovali domove. Največ naših delavcev je v Bukarešti, Ploesti ter Ga-laču. Rumunske oblasti so sedaj odredile, da morajo zapustili Rum unijo vsi tujci tekom 24 ur. Naši državljani so se pritožili radi tega nasilja na naš konzulat v Bukarešti, a ni nič pomagalo. Posredovanje našega konzula ni; zaleglo in naši delavci so morali zapustiti svoja mesta, likvidirati premoženje in se vrniti v domovino. Ti trpini zahtevajo sedaj odškodnino za škodo od rumunskih oblasti. Naša vlada pripravlja posebno noto, ki bo poslana rumunski vladi radi preganjanja in izgona naših državljanov iz države, ki bi naj bila naša zaveznica. Zapira«jje in preganjanje naših ljudi na (Trškem. Stavo iporočaliii o velikem protestnem zborovanju,, ki se je vršilo v Bitolju proti terorju grških oblasti napram našemu življu. Z zapiranjem in preganjanjem ngših ljudi na Grškem se obširno bavi naše časopisje-..,. Nastop naših merodajnih krogov proti grškemu nasilju je še bolj razkačil' Grke. Bo zadnjih dini Grki zapirajo in internirajo na, stotine naših ljudi, ki ječijo po zaporih. 'Po zanesljivoh in popolnoma verodostojnih vesteh je interniranih 2.500 seljakov. Od tega števila je pomrlo preko 200 ljudi po raznih taboriščih. Begunci, katerim se je posrečilo, da so ušli na naše ozemlje, pripovedujejo grozne reči o usodi naših ljudi na Grškem. Grški orožniki so dobili pred; enim mescem od .političnih oblasti nalog, da vtaknejo pod ključ vsakega, ki izjavi ter prizna; da je Srb. Naše policijske oblasti zaslišuje ju te grške begunce in vlada se hoče potruditi1, da prepreči barbarizem napranii našim ljudem:. f V smrt radi obsodbe. V Subotici se je obesil te dni 701 i letni starček Mihael Kovač, ker so mu sporočili, da ga je j ! obsodila monopolska uprava na 3 tisoč dinarjev globe ata ; 101 dan zapora. Kovača so zalotili* financarji na meji pr* tihotapljenju tobaka. Bprzja (Avala). Zürich zaključni: Beograd 9.17 im ' pol, Pariz 19.45, London 25.17 in četrt, Ncwyork 517.75. ; Milano 20.90, Praga 15.32 in pol, Wien 72.90, Budapest j 0.00726, Berlin 123.22, Brüssel 23.52, Madrid 73.27 in pol, j Amsterdam 208.12 in pol, Varšava 72.50, Bukarest 2.30 [ I in pol, Sofija 3.32 in po), Atene 7.07. Zagreb devize: J Pariz 210 do 214, London 273.78 do 275.78, Newyork ! 56.143 do 56.743, Wien 7.906 do 8.006, Praga 166.53 do j 168.53, Berlin 1340.90 do 1350.90, Budapest 0.0789 do i 0.0799, Milano 227.05 'do 229.45, Zürich 1088.16 do 1096.16, Amsterdam! 2.263 do 2273. Iz Maribora. - ’• ’ • . . v" .. I Gladujoča Rusij^. Danes zvečer, ob 8, uri je v dvorani Zadružne gospodarske banke predavanje: Delo-■ vanje papeža Pij a XI. za krščanski Vzhod in njegov» pomoč gladujoči Rusiji v letih 1922-23. Predaval bo g. j dr. Grivec iz Ljubljane. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Ker je predavanje izredno zanimivo in v korist Giril-Metodijskemn pokretu, vas prav iskreno vabimo. Proti volilnemu terorju. Socialni demokrat je in ko- : munisti izvršujejo po vseh obratih nepopisen teror. D» se volilne sleparije in laži socialpatrijotov primemot kaznujejo, pozivamo vse prizadele, da takoj javijo vsak posamezni slučaj terorja in volilne goljufije, ki, jih iz-! vršujejo rdeči kolovodje. Prijave naj vsebujejo natančne podatke o osebah, ki izvršujejo teror in tudi imena oseb, ki so jim rdečkarji s silo ali z.lažjo izvabili podpis in glasovnice. Navedite tudi priče, obrat in dan, ke-daj se je ivr.šilo nasilje. Poskrbeli bomo, da bodo dobili plačani Kfistanovci zasluženo kazen. Vse podatke glede terorja izročite čimprej Tajništvu Slovenske ljudske stranke za mesto Maribor; Koroška cesta 1, ali pa glavnemu Tajništvu SLS v Zadružni gospodarski banki na Aleksandrovi cesti št. 6-II. Počasno razdeljevanje Volilnih glasovnic za Delavsko zbornico. Za volilce v podjetjih, kjer ni 20 volilcev, s« dolnjo glasovnice za Marilbör in bližnjo Pkcdico v pošlo valnici. Za delitev glasovnic je opoldne določena samb ena ura (od 12. do 13. Ure) in zvečer par ur. Opoldne se vsak dan nastavi več desetin volilcev, a odpravijo jih sa» mo po tri ali štiri. Eden edin uradnik je zaposlen pri delitvi glasovnic. Listine iščejo, iščejo, in tako ena ura kuna» 1« mime in volici morajo iti Zopet brez glasovnic domov. To se ponavlja vsak dan. Opozarjamo na ta nedostatek t poslovalnici g. predsednika volilnega odbora, okrajneg« glavarja Poljanca, da napravi red. Zahrbtni nnppdi na rešilni oddelek. Nekateri slovenski listi odi časa do časa napadajo požrtvovalno delujoči rešilni oddelek mariborske požarne bramibe. — Razni neorientirani mladi ljudje, ki mislijo, da bodo J orjunaškimi načeli rešili domovino, očitajo rešilnem«! oddelku nemštvo. Radi teh nepotrebnih napadov snu primorani v imenu ogromne večine mariborskega prebivalstva tu jàvno povedati svoje mnenje. V rešilnen oddelku so včlanjeni Slovenci in Nemci ter pristaši vsel struj1. Strogo je v tej organizaciji, kakor smo se inf or mirali, prepovedano, da bi kdo uganjal kakoršnokol strankarstvo ali nacionalno Sovraštvo. Slovenski it nemški člani so vrio požrtvovalni, so noč in dan ved«1 pripravljeni, da priskočijo trpečemu na pomoč. Infor mirali sino se, da je rešilni oddelek v letu 1925 nič man nego v 1229 slučajih s svojim rešilnim avtom in rešile' četo pomagal in tako otei mnogim življenje. Mirno lab 'ko zapišemo, da tako dobro organiziranega rešilnega oddelka in v sanitetnih zadevah tako izšolanega moštva menda nima v Jugoslaviji nobena slična organizacija, kakor ravno naš Maribor. Če pa kdo misli, da. bo z or-junskimi načeli in nastopi nadomestil vzgledno požrtvovalnost rešilnega oddelka v Mariboru, tak se presneto moli. Z orjunaškim zabavljanjem se nikomur ne more pomagati. Na občnem zboru Društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev (podružnica Maribor) je bil v nedeljo zo-ipet izvoljen odbor, 'kateremu stoji na čelu kot .predsednik spoštovani mož g. Miha Labovič, občinski svetovalec v Mariboru. Njegova lista je dobila 115 glasov, a nasprotna, (fei je orijentirana po ŽerjavJPivikovem 'kovu, pa, samo — g glasov. Vrlim poštnim poduradnikom in uslužbencem ‘ It vzorni solidarnosti čestitamo I Stanovanjska akcija. Vsi, ki se zanimajo za to, da bi se -s pomočjo javnih korporacij (občine) osnovala večja stanovanjska akcija, naj pridejo v nedeljo, 24. t. m., ob 10. uri v malo kazinsko dvorano. Vabijo se zlasti državni uradniki in drugi, ki nimajo primernih ali sploh nobenih stanovanj in ki bi želeli zase zidati stanovanjske hiše. Telovadna akademija, ki jo priredi Orlovski odsek v Mariboru dne 51. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6, obeta Siiti zelo zanimiva. Že po predpripravah soditi, bo to ena najlepših prireditev v letošnjem predpustu. Zato pa naj nihče ne zamudi pravočasno si priskrbeti vstopnico. V 'predprodaji so v knjigarni sv. Cirila, Koroška cesta 5, in - pri njeni podružnici, Aleksandrova cesta 6. Cena je: sedeži po 15, TO, 8 din., stojišča po 4 din.,, dijaško stojišče S din. Družabni in poslovilni večer. V soboto, 211. t. m. ob pol 9. uri zvečer priredi družabni klub v restavraciji Puntigam, Mlinska cesta 23, družabni in poslovilni večer onim članom »asih društev ,ki odhajajo k vojakom. Vabimo vse somišljenike in prijatelje društva, da se tega večera udeleže, že radi tega, ker bo to edina prireditev v pustu. Za pošteno -razvedrilo je preskrbljeno. Ljudski oder v Mariboru priredi v nedeljo, dne 24. januarja ob pivi 8. uri zvečer v div ora ni Zadružne gospodarske banke burko »Nebesa na zemlji«. Kdor se hoče ■dobro nasmejati in zabavati, naj kupi pravočasno vstopnico. Cene vstopnic: sedeži po 10, 7, 5 D, stojišče 3 D. Blagajna bo odprla eno uro pred predstavo. V odmorih igra lasten društveni orkester. (Pridite! i Tovarna Dorvušek namerava spojiti svojo opekar-«o v Lajlersbergu z dovoznim tirom z železniško progo. "Od tovarne kopljejo v smeri proti severnemu vhodu lajtčršherškega predora globoko in široko preseko, po Stateri bo tekla železnica. Po teji progi bo Dervušek ode vazal opeko ter dovažal premog in pesek. Ta projekt pozdravljamo posebno s tega stališča, ker bo potem drž. ■cesta od' opekarne do kolodvora gotovo boljša nego je danes. Klub koroških Slovencev ima v pondeljek, dne 25. jan. »h 20. uri zvečer v Narodnem domu svoj izvanredni sestanek v svrho rešitve nekaterih važnih zadev. Vabljeni so Vsi v Mariboru in okolici živeči Slovenci. Narodno gledališče. Danes, petek, 22. jan. zaprto. Sobota, 23. januarja ob 20. uri »Žlahtni meščan« ab D. Premijera. Nedelja, 24. januarja ob 20. uri »Žlahtni meščan«. Premijera Molierovega »Žlahtnega meščana« na mariborskem odru. V soboto, 20. januarja obeta biti v našem gledališču zanimiv in zabaven gledališki večer. Uprizorila se bo velezabavna Molierova komedija »Žlahtni meščan« v. režiji in naslovni vlogi ravnatelja drame g. Bratine. Izmed mnogoštevilnih Molierovih komedij je »Žlahtni meščan« eno najbolj reprezentativnih del nesmrtnega francoskega komediografa. V komediji, ki zahteva mnogo zunanjega ^parata, bo nastopil ves dramski ensemble, dalje solisti opere, ki nastopajo v igri kot pevci, veš moški in ženski «bor, balet in del' vojaške godbe. — Za zanimivo predstavo se vstopnice lahko že'rezervirajo. Telefon 382. Nadktjni program Ljudske univerze. V petek, dne 22. ' I. m. bo predaval stud. phil. gospod Bratko Kreft o sodobnem ruskem gledališču. Zelo zanimivo prireditev pa obeta PRORAČUNSKA SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA. Na II. redni seji mariborskega občinskega sveta je obravnaval iri sprejel obč. svet proračiin; občine za leto 1926. Seja se je pričela radi zakasnitve nekaterih obč. svetnikov »selo pozno ter je trajala do 11. ure po noči. Poročevalec finančnega odseka je bil gospod podžupan dir. Lipold, ki je uvodoma naglašal smernice, ki so bile odločilne pri sestavi novega proračuna. Upoštevati je bilo treba novo nastale potrebe, predvsem se je moralo misliti na rešitev stanovanjskega vprašanja, ureditev socialnega skrbstva -- brezposelni, ubožnice, dnevno zavetišče -— kulturno vprašanje — narodno gledališče, znanstveno,, knjižnico, kulturne inštitucije: proračun je radi tega na-rastel, da izdatki daleč presegajo dohodke. Vendar je primanjkljaj samci navidezen, ker ima tudi občina svoje terjatve. Država ji na primer samo na kaldrmini dolguje okrog pet milijonov dinarjev, dalje plačuje za vojašnice predvojno najemnino itd. Ker pa od države ni tako hitro pričakovati povračilo dolga, je treba kriti primanjkljaj s posojilom. Da se vsaj nekoliko spravi v ravnotežje z rednimi dohodki, je bilo potreba uvesti nova bremena.. Povišana je doklada na vino od 300 odstot. na 400 odstot. (pri litru pri-, bližno 35 par) in na pivo pri hi od 50 do 60 D. Zvišani davek na vino bo vrgel 2,100.680 in na pivo 650.000 D. Drugih povišanj davkov ne bo. Po ekspozeju poročevalca dr. Lipolda se je pričela generalna debata, koje so se predvsem udeleževali socialisti, ki so imeli očividen namen, zavlačevati stvarno debato o samem proračunu. Posrečilo se jim je z dolgotrajnimi govori moriti občinski svet in galerijo skoro do 9. ure. Govorili so gg. Bahun, Ošlak in Petejan in od Nemcev Pfrimer. G. Bahun je začel kar z zgodovinskim uvodom, tužno se je spominjal časov, ko je še socialistična večina gospodo-, vala v obč. svetu ter sestavljala proračun. Novemu proračunu je očital, da je samo fiktiven, da je ravnotežje samo Ljudska univerza za nedeljo, dne 24. januarja, ob 3. uri popoldne, se bo vršil v običajnih prostorih otroški'večer. Lansko leto so prireditve te vrste lepo uspele, saj posebno v Mariboru manjka mladinskih prireditev. Upamo, da bodo tako starši kakor mladina s simpatijami pozdravili nedeljski otroški večer, zlasti ker ima mičen program. Sodelujejo: članica mariborske opere gdč. Lubejeva, ki bo pela dve Adamovičevi pesmi, dalje gledališki igralec g. Železnik, ki bo čita) pravljice in mladinske pesmi. Mladi mariborski violinist g. Sijanec bo ob spremljevanuj gdč. Za-cherlove odsviral nekaj glasbenih komadov. Naposled se bodo kazale skioptične slike. V pondeljek, dne 25. t. m. bo imel gospod inž. Kukovec tretji del predavanja o Tolstoju. Tu bo posebno očrtal Tolstojeve nazore o socialnih nazorih in označil svoje stališče napram Tolstojevi miselnosti. V petek, dne 29. januarja bo g. prof. Janko Kotnik predaval o predmetu: »Slike iz ruske revolucije.« Predavatelj, ki je delj časa bival v Rusiji, in je doživel ob revoluciji, marsikaj zanimivega. Predprodaja vstopnic za Trgovski ples. Da pri večerni blagajni ne bode nepotrebnega navala, se vstopnice dobijo v predprodaji od petka popoldne naprej pri tvrdki J. N. Sošt-arič, Aleksandrova cesta in pri tvrdki Weixl. Zveza upokojenih častnikov, voj. uradnikov in njih vdov in sirot ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 7. februarja, ob 10. uri dopoldne v »Veliki kavarni« (klubova soba). Radi volitve novega odbora in drugih prav važnih točk dnevnega reda se pričakuje mnogoštevilno pri-sostvo članov. Vabljeni so pa tudi drugi vojaški upokojenci, ki doslej niso včlanjeni, a imajo interes in namen stopiti v zvezo. Zadržani naj pošljejo na občni zbor svoje zastopnike. Obrtno-nadaljevalna šola. Ker so semestralne počitnice .preložene od 23. na 30. t. m., se vrši prihodnjo soboto in nedeljo (23. in 24. t. m.) pouk. Planinski ples. Opozarjamo, da se letos vrši planinski ples dne 1. februarja 1926, ob osmi uri zvečer pri Götzu. Ta ples je najbolj priljubljen radi neprisiljene zabave in izbornih krepčil ter je vsako leto prav dobro obiskan. Dobiček gre za vzdrževanje planinskih koč, polov, markacij, zlasti na severni državni meji. Kavarna »Jadran« dnevno do 2. ure zjutraj: odprta. Točijo se najboljša ljutomerska vina kakor: rulandec, rizling. Dnevno .sveže domače pecivo, žganje in likerji najboljše vrste. Za obilen poset se priporoča vodstvo kavarne. EVANGELJNIK. Muzikalna drama v dveh dejanjih (treh slikah). Besedilo in godbo zložil Wilhelm Kienzl. Dirigent: Lojze Herzog. Režiser: Rudolf Urvalek. Kienzl, ki je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pri Wagner'u v Bayreuthu, se je navzel njegovega duha ih negove šole, katere sled se tudi pozna v njegovem najbolj znanem delu »Evangeljniku«, 'katerega so prvič proizvajali v Berlinu leta 1895 in za tem nad poldrugi-stotih odrih vedno z velikim uspehom. Avtor »Bvangelj-nika« je znan kot komponist, pianist in umetniški kritik. Že leta 1877 je napisal disertacijo »O muzikalični deklamaciji.« Na Gornjem Avstrijskem se je rodJ Kienzl leta 1857. Študiral je v Gradcu in na Dunaju, preživel mnogo let v raznih službah, v novem stoletju do svetovne vojne se nahajal' v Gradcu, potem se pa preselil na Dunaj. »Testament«, katerega so vprizorili prvič leta 1916 je ena izmed zadnjih njegovih oper. »Bvangeljnika« je mariborsko gledališče vprizorilo kot premiero dne 19. t. m. Snov besedila je stara, romantična. Dvoje bratov ljubi eno in isto dekle, Marto. Ker je Ivan ne more pridobiti zase, spravi Matija v nesrečo, fci po nedolžnem tipi v ječi 20 let kot požigalec. Lepa Marta si v obupu konča življenje, nedolžni Matija pa po prestani ječi potuje kot evangel nik po svetu in naleti na svojega smrtno bolnega brata Ivana, ki Matiji izpove svoj zločin, radi katerega je Matija po nedolžnem topel v zaporu. In zgodba se konča s navidezno. — Za Bahunom je povzel besedo g. Ošlak, ki je v glavnem vrtel isto lajno, kot njegov predgovornik. Višek njegovih izvanjanj je bil — če bi socialisti bili danes na krmilu, pa bi bilo čisto drugače. — Štirim članom socialistične opozicije je pripisoval vse zasluge za ureditev soc, vprašanja itd. Spustil se je v obširno kritiko posameznih poglavij novega proračuna, toda njegova kritika je bila vseskozi nestvarna, podprta z izmišljenimi dokazi ter namenjena samo bolj za galerijo, kjer je govorniku kimala cela vrsta oduševljenih strankinih pristašev. Veselost je vzbujal z napadanjem ubogih radikalov, ki so se znašli v neprijetnem položaju branilcev sedanje vlade. — Stvarnejši je bil tretji govornik g. Petejan, ki pa se je v glavnem ba-vil z občinsko avtonomijo, z volilnim redom in davčnim sistemom. — Nemec g. Pfrimer je v nemščini kritiziral dragoceno upravo, ki zahteva skoro 45 odstot. vseh dohodkov. Na kritiko opozicije sta odgovarjala poročevalec g. dr. Lipold in župan g. dr Leskovar ter jo zavrnila s stvarnimi dokazi ,ki so prej tako glasne kritike prisilili k molku. Občinski svet je prešel za tem k podrobni debati, korigiral in končnoveljavno določil sledeče postavke: 1. Splošna mestna uprava izkazuje 2,494.266 D primanjkljaja. ( 2. Uprava mestne imovine: Potrebščine 372.028, pokritje 289.157, primanjkljaj 82.871 D. 3. Mestna podjetja in mestne davščine: Potrebščine 330,047, pokritje 6,795.639; prebitek 6,465.592 D. 4. Občinski dolgovi 257,600, pokritje 120.692; primanjkljaj 136.692 D. 5. Ceste, ulice, trgi in sprehajališča: Potrebščine 1,905.791, pokritje 802.253.50; primanjkljaj 903.537,50 D. 6. Gasilstvo: Potrebščine 125.548, pokritje 0; primanjkljaj 125.548 D. 7. Zdravstvo: Potrebščine 486.751; pokritje 309.191, primanjkljaj 177.560. 8. Socialno skrbstvo: Potrebščine 1,253.318, pokritje 377.598; primanjkljaj 875.720 D. 9. šolstvo: Potrebščine 1,169.331, pokritje 20.801, primanjkljaj 1,148530 D. tem, da Matija odpusti bolnemu hratu Ivanu, ki takoj nato umre. To pot se je dirigent g. Herzog zelo potrudil in pokazal, da je 'kos svoji nalogi in ovrgel vse dvome, ki so rastli in se kopičili. Žel je pohvalo od občinstva in igračev. Kot je gotovo ta predstava v letošnji sezoni najbolje izpeljana, se je odlikoval pred vsemi g. Burja (Matija Freundhofer) s svojim prijetnim glasom. Vse hvale vredni ° i« Josip Peteline*« Ljublisna (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) znamke Sritzner, Phönix n Adler za rodbinsko, obrtno in industrijska rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke »Dubied.« Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica. na razpolago. Ali sem že obnovil nominino Pozor ženim in neveste! V manufakturno trgovino MARTIN SUMER, KONJICE j je dospela velika množina vsakovrstnega modnega štola, črnega in modrega sukna ,za moške obleke, finega volnenega blaga v vseh barvah za ženske obleke, vend, šopki, svilene rute, svilene predpasnike ter sploh vse blago kar se pri hišnem gospodarstvu rabi, po jako niizkih cenah. nnnnnnmnnnnmnnnnnnmmmnnnnrinmi n imam Neuničljivo obuval« )e' Satt*» -jirvo obuvalo,-vsak čevelj pristoja kot «merjen, Izdciano le iz d>ib es»-i > s« a upogljivo, elegantno, «loderao in! trajno. Veliš» i«bir> moških io žensk h čevljev, poluče - lje v m sandal. V vetikein tlust ovanem divot ceniku svetovne tvrdke H Suttner v Ljubija ni št. 678 boste našli' mnogjo pralni mh potrebščin, ki V.s bodo D b te ga b-espl» '.no. Naročila hre* vsai£e (osnduoTf) aqopod aAosnjstj^ ofipz (Bornu »s Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cip veliki po 550 din., 75 cm veliki po 600 din., 80 cm veliki po 7pO in 800 din., 90 cm veliki po 800 din., IÓO cm veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 cm veliki po 1700 din. Stenaki križi z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din., 30 cm po 77i n 100 din., 35 cm po 96 in 115 din, 40 cm po 140 din. Stenski - 9 bovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 din. Stoječ« križi s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 ih 36 din. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo = prikoroča, da si vsak; kdor križe potrebuje, ■ iste kupi v Tiskarni sv, Cirila v Mariboru. □ □ □□□□□□□!□□□□□ Đ □ ARGUS j» nal najbolju domači obveščevalni »vod ARGUS ima v vseh mestih zanesljiva poverjenik* ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o stanj« denarnih zavodov, trgovsko-industrijaltìh podvzetjih in zasebnih oseb ARGUS-ove informacije so vedno točita Izčrpa* ta hitre ARGUS se nahaja v Vuka KarndUča td.11, ARGUS-ov telefon: 6-2§, brzojavni naslov: Argw Tiskar: Tiskarna sv. Cirila s Mariboru, predstavnik: Leo Brode, poslovodja v Maribora. — Urednik: Janni Izdajatelj: Konzorcij »Naše Straže«, predstavnik: Janni Mm ■ Marünzn. Goleč, v Maribora.