YU ISSN 0416-2242
Črnomelj se pripravlja na praznovanje
Ob 19. februarju — črnomaljskem občinskem prazniku in 40. obletnici SNOS vrsta ' "prireditev
ČRNOMELJ — Odbor za obeležitev 40. obletnice prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je bil 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju, je pretekli teden razpravljal o slovesnostih, ki bodo potekale v Črnomlju in Ljubljani.
V Ljubljani bo v ponedeljek,
20.	februarja, skupno zasedanje zborov slovenske skupščine, članov SNOS ter delegacij organov in organizacij v republiki in črnomaljske delegacije, povezano pa bo z delovnimi sejami zborov republiške skupščine. Ta slavnostna seja bo uradna proslava zborov skupščine kot naslednikov SNOS.
V Črnomlju pa bodo pripravili širši program s kulturnimi, delovnimi in manifestativnimi prireditvami. Osrednja proslava bo 18. februarja, ko bo zasedanje zborov občinske skupščine in izvršnih organov DPO. Proslave se bo udeležila tudi širša delegacija republiške skupščine, člani SNOS, predstavniki osemnajstih instuticij, ki so bile ustanovljene pred 40 leti na črnomaljskem območju, predstavniki republiških organov in organizacij ter predstavniki sosednih občin, drugih organov in organizacij v občini, regiji in republiki. Po svečani seji bo nastopil Partizanski pevski zbor.
Praznovanja ob črnomaljskem občinskem prazniku, ki ga praznujejo v spomin na zasedanje pred 40 leti, pa se bodo začela že v torek, 14. februarja, z otvoritvijo filatelistične razstav v Domu JLA. 15. februarja bo slavnostna seja občinskega komiteja ZKS, na kateri bodo podelili izkaznice novo sprejetim članom, naslednji dan pa otvoritev prenovljenega kulturnega doma v Črnomlju, ob tem pa kulturni program in podelitev priznanj za najboljši spis na temo prvega zasedanja SNOS. 17. februarja bo v kulturnem domu otvoritev stalne razstave ob 40. obletnici SNOS ter slavnostna akademija.
.	 M.	BEZEK	,
Odprt 29. sejem mode
Opazen delež naših tekstilcev in konfekcije
LJUBLJANA — 16. januarja so na Gospodarskem razstavišču odprli že 29. sejem modne konfekcije, tkanin, pletenin, usnjenih izdelkov, galanterije in modnih dodatkov. Med razsta-vljalci je največ delovnih organizacij iz Slovenije, med njimi na vidnem mestu tudi tekstilci in konfekcionarji Dolenjske in Posavja.
Sejem Moda 84, ki je odprt med 16. in 19. januarjem, je z obiskom prvi dan pokazal, da zanimanje občinstva za to prireditev ne upada. Tudi zanimanje razstavljalcev se iz leta v leto veča, tako da vsem interesentom zavoljo omejenega prostora ne morejo ustreči.	•
V času sejma sta v Festivalni dvorani vsak dan po dve modni reviji, popoldanska in večerna, organiziranih pa je tudi vrsta strokovnih in poslovnih srečanj med proizvajalci tekstilne in us-njarskopredelovalne industrije.
Kot običajno bo skupščina mesta Ljubljane tudi letos podelila ..ljubljanske zmaje” in diplome najboljšim, iz vsake blagovne skupine po eno, Društvo oblikovalcev Slovenije pa bo avtorju najbolje oblikovane kolekcije podelilo svojo nagrado.
R. B.
SPOMINKARSTVU ŠE EN PROSTOR
RIBNICA — Prodajalna . ’ spominkov Ribnica, ki sodi v okvir dejavnosti domačega Turističnega društva, je imela lani 4,200.000 din prometa. To niti ni veliko, upoštevati pa je treba, da ima zaposlenega le enega človeka, poslovodjo , Bojana Zgonca, ki pa ni le trgovec, ampak opravlja hkra ti vse druge naloge, ki so običajne drugod za urade turističnih društev. Prodajalna je a bila doslej bolj skromna, zdaj | pa so pridobili še sosednjo
KULTURNI MARATON
Da ne bo tudi letošnji slovenski kulturni praznik ostal v akademijskih okvirih in spravil občinstvo le pred televizorje in na sedeže dvoran, dvoranic in drugih kulturnih zatošišč, pripravljajo v Novem mestu celodnevni kulturni živžav, kulturni maraton, obsed-^ no kulturno stanje, akcijo „V kulturi nas mora vse presenetiti”, kakor koli že bi lahko imenovali pestro dogajanje v prostorih Doma kulture. Predstavili naj bi se ustvarjalci vseh vrst, recitatorji, glasbeniki, pevci, esejisti, slikarji, fotografi, misleci, razpravljalci, cineasti, pesniki, pisatelji, plesalci — z eno besedo vsi, ki se čutijo žive v stoletnem toku duhovne dejavnosti našega naroda in sploh človeštva. Pridite v soboto, -21. januaija, ob 9. uri ali malo kasneje v Dom kulture s predlogi, namigi, zamislimi, kako bi čimbolj obogatili program.
V IGK LETOS BREZ IZGUB?
RAČJE SELO — Industrija gradbene keramike z Račjega sela je lani izdelala 590 tisoč kvadratnih metrov ploščic, kar je za 50 tisoč več kot v rekordnem letu poprej. Okoli desetino ploščic so prodali tudi na zunanjem trgu. Hkrati so precej izboljšali kvaliteto. Vse to pomeni, da so lani dosegli izjemne proizvodne rezultate. Kljub temu je izguba še vedno naraščala, saj se je najpomembnejša postavka — plin — dražila iz meseca v mesec. Prav zato so velike napore vložili v varčevanje. Plina porabijo že za polovico manj kot prej in za tretjino manj kot podobne keramične tovarne. Kot računajo v tovarni, bodo letos namestili nove preše in nekaj druge dodatne opreme, tako da bo tovarna tudi tehnološko dograjena. Računajo, da bodo letos prvič poslovali brez izgub.
Št. 3 (1797) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 19. januarja 1984
Cena: 20 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Več poguma, dela in idej
Nad petdeset delovnih skupin se loteva načrta za izpeljavo gospodarske stabilizacije
BREŽICE — V osnutku zapisan načrt za uresničevanje gospodarske stabilizacije, ki ga je na zadnji seji sprejela občinska skupščina in ga ponudila v javno razpravo, kaže na odločnejšo voljo po izboljšavah v gospodarstvu in družbenih dejavnostih.
Imena odgovornih ljudi in roki za izpeljavo nalog pomenijo korak naprej od nekdanje splošnosti in anonimnosti. Načrt vsebuje hkrati kratkoročne ukrepe in dolgoročne cilje, ker so sestavljalci v izvršnem svetu upoštevali ponekod zelo kritične trenutne razmere, zaradi katerih je nujno takoj ukrepati.
Pričakovati je, da bodo kolektivi med javno razpravo načrt dopolnili, medtem pa so delavski sveti dolžni pozvati k sodelovanju v delovnih skupinah vse tiste mlade strokovnjake, na katere so do zdaj pozabljali. S svojimi predlogi naj bi prišla na dan tudi društva, ki povezujejo delavce različnih strok — od računovodij do inženirjev in tehnikov.
Gre za to, da bi načrt*obogatili z zamislimi, ki res kaj obetajo, v občini pa naj bi vendarle že enkrat vedeli, kaj hočejo in kam plovejo. Postavljene roke naj bi v javni raz-
PITANJE ŽIVINE ZA IZVOZ
GLOBOKO — V štirih hlevih, ki jih je ljubljanska Agrotehnika—Gruda zgradila v Globokem, bodo redili 2400 mladih govedi.-—Približno 1000 stojišč je že zasedenih, oživela so po novem letu. Teleta odkupujejo od hrvaških in slovenskih kooperantov. V hleve jih pripeljejo, ko so težka 250 kg, tam pa jih bodo pitali naprej, dokler se jim teža ne bd povečala na 450 do 500 kg. Z živino z Globokega bodo oskrbovali delno domači trg, približno polovico pa je bodo prodali kupcem v tujini.
TEKSTILKE NA OLIMPIADO
Sto učenk metliške srednje tekstilne šole bo 18., 19. in 20. februarja na izletu in si bodo v Sarajevu ogledale zimske olimpijske igre. Prenočevale bodo v Banjaluki, ker prenočišč bliže Sarajevu niso mogle dobiti. Z njimi bodo odšli tudi učitelji in nekaj delavcev iz Beti. Na povratku si bodo udeleženci izleta ogledali obeležja iz narodnoosvobodilne borbe. Obeta se torej utrudljiv, a zanimiv in pester izlet.
pravi temeljito preverili in jih spremenili, če niso realni.
Načrt bo marsikje tudi pripomoček za dopolnitev resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine v letu 1984. Osnutek, ki ga je dala v razpravo občinska skupščina, je pomanjkljiv in povzema v glavnem republiške usmeritve. Sestavljalci so ostali praznih rok, ker gospodarske organizacije niso podale zahtevanih podatkov in ocen. Njihova dolžnost je, da resolucijo konkretizirajo zdaj, ko bodo tehtali, koliko lahko in koliko morajo doprinesti k letošnjemu gospodarjenju. Resnica, ki jo lahko povzamejo iz resolucije, je, da bo treba več delati za manj dohodka in se tako prebijati iz krize.	j TEPPEy
CENEJE DO OBLEKE — Ob sedanji veliki draginji mnogi kupujejo le še na razprodajah. To je bilo opaziti tudi letos, saj je bilo prvi dan pocenitve skorajda več kupcev kot znižanih kosov. Seveda je kljub temu še veliko kosov s polovično ceno ostalo na policah ter obešalnikih in jih bodo tisti, ki se še želijo ceneje obleči, lahko kupili do 15. februarja. Na sliki: V torek dopoldan v novomeški Juliji. (Foto: J. Pavlin)
Vsenavzoča, a različno uspešna
Tako ocenjuje delovanje SZDL na Dolenjskem njen medobčinski svet, ki ga bo še naprej vodil dosedanji predsednik Mirko Jelenič iz Črnomlja
NOVO MESTO — Ni vprašanja in ne področja, ki mu SZDL na Dolenjskem ne bi posvečala pozornosti. Res pa je, da ni bila povsod enako uspešna pri reševanju, kar so pokazale tudi nedavne programsko-volilne konference po občinah.
To ugotovitev podčrtuje tudi poročilo, ki ga je pripravil medobčinskih svet SZDL in ga v novi sestavi obravnaval 16. januarja na seji v Novem mestu. Analiza zadnjih občinskih programsko-vo-lilnih konferenc pove še, da so bila v ospredju vprašanja, ki so sicer prevevala družbeno in politično aktivnost: stabilizacija, nadaljnji razvoj v poostrenih razmerah, prilagajanje življenja tem razmeram.
Problematika oskrbe prebivalstva je često polnila dnevne rede političnih sestankov. Kljub občasnemu pomanjkanju nekaterih osnovnih prehrambenih predmetov ni prevladalo nezadovoljstvo, vsaj ne v taki meri, da bi prišlo do zaostritev. Vendar je tako stanje vplivalo, da so bile pospešene nekatere zadeve skupnega pomena, predvsem priprave za gradnjo hladilnic, oživitev agroživilske skupnosti itd.
Precej grenka je ugotovitev, da tako imenovanih resolucijskih ^smotrov na Dolenjskem niso dosledno uresničevali. Na gospodarskem oziroma poslovnem področju je najhujši problem predstavljala sanacija IMV. Za razveseljivo je šteti dejstvo, da je pri celotnem dohodku narasel delež
SMUČALI SO ENO SAMO SOBOTO — Takoj, ko je zapadlo dovolj snega, je bilo na Zdratniku na Mirni vse živo. Po 200 metrov dolgem smučišču se je spuščalo staro in mlado, tako da je mala Tomosova vlečnica, ki jo je kupil TVD Partizan, komaj zmogla vse smučarje. Tako je bilo tudi preteklo soboto, potem pa je prišla odjuga. Smučanju se bodo lahko spet predajali samo tisti, ki gredo lahko v Kranjsko goro, na Koblo ali kam drugam. (Foto: J. Simčič)
prihodkov, dosežen na tujem trgu.
Skupščina 'dolenjskih občin se kot mesto, kjer naj bi sprejemali in poenotili stališča do skupnih zadev, kljub prizadevanju SZDL še ni uveljavila. Ugotavljajo, da delno zaradi sistema, po katerem deluje, značilno zanj pa je tudi, da se sedež nenehno seli iz občine v občino.
Posebno pozornost je SZDL posvečala informiranju in razvoju delegatskaga sistema in delegatskih odnosov. Po njenem mnenju so imela pomembno vlogo pri tem sredstva informiranja. Tako mreža teh sredstev kot učinkovitost še ne zadovoljujeta. Precej kritik je naslovljenih na Dolenjski list, čeprav SZDL v isti sapi priznava, da domači tednik ni deležen ustrezne pomoči.
Delo medobčinskega sveta SZDL bo v naslednjih dveh letih
ŠTIRINAJSTA SLAVI
Letos štejemo že 40. leto od legendarnega pohoda XIV. divizije iz Bele krajine na Štajersko. V počastitev tega pomembnega jubileja pripravljajo v februarju vrsto prireditev, od srečanj in mitinga na Hrvaškem, smučarskih t?kov in pohoda po poteh slavne divizije, kulturnih prireditev do srečanja borcevŠtirinajstev Ljubljani. Jubilej bo dal obeležje tudi majski otvoritvi nove planinske poti XIV. divizije in osrednji borčevski proslavi 4. julija v Mariboru. Partizanska knji-* ga in Založba borec bosta te dni v počastitev jubileja izdali knjigo Zvoneta Kržišnika ..Patrulja zvestobe” in Milana Gučka drugo knjigo o Šercerjevi brigadi, v katero je zajet ves pohod i Štirinajste.
teklo v skladu s programsko usmeritvijo, sprejeto v ponedeljek. Naj dodamo še to, da bo medobčinski svet še nadalje vodil dosedanji predsednik Mirko Jelenič.
I. ZORAN
O SKUPNIH NALOGAH BELOKRANJSKIH OBČIN
ČRNOMELJ, METLIKA — Na skupnem sestanku, ki sta ga imela pretekli teden politična aktiva črnomaljske in metliške občine, so ocenili sodelovanje na družbeno-ekonomskem in političnem področju. Ugotovili so, da je sodelovanje sice dobro, da pa gaje potrebno še poglobiti, zlasti na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Beseda je tekla tudi o prioritetnih skupnih nalogah v letošnjem letu, kot so projekt Krupa ter enoten razvoj kmetijstva in turizma.
Romi so težak družbeni bolnik
PRVI POSAVSKI GOJITELJ ŠAMPINJONOV — 2S-ktei kmetijski tehnik Rajko Liviojekomaj pred dobrim letom pričelgojiti šampinjone, a sije v kratkem času nabral toliko znanja in izUfc^, da ob pomoči žene Metke v preurejenih bivših hlevih krškega Agrokombinata v bližini brestaniškega gradu pridelata aa dan okrog 40 kilogramov teh okusnih in iskanih gob. Preko kooperadje Agrarie Brežice za „med” prodata šampinjone portoroški Drogi. (Foto: P. Perc)
Okrogla miza o romskem vprašanju — Reševanje problematike bi moralo pote-__________kat!	bolj celovito in hkratno — Premiki tudi v naši zavesti
NOVO MESTO — bistvenih premikov v reševanju romske problematike v novomeški občini nisem opazil, čeprav podatki o razreševanju kažejo blage premike na boljše, vendar s takšnimi ni mogoče uspešno reševati bistvenih vprašanj romske problematike,” je ugotavljal Franc Šali za okroglo mizo o romskem vprašanju v novomeški občini, ki jo je 13. januarja v
Domu kulture pripravilo novomeško medobčinsko študijsko središče politične šole CK ZKS.
Okroglo mizo je uvedel Robarjev film Opre Roma in nato Šalijeva uvodna študija, ki jo je uvodničar opravil pred dobrimi desetimi leti. V nji je analiziral stanje tako imenovanega romskega vprašanja in nakazal način reševanja te zapletene problematike, ki ga vidi predvsem v usklajenem in celovitem pristopu, ki
naj upošteva tako razreševanje bivalnih vprašanj, zaposlovanja in
(Nadaljevanje na 2. str.)
'Jutri bo prehodno poslab- I j šanje (v nižinah dež) v soboto £ I in nedeljo pa bo ponovno I J lepše vreme.
I .......—————JI
Ljubljansko pismo
Romi so težak družbeni bolnik
Majhne ribe — dobre ribe
Vse bol] raste pomen majhnih elektrarn
Srečujemo se z vse hujšim pomanjkanjem energije. Doslej smo dobro živeli predvsem zaradi cenene energije, zlasti še nafte, ki je omogočala nagel razvoj industrije in infrastrukture. V prihodnje pa bo drugače: za nove investicije se bomo smeli odločati samo, če bomo z njimi reševali glavne probleme našega razvoja: proizvodnjo cenene energije in hrane, izboljševanje ekoloških razmer.
In kako do cenene energije?
Po predlogih strokovnjakov bi se morali od gradnje hidroelektrarn v koritih rek preusmeriti na zajetja voda v planinskih predelih, in to z gradnjo predorov skozi gore in z izkoriščanjem velikih padcev vode v odročnih planinskih dolinah. Izkoriščali naj bi torej tudi vodo z naših gorovij. Stroški gradnje sistem hidroelektrarn v gorah so konkurenčni tudi stroškom gradenj termoelektrarn in nuklearnih elektrarn. To je moč dokazati s primerjavo stroškov gradenj podobnih elektrarn na Norveškem, v Avstriji, Švici, Švedski, Škotski, Avstraliji, in to že pred več desetletji, ko je bila energija še poceni.
Teh predlogov pa ne podpirajo vsi strokovnjaki. Del jih namreč sodi, da so naše' apne-ničaste visoke gore v primeija-vi s švicarskimi, granitnimi, kjer je gradnja hidroelektrarn ekonomsko utemeljena, eno samo sito in rešeto,daso razpihane in izvotlene od kraških pojavov in zato ne zadržujejo vode. Le ob hudih nalivih je vode preveč, zato neizkoriščena s strmin pobočij gora dere v globoke; ozke doline.
Povedano na kratko: o gran-dji hidroelektrarn v slovenskem gorovju bo treba še razmisliti.
Zato pa je v Sloveniji na stotine krajev, ki omogočajo graditev majhnih hidroelektrarn, bodisi na mestih nekdanjih žag it^ mlinov ali povsem na novo. Specifični stroški za takšne gradnje, preračunani na eno kilovatno uro, niso večji od stroškov za gradnje velikih hidroelektrarn ali termoelektrarn. Glavna prednost gradnje manjših hidroelektrarn je možnost združevanja sredstev različnih inventstitorjev, in to tudi v zasebnem sektorju. V celotni državi pa je možno zgraditi več tisoč majhnih hidroelektrarn in z njimi pospešeno izboljševati energetsko bilanco, saj gre za dodatno proizvodnjo električne energije na mestu porabe. Pomembne so tudi možnosti za izvoz majhnih hidroelektrarn v dežele v razvoju. Strokovnjaki razmišljajo tudi o gradnji majhnih vetrnih elektrarn.
In še na nekaj ne smemo v času vse večje energetske krize pozabljati. Veliko električne energije je možno privarčevati. Razni proizvajalci so že izdelali manjše mikroračunalnike, ki kontrolirajo porabo električne energije, niso dragi in se hitro izplačajo v sleherni tovami.
VINKO BLATNIK
NOVO MESTO V POPRE« NAJCENEJ*
taiu
lČJU
EJŠE
NOVO MESTO — Iz statističnih podatkov, kolikšne so bile oktobra lani v Kopru, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu cene na drobno za petdeset stvari (živila, obleka, | obutev, gospodinjski predmeti, storitve in podobno), je mogoče razbrati, da Novo-meščani v poprečju živijo ceneje kot drugod. V mestu ob Krki so bile cene najnižje pri skoraj polovici obravnavanih stvari, omenimo le riž, fižol, čebulo jabolka, jedilno olje, vino, p1'o, deske.
(Nadaljevanje s 1. str.)
izobraževanja. Delno, zaporedno ali posamično razreševanje ne more dati pravih rezultatov.
Iz razprave je mogoče povzeti, da so usmeritve in program za reševanje romskega vprašanja izdelani, vendar pa uresničevanje ne poteka najbolje iz več razlogov: nekateri nosilci svojih obveznosti ne opravljajo, ni dobre usklajenosti in povezanosti med njimi, gotovo pa zelo nespodbudno deluje pomanjkanje denarja in nezainteresiranost širše družbe, se pravi vse Slovenije. Delne rešitve pri, denimo, urejanju bivalnih razmer, ali prizadevanja šolnikov niso rodili pravih sadov, ker niso bili povezani s hkratnim reševanjem ostalih stvari. Najbrž se je tudi pri zaposlovanju Romov zataknilo iz enakih razlogov, pri čemer velja poudariti, da bi bilo treba pri zaposlovanju upoštevati nagnjenja, razvitost delovnih navad in delovne izkušnje Romov, jim pač
REFERENDUM BO FEBRUARJA
BIZELJSKO — Prebivalci vasi tega vinorodnega predela ob dosedanjem načinu urejanja in vzdrževanja poti ne vidijo drugega izhoda, kot je samoprispevek. Zato so sklenili razpisati referendum. Glasovali bodo 19. februarja. Če se bodo odločili za samoprispevek, potem ga bodo plačevali pet let po enakih merilih kot zdaj občinskega. V tem času bi zbrali štiri milijone dinarjev. Denar se bo stekal za vsako vaško skupnost posebej, o njegovi porabi pa bodo odločali vaški odbori.
ZA HRANO PREDVIDENE VELIKE NALOŽBE
KRŠKO — V temeljni organizaciji kooperantov • krškega M—Agrokombinata so se pospešeno lotili izdelave investicijskih programov za živinorejo, prašičerejo, vinogradništvo, sadjarstvo ter vrtnine in jagodičevje. Potrebovali bi okoli 220 milijonov dinarjev, od tega pa naj bi več kot tretjino prispevali kmetje. Načrtujejo 8-do 10-odstotno rast proizvodnje, kar je bistveno več, kot je predvideno za Slovenijo, predvsem na račun večje pridelave mesa, prašičev (letno okoli 10.000!) pa tudi pšenice, vrtnin in jagodičevja.
NAŠA ANKETA
pomagati pri navajanju na redno delo. Na sploh se morata razumevanje in strpnost do Romov v naši zavesti trdneje usidrati, če zares hočemo rešiti „težkega družbenega bolnika”, kar romska skupnost na Dolenjskem je, kot je ostro poudaril F. Robar. Zanesljivo ne le po svoji krivdi.
Za okroglo mizo je tako ponovno prišla do izraza vsa zapletenost romskega vprašanja, ki pa ga je mogoče rešiti. Kot ekonomsko in kulturno razvitejši smo poklicani, da Romom poma-
LITERATI IZ TREH REGIJ
SEVNICA — Jutri priredi občinska Zveza kulturnih organizacij srečanje mladih literatov Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Ob zaključku srečanja bodo ob 18. uri vdvorani gasilskega doma člani Odra mladih brali dela udeležencev srečanja.
gamo stopiti na noge. Ko ne bodo več povsem na dnu naše družbene piramide, bodo najbrž tudi sami lahko naredili zase kaj več.
MiM
NOV PARTNER KOVINARSKE
KRŠKO — Ker je po 15 letih razmeroma uspešnega sodelovanja s krško Kovinarsko šla zahodnonemška tvrdka Wibau v stečaj, so krški kovinarji sklenili dolgoročno kooperacijsko pogodbo z novim poslovnim partnerjem iz ZRN. Pogodba s tvrdko Linhoff je ugodna, veljala pa bo 10 let. Sicer pa je Kovinarska v zadnjih šestih mesecih preteklega leta ponudila največ v izvoz v zgodovini tovarne, toda veseli bi bili že, če bi od ponujenih več kot 1,5 milijarde dinarjev poslov ure-, sničili vsaj 5 odst.
V trgovini najnižje »plače”
Tudi šolniki in zdravstveni delavci opozarjajo
RIBNICA — V ribniški občini je še okoli 40 zaposlenih, ki prejemajo osebne dohodke, nižje kot 10.000 din na mesec. Med temi so pretežno snažilke in — trgovci.
Kar 10 kvalificiranih prodajalcev iz trgovskega podjetja Jelka Ribnica, ki je tozd Mercatorja Ljubljana, prejema na mesec manj kot 10.000 din čistega osebnega dohodka. Podobno je tudi v trgovinah nekaterih drugih OZD, ki imajo prodajalne v ribniški občini. O tem so spregovorili na nedavnih občnih zborih osnovnih organizacij sindikata. To se dogaja zato, ker so marže zamrznjene, in to v zneskih (ne v odstotkih),zaradi tega pa dohodek trgovine kljub inflaciji ostaja isti. oz. se zaradi vi-
šjih stroškov celo znižuje. Občinski sindikalni svet je sicer skušal spodbuditi akcijo, da bi republiškemu izvršnemu svetu prikazali težki položaj trgovine in še posebno nagrajevanje v tej panogi, a ga je prehitelo splošno zam-rznjenje cen. O nizkih osebnih dohodkih je tekla beseda še na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata v šolstvu in zdravstvu.
V proizvodnih delovnih organizacijah so na sindikalnih zborih razpravljali predvsem o proizvodnji, prodaji in izvozu. Marsikje se je pokazalo, da bodo potrebni novi proizvodni programi, saj so -surovine in materiali dragi, cene končnih izdelkov pa so zamrznjene ali pa na svetovnem trgu nižje.
J. P.
Tudi posavska mreža drži
V Krškem bodo usposabljali tudi elektronike
KRŠKO — Ob vročih razpravah o dokončnem oblikovanju mreže šol usmerjenega izob-
EETRTKHV INTERVcJU
Hirajoče gradbeništvo
Zaradi nizkih osebnih dohodkov najboljši strokovnjaki zapuščajo novomeškega Pionirja
NOVO MESTO — Francoski pregovor pravi, da gre dobro vsem, ko gradbeništvo cvete. In glede na to lahko rečemo, da nan> gre krepko za nohte, saj je bil lani v prvem trimesečju v Sloveniji -poprečni osebni dohodek več kot 17 tisoč dinarjev, v gradbeništvu pa je bil za dva tisoč dinarjev nižji. V Pionirju, največjem dolenjskem gradbenem podjetju, so osebni dohodki znašali le 14 tisoč dinarjev, v tozdih z gradbeno opera-tivo pa le 13 tisoč dinarjev. Kaj to pomeni za Pionirja, smo se pogovarjali z direktorjem skupnih služb Markom Svetino.
.Posledica vseh teh gibanj je zmanjšanje zaposlenosti pri Pionirju. Seveda bi lahko rekli, da bi nam to moralo biti v prid, ko pa se hkrati manjša tudi obseg del. Žal pa nas zapuščajo najboljši strokovnjaki, ki dobe v drugih delovnih organizacijah tudi po 10 tisoč dinarjev več osebnega dohodka. A z rastjo osebnih dohodkov nas ne prehitevajo, recimo, samo v IMV, ampak tudi v drugih republikah. In delavcu, ki je zaposlen pri nas, vzamemo toliko za življenjske stroške, da praktično ne more pošiljati nič domov. Torej zapo-
Marko Svetina
slitev pri nas zanj ni več ekonomsko zanimiva. Najtežje pa potem nadomestimo prav kvalificirane delavce. ”
— Marsikdo bi v; m lahko očital, da si v času velike konjunkture niste znali ustvariti rezerv?
.Zmotno je mišljenje, da nam je šlo dobro. Res je bilo veliko dela, pa tudi prejemki so bili visoki, a samo relativno, sicer pa bi lahko rekel, da so bili osebni dohodki vedno prenizki. Možnosti za ustvarjanje kdove kakšnih rezerv pa v gradbeniški industriji niti ne vidim. In marsikdaj ni razumevanja pri politiki. Ukrep družbenega varstva konec leta 1982 nas je hudo prizadel. V osnovi je bil zgrešen in ekonomsko neutemeljen. Tedaj so namreč kasnila plačila iz tujine, kar je bil edini vzrok, da v tistem trenutku nismo imeli finančnega kritja za povečanje osebnih dohodkov. Vendar nam ta ukrep še zdaj povzroča težave, tako da za okoli 15 odst. zaostajamo za rastjo osebnih dohodkov drugod.'
— In kako naprej? Ali boste povečali osebne dohodke pred novo gradbeniško sezono?
.Naša prva naloga je, da zagotovimo delo za vse naše zmogljivosti, hkrati pa izboljšamo organizacijo dela, nasploh našo učinkovitost. Konkurenca je namreč vse hujša, celo nelojalna. Vsa branža je v težkem položaju, saj je v Jugoslaviji okoli 200 tisoč delavcev preveč. Vse to gradbeniki razumemo, zlasti manjše naložbe, vendar pa se bojimo, da bomo gradbeništvo toliko osiromašili, da ne bomo več sposobni za delo, ko se bo spet povečala konjunktura na domačem in tujem trgu."
J. SIMČIČ
raževanja v Sloveniji ni manjkalo bojazni, da bodo prizadete manjše regije. Triletno usklajevanje je pokazalo, kot so ugotovili na posvetu 11. januarja, da se juha ne poje tako vroča, kot je skuhana.
V krškem šolskem centru bodo še naprej izobraževali elektrotehnike. obdelovalce kovin, kovinsko predelavo in tudi elektronike. Slednje je bilo nekaj časa v nejasnosti. Tovarna celuloze in papirja Djtiro Salaj podpira tudi dislocirani oddelek za papirničar-je. T udi v Brežicah naj bi vse ostalo tako, kot je. Presenetljiv je osip dotoka učencev iz Dolenjske za trgovsko šolo. Uveljavila seje tudi srednja tekstilna šola v Sevnici.
Bližnji informativni dnevi naj bi bili skupna akcija šol in združenega dela. V Posavju so že pred časom usposobili dovolj inštruktorjev pratičnega pouka. Prt slednjem bo potrebno še dosti dogovarjanja tako za izvajanja programov kot za nagrajevanje ter spremljanji samoupravljanja in družbenopolitičnega dela v kolektivih.
Udeleženci posavskega posveta so podprli izhodišča za prehrano srednješolcev. O tem imajo v krškem šolskem centru zanimivo anketo.
A.	ŽELEZNIK
TEHNOLOGIJA ŠE ŠEPA
SENOVO — Če se ne bi gradbeništvo znašlo v težavah zaradi manjšega števila raznih naložb, ki terjajo tudi gradbena dela, bi bili gradbeni žerjavi senov-ske Metalne še vedno obetavni izdelki. Tako pa so se bili Seno-včani prisiljeni preusmeriti, kar seveda ne gre čez noč. Lepe uspehe so na domačih trgih dosegli z napravami, ki dobro služijo naši steklarski industriji. Ker v kovinskopredelovalni industriji nasploh tehnologija še ni na ravni razvitih zahodnih držav,.kot je na primer v konfekcijski industriji, zaenkrat še ni moč računati na spodbudnejše izvozne dosežke.
Počitnice so bogatejše
Jutri se bodo za dolenjskimi šolarji zaprla vrata šol in dobra dva tedna bodo lahko uživali težko pričakovane zimske počitnice. Vendar v prostem času niso povsem prepuščeni sebi in svoji iznajdljivosti, kako prijetno in koristno preživeti počitniške dneve. Na šolah, v društvih prijateljev mladine in v številnih drugih organizacijah so za zimske počitnice pripravili pestre programe, tu več tam manj, povsernprez skrbi za šolarje niso bili nikjer.
JOŽE JAZBEC, predsednik občinske zveze DP M Novo mesto: .Letos so v naši občini vsa društva in organizacije prvič skupno pripravili program aktivnosti za otroke in mladino med počitnicami, predvsem zato, da bi otroci ne bili med odsotnostjo staršev sami. Tako bo cela vrsta smučarskih tečajev, pripravljene bodo steze za smučarske teke, drsališče na Loki, v športni dvorani bodo nogometna, rokometna in košarkaška šola, plavanje bo v Šmarjeških Toplicah itd. V programu je tudi 5 filmskih matinej, za najmaljše ure pravljic in lutkovne predstave, za od-rasiejše pa aerobika in plesi. V program so vključeni še planinci, taborniki, mladi gasilci, šahisti.”
ŠTEFAN KAMIN, ravnatelj OŠ v Trebnjem: .Predlogov za koristno izrabo časa med počitnicami je več, vendar dejavnosti še niso usklajene. Začeli smo že s smučarskimi tečaji, učenci petih razredov iz vseh trebanjskih šol bodo šli v zimsko šolo v naravi, pripravljamo pa tudi z organizacijami in skupnostmi filmske predstave in športno rekreacijo."
VLADKA ŠKOF, predsednica ZPM Metlika: ,.Če bo sneg, potem bomo na Jugorju pripravili šolo smučanja, taborniki pa bodo odšli na enotedensko zimovanje pri Sošicah. Prvi teden počitnic bosta vsak dan dopoldne odprta telovadnica in knjižnica. Pripravljamo tudi vsaj tri filmske matineje. Mislili smo tudi na otroke iz drugih krajevnih skupnosti in če bo kaj zanimanja, bomo zanje organizirali prevoz na šolo smučanja. Postavili bomo tudi vlečnice, kjer je to mogoče.”
VERA ZALOKAR, ravnateljica OŠ Črnomelj: „Še nobeno leto nismo pripravili med zimskimi počitnicami za učence toliko različnih dejavnosti kot letos. Pripravljamo smučarske tečaje, filmske matineje, z delom bodo nadaljevali krožki, člani likovnega krožka si bodo ogledali Meštro-vičevo razstavo v Zagrebu. Škoda je, da se bodo lahko v dejavnosti, ki jih pripravljamo letos, v glavnem vključili le črnomaljski otroci, saj šolski avtobusi ne bodo vozili.”
BRANKA JUG, učenka OŠ na Senovem: ,,V šoli smo se pogovarjali o smučanju na Bohorju, kjer sta koča in vlečnica. Za tiste, ki ne bodo smučali, naj bi pripravili športno-rekracijske prireditve v športni dvorani na Senovem. Jaz sem se odločila za smučanje v Kranjski gori, kamor me vabi teta.”
EMILIJA DRŽANIČ, pomočnica ravnateljice v OŠ v Brežicah: .Učencem smo po njihovih željah pripravili pester izbor dejavnosti. Če bo kaj snega, bodo naši učitelji vodili smučarske tečaje, v šolski telovadnici bomo imeli ure telesne vzgoje, v Čateških Toplicah pa plavanje. Taborniki tudi pripravljajo svoje, planinci zimski izlet. Skozi vse počitnice bosta odprti šolska in občinska matična knjižnica, kjer pripravljajo tudi ure pravljic medtem ko bodo v kinu na sporedu filmske matineje."
BRANKO BALOG, učitelj na sev-niški OŠ: „Za učence petih razredov bomo pripravili šolo v naravi, če bo dovolj snega. Nameravamo vzeti tudi tri vlečnice, ki so sijih učenci sami zaslužili z zbiranjem starega papirja. Prvi teden počitnic bo tudi smučarski tečaj na Lisci, za kar je zadolžen smučarski klub.”
PETER ŠOBAR, ravnatelj OŠ v Kočevju: .Med počitnicami bodo za šolarje smučarski tečaji in tekmovanja. Odprti bodo vsi športni objekti, razen bazena. Pripravljamo tudi plese in plesne vaje. Naša šola bo organizirala tečaj za izpit iz cestnoprometnih predpisov. Za predšolske otroke bodo v ljudski knjižnici ure pravljic. V načrtu imamo še več dejavnosti na športnem in kulturnem področju.”
ZINKA BENULIČ, ravnateljica OŠ v Sodražici: .Med počitnicami bomo imeli v Izberju pri Sodražici, kjer je vlečnica, smučarski tečaj in tekmovanja. Vodili jih bodo vaditelji TVD Partizana in učitelji telesne vzgoje iz naše šole. Starši bodo plačali za prehrano in del za vlečnico, ostalo pa Partizan in telesno-kulturna skupnost."
2 m
LEHJSRI UST
St. 3 (1797) 19, januarja 1984
kmetijstvo
Uspešne tudi male melioracije
V sevniški občini postopno do zemljišč — Slednjič tudi na Čoiniščku
SEVNICA — V tej dokaj hriboviti občini je težko priti do novih površin za kmetijstvo. Revni zemljiški skupnosti vsa leta manjka tudi denaija za korenitejše posege.
Družbeni telifiki v zasebnih hlevih
Klavnica je dala v pita-nje nad 100 glav
KOČEVJE, RIBNICA — Tozd Klavnica in mesarija Kmetijskega gospodarstva Kočevje daje preko Kmetijske zadruge Ribnica ribniškim zasebnim kmetom v pitanje živino.
Klavnica daje v pitanje do 200 kg težka teleta, ki jih nato kmetje spitajo do teže 550 kg. Tako pitanje traja 12do 14 mesecev. Kmet dobi plačan prirastek,-in to 92 odst. veljavne dnevne cene na dan dobave. Zavarovanje živine proti poginu plača Klavnica.
S takim pitanjem živine so začeli v ribniški občini avgusta lani. Danes ribniški kmetje pitajo že preko 100 gbv živine kočevske Klavnice. Pogodbe o pitanju sklepa KZ Ribnica, in to z obema zainteresiranima stranema. Tako pitanje je pomembno za Klavnico in mesarijo zato, ker si tako oskrbi več mesa, za kmete pa je dodatni vir zaslužka. Še posebno pomembno pa je, da so tako izkoriščena stojišča v zasebnih hlevih, ki bi bila sicer prazna.
J. P.
O •	»	v	V
Sejmišča
NOVO MESTO — Promet na zadnjem sejmu je bil znatno večji, a tudi cena pujskom se je za okrog 300 din zvišala. Naprodaj je bilo 90 prašičev v starosti od 7 do 10 tednov ter 280, starih od 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo 329 živali, cena pa je bila za mlajše od 5.000 do
6.000 din, za starejše pa od
6.000 do 8.000 din. BREŽICE — Rejci so
pripeljali 337 pujsov, starih do tri mesece, medtem ko prašičev, starejših od tri mesece, ni bilo naprodaj. Prodanih je bilo 233 živali po 300 din kilogram žive teže.
Vseeno so s premišljenim delom, tako imenovanimi „mini melioracijami” največ v krajevni skupnosti Zabukovje, prenekate-remu tamkajšnjemu kmetu pomagali izsušiti pomembne površine. Temeljni organizaciji za koopera-
PRIZADEVN1 MLADI ZADRUŽNIKI
KRŠKO — Aktiv mladih zadružnikov pri M-Agrokombinatu Krško združuje okoli 70 članov, za katere pripravljajo v, zimskih mesecih več strokovnih predavanj. Februarja bodo mladi zadružniki, ki jih vodi Jože Zorko, pričeli priprave na kviz „Mladi in kmetijstvo”, spomladi pa se bodo odpravili na strokovno ekskurzijo v Haloze.
Pot do šunke
Novost — omara za prekajevanje mesa
Pomanjkljivo oskrbo s svinjskim mesom zapolnjujejo domači zakoli, ki jih je vse več, tako daje v zimskem času že kar težko pri kmetu kupiti lepega in ne predragega pitanca. Vse težje je tudi s sušilom svinjskega mesa, saj nekdanjih „šij” ni že nikjer več. Dobrodošla bo zato novost — omara za prekajevanje, kakršne izdeluje T1KO v Tržiču v petih različnih velikostih.
Omare za prekajevanje, imenovane OPS, so izdelane iz kakovostne jeklene pločevine, znotraj zaščitene s toplotno izolacijskim, pred ognjem varnim in nevtralnim premazom, zunaj pj s kakovostnimi laki. Zgornji pre-kajevalni del ima pripravljene nosilce za obešala, v spodnjem pa je kurišče. Nad njim je pregrada s Samotnim obokom za vzdrževanje enakomerne toplote in za pravilno, enekomemo razporeditev dima. V pokrovu omare je standardna odprtina za priključek na dimnik.
Navodila za uporabošo priložena. Omaro je najbolje postaviti na
ZANIMIVOST
prostor, varen pred ognjem, na primer v čisto in neogrevano klet. Potem ko je priključena na dimnik, moramo kurišče do treh četrtin na-polniti s suhim žaganjem, nanj pa položiti lopatico žerjavice. Vrata nato tesno zapremo in poskrbimo, da bo temperatura dimljenja znašala 15 do 20° Celzija. Čas dimljenja je seveda odvisen od velikosti kosov mesa. Po opravljenem dimljenju lahko meso ostane v omari, le odprtino v dimnik je treba zapreti s posebnim vložkom, tako da mrčes ne more do dimljenih dobrot. (Iz Sodobnega kmetijstva)
Kmetijski
Nov strah in trepet rejcev
Kar sta bili nekdaj kronični bolezni tuberkuloza in bruceloza skupaj, to zdaj postaja mastitis sa m — strah in trepet rejcev krav molznic. T a kužna bolezen vimen, ki jo največkrat povzročajo mikrobi, se širi tako hitro, da postavlja pod vprašaj gospodarnost reje, da o nevarnosti za človekovo zdravje niti ne govorimo.
Da bi preprečili kar največ obolenj, je inštitut za mlekarstvo pri ljubljanski biotehniški fakulteti med drugim izdal tudi naslednja navodila za pravilno in higiensko molžo, kijih posredujemo v strnjenem izvlečku.
Pri ročni molži mora imeti molznik oprijeto delovno obleko, aaPo, gumaste škornje, stolček z eno nogo, ki je s pasom pripet okoli bokov, kot opremo pa vedro z mlačno vodo, brisačo ali zvitek papirnatih brisač, lonček zajemanje prvih curkov mleka in golido. Pred molžo skrbno očisti, najbolje umije,vimespribližno 40 stopinj toplo vodo, v kateri je 5-odstotno razkužilo zlatol jo-dip. Sledi sušenje vimena z brisačo ter izmolzenje prvih curkov mleka. Ti so najbolj okuženi, na njih je tudi s prostim očesom mogoče videti bolezenske spremembe. To mleko je treba zavreči.
Pravilna je samo molža s celo dlanjo ter postopno stiskanje prstov od zgoraj navzdol. Podobno učinkuje tele, ko se hrani Pri ^ravi- Po molži je treba seske namočiti v 25-odstotno raz-
,. °>v ta namen papriporočajo uporabo posebne posode — aplikatorja.
Pri strojni molži je potrebno kar ndjvečjo skrb posvetiti čiščenju in razkuževanju opreme. Že prej temeljito očiščeno in v posebnem prostoru shranjeno opremo moramo pred molžo še enkrat splakniti s vročo vodo ter preveriti, če stroj brezhibno de-*uje. Sama molža mora biti opravljena kar se da skrbno. Če je vime že prazno in stroj dela na slepo, lahko negativni tlak izvleče “zn'co seskovega kanala ali močno poškoduje keratinske obloge v sesnem kanalu, in žeje tu poškodba oz. bolezen.
Inž. M. L.
cijo pri Kmetijskem kombinatu kot investitorju so pri delih pomagali brigadirji zvezne delovne akcije Kozjansko. Tako so pridobili okrog Stržišča, Podvrha, Žurko-vega dola in Šentjanža na drugem koncu občine okrog 25 hektarov izboljšanih površin, če računamo še predlanske akcije, je teh površin nad 80 ha.
Zemljiška skupnost ima že vrsto let načrte za melioracije doline Čolniščka na območju krajevne skupnosti Bučka. Konec minulega leta so imeli na Bučki sestanek vseh, ki se zanimajo za ta dela. Prišlo je celo več ljudi, kot je bilo
0 Predvsem zaradi gradnje so tudi v sevniški občini izgubljali kakovostna kmetijska zemljišča. Največ jebilo pozidanega leta 1979, in sicer kar 10 hektarov, v letu 1980 8,5 ha, 81 7,5 ha, predlani 6,9 ha in lani, ko so bili sicer v veljavi ukrepi o prepovedi zidave, 5,6 ha.
vabljenih. Novomeško Vodnogospodarsko podjetje je že lani opravilo regulacijo samega poto-
ka. Lastniki sicer po dogovoru niso počistili obrežja, v splošno zadovolj stvo je to zgledno opravila bučenska osnovna mladinska organizacija. Sedaj naj bi lastniki do 1. marca očistili podrasti ostala zemljišča. Skupaj je tam 71 hektarov površin. V tej akciji nameravajo meliorirati 65 hektarov.
Zaželeno je, da se bi kmetje takoj po opravljenih delih pametno sporazumeli o zaokrožitvi svojih površin. V kolobarju je treba namreč sejati koruzo in pšenico.
A. ŽELEZNIK
PRIČETEK
AGROMELIORACIJE
MUZGE
MRAŠEVO— Krški Mercato-r—Agrokombinat je 10. januarja pričel agromelioracijo 193 , hektarov zemljišč na področju Muz-ga—Mraševo. Ker se ta melioracija vključuje v izboljšavo zemljišč ob Jelšanskem potoku, bo ob zaključku del predvidoma do 30. marca letos meliorirano in komasirano 330 hektarov zemljišč. Za spomladanski kolobar naj bi bilo po besedah direktorja TOK Ivana Kozoleta vse nared. M-Agrokom-binat je kot izvajalec melioracije poskrbel za cenejše storitve v krajšem času.
Kaj moti veterinarje?
Predlog novega zakona o varstvu živali je kmetijce in veterinarje razdelil na dva nasprotna tabora
Medtem ko so kmetijci prepričani, da morajo biti veterinarji soudeleženi pri organiziranju in načrtovanju živinoreje, menijo veterinarji, da bi morali "imeti nekako proste roke. Ker oba tabora vztrajata pri svojih stališčih, seveda ni mogoča strokovno poglobljena in ustvarjalna razprava o tem pomembnem zakonu.
Pa poglejmo, za kaj gre!
Po mnenju kmetijcev je potrebno pri oblikovanju zakonskih rešitev sprejeti tisto bistveno izhodišče, ki daje prednost preventivnemu veterinarskemu delu in ne toliko zdravljenju živali. To pa najbi bil temelj za takšno organizacijo veterinarske službe, ki bo najtesneje povezana z živinorejo. Torej bi bili veterinarji soudeleženi pri načrtovanju živinorejske proizvodnje in prek preventivnega dela tudi soodgovorni za uresničevanje proizvodnih načrtov. Nagrajevanje dela veterinarjev pa bi bilo odvisno od konkretnih proizvodnih rezultatov. Končni aocilj je doseči večjo povezanost veterinarjev in kmetijcev, kar najbi prispevalo tudi večji prireji mesa in mleka. Po mnenju Zadružne zveze pa je bilo, delo veterinarjev doslej premalo povezano s prizadevanji za večjo proizvodnjo. Predlogi, ki jih zagovarja Zadružna zveza Slovenije, so v skladu z interesi kmetov, ki so že, pred leti predlagali, da bi bili veterinarji plačani po rezultatih dela v živinorejski proizvodnji.
Veterinarji zagovarjajo povsem nasprotna stališča. Menijo, da so bili vedno kos vsem nalogam v sodobni živinoreji in
primarni preventivi. Po njihovem mnenju so veterinarji in veterinarski tehniki v zadnjih tridesetih letih dokazali, da so sposobni voditi veterinarsko službo in učinkovito zdravstveno varstvo. Torej naj bi imeli pravico tudi do lastnega programa organiziranosti veterinarske službe. Vsi ostali „posegi” v veterinarsko službo pa najbi bili razbijaški ipd.
Zadružna zveza je med drugim povsem konkretno spregovorila o tem, za kaj naj bi bili veterinarji soodgovorni. Pri vrednotenju dela veterinarjev naj bi upoštevali kakovost mleka, večji odkup, plodnost, zmanjšanje izločanja plemenskih živali zaradi bolezni itd. Če so ti predlogi res namenjeni razbijanju veterinarske službe ali pa pomenijo novo kvaliteto v naši kmetijski politiki, res ni težko presoditi. (Po Kmečkem glasu)
. EN
j HRIBČEK BOM KUPIL...
%
Ureja Tit Doberšek
Kozjansko dobilo društvo vinogradnikov
17. decembra lani so v Li-sičnem vinogradniki sosednjega Kozjanskega obrnili novlist v razvoju vinogradništva tega predela z ustanovitvijo Društva vinogradnikov Virštajn -Kozjansko. Društvo je ustanovljeno v soglasju z občinsko konferenco SZDL Šmarje pri Jelšah. Do tega dne je članarino plačalo (300 din) že nad 200 vinogradnikov tega območja. Na ustanovnem občnem zboru zbranih 150 vinogradnikov je izvolilo 15-članski upravni (izvršni)odbor iz vseh krajev, to je celotne občine Šmarje pri Jelšah. Po krajevnih skupnostih so ob ustanovitvi društva organizirali osem ožjih vinograških okolišev in si zadali nalogo,da take okoliše ustanovijo še v ostalih krajevnih skupnostih.
Napredni vinogradniki teh krajev so začeli razmišljati o ustanovitvi društva vinogradnikov že leta 1977; in sicer na podlagi vesti o uspešnem delu Društva vinogradnikov Dolenjske, ki deluje od leta 1972 dalje in zaradi dela Društva vinogradnikov Bele krajine. Cilj vinogradnikov je, da se organizirajo in združujejo po po-, sameznih območjih z več nameni, katerih skupni imenovalec je pomagati vinogradnikom strokovno, upravno, moralno in s tem tudi materialno, saj je znanje največji pogoj za uspeh. Pri tem je pomembno še oživljanje družabnosti in razvedrilo.
Težave
kozjanskih
vinogradnikov
so podobne težavam dolenjskih, posavskih, belokranjskih in drugih vinogradnikov v Sloveniji. Na ustanovnem • občnem zboru so se Kozjanci pritoževali in povedali:
1. da imajo še velike zaloge lanskega pridelka vina. ki ga nihče ne odkupuje,
2. da so cene vina pri vinog-
radnikih nizke, cene umetnih gnojil in zaščitnih sredstev pa se skokovito večajo,
3. da za obnovo vinogradov ni kreditov, čeprav je še vedno veliko vinogradov, ki so dotrajali in bi jih bilo treba obnoviti, kar je z lastnimi sredstvi nemogoče,
4. pridelovalna cena naših vin je zaradi slabe zemlje v strmih legah visoka in ni konkurenčna cenenim vinom z juga,	...
5. promet z odprtimi vini je zaradi strogih republiških predpisov zelo otežen, ponekod je skoraj zamrl,
Preskrbovalne delovne organizacije, ki oskrbujejo z vini gostinske in turistične obrate ter trgovina, vse preveč in prehitro kupujejo cenenajužna vina, namesto da bi najprej pokupile vinski pridelek od slovenskih vinogradnikov. Ker Slovenija pridela povprečno le polovico vin, ki jih v Sloveniji porabimo, nosijo krivdo za sedanje težko stanje slovenskih vinogradnikov tudi te organizacije.
Večanje vpliva vinograd n kov
Z ustanovitvijo „Društva vinogradnikov Virštajn-Koz-jansko” so sepovečali pogoji za uveljavljanje vpliva zasebnih vinogradnikov na zboljšanje gospodarskih problemov vinogradniške stroke. Zasebni vinogradniki celotnega jugovzhodnega vinorodnega območja Slovenije (Posavski vinorodni rajon) imajo sedaj svoja društva, ki bodo preko nameravanega združenja društev vinogradnikov tega območja lažje posredovala javnosti svoje probleme.
Pri reševanju gospodarskih problemov vinogradništva vinogradniki računamo na podporo delegatov občinskih skupščin in delegatov republiške skupščine tega območja. Mnogi delegati so tudi vinogradniki, ki jim ne sme biti vseeno in ne morejo biti ravnodušni do perečih problemov te gospodarske stroke.
DT
Ugotovili odgovornost
Kritizirani pobudniki prodaje za dinarje deviznega porekla — Še oportunizem — Urediti medsebojne
odnose
VRANE ALI KMETJE?
ŠENTJANŽ — Kmetje že lep čas zaskrbljeno ugotavljajo, da so si za svoje domovanje izbrale sive vrane prav njihovo vaško kotlino. Najhuje je v vasici Glino. Kmetje pravijo, da tam okoli naredijo na koruzi vrane več škode kot ostala divjad.
Šentjanžani so o tej nadlogi že potožili na skupnem sestanku z lovci na sevniški občini. Takrat so dobili pojasnilo, da so zaščitene le črne, ne pa tudi sive vrane. Za slednje lahko pristojni občinski organ izda dovoljenje za odstrel oziroma iztrebljanje.
Zgodilo se ni nič, saj so šentjan-ški delegati ob koncu leta spet postavili delegatsko vprašanje, tokrat na občinski skupščini.
KOČEVJE — Poročali smoo pobudi za prodajo mesa prašičev in piščancev za dinarje deviznega porekla, ki sicer v praksi ni bila izpeljana, kljub temu pa je predsedstvo občinskega komiteja ZK Kočevje zahtevalo, da mora osnovna organizacija ZK ZKGP DSSS ugotoviti odgovornost posameznih članov zato pobudo.
Osno vna organizacija je zadevo ponovno obravnavala in na podlagi ugotovljene odgovornosti kritizirala ravnanje štirih članov svoje osnovneorganizacije(Petek, Merhar, Lampe, Mihelič) ter direktorja delovne organizacije KG (Žlindra). Hkrati je osnovna organizacija ugotovila, da je nesprejemljiva vsaka prodaja proizvodov ter zaračunavanje sto-
ritev in uslug za dinarje deviznega porekla na enotnem jugoslovanskem trgu.
Predsedstvo občinskega komiteja ZK se je s temi stališči osnovne organizacije strinjalo, hkrati pa ugotovilo, da komunisti niso ugotavljali tudi različne stopnje odgovonosti. Tako ravnanje komunistov pa je po oceni predsedstva občinskega komiteja
oportunistično.A , ,	,
v	Zato	bo	morala ta
OO pri nadaljnjem delu usmeriti napore za idejni boj med različnimi mnenji in za ureditev slabih medsebojnih odnosov v delovni organizaciji Kmetijsko gospodarstvo, kar pomeni tudi izpolnjevati sklepe zbora komunistov ter vodstvenih in vodilnih delavcev, ki je bil 21. decembra.
J. P.
ifiŽ. NEMANIČ BO PREDAVAL
Društvo vinogradnikov TZO Polje —z Šentjernej vabi vse vinogradnike na predavanje o rezi in negi vinogradov, ki bo.22. janurja ob 8. uri v osnovni šoli v Šentjerneju. Predaval bo inž. Julij Nemanič iz Metlike.
POKUŠINA VIN IN JEDIL
SEVNICA — Letošnja pokušina vin Društva vinogradnikov Sevnica—Boštanj bo v boštanj-skem TVD Partizan. Kdor želi sodelovati, mora prinesti tri litre vina v sevniško staro pošto, bodisi v petek, 27. januarja, od 14. do 18. ure ali v soboto, 28. januarja, od 8. do 12. ure. Zamudnikov ne bodo mogli upoštevati, ker bodo ta dan že merili alkoholno stopnjo, medtem ko bo degustacijska komisija delala y nedeljo. Vino lahko da na pokušino le tisti, ki premore vsaj 300 litrov svojega pridelka. K sodelovanju vabijo tudi vinogradnice z domačimi dobrotami. Le-te naj bodo nared 4. februarja.
Načrten skupni boj za zemljo
Za kmetijske naložbe naj bi delovne organizacije prispevale 18,1 milijona dinarjev — Odločitve naj bi delavci sprejeli do konca februarja
KOČEVJE — V kočevski občini sozdanja tri leta pričeli pristojni organi, posebno pa Kmetijsko gospodarstvo ZKGP Kočevje, vlagati več skrbi in naporov za usposabljanje neobdelanih in slabo obdelanih zemljišč Družbene lastnine za živinorejsko proizvodnjo.
Da bi zagotovili nujno potreben denar, je ZKGP-KG Kočevje pripravilo osnutek samoupravnega sporazuma ciskupnih vlaganjih za razvoj govedoreje. V letošnjem letu načrtujejo, da bi na območju Koprivnika in Starega Brezja usposobili 535 ha kmetijskih zemljišč in zgradili pitališča v pred-
računski vrednosti 126.351.000 dinarjev.
Viri denarja naj bi bili naslednji: LB za zgradbe 55,290.000 din, za agromeliracije * 6,408.000 din. Kmetijska živinorejska razvojna skupnost Ljubljana 5,942.000 din, Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije Ljubljana iz naslo-
va združevanja sredstev občinskih KZS nepovratna sredstva za agromeliracije 13,369.685 din, iz makroprojekta II. 5,347.857 din, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje 3,750.000din, kot lastna denarna sredstva pa naj bi dala SOZD KIT Ljubljana
12.021.720 din, delovne organizacije v občini Kočevje naj bi prispevale (nepovratna sredstva)
18.121.720 din in KOTO Ljubljana 6,100.000 din. y DRAGOŠ
IZ NKŠIH OBČIN jfUllf IZ NKŠIH OBČIN |
Uspeti je treba tudi z malo denarja
Letos vrtca na LeSnici in v IMV — Več družin-skega varstva
NOVO MESTO — Skupnost otroškega varstva letos nima denarja za gradnjo novih modernih vrtcev, ob velikih potrebah po organiziranem varstvu pa bodo nova mesta pridobivali na cenejši način, v adaptiranih starih stavbah in s povečanjem družinskega varstva.
Očitno je, da je največ malčkov potrebnih varstva v vrtcih še vedno v Novem mestu, posebno v novejših stanovanjskih naseljih, kjer bivajo predvsem mlade družine. Ker pa podatki kažejo, da je obenem v novomeške vrtce vključenih 174 otrok, ki jih starši dovažajo v mesto iz drugih krajevnih skupnosti, bi bilo možno vsaj za del teh otrok organizirati varstvo v domačem kraju.
Na Lešnici v krajevni skupnosti Otočec je že odkupljena zasebna stavba. Načrti za preurejanje so nared, tako da bo marca letos stekla adaptacija in poleti bo lahko vrtec že sprejel 40 otrok. Drugo možnost je ponudila tovarna IMV, kjer bi v dveh izpraznjenih ■ hišah uredili tovarniški vrtec za 100 otrok. Pobuda tovarne je toliko bolj dobrodošla, ker ravno v tistem koncu mesta hudo primanjkuje mest v vrtcih. Načrte za adaptacijo izdeluje SGP Pionir.
Prav tako so pobude iz krajevnih skupnosti Dvor, Prečna in Brusnice interesantne za skupnost otroškega varstva. Tu imajo na voljo stare in neizkoriščene šolske stavbe, vendarje malo verjetno, da bi zmogli stroške za preureditev vseh treh. Kljub vsemu pa bo za otiokes podeželja za varetvo bolje poskrbljeno v obliki podaljšanih malih šol. Namesto 120-urnega programa bodo marsikje malčki v krajih brez vrtca deležni 200-urnega, ponekod celo 600-urnega programa, ki jih že preizkušajo v Škocjanu, Birčni vasi in na Prevolah. Želje po taki obliki varstvain vzgoje pa so še v Mirni peči, Šmarjeti, Brusnicah, Stopičah in na Dolžu.
Mimo vsega tega letos načrtujejo družinsko varstvo v treh novih družinah: v Novem mestu, Šentjerneju in na Dvoru, v načrtu pa je še povečanje števila romskih otrok v organiziranem varstvu. V samem mestu pa bo v letu 1984 velik del aktivnosti posvečen ureditvi igrišč. Neodpustljivo je, da so številna igrišča vrtcev popoldne zaprta, otroci pa se igrajo na pločnikih.
R. BAČER
teli« svoj de^ sk|ad
naročite — DOLENJSKI LIST
POČITNICE NA SMUČEH, V KNJIŽNICI, TELOVADNICI, KINU
METLIKA — Za metliške šolarje bo med počitnicami dokaj dobro poskrbljeno in otroci res ne bojo v času, ko so starši v službi, prepuščeni sami sebi in se jim ne bo treba stiskati po stovanjih ali pohajkovati po cestah. Ce bo sneg, bo vsako dopoldne na Jugo-rju šola smučanja, vlečnice pa bodo postavili še v Gradcu, na Kučarju. Radoviči, Slamni vasi in Dragomlji vasi. Ob ponedeljkih, sredah in petkih bo od 10. do IZ ure odprta metliška knjižnica, kjer se bodo otroci lahko zadrževali v pionirski sobi in čitalnici. Prvi teden počitnic bo vsak dan od 10. do 13. ure odprta telovadnica, pripravili pa bodo tudi najmanj eno filmsko matinejo na teden.
PomoC otrokom
Potrebni dobijo bone
NOVO MESTO —Za nedavno uveljavljeno novo obliko družbene pomoči otrokom iz družin v težkem materialnem položaju ali iz družin, ki so se trenutno znašle v stiski zaradi bolezni, smrti ali drugih nesreč, ljudje večinoma še ne vedo.
Starši naj ne bodo presenečeni, če bodo dobili obvestilo, naj pridejo po bone, s katerim i lahko v trgovini brezplačno kupijo otro-komoblačila ip obutev.Zaboneso se v skupnosti otroškega varstva, ki daje takopomoč,odločili zaradi jamstva, da ne bo denar porabljen v druge namene. Za prehrano otrok iz družin v težkem gmotnem položaju je poskrbljeno v šolah in vrtcih. Pogoj za pomoč pa je bivanje na območju novomeške občine.
Za pridobitev enkratne gmotne pomoči v obliki bonov nikomur ni potrebno pisati prošenj injih nositi po uradih. Tako pomočpredlagajo bodisi socialnozdravstvene komisije v krajevnih skupnostih ali kadrovsko-socialne službe v delovnih organizacijah, pričakovati pa je tudi predloge centra za socialno delo, patronažne službe in iz šol, kjer bi morali djodobra poznati gmotni položaj družin svojih otrok.
Novo vpeljana socialna evidenca hkrati preprečuje, da bi kdo družbeno pomoč izkoriščal ali da bi jo dobil na več krajih. Za tako obliko družbene pomoči so se v skupnosti otroškega varstva odloči li zato, ker število upravičencev do otroškega dodatka po novih predpisih naglo upada.
R.B.
Amerikanci v naših kopalnicah
Letos bo več tujcev, zlasti Amerikancev, opremilo stanovanje z Novolesovimi so-______baml in kopalnicami — Izvoz povečujejo še za 15 odstotkov_
„Z lanskimi uspehi smo v Novolesu kar zadovoljni, saj smo dosegli celo boljše poslovne rezultate, kot smo računali. Dohodek je za 22 odst. nad planiranim, 14 milijonov dolarjev smo iztržili v izvozu, pač pa so 3 naši tozdi poslovali z izgubo.” Tako je značilnosti minulega leta pojasnil dipl. inž. Vili Pavlič, direktor tozda za blagovni promet.
Med 14 Novolesovimi tozdi so v-letu 1983 izkazali izgubo v 1GK Račje selo v občini Trebnje, v krškem tozdu Bor in v kostanjevi-
izguba kljub sanaciji ne daje zaželenih učinkov. Tu so po mnenju inž. Pavliča z notranjimi ukrepi naredili, kar je bilo možno, nemočni pa so glede hitrejše rasti cen energiji, ki sproti izniči ekonomsko ceno proizvodov. Pozna pa se tudi, da ob zmanjšanih gradnjah nasploh gradbena keramika ne gre več dobro v prodajo.
Vili Pavlič: „Na domačem trgu mi še ne čutimo večjih pretresov, pač pa imamo vse večje težave, ker senelikvidnostoddrugihslabih plačnikov prenaša v našo tovarno.”
ški tovarni Lipa. Medtem ko štejejo izgubo v Boru za prehodno slabost, nastalo ob preusmeritvi proizvodnih programov, ki bodo v bodoče pol proizvodnje dajali v izvoz, pa se v Lipi pozna splošen zastoj v gradbeništvu, za katerega opravljajo zaključna dela. Resnejše težave pa so v Industriji gradbene keramike Račje selo, kjer večletna
Danes odločamo za jutri
Osnutek prostorskega plana predvideva v tem srednjeročnem obdobju na 470 hektarih zemlje drugo namembnost
NOVO MESTO — Te dni potekajo po krajevnih skupnostih razprave o osnutku prostorskega dela družbenega plana občine do leta 1985, ki predvideva razvoj vseh dejavnosti in opredeljuje namembnost zemljišč. Pripombe za vogali nimajo nobene teže, pač pa bodo upoštevali uradno izrečene. Ponekod na terenu pa je več razlagalcev kot krajanov...
V krajšem zapisu ni možno predstaviti celotnega osnutka prostorskega plana, ki tako ali drugače zadeva vsakega občana, pač pa le nekaj najpomembnejših usmeritev tega dokumenta. Da bi na primer zmanjšali samo stanovanjski primanjkljaj, bo v tej petletki zgrajenih 1.639 stanovanj in stanovanjskih hiš, to pa pomeni ureditev ICC hektarov zemljišč z zazidalnimi načrti in 30 hektarov urediti z lokacijsko dokumentacijo. Za razvoj proizvodnih dejavnosti (predvsem industrije) bo potrebnih nadaljnjih 198hektarov povsšin in za ostale poselitvene na-
mene še 137 hektarov zemlje. Skupno bo torej 470 hektarov površin spremenilo svojo dosedanjo namembnost.
Industrija predvidoma ne bo dobivala novih lokacij, marveč se bo širila na dosedanjih, ker je vezana na obstoječo tehnologijo in energetiko. Za IMV, Krko, Iskro, Pionir, Novoles in ostale proizvodne dejavnosti je v tem srednjeročnem obdobju predvidenih 198 hektarov površin.
Med ostale poselitvene namene, ki bodo zahtevali okrog 137 hektarov površin, osnutek družbenega plana predvideva ureditev pokopališča na Marofu, BTC Cešča vas, največji kompleks, 65,50 hektarov, za ureditev železniške postaje Bršljin in za ureditev zdraviliške cone v Dol. Toplicah. Prav »železniški projekt”, ki pa bo predvidoma izpeljan v celoti šele leta 2.000, bo prinesel Bršljinu neverjetne spremembe, med drugim tudi najbolj pričakovani podvoz pod železnico, ureditev in regulacijo Bršljinščice, gradnjo obvoznih cest itd.
* R.B.
Ni vse sneg
Kaj pripravljajo za zimske počitnice
NOVO MESTO — V novomeški občini bodo letos prvič res dobro pripravljene zimske počitnice. Da šolarji ne bodo prepuščeni ulici in brezdelju, je poskrbela občinska zveza Društev prijateljev mladine, ki je letos skupaj z orga-nizacijamir ki se ukvarjajo z mladimi, pripravila zanimiv in obsežen program.
V primeru da ne bo snega, bodo šolarji lahko preganjali prosti čas v novomeški Športni dvorani. O tem poročamo na športni strani
DL *
Mnogi bodo od 23. do 25. januarja lahko gostje Plesnega kluba v bivšem domu JLA. Od 11. do 13. ure se bodo lahko vsi, ki jih ples zanima, še kaj naučili, spoznali plesni bonton in aerobiko. Poskrbljeno je tudi za tiste otroke, ki tudi med počitnicami radi sedijo. Zanje bo najprimernejši šah. V prostorih Šahovskega kluba bo 1. in 2. februarja turnir v šahu in igri Človek, ne jezi se (ob pomanjkanju snega).
V ponedeljek, 30. 1., bo zanimiv izlet z vlakom v Črnomelj. Odhod bo z železniške postaje Center ob 9,50, povratek pa okrog 15. ure. Za prehrano poskrbi vsak izletnik sam. Izlet pripravlja tudi občinska Planinska zveza. Odhod na Trško
foro bo v četrtek, 26. L, izpred O.
. Katja Rupena ob 9. uri. Vse, id jih zanimata gasilska oprema in orodje, si ju bodo lahko ogledali v petek, 27. 1., na Zavodu za požarno varnost v Novem mestu.
V času počitnic bodo posebne filmske predstave za otroke. V Domu kulture v Novem mestu bo v soboto, 21. 1., ob 15. uri amer. komedija Charlie Chaplin, v torek, 24. 1., ob 11. uri franc, barvna risanka Srečni Lukfec in Bratje Dalton, v četrek, 26. 1. ob 11. uri amer. film Lesijeve čarovnije, v soboto, 28. I. ob 15. uri angl. avanturistični film Flash Gordon, v torek, 31. L, ob 11. uri slov. film Vesna, v četrtek, 2. 2., ob 11. uri amer. pustolovski film Lov za izgubljenim zakladom, v soboto, 4. 2., ob 15. uri amer. barvna risanka Robin Hood (Disney), ki jo bodo ponovili tudi v nedeljo, 5. 2., ob 15. uri. V Domu JLA bo smučarske filme oskrbel smučarski klub Rog. V ponedeljek, 30. 1., ob 11. uri in v sredo, 1.2., ob isti uri bodo zavrteli film o smučarjih in smučarskem športu. Za vse filmske predstave je vstopnina 30 din.
J. P.
Komet: ugledno drugo mesto
Več kot polovico celotnega prihodka Je lani metliški Komet ustvaril z izvozom, v glavnem na kovertlbllnl trg —- Radi bi »pomladili” Izrabljen strojni park
METLIKA — Kolektiv metliškega Kometa, ki šteje okoli 445 zaposlenih, od tega jih blizu 50 dela v njihovi delovni enoti v Starem trgu, se je v lanskem letu med slovenskimi tekstilci uvrstil na drugo mesto po deležu, ki ga predstavlja izvoz na konvertibilno tržišče v celotnem prihodku.
Kar 44 odst. celotnega prihodka je Komet ustvaril z izvozom na konvertibilni trg, kamor so izvozili za 86 milijonov dinarjev storitev in izdelkov, medtem pa izvoz na klirinško tržišče znaša 7 odst. celotnega prihodka ali okoli 10 milijonov dinarjev. Tako je ta metliška delovna organizacija z izvozom ustvarila več kot polovico svojega celotnega prihodka v lanskem letu, hkrati pa so uvoz nominalno zmanjša- . li za 2 odst. v primerjavi z letom poprej.
Tako znaša pokritje uvoza z izvozom kar 200 odst., s čimer se lahko pohvali bolj malo delovnih kolektivov. Čeprav so skoraj ves izvoz na konvertibilni trg ustvarili z izvozom storitev, torej s tako imenovanim John” poslom, v Kometu nikakor ne prisegajo na pred časom pri nas poudarjeno geslo: izvoz za vsako
ceno, marveč se zanj odločijo šele takrat, ko izvozni posel daje v tej branži vsaj minimalen dohodek. Res pa je, da dandanes ni moč z izvozom ustvariti take akumulacije kot s prodajo na domačem tržišču, zato v Kometu tudi opozarjajo, da bodo oni, ki imajo izvoz že tako hudo ..napet", težko izpolnili zahteve iz občinske resolucije, ki predvideva kar 17-odstotno nominalno rast izvoza v tem letu.
Čeprav so njihovi poslovni partnerji vse bolj zahtevni, kar se tiče kva-litetet, v Kometu skorajda nimajo nobenih reklamacij. »Poleg tega je večina naših kupcev z Zahoda stalnih in z njimi sodelujemo že po deset in več let in imamo z njimi zelo dobre poslovne odnose, ki temeljijo na dobrem dosedanjem sodelovanju in zaupanju, tako da pri take vrste*
sodelovanju ne gre za nekakšno veliko socialno negotovost, kot bi nekateri radi prikazali vsak lohn posel,” pravijo v Kometu. »Mi že dolga leta delamo zanje številne zahtevne proizvode, ki jih ne dajejo delat vsakomur."
Ena večjih težav, ki pritiska metliški Komet, so zastareli inizrabljeni stroji. Zato načrtujejo za letos nakup 79 novih specialnih šivalnih strojev iz Japonske in Nemčije, vendar še sedaj ne vedo, kakšne bodo njihove pravice pri razpolaganju z ustavarjenimi devizami. Iz leta v leto pa se te pravice zmanjšujejo. »Ni prave stimulacije za tistega, ki ustvarja devize," pravijo v Kometu, ki ukrepe na tem področju občutijo bolj kot šibo za pridnega.
Sicer pa je Komet lanski plan dosegel v vseh postavkah, tudi pri ostanku čistega dohodka, osebni dohodki pa so celo nekaj nad načrtovanimi, vendar v mejah dovoljenega in znašajo okoli 14.400 dinarjev na mesec, kar jih uvršča nekje v sredino v tekstilni branži v Sloveniji.
A. BARTELI
Večino izgub bodo v Novolesu krili v okviru delovne organizacije, kije lani navzlic celi vrsti težav dosegla nadpianske poslovne uspehe.
— V Novolesu doseženih 5,30 milijarde dinarjev celotnega prihodka pomeni za 18 odst. boljši finančni rezultat, kot ste ga načrtovali. Marje ta največ posledica višjih cen?
»Rezultati so predvsem posledica boljše produktivnosti, boljše strukture prodajnih programov in tudi drsečega tečaja dinarja, kije povzročil, da postaja izvoz za nas čedalje bolj zanimiv. Jeseni smo res povišali cene nekaterim programom, toda finančnega učinka od tega skoroda ni več ob nenehno dražji energiji in surovinah.”
— Ste tudi pri blagovni menjavi s tujino uspeli nad pričakovanji?
»Žal plan izvoza lani ni bil dosežen v celoti, marveč samo 95-odstotno (po oceni), pač pa smo imeli več fizičnega izvoza kot leta 1982. Iztržili smo 14 milijonov dolarjev, računajoč neto vrednost blaga na jugoslovanskih mejah. V izvoz smo prodali bistveno več kompletnih ambientov in manj kosovnega pohištva, ker pa je huda konkurenca, smo morali v ceni popuščati. Prav zato finnačni rezultati niso taki, kot smo planirali.”
— Kakšne so vaše glavne usmeritve za leto 1984?
»Za lesni del proizvodnje imamo že zaključenih večino izvoznih poslov, novo pa je, da povečujemo izvoz kopalnic in drugih netesnih izdelkov. Računamo na 15-odstotno povečan izvoz, ki naj bi dal 15,5 milijona dolarjev iztržka. Pogoj pa je, da uredimo dobavo bukove hlodovine in bukovih elementov od naših dobaviteljev. Že vpeljujemo dolgoročno
sodelovanje na dohodkovnih principih. Sporazum že imamo s karlovško regijo, v kratkem ga bomo podpisali z GG Brežice in Kočevje.”
R. BAČER
2460 KARTONČKOV
NOVO MESTO — Maja letos je pri Centru za socialno delo začela delati služba — sicer en sam delavec — za skupno evidenco za razne oblike socialne pomoči, ki jih prejemajo posamezni občani. Ker na centru ni prostora, je ta služba dobila zatočišče pri skupnih službah SIS družbenih dejavnosti. Doslej so na evidenčnih kartonih zbrani podatki upravičencev denarnih pomoS otrokom — takih je 2.317, subvencij stanarin — 95 primerov, štipendij iz združenih sredstev in razlik h kadrovskim štipendijam — 638 upravičencev. Skupno je nastavljenih že 2.460 evidenčnih kartonov, v kratkem pa bodo na njih tudi podatki o družbenih denarnih pomočeh, rejninah itd.
NA IZLET V METLIKO
NOVO MESTO — Mladi gasilci z območja celotne novomeške občine bodo med zimskimi šolskimi počitnicami en dan preživeli na organiziranem izletu. Spoznali bodo novo gasilsko opremo v Zavodu za požarno varnost v Novem mestu in šli na avtobusni izlet v Metliko, kjer si bodo ogledali gasilski muzej.
ZAČETEK PRIPRAV NA BELOKRANJSKO VIGRED
METLIKA — Pripravljalni odbor prireditve Belokranjska vigred v Metliki, ki bo 18., 19. in 20. maja v starem delu mesta, se zaveda, da mora s pripravami začeti zgodaj, če hoče, da bo prireditev uspela tako kot lani. Tako bo imel odbor že jutri, 20. januatja, ob 17. uri v vinski kleti prvi sestanek, n* katerem bodo razdelili naloge. Posebno bo morala zdelom pohiteti komisija, ki bo pobirala vzorce vin. Le-ta že sedaj opozarja vse vinogradnike, ki še niso člani društva vinogradnikov, da se včlanijo čimprej, če želijo preizkusiti kvaliteto svojega jesenskega pridelka. Javijo se lahko pri Antonu Radošu na metliški bencinski črpalki.
Novomeška kronika
PRIZIDEK ZA RAZSTAVIŠČE--Na zadnji strani Novolesovega pohištvenega salona, na križišču Ceste herojev in Ljubljanske ceste, so že v teku gradbena dela za nadzidavo poslopja. Novoles bo s tem pridobi! nujne prostore, v katerih bodo uredili razstavni prostor za svoje izdelke, toda namenjen samo poslovnim gostom. Da jih ne bo potreba več voziti v Stražo in bodo lahko takoj po ogledu sklepali kupčije.
KRASNO SANKALIŠČE — Igrišče za otroke pri blokih na Cesti herojev seje te dni spremenilo v veliko brezskrbno sankališče, primerno prav za najmlajše, kakršnih je tam največ. Otroci se sankajo in smučajo vse do teme, starši pa jih lahko nadzorujejo kar skoz okna stanovanj.
SPETSAMO TRAFIK A — Na cesti komandanta Staneta (nasproti lokala Slon) je imel Tobak do novega leta prodajalno Almirinih izdcikovin izdelkov konfekcije Astibo. Ker promet ni bil tolikšen, da bi se prodajo izplačalo obdržati, deloma zaradi tega, ker je prav tam na kupu več prodajaln in ker so izdelki teh dveh tovarn razmeroma dragi zaradi kvalitete, so se odločili za spremembo. V lokalu je v letošnjem le-tuspet navadna trafikasprodajotoba-čnih izdelkov, časopisov in igrač, prodajo pletenin in konfekcije pa so ukinili.
Ena gospa je rekla, da so (seveda za plačilo) izdelali raziskovalno nalogo o kmetijstvu in njegovem razvoju v novomeški občini, toda celotno Podgorje v njej sploh ni omenjeno...
V času od 5. do 11. januarja so v novomeški porodnišnici rodi le: Tatja-na Hribar iz Družinske vasi — Mirjam, Darinka Kobetič s Tanče gore— Metko, Cvetka Gornik iz Škocjana — Janjo, Danica Badovinac z Mirne — Katico, Marija KermcizŽdinje vasi — Brigito, Marta Mervar iz Podgore — Janjo, Jožica Rudman iz Grobelj — Darjo, Majda Rozman z Malega vrha
— Damjano, Zdenka Čustič iz Črmo-šnjic — Zlatka, Anica Bajuk iz Primostka —Petro.MarijaTajčmaniz
Gornje Gomile — Simona, Jerneja Kostrevc iz Gorenjega Kronovega — Karmen, Jožica Hudoklin iz Gorenje Stare vasi — Mirana, Sonja Pajek iz Bistrice — Vesno, Višnja Oskoruš iz Črnomlja — Darka, Marija Erpeiz Ur-šnih sel — Aleša, Nevenka Brezovar z Gorenjih Kamene — Marka, Majda Hočevar iz Dolenjih Radulj — Milana, Jožica Benčina iz Krškega — Roka, Slavka Rojc iz Budganje vasi— Urško, Alojzija Banič iz Hrvaškega Broda — Andrejo, LjudmilaPiškurizMrzleluže
— Mateja, Marija Škoporc iz Pavle vasi — Valentina, Kristina Vukmirovičs Prevol —Viktorijo, Milena Hočevar iz Pijavic — Vanjo in Dušana, Terezija Kregel iz Biške vasi — Natašo, Bojana Labes iz Leskovca — Barbaro, Silva Primc s Pristave — dečka, Vidosava Radova novičizSemiča—dečka, Regina H rovatič z Ruperč vrha — d ečka in Anica Ivanež iz Gabrja — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Sonja Hudoklin iz Gubčeve 20 — Tino, Marija Mravinec s Ceste herojev 22 — Katjo, Irena Vrbetič iz Žabje vasi 1 — deklico, Milena Bogdanov s Ceste herojev 44 — Saša, Milena Bobnar z Broda 27 — Nežko, Darinka Zupančič s Ceste herojev 26 — Barbaro, Mojca Pogačnik s Česte herojev 58 — Jerico in Darinka Vidrih iz Smihelske 6 — Anamarijo. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
BELOKRANJSKA MLADINA BO IMELA POLLETNE počitnice od 23. januarja do 6. februarja. Starši in otroci si žele snega, da bi se lahko na-smučali in nasankali.
KRKA PA TEČE NAPREJ je naslov najnovejše knjige, ki jo je izdal profesor, pesnik in pisatelj Jože Dular. Daje knjigo moč kupiti tudi v metliški Mladinski knjigi, najbrž ni treba posebej poudarjati. Žapišimo le to, da bo knjiga predstavljena v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika. Vsi, ki bodo hoteli zvedeti kaj več o Jožetu Dularju in njegovem delu, se bodo predstavitve gotovo udeležili.
VESTIČKA, DA BO ORGANIZIRALA SREDNJA TEKSTILNA ŠOLA šiviljski tečaj, je vzbudila med metliškimi ženskami veliko zanimanja. Zadeva bo kmalu stekla, o pričetku in o pogojih bodo zainteresirane obveščene preko novic, ki jih izdajajo v delovni organizaciji Beti. Ker pač vse, ki bi tečaj rade obiskovale, niso zaposlene v Beti, jim svetujemo, naj povprašajo Betine delavke. Te bodo gotovo vedele in bodo rade priskočile na pomoč.
Črnomaljski drobir
OBISK MAROLTOVCEV — Kot mnoge druge folklorne skupine, ki so tako ali drugače sodelovale s folklorno skupino »France Marolt” iz Ljubljane, se bodo tudi folklorami »Zelenega Jurija” iz Črnomlja v soboto, 21. januarja, udeležili jubilejnega koncerta maroltovcev ob 35-letnici njihovega delovanja. Povabilo ljubljanske folklorne skupine na koncert, ki bo v Cankarjevem domu, pomeni za Črnomaljce tudi priznanje za njihovo delo.
OBRTNIKI PRIPRAVLJENI NA NOVOSTI — Obrtno združenje je skupaj z upravo za družbene prihodke pripravilo preteklo nedeljo za obrtnike seminar o novem vodenju poslovnih knjig, novostih v izpolnjevanju davčnih napovedi in ugotavljanju vrednosti gradbenih objektov oz. poslovnih prostorov obrtnikov. Daje obrtnikom veliko do tega, da ne bi prišlo do nesporazumov med njimi in davkarijo; je pokazala že udeležba na seminarju, saj se je izmed 200 registriranih obrtnikov v občini tečaja udeležilo kar 120.
POČITNIŠKI KAŽIPOT ZA ČRNOMALJSKE ŠOLARJE
ČRNOMELJ — Črnomaljskim učencem med zimskimi počitnicami gotovo ne bo dolg čas, saj si bodo lafiko vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. uri brezplačno ogledali v telovadnici osnovne šole v Župančičevi ulici filme Robin Hood, Obuti maček, Zvezdica zaspanka, Čarovnije Lesija in druge. V ljudski knjižnici bodo pripravili ure pravljic vsak četrtek ob 10. uri, namenjene pa bodo predvsem mlajšim šolarjem. Zelo živahno bo na Gričku, kjer bo smučarski učitelj vodil tečaj za smučarje začetnike, če bo seveda dovolj snega. Nekaj počitniškega vzdušja bo moč najti tudi v športni dvorani, na plesnih vajah, med knjigami v ljudski knjižnici.
A. S.
Ribniški zobotrebci
ŠČUKA VELIKANKA — Pred novoletnimi prazniki je ribniški ribič Vlado Mihelič (bivši direktor Lika iz Kočevja) ujel id cm veliko ščuko. Trofejno ščuko je imel še precej časa ži vo v domači kopalni kadi in so jo hodili občudovat ribniški ribiči in drugi. Malo je verjetno, da se bo kmalu komu nasmehnila podobna sTeča.
Drobne iz Kočevja
RANJEN »PROMETNIK” — Betonska cev, napolnjena z zemljo, preprečuje vožnjo zavtomobili mimo doma telesne kulture do osnovne šole, in je tako najboljši »prometnik". Vendar mu ni prizanešeno, saj se avtomobilisti vanj pridno zaletavajo. Ves je počen ter zato zvezan zžico in podprt zželez-nimi zagozdami Kljub hudim ranam še vedno uspešno opravlja svojo službo.
SNEG NA PLOČNIKIH —Komu-nalci so — kot vsako leto — razmeroma hitro očistili sneg s cest in ulic, in sicer tako, da so ga splužili na— pločnike. Hodniki za pešce so zdaj ponekod težko prehodni, drugod pa sploh neprehodni. Nekateri hišni sveti m lastniki lokalov jih sicer očistijo, večina pa ne, oz. vsaj ne dobro.
SPET NIMAMO — Trgovci so pred prazniki veliko razprodali in kupci zato spet pogosto dober odgovor -nimamo. "Sioer pa so trgovine po novem letu precej prazne. Nekoliko več kupcev so pritegnile razprodaje, ki so se začele najprej v trgovinah z obutvijo, v ponedeljek pa še v ostalih, ki prodajajo sezonsko blago.
Trebanjske iveri
OH, Tl KOMUNALCI —Trebanj-Ki komunalci so spet z levo roko očistili sneg. Če bi ga z obema, potem pred trgovinami in na parkirnih prostorih prav gotovo ne bi ostali celi kupi snega. No, na tako čiščenje so se l .anjci *e kar navadili in si niti ne brusijo jezikov zaradi tega. Na sliki: kupi snega v središču Trebnjega, kijih je medtem že pobral jug.
1 r‘Čs^UJENA ENKRATNA PRILOŽNOST — Trebanjski dom kul-^r|’ ‘ 8a Prav zdaj obnavljajo delav-, “»Grosuplje, je nedavno zajel Požar. Zal je ogenj le malo oglodal movje na veliko žalost Trebanjcev veda. Ce bi pogorel do tal, bi Tre-panjci dobili povsem nov dom kul-načrte ^en -ie vpisan tudi v
il
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
Adlešiči: delo je, delavk ni
Tonosin obrat otroškejtonfekcije v Adlešičih bi lahko zaposlil še od 50 do 110 delavk — Tudi priučitev — Upanje so žene iz sosednje Hrvaške
ADLEŠIČI — Marca bo minilo leto dni, kar je Tekstilov tozd Tonosa iz Ljubljane začel s proizvodnjo v svojem obratu v Adlešičih. Ker naročila Tonosi presegajo njene proizvodne zmogljivosti in zato išče kooperante po vsej Jugoslaviji, ji je prišel objekt v Adlešičih, ki ga je sicer zgradila semiška Iskra, a zanj ni našla proizvodnega programa, še kako prav. Veliko je Tonosa vlagala v obrat, saj ji je bilo zagotovljeno, da je v tistih krajih dovolj delovne sile ter da bo lahko razširila svoje zmogljivosti.
Žal pa seje kmalu pokazalo, da ni tako. Obrat, v katerem je danes zaposlenih 68 ljudi, bi lahko zaposlil 120 do 180 šivilj, zato so predstavniki Tonose poskusili s pogovori v okoliških krajevnih skupnostih pridobiti novo delovno silo, a zaman. Prav tako niso imeli sreče na skupnosti za zaposlovanje.
Kot je dejal v. d. vodje obrata Roman Noveli, so imeli v začetku res težave s proizvodnjo, ki pa je sedaj utečena, tudi osebni dohodki so se popravili, tako da delavke zaslužijo kot v matični tovarni, torej ob doseganju norme 14 do 16 tisoč dinarjev.
Čeprav so že kupili šivalne stroje za opremo drugega traku, pa delavke še vedno delajo le na enem traku, a v dveh izmenah. »Stroje smo morali posoditi drugim obratom, saj bi v Adlešičih zaradi pomanjkanja delovne sile stali," pravi Noveli. Razmišljajo o tem, da bi začele vse delavke delati v eni izmeni, če ne bodo našli novih šivilj, vendar bi takoj na-
stalo vprašanje režijskih delavcev (izmenovodij, mehanikov), poleg tega pa takšni ukrepi niso priporočljivi, saj bi pozneje, ko bi dobili dovolj delavk, težko znova vzpostavili drugo izmeno.
Po zagotovilih Novelija bodo delovno silo iskali naprej, saj sicer nastaja vprašanje, če se obrat, v katerem so velike možnosti za razširitev proizvodnih zmogljivosti, a je v njem zaposlenih tako malodelavcev, sploh splača. Upajo, da bodo dobili šivilje tudi iz Hrvaške, ko bo končan most Žuniči — Prilišče. Gotovo pa ne bi bilo napak, če bi Tonosa sodelovala z osnovno šolo pri po-
klicnem usmerjanju učenk. »Res, da delovno silo potrebujemo že danes, toda pripravljeni bi bili počakati tudi leto ali dve, če bi vedeli, da bomo dobili kader iz metliške tekstilne šole. A zaenkrat tudi od tam ni bilo odziva,” pravi Noveli, ki se že štiri mesece dvakrat na teden kot v. d. vodje obrata vozi v Adlešiče iz Ljubljane, saj imajo v obratu težave celo z iskanjem vodje z ustrezno izobra-
Zb°‘	M.	BEZEK
KOLIKO JIH KRADE
RIBNICA — 6. januarja, na treh kraljev dan, smo v Ribnici prisluhnili temu pogovoru:
Prvi Ribničan: „Pr’nas so pa trije kral."’
Drugi Ribničan: „ V Jugoslaviji jih je k ralu nar’mn tri meljone, de smo prsli sem, kjer smo. ”
Vsak drugi je inovator
V Črnomaljskem Gorenju razpisali akcijo »Predlagaj nekaj koristnega” — 48 inovacijskih predlogov
Nagrajeni
ČRNOMELJ — Občinska raziskovalna' skupnost Črnomelj je konec preteklega leta že četrtič zapored podelila nagrade in priznanja inovatorjem in raziskovalcem v svoji občini. S to akcijo želijo spodbuditi inventivno dejavnost, kar jim je v veliki meri že uspelo. Žal pa v Črnomlju še vedno opažajo, da imajo kljub temu da se je odnos do inventivne dejavnosti v zadnjih letih izboljšal, nekatere delovne organizacije do te dejavnosti še preveč mačehovski odnos.
Priznanje in 1. nagrado občinske raziskovalne skupnosti so prejeli: Leopold Bahor iz Zveze organizacij za tehnično kulturo, Silvo Jakša in Alojz Bahor iz se-miške Iskre, dr. Burhan Limani iz črnomaljskega zdravstvenega doma ter delovna skupina Antun Bartolovič, Jurij Derganc, Branko Rožman, Vlado Sladič, Klavs Pišec in Margareta Šavli iz Belta. Priznanje in 2. nagrado so si prislužili: Franc Štine, Andrej Šober, Damir Cvitkovag (vsi Iskra Semič), Jože Vardijan, Alojz Klobučar (oba Gorenje TGO—tozd Kompresotji, Črnomelj), Jože Kastelic iz Rudnika KanižaricainNi-na Jankovič, študentka fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Priznanje in 3. nagrado so prejeli: Branko Jukič, Jože Rogina, Jože Banovec, (vsi KZ tozd Belsad), Miha Sudac, Jože Fink (oba Rudnik Kanižarica), Peter Medic, Karel Špehar, Hidajed Mušanovič, Silvo Šuštarič, Franc Fugina (vsi GOK' Črnomelj). Posebno priznanje pa je za uspešno spodbujanje inventivne dejavnosti v preteklem letu prejelo Gorenje — tozd Kompresorji.
ČRNOMELJ — V tozdu Kompresorji Gorenja TGO je bil, še preden so se junija 1981 sploh organizirali v tozd, ustanovljen odbor za pospeševanje množične inventivne dejavnosti, pozneje pa komisija in sprejet samoupravni sporazum o nagrajevanju inventivnih in raziskovalnih dosežkov. Kmalu so se javili prvi inovatorji, vrh spodbujanja inovacijske dejavnosti pa so v črnomaljskem Gorenju dosegli lani, ko je na 2,3 zaposlenega prišel en inovacijski predlog.
V tozdu Kompresorji je bila v preteklem letu razpisana akcija »Predlagaj nekaj koristnega”, kije trajala tri mesece. V tem času je bilo predlaganih 48 inovacij, od katerih je komisija za inventivno dejavnost 43 predlogov ocenila za smiselne in jih nagradila s takojšnjimi nagradami od 500 do 1.000 dinarjev. Vsi smiselni predlogi bodo po strokovni oceni v službi za osvajanje industrijske lastnine pri DSSS Gorenje še ovrednoteni v skladu s pravilnikom v inovacijski in inventivni dejavnosti, v Črnomlju pa so prepričani, da bodo vsaj polovico predlogov uresničili tudi v praksi.
PRESNETE DEVIZE, VSEM PO VRSTI VEŽEJO ROKE!
BREŽICE — Veliko delovnih organizacij se izgovarja, da ne morejo planirati, ker bodo šele po zaključnih računih imeli na voljo več oprejemljivih podatkov in ker ne vedo, kako bo z devizami. Resnici na ljubo pa je delež dohodka, ki ga občini prinašajo devize, zelo skromen, dobrih 0,5 odstotka, a pogovarjajo se, kot bi ga imeli najmanj 80 odstotkov. Kaj pa, če le tiči nekaj več za tem, saj so v času električnih redukcij tudi pri Elekru v Krškem ugotavljali, da vsi kolektivi po vrsti delajo za izvoz in bi morali potemtakem imeti deviz na pretek.
Predlogi, pri katerih je mogoče računati na prihranek, bodo po dosedanji oceni prinesli tozdu več kot 10 milijonov dinarjev.
M. BEZEK
Letošnje počitnice bodo razgibane
Kočevski mladini ne bo dolgčas
KOČEVJE — Minuli četrtek je občinska konferenca SZDL sklicala posvet vseh, ki naj bi poskrbeli, da bi šolarji prijetno preživeli počitnice.
Smučarski klub bo sodeloval pri organizaciji in izvedbi začetnih in nadaljevalnih smučarskih tečajev in smučarskih tekmovanj pa tudi pri ureditvi prog. Vsi športni objekti v mestu, razen bazena, bodo odprti za mladino od jutra do večera. MKU D »Matej Bor” bo v sodelovanju z ljudsko knjižnico organiziral ure pravljic. Knjižnica pripravlja še štiri lutkovne predstave, vodstvo kina Jadran pa bo skušalo dobiti primerne filme za mladino. Občinska ZPM si prizadeva, da bi dobila in predvajala film o lanskem zboru pionirjev Jugoslavije, kije bil v Kočevju.
Muzej bo v določenih urah odprt predvsem za učence. AMD bo organiziralozaučenceosnovne šole Zbora odposlancev tečaj za izpit za voznike koles s pomožnim motorjem; šola Ljube Šercerja pa bo organizirala različne dejavnosti na snegu in v krožkih. Za učence sedmih razredov šol e Zbora odpo-.slancev bodo 2-krat na teden plesne vaje.
Med počitnicami bo v avli osnovne šole Zbora odposlancev tudi tradicionalna razstava ptic, in sicer 28. in 29. januarja.
NE DOVOLIJO ŠIRITVE SMETIŠČA
DOLENJA VAS — Čeprav so potrebe precejšnje, krajani Dolenje vasi, zlasti Spodnjega Starega grada, nasprotujejo nadaljnji širitvi sanitarne deponije v tem kraju. Delegat dolenjevaške krajevne skupnosti je na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti krške občinske skupščine opozoril, da Še vedno niso izpolnjeni dogovorjeni pogoji za širitev sedanjega smetišča.
ISKRA OB KOLPI
OSILNICA — Osnovna organizacija ZSM je začela izdajati svoj bilten. Prva številka, ki smo jo prejeli te dni, nosi datum december 1983. V njej je predsednik OO ZSM Osilnica Jože Stimec v več sestavkih predstavil, kai vse so delali mladinci z območja KS Osilnica v minulem letu, Milan Žagar pa objavlja več pesmi. Svoje delo so mladinci predstavili v biltenu tudi v sliki, žal pa niso napisali, kdo je avtor fotografij.
CESTE OČIŠČENE
RIBNICA — Prvi letošnji sneg — v višjih območjih občine ga je zapadlo do 70 cm —je prinesel tu- , di prve težave. Najprej moramo pohvaliti, da je bila cesta skozi Ribnico hitro očiščena, to velja tudi za večino drugih (magistralnih in regionalnih pa tudi lokalnih) cest. Večina občanov je zjutraj očistila sneg pred svojimi hišami in stanovanjskimi bloki. Žal pa to ne velja za prostore pred stavbami, v katerih imajo svoje poslovne prostore delovne otga-nizacije in ustanove.
Lastna pamet bo vlekla naprej
V tovarni Melamin v Kočevju postala inventivna dejavnost množična — V štirih mesecih 38 inventivnih predlogov, pripravljajo pa jih še preko 50
KOČEVJE — V Kemični tovarni Melamin Kočevje so pred približno štirimi meseci sprejeli nov pravilnik o inovacijah, dodanespa so že prejeli v oceno 38 inovacijskih predlogov, smo zvedeli v razgovoru s sekretarjem Alojzem Seškom in tajnico samoupravnih organov Mirico Dimitrijevič.
tiva, kot so Avgust Krapež, Slavko Kač, Alojz Prijatelj in drugi.
J. PRIMC
Zanimanje za inovacije je med člani kolektiva še posebno poraslo med javno razpravo o predlogu novega pravilnika o inovacijah, pričakujejo pa, da bo še večje po razpravi o zaključnem računu, saj se bo takrat pokazalo, koliko so inovacije že prispevale k večjemu dohodku in torej tudi višjim osebnim dohodkom vseh zaposlenih.
Pravih izumov med dosedanjimi predlogi ni. Tudr tehnična izboljšava je le ena, in sicer »Žamenjava ,uvož’enega katalizatorja z domačo surovino,” kijo je pripravil magister Janez Lesar s skupino sodelavcev. Izboljšava je že sprejeta, njeno vrednost ins tem višino nagrade zanjo pa še izračunavajo.
• Največje koristnih predlogov, za katere so pred kratkim podelili 15 denarnih nagrad, ki so jih prejeli: Martin Marinč, Brane Koleto, Avgust Krapež, Franc Šturm, Slavko Kač, Jože Makoter, Zdravka Janežič, Karel Špehar, KrunoBenič.Hilj Perlaskaj, Slavko Šijanec, Alojz Prijatelj, Drago Buzuk, Mojca ' Dejak in Marjan Kozinc. Tokrat so bile podeljene nagrade po 1.000 in 2.000 din.
Za manj pomembne koristne predloge oz. za sodelovanje pri
njih pa so prejeli štirje člani kolektiva pismena priznanja. Za pet predlogov je komisija menila, da jih morajo predlagatelji še dopolniti, ostali pa še niso bili obravnavani.
V kemični tovarni so sprejeli prvi pravilnik o inovacijah že pred leti. Na njegovi osnovi so izplačali inovatorjem 7 nagrad. Potem je inovatorska dejavnost nekoliko zamrla, zdaj, ob sprejemu novega
Najbolj manjka znanja o strojih
Trebanjska kmetijska zadruga bo spet organizirala izobraževanje
TREBNJE — Nemara je odveč govoriti o tem, kako potrebno je kmetu znanje, če naj gospodari učinkovito. Seveda so to že pred desetimi leti sprevidele tudi kmetijske zadruge, pred njimi trebanjska, ki so za kmete v zimskem času pripravile različne oblike predavanj.
Vodja pospeševalne službe v Kmetijski zadrugi Trebnje inž. Lojze Metelko je dejal, da bodo letos organizirali za moške enodnevni seminar, na katerem se bodo s kmeti temeljito pomenili o vseh novostih, odprtih problemih in nalogah zadruge. To seveda ne bodo suhoparna predavanja, ampak ustvarjalna razprava med kmeti kooperanti ter med strokovnjaki iz zadružne pospeševalne službe. Pričakujejo, da bodo taka srečanja pripravili na devetih krajih. Pretekla leta se jih je udeležilo po 400 do 600 koope-
rantov. Ponavadi se srečanj udeležijo najboljši kooperanti, medtem ko se tisti, ki bi bili novih informacij najbolj potrebni, ponavadi ne oglasijo. Kot opažajo v trebanjski kmetijski zadrugi, kmetom najbolj primanjkuje znanja o kmetijski mehanizaciji.
Posebna predavanja pripravljajo tudi za kmečke žene. Ta seminar bo trajal dva dni in ga bodo opravili v popoldanskem času. Teme so različne. Največ predavanj doslej je bilo posvečenih seznanjanju z zdravstvom, gospodinjstvom, socialno politiko, pa
tudi teme iz živinoreje in poljedelstva so obdelovali.
V okvir izobraževanja kmetov šteje tudi organizacija strokovnih ekskurzij. Poleti organizirajo dvodnevne ali tridnevne ekskurzije. Zanje je med zadružniki veliko zanimanja, saj se jih podobno kot seminarja pozimi udeleži od 500 do 700 kooperantov.
Take oblike izobraževanja se vsekakor »izplačajo” Kmetijski zadrugi Trebnje, o čemer govore tudi dosedanji rezultati pri povečevanju tržne prireje živine, mleka in v poljedelstvu. Zal pa so v občini edini, ki pripravljajo predavanja za kmete, medtem ko se ostali ne vključujejo. Morda pa bi lahko svoje dodali tudi vetarinarji, gozdarji in še kdo?
J. S.
Alojz Šešek: „Zanimivopaje,da je vsak inovator bolj ponosen na javno priznanje kot na denarne nagrade.”
pravilnika, pa je spet oživela. Člani kolektiva pripravljajo in dodeljujejo še nadŠOraznih inventivnih predlogov. Razveseljivo je, da je inventivna dejavnost postala v Melaminu množična. V njej sodelujejo od strokovnjakov tovarne (omenimo naj še tehnologinjo Zdravko Janežič, ki je v letu dni dala že 7 inventivnih predlogov) pa vse do starih delavcev—članov kolek-
ŠE SO DEL KOLEKTIVA
MIRNA — Delovni kolektiv Dane je kot vsako leto tudi letos ob zaključku leta povabil medse svoje upokojence. Zbrane je pozdravil direktor Avgust Gregorčič, ki je na kratko orisal uspehe in težave tega kolektiva. Dana je kljub težavam poslovno leto zaključila uspešno, česar smo bili veseli tudi upokojenci. Sprejem, obdaritev in informiranje o delu kolektiva, česar smo deležni tudi upokojenci, nam dajejo občutek, da še pripadamo kolektivu.
Za lepoto poskrbijo na Mirni
Mirenčanka Jana Kos je na Mirni odprla lepotilni salon
MIRNA — Po končani gimnaziji Jana Kos z Mirne ni dobila dela, že od nekdaj pa jo je veselila kozmetika. In odločitev zato ni bila težka. Eno leto je obiskovala v Ljubljani šolo za kozmetičarke, zdaj pa ima že štiri mesece odprt kozmetični salon na Mimi. Malo Trebanjcev ve zanjo, kdor pa se enkrat oglasi pri njej, pride še večkrat.
Na vprašanje, zakaj seje odločila ravno za kozmetiko, Jana odgovarja, da si je od nekdaj želelade-lati samo tisto, kar jo veseli. In dodaja, da je kozmetika del medicine. Je namreč spretnost in nauk o gojitvi telesne lepote, v Janinem primeru predvsem obraza, vratu, dekolteja.
»Pri meni se oglašajo predvsem mladi, ki imajo mozolje, potem pa ljudje v srednjih letih, tam po tridesetem, ko se začne koža starati. Tudi od našega videza je namreč odvisno, kakšno je počutje," pripoveduje Jana.
Sicer pa ji zdaj niti ne gre preveč rožnato, saj je bil malo večji naval le pred novim letom. Kljub temu namerava vztrajati, čeprav je zdaj v svojem lepem in okusno urejenem salonu na Mirni največkrat sama. A Jana je optimistka.
J. S.
Jana Kos: Odločila sem se, da bom delala tisto, kar me veseli.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Praznik vin bo na Bizeljskem
Bogat program s sprevodom, z razstavo vin, kulinarike in starin
BIZELJSKO — Bližajoči se praznik posavskih vin je razgibal življenje v krajevni skupnosti in jo predramil iz zimskega zatišja. Prireditve bodo trajale tri dni, od četrtka, 26., do sobote, 28. januarja.
Za prvi dan ob 15. uri popoldne napovedujejo sprevod s prikazom vinogradniških opravilinobičajev od količenja do „furenge”.
RES DELAVSKI OBČNI ZBORI
SEVNICA — Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta minuli četrtek so kot izredno plodne ocenili sindikalne občne zbore zlasti v Stillesu, Kmetijskem kombinatu, Komunali in nekaterih šolah. V Kombinatu in Stillesu so delavci spodbudili razpravo o ukinitvi tozdov. Mizarji samokritično govorijo o organizaciji dela, norme naj bi zaostrovali tam, kjer so preohlapne, ne kar na splošno. Komunala se že nekaj časa nahaja v težavah, delavci žele vedeti, pri čem so. Šolniki niso varčevali s kritiko na račun neustreznega dela svoje sindikalne konference. Predvsem pa hudo kri šolnikov povzročajo še nadalje nizki osebni dohodki.
Za eno izmed prihodnjih sej predsedstva nameravajo pripraviti nadrobno analizo občnih zborov.
V ENI VREČI SE ODGOVORNOST ZAKRIJE
BREŽICE — V delovnih organizacijah so pogosto gluhi, kadar izvršni svet ali družbenopolitične organizacije zahtevajo od njih podatke pa četudi gre za plane, na podlagi katerih skupščina odloča o gospodarjenju v kratkoročnem ali dolgoročnem obdobju. Ponekod ne naredijo niti letnih planov. Vprih odnje se lahko nadejamo, dabodoizvršni svet in DPO javno povedali, kje jih ne znajo sestaviti in zato potrebujejo kadrovske spremembe, kjejihnočejo narediti in kje jih iz objektivnihrazlogovne morejo pravočasno predložiti. To bi potem takem pripomoglo k odgovornejšemu odnosu do lastne organizacije in do družbene skupnosti Tako bi tudi delavci zvedeli, koliko se kdo potrudi in koliko zmore, saj je tudi od tega odvisen njihov kos vsakdanjega kruha.
Sprevod bo spremljala godba na pihala iz Stare vasi. Udeleženci sprevoda in obiskovalci se bodo nato zbrali v zadružnem domu in prisostvovali podelitvi diplom in priznanj razstavljalcem vin iz posavskega vinorodnega okoliša. Letos je bilo grozdje sladko, zato je pričakovati dobro kakovost in dobro oceno razstavljenih vzorcev. Morda jih bo nekoliko manj po številu, ker so mnogi pridelovalci prodali grozdje in zdaj vina nimajo na zalogi. Vzorce smejo namreč dati le tisti vinogradniki, ki imajo vsaj 500 litrov vina še doma in ga lahko odstopijo za prodajo.
Praznik vin bodo na Bizeljskem tudi tokrat zaključili z izbiro vinske kraljice vsoboto,28. januarja. Za vinogradnike sta dan prej na sporedudve st rokovni predavanji: o mehanizaciji v vinogradništvu tero izbiri sort in kletarjenju. Pokušnja vin bo vsako popoldne in bo trajala do poznih večernih ur.
NIKOLI DOVOLJ
ŠENTJANŽ — V krajevni skupnosti so se sprva domenili, da sami poskrbijo za hišico telefonske govorilnice. Lična, da je kaj, je precej zrasla ob trgovinskih vratih. A kaj, ko obljubljenega telefona od novomeškega PTI'ni in ni hotelo biti. Vrli krajani so spet zadevo vzeli v svoje roke in dobavili tudi ta nesrečni telefon. A kaj, ko ga pri PTT spet ni možaka, ki bi vse skupaj zvezal...
Napovedanim prireditvam bo zvečer sledil zabavni del. Obiskovalce bodo razveseljevali Bizeljski fantje, Veseli Zagorci iz Bistre na Hrvaškem in ansambel Otpimisti iz Brežic.
Gospodinje bodo poskrbele za to, da bo v zadružnem domu vsak dan kulinarična razstava za ogled in za prodajo pripravljenih jedi. Izmenjaje bodo predstavile svoje dobrote ženske iz Stare vasi, Orešja in z Bizeljskega.
V stari šoli bo vse tri dni od 16. do 18. ure odprta razstava starin, ki bo ostala poslej tam kot stalna krajevna zbirka.
_____________________________ U
V STARI ŠOLI PROSTORI ZA KS, DPO IN DRUŠTVA
BIZELJSKO —Sedež krajevne skupnosti bodo s 1. februarjem preselili v prostore stare osnovne šole. Uporabljale jih bodo lahko tudi družbenopolitične organizacije in društva, ki delujejo v kraju. To pomeni, da ne bo več take stiske, kot je bila doslej v občinski stavbi, kjer je krajevni urad. Delo se bo torej lahko še razmahnilo.
PREVEČ BIFEJEV, PREMALO GOSTILN
BREŽICE — Turistični delavci kritizirajo dosedanjo politiko občine do odpiranja točilnic. Rastejo kot gobe po dežju, saj se pri pijačah največ zasluži, davkarija pa tega ne upošteva dovolj. Od skupščine zahtevajo, naj zajezi odpiranje novih bifejev, oziroma da to ureja z davčno politiko. Slabo urejene gostilne pa naj bi inpekcije prisilile k prenovi ali jih zaprle.
Zdomec je zdomec
„če smo že starši, naj ne bodo še otroci!”
Julija bo šestnajst let, odkar je Vlada Friglja iz Brezja pri Veliki Dolini zamikal širni svet. V Nemčijo je takrat odšel na delo trdno prepričan, da bo ostal tam samo leto ali dve. Žena se mu je pridružila še isto poletje in se tudi ona zapo-slila. Vrnitev sta odlagala iz leta v leto in še danes ne vesta natanko povedati, kdaj bosta za stalno prišla nazaj.
.Sinova sta medtem odrasla in jima poslej lahkonajvečpomagava z denarjem," je Frigelj razpredal svoje misli. .Ves čas najine odsotnosti sta živela pristarimate-ri v Brezju in sta zdaj že oba zletela iz gnezda. Izučila sta se za isti poklic, oba sta struga tja,Stane je star 23 let in dela v kranjski Iskri, 19-letni Branko pa trenutno služi vojaški rok. Živela bosta v Kranju, kjer sem jima zgradil hišo, ter jima tako vsaj olajšal vstop v življenje, če jima žeočetovskeljubezni nisem mogel dati. Zdaj bi zanju rad uredil še delavnico,da bizačela na svoje.”
V pogovoru je Frigelj povedal, da sta bOa fanta večkrat na obisku v Nemčiji, vendar nista nikoli izrazila želje, da bi ostala tam. Tega tudi on ni hotel, zatujuzženo nista vzela s seboj. Frigelj nikoli ne bi pristal na to, da bi bila njegova sinova zdomca. Tak občutek po njegovem mnenju ni nikomur prijeten. V • Evropi je vsak priseljenec tujec in ljudje s prstom kažejo, da jim je napoti. Če bi želel za vedno v svet, potem bi se Vlado odločil za Avstralijo ali pa za Ameriko, kjer so vsi priseljenci. V Nemčiji ne bi nikoli ostal. Tam je bil med vojno kot izseljenec in zaradi tega še danes nima volje za učenje nemškega jezika.
J. TEPPEY
Sami razvili lakirne naprave
Poleti že redna proizvodnja z lastnim znanjem razvitih naprav iz programa ____Airless?	— Sigmat v Brestanici se uveljavlja tudi s postajališči
BRESTANICA — „Preteklo poslovno leto smo zaključili dokaj ugodno, le pri izvozu smo imeli manjše težave, predvsem zavoljo pomanjkanja surovin, zlasti barvnih kovin,” ocenjuje lanskoletno gospodarjenje Novolesovega tozda Sigmat v Brestanici direktor Tone Gabrič.
Načrtovani izvoz so dosegli le 55-odstotno, zato pa letos kaže, da ne bi smelo biti večjih težav pri povečanju izvoza na45 milijonovdi-narjev. Se vedno niso odpravili zelo perečega pomanjkanja strokovnjakov, zlasti strojnih inže-
Pomembno je prisluhniti
Uspešno leto šentjanške krajevne skupnosti
ŠENTJANŽ — Območje te krajevne skupnosti na robu sevniške občine je posejano kar z 89 zaselk i. In vendar povezuje krajevna skupnost številne, dostikrat tudi raznoli ke želje in potrebe teh ljudi, ki jim je treba znati prisluhniti.
Predsedn ik sveta KS Janez Šušteršič hvali delavnost krajanov.
Medtem ko so po mestih ob zadnjem snegu marsikje tarnajoče čakali cestarje in komunale^, da bi počistili sneg, po šentjanških hribih ni kraja, kjer ne bi kmetje sami splužili ceste. .Bili smo med redkimi v občini, kjer smo izglasovali na splošno, žal, propadli občinski referendum,” pravi predsednik in poudari razumevanje krajanov tudi za širše probleme. Seveda že vrsto let zbirajo samoprispevek za ceste podobno kot ostali dve krajevni skupnosti v dolini. Žal je draginja skupnemu odboru za
Janez Šušteršič: „Da smo kos 108 kilometrom krajevnih cest, imamo štiri peskokope.”
posodobljanje cest snedla precej de narja, čeprav so se močno trudili narediti 6 m več.
— Uspele akcije? Predsednik navaja številna imena zaselkov, Iger ni lahko povezati razmetanih hiš z vodovodom. Tako so lanina-peljali vodo v Kladju, Gaju, v teku so dela za zajetje pod Leskovcem. .Dolžina trase, kjer bo zajeto tudi novo nasdje Veternik, obsega 4.300 metrov. Delamo tudi na načrtih, da bi pripeljali vodo iz Jatne za Cirnik, SvinjskoinŠtajngrob.V teku je širitev telefonskega omrežja v kraju, kjer to povezavo zaradi oddaljenosti še posebno potrebujejo: Leskovec, Osredek, Kladje, Gradec, Kal in Mofilno. Pristopili so prav vsi, upamo, da bo trboveljski PTT pripravil glavni projekt še pred koncem zime, da bodo ljudje lahko posekali les za drogove,” navaja predsednik.
Šentjanška krajevna skupnost je lani zgledno posegla na torišče civilne zaščite in protipožarnega varstva. Kar v treh vaseh so tudi opremili protipožarne trojke s Tomosivimi brizgalnami in najnujnejšimi cevmi. S podobno akcijo in pomočjo cimiških gasilcev so poskrbeli tudi za četrto vas — Svinjsko.
Šentjanž že na zunaj kaže marljive ljudi. Tako so za kulturnim domom uredili lepo avtobusno postajališče z razsvetljavo. Le še nek*y drobnih del je ti eb.i, da bodo premogli v kraju tudi javno govorilnico.
A.ŽELEZNIK
nirjev in tehnikov, a navkljub temu z lastnim znanjem že doslej zagotavljajo pomemben razvoj kolektiva. Ker so pridosežkihnaj-večji delež prispevali izkušeni delavci, si obetajo, da bodo pridobili vsaj nekaj že dobro tehnično podkovanih, .zgrajenih" strokovnjakov.
Lani so dela vci Sigmata naredili velik korak pri razvoju programa Airless za nanos barv. Projekte so
• Modulni sistem postajališča, kateremu osnovno nosilnost daje jeklena konstrukcija, streha je iz poliestra, na okrasni venec pa namestijo ustrezni napis postajališča oz. proge, je poljubno sestavljiv. Primeren je za manjše kraje, zato bodo tri v kratkem postavili v Krškem, a tudi za večja mesta. Služba trženja ima velike načrte z Reko, Beogradom, Mariborom in že .načetim” Zagrebom.
izdelali vtozdu.izdelavosestavnih delov teh zahtevnih naprav pa so zaupali tozdu Vzdrževanje v Straži. Tudi pri razvoju ostalih sestavnih delov teh naprav je opazen velik napredek, saj so sami razvili kar 60 novih podsklopov. Lastni
P*!
 jj
Obdarili so 2515 šolarjev in 2338 malčkov
Zbiralna akcija je dobro uspeia — Manj izjem
— BREŽICE — Zbiranje prispevkov za novoletno obdaritev otrok je utečeno, tako da je občinska Zveza prijateljev mladine letos zelo zadovoljna : odzivom. Zbrala je 767.120 dr narjev. Delovne organizacije so prispevale 560.120 dinarjev, obrtniki in drugi posamezniki 54.700, SIS za otroško varstvo in SIS za vzgojo in izobraževanje pa 152 ti sočakov. S tem denarjem so nakupili darilne pakete 2515 šolarjem in 2338 predšolskim otrokom. Vrednost paketa za.šolatje je bila 135 din, za predšolske otroke pa 157 din.
Zbiralna akcija je letos izredno uspela tudi med obrtniki in drugimi posamezniki. Veliko jih je prispevalo po 100 din in celo več, na primer Jožica Žagar, ki je nakazala 5 tisočakov,ali Milan Kisič, kije daroval 10 tisoč.
So pa še tudi izjeme, ki jih v Zvezi prijateljev mladine težko razumejo. Njenemu pozivu se niso odzvali trije delovni kolektivi. Ti so: Šolski center Brežice, Remontni zavod Bregana in Šolski računovodski servis Brežice. Od njih za novoletno obdaritev otrok niso prejeli niti dinarja.
Franc Valand — osemdesetletnik
Konec meseca bo slavil osemdesetletni jubilej Franc Valand iz Sevnice.
Iz časa službovanja je znan marsikomu po tem, da mu je kot ob-ratovodja priskrbel delo na Hošekovi žagi. Vsestransko aktiven je bi 1 v pokoju. Manj znano je, da segajo začetki današnje velike Lisce v modni salon njegove prve žene Kati v Mlinaričevi hiši. Prav Valand je bil tisti, kije nesel papirje v Celje, da so v register vpisali Lisoo pod tem imenom.
Z njim so povezani tudi pionirski časi zadružnega hranilništva. Mar-
projekti, tehnologija, postopki in preizkusi zagotavljajo, da bo že letošnje poletje stekla redna proizvodnja. Pomemben dosežekpri razvoju ostale lakirne tehnike je tudi že izdelan prototip lakirne kabine oziroma stene, ki je trenutno v poskusnem obratovanju v Sig-matovem obratu v Velikem Podlogu.
Oktobra lani so na svetovni razstavi industrijskih oblikovalcev v Milanu vzbudili precejšnjo pozornost s postajališčnimi moduli, ki jihjeprojektiralarhitekt Sašo Maechtig. Nulta serija postajališč seje že pričela, prvo postajališče pa bodo še ta mesec izročili ljubljanskemu Mestnemu prometu. Na natečaju za izbor najugodnejšega ponudnika za namestitev postajališč v Zagrebuso uspeli, zato bodo v februarju postavili prvo poskusno postajališče na Glavnem kolodvoru v hrvatskem glavnem mestu.
_____________________P.	PERC
ZAMUJENA PRILOŽNOST
SEVNICA — Komunisti trboveljske, Strojne tovarne so minuli teden pripravili akcijsko konferenco o ne ravno zavidljivih razmerah v tem kolektivu. Iz sev-niške Tovarne konstrukcij, ki seje lani otepala celo z izgubo, na tem shodu ni bilo nikogar. V delno opravičilo komunistov sevniške tovarne je mogoče šteti, da je njihova osnovna organizacija izredno maloštevilna.
sikdo se še spominja povojnih uspešnih obrtnih in kmetijskih razstav v gasilskem domu. Tam so bila tudi njegova jabolka, predvsem pa niso manjkale lepe znamke. Od vsega začetka je pri sevniškem društvu filatelistov sprejemal in razpošiljal redke znamke. Kajpak ni manjkal v tamburaškem društvu Bratstvo, igral je bisernico. V medvojnem času je iz njegovih rok in s pomočjo Mihe Zve-ghča in Mirka Dolinška poromal k partizanom prenekateri nahrbtnik, poln zdravil iz sevniške lekarne.
Ob zadnji otvoritvi novega sev-niškega' doma upokojencev je v znak zahvale za to uspelo posavsko akcijo prerezal otvoritveni trak.
A. Ž.
OCENA PRED VOLITVAMI
SEVNICA — Predsedstvo občinske konference SZDL je na sejiminulitedenobravnavalomed drugim priprave na volitve odgovornih v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, saj je dveletni mandat v kraj. Dogovorili so se, da mora SZDL zbrati ocene o uspešnosti vseh teh forumov. Rok za pripravo ocen je potekel že minuli petek.
Radi bi zaposlili več deklet
Krmeljska Lisca uspešno izvaža — Prosta mesta na trakovih za obe izmeni
KRMELJ — Obetavno je,da ob tem, ko je marsikje težko priti do zaposlitve, v tukajšnji Šivalnici z odprtimi rokami sprejmejo nove
delavke.
Vodja proizvodnje Martin Podlogar ml. pravi, da bi od sedanjih 250 zaposlenih v tem tozdu radi prišli na 320 zaposlenih. Lanski proizvodni načrt so izpolnili 100-odstotno, čeprav je od začetka kazalo slabše.
V drugi polovici le ta se je namreč ..odprlo", delavko so ob novih poslih hitele delati ob sobotah, nedeljah in tudi ponoči.
sprejmejo i
Kar 70 odst. izdelkov so izvozili, pri čemer so tako imenovane John” posle že skoraj izenačili s klasičnim i zvozom. Ob vse več blagu iz brezovškega lnpleta bodo v bodoče imeli še več možnosti nadomeščati predelavne posle. Letošnji novi proizvodni načrt je za 3 odst. večji.
In odkod dobiti nove delavke? Vodja proizvodnje pravi, da so na
obisk v tovarno že povabiliučence osmih razredov vseh treh šol Mirenske doline.
Nadalje imajo uvedene prevoze že iz več smeri: delavski avtobus vozi iz Jeprjeka na tržiškem koncu do Cirnika in Kala v šen tjanšk ih hribih. Pred nedavnim so uvedli še prevoz s kombijem z. Brunka. Če bo zanimanje, bodo tja poslali tudi avtobus, zagotavljajo v Lisci.
A. Ž.
Nove v Brežicah
..GOVORILNICE SO TEMNE, LUČKE NI...” — Kako neki si podjetje PTT predstavlja klicanje v temi, saj je za silo osvetljena edinole telefonska govorilnica na avtobusni postaji, pa še tam si morajo ljudje oskrbeti očala, da vidijo majhne številke na tipkah. Govorilnice pri blagovnici ni mogoče uporabljati, ker je ves čas pokvarjena. Najteže je potnikom, ki ponoči z vlakom pripotujejo na železniško postajo. Govorilnica je zavita v pravo egiptovsko temo. Kdo ve, če zaradi tega v nobeni od njih ni telefonskega imenika? Kaj neki bi z njim, če ne vidijo brati?
OČITKI SEM, OČITKI TJA — V Brežicah si občani želijo, da bi se občina tudi v turizmu bolje uveljavila, niso si pa na jasnem, kdo bo dokončno presekal vozel nesporazumov med gostinci samimi, pa med gostinci in trgovci ter med gostinci in kmetijci. Gostinci očitajo trgovini zelo slab posluh za turizem, saj se nikakor ne morejo odločiti za ustreznejši delovni čas, zlasti za večerne ure ter sobote in nedelje. Kmetijcem oponašajo, da premalo pridelajo in premalo ponudijo, oni pa njim, da v sezoni odkupujejo pridelke večinoma od svojih zapsolenih in prek njih od drugih pridelovalcev. Sele ko tem zmanjka, se baje obrnejo na kmetijske organizacije.
V času od 7. do 12. januarja 1984so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Razum iz Samobora — Danijelo, Pe-pica Lukiča iz Vučilčeva — Krunosla-va, Danica Lupšina iz Drenovca — Sandija, Božislava Pfajfar iz Krškega
— Daniela, Danica Gorišek iz Arnovih sel - Sandija, Nevenka Jež iz Rud
— Matejo, Hasida Jagič iz Krškega — Adisa, Kariča Valenčak iz Bjele Go^ rice — Marka, Stanislava Baznik iz Zasapa — Antonijo, Ruža Ostavič iz Strmca — Vedrano, Stanislava Pogačar iz Libne — Janija, Vjekoslava Lapuh Lusavec iz Trebeža — deklico, Ljiljana Krušlin iz Šenkovca — deklico. Čestitamo!
Klike novice
RES SAMO NEVOŠČLJIVOST? — Na bodico »Zaklonišče za avtomobil-e?”,ki ste jo prebrali vprejšnji številki, je bil kar precejšen odmev. Medtem ko večina meni, da privatizacija javnega zaklonišča ni dopustna, pravijo »privilegiranci ”, ki imajo zaklonišče za garažo, povsem drugače. Slednji zatrjujejo, da je posredi le nevoščljivost ostalih stanovalcev blokov na Spodnjem Griču in da imajo tako garažo po pogodbi s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, proti tako uporabljenem zaklonišču pa menda nima ničesar niti občinski sekretariat za ljudsko obrambo. Nihče pa še ni pojasnil, kako bi bilo mogoče ob pravem času uporabiti zaklonišče, če bi bili v njem avtomobili.
DELO ZA POVRATNIKE Z ZAČASNEGA DELA V TUJINI — Krški Transport ponuja dolgoročriO kooperacijsko sodelovanje zdomcu, ■ ki bi se ob vrnitvi v domovino odločil za avtoprevozništvo. Zdomec naj bi uvozil specialni polpriklopnik za izredne prevoze, nosilnosti od 50 do 70 ton. Vsekakor ugodnost, ki jo velja izkoristiti!
N APREDEK — Na zadnjem punk koncertu v Domu mladih je bito vzdušje menda enkratno. Ni bilo niti enega izgreda, razbili niso nobene steklenice...
'Sevniški paberki
PARTIZAN VABI — Vaditelji sev-niškega TVD Partizan vabijo otroke na prvi dan počitnic in ostale dni v prvem počitniškem tednu na družabne igre in prijetno počutje v svojo dvorano. Vsekakor pohvalna gesta, ki utegne še razširiti vrste tistih, ki zahajajo v ta dom. Sicer pa vaditelji niso edini. Minuli teden so se izkazali tudi smučarski učitelji smučarskega kluba. Na Hrastih so neumorno učili najmlajše iz vrtca in številno drugo mladež.
VENDARLE TUDI ZA PEŠCE — Predzadnji ponedeljek, torej prvo jutro po sneženju, ni pripeljal v Sevnico edinole avtobus iz Za bukovja, zamudo je imel zaradi podrtega drevesa avtobus iz Jablanice. Cestarji so torej dobro opravili zimsko službo. Dosti pa so se jezili pešci po Sevnici. No, v petek so se odgovorni lotili tudi pločnika na savskem mostu, izpred trgovin pa so sneg jeli odvažati celo s kamioni. Sicer pa je ob koncu tedna prišla na pomoč še odjuga.
OBRTNIKI BODRIJO KRIŽAJA — Člani sevniškega obrtnega združenja nameravajo za osrednji nastop naših alpskih smučarjev odpotovati z avtobusom na olimpijska prizorišča. Karavano bo vodila gostilničarka Olga Čolnar, ki zbira prijave.
Z OBRTNIKI O DAVKIH
SEVNICA — Sindikalna dvorana je bila v soboto premajhna, da bi lahko sedeli vsi'. Obrtno združenje je namreč povabilo davkarje, da so obrtnikorn pojasnili davčne napovedi, nova določila o vodenju poslovnih knjig in drugo. V minulem letu je bila davčna izterjava 97;6-odstptna. V novem dogovoru je predvidenih več olajšav, določene pa so tudi hude kazni za kršilce.
kultura
in
i izobraževanje
'	•	':jr	sf' • ;•	*-	*' '<	.	**v:v
Delati bo treba drugače
Inž. Andrej Pelko: „V ZKO morajo strokovni odbori dobiti pomembnejšo vlogo” — Kulturna skupnost začasno nosilka aktivnosti ZKO
NOVO MESTO — V minulih letih je bila novomeška ZKO deležna več kritik kot pohval. Nemalokrat so bile graje upravičene, večkrat pa tudi iz trte zvite in celo zlonamerne. De— cembra so na delegatski konferenci izvolili novo vodstvo, od katerega veliko pričakujejo. Predvsem to, da bo popeljalo ZKO po srečnejši in plodnejši poti.
Kakšno je trenutno stanje v tej organizaciji? Predsednik inž.
Inž. Andrej Pelko: „V ZKO nas vse čaka obilica dela.”
Andrej Pelko ugotavlja, da ne preveč rožnato, še posebej, ker je prišlo do zapleta pri kadrovanju. „Naj pojasnim,” pravi Pelko, „naša tajnica, ki naj bi v ZKO delala profesionalno, je še vedno na kulturni skupnosti, ker tam zanjo niso dobili nadomestila. To seveda ni nič kaj prijetno, predvsem še za ta čas, ko je v ZKO največ dela. Upam, da bodo te težave kmalu mimo in bo delo steklo tako, kakor društva od nas pričakujejo.
— Kaj predvsem?
„Pomoč, sodelovanje v kakršnikoli obliki. Ne bi rad kritiziral, vendar ne morem mimo ugotovitve, da sodruštva preveč prepuščena sama sebi, kar nedvomno ni prav. Klavrno sliko in odnos do društev pokdže dejstvo, da so šele ta mesec dobila dotacije za delo v lanskem drugem polletju. Resda denarja ni bilo veliko in da tudi poslej ni upati na kaj več kot simbolične vsote, gre naposled le za to, da ga društva čimprej dobijo. Že zato, ker dvakrat pomaga, kdor hitro pomaga, bo nujno drugačno ravnanje.”
— Pomembno vlogo imajo odbori.
„Ne samo vlogo, poudaril bi njihove naloge. Težili smo za tem, da bi bili ti odbori res kar najbolj strokovni, obenem pa sestavljeni tako, da bi bili kos tudi najrazličnejšim interesom. Zato so v njih ljudje iz najrazličnejših okolij, izkušeni v posameznih zadevah. Zelo pomembno se mi zdi, da je med njimi precej mladih. Iz šol smo npr. pritegnili člane kulturnih društev in skupin, ne njihovih mentorjev. Poskušali smo vključiti kar največ domačih strokovnjakov. Za področja, ki jih nismo mogli ustrezno strokovno zasesti, pa bomo poskušali dobiti strokovno pomoč od ZKO Slovenije. V prihodnje naj bi se temeljna politika ZKO oblikovala prav prek teh odborov.”
— Kaj pa je s strokovnjaki v društvih?
„To je poseben problem. Kar poglejmo: skoraj v vsaki krajevni skupnosti deluje pevski zbor, zborovodij pa je zelo malo, tako da pride na enega tudi pet zborov. Če upoštevamo še zbore iz delovnih organizacij, je problem še večji, čeprav je res, da se ti zbori bolje znajdejo. Na področju drugih dejavnosti niso težave nič manjše, če niso celo večje. Kar poglejmo v gledališke skupine, pa bomo dobili odgovor! Mislim, da se bo morala ZKO usposobiti in bolje pripraviti na pomoč,«ki jo od nje pričakujejo društva in posamezne skupine. Kako, o tem pa naj bi predvsem tekla beseda v naših strokovnih odborih.”
— ZKO se torej šele postavlja na noge, tu pa je vrsta aktivnosti, ki bi jih morala izpeljati. Smo pred slovenskim kulturnim praznikom.
.Zaradi težav, ki sem jih prej omenil, bi bilo težko pričakovati, da bi ZKO lahko sama vse izpeljala. Zato smo se dogovorili, da bo nosilka vseh kulturnih aktivnosti v januarsko-februar-skem obdobju kar kulturna skupnost. Skupaj smo pripravili poziv društvom, kaj in kako naj ravnajo glede slovenskega kulturnega praznika. Ta praznik bomo letos v novomeški občini proslavili v duhu priporočila republiškega komiteja za kulturo. Lahko rečem, da bo prireditev več in da bodo potekale več dni. Napovedano je pravo praznovanje.”
I. ZOI^AN
Krkini pevci pojdejo na Švedsko
čez mesec dni bodo na povabilo slovenskega kulturnega društva „France Prešeren” dvakrat nastopili v Goeteborgu — V Novem mestu bo gostovala „Danica”
NOVO MESTO — Mešani pevski zbor tukajšnje tovarne zdravil bo od 17. do 20. februarja gostoval v Goeteborgu na Švedskem, kamor so ga povabili pevci slovenskega zdomskega kulturno-prosvetnega društva „France Prešeren”. Krkini pevci bodo pod vodstvom dirigenta prof. Mira Kokola izvedli dva koncerta: enega za slovensko in enega za švedsko občinstvo.
V Goeteborgu se bodo novomeš- njem šentviškem taboru — mar-
SOTESČANI SEJEJO SMEH — Minulo soboto in nedeljo so člani „Zarje” navdušili prepolno dvorano v Soteski, to nedeljo pa jih že nestrpno pričakujejo na Dvoru. Na sliki: glavno vlogo v Nu-šičevi komediji Sumljiva oseba je prepričljivo odigral Anton Virant (v ospredju). (Foto: J. Pavlin)
„Zarja” je že na odru
Med gledališkimi amaterji Soteščani prvi na odru
SOTESKA — Amaterska gledališka skupina KPD „Zarja” iz Soteske je med tistimi redkimi skupinami v novomeški občini, ki v teh pustih zimskih dneh spet razveseljuje iger žejne gledalce. Minulo soboto in nedeljo so prvič zaigrali v prenapolnjeni domači dvorani.
V navadi je, da Soteščani igrajo le komedije, saj jih le take želijo videti in slišati in, ne nazadnje, tudi razumeti njihovi gledalci. Zato se tudi to pot niso izneverili. Izbrali so komedijo Branislava Nušiča ..Sumljiva oseba” in enodejanko „Gumb”. „Dve uri in pol smeha in dobre volje” — so zapisali na plakat, in domačini so se res nasmejali. Posebno dobro je odigral starosta soteških amaterjev Tone Virant, ki mu je vloga sreskega načelnika kot „na kožo" pisana. Odrezala pa se je tudi stara soteška posadka, ki že desetletje nastopa z .Zarjo": Marica Fifoltova, Franc Vovk, Sonja Novak,
Brigita Fifolt, Slavko Bradač, Franc Lavrič, Peter Zupančič in Jože Fifolt.
Vsako leto igralsko ekipo' popestrijo z novimi imeni izdomačega kraja in sosednjih vasi. Tako so letos prvič stopili na oder Darko Pavlin, Cveto Kastelic Polde Kumelj, Ivica Novak in Jože Župevec, vlogo šepetalk pa sta
opravili Zlatka Dragan in Nada Kumelj. .Vadili smo dva meseca in pol. V začetku vsako soboto, zadnje dni pred premiero pa vsak večer. Naredili smo kar znamo in zmoremo z našo ekipo”, je po igri povedal režiser Janez Vovk.
Zimski čas je čas za igre, zato bodo Soteščani v dobrem mesecu kar desetkrat zaigrali. V nedeljo, 22. januarja, jih bodo ob 15. uri gledali na Dvoru, 29. januatja v Straži, 5. februarja v Dolenjskih Toplicah, potem pa še na drugih odrih.
JANEZ PAVLIN
ANDREJ PINTERIČ PREDSTAVIL PLOŠČO
V dvorani upokojenskega doma v Dobovi je prejšnji teden Andrej Pinterič iz Mosteca predstavil svojo prvo veliko gramofonsko ploščo. Z njo „v novi preobleki” skuša .približati domačo pesem vsem, ki so pozabili nanj-o.” Tako je zapisal, na predstavitvi pa ob spremljavi ansambla Domino odpel venček slovenskih pesmi s skupnim naslovom „Jaz bi rad rdečih rož”. Sodelovala je tudi ritmična skupina.
R. K.
ki farmacevti predstavili s posebnim programom, ki ga že več tednov intenzivno študirajo. Vaje so zgostili, tako da se glasovno in slogovno brusijo po večkrat na teden, To nikakor ni lahko, ker pa se zavedajo odgovornosti te turneje, laže zmagujejo napore.
Krkin zbor in zbor v Goeteborgu živečih Slovencev sta navezala medsebojne stike na lanskem taboru v Šentvidu pri Stični, k zbližanj u pa je veliko prispeval tudi prof. Kokol, ki je sam obiskal društvo .France. Prešeren” v Goeteborgu. Seveda ne gre zgolj ra izmenjavo nastopov obeh zborov — Slovenci iz Goeteborga bodo Krikinemu zboru vrnili obisk po sodelovanju na letoš-
• Z gostovanjem v Goeteborgu bo zbor novomeške Krke obrnil nov list v svoji tovrstni dejavnosti. Do zdaj namreč že goji tesne stike s pevci „Danice” 'ci entv'da v Podjuni, torej s Slovenci na avstrijski strani Koroške, pa s kulturnim društvom v Prijedoru in ..Maksimom Gorkim” v Novem Sadu, čeprav
* je sodelovanje s slednjim razširilo že tako, da tečejo stiki z Novosadčani prek novomeške Kulturne skupnosti. Za kulturo otežkočene .razmere, so sicer intenzivnejše sodelovanje nekoliko zavrle, vendar si bo Krkin zbor prizadeval z omenjenimi društvi oziroma skupinami ohraniti vsaj minimalne stike, j sekakor pričakuje letos (bržkone jeseni) v goste pevski zbor »Danice”; obisk je bil predviden ze lansko jesen, saj so v tem sodelovanju zadnjič odšli na pot Prek Karavank Krkini pevci.
NOV MEŠANI ZBOR
SEVNICA — Med mladino, dijaki in študenti ugotavljajo precejšnje zanimanje za zborovsko Pptje. Kaj je na tem, želita ugotoviti pevovodji Tanja in Franci Leben. Kdor želi peti v mešanem z?oru, naj pride na avdicijo v sev-niški gasilski dom v soboto od 15. do 18. ure ali pa v nedeljo od 9. do H- ure.
več za nekaj več: za prijateljsko zbližanje, izmenjavo izkušenj, oblike družabnega življenja. Prav zato bo že na prvo potovanje na Švedsko s Krkinimi pevci šla tudi instrumentalna skupina .Slav-
ček”, ki deluje v okviru kulturnega društva novomeške tovarne zdravil.
V minulih mesecih so Krkini pevci nastopili v Krkinem obratu v Ljutomeru pa v Labodovi .Delti” v Ptuju, podoben nastop pa načrtujejo letos še v Svrljigu v Srbiji, kjer ima novomeška tovarna zdravil svoj proizvodni obrat. Sicer bo kulturna dejavnost novomeških farmacevtov tekla v okviru programa, ki so ga že sprejeli.
Odziv na pubudo
V Novem mestu med drugim kulturni maraton
NOVO MESTO — Tu so se odločili, da bodo v kar največji meri izpolnili pobudo republiškega komiteja za kulturo o letošnjem praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Zvrstile se bodo najrazličnejše manifestacije, ki bodo povzdignile pomen kul-
turnega življenja in snovanja za delovni in duhovni vsakdanjih prebivalstva. V okviru tega bodo številne prireditve od glasbenih, likovnih in literarnih nastopov do razstav, predavanj in še česa. V program praznovanja, ki bo teklo več dni februarja, se bodo vključile vse kulturne organizacije. V samem Novem mestu bodo poklicne kulturne ustanove omogočile vpogled v svoje delo obiskovalcem. Posebnost naj bi bi! kulturni maraton, predvidoma v soboto, 11. februarja, v Domu kulture. Kajpak tudi na podeže-ljuj še posebej v večjih krajih, ne bodo stali ob strani. Sicer pa bomo o pripravah na praznovanje še poročali.
„GlasbeDa”
šolnina
Participacija učencev od šole do šole različna
DOLENJSKA, POSAV-JE — V financiranju glasbenih šol je delež učencev oziroma njihovih staršev pomemben. Tako imenovana šolnina je v Sloveniji različna. Po podatkih, ki so jih objavili decembra, znaša v tem šolskem letu najvišja šolnina 600, najmanjša pa 100 dinarjev. V večini glasbenih šol se prispevek učencev giblje med 300 in 500 dinarji na mesec.
V primerjavi z minulim šolskim letom je sedanja šolnina precej večja. V Kočevju je na primer višja kar za 100 odstotkov, kočevska glasbena šola pa je tudi med tistimi, ki so prispevek učencev najbolj povečale. Črnomaljska glasbena šola zahteva 50 odstotkov več. Po teh podatkih sta novomeška in krška glasbena šola najmanj povečali šolnino — prva za 12, druga samo za 10 odstotkov.
Glasbena šola Marjana Kozine v Novem mestu pa je tudi med tistimi, ki so šolnino povečale po novem letu. Tako morajo njeni učenci za individualni pouk na instrumentih prispevati po 450 din na mesec. Ta znesek paše vedno zaostaja za najvišjimi.
FILMSKO
GLEDALIŠČE
NOVO MESTO — V programu filmskega gledališča v Domu kulture si bodo ljubitelji dobrega filma lahko naslednjo sredo ogledali zanimiv ameriški film .Taksist ” režiserja Martina Scorseseja. Film govori o nasilju na zelo sugestiven način in zelo odprto. 1. februarja pa je v programu jugoslovanski film režiserja Pu-riše Džordževiča .Jutro”, ki govori o prvem obdobju osvoboditve pri nas.
V .LABODOVEM— KULTURNEM LETU — Prizorov, kakršnega kaže posnetek (z jesenske otvoritve razstave Labodovega ekstempora, ko so zaplesali folkloristi novomeške skupine Kres), bo v novomeški tov arni oblačil letos več. V Labodu so se namreč odločili, da bodo 60-ietnico slavili vse leto z najrazličnejšimi manifestacijami, tudi s številnimi kulturnimi prireditvami. Vrh teh bo vsekakor jeseni, ko bodo med drugim pripravili razstavo slikarskih del, nagrajenih na dosedanjih ekstemporih.
	Fotografsl	ka saga o živi	jenj	ju
V Dolenjski galeriji je na ogled 60 fotografij Angleža Billa Brandta				
ko vedoželjno odrkivala človeške obraze in druge, njegovemu raz-
NOVO MESTO —.Koprodukcija” Obalnih galerij (Fotogate-rije v Kopru), ljubljanske Galerije Ars in Dolepjskega muzeja v Novem mestu .predstavlja” že nekaj časa dela odličnega angleškega fotografa Billa Brandta. Razstavo, kije od minulega petka na ogled tudi v obeh dvoranah Dolenjske galerije, je na Slovensko posredoval The British Council iz Beograda.
Novomeški in dolenjski obiskovalci si lahko do 2. februarja ogledajo 60 fotografij tega zanimivega mojstra, nastalih v več kot polstoletnih prizadevanjih in iskanjih njegovega objektiva. Brandtov opus je v pravem pomenu fotografska saga o življenju, njegovih tegobah in radostih, kot so se razkrivale umetnikovemu očesu.
Motivika njegovih fotografskih odslikav je zelo pestra, vsebina na moč prepričljiva. To so dokumentarni .spomini" na leta svetovne gospodarske krize, ko se je človek znašel na eksistenčnem dnu, pa na bombardiranja v drugi svetovni vojni in še in še.
Seveda se razpon Brandtovih iskanj s tem ni zaključil, saj je njegova fotografska kamera ena-
MOČ FOTOGRAFIJE — Eden od portretov na fotografski razstavi odličnega angleškega mojstra VVilla Brandta v Dolenjski galeriji.
položenju ustrezajoče motive. Tako je nastala kar mala galerija portretov, pri katerih je Brandt skoroda zabrisal mejo med fotografijo in umetniškim slikarskim delom. Vse to pa je plod znanja, občutka, izkušenj in potrpljenja, zlasti slednje je tako neobhodno za rojstvo zares dobre fotografije.
„Na fotografe običajno gledamo kot na slikovne enodnevnice,” je zapisal Aaron Scharf, .inče sprejmemo fotografsko, mehansko reprodukcijo, smo v nevarnosti, da začnemo gledati na umetnost na splošno. Nekoč sem videl pametno in čisto spodobno damo, ki je na vso moč hitela po glavnem stopnišču v Louvru navzgor ter preplašeno vpila: Čuvaj! Hitro! Mona LizalKjeje? Nekoga sem zaparkirala! K Brandtu nikar tako ne pristopite. Čim dlje gledate, več boste našli in tem bogatejše bo vaše doživetje."
Naj te misli veljajo tudi za obiskovalce Dolenjske galerije.
L Z.
Pesem je sprostitev
Beltov pevski zbor je napredoval
ČRNOMELJ—Dolgoletna želja Beltovih delavcev je bila, da bi ustanovili pevski zbor, kar pa jim je zaradi težav z zborovodjo uspelo šele marca 1981. Takrat so namreč našli zborovodjo Ani Šobar — Jankovič, ki je rada srpejela delo in skupaj z okoli 30 pevci, v glavnem začetniki, začela orati ledino.
Ustanovitev zbora je naletela na izredno ugoden odmev v delovni organizaciji, tako da danes nimajo nikakršnih težav s financiranjem, osnovna šola pa jim brezplačno nudi prostore za delovanje. Zato so se pevci lahko tem bolj posvetili petju in danes, po slabih treh letih, se smejo pohvaliti s kvalitetnim izvajanjem. Nepogrešljivi so na različnih kulturnih prireditvah v občini, obiskujejo krajevne skupnosti.
Anton Strmec
nastopili so v Cerkljah, pobrateni Dugi Resi, na srečanjih zborov v Gribljah in Šentvidu. Kmalu po ustanovitvi so se pobratili z mešanim pevskim zborom .Dr. Bogdan Derč" z univerzitetne pediatrične klinike v Ljubljani, s katerim so pripravili že nekaj skupnih nastopov.
.Četudi je naš zbor na prvi pogled takšen kot vsi ostali, pa se le razlikuje po sami organizaciji,” pove predsednik Beltovega moškega zbora Anton Strmec, sicer vodja oblikovalnice. „V zboru imamo samoupravne organe, ki zagotavljajo vsakemu članu možnost odločanja o vprašanjih, ki se nanašajo na delo zbora. Prav to je tisto, kar nam zagotavlja disciplino, resnost in s tem tudi napredek. Zborovodja, čeprav enakopraven član zbora, je le naš strokovni sodelavec, za organizacijo dela zbora, notni material, koncerte, prevoze in vse ostalo pa skrbi 7-članski programski svet. Naše dobre izkušnje iz delovnega vsakdanjika smo prenesli na delo zbora in prav to nam omogoča vpetost slehernega člana v naše delo,” je zadovoljen Strmec, ki ne pozabi omeniti, da seje med pevci razvilo izredno tovarištvo, lepo zapeta pesem pa jim pomeni sprostitev po napornem dnevu.
M. BEZEK
pisma
i
mevi
OBISK MLADIH GLASBENIKOV — Pred nedavnim so našo šolo efc-iskali učenci novomeške Glasbene šole Marjana Kozine. Z zanimanjem smo prisluhnili Cvetki Hribar, ki nam je opisala posamezna v lasbila, izvajalce pa smo nagradili s ploskanjem. Najbolj všeč nar je bil godalni orkester (na posnetku). Marsikdo izmed nas bi tudi rad znal igrati na katero od predstavljenih glasbil, spoznali pa smo, daje za to potrebno veliko volje, vztrajnosti pa tudi nadarjenosti. (Besedilo: BERNARDA TURK, slika: foto krožek OŠ Janez Trdina, Stopiče)
RAZSTAVE SE VRSTIJO
Vsak prvi petek v mesecu imamo govorilne ure in tedaj v večnamenskem prostoru razstavljajo svoje izdelke člani posameznih krožkov. Doslej so svoje izdelke pokazali že likovniki iz višjih razredov, člani foto krožka, na ogled so bili tudi predmeti, ki so jih učenci izdelali pri tehničnem pouku. Zdaj razstavljajo nižješolci, ki delujejo v likovnem krožku.
MARIJA KOVAČIČ OŠ Šentjernej
9/v j| li/Tt/cUuAttnr
tuja/
NEUPRAVIČENA
KRITIKA
Tedaj sem plužil sneg, zato nisem slišal, ampak so mi drugi povedali, da je neki novinar po televizijskem obzorniku kritiziral novomeško Cestno podjetje. Ni res, da samo čakamo na plačo, ob zadnjem snegu marsikateri strojnik ali voznik ni spal po dve noči zapored, vsi smo delali. Če pa ta ali oni pločnik ni bil precej očiščen, to ni nič hudega. Kaj naj potem reče človek, kije doma kje v hribih in mora na delo po zasneženih in neosvetljenih poteh?
ALOJZ KRIŽNIK Veniše 50
ŠŠD DELUJE USPEŠNO
V tem šolskem letu je naše šolsko športno društvo uspešno. Z vseh dosedanjih občinskih tekmovanj smo prinesli domov pokale. Naša šola je priredila občinsko tekmovanje v odbojki, zdaj pa naše tekmovalce čaka merjenje moči v orodni telovadbi in namiznem tenisu.
TANJA DERMELJ OŠ Šentjanž
FILMI IN PRAVLJIČNE URE
Naša šola med počitnicami ne bo samevala. Učenci si bomo lahko brezplačno ogledali več filmov, poskrbljeno bo tudi za nižješolce, ti bodo (meh pravljične ure.	MOJCA	FIR
OŠ Črnomelj
— Dosti smo še učili na napakah drugih. Zdaj je čas zrel, da se učimo na napakah prvih.
(Iz Politike ekspres)
— Na nekdanjih sovražnih postojankah sedijo naši ljudje.
(Iz Politike ekspres)
Novo mesto se duSi v agoniji iastne kulturne nerazvitosti
Kako je blio s prodajo vstopnic (DL 29. dec.)
V pojasnilo k dvema zapisoma o prodaji vstopnic za film Opre Roma moram povedati naslednje. S prijateljem Janezom sva prišla tisti dan k blagajni Doma kulture, da bi kupila vstopnice. Uslužbenka nama je rekla, naj raje počakava še nekaj minut, da se bo nabralo dovolj ljudi, da se bo splačalo prodajati vstopnice, in
Jaz bi rad rdečih rož..
Pod tem geslom se je pričela in še po koncu petja izzvenevala kulturna prireditev prejšnjega tedna v Dobovi. V dobri uri domačega petja in glasbe se je publiki v živo predstavil Andrej Pinterič. Bila je to predvsem predstavitev njegove prve velike plošče, pevec pa je domačin in gaje večina obiskovalcev prireditve že pred tem nastopom prav dobro poznala. Poje že od mladih nog, sošolcem, prijateljem, zdaj družini, predvsem iz ljubezni do domače ljudske pesmi. Dobova je tudi sicer kraj, kjer si prebivalci prizadevajo ohraniti domače in imajo posluh za ohranjanje ljudske tradicije. Pomembno je petje po družinah, zato ker lahko neposredno prispeva k ohranitvi pevskega izročila. Tudi Andrej izhaja iz družine, ki mu je dala tenak čut in ljubezen za ljudsko pesem.
Pesem je tista, ki osvobaja prisile trenutka, obenem pa govori v skupnostnem jeziku. To je brez dvoma jezik obiskovalcev, ki so v četrtek do zadnjega kota napolnili dvorano Doma upokojencev v Dobovi. Po starostni sestavi pisana družba gostov je z nageljevimi cvetovi v rokah sedela v intimno-stabilizacijski svetlobi. Prvi apla-vzni pozdrav je veljal instrumentalni skupini postavnih mladeničev, ki že eno leto skupaj rcistopajo pod imenom Domino. Z narahlo zavezanimi belimi kravatami, ki kompromisno potrjujejo tradicijo v oblačenju ob svečanih pnlikah, so stopili v prostor nastopajočih in nam izza številnih inštrumentov pričarali pisano glasbo. Brez depozita, z rdečo rožo v rokah, so nas popeljali iz Grčije v Španijo, Srednjo in Južno Ameriko in nazaj vdomačo Dobovo. Po izvabljanju glasbe iz samozvo&l, glasbil z opno, strunskih in zrakovnih glasbil, je občinstvo glasno pozdravilo mehkobo. in blagozvočnost petja Andreja Pinteriča ob spremljavi skupine Domino.
Za petje mora biti družba, sam ne moreš peti kot petelin, pravijo. Tako so se ob Andrejevem nastopu mnoge ustnice zganile, glasilke zaigrale in povedale marsikaj v skupnostnem jeziku. Sprožila seje možnost identifikacije in sodelovanja pri ustvarjalcu in sprejemla-cu pesmi. V težnji po ustvarjanju novega na temelju starega je bila
stara pesem v prenovljeni obleki sprejeta med poslušalci z enako mero navdušenja, kot so ga imeli za domačo pesem dedje in babice. Pesem je živ organizem, registrira in sprejema vse mnogotere spremembe, kijih srečuje na poti skozi čas. Nastajala je in do neke mere še danes nastaja, kar dokazuje tudi Pinteričeva pevska ustvarjalnost. Še zmeraj pa nosi v sebi sledove prastarega doživljanja sveta in človeka, oblike vrednotenja in družbovanja, na katerega spomin ravno preko pesmi jutri še ne bomo pozabili.
Ljudska pesem, ki je bila od nekdaj nerazdružno povezana z vsakdanjim in prazničnim življenjem ljudi, z vsemi pomembnimi dogodki osebnega in družbenega življenja, z delom, pravnimi normami, moralnim vrednotenjem in običaji, je bila takorekoč vsakdanji kruh in je neutrudno spremljala človeka od rojstva do smrti. Posredovala je poduk, svarila, nudila modele vrednotenja in je bila zvest izraz ljudske prakse. Čeprav rečemo, da žal pogosto ne znamo niti besedil svojih najbolj znanih pesmi, pa istočasno tudi trdimo, da ljudska pesem ne bo izumrla. Bržčas je zadnja trditev bolj resnična za manjše, od mesta oddaljenejše kraje, kajti v mestu, kot so na primer Brežice, ljudska pesem bolj nezadržno umira. Med drugim tudi zato, ker meščani nimajo toliko srca in nesramežljive odprtosti za petje, kot te lahko da od sebe vaščan. Meščan začenja živeti samosvoje življenje, v katerem najpogosteje ni več mesta za ljudsko, to ljudsko čuti le še naskrivaj, čeprav sam prihaja s podeže-lja.
Pinteriča je ljudska pesem vzpodbudila k improvizaciji, dala mu je navdih, dajo osveži, zase in za poslušalce. Ob predstavitvi svojega petja, združenega z inšt-rumentalno glasbo in plesom treh mladih deklet, je oskrbel besede s čutno telesno prisotnostjo. Za humoristični del predstave si je prizadeval napovedovalec Lojze, ki je s šalami v različnih jezikih, povedel občinstvo v še veselejše razpoloženje. Pevcu Andreju, ki bo zapel še velikokrat, po želji pa vam pride zapet tudi na dom, želimo še veliko rdečih rož.
IVANKA POČKAR
bova šele tedaj videla, če bodo. film sploh predvajali. Vseeno sva zahtevala vstopnici in ju tudi dobila.
Potem sva odšla v spodnje prostore Doma, kjer sva od enega od dveh uslužbencev pri točilni mizi slišala pripombo, češ da sva optimista, ker čakava na predvajanje filma. Tedaj sva se odločila, da kupiva, če bo treba, 20 vstopnic, kolikor je menda potrebno, da se film predvaja. Kasneje to sploh ni bilo potrebno, ker seje v tem času nabralo dovolj ljudi in film so pač morali, čeprav z negodovanjem, predvajati.
Kritike na račun Doma kulture, kijih slišim in sem jih tudiže prebral v Dolenjskem listu, se mi zdijo znova in znova upravičene. Z Domom upravljajo ljudje, ki jim je verjetno kulturna animacija popolnoma tuja in tudi svoje delo opravljajo skrajno površno. V drugih slovenskih mestih so kinodvorane polne, polna so gjeda-lišča, galerije, naš Dom kulture pa mračen sameva na lepem pobočju Kapitlja v kulturno nezainteresiranem okolju. Koliko časa še?
BORUT SIMIČ Novo mesto
Dvajset let že ni Novic
KOČEVJE, RIBNICA — Pred dvajsetimi leti, 1. januarja 1964, se je glasilo SZDL občin Kočevje in Ribnica združilo z Dolenjskim listom. Novice oz. ČZP Kočevski tisk sta zašla takrat zaradi novih predpisov v denarne težave, vodstva političnih organizacij in gospodarstveniki pa so iskali možnost, kako še naprej zagotoviti občanom kar najboljše obveščanje.
Takrat so se izoblikovali trije predlogi: da bi v občinah Kočevje in Ribnica zbrali potrebni denar za nadaljnje izhajanje Novicjda bi namesto prek Novic organizirali obveščanje občanov prek Ljubljanskega dnevnika, ali da bi se Novice združile z Dolenjskim listom. Za uresničitev prvega predloga ni bilo denarja. Drugi predlog je odpadel predvsem zato, ker bi bil dnevni časopis predrag za veliko večino občanov. Prav zato je bil osvojen sklep, da je najbolj primerna združitev s pokrajinskim tednikom Dolenjski list, in to je tudi najcenejša oblika obveščanja.
A. ARKO
DOMAČE TRNJE
— Stabilizacijski ukrepi so kot voda v kanalizaciji — vedno nekaj smrdi.
— Uravnilovka se ponavadi začne — že pri osnovnošolskem ocenjevanju.
MARJAN BRADAČ
(TELEVIZIJSKI SPORED
20.1.
petek 1
9.00 ČEBELKO HLAČEK
9.25 RISANKA
9.30 SKRIVNOSTNI OTOK, oddaja iz špansko-francoske nanizanke za otroke
10.25 MLADI VIRTUOZI: VIOLONČELO
10.45 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: ŽIVI ZAKLADI JAPONSKE,, poljudnoznanstvena oddaja
11.40 JAKEC IN FIŽOLČEK, japonski risani film
13.05E. Pe'roci:NINAIN IVO,oddaja za otroke
17.30 POROČILA
17.35 JAZZ NA EKRANU: KVINTET DAVID SCHNITTER 17.55 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nadaljevanka za otroke
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 MOŽNOST IN PRILOŽNOST TURIZMA, izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 M ARCO POLO, oddaja iz italijanske nadaljevanke 21.15 NE PREZRITE, kulturna oddaja
21.30 DNEVNIK
21.45 POMOČNIK, češkoslovaški film
Borec, ki so mu okupatorjevi pomagači, domači izdajalci, zažgali hišo, se po koncu zadnje Vojne vrne v domači kraj. Po poklicu je mesar, zato mu država dodeli lokal, obrt pa naj bi vodi! skupaj s pomočnikom prejšnjega gospodarja. Pomočnika so okoliščine in vojne razmere preoblikovale v moralno močno dvomljivega človeka, tako rekoč ne loči med pojmom dobrega in zla, zato mu uspeva trgovina na čmo in ne brani se sumljivihdobičkonosnih poslov. Ob njem nekdanji borec, poštenjak, ne more ostatičist, četudi se ne odreče svojim življenjskim načelom... Vzhodnoevropski filmi s takšno vsebino so običajno preveč poučni, neprepričljivi; drevišnji, ki ga je posnel Zorko Zahon, pa je po kakovosti daleč od tega, da bi doga-
janje in junake slikal črno-belo. Igrajo Gabor Konz, Elo Romančik, Udiko Pcczi, Marta Sladeckova. Milan Kis in še kdo.
17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Sprehodiš pesnikom — 18.15Živetiali nekaj podobnega (izobraževalna oddaja) — 18.45 Radenci 83: Plesni orkester RTV Zagreb — 19.30 Dnevnik — 20.00 In kam gre glasba? — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Dokumentarna oddaja — 21.50 Nočni kino: Novidon Juan (vzhodnonemški film)
ZAGREB 1
9.20 Zimski spored za dijake — 17.30 Videostrani — 17.40 Poročila —17.45 Sprehodiš pesnikom — 18.15 Koledar — 18.25 Kronika občine Reka— 18.45 Tribuna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Marco Polo (oddaja iz italijanske nadaljevanke) — 21.25 Pesem Evrope(za-bavnoglasbena oddaja) —22.05 Dnevnik — 22.20 Kulturni mozaik
21.1.
sobota
7.55 POROČILA
8.00 PEDENJŽEP, otroška oddaja
8.30 NEVEN, beograjska oddaja za otroke
9.00 SKRIVNOSTNI OTOK, oddaja iz špansko-francoske nanizanke za otroke
9.55 MLADI VIRTUOZI: HARMONIKARSKI ORKESTER
10.15 PESEM GIBA: FRANCOSKA AVANTGARDA IN BALET 20. STOLETJA, baletna oddaja 10.40 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V GUMARSTVU, izobraževalna oddaja
11.05 ČLOVEK IN ZEMLJA: GOŠČAVSKI GUSAR, poljudnoznanstvena oddaja
11.30 BRAT ALI KAKO NEHATI, dokumentarna oddaja
12.10 POROČILA
12.20 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz
Kitzbuehla
13.30 SMUČARSKI SKOKI, prenos tekme na 70-metrski skakalnici za
prvenstvo Jugos la vije 15.35 POROČILA
15.40 ELEKTRONIKOVE DOGODIVŠČINE, oddaja iz sovjetske nadaljevanke
17.00 RABOTNIČKI : ZADAR, prenos košarkarske tekme
18.30 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA: POTOVANJE SE ZAČNE, angleška dokumentarna oddaja
18.55 REPORTAŽA O OLIMPIJSKIH SKAKALNICAH
19.10 RISANKA J19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 MORILCI IN PRIČE, ameriški film
21.45 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov 21.05 TONI BATATOK, NOBEN NI TOK ALI O VZGOJI, izobraževalna oddaja
22.50 POROČILA
15.45 Vse najboljše, mama (japonski film) — 17.15 Zlato jabolko in devet pravic (otroška oddaja) — 17.55 Kože — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 20.30 Feljton — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Berlizovo življenje (oddaja iz francoske nadaljevanke) — 22.35 Poezija
ZAGREB 1
9.20 Zimski spored za dijake — 12.20 Smuk za moške (prenos iz Kitzbuehla)
13.30 Smučarski skoki na 70-metrski skakalnici — 16.15 Sedem dni TV — 16.45 Poročila — 16.50 Koledar — 17.00Rabotnički: Zadar (prenos košarkarske tekme) — 18.30 Naša večna modrost (dokumentarna oddaja) —
19.30 Dnevnik — 20.00 Ne popustiti niti za ped (ameriški film) — 22.00 Dnevnik — 22.15 Pred polnočjo
22. I.
nedelja
8.20 POROČILA
8.25 ŽIVŽAV,otroška matineja 9.10 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nadaljevanke za otroke
9.35 FANTJE S HILL STREETA,oddaja iz ameriške nanizanke
10.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos
I. teka iz Kitzbuehla
11.35 625, oddaja za stik za gledalce
II.55 LJUDJE IN ZEMLJA
12.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos
2 teka iz Kitzbuehla
15.30 POROČILA
15.35 SMUČARSKI SKOKI, posnetek tekme na 90-metrski skakalnici za prvenstvo Jugoslavije
16.20 MOSTOVI, oddaja za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost
16.50 SEDEM MLADIH IN BILJANA RISTIČ, ^asbena oddaja
17.35 ŠPORTNA POROČILA
17.50 OKNO, ameriški film 19.10 RISANKA
19.25 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 G. Mihič: ŠOFERJA, oddaja iz
beograjske nadaljevanke
21 .oo Sporni pregled
21.30 ŠPORTNI PREGLED
21.30 NAŠI OLIMPIJCI: HOKEJISTI, dokumentarna oddaja
22.15 POROČILA
16.40 Olimpijška kronika — 17.25 Dolina Qwangi (ameriški film) — 18.55 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Voda, znak življenja (sejšelska dokumentarna oddaja) — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Legenda o Til-lu (oddaja iz sovjetsko-vzhodnonem-ške nadaljevanke)
23.1.
ponedeljek
9.00 ČEBELKO HLAČEK
9.25 A. Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH, oddaja iz švedske nadaljevanke
10.00 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: POSLEDNJA PLEMENA Z OTOKA MINDANAO, poljudnoznanstvena oddaja
10.50 SREČNO, KEKEC, slovenski
film
17.10 POROČILA
17.15 MESEČEK, beograjska otroška oddaja
17.45 IDEALI IN DVOMI: KAKO DELITI?, izobraževalna oddaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.40 PET MINUT ZA REKREACIJO
18.45 ZDRAVO, MLADI 19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 Dominik Smole:	ZLATA
ČEVELJČKA, predstava SNG Dra-
21.40 DOKUMENTAREC MESECA: JUDITA 22.15 DNEVNIK
17.25 Dnevnik — 17.45 Smrt Smail-age Čengijiča — 18.15 Transnacionalne družbe — 18.45 Aktualno o kulturi — 19.00 Telesport — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Zagrebška panorama —	21.05
Thommy’s pop show — 21.55 Borgijci (oddaja iz angleške nadaljevanke)
24. I.
torek
8.45 ČEBELKO HLAČEK 9.10 A. Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH, oddaja iz švedske nadaljevanke
9.50 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Kirchberga 11.15 DELFIN FLIPPER, ameriški film za mladino 12.40 RISANKA
12.55'VELESLALOM ZA MOŠKE,
prenos 2. teka iz Kirchberga 16.15 VELESLALOM ZA MOŠKE, posnetek in Kirchberga
17.35 POROČILA
17.40 POVODNI MOŽ, otroška oddaja
18.00 FOLKART PORTOROŽ 83: ANSAMBEL KUBAN, glasbena oddaja
18.25 NOTRANSKI OBZORNIK
18.40 MALI SVET, zagrebška oddaja za otroke
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 V. Moberg: RASKENOVI, oddaja iz švedske nadaljevanke
21.05 MEDNARODNA OBZORJA
22.05 DNEVNIK
17.25 Dnevnik— 17.45MiinTV(otroška oddaja) — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Na drugačen način — 19.30 Dnevnik — 20.00 Folkart Portorož83 — 20.45 Žrebanje lota — 20.50Takoje plamtel ogenj revolucije(dokumentar-na oddaja) — 21.35 Zagrebška pano rama — 21.50-Zagrebški sejem jazza
25.1.
sreda
1
9.00 ČEBELKO HLAČEK 9.25 A. Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH, oddaja iz švedske nadaljevanke
9.55 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI:
ZAKLAD, poljudnoznanstvena oddaja
10.50 VRNITEVV OZ, japonski risani film
12.15 E. Peroci: NIN A IN IVO 18.00 POROČILA
18.05 CICIBAN, DOBER DAN: ZIMSKE TEŽAVE 18.25 KOROŠKI OBZORNIK 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: JAZ SEM GOMOLJIČAR,
francoski film 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 FILM TEDNA: MODRI OVRATNIK, ameriškifilm
21.50 DNEVNIK
22.00 OMIZJE
26.1.
četrtek
1
9.00 ČEBELKO HLAČEK 9.25 A. Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH, oddaja iz švedske nadaljevanke
9.55 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: ETOSHA, KRAJ SUHE VODE, poljudnoznanstvena oddaja
10.50 DARWINOVA PUSTOLOVŠČINA, ameriški film za mladino 12.20 E. Peroci: NINA IN IVO
17.40 POROČILA
17.45 P. Zidar:	UTONILO	JE
SONCE, oddaja iz nadaljevanke za mladino
18.25 POMURSKI OBZORNIK
18.40 NA SEDMI STEZI, športna oddaja
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 TEDNIK
21.00 SPOMINI, dokumentarna oddaja o Edvardu Kardelju
21.50 DNEVNIK
22.05 THOMMYS POP SHOW, glasbena oddaja
17.25 Dnevnik— 17.45 Zgodbe izNe-pričave— 18.15Znanost — 18.45Mali veliki svet — 19.30 Dnevnik — 20.00 Umetniški večer — 22.30 Zagrebška panorama
P
rcnv*, l M ■ d iTMPfflHMBBHBMBBH	MHMHH			
.»■wfer.y MM 4 J	s ♦ (f '4 | a .i .# •? J		0 a šk*Mjrm& iv i*-1!**	
for ik *
t.TCT- *. 4 :4
Raziskovanja
NARODOPISEC
IMA
ZMERAJ ODPRTA VRATA
Z beležko v roki, fotoaparatom čez ramo, kot človeka, ki mu nikoli ne zmanjka vprašanj in ki mu ni nikoli pretežko pogledati v skedenj ali splezati na kmečko'podstrešje in pobrskati po njem — takšnega poznajo Belokranjci mladega Metličana Andreja Dularja, etnologa v Belokranjskem muzeju v Metliki. Čeprav Andrej dobro pozna Belokranjce, njihov način življenja, saj je med njimi zrasel, zadnjih nekaj let pa posvetil prav raziskovalnemu delu tega dela Slovenije, rnu je-pri znanstvenem delu manjkala osnova, ki je pogoj vsakemu poglobljenemu raziskovanju. To je etnološka topografija, torej „krajepisje" o notranjem ustroju območja, razvoju demografske, gospodarske, poklicne in socialne podobe, problematiki uvajanja novosti v ssak-danje življenje in razkroju ter stopnji ohranjenosti tradicionalne kulturne podobe.
S to pomanjkljivostjo pa se ni srečeval le Dular, ampak mnogi etnologi po vsej Sloveniji, zato so se v Znanstveno raziskovalnem inštitutu pri filozofski fakulteti v Ljubljani odločili pripraviti projekt „Način življenja Slovencev 20. stoletja", kot sestavni del tega mogočnega dolgoročnega projekta pa elaborat ..Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja — 20. stoletje." Etnološka topografija novejše dobe, torej od zadnjih dveh, treh desetletij preteklega stoletja naprej, zajema, oz. bo zajemala vse občine v okviru socialistične republike Slovenije in slovensko
območje zunaj nje: Porabje, avstrijsko Koroško in Benečijo. Tako bo ves slovenski prostor prečesan po slovenski topografski shemi, za uresničitev te naloge pa je potrebno sodelovanje velikega števila slovenskih etnologov in podpora mnogih drugih posameznikov, posebej informatorjev, in ustanov.
Ker je belokranjski etnolog potreboval prav takšno topografsko osnovo za svoje nadaljnje delo, je bil toliko bolj vesel, da seje med prvimi v Sloveniji odločila za raziskavo črnomaljska občina oz. njena raziskovalna skupnost, ki je prispevala denar.
Dular je začel s sistematskim delom — Znanstveni inštitut mu je namreč dal natančen vprašalnik — pred dobrim letom dni, pretekli mesec pa je v Ganglovem razstavišču Belokranjskega muzeja predstavil prvi del zbranega gradiva. ..Topografija ni raziskovanje, ki bi ga lahko opravili v enem mahu, temveč potrebuje neprestano, večletno delo, ki mora biti kritično in dosledno obdelano. Prav pa je, da se ljudje sproti seznanjajo z delom v okviru te obsežne naloge, zato sem se odločil, da ob zaključku prvega dela predstavim svoje izsledke. Tako sem na nedavni razstavi predstavil notranji ustroj črnomaljskega območja, demografski razvoj in spreminjanje poklicnega ustroja,” pravi o svojem delu Andrej.
Ob tem pa se mu beseda takoj razplete o načinu dela, o spoznanjih, do katerih se je dokopal, in ne nazadnje o problemih, s katerimi se je srečeval na poti do čim natančnejših podatkov. In problemov ni bilo malo, saj ima črnomaljska občina zaradi tega, ker so bili arhivi med drugo svetovno vojno uničeni, zelo malo ohranjenega gradiva, a še tisto, kar ga hrani, je slabo urejeno. „Predvideval sem, da bom lahko kaj izbrskal vsaj iz statističnih pregledov, a tudi teh nisem našel. Mnogi pgdatki pa, iz katerih bi lahko črpal snov za raziskavo, niso povsem zanesljivi, saj so se ob različnih štetjih metodologije menjale. Nekaj
podatkov sem tako izbrskal iz standardnih virov, veliko pa sem moral preračunavati tudi sam, saj še nisem imel na voljo statističnih podatkov popisa iz leta 1981,” pripoveduje Dular, ki si prizadeva, da bi bilo v njegovem delu čim manj spodrsljajev in netočnosti tako pri statističnih podatkih kot pri časovnem opredeljevanju in podobnih vprašanjih, čeprav ve, da se jim v celoti gotovo ne bo moč izogniti prav zaradi pomanjkanja ustreznejših virov. „Zato bom moral bolj potrkati na zavest ljudi, pa najsi bo v društvih, v upravnih občinskih organih ali kjerkoli že, da bodo zbirali in hranili gradivo, ki je pomembno za razvoj in življenje v njihovem kraju."
Čeprav je navada in je tudi bilo v topografske obdelave drugih območij vključenih več etnologov in študentov, si v Črnomlju takšnega teamskega dela niso mogli privoščiti, saj jim denarna sredstva tega ne dopuščajo. Za vse je moral biti Andrej sam. „Pa vendar sem čutil, ko sem pripravljal nalogo, da delajo z mano vsi v črnomaljski občini. Kamorkoli sem se obrnil, povsod so bili pripravljeni pomagati. Pomoč pa sem potreboval na vsakem koraku, saj sem moral zaradi tega, ker nisem imel dragocenih arhivov, iz katerih bi lahko črpal gradivo, veliko podatkov preverjati na različnih krajih. Kot etnolog sem
imel stik z ljudmi po vsej Sloveniji, a lahko rečem, da ima etnolog pri Belokranjcih vedno najbolj na stežaj odprta vrata. Seveda mora znati k njim pravilno pristopiti. Morda me prav zaradi tega, ker sem jim blizu, saj dobro poznam njihove navade, radi sprejmejo medse."
Raziskava, ki jo je Dular opravil v preteklem letu, dobro kaže, kako je črnomaljsko področje dihalo od leta 1880 naprej. Četudi je doslej zaključil le splošni del, je raziskava opozorila na nekatere stalnice, značilne za življenje v občini.
Pri tem je zanimiva predvsem navezanost Hrvatov na življenje tostran Kolpe. Poleg tega, da prebivalci sosednje republike hodijo v črnomaljsko občino na delo in po nakupih, iščejo tu tudi zdravstveno pomoč, poštne in bančne usluge (svojci iz tujine jim pošiljajo celo denar v • Slovenijo), a tudi mnogi učenci črnomaljskih šol prihajajo iz kočevske občine in Hrvaške.
Letos je svoje delo v okviru etnološke topografije sicer končal, prihodnje leto pa čaka etnologa Dularja še mnogo poti po črnomaljski občini, zlasti pa v tri tipična naselja, ki si jih bo izbral in v katerih bo proučeval gospodarski razvoj, spreminjanje socialnega ustroja, uvajanje novosti ter razkroj in stopnjo ohranjenosti tradicionalne kulturne podobe.
M.BEZEK
Prijateljstva
DOBER GOLOB VEDNO ODLETI K PRAVEMU GOSPODARJU
Ko se peljete proti stari šoli v Tribučah v Beli krajini, vas na šolski strehi pozdravijo spreletavajoči se golobi. Ne glede na letni čas se vsak dan spreletavajo po nekaj ur. Kadar pa počivajo, sedejo vselej lena domačo streho. Ob golobnja-ku jih pozorno opazuje njihov gospodar Ante Pavlovič, ki jim je medtem že pripravil zobanje iz najrazličnejših semen in pospravil golobnjak.
2e osem let se Ante ukvarja z golobi. Na prijateljevo zamisel je okrasne golobe zamenjal z golobi — pismonoši. Sprva se mu je zdelo prijetno in vznemirljivo pomisliti, da se golob vozi zaprt v kletki do Niša, Beograda in v druge oddaljene kraje, zjutraj, ko jih spremljevalec spusti, pa mora pokazati svojo hitrost in se čimprej vrniti na gospodarjev dom. Tudi prvi rezultati na tekmovanju so bili dokaj ugodni, toda tedaj še ni bilo take konkurence kot danes.
Vsak od Antejevih golobov ima svojo osebno izkaznico, kjer so zabeleženi spol, barva, letnica rojstva, matična številka goloba in oznaka države. Na tekmovanju dobi golob na nožico obroček s podatki, odtisnjenimi za primer, če bi se golob izgubil. Dokumentacija goloba zajema tudi rezultate obeh staršev. Ce imajo starši dobre uvrstitve, je namreč velika možnost, da bodo tudi mladi dobri letalci.
„če bi z letala pogledal na moj golobnjak, ga gotovo ne bi videl, ptica pa zna priti do njega. To je ta posebnost goloba — pismonoše. Seveda Pa moram ptico pravočasno naučiti, da zna poi-
\
Ante Pavlovič: osemletne izkušnje z golobi
skati svoj dom," je pripovedoval Ante. Ko golobi dopolnijo štiri mesece, jih gospodar odpelje kakih deset kilometrov od doma. Sami se morajo vrniti v golobnjak. Pri vsaki rfŽslednji vaji se razdalja povečuje, v začetku po nekaj deset, kasneje pa kar po sto kilometrov. Najboljši čas dosežejo golobi v tretjem letu, ko so „zreli”. Spomladi, v dobi parjenja, imajo največji nagon vračanja v domači golobnjak. Pred tekmovanjem Ante loči samce od samic. Ker golob predvideva, da je samica ostala doma, si toliko bolj prizadeva, da se čimprej vrne. Tudi samice skušajo priti v najkrajšem času k svojim mladičem.
Največji užitek za Anteja je tisti trenutek tekmovanja, ko pričakuje, s katere strani neba bodo v jati prileteli njegovi golobi. Letijo s hitrostjo 65 do 100 kilometrov na uro. Tekmujejo na kratke proge do 400 km, dolge proge pa merijo tudi do 800 km zračne razdalje. Ko golobi priletijo s tekmovanja, jih Ante že čaka in sname obroček z nožiče najprej tistemu golobu, ki je dosegal boljšo uvrstitev. Obroček položi v tekmovalno uro, jo zavrti in ura zabeleži datum, urb, minuto in sekundo, torej natančen čas, v katerem je priletel golob. Po tekmovanju se vsi golobarji zberejo v klubu in pred komisijo pregledajo tekmovalne ure. Ugotovijo, čigav golob je priletel domov v najkrajšem času.
Ante je že velikokrat tekmoval, najraje pa se spominja nacionalnega memorialnega leta 1981. Pripravljen je bil v spomin na tovariša Tita. V skupini C je Ante osvojil prvo mesto.
„Ni šlo samo za dobre uvrstitve, uživam, ko tekmujem, ko čakam golobe, opazujem jih, kako letijo, opazujem vreme in kako se obnašajo v različnem vremenu. Lepo mi je tudi, ko se sestanemo v klubu. Če dobim priznanje, je še bolj prijetno. Človek mora imeti konjička, veliko raje delam s pticami kot pa posedam v gostilni," pravi Ante Pavlovič.
Zelo rad se pogovarja z golobi, njegov glas jih razživi, približajo se mu. Ko je v bližini tujec, postanejo plašni. Dober golob odleti k pravemu gospodarju, če se izgubi. Tudi če ga kdo ujame, mu ob prvi priložnosti pobegne.
Ante si prizadeva čimbolj skrbno ravnati z golobi, še najtežje je z zobanjem. Včasih ga priskrbi preko kluba, največkrat pa se mora sam znajti. Glavna ovira pri vzdrževanju so oddaljenost. T udi stroški prevoza so že tolikšni, da se tekmovanj ne udeležuje redno. Kljub težavam, pa si Ante ne zna več predstavljati doma brez golobov.
V. PLUT
ZAVODO KMALU KONTEJNERJI
BREŽICE — Komunalna interesna skupnost je sklenila nabaviti štiri kontejnerje za prevoz pitne vode v sušne predele. Do zadnjega pomanjkanja vode v gorjanskih vaseh in na Bizeljskem z oskrbo ni bilotežav.kerso vodo dovažali z gasilskimi cisternami. SIS za požarno varnost je to prepovedala, ker cisterne niso bile razkužene. Ljudje so bili nad tem ukrepom ogorčeni. Imeli so prav, saj so delegati na seji občinske skupščine 12. januarja zvedeli od predstavnika SKIS, da se stvari niso toliko zatikale zaradi razkuževanja, ampak bolj zaradi plačila.
SPOSOJENO TRNJE
— Prebrali smo podatek, da so člani zveznega izvršnega sveta delali po 14 urna dan. Spominjam se učitelja, ki nam je v šoli govoril: „Ne zanima me, če si se učil, marveč, kaj si se naučil.”
— Koliko lažjejeTodorju Veselinoviču kot Milki Planinc! Njegova reprezentanca je lahko zadnja v Parizu, a bo še vedno osma v Evropi.
(Iz Večernjih novosti)
— Uvedimo še bone na govornike!
Iz Politike ekspres)
— Nazaj v stare delovne zmage!
(Iz Politike ekspres)
Podjetje za ptt promet Novo mesto TOZD PTT center Novo mesto
m
objavlja prosta dela in naloge PREVOZ MATERIALA S TOVORNJAKOM
Pogoji:
— šofer C kategorije
— 1 leto delovnih izkušenj
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD PTT center Novo mesto — Cikava.
O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po dnevu poteka roka za prijavo.
Delovno razmerje bo z izbranim kandidatom sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 2-me-sečnim poskusnim delom.
Informacije po tel. 22-741.
29/3—84
NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n.sol.o., Novo mesto Tozd Predilnica Metlika
Komisija za delovna ražmerja tozd Predilnica Metlika vabi k sodelovanju
veCje Število NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI
Delo se opravlja v treh izmenah.
Pogoji:
starost nad 18 let poskusni čas: 1 mesec
Zainteresirani kandidati se lahko osebno zglasijo ali oddajo pisne prijave na naslov:
„NOVOTEKS”, tekstilna tovarna TOZD Predilnica Metlika Ul. Belokranjskega odreda 19 68330 METLIKA
40/3—84
PRVI STEKLI VOLK
KOČEVJE — V Raindolu pri Kočevju so pred nov'' ■	-...praz-
niki našli mrtvo volk Pregled, katerega rezultati so oni znani šele te dni, je pokazal, daje bila volkulja stekla. Toje prvi primer odkrite stekline pri volkovih na Kočevskem. Poginjeno volkuljo so našli v bližini hlevov kmetijskega gospodarstva.
FLISARJEVA IN GOLEŠ KLUBSKA PRVAKA
TREBNJE —Trebanjski kegljači so z osmim nastopom na kegljišču COŽ v Ivančni gorici zaključili klubsko prvenstvo. Skupni vrstni red pri moških je: Goleš 6.457 podrtih kegljev, Bartolj 6.427, Gričar 6.420, itd., medtem ko je pri ženskah zmagala Flisarjeva z 2.948 keglji, 2. Vebrova (2.885), 3. Udovičeva (2.571) itd.
ŠPORT PO ŠOLAH
ČRNOMELJ — Vnaši osnovni šoli imamo smučarski tečaj za učence petih razredov, ki ga obiskuje 10 učencev. Tečaj je vsak dan na Gričku in ga vodi tov. Hudelja.
Prejšnji ponedeljek je bilo na naši šoli občinsko prvenstvo v košarki. V obeh kategorijah, tako medpionitji in pionirkami, so zmagali v konkurenci Semiča, Dragatuša in Črnomlja domači košarkaiji.
HELENA MUC NATAŠA ŠPEHAR
JANEZ ARKO V „JANEZOVI GALERIJI”
KOČEVJE — Kočevski slikar Janez Arko razstavlja v „Janezovi galeriji” v Ljubljani. Razstavo, na kateri prikazuje 15 olj in gvašev, so odprli 13. januarja, trajala pa bo do 27. januarja, in sicer vsak dan (razen nedelje) od 8. do 18. ure. ..Janezova galerija” je v Kompasovi poslovni hiši na Pražakovi 4.
BORCI HITREJE NA VRSTI?
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je 2.961 borcev, od tega
1.553 žensk. Zaposlenih je še 191 borcev, 1.288 je upokojenih, ostalo so kmetje in gospodinje. 151 je vojaških .^vojnih invalidov. Glede socialnih razmer, v katerih živijo, velja ugotovitev, da so stanovanjska vprašanja v glavnem rešena in da je socialna varnost zagotovljena. Izstopa problematika na področju zdravstvenega varstva, zlasti pa potreba po močnejši patronažni službi. Pojavlja se tudi problem organiziranja sosedske pomoči in nege na domu, ki v praksi nista zaživeli. Najbolj pereče pa je vprašanje zobozdravstvene službe. Čakalna doba za protetične pripomočke je dolga celo po tri leta, saj en sam zobotehnik ni kos vsftmu delu. Problem je torej povsem kadrovske narave, zagotavljajo pa, da ga bodo rešili v okviru zdravstvene skupnosti.
foto slišal: Janez Pavlin
tAMt V LETU 1984 NE BO LAHKO!
' *
-v*
dolenjski list pred 20 leti
O napakah iz oči v oči
Ni preprosto javno govoriti o napakah — Predpis o cenah zavrl odkup volov — Določeni pojavi v kulturi
NAJPOGOSTEJŠI razlogi neodkrite, četudi upravičene kritike izvirajo iz nepripravljenosti spoprijeti se s težavami odprtega boja mnenj. V velikih primerih zakrivajo anonimna pisma neaktivnost, nagnjenost k spregledovanju napak „zaradi ljubega miru”. Zakaj v-resnici tudi ni tako preprosto govoriti o napakah iz oči v oči, ker tak pogovor terja nekaj poguma in še več odgovornosti. Ni res, da si posamezniki ne upajo govoriti zgolj zato, ker se boje maščevanja! Nemalokrat »zvira strah iz spoznanja, da bo treba javno in odkrito kritiko utemeljevati, dokazovati, za kar pa pogostokrat manjka borbenosti in še večkrat dokazov.
ZADNJI PREDPIS o dogovorjenih cenah za živino je v žužemberški kmetijski zadrugi popolnoma zavrl odkup volov. Od izida predpisa je zadrugi uspelo odkupiti le enega vola, medtem ko jih je v istem času leto dni prej kupila 158. Ker dogovorjene cene v nekem smislu izenačujejo vole s kravami, ponujajo živinorejci predvsem krave, vendar to zadruga preprečuje. Sprašujemo se, koliko časa bo še veljal ta res togi predpis o cenah.
DOLOČENI POJAVI na področju kulture ne pomagajo niti samoupravljanju niti socialistični demokraciji niti individualnemu umetniškemu ustvarjanju. Tem pojavom samim po sebi morda ne bi bilo treba posvečati veliko skrbi. Če pa bi se pomnožili, če bi se povezali z drugimi negativnimi manifestacijami, bi lahko bolj škodovali, kot se zdi na prvi pogled.
PRESTOPKI ČRNOMALJSKIH mladoletnikov tako po teži dejanja kot tudi po številu niso posebno zaskrbljujoči, saj jih najdemo povsod. Člani sveta so ugotovili, da so starši v veliki večini premalo prosvetljeni in premalo vedo o pravilni vzgoji. Gotovo pa so pravi krivec neurejene razmere v družinah, ki povzročajo iztirjenost otroka.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 10. in 17. januarja 1964)
rt
Zlata zrnca vabijo v divjino
Kaj so pred	80 leti	pis Dolenjske Novice.
Kmet je vdan v svojo usodo
Naravne sile so za kmeta neznane — Kaj naj narede prijatelji ptičev — Zakaj gremo v gostilno — Vlada nam je neprijazna
(Tisti) rokodelec, obrtnik ali tvorničar, ki dandanes ne pozna svojega orodja, svojih strojev, svojih sirovin, ki ne zna oceniti svojega trgovskega položaja, mora propasti. Zato propada tudi naš kmetovalec, ker ne pozna svoje zemlje, ne ve, kaj je rodovitnost, ne pozna svojih sirovin, ne pozna življenjskih pogojev in notranjega življenja domače živine in nima pojma o tržnem položaju kmetijskih pridelkov in izdelkov. Naš kmetovalec vidi, da v kmetovanju delujejo njemu neznane naravne sile in ker jih ne ume, jih spaja z vražami in udan v svojo usodo pričakuje vse le od slučaja, t. j. dobre letine.
(P r i j a t e 1 j e m) ptičev pripo ročam o sedaj v hudem zimskem času, da sami polagajo ostanke in drobtinejedil našim revnim ptičkom, da pa tudi vsak v svojem krogu deluj na to, da se našim krilatim pevcem ne bo godilo prehudo, zlasti naj spodbujajo mladino k temu, da i ona poklada tem ljubkim gozdnim in sadnim pre-
bivalcem krme, da ne bodo od lakote ginevali.
(Zakaj) gremo v gostilno? Nekdo je na to vprašanje sledeče odgovoril: Ker človek ne more vedeti, če ne gre zadnjikrat; ker je boljše denar dati gostilničarju, kot zdravniku; ker zamore žena doma lažje pospravljati in pometati, ako moža ni doma; ker se tamkaj lahko zapoveduje, dočim se mora doma slušati; ker nas dtugi ne morejo opravljati, ko smo sami med njimi; ker bi radi vedeli, zakaj nas drugo jutro glava boli; ker se doma ne sme udariti po mizi...
(Kdo) vendar ne sprevidi, da nam je vlada na Dunaju in Ljubljani neprijazna: Saj je ta-korekoč državni sistem v naših dneh boj Slo-• vanom. To je očitno dejstvo, katerosmo često povdarjali in z dejstvi pojasnili.
(V Bo sni) dela Avstrija velike vojaške priprave; do 7. aprila bo tam doli 53 bataljonov.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. januarja 1904)
Brazilijo že nekaj let trese zlata mrzlica -Požrešne ribe in električne jegulje
Druga največja kepa zlata na svetu — - Zlatokope nadomeščajo stroji
SVETU OKOLI
NAJBOLJ POGOSTO citirana in natisnjena izjava v zahodnem tisku je postala izjava nekega brazilskega lokalnega politika, ki je javno izrazil takšne misli: „Ljudje bi morali jesti podgane. S podganjim mesom človek ne dobile veliko telesu potrebnih beljakovin, temveč takšna prehrana tudi blagodejno vpliva na tiste, ki imajo težave s spolnostjo.” Ni kaj, izjava je res zanimiva inpo svoje že skoraj merilo netaktnosti, vulgarnosti in zmedenosti. '
V MNOŽINI NEVESELIH vesti, ki so prihajale do nas lani, je tudi nekaj veselih. Denimo tale, ki pripoveduje, daje gospa Toreson po 23 letih slepote nenadomaspregledala, ko so ji izpulili zob. Zdravniki so čudežno spregledanje pojasnili z naravnimi razlogi. Nepravilno sestavljene plombe so zastrupljevale vidni živec. Po izdrtju zoba pa je strup prenehal učinkovati in Toresonova je spregledala.
NI REČENO, daje z vidom sprejela tudi sedanji okus. Okus se je, denimo, pri angleških najstnicah čudno spremenil, kot ugotavljajo sestavljalci ene od mnogih anket o priljubljenosti filmskih igralcev. Najstnice so za spolno najbolj privlačnega proglasile C. Eas-tvvooda, takoj za njim pa P. Nevvmana. Omenimo naj, da je prvi star 53 let, drugi pacelo 58. So svojih vrstnikov in njim po starosti bližjih zvezdnikov site?
VARČEVANJE JEMLJEJO po vsem svetu enako resno, žal pa ne vsi. Komisija britanskega parlamenta je tako ugotovila, da nekateri britanski ambasadorji žive kot kralji. Kot primer navedimo ambasadorja v sosednji Avstriji, ki ima svoje prebivališče v starem habsburškem dvorcu z 49 sobami. Rafiniranega amba-' sadorja obkroža 7 osebnih slug, vrtnar in tajnica. Življenje mu poteka torej precej prijetno, stroške zanj pa plačujejo drugi. Kot zgled najbrž res ni primeren, kadar britanska vlada poziva k varčevanju. Sicer pa, kje ni najti podobnih?
V Braziliji menda ničlo veka, ki ne bi vedel, kaj je to Sierra Pelada. Ta predel v tropskem amazonskem pragozdu je zaslovel v nekaj letih kot obljubljena dežela za iskalce zlata in druge pustolovce, zdaj pa vse kaže, da bo postal eden največjih zlatih rudnikov na svetu. Lani so območje zaprli za samostojne zlatokope, v roke pa gaje vzelo državno rudarsko podjetje. Zadnji samostojni iskalec zlata, ki se mu je tu nasmehnila sreča, je bil Julio de Deus Filho. Možakar je lanskega septembra iz svoje zlatonosne luknje privlekel ' drugo največjo kepo zlata na svetu. 68 kilogramov težki kos zlata je nazval Kanaan po biblijskem imenu za obljubljeno deželo. Brazilska banka mu je za ta edinstveni primerek izplačala za milijon dolarjev domače valute.
Vendar se sreča tako prijazno nasmehne le peščici. Odkar so v sedemdesetih letih odkrili zlato na območju, ki se razteza v obliki polmeseca skozi severozahodno Brazilijo, Bolivijo in Peru, seje v divjine odpravilo kakih 300.000 pustolovcev, da bi pobrali zlata zrnca, ki so se tisočletja z dežjem izpirala z gorskih pobočij in se nabiriala v zemeljskih in rečnih nanosih. Strokovnjaki domnevajo, da so odkrili verjetno največja ležišča zlata na svetu, večja celo od slovitih južnoafriških ležišč.
Stotisočglava vojska zlatokopov in izpiralcev zlata je doslej pobrala le drobec silnega bogastva. Tropski pragozd namreč ni najprimernejši in najprijetnejši kraj za takšna opravila. Prometne poti so redke in slabe, težko je priti do opreme, orodja, hrane, zdravil. Nevarnosti so številne, pa naj bodo to različne bolezni, divje zveri ali ljudje sami; ob zlatu namreč zamrejo moralni predsodki zlatokopov, tamkajšnja indijanska plemena, lovci na človeške glave, pa tako razmišljajo povsem drugače.
Poleg Sierre Pelade je med najbolj znanimi ležišči reka
Video umazanije
Filmi gnusobe in na-silja za domačo rabo
Eno od treh gospodinjstev v Veliki Britaniji ima doma tudi video rekorder, s čimer se ta država drži v samem vrhu. V ZDA pride ena takšna naprava na vsakih deset gospodinjstev. Razumljivo je zatorej, da je britansko tržišče zelo zanimivo za proizvajalce video kaset, praznih in posnetih. V množici posnetkov rockovskih in drugih glasbenih skupin, risank in znanih filmov pa se vse pogosteje pojavljajo tudi tako imenovane „video umazanije”.
G re za posne tke, na kate rih so najrazličnejši gnusni prizori. Video kaseta, ki nosi naslov „ Ob raz smrti”, prikazuje štiri može, ki do smrti s kladivi pobijejo opicoinnato v restavraciji pojedo njene možgane iz razbite lobanje. Kaseta „Ljudožerska apokalipsa” kaže prizore mučenja neke Vietnamke, „Vrtalni morilec” pa prikazuje, kako nek mladenič ubija svojo žrtev z vrtalnim strojem. Vse te gnusobe so dostopne vsakomur. In tudi kupujejojih. Kot trdijo prodajalci, kar 20 odst. vseh prodanih vido kaset odpade na „umazane”.
Najnovejša študija, ki so jo opravili po naročilu parlamenta, je odkrila, da kar40odst. britanskih otrok gleda te prizore gnusob in nasilja.
Zadeva je po mnenju mnogih zrela, da jo spravijo v red z ustreznimi zakoni. Britanci tako pripravljajo zakon o nekakšni cenzuri, ki bo urejala prodajo video kaset, predvsem seveda ..umazanih”.
Madeira. Kakih osem tisoč iskalcev zlata išče srečo v blatnih vodah te brazilske reke. Delo je težavno in počasno ter nevarno. Kadar se pojavijo pi-ranje, požrešne tropske ribe, ki v nekaj minutah oglodajo človeka do kosti, ni mogočede-lati. Marsikaterega iskalca zlata je dosegla tudi električna jegulja velikanka, ki lahko ob dotiku sprosti okoli 4.000-voltni električni sunek, kar je dovolj za težjo poškodbo.
Do zlata ne poskušajo priti le z izpiranjem v plitvih vodah, marveč se mnogi potapljajo na dno in rijejo po mulju. Nemalo je primerov, da se potapljači zadušijo, čeprav so priključeni na zračne črpalke. Do utopitev prihaja predvsem zaradi tega, ker se podvodni iskalci zlata zapletejo v gozd vrvi, s katerimi so označeni posamezni kosi
predelih z malo zlatokopi je pištola edini zakonik, po katerem se deli pravica. Dogajajo se tudi primeri, ko drhal prevzame v svoje roke sojenje in izvršitev kazni. Tako so nekega rudarja, ki je umoril svojodjubico, linčali. Pobili so ga z udarci. Vendar je bil možakar še srečen, saj mnogi ne dočakajo niti tega, da jim sodijo. Tolpe jih preprosto pobijejo in oropajo. Govore o pravih brutalnostih, kot je, denimo, primer, ko je vodja neke tolpe eni od pobitih žrtev izpulil zlat zob in ga takoj prodal za rum.
Ob vsem tem bi človek pričakoval, da so med iskalci zlata le najbolj neuki in primitivni ljudje, vendar ni Jako. Pohlep po rumeni žlahtni kovini je v tropsko džunglo pognal tudi zdravnike, inženirje, prav-
Izplakovanje zlata v brazilskih rekah je povezano z mnogimi nevarnostmi.
nahajališč. Na zelo donosnih predelih so parcele velike tudi le nekaj površinskih metrov.
Za novicami o velikih in dragocenih najdbah, ki hipoma obletijo svet, pa se skriva veliko trpljenja, kriminala, krivic in izkoriščanja. Indijanski kmetje, ki jih najemajo močnejše skupine garimp-eirosov, kot pravijo zlatokopom, delajo ves dan za borno plačilo (okoli 100 dinarjev v naši valuti). Podjetni trgovci prodajajo iskalcem zlata vse stvari po nekajkrat višji ceni, kot velja sicer. Akvalunga, ki sicer stane okoli 150 dolarjev, gre na plavajočih supermarketih v promet za okrog 1000 dolarjev, če zapišemo le ta primer.
Razumljivo je, da se po taboriščih zlatokopov koti tudi kriminal. Čeprav deluje v organiziranih naseljih nekakšna rudarska milica, pa največkrat obvelja le zakon moči in orožja; posebno v odmaknjenih
nike, učitelje. Mamljivost lahkega zaslužka — lahkega le v redkih primerih, sicer pa težavnega in nevarnega — vleče v divjino cele množice. Srečnežev pa je res zelo malo.
Letos se bo zlata mrzlica unesla. Zlatokope so na območju Sierre Pelade že zamenjali kopalni stroji, ki zdaj namesto tisočerih rok trgajo iz zemlje dragoceno kovino. Tudi druga bogata najdišča bodo prej ali slej pod državno kontrolo in urejena v rudnike. Za pustolovce bo konec mrzličnega obdobja, ki se lahko primerja le z velikima zlatima mrzlicama, ki sta v 19. stoletju pognali v Kalifornijo in na Aljasko tisoče iskalcev zlata. Za mnoge pomeni rudnik zanesljiv dohodek in manj utrudljivo vsakdanje delo, za prave avanturiste pa konec sanj o tem, da bi dosegli to, kar je uspelo Juliu de Deus Filhu.
MiM
(Vir: Newsweek)
Potresi prebujajo kače
Znanost se zanima za ljudske izkušnje o potresnem obnašanju živali — Kaj živali zaznajo pravi čas?
Da živali na neki skrivnosten način začutijo bližajoči se potres, ni novost. Znano je, da mačke pograbijo mladiče in jih odnesejo iz hiše, da psi prično zavijati in tuliti, da prašiči prično ujedati eden drugega, da zlate ribice skačejo iz vode in da se kače prebujajo, četudi so že otrpnile. Pozimije seveda ta protipotresni nagon za kače smrtonosen: zbudese iz otrplosti in zlezejo ven na zasneženo površje, kjer potem kot hladnokrvne živali zmrznejo.
Zahodni znanstveniki so vse do pred kratkim imeli take izkušnje za vzhodnjaške pravljice. Le kako naj žival zazna nekaj, česar še tako izpopolnjene naprave ne morejo? Za znanost je bilo vse govorjenje o živalih, ki zaznajo bližajoči se potres, neresno govorjenje nestrokovnjakov.
Šele leta 1976 so ameriški raziskovalci sklenili, da preskusijo, ali ni v teh izkušnjah nekaj resnice, še posebno, ker so ta čas Kitajci, ki nekaj dajo
tudi na svoja stara izročila, dosegli nekaj uspehov pri napovedovanju potresov tudi po zaslugi opazovanja obnašanja nekaterih živali.
Fizikalni kemik Helmut Tri-butsch je zbral poročila iz 77 potresov, med nji mi je bil prvi kar potres v njegovidomači vasi Friuli 1976. leta na severu Italije. Na osnovi pričevanj je ugotovil, da potresa ne napovedujejo le živalissvojimne-navadnim obnašanjem, marveč da se pred potresom pojavijo tudi nekateri drugi naravni pojavi, kot so megle, hliski in zvoki. Slednje pojave naj bi sprožilo povečanje števila elektrostatično nabitih delcev v ozračju, ki jilv sprošča tektonsko „vznemirjena” zemeljska skorja.
Tributsch je v nemščini leta 1978 o vsem tem napisal tudi knjigo, ki je že spodbudila raziskovalce v drugih deželah, da so resneje začeli premišljati tudi o doslej le anekdotičnih zadevah o potresih.
MiM
(Vir: Nature)
NAGRADA V KRŠKO SONJA KOSTEVC iz Krškega je dobitnica knjižne nagrade za rešeno nagradno križanko. Poslali sm« ji knjigo Sama Kuščerja „Sabi”, v kateri je ta mladi slovenski avtor priobčil več svojih krajših proznih zapisov, s katerimi se loteva problema človekove osamljenosti. Nagrajenki čestitamo in ji želimo prijetno branje, ostali pa poskušajte srečo naprej; rešite križanko in izrezano rešitev pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
TTTTTTTTjT
Lepo je življenje, lepa in bežna je sreča.
H. HESSE Ljudstvo vselej vriska, kadar mu je ukazano, naj dela, kar je naročeno od zgoraj.
P. LAGERKVIST Najboljše skrivališče je na najbolj očitnem mestu.
E. A. POE
MOR RAK
,• ;a. s.
lG stvar
NtM RE FORMAT OH iMARTlNi
NI«. SVETA
IT DENAR NA ENOTA
MESTO V VOJVODINI
KOOfl SE RAO SMEJE
AZ. DRŽAVA •PLIN ZMES ATMOSFERE
GLASB OELO /ST GR PESNIK
NARAVO
SLOVJE / POVBS. MERA
DL
KARTA PRI TAROKU/ LAT JAZ
POSEKA/
ZBIRANJE
PODATKOV
GL M BA BILONIJE/ JAREM
HITRO OPEČEN KOS MESA
Boljša slika Iz plastike
Sneg sestavljajo čudoviti kristali heksagonalnih oblik. V sliko sta vstavljena dva lepa primerka snežinke.
Bela opojnost pod lupo
Kako nastane sneg? — Snežinke so zelo samosvoje pri rasti in oblikovanju — Kos jim je le računalnik
Zdaj je tisti čas, ko nas razveseljuje, a nam tudi zadaja skrbi če ga je preveč, sneg, bela opojnost, kot mu tudi pravijo nekateri. Za večino ljudi je sneg le eden od mnogih naravnih pojavov, medtem ko so se znanstveniki precej namučili, da bi mu prišli do dna.
Šele v novejšem času so s pomočjo zelo zmogljivih računalnikov prodrli v skrivnost, kako se tvorijo snežinke.
Radovednost o tem vprašanju sega nazaj vse do slavnih mož, kakršna sta bila filozof Rene Descartes in astronom Kepler. Popolnoma pravilno sta doumela, da se snežinke tvorijo v naravnem Postopku, ki obsega dve poglavitni fazi; tvorbo ledenih kristalov m njihovo rast. Tudi sodobni znanstveniki pravijo tako, le da skušajo predvsem dognati procese, ki stvorijo čudovite ledene rožice.
Ledeni kristali se tvorijo v oblakih iz vodnih hlapov pri nizki temperaturi, podobno kot se tvorijo deževne kaplje. Hlapi se nabirajo okoli delca prahu ali česa Podobnega, kar deluje kot zg-oščujoče zrnce. Vendar pa je strokovnjake presenetilo, ker v večini snežink teh delcev niso odkrili. Fizik John Hallett razla-8a, da za nastanek ledenih kristalčkov služijo delci že stvorjenih kristalov, ki se lomijo in drobijo v oblakih in delujejo kot „seme” za druge kristalčke.
Ledeni kristal je šele prva stopnja v nastanku snežinke. Kristal se namreč veča in prične padati Proti tlom. Med padanjem snežinka raste v svojo končno podobo.
Prav ta rast pa je zelo zapleten Pojav, odvisen od mnogih dejavnikov, predvsem pa od temperature in vlažnosti zraka. Pri zmrzovanju vodnih hlapov se iz kristalizirajoče tvorbe oddaja toplota Prek ledenih izrastkov, ki se večajo in oblikujejo v šesterokotne oblike. Vzorce teh oblikovanj je Podal močan računalnik, ker je le ta sodobni pripomoček edini sposoben opraviti tako zapletene izračune.
Zanimivo je, da so izdelane računalniške modele, s katerimi so ugotavljali rast snežink, koristno uporabili pri raziskavah na povsem drugem področju — v metalurgiji. Pri ohlajanju zlitin se dogaja nekaj podobnega kot pri tvorbi snežink. Tudi v strukturi ohlajajoče se zlitine se tvorijo izrastki, od katerih oblike in hitrosti rasti so odvisne lastnosti dobljene zlitine.	.	.
MiM
(Vir: Newsweek)
Zelo redka prvina za ostrejšo televizijsko sliko
Na tržišču so se pojavili barvni televizorji, ki sesicerne ločijo dosti od siceršnjih tovrstnih naprav, le ekran je, kadar je ugasnjen, modrikast, medtem ko imajo ostali barvni televizorji sivkastega. Seveda ne gre le za estetsko spremembo ali modno norost, marveč za izboljšavo.
Novi ekran jenamrečprevlečen z izjemno redko snovjo, neodi-mijevim oksidom, ki dajeznačilno svetlo modkrikast odtenek. Ima pa še to lastnost, da filtrira nekatere svetlobne valove v rumenem in zelenem delu spektra. Zaradi tega je televizijska slika na novem ekranu kontrastnejša, ostrejša in enakomerneje osvetljena preko celega polja. Kot trdijo proizvajalci novih televizorjev, je ekran še posebno primeren za gledanjetele-vizijskega programa pri dnevni svetlobi ali v močneje razsvetljenem prostoru. Torej ni več potrebno zatemniti prostor, če želi gledalec dobiti odlično sliko na zaslonu.
Bankovci, ki so skoraj neuničljivi — Ponareja-_____________nje_____________
— NaotokuMan,kispadak Veliki Britaniji, so izdali prvi plastični bankovec. Bankovec za enfunt je zelenkaste barve (kar najbrž ne pomeni, da hoče ujeti visokoletečega brata ameriški dolar) in izredno trpežen. Znano je, da bankovci, če so stalno v prometu, hitro propadejo in jih je treba vedno znova dotiskavati, razen seveda, če niso spravljeni v nogavicah, kjer pa jih glodata miš in inflacija. Britanci so zato poskusili s plastičnim denarjem.
Plastični bankovec je prestal zelo trde preskuse. Poseben avtomat ga je kar polmilijonkrat zganil, preden se je na pregibu pretrgal. Torej gre res za trpežnoblago.
Seveda je bankovec postal takoj, kojeprišel vpromet, zbirateljska dragocenost. Ljudje so čakali v vrstah, da so ga lahko dobili, potem pa je vsakdo na lastno pest posk usil, ali se ga res ne da pret rga-ti. Novi bankovci so ostajali celi. Kmalu ne bodo nič posebnega, čeprav je tudi res, da plastičnih bankovcev višje vrednosti v Veliki Britaniji ne nemaravajo tiskati. Menda jih je lažje ponarediti kot papirnate.
VAŠA ZGODBA
DROBNA »MAMICA”
V naš kraj seje s Štajerskega priselila tričlanska družina. Bila nam je tuja po običajih in obnašanju, a smo jo vseeno toplo sprejeli. Stanovala je nedaleč od nas, zato smo se kmalu površno spoznali. Najbolj ljubka je bila Maja, kije rada veliko zahajala k nam. Onaje začela kmalu potem, ko seje družina povečala še za punčko Darjo, občasno hoditi k nam po mleko. Vsakič jedejala,da bodenar za mlekoprine-sla mamica, a mamice z denarjem ni bilo.
Nekega dne stopi s steklenico za mleko v roki na hlevska vrata in čaka, da pomolzem kravo. Nato sva šli v kuhinjo. Vprašala sem jo: „Maja, imaš danes denar za mleko?” Maja je samo odkimala z glavico in pogledala v tla.
Vseeno sem ji nalila mleka v steklenico, potem pa še v skodelico, zraven odrezala kos kruha in ji ponudila, naj je. Plaho je sedla in pričela jesti. Zdela se mi je tako ubogo, žalostno bitje, in kojejedla,je bilo videti, kot da bi raje žlico nesla v neka druga usta kot v svoja.
Ko je pojedla, sem ji prijazno rekla: „No, Maja, zdaj pa pojdi domov in reci mami, naj ti da denar za mleko. Zastonj ga ne morem dajati.”
Nekam potrta je odšla in se zelo hitro vrnila. V roki je držala majhno denarnico. Ponudila mi jo je in plaho vprašala: „Ali bo dovolj za mleko?” Odprla sem denarnico, vendar je bilo v nji le nekaj kovancev za pet par.
Vzela sem Majo v naročje. „Zdaj mi pa povej, čigav je ta denar,” sem ji rekla.
„Moj,” je odgovorila.
„Zakaj pa ti mamica ne da?”
Padla mi je okoli vratu in zajokala. Med ihtenjem mi je povedala, da sta mamica in očka pijana, daje Darja lačna in že ves popldan jokav „Kadar sta pijana, pridem k vam po mleko, ker v trgovino ne morem,” je potožila.
Tedaj sem tudi sama zajokala. Dala sem ji še nekaj keksov in ji rekla: „No, le pojdi domovin nahrani sestrico, ti moja mala, skrbna mamica.”
Se danes mi ne gre izspominahrabrodekletce, kije imelo v svojem srcu več materinskega sočutja in ljubezni, kot ga dostikrat imajo odrasli.
A. P.
Občutek tujstva, nezadostnosti, predobčutek smrti prihaja šele z zrelostjo duha.
M. ROŽANC
Včasih se zgodi, da resnica postane laž, ali obratno, da je bila laž resnica.
T. SVETINA
Čeječlovekdober.jevsako	Ves predmet	umetnosti je
njegovo dobro dejanje narav- organiziran v protest proti no.	državi.
B. ZUPANČIČ	J. VIDMAR
Janez Trdina
V
Črtice in povesti iz n
HUDEVCI
Gospodinja gre po vino in odide po kratkem pomenku zopet ven na svoje delo. Mož je bil čokljat, majhne postave in okroglega, kaj prijaznega obraza, let se mu je poznalo kakih trideset. Tovarišici, sedeči tik njega, ne bi bil prisodil nihče manj ko petdeset let, rasti je bila visoke, lica pa bledega in velega, samo njeno živo oko in sladko, skoraj dekliško smehljanje je izpričevalo, da je starost še ni popolnoma zmogla. Vsak bi bil z mano vred dejal, da ima pred sabo mater in sina.
Nadaljevala sta pogovor, ki sta ga imela bržkone že spotoma. Jaz pijem počasi svojo mmerico, zapalim smotko in poslušam z vedno večjim čudom.
„lmaš prav,” pravi žena, „rogin (vol) ostane, jelena bova prodala. Kaj, ali ga boš gnal na Toplico, včeraj teden bo tam semenj?”
„Če pojdeš tudi ti z mano, ga bom."
„Veš, jaz se bom zdaj težko odtegnila; preveč je opravka.”
„Samemu se mi pa ne ljubi hoditi; ga poženeva čez tri tedne v mesto."
„Saj res, takrat ti bom kupila za nedeljo nov klobuk; tega nosiš že šest let; imel si ga že na poroki. Veš, prav lepega ti bom izbrala, zato ker si moj in te imam tako rada."
„Kaj, že šest let bo, kar sva se vzela?"
,,Seveda, ali se zdi tebi tudi kakor meni, da je preteklo strašno naglo teh šest let?”
Meni se vidi, kakor da bi bita komaj tri leta. G lejte si no, čas beži res najhitreje, čeprav nima nog.”
ne
mi
„Pa ne vsakemu. Veš, od konca sem se te res bala; vsi so me strašili in prigovarjali: Ne jemlji mladega, ne bo maral zate, še tepel te bo, pa hvala bogu, da so se motili.” Pri tem mu položi roko na ramo in mu ginjeno gleda v oči. „Vidiš, še mladi se razumejo malokjetako dobro, kakor midva. Vseh šest let nama ni prišlo nikoli nič navzkriž. Ti, moj Martinček, si tako dober, tako potrpežljiv z mano! Oh, Bog ti daj svoj nebeški raj za tako neskončno prijaznost!"
„ln tudi tebi, preljuba moja Nežika. Nikar govori, da sem potrpežljiv! Saj mi ne nagajaš nič,... ne očitaš nikoli, da nisem prinesel nič svojega k hiši, mi strežeš , kar le moreš. Divjak in brezbožen nehvaležnik bi moral biti, da bi te ne imel prav iz srca rad, prej, zdaj in na vekomaj."
„Bog te živi, moj Martinček! Čakaj, mora nama prinesti kaj prekajenega, saj vem, da ima. Anica! Anica!”
Pleče se jima prinese, mož razreže in zdaj si začneta ponujati in pehati drug k drugemu najlepše kosce, prav, tako, kakor si ponujata včasi mladi ljubeči ženin in cvetoča nevesta. Jaz sem kar strmel. Ves radoveden vstanem in grem prašat gospodinjov vežo, ko sta ta dva človeka, ki se, tako različnih let, med sabo vendar tako presrčno ljubita?,
„1 no, to je moja sestra Nežika, za katero sem vam že povedala, in njen mož Martine. Na Hudem se imajo radi tudi možje in žene, ne samo sosedje. Sestra je imčla v prvem zakonu grozno sitnega moža. Zdaj ji povrača Bog, kar je pri njem in z njim trpela. Martine ni prinesel k hiši nič dote; vzela ga je, ker ji je bil všeč; bil je tako vesel fant in priden in lep, saj je še zdaj čeden. Boljšega moža bi res ne biia mogla dobiti. Nežika je zadela v drugem zakonu veliko
terno. Martine jo nosi tako rekoč na rokah, tako je dober z njo. Pa kaj bi pravila, saj ste sami videli in slišali.” Sel sem nazaj v krčmo in sem se jel tudi jaz z njima pomenkovati, seve, kakor je nanesla beseda, zdaj fo pa ono, nazadnje tudi o Hudem in blagih Hudevcih. Povedal sem vse, kako sem jih slišal povsod hvaliti, kako slovi posebno njihova lepa edinost in vzajemnost.
Nežika se namuza in pravi: „Veste, taki angeli pa spet nismo, čeravno se med sabo res ne rujemo. Počemu neki bi se? Kaj nam ni tako vsem veliko laglje in bolje? Pa bojim se, da taka slava ne bo hodila o Hudevcih do sodnega dne. V lase nam je že zalezla uš. Priklatil se je v našo vas hud jezičnik in zavidnik. Mi se zanj ne brigamo dosti. Ali otroci mu niso nič boljši. Ko odrastejo, bo splaval po vodi naš mir. Dobro, da bom težko to učakala."
Martine, ki je bil rojen in je odrastel v drugi vasi, je popolnoma potrdil iz svoje skušnje vse to, kar sem čul lepega o Hudevcih, in da lahko priseže, da se poštenejši ljudje ne nahajajo v devetih farah okoli, nikar li v prečenski. —
Sledeči in še marsikateri drugi ponedeljek se je glasilo v naši krčmi celo krdelo teh preprostih vaščanov. Jaz sem sedel pri svoji mali mizici, kadil smotke, poslušal 'in gledal. Zapazil nisem ravno veliko, ali kar sem zapazil, me je zvečine veselilo, ker je izviralo iz nepokvarjenega srca. Tu ni bilo čuti nobenega kriča, nobene kletve, nobenega prepira, razen za šalo, veliko veliko pa veselega pogovora, smeha in petja. Iz njihovih besed sem se prepričal, da so Hudevci ne samo dobri ljudje, ampak tudi razumni kmetovalci.
POTA IN STlf /
dežurni	
poročni	D
IZ AVTOMOBILA IZGINIL KASETOFON — Novomeščanka Milena Novak je 10. januarja popoldne parkirala svoj osebni avlo pred trgovino na Zagrebški cesti. Medtem ko je bila v prodajalni, ji je zaenkrat Se neznan tat iz vozila zmaknil kasetofon, ki ga je lastnica pustila na sedežu,-
VLOMIL V DVIGALO — V noči na 13. januar je nekdo vlomil v transportno dvigalo novomeškega Dinosa in iz njega ukradel akumulator. Škode je za blizu S tisočakov.
PRETEPAL SOSTANOVALCA — Novomeški miličniki so v petek pridržali do iztrezmtve 31-letnega Slavka Nediča iz Novega mesta, ki je vinjen kričal po stanovanju in se potem pretepal s sostanovalcem.
ČAKA GA SODNIK — Podobna usoda je doletela 24-letnega Zahirja Livadiča iz Kanižarice, kije istega dne popoldne vinjen razgrajal na črnomaljski pošti.
OB RADIOKASETOFON — No-vomeščan Jože Kastelic je 14. januarja prijavil miličnikom, da mu je nekdo iz avtomobila ukradel radiokasetofon in ga tako oškodoval za okoli 6.000 din.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Neznani nepridipravi so se prejšnji teden spravili nad javno telefonsko govorilnico, nameščeno na zid kmetijske zadruge na Dvoru. S svojim početjem so naredili kar za 100 tisočakov škode. Kje in kako jo bodo odslužili, bodoodloči-li sodniki.
•Nekaterim se stolčki očitno preveč majejo in si žele pravočasno priskrbeti nove. Iz gostišča Kolpa na Vinici, kije last Integralovega tozda Bela krajina, je namreč pred dnevi na terasi zmanjkalo 10 stolov.
•Koliko dela je imel Metličan Tomo Juran! Že spomladi je v svojem gozdu posekal hrast, iz njega napravil za pet kubikov hlodovine, to izvlekel iz gozda k poti, ko pa je hotel lesodpeljati na žago, je razočaran ugotovil, da je to storil že nekdo drug. Kdo, ugotavljajo miličniki.
Letos „prostihM 220 uniform
Iz tacenske Sole prišlo doslej že 1.400 kadetov — Letos prostora za 220 novincev — Veliko možnosti za napredovanje — Vse večje zanimanje med dekleti
LJUBLJANA — Kadetska šola za miličnike v Tacnu pod Šmarno goro bo letos sprejela 2e sedemnajsto generacijo petnajstletnikov. Od leta 1967, ko je prvič odprla vrata bodočim miličnikom, je iz nje prišlo kakih 1.400 kadetov, od katerih jih je danes 2e okoli 50 prišlo do visoke izobrazbe, prek 100 jih ima končano višjo šolo, 20 pa je celo takih, ki so končali vojaško akademijo.
Če izluščimo še nekaj podobnih številk, navrženih na tiskovni konferenci pred dnevi, ki so jo v trenažnem centru pri Ribnici pripravili delavci republiškega sekretariata za notranje zadeve, potem velja povedati, da je od 1.400 kar 800 kadetov napredovalo v službi, največ v vodjo varnostnih okolišev, 40 izmed njih je danes komandirjev postaj milic, okoli 50 je pomočnikov komandiijev, 30 jih je prispelo do inšpektorjev milice, okoli 100 jih je prešlo v druge strokovne službe itd. Daleč od tega torej, da bi bila tacenska kadet-
ska šola, ki bo letos sprejela 220 novih učencev, končna stopnica pri željah in ambicijah mladega miličnika.
Nekaj o samem šolanju. To traja štiri leta, v tem času pa kadet odsluži vojaški rok, ki pa mu je-priznan šele potem, ko ima najmanj triletni miličniški staž. Prav tako mora kadet po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let. Šolanje je namreč brezplačno, učenci pa živijo v domu, kjer so jim na voljo stanovanje, hrana, uniforme, delovni in učni pripo-
Je bilo lani manj sporov?
Na pravno posvetovalnico se je lani obrnilo manj delavcev — Največkrat iščejo pomoč nekvalificirani
delavci
NOVO MESTO — Težko je najti odgovor na vprašanje, ali gre zmanjšano število delavcev, ki so se v lanskem letu (vseh je bilo 96) obrnili po pomoč na pravno posvetovalnico, v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo takšnih delavcev kar 130, iskati v manjšem številu sporov in nejasnosti, ali pa gre morda za to, da vsi še ne poznajo te oblike pomoči, ki jo preko posvetovalnice daje delavcem občinski sindikalni svet vsak torek popoldne.
Naj bo kakorkoli, tudi letos seje potrdilo staro pravilo, da se delavci najpogosteje zatekajo po pomoč v primerih, ko je na kakršenkoli način prizadet njihov materialni
• Med 96 delavci, kolikor jih je lani iskalo pomoč pri pravni posvetovalnici, jih je bilo kar 77 iz proizvodnje, le 19 pa ostalih. Zanimivo je tudi, da je bilo precej takih, ki so se zatekli po nasvet, iz drugih republik, kar 24.
položaj, bodisi da gre za spore pri odmeri osebnega dohodka, raznih nadomestil ali za disciplinske postopke z najstrožjimi ukrepi. Zelo malo pa je primerov, ko delavci iščejo pravne nasvete zaradi neurejenih medsebojnih odnosov, čeprav je prav teh veliko.
Zanimivi so tudi primeri, ko delavci uveljavljajo bolniški stalež. Zlasti je ta problematika značilna za delavce iz drugih republik, ko jim zdravnik v njihovem kraju prizna začasno nezmožnost za
SPOSOJENO TRNJE
— Vsi govorijo o socialnih razlikah, nihče o razrednih. Mislim pa, da ni ni kakršne razlike.
Iščemo odgovor
Papir, ki dovoljuje vse?
V novomeškem Gostišču na trgu se srečujejo s po-sebnežem, ki jim odvrača goste in celo zaposlene
Novo mestec Kolektiv novomeškega Gostišča na trgu je že pred meseci opozoril ustrezne službe, predvsem skupnost socialnega skrbstva, na gosta, ki s svojim vedenjem kvari ugled lokala, odvrača goste, bili pa so celo primeri, ko so zaposleni delavci prav zaradi njega zahtevali premestitev. In v čem je težava? Omenjeni občan ima namreč potrdilo o duševni motenosti, ki ga vsakomur, ki bi hotel preprečiti njegovo neokusno vedenje, pomoli pod nos.
Po besedah poslovodje gostišča Nika Veseliča je pritožb gostov vse več. Kako tudi ne, ko pa se oseba, o kateri je govor, največkrat v vinjenem stanju kar prisede k mizi gostov, pije iz njihovih kozarcev, ne tako redko pa odide tudi v prostore samopostrežne restavracije. Tam meni nič, tebi nič vzame izpred gosta krožnik s hrane, kije seveda že plačana, in jo mirno zraven gosta poje, v skrajnem primeru pa se zadovolji s tem, da z mize jemlje ostanke hrane. Ne tako redka navada omenjenega posebneža je, da takrat, ko je največ gostov, urinira v cvetlična korita, da vpije, se ne glede na letni čas slači, poliva pijačo po mizah in tleh, poprečno pa se zadržuje v lokalu kar po 10 ur.
Gostinci pravijo, da lokal ne more biti njegova dnevna soba, spalnica in kopalnica, natakarji pa ne patronažne sestre. Zato so za pomoč prosili novomeško UNZ in skupnost socialnega skrbstva, vendar kakršnegakoli ukrepa, ki bi preprečil vse te neokusnosti, ni od nikoder, čeprav njihovo prvo obvestilo nosi datum 23. julij lani. „Kdo je torej tisti, ki bo poskrbel bodisi za zdravljenje duševno motenega človeka, bodisi mu priskrbel primeren kraj in način bivanja?” se sprašujejo zaposleni v Gostiščih na trgu.
delo, medtemkozd ravnik tozda to pravico zavrne. .
Mogoče bolj kot vse to pa je zanimivo pogledati na strukturo tistih, ki takšno pomoč iščejo. Daleč prednjačijo nekvalificirani delavci, mnogo manj pa jetakih-z višjo ali visoko izborazbo. Mar to pomeni, da delavci z nižjo izobrazbo zakrivijo več sporov, ali pa je to le potrdilo bolj ali manj znane resnice, da znajo tisti pri vrhu bolj poskrbeti zase?
B. B.
MLADOLETNIK ZANETIL POŽAR?
Iz cisterne steklo 7 tisoč litrov mazuta
Pri Skopicah prometna nesreča z veliko škodo
PO NESREČI POBEGNIL
POTOK— 13. januarja seje 45-letni Novomeščan Jože Tavčar peljal z osebnim avtom iz Straže proti Novemu mestu. Pri vasi Potok mu je nasproti po levi strani ceste pripeljal voznik drugega osebnega avtomobila in Tavčarjev avto oplazil, nato pa odpeljal naprej. Že naslednjega dne so ugotovili, da je pobegli voznik Jože Počrvina.
močki, imajo pa celo pravico do nekaj denarja za osebne potrebe. Ih da ne bo kakšnega odvečnega strahu: kadeti se uče istih predmetov, kot njihovi srednješolski vrstniki, imajo pa seveda nekaj dodatnih, strokovnih. Še ena novost je uvedena v šolanju bodočih miličnikov. Da novopečene kadete kar najbolj privadijo na kolektivno življenje, jih že zadnjega avgusta popeljejo na morje, kjer imajo plavalni tečaj.
Pred časom je bilo veliko govora tudi o tem, da bi sčasoma v
KRIŽ PRI ŽUŽEMBERKU — 10. januarja je nekdo vlomil v hišo Vinka Hočevarja iz Fužine v grosupeljski občini, ki stoji na Vrhu pri Križu blizu Žužemberka. Storilec je vlomil skozi kletno okno in v hiši vse razmetal, nato pa odšel še v gospodarsko poslopje, ki je bilo odklenjeno. V kašči je zakuril in se ob ognju grel, ko pa je poslopje zapustil, je žerjavica, ki je še ostala, zanetila požar. Ker je poslopje precej odmaknjeno, vaščani ognja niso opazili, tako da so zublji poslopje povsem uničili. Dejanja je osumljen mladoletni M. B.
SKOPICE — Še ne tako dolgo nazaj je prevrnjena cisterna z naftnimi derivati povzročila pri Beli cerkvi precejšnjo onesnaženost in tudi precej vroče krvi, prejšnji teden, točneje
10.	januaija dopoldne, pa je do podobne nezgode prišlo pri Skopicah.
Štefan Ptičar iz Gomilice pri Turnišču je to dopoldne peljal tovornjak s dstemo po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Iz neznanega vzroka se je v bližini Skopic odpel spoj med vlečnim delom in cesterno, sklopka, ki je pri tem izpadla, pa je zadela osebni avto Mirka Juriče iz Metko-viča. To pa seveda še ni najhuje. Odklopljeno cisterno je zaneslo na levo, kjer se je po nasipu prevrnila na travnik, pri tem pa se je odprl pokrov, in iz cisterne je steklo okoli 7 tisoč litrov mazuta. Nekaj manj, kakih 5 tisoč, ga je še ostalo v cisterni.
Škode na obeh vozilih je za prek 500 tisočakov, medtem ko je razliti mazut vreden kakih 250.000 din. O kakršnikoli drugi škodi, povzročeni z razlitjem nafte, zaenkrat še ni podatkov.
•V učnem programu za miličnika kadeta je 385 ur slovenščine, 315 ur matematike, 280 ur telesne vzgoje, 280 ur krimi* •naliste itd., najmanj, 140 ur, pa fizike, kemije, zgodovine itd. Poleg rednih predmetov je za zapolnitev prostega časa na razpolago kar 33 različnih krožkov.
kadetsko šolo vključili tudi ženske. Zaenkrat razmere tega še ne do-
puščajo in malo je verjetno, da bo do tega sploh prišlo. Zenske pač,
najbolj enostavno povedano, niso sposobne iz tega ali onega vzroka opravljati vseh del,- ki jih od njih zahteva poklic miličnika kadeta. Sicer pa so odprta vsa druga vrata, da dekleta, ki jih ta poklic vse bolj privlači, pridejo do modre uniforme.
B.	B.
ELEKTRIKA POVZROČILA OGENJ
MAČKOVEC PRI DVORU — Stara in dotrajana električna napeljava je 9. januarja zakrivila požar v hiši Terezije Primc v Mačkovcu pri Dvoru. Ogenj, kije nastal v predsobi, je najprej gasila lastnica sama, nato pa so ji na pomoč priskočili še sosedje. Požar so dokaj hitro pogasili, tako da je škode „le” za 40.000 din.
MILIČNIKI POLOVILI VLOMILCE — V zaselku Kot pri Rakitnici so miličniki polovili vlomilce v ribniško banko. Tokrat ni šlo »zares”, saj je bila to le taktična vaja posebne miličniške enote, s katero so prikazali novinarjem iz vse Slovenije, kako zanimiv, razgiban in zahteven je poklic miličnika, za katerega se šolajo učenci kadetske šole v Tacnu. (Foto: Primc)
Bančni roparji prijeti
V pičlih desetih minutah je bilo akcije posebne enote milice v Kotu pri Rakitnici konec
RIBNICA — V noči od 11. na 12. januar so oboroženi in maskirani neznanci oropali izpostavo Ljubljanske banke v Ribnici. Vest seje kot blisk razširila po Ribniški dolini in kmalu zatem je neki občan iz Rakitnice obvestil ribniško postajo milice o tem, da je ob opuščeni hiši v vasi Kot, kak kilometer iz Rakitnice, opazil tri neznane moške sumljivega vedenja.
Po že dolgo utečenem postpku je v akcijo nemudoma stopila posebna enota milice. Izurjeni, opremljeni in oblečeni fantje so v najkrajšem možnem času obkolili hišo in zaprli vse dostope do nje. Za vsak primer je po okolici krožil še helikopter. Vodja enote je dal roparjem tri minute časa za vdajo, v tem času pa so se skrivoma približali hiši. Po preteku treh minut so neznanci v hiši odgovorili s streljanjem. Člani posebne enote so bliskovito prešli v akcijo. Najprej so skoz okna v hiši izstrelili dimne bombe in plinske naboje, v zaščiti dimne zavese pa zasedli vse izhode iz hiše. Ob tem se je enemu od roparjev, la je izkoristil slabšo vidljivost, uspelo izmuzniti iz hiše, vendar je že po kakih desetih metrih bežanja obležal v visokem snegu pod posebej izšolanim psom. Tudi ostala dva roparja sta bila hitro prijeta. Miličniki so namreč z dobro uvežbano akcijo kmalu zasedli hišo, pri čemer je je bil eden od roparjev ranjen, zanj pa je poskrbel rešilni avtomobil, ki je bil takoj pri roki. Akcija je bila tako v pičlih desetih minutah končana.
Resda je tokrat šlo le za vajo, ki sojo ob predstavitvi mili-čniškega poklica zbranim novinarjem prikazali člani posebne enote milice v okviru RSNZ, toda skoraj gotovo bi bil tudi v drugačnih okoliščinah konec povsem enak.
B. B., J: P.
Še preveč tožarjenja
Kaj otežuje uspešnost poravnalnih svetov?
Huda prometna nezgoda za tri ure zaprla promet
SEVNICA — Z razvojem samoupravnega sodstva so menili, da bodo redna temeljna sodišča razbremenjena nekaterih zadev. Pregledi pripadov sporov tudi pri ostalih sodiščih kažejo ravno nasprotno.
Predsedstvo občinske konference SZDL je na zadnji seji obravnavalo dejavnost poravnalnih svetov v krajevnih skupnostih. Uspele poravnave je, žal, še vedno mogoče preštevati na prste. Sevniško temeljno sodišče je predlani poravnalnim svetom odstopilo 5 civilnih in 6 kazenskih zadev,- do
konca lanskega novembra pa še 4 civilne in 8 kazenskih zadev. V letu 1982 sveti niso rešili nobene zadeve, a so se v letu 1983 malo popravili z dvema civilnima in eno kazensko poravnavo. Od novih zadev do konca lanskega novembra so rešili po dve civilni in dve kazenski zadevi.
25-letni Krčan Alojz Simonič umrl med prevozom r novomeiko bolnišnico
Med reševanjem suhega mesa se je opekla
Slab dimnik povzročil požar v Velikem Orehku
VELIKI OREHEK — V petek okoli 7. ure zjutraj je 73-letna Anica Banič iz Velikega Orehka pri Novem mestu zakurila zidan štedilnik v kuhinji. Vse pa kaže, da je skoz odprtino sestavljenega betonskega dimnika na podstrešju uhajal ogenj, ki je že okoli 8. ure povzročil požar. Najprej je pričela goreti slamnata streha.
Baničeva je takoj, ko je opazila požar, stekla na podstrešji in pričela reševati suho meso, ki se je tam sušilo. Pri tem je dobila hujše opekline, zaradi katerih so jo kasneje prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Ob tem je treba povedati, da sta se laže opekla tudi sovaščana, ki sta Baniče vo rešila pred ognjem, vendar nista iskala zdravniške pomoči.
Požarje uničil celotno slamnato ostrešje in lesen strop, tako da so nastalo materialno škodo ocenili na preko 600.000 din.
Da sveti niso bili prodornejši, seveda ne gre pripisovati samo njim. V praksi je tako, da so stranke še manj spravljive, če so vpleteni tudi že odvetniki. Sveti so bili dokaj uspešni pri razreševanju zadev, ko so se občani nanje obrnili neposredno. Sodniki so pripravljeni sodelovati pri usposabljanju članov teh poravnalnih svetov pri njihovem nelahkem^pravilu. Sklenili so tudi, da to vprašanje obravnavajo na prvih zborih občanov. Zanimivo je tudi, da še vedno ni ustanovljen noben poravnalni svet v združenem delu. Ravno tako še ni bilo primera, da bi poravnalni svet uporabil zakonsko določilo in o zadevi tudi odločil, sodišče pa bi zatem bdelo le nad izvršbo.
A. Ž.
DRNOVO — V nedeljo nekaj po polnoči je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Drnovem do hude prometne nezgode, ki je vnovič terjala življenje.
25-letni Krčan Alojz Simonič se je ponoči peljal s Čateža proti Drnovemu, tam pa je iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste. Prav v tistem času je nasproti pripeljal 40-letni Tomo Marojevič iz Srebrenika in s čelno stranjo silovito treščil v bok Simonlčeve-ga vozila. Ob nezgodi je dobil Simonič tako hude poškodbe, da jim je med prevozom v novomeško bolnišnico podlegel, teže ranjena pa sta bila tudi voznik Marojevič in njegova sopotnica Ruža Marojevič.
Kar tri ure je bil promet na magistralki preusmerjen na drugo cesto, materialne škode pa je bilo za 900 tisočakov.
IZSILIL JE PREDNOST — Novomeščan Nedeljko Obradovič k je 10. januarja popoldne peljal z osebnim avtom s parkirišča tovarne zdravil .Krka” na Cesto herojev in pri tem zapri prednost osebnemu avtu, ki gaje pripeljal Zagrebčan Stanislav Mrkob-rad. Pri trčenju je nastalo na vozilih za 120.000 din škode.
šnico, materialno škodo pa so ocenili na kakih 150 tisočakov.
..PLES” ZARADI PREHITRE VOŽNJE — Jože Pušič iz Bušinje vasi se je 12. januarja popoldne peljal z osebnim avtom iz Metlike proti Novemu mestu. Pri Trnovcu je vozilo pričelo zaradi prevelike hitrosti zanašati. Prav takrat so nasproti pripeljali trije avtobusi. Prva dva sta se Pušiču šc uspela izogniti, medtem ko tretji, vozil ga je Vasilij Radanovič iz Kurilovca pri Ozlju, trčenja ni mogel preprečiti. Voznik Pušič se je pri nesreči ranil in so ga odpeljali v novomeško bolni-
_ NAVZLIC UMIKANJU TRČII — Jože Šolar iz Čardaka pri Črnoml se je 13. januarja peljal s tovornjake od Dvora proti Žužemberku. Mačkovcu je peljal po levi strani cesi takrat pa mu je nasproti z avto pripeljal Roman Pajk z Dvora. Nav lic umikanju je prišlo do trčenja, katerem seje Pajk poškodoval, prep Ijali so ga v novomeško bolnišnic Gmotne škode pa je 130.000 din.
NI PRAVI CAS USTAVIL — 1 januarja okrog 11.25 je nemški drž vljan Siegfried Plocher peljal tovo n jak po magistralki proti Zagrebu. P Poljanah je ustavil za drugim vozilon ki je stalo zaradi okvare, takrat pa od zadaj tr61 vanj Milorad Gajinov Velike Livade. Pri nezgodi so ! poškodovali Plocher in njegovi sopo niki.
Namesto na vrhu boj na dnu
Nogometaši Elana se bodo spomladi borili za obstanek v ligi — Vzrokov za neuspeh je več
Ustanovljen kolesarski „pool”
Dolenjski kolesarski sklad, ustanovljen prejšnji teden, bo poslej skrbel za razvoj tega športa na Dolenjskem — Cilj: najboljši v državi
NOVO MESTO — Novomeški nogometaši so bili zagotovo eno največjih razočaranj jesenskega dela prvenstva v 11. republiški nogometni ligi. Ekipa, ki si je še pred pričetkom prvenstva zadala za cilj osvojitev prvega mesta in končno vstop v 1. slovensko ligo, je pristala povsem pri dnu lestvice. Po besedah Raše Protiča, člana j Pr^dsedstva kluba, so ekipo dotol-'j kli začetni neuspehi.
..Po tako slabem startu, ko so kar naenkrat padle v vodo vse možnosti za osvojitev želenega ci-*JT. .se je fantov polotilo malodušje, vse ostalo pa je znano. Bilo je tudi nekaj manjših nesporazumov znotraj kluba in če k temu prištejemo še izredno slabe Pogoje za delo, pomanjkanje denarja, p®tem je opravičilo za taksne reziltlate tu. Seveda pa prihodnosti ne bomo gradili na njem. Zavedamo se, da imamo dovolj dobro ekipo, ki lahko ve-uko doseže.”
Elanovci pričenjajo s pripravami pojutrišnjem na novomeškem stadionu Bratstva in enotnosti in v Športni dvorani. Trener Nikola Popivoda ima na voljo 22 igralcev, Spomladi bodo nastopali isti igralci kot v jeseni. Na okrepitev torej v •dubu niso mislili, pač pa na boljše delo, kar so dokazali tudi s tem, da so trenerjem posameznih selekcij dodali v pomoč še po enega tehničnega vodjo.
-Radi bi kar najbolj okrepili strokovno delo,” pravi Protič. „V ta namen smo tudi za danes zvečer
Se kaj vefi kot le lastna rekreacija
'sklicali sestanek z vsemi starimi igralci, ki so nastopali za naš klub. in jih želimo ponovno pritegniti k sodelovanju. Konec koncev imamo danes v klubu pet selekcij z okoli 100 igralci, kar ni od muh. Smo pa tudi organizatorji rekreacijske lige v nogometu, kjer sodeluje 45 ekip s prek 500 igralci. In mi vrag, da ne bomo nekoč iz te množičnosti dobili tudi kvalitetno enajsterico!"
Spomladansko nadaljevanje prvenstva je predvideno za 18. marec, do takrat pa je za dobre priprave in uigranost ekipe še dovolj časa. Cilj ekipe je po vseh jesenskih spodrsljajih obstanek v ligi, kaj več pa so odložili za prihodnje leto.
„Upamo, da bomo letošnjo sezono uspešno prebili in potem bolj res n p zastavili delo za novo prvenstvo. Vedeti pa morate, da to ob dejstvu, da stane sezona ligaškega nastopanja za vse selekcije v klubu kar sto starih milijonov, novomeška TKS pa prispeva le četrtino, ne bo lahko. Nekaj pove tudi to, da imamo danes v klubu vsega 7 ali 8 žog, da si igralci celo sami kupujejo ko-pačke, da drese perejo doma naše žene itd. Delati v takih razmerah ni lahko, pa četudi je naš končni cilj le igranje v 1. slovenski ligi,”je zaključil Rašo Protič, ki je novomeškemu nogometu in Elanu doslej dal polnih 18 let zagnanega dela in odrekanja.
B. B.
NOVO MESTO — Za dolenjsko kolesarstvo je bil minuli torek prelomen datum. Z ustanovno skupščino je namreč tudi dejansko zaživel »dolenjski kolesarski sklad”, ki bo poslej temu športu zagotavljal prepotrebna materialna sredstva za nadaljnji razvoj res obetavne generacije mladih kolesarjev, ki sije v pičlih dveh sezonah priborila mesto med tremi .najboljšimi klubi v državi.
Športni delavci novomeškega kolesarskega društva, kije bilo seveda nosilec te akcije, so na ustanovni skupščini posebej poudarili, da gre za sklad, v katerem bodo sredstva združevale delovne organizacije z vse Dolenjske, in da so z njihove strani še zmeraj na široko odprta vrata za morebitno ustanovitev podobnega
METLIKA — Res se metliški TVD artizan odlikuje po odprtosti, pest-in množičnosti, saj ima 250 anov in vrsto sekcij (od sekcije cici-anov in pionirjev, ženske, moške, °sarkarske, namiznoteniške, boksarske in kolesarske, pripravljajo pa se na ustanovitev atletske sekcije), a fC’ malo takšnih, ki so se pripravljeni žrtvovati še kaj več kot le za •vojo lastno rekreacijo.
Zato so maloštevilni vaditelji moč-'o obremenjeni, tako da jim preteklo Et9 ni uspelo poslati nikogar na tečaj ^ Vaditelje .in organizatorje rekrea-7Je. Poleg tega je stagniralo tudi delo namiznoteniške in boksarske sekcije, Pj° pa se je toliko bolj razmahnilo ® vanje lani ustanovljene kolesar-e sekcije. Zanimanje za kolesarski P°rt je v Metliki naraslo celo do te P*re. da bodo februarja ustanovili °i arski klub ali društvo, katerega “ga ne bo le razvijanje tekmo-, n'ega, ampak tudi množičnega “lesarstva.
Kot so poudarili na nedavnem ?t>čnem zboru, je TVD Partizan kljub ' romnim sredstvom (na voljo je imel e okrog 50 tisoč dinarjev), v pretek-em letu izpeljal vrsto akcij. Letošnje et0 Pa b° delo še popestril z vrsto na-topov, razvijanjem množične rekrca-'Je, tekaškimi in kolesarskimi krosi.
SMUČARSKI TEKI NA CIKAVI
NOVO MESTO — V soboto je tekaška sekcija novomeškega SD Rog pripravila tekaško tekmovanje na odlično pripravljenih progah na Cikavi. Pri pionirjih je na 3 km dolgi progi zmagal Herič, pri ženskah Grivčeva, pri moških preko 40 let na 5-kilometrski progi Slavko Medle, na enako dolgi progi pa pri moških preko 40 let Makotar.
»Zlata selekcija” spet na Senovem
Pester spored dobrodelne prireditve — Tekmeci Senovčani
SENOVO — -Zlata selekcija”, ki nastopa v malem nogometu po vsej Sloveniji in izkupiček prodanih vstopnic podaija Zvezi paraplegikov Slovenije, bo v petek, 27. januarja, ob 18. uri že tretjič gostovala na Senovem. Dvakrat je »zlata selekcija”, ki jo sestavljajo nekdanji vrhunski športniki, kot so Miro Cerar, Bogdan Norčič, Brane Oblak in drugi, premagala Rekreacijo 500 iz Krškega. Tokrat se bo zoperstavila »zlati selekciji” Nogometna rekreacija Senovo. Kot nam je povedal prizadevni organizator teh srečanj Vid Budna, botokrat spored prireditve v športni dvorani Doma 14. divizije na Senovem še bolj pester, saj bo tekma potekala v treh tretjinah po 20 minut, v odmorih pa naj bi nastopila skupina Krik z aerobiko in Andrej Šifrer. Doslej so pridobili 20 pokroviteljev med organizacijami združenega dela in obrtniki. Vstopnina bo 100 dinarjev.
Spomladi novo igrišče?
Eden od sklepov skupščine NK Ribnica je tudi ta, naj se takoj prične z obnavljanjem stadiona
RIBNICA — Letna skupščina NK Ribnica je bila najboljša priložnost za pregled lanskoletnega dela in ocenitev doseženih rezultatov. Kot je znano, so igralci po jesenskem delu prvenstva v ljubljanski nogometni ligi na 6. mestu z majhnim zaostankom za vodilno enajsterico, in prav zaradi tega je bil eden od sklepov skupščine, naj se moštvo spomladi bori za vrh. Za takšna pričakovanja je dovolj osnov, v pivi vrsti pa dejstvo, da imajo Ribničani res izredno ugoden razpored srečanj, saj bodo kar šest tekem igrali doma.
»Pravzaprav največji cilj, zaradi katerega se nogomet sploh igra, je dosežen. Tašport jenamrečv zadnjem letu veliko pridobil na množičnosti, saj danes srečujemo žogobrce v domala slehernem delu ribniške občine,” je
Komu letošnje prvenstvo
Krški speedwayisti Žibert, Omerzel in Gerjevič bodo Imeli največje tekmece med slovenskimi tekmovalci
KRŠKO — »Krški speedway v Jugoslaviji nekaj pomeni, v mednarodnem merilu pa prav malo, ker je ta šport v celi dižavi zelo zapostavljen," meni športni funkcionar krškega avto-moto društva Stane Žjgante. Kakšnih rezultatov *e toreJ lahko nadejajo krški spee-uwayisti v letošnji tekmovalni sezoni?
Republiški in državni prvak med posamezniki, 31-letni mehanik Zastava servisa v Krškem Jože kert pravi; »Vedno je težje braniti osvojene naslove, saj imajo tekmeci posebno močan motiv, da Premagujejo prvake. Upam pa, da n°m uspel s pridno vadbo, zdaj še z nabiranjem telesne kondicije, Pnaieje pa še z večjo pozornostjo tehniki in taktiki vožnje, nabrati dov°lj moči in zijanja, da ubranim Pridobljen ugled pred najresnejšimi zasledovalci. Žal je pri nas še vedno tako, da moraš sam veliko asa zapraviti tudi pri pripravi tekmovalnega stroja, ki ga seveda moram poznati do potankosti.” Tudi Žibertov klubski tovariš, 'etni papirničar Krešo Omerzel ‘ma svojo računico: »Z Jožetom sva osvojila naslov državnih prvakov v parih, skupaj z Zvonetom Geijevičem pa smo znova postali moštveni državni prvaki v spee-dwayu. V tekmovanju posamez-mkov sem za šest točk zaostal za
Žibertom. Osvojeni naslov podprvaka mi seveda veliko pomeni, toda upam, da bom letos z manj smole in nekolikanj več sreče na tekmovalni stezi ugnal sicer dobrega prijatelja Jožeta."
Trener krških speedwayistov, večkratni državni prvak Franc Babič pa, podobno, kot tudi drugi Sani vodstva AMD Krško, opozarjajo na nevarne tekmece;” Poleg Pavlica iz Preloga pretijo našim tekmovalcem predvsem dirkala iz Slovenije. Kocmut iz Gornje Radgone, Lendavčana Horvat in Čaba ter Ljubljančan Žagar bodo najtrši oreh."
P. PERC
Krešo Omerzel je eden najresnejših kandidatov za prvaka.
dejal novo izbrani predsednik kluba Stanislav Škrabec.
Posebna zgodba pa je dotrajno in uničeno igrišče ob Bistrici. Stadion, ki je bil zgrajen po načrtih Staneta Bloudka, je za igranje domala neuporaben. Prav zategadelj je bilo na skupščini veliko zahtev, naj se takoj spomladi prične z urejanjem objekta, ki, mimogrede, lahko nudi odlične pogoje tudi za vse atletske discipline.
Člani skupščine so sprejeli tudi sklep o kar najtesnejšem sodelovanju s sosednjim NK Borcem in o tem, da podobno obliko sodelovanja navežejo tudi s sosednjim Kočevjem.
M. G—d
KRŠKO — ITALIJA 22:23 (10:12)
LESKOVEC — V prepolni športni dvorani v Leskovcu sta se p red dnevi v prijateljskem rokometnem srečanju pomerili vrsti domačega medrepubliškega ligaša Krškega in reprezentanca Italije, kije pri nas na pripravah. Po zanimivem boju so gostje dosegli tesno zmago. Najboljši pri domačih so bili Trbovc, Kekič, Avguštin in še posebej vratar Pereč.	J,	ARH
TEČAJ ZA VODNIKE
LJUBLJANA — Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije razpisuje tečaj za mladinske vodnike v zimskih razmerah. Tečaj bo od 26. februarja do 4. marca na Uskovnici, zadnji rok prijav pa je 5. februar. Udeleženci tečaja bodo opravili več praktičnih vaj, pogoj za udeležbo pa je opravljen preizkus.znanja smučanja.
IVANČNA GORICA — V pri-jateljskem kegljaškem dvoboju med Trebanjskim Mercatorjem in Metliko, ki je bil na kegljišču Čož v Ivančni gorici, so zmagali Trebaničani s 4.695 ■ 4.644.
TURNIR V MALEM NOGOMETU
NOVO MESTO -t- Nogometni klub Elan tudi letos organizira tradicionalni zimski turnir v malem nogometu, ki se bo pričel 12. februarja v novomeškišportni dvorani. Zainteresirani klubi naj nakažejo 2.000 dinprijavninenažiro račun 52100—678—80422, en primerek potrdila pa pošljejo v NK Elan, Partizanska 16 .a, Novo mesto. Organizator naproša udeležene ekipe, naj pri imenovanju moštev ne pozabijo na dostojnost in domačnost. Še to, prijavnina za Šole je le 1.500 din.
športnega »poola" za vrhunski šport v Ncvem mestu! Resda je nosilec kvalitete in razvoja kolesarstvna na Dolenjskem prav novomeško društvo, toda ne gre pozabiti, da deluje v Straži v okviru TVD Partizana izredno močna in ambiciozna sekcija, da pripravljajo v Metliki te dni ustanovni občni zbor kolesarskega društva, podobno tudi v Trebnjem. Sklad bo torej hkrati povezoval vse dolenjske kolesarje, česar v marsikaterem športu na Dolenjskem (vzemimo rokomet) še kako manjka.
POSLEJ TUDI »NOGOMETNI RAZREDI”
NOVO MESTO — Domači NK Elan pripravlja te dni novo obliko dela z mladimi. Gre za treninge v obliki »nogometnih razredov”, ki se bodo pričeli 23. januarja ob 8. uri v športni dvorani. Klub naproša vse starejše igralce, naj pomagajo pri treningih.
KRŠKI STRELCI TRETJI
VRHNIKA — Trap strelska sekicja TVD Partizan iz Leskovca seje te dni na Vrhniki udeležila strelskega tekmovanja na glinaste golobe. Med številnimi republiškimi ligaši so krški strelci zasedli odlično 3. mesto. Ta uspeh so si pristreljali Vnček, Popotnik in Žabkar.
Ob tem je treba povedati, da je ista trap sekcija pred dnevi pripravila pod pokroviteljstvom občinskega sveta za SLO tekmovanje, na katerem je zmagala druga ekipa Partizana med Bistrico ob Sotli in Globokim.
J. ARH
KOLESARJI NA PRIPRAVAH
NOVO MESTO — V nedeljo so na 10-dnevne višinske priprave v avstrijski Aflenz odpotovali najboljši novomeški kolesarji na čelu s trenerjem Ivanom Turkom. Papež, Novak, Smole in novinec Robič bodo skušali te dni izkoristiti za kar najboljšo fizično pripravljenost pred novo sezono, medtem ko je Bojane zaradi šolskih obveznosti ostal doma. Omenimo še, da bodo mlajši in starejši mladinci konec tedna prav tako za 10 dni odpotovali na priprave v Bohumil na Češkem. Oba kluba, ki nudita pomoč novomeškim kolesarjem, bosta med letom v zameno gostovala na Dolenjskem, prav tako pa se s svojimi kolesarji udeležila »Tedna kolesarjenja" v Novem mestu.
Lepe borbe
Karateisti iz 11 klubov
SEVNICA — Občinska zveza za telesno kulturo in sankukay karate klub tukajšnjega Partizana sta v nedeljo priredila tekmovanje za pokal Sevnice.
V nezakurjeni dvorani so tekmovalce razvnele šele finalne borbe. V srednji kategoriji je zmagal Mullali (Forum-Ljubljana), 2. je bil Kitak (Laško), 3. Pajk (Ivančna Gorica), 4. Duranovič (Kočevje). V višji kategoriji je zmagal Kastelic (Ivančna Gorica), 2. Šorotar, 3. Mršič (oba Domžale), 4. Pišotek (Laško). V katah je zmagal Šorotar (Domžale), 2. Bolotič (Forum) 3. Kastelic (Ivančna Gorica), 4. trener doiriačinov Jani Krivec. V demonstracijskem delu so nastopila tudi dekleta Foruma iz Ljubljane.
Na vprašanje o kakovosti prikazanega karateja mojster tega športa Vlado Paradižnik ni želel neposredno odgovoriti, ker je zaradi po5tnic manjkalo nekaj tekmovalcev. Že februarja se bodo vsi sankukay karateisti srečali v Ivančni Gorici.
A. Ž.
POKAL SEVNICE — Trener sevniških karateistov tjta levi) izroča pokal Slavku Šorotarju (Domžale). (Foto: A. Železnik)
Nikakršna skrivnost ni, da želijo postati dolenjski kolesarji najboljši v državi, na poti k temu pa so jim še doslej izdatno pomagale nekatere delovne organizacije. Sklad bo pra’ vice in dolžnosti obeh strani poslej natančno opredelil. In kako bo deloval?
Sredstva bodo, kot smo že omenili, šla za razvoj tekmovalnega kolesarstva na Dolenjskem. Novomeško društvo pa bi jim nudilo strokovno in prek sklada tudi finančno pomoč.
B. B.
ZA JANUAR POVŠE
Na hitropoteznem turnirju Šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je za januar 1984 prvo mesto osvojil Martin Povše. Rezultati: 1. Martin Povše 11,5 točk, 2. Janko Blas 10,5, 3. Jože Kolman 9 točk, 4-5. mesto Zdenko Grahek in lanski celoletni zmagovalec Jože Mavrer po 8 točk itd. Na turnirju je sodelovalo 14 šahistov. Turnirji bodo tako kot lansko leto vsako tretjo nedeljo v mesecu v šahovskem klubu v Sevnici.
J. B.
Pionir tretji
Lep uspeh novomeških odbojkarjev na zimskem prvenstvu SRS
LJUBLJANA — Z izjemo mariborskega Stavbarja so na tradicionalnem zimskem odbojkarskem turnirju v telovadnici ljubljanske pedagoške akademije nastopile vse slovenske ekipe, ki v tem športu kaj pomenijo. Prav zaradi tega je uspeh novomeškega Pionirja še tolikanj večji, saj so fantje osvojili odlično 3. mesto (za Bledom in ravenskim Fužinarjem).
Ob tem velja omeniti, da so imeli pionirjevci v predtekmovanju možnost, da se uvrstijo celo v finale, saj so v odločilnem srečanju z Bledom prikazali odlično igro in šele po ogorčenem boju klonili z 1:2 13,-12,-14). Vseeno pa so Novomeščani zmogli še toliko moči, da so v srečanju za 3. mesto premagali Kamnik z 2:1 (13,-10,7). Poglejmoše ostale izide Pionirja iz predtekmovanj: premagali so Brezovico z 2:1 in črnuškega Partizana z enakim izidom. Omenimo še, da je na turnirju uspešno sodelovala tudi vrsta Kočevja, ki je najprej izgubila s Kamnikom z 1:2, nato pa z 2:1 premagala Mežico.
Vrstni red: 1. Bled, 2. Fužinar, 3. Pionir, 4. Kamnik itd.
V SOBOTO PRVI VSL „IMV RENAULT”
GAČE PRI ČRMOŠNJICAH — Novomeško SD Rog organizira v soboto ob 10. uri prvo kvalifikacijsko smučarsko tekmo V okviru veleslaloma „1MV-Renault”. Tekma bo na novem smučišču na Gačah pri Črmošnjicah, prijave pa pošljite na SD Rog, pp 18, in Mladinsko turistično poslovalnico, Novi trg 4, telefon 22—555. Prijave, ki morajo vsebovati rojstne podatke in naslov prebivališča, lahko oddate tudi na dan tekmovanja do 9. ure na cilju proge.
11111
Kaj je novega v ribniškem in kočevskem športu
PROGLASITEV NAJBOLJŠIH — Jutri, v petek, bo v prostorih Doma Jožeta Šeška tradicionalni izbor najboljšega športnika ih športnice Kočevja za lansko leto. Ob tej priložnosti bodo tudi podelili najzaslužnejšim športnikom in Sortnim delavcem Bloudkove značke.
V NEDELJO SMUČARSKI TEKI — V Dolgi vasipri Kočevju bodo v nedeljo, 28. januarja, tradicionalni smučarski teki. Organizator pričakuje po dosedanjem zanimanju rekordno udeležbo tekmovalcev iz vseh krajev Slovenije.
DANES ŽREBANJE — Okoli 17. ure bodo danes izžrebali pare tradicionalnega 7. turnirja v malem nogometu »Ribnica 84”. Za vse udeležence je organizator pripravil lepe nagrade, saj bo prv-ouvrščena ekipa prejela 3.000 din in velik lesen pokal. Interesenti se lahko še danes prijavijo po telefonu 861—351 aH 861—624.
TURNIR VSAKO SREDO IN NEDELJO — Ribniški šahovski klub organizira vsako sredo in nedeljo turnirje za pridobitev II. kategorije. Turnirji so v prostorih Doma JLA, hkrati pa je to tudi pot, da klub, ki je nekdaj slovel po dobrih posameznikih, ponovno pridobi na ugledu.
MAČKI VSESKOZI V VODSTVU — V 6. kolu zimske lige v malem nogometu DO Rika so bili doseženi naslednji rezultati: Loški potok — Planer 2:1, S 125 - Komunalna oprema 2:1, Projekt — Pik 7 0:1, Star mačk — Strojna 8:0, Ricomag — Vzdrževanje 7:2, Servis : Soko 0:3. Vse od prvega kola vodi ekipa Star mačk, ki je zbrala 11 točk.
M. GLAVONJIČ
VEČ KOT 900 KEGLJEV — Na nedavnem občnem zboru metliškega kegljaškega kluba so podelili pokale najboljšim kegljačem v preteklem letu, prav tako pa tudi Jožetu Štupa-rju in Janku Popoviču (na fotografiji levo) za preseženih 900 kegljev. Popovič, kije v klubu od ustanovitve, torej 11 let, je lani osvojil tudi 22. mesto v Sloveniji.
šport med počitnicami
NovomeSka ZTKO pripravila za osnovnošolce in srednjeSolce novomeSke občine bogat ________________________program___________________________
NOVO MESTO — Osnovnošolcem in srednješolcem v novomeški občini smo že v prejšnji številki obljubili, da jih bomo tokrat seznanili z zares bogato izbiro možnosti za preživljanje bližnjih zimskih počitnic. Žal jo je zadnja odjuga precej zagodla, tako da je za vse navedene termine smučarskih tečajev postavljen velik vprašaj.
Sestavljalci in organizatorji športnega programa so strokovni sveti pri novomeški ZTKO, začnimo pa najprej s smučanjem.
Vse začetne tečaje bodo organizirali po krajevnih skupnostih, in to med 13. januarjem in 19. februarjem.
Tečaji za KS Mestne njive bodo v Kosovi dolini,'za KS Bršljin v Severni dolini, za KS Regerča vas pri Sv. Roku, na Znančevih njivah bodo tečaji KS Majde Šilc, KS DolŽ bo pripravila vadbo na Kraljevem hribu, KS Brusnice na Drascah, KS Gabrje na Decah,
KS Šentjernej na Javorovici, Ško-cjančani bodo imeli tečaje na Maslenem vrhu, otroci iz Šmarjete na Gomili in Stražani Podsmreko.
Po zagotovilih novomeške ZTKO bodo redno oskrbovane tudi tri tekaške proge v bližini mesta, in sicer na Cikavi, kjer sta start in cilj na koncu ulice Na tratah, v Kosovi
dolini, kjer sta start in cilj pri kužnem znamenju, ter v Mrzli dolini, start in cpj pa sta za srednjo šolo na Drski. Vadba bo organizirana ob torkih in četrtkih med 13. in 16. uro;
Za mlade nogometaše bo NK Elan pripravil šolo nogometa v športni dvorani. Vodiljobood21. do 27. januarja vsak dan med 8.30 in 11. uro Nikola Popivoda. Prav tako bo v istem času od 11. do 13. ure v športni dvorani tudi šola rokometa, v nadaljevanju pa od 13. do 15 ure košarkarska šola. Če pa bo zanimanje, bodo organizirana tudi rekreacijska ligaška tekmovanja v rokometu in košarki.
Tudi za plavanje bo poskrbljena V bazenih Garni hotela na Otočcu in v Šmarjeških Toplicah bodo člani novomeškega KPA vsak dan od 9. do 12. ure na voljo vsem zainteresiranim, če bo kazalo na večje zanimanje, bo do bazenov organiziran plačah avtobusni prevoz.
Res pestro izbiro športnih aktivnosti med zimskimi počitnicami naj zaključimo z obvestilom, da bo za ljubitelje namiznega tenisa vsak dan med 9. in 15. uro v mali dvorani postavljenih šest miz. Pomagali vam bodo člani NTK Novo mesto.
:*m n.
J
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE TREBNJE
objavlja
na podlagi 13. člena pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na območju občine Trebnje
JAVNI RAZPIS
za zbiranje vlog za delno nadomestitev stanarine imetnikom stanovanjske pravice na območju občine Trebnje za leto 1984
POGOJI ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE
Pravico do delne nadomestitve stanarine ima vsak
imetnik stanovanjske pravice na območju občine Trebnje,
če izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ne oddaja stanovanja ali de! stanovanja v podnajem
— da ,ie uporablja stanovanja ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost
— da imetnik stanovanjske pravice ali kdo od članov gospodinjstva ni lastnik stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda
— da stanovanje na število družinskih članov ne presega površine, določene v pravilniku
— da imetnik stanovanjske pravice ali kdo od članov gospodinjstva ni neupravičeno nezaposlen
— da imetnik stanovanjske pravice ali kdo od članov gospodinjstva ni lastnik osebnega avtomobila, razen če gre za invalidno osebo, ali osebo, kateri je avto nujno potreben iz zdravstvenih ali drugih, posebej utemeljenih razlogov.
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina njegove dejanske stanarine večja od ugotovljene znosne stanarine. Upravičenci do delne nadomestitve stanarine uveljavljajo pravico do delne nadomestitve z vlogo za uveljavljanje socialno varstvenih pravic, obrazec SP — 1 Državne založbe Slovenije, številka 8,40.
Pravilno izpolnjene pismene vloge sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje, Baragov trg 1.
Rok za oddajo vlog je 15 dni po dnevu objave razpisa. Imetnik stanovanjske pravice, ki vloži zahtevek med letom, ima pravico do delne nadomestitve stanarine od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahtevka, če izpolnjuje pogoje tega razpisa.
O pravici do delne nadomestitve stanarine odloča odbor za solidarnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Trebnje.
26/3—84
OBJAVA PROSTIH DEL IN NALOG
Temeljna organizacija združenega dela Tovarna embalaže Senovo objavlja prosta dela In naloge:
1. ODVZEMANJE KARTONOV PRI ZLAGALNIH NAPRAVAH KARTONSKEGA STROJA
— 3 delavci
2. ROČNO PAKIRANJE KARTONOV
— 3 delavci
3. USKLADIŠČEVANJE IN NAKLADANJE GOTOVIH IZDELKOV
— 5 delavcev
Pogoji:
— osnovna šola
— delo v izmenah
Delovno razmerje za dela pod 1, 2 in 3 bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
4. ODVZEMANJE KARTONOV PRI ZLAGALNIH NAPRAVAH KARTONSKEGA STROJA
— 2 delavca
5. ROČNO PAKIRANJE KARTONOV
— 5 delavcev
Pogoji:
— osnovna šola
— delo v izmenah
Delovno razmerje za dela pod 4 in 5 bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje odsotnih delavcev) s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov:
TOVARNA EMBALA2E SENOVO 68280 BRESTANICA
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po po-
teku roka za sprejemanje prijav.
7/2-84
Komisija za delovna razmerja TOZD Industrijska elektronika Kostanjevica na Krki
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	razvijanje manj zahtevnih elektronskih naprav — 1 delavec
Pogoji:
— elektrotehnik (šibki tok)
— poskusno delo 3 mesece
— zaželene delovne izkušnje
Delo se združuje za določen čas, in sicer za čas nadomeščanja odsotnega delavca (služenje vojaškega roka). Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo na zgoraj navedeni naslov v 15 dneh po dnevu objave v časopisu. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
21 /2—84
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE NOVO MESTO Novo mesto, Novi trg 6/11
Številka: 2—12/84—1 Datum: 10. 1. 1984
POZIV
ZA EVIDENTIRANJE SOINVESTITORJEV ZA PRIDOBITEV STANOVANJ V BLOKU „B” V STANOVANJSKI SOSESKI IRČA VAS-BROD NOVO MESTO
DRUŽBENI INVESTITOR: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO
OBJEKT: stanovanjski blok„B” z 82 stanovanjskimi enotami v 5 vhodih P + 4
LOKACIJA: stanovanjska soseska Irča vas—Brod Novo mesto
NETO STANOVANJSKA POVRŠINA: 4.680,50 m* STRUKTURA STANOVANJ:
7 garsonjer s površino	21,20	m2
12 1-sobnih stanovanj s površino	35,00	m2
2 1 1/2-sobni stanovanji s površino 48,10 m2 33 2-sobnih stanovanj s površino 55,35 — 62,55 m2 16 2 1/2-sobnih stanovanj s površino 69,50 m2 6 3-sobnih stanovanj s površino	74,55	m2
4 4-sobna (duplex) stan. s pov. 86,80 — 103,85 m2
ROK GRADNJE:
Začetek 1.4. 1984 Zaključek 31. 8. 1985
PROGRAMIRANA KONČNA CENA M2: 55.000,00 din
PLAČILNI POGOJI: Plačilo v 6 obrokih med gradnjo objekta, po podpisu soinvestitorske pogodbe 20% pogodbenega zneska
NAČIN EVIDENTIRANJA: Na obrazcih, ki se dobijo pri samoupravni stanovanjski skupnosti Novo mesto, Novi trg 6, soba št. 60
ROK ZA EVIDENTIRANJE: 25. 1. 1984
INFORMACIJE: na telefon 21-040 int. 257 (strokovni tajnik SSS) ali
int. 260 (referent za kreditiranje)
25/3—83
DO „VARNOST”, o. sub. o. TOZD Varovanje premoženja Kočevje, o. sub. o. Kočevje
DO„Varnost”, o. sub. o., TOZD Varovanje premoženja Kočevje, o. sub.o.
VABI K SODELOVANJU
za opravljanje nalog in opravil:
1. VARNOSTNIKA — več delovnih mest
2. NADZORNEGA VARNOSTNIKA — eno delovno mesto
Pogoji:
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1:
— dokončana osnovna šola
— primerne moralno-politične kvalitete
— uspešno opravljen preizkus znanja
— izpolnjevanje pogojev po pravilniku o splošnih pogojih poslovanja za OZD, ki varujejo družbeno premoženje (Ur. list SRS št. 27/76)
Pod 2:
— srednja izobrazba varnostne smeri
— dve leti delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih
— pozitiven odnos do razvoja samoupravnih odnosov
— izpolnjevanje pogojev, določenih s Pravilnikom o splošnih pogojih poslovanja za OZD, ki varujejo družbeno premoženje
— vozniški izpit B kategorije
— urejene vojaške obveznosti.
Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen po pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Rok prijave je 8 dni po dnevu objave. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Varovanje premoženja, Kočevje, Kidričeva 8. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 30 dneh.
30/3-84
Delovna organizacija Mercator—Agrokombinat Krško, TOZD Sadjarstvo Krško,
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
10 sadjarskih delavcev in 5 sadjarjev
Pogoji: za sadjarske delavce se zahteva končana osnovna šola in opravljen tečaj rezi sadnega drevja.
Delo se združuje za določen čas od 1. 2. do 30. 4.1984.
Za dela sadjarjev se zahteva končana poklicna kmetijska šola.
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj v roku 8 dni po objavi pošljejo pismene prijave na naslov: Mercator—Agrokombinat Krško, Cesta krških žrtev 52, za kadrovsko službo.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 20 dneh po objavi.
27/3—84
LJUBLJANSKA BANKA, TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO,
oglaša naslednja
prosta dela In naloge v splošni službi:
POMOŽNO PRIPRAVLJANJE HRANE za 1 izvajalca za določen čas, z 2-mesečnim poskusnim delom
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo končano osnovno šolo in izpit za polkvalifi-kacijo gostinske smeri
— da imajo 2 leti delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Ljubljanske banke. Temeljne dolenjske banke, Novo mesto, Kettejev drevored 1.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
35/3—84
Mercator — Velepreskrba Ljubljana TOZD Standard Novo mesto Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge v skladišču na debelo:
1.	VODJE ETAŽE SKLADIŠČA Z ŽIVILI in pomoč v potniški službi
Pogoj: VKV ali KV delavec v trgovini z živili ter 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del.
Poskusno delo traja 3 mesece.
2.	2 KOMISIONARJA ZA DELO Z ŽIVILI
Pogoj: KV prodajaleč živilske stroke ter 3 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo 3 mesece.
3.	VEČ NKV DELAVCEV ZA DELO Z ŽIVILI V SKLADIŠČU
Pogoj: končana osnovna šola ter odslužen vojaški rok Poskusno delo traja 3 mesece.
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjenih objavljenih pogojih v 15 dneh po objavi na naslov TOZD Standard, Novo mesto, Glavni trg 3 — Komisiji za delovna razmerja. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 15 dneh po izteku objavljenega roka.
32/3—84
Začasni organ družbenega varstva Vzgojnovarstvene organizacije Oton Župančič, Črnomelj,
razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti naslednja dela in naloge:
1. RAVNATELJA vzgojnovarstvene organizacije
2. VODJA enote Čardak
3. VODJA enote Loka
4. VODJA enote Semič
Pogoji pod 1:
— da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom občine Črnomelj
— izpolnjuje pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali izpolnjuje pogoje za opravljanje del učitelja po določilih 96. člena zakona o osnovni šoli
— ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
— ima organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazuje s svojim, preteklim delom
— ima aktiven in pozitiven odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, ustvarjalnosti in zavzetosti razvijanja socialističnih samoupravnih odnosov, družbene samozaščite in ljudske obrambe ter do doslednega uveljavljanja načela delitve po delu.
Pogoji od 2 — 4
— da izpolnjuje splošne zakonske in z družbenim dogovorom o kadrovski politiki določene pogoje
— da je vzgojitelj, pedagog, psiholog^socialni delavec, specialni pedagog ali učitelj
— ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
— ima aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialis- .* tične revolucije, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov nasploh, do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe ter do bratskih narodov,
— ima organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazuje s svojim preteklim delom.
Dela in naloge razpisujemo za 4-letni mandat.
Prijave z opisom dosedanjega dela - in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa z oznako „Za razpisno komisijo” na naslov:
Vzgojnovarstvena organizacija Oton Zupančič, čardak 1, Črnomelj.
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju.
34/3-84
SOLIDARNOST KMETCA
MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA NOVO MESTO
Vse za vaše stanovanje v novi hiši oprem
ADRIA
Novo mesto,	C
(Plava laguna)
Brezplačna dostava in montaža
30-40°/o CENEJE
nama
Mti
Ljubečna Celje
tlak za hleve Tel. (063) 25-800
Komisija za delovna razmerja
delovne skupnosti	*
skupnih strokovnih služb samoupravnih Interesnih skupnosti Krško
razpisuje
prosta dela in naloge
1- računovodje
2.	knjigovodje
Obe delovni razmerji bomo sklenili za nedoločen čas, poseben pogoj je 90 — dnevno poskusno delo.
Drugi pogoji:
pod 1: visoka ali višja strokovn a izobrazba ekonomske smeri, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pod 2: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj
Kandidati naj pismene prijave s priloženo dokumentacijo pošljejo na komisijo za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih strokovnih služb sisov, Cesta krških žrtev 63, Krško, v 8 dneh po objavi. Nepopolnih prijav i komisija ne bo obravnavala. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključnem razpisu
20/2-84 j
SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE KRŠKO, p.o. Krško, Hočevarjev trg 1 razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE
Pogoji:
1. končana srednja ekonomska šola
2. tri leta delovnih izkušenj
3. poizkusna doba tri mesece.
-Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim . delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev 10 dni po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o odločitvi komisije za medsebojna delovna razmerja v petnajstih'dneh pO izteku razpisnega roka.
31 /3—84
„SOP” Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo,
DELAVSKI SVET TOZD KLEPAR, Krško, Gasilska 3
objavlja
prosta dela in naloge K STRUGARJA —1 delovno mesto
Pogoji:
— končana poklicna šola strugarske stroke
— 3 leta delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— 3-mesečno poskusno delo
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, osebni dohodek p« pravilniku o osebnem dohodku.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov;,SOP” Krško, kadrovska služba, 68270 Krško v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
28/3—84
_JLjubečna Celje
izotal
termoizolacijski pod
Poslovalnica NOVO MESTO 68000 NOVO MESTO, C. komandanta Staneta 19
telefon: (068) 25—125, 25—789, telex:
35812
Z NAMI NA
OLIMPIJADO
datum odhoda
8. februarja:
9. februarja:
10. februarja:
11. februarja:
13. februarja:
15. februarja:
16. februarja:
17. februarja:
18. februarja:
Odhodi avtobusov bodo ob 22. uri z novomeške avtobusne postaje (za skupine po dogovoru).
Cena vključuje: prevoz na relaciji Novo mesto — Sarajevo — Novo mesto, vstopnico za posamezno prireditev (v ceno vstopnice je vključen prevoz na prizorišče in nazaj), vodstvo ter organizacija izleta.
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
— GLOBTOUR, C. kom. Staneta 19, 68000 Novo mesto, telefon: (068) 25-125 25-789, telex: 35812
— Mladinska turistična poslovalnica, Novi trg 4, 68000 Novo mesto, telefon: 22-555
prireditev	za mladino	za odrasle	prijave
smuk — moški	1.900 din	2.800 din	skupina
bob	1.850 din	2.750 din	skupina
smuk — ženske	1.900 din	2.800 din	skupina
skoki — 70 m	2.050 din	2.950 din	skupina
veleslalom — ženske	1.900 din	2.800 din	skupina
veleslalom—moški	1.900 din	2.800 din	posamezno
slalom — ženske	1.900 din	2.800 din	skupina
skoki — 90 m	2.050 din	2.950 din	posamezno
slalom — moški	1.900 din	2.800 din	posamezno
KOTO
Komisija za delovna razmerja tozd Industriska elektronika Kostanjevica na Krki
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	razvijanje manj zahtevnih elektronskih naprav — 1 delavcev
Pogoji:	^
— elektrotehnik (šibki tok)
— poskusno delo 3 mesece
— zaželene delovnp izkušnje
Delo se združuje za določen čas, in sicer za čas nadomeščanja odsotnega delavca (služenje vojaškega roka). Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo na zgoraj navedeni naslov v 15 dneh od dneva objave v časopisu. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
21/2—84
KOČEVJE
</
/V
4>' f/
°
<P ^ J? # BLUZ
//*
f #	•	Čevljev
O	• PLETENIIM
A'	9	KONFEKCIJE
<r
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
\___________________I________________
lllMHLTIIRVO
ISKRA — IEZE,
Industrija elementov za elektroniko Tozd Elektroliti, n.sob.o.
68230 Mokronog
V skladu s 104. členom statuta delavski svet TOZD Elektroliti razpisuje imenovanje
direktorja TOZD Elektroliti (za 4 leta)
Kandidati morajo poleg pogojev, določenih v 511. členu ZZD in Družbenem dogovoru o kadrovski politiki občine Trebnje, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali družboslovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delih in nalogah oz. srednješolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in nalogah,
— sposobnost vodenja in organiziranja delovnega procesa temeljne organizacije,
— da obvlada 1 tuj jezik,
— pri svojem delu uveljavlja načela samoupravljanja in socialistične morale.
Kandidati naj pismene prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA IEZE TOZD Elektroliti, Mokronog, z oznako „za razpisno komisijo”.
Kandidate bomo o izbiri ovestili v roku 15 dni po sprejemu sklepa o imenovanju.
ZAHVALA
V 82. letu starosti je umrla naša dobra mama, stara mama, prababica in sestra
KATARINA
KOSTELEC
iz Drašičev 5
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo. spremili na njeni zadnji poti. Hvala kolektivom Novolesa Metlika, KZ Metlika in Klinične bolnice za psihiatrijo Ljubljana. Posebno se zahvaljujem obema duhovnikoma za opravljeni obred ter prizadevnemu zdravstvenemu osebju iz Metlike.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
JANEZU
BOŽIČU
iz Smoienje vasi 16
10 let, odkar nas je mnogo prezgodaj
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
ALOJZIJE PAVLIČ
Iz Loke pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsgm sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so se poklonili njenemu spominu, jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se sodelavcem delovnim organizacij Integral Ljubljana, Iskra Šentjernej in Mercator—tozd Standard Novo mesto — upravi in prodajalni Šentjernej. Hvala župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJENI
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama in stara mama
ANGELA BARTOLJ
roj. Drčar iz Dol. Straže 31
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se za podarjene vence in cvetje OOZB Straža, upokojencem, DO Novoles, govorniku tov. Ivanu Virantu za poslovilne besede, osebju splošne bolnice Novo mesto ter župniku za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Alojz, hči Antonija z družino, vnuki in ostalo sorodstvo
15. januarja je minilo zapustil.'
DO JESENI NOVA MRLIŠKA VEŽICA
KOPRIVNICA Dolgoletna želja Koprivničanov, da bi v kraju le pridobili mrliško vežico, bo, kot vse kaže, do letošnje jeseni vendarle uresničena. Krajani so namreč pred kratkim opravili izkop in priskrbeli les za ostrešje. Če ne bi bilo nedavnega sneženja, bi delavci gradbenega podjetja Ikon iz Šmarja pri Jelšah vežico že prekrili.
• Predračunska vrednost celotne naložbe (1,60 milijonov dinarjev) bi bila preobilen zalogaj za to manj razvito krajevno skupnost, če ne bi bilo premožne Ite Hess,po rodu Koprivničanke, kije. zato da bi bila spodobno pokopana v kraju, kjer je pognala svoje korenine, podarila za naše razmere celo premoženje.
? bi ljubezen govorila, solza mrtve bi budila, krita tebe bi gomila!
ZAHVALA
Toliko ljudi se je spoštljivo poslovilo od našega ljubega 39-letnega
JANEZA VOVKA IVANA
iz Biške vasi 27 pri Mirni peči
da smo začutili, da je človeška srčnost večja od brezsrčnosti. Zahvaljujemo se osebju oddelka za intenzivno kirurgijo v Novem mestu, ki se je trudilo ohraniti mu življenje. Hvala sosedom in vaščanom, ki so bili v najtežjih trenutkih z nami. Posebna zahvala kolektivu in posameznikom Tovarne obutve TOB Novo mesto za ganljivo slovo in pomoč, kolektivu Beti Mirna peč, sovaščanom iz Sevnega, OŠ Mirna peč ter župniku in pevcem za tako lepo opravljeni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste imeli pokojnika radi in z nami čutite bolečino ob hudi izgubi.
Žalujoči: žena Anica, sin Andrej, hči Jani, mama, sestri Martina in Anica z družinama ter ostalo
sorodstvo
Dan za dnem te cesta
v Rihpovec vodila je,
ne dež ne mraz nista motila te,
zadnja v tej smeri tvoja pot-
v'desno je zavila,
pridne roke zemlja je pokrila.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil oče, dedek, brat in stric
ANTON MIKLIČ
Prijateljeva 5, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam nesebično pomagali in z nami sočustvovali. Hvala vsem, ki ste pokojniku darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo GD Lukovek in ZB Dol. Nemška vas za poslovilne besede, pevskemu zboru, Splošni plovbi Piran, Beograjski banki Novo mesto, KPD Dob, Krki, tovarni zdravil, in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Trebnje, Novo mesto, Mirna, Piran, Vrhpeč, Muenchen
Lepo ti je mladost cvetela, ko usoda kruta prišla je, pretrgala ti je nit življenja, nam ranila srce je. ^
V SPOMIN
22. januarja bo minilo žalostno leto, odkar nam je tragična usoda iztrgala našega sina, brata in strička
MARJANA
VIDRIHA
iz Ločne 40
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage žene
ALOJZIJE MLAKAR
roj. Smolič iz Trebnjega •
se iskreno zahvaljujem dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem za vso skrb, pomoč in tolažbo v času njene bolezni. Posebej se zahvaljujem organizaciji ZZB in ostalim darovalcem cvetja,* sosedi za poslovilne besede, pevcem in župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Ludvik in ostalo sorodstvo
Zapustili ste nas naša draga mama, za vami srce nam krvavi, tolažba ena nas krepi, da srečamo se v večnosti.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
BARBARA
KUPLENK
*
z Vrha pri Pahi 8
Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje in vence. Lepa hvala delovnim organizacijam in sodelavcem Dolenjke, Žita, Novoteksa in Krke za podarjene vence in izraze sožalja, pevcem in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste našo mamo spremili na zadnji poti, iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Komaj v 30. letu starosti nas je zapustil naš dragi očka, sin, brat in stric
SANDI
REBOLJ
Mirna, Roje III
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, izreklj sožalje, pokojnemu darovali cvetje, ga spremili tako številno na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem tovarni Dana, družini Hrovat, ■ Labodu Trebnje, ZŠAM Trebnje, sosedom, pevskemu zboru, govornikoma za poslovilne besede, duhovniku za opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: žena Danica, hčerka Bojana, sin Uroš in ostalcvsorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 70..letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustila mama, stara mama in sestra
JOŽEFA FIFOLT
Drcnje 4, Straža
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje. Še posebej se zahvaljujemo dr. Kotarju, dr. Starcu in dr. Kocutarju za zdravniško pomoč ter GG—tozd Straža, Novolesu — tozd TES, Iskri Novo mesto, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojno spremili na zadnjo pot.
VSI NJENI
*
ZAHVALA
Kruta usoda nam je iztrgala ljubega moža, dobrega očeta, starega očeta, sina in brata
ANTONA
VRTAČIČA
iz Malih Brusnic
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, podarili vence in cvetje ali kakorkoli pomagali. Zahvala velja tudi tovarni zdravil ^Krka”, IMP Ivančna Gorica, pevcem, govornikom, GD Brusnice in vsem, ki so pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter župniku za lepo opravljen obred.
*
Žaiujhčiržena Joža,'sin Peter, hči Pavla, Zvonka z družino, oče, brat Polde, Jože, sestra Rezka m ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil v 45. letu starosti naš dobri mož, ati, sin, brat in stric
FRENK
POTOČAR
iz Dol. Kamene 35
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi sovaščanom, ZB Novo mesto, Cestnemu podjetju—tozd Bučna vas in šoli za usmerjeno izobraževanje Novo mesto. Iskrena hvala tov. Francu Goletu in Janezu Potočarju za poslovilne besede, gasilskemu društvu Kamence in župniku za opravljeni obred. Všem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Martina, sinovi Franci, Ivi in Toni, starši, sestra Ani z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, strega očeta
JOŽETA
CVELBARJA
iz Dol. Kamene 25
se prisrčno zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice Novo mesto, ZZB in soborcu za poslovilne besede, prijateljem, sorodnikom, sodelavcem Iskre, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekii ustno ali pisno sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega'spremili na zadnji poti. Hvala pevskemu zboru in župniku za opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je v 48. letu starosti zapustil naš dragi sin, mož, očka, brat, stric, svak in zet
ALOJZ MURGELJ
iz Pangrč grma 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga' spremili na zadnji poti. Še posebna zahvala velja njegovim sodelavcem, sindikatu IMV—tozd Prikolice, učencem 2. razreda OŠ Brusnice in tovarišicam, trgovskemu podjetju Emona Dolenjska, sodelavcem skladišča Dolenjka, sodelavcem Krke, tovarne zdravil, govorniku tov. Luzarju in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Komaj 50 let star nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in stari oče
JOŽE
AVGUŠTIN
Gorenja vas 21, Leskovec
Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnemu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji Poti. Iskrena hvala sorodnikom in vaščanom, posebno pa družinam Baznik, Mlakar, Kerin in Ivanki Kilar. Hvala kolektivu tovarne Celuloze jz Krškega, godbi, govorniku za poslovilne besede, podjetju IGM Sava in kolektivu salona Cveta iz Novega mesta. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Jože, hči Irena in Mimi z družino ter ostalo sorodstvo
Mit ne jokajte.
Uho h grobu pristopite in spomnite se. kako trpela sem.
ZAHVALA
V 75. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
FRANČIŠKA KUHAR
Lokve 9
Iskreno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Črnomelj, posebno dr. Umaniju za zdravljenje dolge in težke bolezni. Hvala sorodnikom, Prijateljem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, predvsem pa sosedi Starihovi. Lepa hvala DO Iskra, obratu Novost, Obrtnemu združenju, Obrtni zadrugi Bela krajina za podarjeno cvetje in vence tet vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna • hvala kaplanu za lepo opravljeni obred ter pevkam za zapete žalostinke. »sem še enkrat naša iskrena hvala.
Žalujoči: mož Lojze, otroci Lidija, Tomo, Branka in Milena
z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni zapustila draga žena, sestra in teta
MARIJA GREGORIČ
iz Stranske vasi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vaščanom za pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje, za številne vence in cvetje, posebno IMV, OOZB, GD Stranska vas in Lakovnice ter vsem, ki stejo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvalo izrekamo zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, govorniku, župniku za opravljen obred ter pevcem iz Ruperč vrha za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Peter, sestre in bratje z družinami
V SPOMIN
24. decembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša ljuba žena, maipa, babica in prababica
JOŽEFA HROVAT
Hrovatova mama
Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojni prinašate cvetje in ji prižigate svečke.
Vsi njeni
Gor. Brezovica
Ali sreča je kakor sonce, kadar je najlepše, zatone.
v SPOMIN
18. januarja je minilo leto dni, kar nas je sredi svojega najlepšega otroštva zapustila naša hčerkica in sestrica
FRANJA PIRKOVIČ
rojena 11. maja 1979
Vsem, ki seje spominjate, prihajate k njenemu grobu, prižigate svečke in ji prinašate cvetje, se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: vsi njeni Sevnica, dne 18. 1. 1984
ZAHVALA
Vse prezgodaj, star komaj 63 let, je za vedno odšel od mene in pustil nenadomestljivo praznino moj ljubi mož
FRANC
VIDRIH
iz Dobrave pri Dobrniču
Vse, ki so mi pomagali in vsem, ki so kakorkoli počastili spomin na mojega moža, se iskreno zahvaljujem.
Žalujoča žena Slavka
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, dedka, brata in
strica
FRANCA LEKŠETA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih tako nesebično pomagali in stali ob strani. Zahvala velja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti, godbi „Djuro Salaj” za zaigrane žalostinke. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Krško za zdravniško pomoč, dekanu za opravljeni pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
ANTONIJE TEKSTOR
roj. Lipar
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nama in jo spremili na zadnji poti.
Ruža in Franci
V SPOMIN
21.	januarja bo minilo pet prežalostnih let, odkar nas je v49. letu starosti zapustil naš dragi
JANEZ PLUT
iz Lokev pri Črnomlju
Spomin nanj bo vedno živ. Hvala vsem, ki se ga spominjate! VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE JERIČ
roj. Prešeren Drska 38, Novo mesto
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni podarili vence in cvetje ter jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala Cestnemu podjetju — tozd Gradnje, Kovinarju, SGP Pionir—tozd lesni obrat, OOS Petrol Brežice I. in II. ter duhovnikom za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
tedensK6led
šS
III1 ■ — IIM II I «11 „
Četrtek, 19. januarja — Marij Petek, 20. januarja — Boštjan Sobota, 21. januarja — Neža Nedelja, 22. januarja — Vincenc Ponedeljek, 23. januarja — Alfonz Torek, 24. januarja — Frančišek Sreda, 25. januarja — Trpimir Četrtek, 26. januarja — Tit
LUNINE MENE
25. januarja ob 5.48 —zadnji krajec
BREŽICE: 20. in 21. 1. ameriški film Planet proklctih. 20. 1. japonski film Metuljeva mreža. 21. 1. ameriški film Most na reki Kvvai. 22. in 23. 1. ameriški film Dobrodošli, mister Chance. 24. in 25. 1. italijanski film Vroči duhovi.
DOLENJSKE TOPLICE: 21. in 22. 1. italijansko-francoski film zgodbe navadne norosti.
KOSTANJEVICA: 21. 1. ameriški film Kliuenti madame Klod. 22. 1. ameriški film Meč kralja Arthurja.
KRŠKO: 19. 1. nemški film TriŠve-dinje. 20. 1. ameriški film Lovec na jelene. 22. 1. matineja Živali filmske zvezde. 22. 1. hongkonški film Črni panter. 24. 1. domači film To so gadi. 25. 1. domači film Fant, ki obeta. 26. 1. nemški film Zgodbe čuvarja plaže. Filmske predstave so ob torkih in nedeljah ob 18. uri, druge dni ob 19.30.	'
NOVO MESTO — KINO JLA: Od 20. do 22. 1. francoski film Norci na stadionu. Predstave so ob 18. in 20. uri).
SEVNICA: 20. in 21. 1. ameriški film Petek, 13. — drugi del. 22. 1. ameriško-kanadski film Jack London — iskalec zlata. 25. in 26. 1. domači film Čas vode. (Predstave so ob 10. uri, v nedeljo ob 18. uri.)
Og
SLUŽBO DOBI
NK ELAN išče gospodarja. Zaželeni mlajši upokojenci, kiimajo radi šport. Delo je honorirano. Ponudbe pošljite na NK Elan, Novo mesto, p.p. 61.
ZAPOSLIM KOVINOSTRUGARJA, ki obvlada tehnologijo in delo na stružnih avtomatih. Ostalo po dogovoru. Franc Kotnik, Mestne njive 17, Novo mesto, tel. 22-218.
TAKOJ ZAPOSLIM KV natakarico. Delovni čas dopoldne, 2 soboti in vse nedelje proste. Janez Kos, Ločna 7, Novo mesto, tel. 21-797.
SLUŽBO DOBITA dekleti za delo v gostilni, in sicer eno dekle za samostojno strežbo gostom in eno dekle za pomožna dela v kuhinji. Nastop službe takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ivanka Mlakar, Črnivec 11, 64243 Brezje na Gorenjskem.
STANOVANJA
ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE s centralno kurjavo in telefonom v bloku v Ločni — „Plava laguna" in garažo na Mestnih njivah. Informacije po tel. (061) 554-500 ali 23-862. „
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu v pritličju, poseben vhod, klet, centralno Ogrevano, kopalnica, WC, vrt, zamenjam za enosobno v Ljubljani ali okolici ali prodam. Ponudbe pod šifro: ..ZAMENJAVA”.
SOSTANOVALKO iščem. Jasna Herak, K Roku 82, Novo mesto, od 16. do 18. ure.
MLAD ZAKONSKI PARbrezotrok išče stanovanje v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (171/84).
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do aprila 84, in dirkalno kolo Junior (5 prestav), staro eno leto. Ogled možen vsak dan od 16. do 18. ure. Marjan Mežan, Nad mlini 13, Novo mesto, tel. 25-043.
PRODAM RENAULT 4 GTL, letnik avgust 1982. Tel. (068) 23-970, po
15. uri.
PRODAM R 12. Ogled vsak dan od
16. do 18. ure. Lado Brulc,Stopiče 21, tel. 43-745 Stopiče.
PRODAM ali zamenjam MZ za fiat 850 special. Jože Avguštinčič, Stari trg 23, Trebnje.
P 126, letnik jesen 78, zelen, prodam. Tel. 21-959, popoldan.
PRODAM VVARTBURG karavan, registriran, letnik 74. Jože Cvelbar, Stara vas 2, Škocjan, tel. 85-264.
GOLF 1300, star dve leti, garažiran, prodam. Ivan Godler, Škvarčeva 13, Brežice. Ogled avtomobila v soboto 21. 1. 84.
PRODAM ZASTAVO 750 po ugodni ceni. Franc Kolenc, Regerča vas 9, Novo mesto.
PRODAM 126 P, letnik 79. Tel. (068) 20-412 popoldan.
TAUNUS 17 M, 1965, registriran do decembra, z rezervnimi deli, prodam. Šinkovec, Otočec 78.
PRODAM Z 101, letnik december 76, registrirano do januarja 1985. Tel. (068) 62-547.
PRODDAM R 4 GTL, letnik 1983. Naslov v upravi lista (178/84).
Motorna vozila
PRODAM Z 750, letnik ,1974 registriran do konca decembra 84. Črta-lič. Gor. Brezovica 18.
PRODAM Z 750 L, letnik 78. Tel. 25-463, popoldne.
PRODAM ZASTAVO 1300 v voznem stanju, registrirano, letnik 1974 za 1 M. Smolenja vas 15.
PRODAM GOLFA, letnik 1931, prva registracija 83. Tel. (068) 88-313, od 15. ure dalje.
R 4, letnik 1979, prodam. Tel. 20-544.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 74, ali zamenjam za fička, letnik 76-77. Stoenka ima generalno obnovljeno karoserijo. Viktor Šinkovec, Mal-kovec 2, 68295 Tržišče, tel. (068) 88-876.
PRODAM ali zamenjam ALFA-SUD 1,3, letnik 1975, za kombi kaso-nar ter Z 750, letnik 73, in motorno kolo JAWA 350 ccm, letnik 78. Imam tudi vse dele za opel rekord 1700 D mod., letnik 75. Jože Progar, Sela 3, Mirna peč.
ZASTAVO 750 LE, novo, prodam. Staniša, V Brezov log 50, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 850, letnik
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Magan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek. Bojan Budja. Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago ftustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda; Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek— Posamezna številka 20 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—170—-32000— 009—8—9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd, 455 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 496 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za inf ormacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
%
t p iHf *Tt f k 11 y i f
R A 2 IM O
DVA OTROČKA vzamem v varstvo. Mestne njive, tel. 25-626.
JANEZU ŠAVORNU s Hrasta, ki ji
služi domovini v Uroševcu, veliko zdravja in sreče med novimi tovarišiinda bi mu dnevi v vojaški suknji hitro minili, želijo njegovi prijatelji.
81. Tel. 24-791 dopoldan in 22-991 popoldan.
PRODAM LADO 1200, novo registrirano, letnik 1973, za 8,5 M, ter dele za Lado 1200 in fiat 124. Peter Delevuk, Gor. Skopice 30, Krška vas.
AVTO PASSAT L, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista (173/84) ali telefon 71-437.
Z 101 in fiat 127 po delih prodam. Prodam tudi orgle Tiger, nove, z ritmi in ojačevalcem. Žbogar, Semič 1.
ZASTAVO 101, letnik 1975,odlično ohranjeno, na novo registrirano, obnovljeno, ugodno prodam. Stane Kofalt, Sadinja vas, Semič.
SPAČKA, letnik 1974, voznega, neregistriranega, prodam za 1 SM. Hrovat, Gor. Straža 101.
ZASTAVO 101, letnik 1973, prodam. Telefon 23-483.
R 4, letnik 1979, v odličnem stanju, ugodno prodam. Cena 170.000,OOdin. Jože Bevc, Miho vica 23, Šentjernej.
R 4, letnikseptember 1983, prodam. Tel. 23-906 ali 23-118 int.18.
LADO 1600, letnik 1980, prodam. Anton Pavlič, Gor. Vrhpolje 11, Šentjernej.
- ZASTAVO 750 luxe, letnik 1976, prevoženih 73000 km, dobro ohranjeno, prodam. Milan Turk, Vrh 14, 68310 Šentjernej, aliPetrol Šentjernej, telefon 32-054.
ZASTAVO 750, letnik 1974 neregistrirano, prodam. Frenk Čuček, Mirna 24.
R 4, letnik december 1976, dobro ohranjen, prodam. Jože Stariha, Drašiči 46, Metlika.
ZASTAVO 750, novo, prodam. Ivanetič, Trubarjeva n.h.,Črnomelj.
PRODAM karamboliranR4TL,letnik 1979. Informacije po telefonu 20-320, popoldne.
Kmetijski stroji ij
■•■■■■•■■■■■■■■•••■■■■•■■■••■■•■■•■■■■■■■•f
PRODAM FREZO Simplici Liy, 8 KM, Tel. (068) 72-097.
TRAKTOR DEUTZ (15 KM) s koso prodam. Ivanetič, Trubarjeva, n.h., Črnomelj/
SLAMOREZNICO prodam. Naslov v upravi lista (172/84).
PRODAM dobro ohranjen traktor Ferguson 1MT 533 in malo rabljen gumi voz. Gorenc, Malkovec 20, Tržišče.
PRODAM
PRODAM šivalni Tstroj. i Kettejev drevored 36.
PRODAM MINI barvni televizor TV komplet z radiom in kasetofonom znamke Hitachi ter šivalni stroj Višnja ' elektronik z mizo. Dušan Gorenc, Dol. Toplice 52, tel. 85-754.
PRODAM zakonsko posteljo z jogijem. Pust, Ul. Cankarjeve brigade 37, Trebnje.
PRODAM nemške ovčarje z rodovnikom. Informacije v soboto od 7.-12. ure na tel. 88-808 ali na naslov: Marjan Slekovec, 68296 Krmelj 30.
PRODAM telico, staro 14 mesecev. Črtalič, Gor. Brezovica 18.
PRODAM barvni televizor Gorenje (67 cm). Tel. 24-768.
PRODAM dele za generalno obnovo opel kadet B. Tel. (068) 22-218,
ETAŽNO PEČ EMO CENTRAL 15 prodam za 1,5 M. Informacije na tel. 21-040, int. 231, dopoldan.
KRAVO, brejo 7 mesecev, staro 5 let, prodam. Lenart, Smolenja vas 11, Novo mesto.
TV kolor 67 cm, peč za centralno ogrevanje in vrtno kosilnico (novo), prodam. Leban, Mirna 228, Mirna.
PRODAM 1000 kg sena otave, rabljena okna in 100 1 žganja. Janez Hrovat, Brod 16, Novo mesto, tel. 20-213.
PRODAM razne dele za peugeot 304 in prenosni stereo kasetofon japonske izdelave. Stjepan Dujmovič, Cesta herojev 66, Novo mesto, tel. 20-405.
PRODAM kombiniran hladilnik-skrinjo 210/70 1, Walkman Sanyoste-;eo, električni štedilnik in fotoaparat Zenit TTL. Tel. 22-067,-
SKORAJ NOV 1000 1 sod za vino prodam. Tel. 22-008.
UGODNO PRODAM PEČ EMO 4 na trda goriva in štedilnik na tjda goriva. Prodam tudi malo rabljen plinski in električni štedilnik. Jože Železnik, Boštanj 69, tel. 81-989.
PRODAM temnozelen raztegljiv kavč, star dve leti. Cena 10.000 ND. Naslov v upravi lista (174/84).
PRODAM odlično frajtonarico (Cis, Fis, Ha) domače izdelave, staro eno leto. Slavo Plut, Mladica 9, Semič.
ZIMSKE GUME s platišči za ZASTAVO 101 prodam. Tel. 25-785.
PRODAM malo rabljen mešalec, otroško posteljo z jogijem, otroški avtosedež. Vprašaite po 18. uri pa telefon 25-669.
NAVADNO HARMONIKO, šti-rivrstno, odlično ohranjeno, skoraj novo, prodam. Ogled vsak dan. Boris Žnidaršič, Orešje 36, Sevnica.
MOTORNO ŽAGO Stihi prodam. Telefon 20-319.
PRODAM tri leta staro diatonično harmoniko in zadnjo premo za opla.
Naslov v upravi lista (175/84).
---------------------,izr—	—
OBRTNIKI! Vodim vam vse vrste poslovnih knjig in sestavim zaključek. Tel. (0681 58-334.
avto, kason aluminij, prodam. Cena 22.000,00 din. Naslov v upravi lista (176/84).
DVE TELICI, breji štiri mesece, prodam. Anton Pust, Jelše 1, Mirna peč.
ZAMRZOVALNO SKRINJO (300 1) prodam po polovični ceni. Franc Turk, Gor. Maharovec 6, Šentjernej.
PRODAM kravo, 8 mesecev brejo, dobro mlekarico. Niko Vrlinič, Bojanci 35,68344 Vinica.
PRODAM malo rabljeno traktorsko škropilnico (375 1). Franc Mrgole, Telče 21, Tržišče.
PRODAM nov gumi voz (12-co!ski) železne konstrukcije. Cena 33.000 din. Informacije na telefon 82-483.
PO UGODNI CENI PRODAM filatelistične znamke Jugoslavije z albumom za leto 1981-1982 in 1983 ter 100-litrski akvarij za ribe. Ogled v soboto in nedeljo. Zvone Tkalec, Sadinja vas 4 a, Šemič (pod železniško
ZA DVA OTROKA (3in5 let) iščemo popoldansko varstvo od 1. februarja dalje. Božič, Rumanja vas 25, Straža.
’ZA POMOČ v gospodinjstvu in strežbo bolnice nujno potrebujem dobrosrčno mlajšo upokojenko, 2 km od Brežic. Nudim stanovanje in hrano ter honorar. Naslov v upravi lista (169/84).
PREDSTAVNIKI RENAULT vzamejo v najem stanovanjske hiše v Novem mestu ali bližnji okolici z najmanj tremi do petimi sobami. Naslov v upravi lista (170/84).
^OBVESTILA I
Stranke obvi itamo, da prodajamo rjave enoletne kokoši nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo. STANE ZDRAVJE, Zalog 17, Novo mesto, telefon 24-594
PIŠČANCE težke pasme, bele in grahaste, od dveh do petih tednov starosti bomo prodajali v marcu. Naročila in predplačila sprejemamo vsak dan popoldne. Franc HUMEK, Irča 1 vas 18, Novo mesto.
IŠČEM žensko ali zakonski par za nego starejšega mošk ega—invalida na domu. Hrana in stanovanje v hiši. Za nego mu zapustim hišo s poslopjem in vrtom. Naslov v upravi lista (177/84).
DOBIJO se rjave jarčke pasme hiseks, stare tri mesece, na kurjereji v Medvodah ob avtocesti Ljubljana — Kranj, pri hidroelektrarni.
postajo).
vsič.
GRAVERSTVO Aleksander KEČ>
PRAŠIČA (150 1cg) prodam. Jože Zoran, Šmarješke Toplice 18.
GR,________________________
KEŠ. Novi naslov: Šentjernej (delavnica), telefon (068) 32-048; Novo mesto, Novi trg 1 (hotel Metropol), telefon (068)21-348.
PRODAM radiokasetofon -»stereo in manjšo klavirsko harmoniko. Krivec, Cesta herojev 38, tel. 23-306. PRODAM pritlično stanovanje
ALOJZ HUDOKLIN, Brusnice 32, prepovedujem hojo in vožnjo po mojih parcelah. Kdor tega ne bo up-
ošteval, ga bom sodno preganjal. KAROLINA KRHIN, Šentjernej
JARČKE, rjave, pasme hiseks, stare 'JI tri mesece, bom prodajal vsak dan od , 18. do 27. februarja. Jože JERŠIN, Račje selo 2, Trebnje, telefon (068) 44-. j 389.
65 m , vrt, garaža, centralno ogrevanje, možnost vselitve takoj. Šifra:
Ugodno.
K U P I M
BARBARA ELEMENT za obleko z zgornjim delom in šivalni stroj Singer ali Pfaff, kupim. Ponudbe pod šifro ..SOLIDNA CENA”.
KUPIM kosilnico BCS ali tej podobno. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Cveto Golc, Planika, Kranj.
KUPIM ohranjen čoln MAESTRAL, Beograd Šport ipd. Telefon (068) 72-412 (popoldne).
KUPIM levi sprednji blatnik za VW 1200. Telefon 24-365.
209, prepovedujem ANTONU HE-CLU iz Šentjerneja, da prodaja moje stvari.
ANA PERŠE, Cesta herojev 36, Novo mesto, prepovedujem IVANU PERŠETU iz Brezovice 14, Šmarješke Toplice, vsakršnokoli prodajo in opozarjam vsakogar, ki je ali bo kupil karkoli od njega, dokler sodni postopek ni končan.
foto-atelje
branko
c. herojev 34 novo mesto
— vse vrste foto-
mmssm
20. januarja bo praznovala visok jubilej, 99-letnico. naša dobra mama,babica, prababica NEŽKA ZEVNIK iz Čadraž, Za njen praznikji želimo, da bi bila še med nami pri zdravju. Sin Tone, hčerke Pepca, Tončka, Francka, Olga z družinami.
grafskih uslug — fotografije za dokuniiente izdelamo v 24 urah j — darilo za mla-I doporočence
pokličite 20-226
POSEST
PRODAM gradbeno parcelo v Mirni peči. Naslov v upravi lista (179/84).
VINOGRAD z zidanico na Ljubnu prodam ali zamenjam v Straži ali drugje. Tel. 25-195.
OPRAVIČILO
VINOGRAD (cca 12 arov) z majhnim vikendom pri Velikem Trnju prodam. Informacije na telefon (068) 81-410.
VINOGRAD (15arov)zleposončno lego in možnostjodovozav Armeškem pri Brestanici prodam. Izkoristite priložnost za lasten pridelek dobre
kapljice in svoj kotiček za oddih. „15 M”. Informacije:	Anton	Ivačič,
Sotejjsko 19, Krško.
PRODAM gradbeno parcelo in material za stanovanjsko hišo. Informacije po telefonu 69-790.
V zahvali, kije bila objavljena v 2. št. DL, na strani 21 je prišlo do neljube pomote. V imenu pokojnega Drčarja je izpadla črka, tako da bi pravilno moralo biti
LEOPOLDA DRČARJA
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 55. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON
SREBERNJAK
iz Hrušice 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in osebju ORL oddelka boinice Novo mesto, ki so mu v zadnjih dneh lajšali bolečine, DO SGP Pionir, IMy Novo mesto, tovarni zdravil Krka in podjetju Droga iz Novega mesta. Posebna zahvala župniku iz Stopič za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj iskrena hvala.
Žalujoči: žena Francka, hčerke Majda z družino in Silva, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
-
PRODAM PRIBLIŽNO 3000 1 kurilnega olja. Tel. (068) 24-867.
KOZO, staro dve leti, prodam. Šta-lcer, Vrčice 4, Semič.
NOVO PRIKOLICO za osebni
Kje si draga Tončka ti, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga sestra in teta
TONČKA
POLJANC
iz Tržišča 37
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, posebno pa družini Udovčiz Tržišča za vso pomoč. Hvala vsem za izraze sožalja, darovane vence in cvetje ter maše. Posebno zahvalo smo dolžni vsem zdravnikom, sestram in strežnemu osebju na pljučnem in visceralnem oddelku bolnice v Novem mestu za vso skrb in pomoč med njeno težko boleznijo. Hvala govorniku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo tudi župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni Tržišče, Krmelj, Polhov Gradec, Ljubljana
St 3 (1797) 19. januarja 1984
- * Ar '7
DOLENJSKI LIST
t
Tudi hruška, ki te v senci je hladila,. ko hi vedela, da te ni, tudi ona bi sohe potočila.
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praded, stric in boter
FRANC SENICA
iz Drganjih sel pri Novem mestu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, pr.jateljem, znancem in vaščanom ter bližnjim sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje, za številne vence in cvetje. Hvala OOS voles—tozd TVP in tozd TSP ter kolektivu kavarne Evropa Ljubljana za podarjene vence, govornikoma Albinu Povšetu in Ivanu Virentu, pevskemu zboru iz Dol. Toplic in župniku za leno opravljeni obred.
Žalujoči: žena Alojzija, sinovi Franc, Rudi, Jože z družinami, hčerke Danica, Zorica, Julka, Linka, Pepca z družinami in vsi, ki so pokojnega imeli radi
So svečke na jelki se prižgale, oči so tebe tam iskale, a ti, draga mami, daleč si odšla, ne vidiš najinih solza, ne slutiš naše bolečine, , naj spomin nate nikdar ne mine!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
MARIJE DEBELJAK
iz Gor. Straže 163
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sostanovalcem, vaščanom in vsem, ki ste nama v težkih trenutkih stali ob strani, nama kakorkoli pomagali, izrekli sožalje in spremili pokojno na zadnji poti. Posebej se zahvaljujem celotnemu kolektivu KolodvorskerestavracijeNovomestoza venecindenar ter podjetju Novoles ža venec in godbo. Naknadno pase zahvaljujem osebju splošne bolnišnice Novo mesto, župniku za opravljeni obred, družini Aš ter Gantarjevim za vsestransko pomoč. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: hčerka Dragica in vnukinja Nataša
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, in stara mama
JERICA BEDENE
s Trebanjskega vrha
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala duhovnikom za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi domači
ZAHVALA
V 90. letu sta rosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in babica
TEREZIJA FLAJNIK
iz Vukovcev pri Vinici
Zahvaljujemo se vsem, kiso pokojno spremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje, posebno pa govornikoma za ganljive poslovilne besede in godbi.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 77. letu nas je za vedno zapustil naš dragi ata, dedek, tast, brat in stric
ALOJZ GOLOB
upok. iz Birčne vasi 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivom Doma starejših občanov v Šmihelu, SGP Pionir Novo mesto, Novolesa, tozd BLP, in Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto. Hvala tudi pevcem KUD Ruperč vrh in duhovniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: hčerke Anica, Lenka in Ivica z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vse prezgodaj in na komaj začeti življenjski poti nasje tragično zapustila naša ljuba
ALENKA
ŠOBAR
učenka 1. razreda
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom tn prijateljem, ki so našo drago Alenko v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo učiteljskemu zboru in učencem OS Dolenja vas, učencem in tov. razredniku 8. a razreda OŠ Ribnica, tovarišici Nežki Henigman za ganljive poslovilne besede, župniku za lepo opravljeni obredin tolažbo ter pevskemu zboru Lončar za požrtvovalno zapete žalostinkc.
Neutolažljivi: vsi njeni
ZAHVALA
V 83. letu starosti je prenehalo biti srce našemu atu, staremu atu, bratu in stricu
IGNACU
KOTNIKU
z Drečjega vrha 14
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje in pokojnega spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem za podarjeno cvetje in vence, med njimi tovarni CHEMO Ljubljana in IMP Ljubljana, PE Novo mesto. Posebna zahvala župniku za opravljeni obred, govorniku ob odprtem grobu in gasilskemu društvu Trebelno.
Žalujoči: vsi njegovi Drečji vrh, Ljubljana, Hamilton, Zuerich, Novo mesto
ZAHVALA V 76. letu starosti nasje po hudi bolezni zapustila draga mama in babica
CECILIJA
ŠKOF
z Drske 47
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, ji lajšali zadnje ure, darovali cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nasje v 80. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ANTONIJA
SKUBIC
iz Češče vasi
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje, nam izre-so “,OŽaljr teInam kakorkoli pomagali. Posebno smo hvaležni sosedi Anici Žagar za nesebično pomoč in nego med boleznijo, P ostu Lapu ter župniku Mucu za duševno krepitev v bolezni ter Pogrebni obred. Hvala kolektivoma Kovinar in Novoteks ter em, ki ste pokojno spremili k zadnjemu počitku.
Vsi njeni
ZAHVALA
Po hudi in dolgotrajni bolezni nasje zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE PODBOJ
s Cviblja pri Žužemberku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnika na zadnji poti. Zahvaljujemo se ravno tako družbenopoiiti-čnirn organizacijam iz KS Žužemberk, osebju zdravstvenega doma Žužemberk, zlasti sestri Lojzki, Klubu upokojencev Emona—Dolenjka, MePZ Trimo iz Trebnjega in Trebanjskemu oktetu za zapete pesmi, obema govornikoma teržupniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: Vsi njegovi
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustil naš predragi mož, oče in stari oče
GEZA DOGAR
iz Mlake pri Kočevju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem ter župniku za lepo opravljeni obred.
k
Žalujoči: žena Katarina, sinovi Janez, Jože in Srečko z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in deda
ANTONA ŠTEFANIČA
žel. vlakovodja v pokoju
trem fuT? valjujem0 vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih Pn k nam izre^’ sožalje in v tako lepem Številu spremili pokojnega na zadnji poti v Metliki osebno se zahvaljujemo dr. Kmetu in osebju inštituta na Golniku za zdravstveno pomoč. Prisrčna “ia govorniku za tople besede ob odprtem grobu in metliški godbi.
Žalujoči: žena Tončka in hčerka Zvonka z družino Ljubljana, dne 11. januarja 1984
Pomlad v vinograd tvoj bo spet prišla in vprašala, kje si ti.
Sedla bo na cvetoča tla in zajokala, ker te ni.
ZAHVALA
Nenadoma in brez slovesa nas je zapustil v 62. letu naš ljubi mož, ata in
stari, ata
ALOJZ JANEŽIČ
iz Hrastulj 26 pri Škocjanu
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu podarili vence in cvetje. Posebna zahvala velja tov. Stanetu Celesniku in Petru Blatniku, Tovarni obutve Novo mesto, gasilskim društvom Škocjan in Grmovlje ter Dole, Iskri Šentjernej tozd Upori za spremstvo k zadnjemu počitku. Hvala duhovnikom iz Škocjana za lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Slavko z družino, sin Mirko, hčerka Zdenka z družino ter ostali sorodniki
lp	h	Miki	H	Milili	f|	ii
*i
*
*
%
*
%
5
%
%
s
*
*
i
%
i
%
s
I
5
S
*
s
*
*
*
*
1 % % * <* % % %
*
s
2
*
*
v
*
*
i
Nagradno akcijo so omogočili:
POLDE
V dvajsetih letih poučevanja telesne vzgoje je bil Polde Rovan iz Brežic učitelj, vzornik in prijatelj mnogih mladih generacij. Z njimi vred se je veselil in se še veseli njihovih športnih uspehov. Vendar to zanj ni vse. Svoje osebno zadovoljstvo in poklicno zadoščenje meri tudi po tem, koliko mladih je znal navdušiti za zdravo življenje. Žal mu je vseh tistih, ki se zastrupljajo z alkoholom in zapravljajo čas po „kafičih".
Z Rovanovim imenom je tesno povezan ves brežiški šport, saj ni nikoli delal samo v šoli, ampak se je z njim aktivno ukvarjal tudi v svojem prostem času. Dve desetletji je igral in treniral rokomet. Vanj je vložil ogromno truda in časa, nazadnje pa se je razočaral, ker zaradi neresnosti članske ekipe ni bilo pričakovanih uspehov. Tako se je poslovil od rokometa in dal pobudo za ustanovitev atletskega kluba, v katerem dela -vseh pet let kot trener. Zelo je zadovoljen, saj dosegajo njegovi varovanci zelo lepe rezultate. V tem času je bilo med njimi šest reprezentantov. Tako je bil na primer Robert Koch mladinski državni prvak v skoku v višino, Henrik Omerzo republiški prvak v deseteroboju, Mateja Podgoršek republi-
ška prvakinja v skoku v višino, trikratni republiški prvak Vladimir Kevo pa je bil lani proglašen za najboljšega pionirja v Sloveniji. Zaradi takih uspehov Rovanu ni nikoli žalpopoldnevov, sobot in nedelj, ki jih prebije z mladimi.
Za poklic se je Polde odločil zelo zgodaj. Že kot pionir se je udejstvoval v najrazličnejših športih, od drsanja do smučanja, orodne telovadbe, atletike in rokometa.
Šport ga je tako prevzel, da se je že po osemletki vpisal na srednjo šolo za telesno kulturo v Beogradu, ker pri nas take usmeritve ni bilo. Bil je edini Slovenec. Med 120 kandidati se je uvrstil med 120 srečnežev, ki so najbolje prestali sprejemno preizkušnjo. Na leta v Beogradu ima zelo lepe spomine, saj se je tam vsestransko uveljavil kot aktiven športnik in hkrati končal šolanje z odliko. Leto dni je bil celo član beograjskega Partizana in je zanj nastopal na tekmovanjih iz atletike.
Po vrnitvi v Brežice jo. 1963 začel poučevati telesno vzgojo na osnovni šoli. V prostem času je vodil številne sekcije, ter smučarske in plavalne tečaje. Z učenci je zelo rad delal in žel z njimi velike uspehe v občini, v regiji in republiki. Za požrtvovalno delo z mladino in za svoje aktivno športno udejstvovanje je 1981 dobil Bloudkovo plaketo.
Ob delu se je ves čas strokovno izpopolnjeval in končal najprej prvo, nato še drugo stopnjo visoke šole za telesno kulturo. Za kratek čas je vmes prevzel delo načelnika na občini, vendar ga to ni pritegnilo, zato se je hitro vrnil nazaj na šolo, nazaj med mladino, kjer se počuti najbolj doma in kjer lahko najbolje uresničuje svoje poklicno poslanstvo.
JOŽICA TEPPEY
%
H
%
*
2
2
*
%
*
%
S
*
%
*
%
*
%
%
*
*
%
>
%
*
*
%
%
-
%
*
%
*
i
%
**
%
%
V
I
%
%
%
DAJVA
Štiri zlata pravila velike nagradne igre Dolenjskega lista
1. Vsak novi naročnik dobi lepo knjigo.
2. Vsak deseti novi naročnik Dolenjskega lista prejme eno od večjih nagrad, ki jih je prispevalo dolenjsko združeno delo.
3. Vsi stari in novi naročniki Dolenjskega lista se v začetku marca, po končani igri, potegujejo za eno od premij, ki jih bomo razdelili z javnim žrebanjem.
4. Nobena od nagrad ni vredna manj, kot znaša celoletna naročnina na Dolenjski list. Med premijami naj omenimo televizor, zamrzovalno skrinjo, 20 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, dva vikend turistična paketa v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, 10 vrhunskih gugalnikov, keramični kamin, smučarski kombinezon, kakršnega ima Bojan Križaj, in seveda počitniško prikolico Adria—Caravna 380 QLS, ki jo je prispevala IMV.
novoles
DOLENJSKI UST V VSAKO HIŠO
Velika družina naročnikov našega časnika se je v desetih dneh povečala za 420 imen! — SGP Pionir in Opekarna Zalog sta se pridružila pokroviteljem in poveča-' la nagradni sklad — Najbolj prizadevnemu poštarju tomos avtomatic
TOZD Industrija gradbene keramike Trebnje - Račje selo
tovarna oblačit
novo
V dobrih desetih dneh, kolikor traja nagradna naročniška akcija Dolenjskega lista, je največji jugoslovanski pokrajinski tednik naročilo že 420 novih naročnikov. Kaže torej, da bo naš časnik ob koncu akcije zanesljivo presegel naklado 30.000 izvodov, optimisti v našem uredništvu pa računajo tudi na kaj več.
Naj na to prijetno presenečenje tudi mi odgovorimo z e nakp mero in pove'mo, da se krog pokroviteljev akcije nenehoma širi, kar seveda pomeni, da čaka naše stare in nove naročnike tudi vse več nagrad. Nagradni sklad, v katerem je bilo za 100 starih milijonov nagrad, seje še povečal, med pokro-
___ KRKA ffi?KS TOZD ZDRAVILIŠČA
O
mgtiiipfn
TREHUE
novoies
vitelje velike nagradne naročniške akcije tednika Dolenjski list sta se vključila še SGP Pionir iz Novega mesta in Opekarna Zalog. Pionir je s svojo nagrado, keramičnim kaminom tozda Keramika, močno okrepil skladpremij, kamin je namreč vreden 50.000 din. Dragocen je tudi prispevek Opekarne Zalog: v sklad, iz katerega nagrajujemo vsakega desetega novega naročnika, je navrgla 80 „vinote-karjev”, zidnih elementov za
shranjevanje ustekleničenih vin. Nagrado bomo razdelili na deset delov in med deset novih naročnikov. Upajmo, da bo med njimi tudi kakšen vinogradnik! Željo, da bi sodelovali v akciji, je izrazilo tudi več dolenjskih zasebnih obrtnikov. Zdaj delamo na tem, da bi njihove prispevke primerno vključili v fond nagrad.
Naša akcija dobiva vse širše obeležje tudi na drugih področjih, Minuli teden smo imeli sestanke z našimi vrlimi poštarji. Dogovorili smo se za pomoč pri naši akciji. Seveda pa roka roko umiva. Poštarji bodo za svoj trud primerno nagrajeni, tistega med njimi, ki bo med dvomesečno akcijo zbral največ novih naročnikov Dolenjskega lista, pa čaka še dodatna nagrada — pravi novi tomos avtomatic.
KRKA
/O ljubljanska banka
Kolinska
NOVOTEKS
OPEKARNA
ZALOG
tozd Tovarna za predelavo krompirja
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov
Priimek in ime:
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj: št. osebne izkaznice:_____
Celoletno naročnino(900 din) bom poravnal, ko bom dobil položnico.
M&i
Datum:
Podpis: ‘
N0V0TEHN«
Mercator METLIKA
t—“*T‘ "i
t
sklad-1^1°° mil"^
naročite — DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
i %vV ! kH jr
■V’
ali
Knjižno nagrado so minuli teden dobili: Anton Brula, Talčji vrh; Pepca Mihelič, Podhosta; Jože Turk, Dolenjske Toplice; Stanislava Ba-djuk, Dragatuš; Božica Rački, Kočevje; Janko Badovinac, Metlika; Anton Godec, Metlika; Martin Nemanič, Metlika; Anton Stepan, Metlika; Franc Uršič, Metlika; Lojze Erlah, Veliki Slatnik; Božena Golob, Novo mesto; Ljubica Hrovat, Novo mesto; Milena Kirar, Novo mesto; Alojz Kočjaž, Dolenje Ka-mence; Kristina Kolenc, Češča vas; Marjan Žagar, Brična vas; Darinka Kožuh, Novo mesto; Milka Merlin, Novo mesto; Jožica Mikec, Mali Slatnik; Edvard Nosan, Novo mesto; Branko Malus, Ribnica; Milan Vene, Črmošnjice; Jožica Kumelj, Gorenja Straža; Slavka Vovk, Soteska; Avgust Avbelj, Žužemberk; Franc Cvelbar, Ljubljana; Brane Zadražnik Primskovo; Slavko Damjanovič, Novo mesto; Damjan Žulič, Velika Bučna vas; Stane Špe-' har, Črnomelj; Alojz Juvančič, Škofljica; Ivica Kolar, Brežice; Martin Žnideršič, Brežice; Sonja Veble, Dobova; Stanko Mikolavčič, Krško; Kristina Pirc, Krško; Kristina Zorko, Krško; Vladimir Beržan, Mirna; Marjan Bevc, Mirna; Kristina Tratar, Mokronog; Lado Brzin, Sevnica; Ignac Župan, Šentjernej; Janez Gorenc, Škocjan; Ana Mrgole, Škocjan; Milan Muren, Sevnica; Gelca Žveglič, Sevnica; Franc Krnc, Dol. Maharovec; Vida Urbančič, Družinska vas; Anica Lindič, Trebnje; Sonja Bohte, Šentrupert; Marija Mavec, Rakovnik; Rumica Topič, Brežice; Ana Piltaver, Krška vas; Mojca Štefanič, Kostanjevica; Justin Janc, Krško; Ivica Marn, Mirna peč; Marjan Fluher, Mirna peč; Jože Cugelj, Mirna; Stane Nose, Trebnje; Marjan Drečnik, Gor. Piročica; Roza Pajek, Veliki Gaber; Slavka Jerman, Tržišče; Jelka Pirkovič, Sevnica; Anica Jaklič, Rumanja vas; Damjan Bar-tolj. Novo mesto; Črtomir Židan, Novo mesto; Pavla Mikložič, Adl-ešiči; Marija Slak, Adlešiči; Ivan
Franko, Gabrje; Pepca Gazvoda, Brusnice; Jadranka Juranič, Črnomelj; Jože Rožman, Doblička gora; Magda Gergšič, Dragatuš; Lidija Kump, Dragatuš; Kare! Rigler, Kočevje; Anton Simonič, Krašnji vrh; Slavo Štampfelj, Metlika; Jože Štupar, Metlika; Stanko Jarc, Novo mesto; Maks Starc, Novo mesto; Vinko Škof, Novo mesto; Janez Žib-ert, Novo mesto; Roman Župevec, Novo mesto; Marjan Vidic, Novo mesto; Martin Škrinjar, Črešnjevec; Jožefa Šparovec, Stopiče; Milan Ke-Išin, Žužemberk; Alojz Barič, Doblička gora; Miha Gošnik, Novo mesto; Stane Košir, Dol. Straža; Darko Hrovatič, Koroška vas; Tomislav Glončak, Palič; Anica Medved, Artiče; Alojz Jurman, Dobova; Ana Habjan, Globoko; Andrej Biščanič, Jesenice na- Dol.; Alojz Potokar, Jesenice na Dol.; Toni Rožman, Krško; Silva Bogolin, Koprivnica; Marija Žulič, Kostanjevica; Andreja Molan, Krško; Franc Špolar, Mirna; Alojz Fabjan, Glo-bodol; Tilka Obrekar, Mirna peč; Franc Krajšek, Mokronog; Silva Smolič, Mokronog; Zdenka Zorko, Raka; Štefanija Kovačič, Sevnica; Viktor Andrejčič, Šentjernej; Drago Janc, Šentjernej; Olga Hočevar, Dol. Radulje; Cvetka Jerman. Trebnje; Zvone Vavtar, Trebnje; Drago Unek, Tržišče; Anica Novak, Šmarješke Toplice; Marija Knez, Tržišče; Alojz Mesojedec, Litija; Marta Pušnik, Planina; Jože Medved, Poklek; Olga Colarič, Podbočje; Martin Matko, Mirna peč; Peter Koritnik, Sevnica; Zvone Vavtar, Trebnje; Roman Groznik, Krmelj; Jože Ka-tič, Krško; Lidija Koštomaj, Gor. Pijavško; Franc Kukoviča, Krško; Marjana Vahčič, Krško; Majda Zorko, Krško; Slavko Slak, Mokronog; Branko Zalokar, Studenec; Janez Kermc, Brezovica; Rafko Pajk, Šmarjeta; Majda Ivanov, Trebnje; Janez Lokar, Trebnje; Anica Mlakar, Trebnje; Marija Verbič, Veliki Gaber, Marija Pačnik, Sevnica; Slavka Cokan Poklek; Jože
ia tedna
Povše Blanca; Jožefa Miklavž, Orehovec; Dragica Zorec, Ljubljana— Polje; Mojca Kostanjšek, Koprivnica; Zdravko Golubič—Povše, Dolenjske Toplice; Danica Starašinič, Otok; Ivan Ilišin, Kočevje; Vinko Janžekovič, Metlika; Katarina Majerle, Metlika; Martin Simonič, Metlika; Ferdo Kočar, Novo mesto; Niko Mavretič, Novo mesto; Alojz Može, Srebrniče; Marjanca Plazar, Novo mesto; Olga Serec, Novo mesto; Anica Vrščaj, Novo mesto; Marjan Bradač, Soteska; Marta Damjanovič, Suhor; Leopold Korelc, Ljubljana; Marica Česen, Kranj; Jurij Muhič, Zemun; Anica Ivanetič, Črnomelj; Terezija Jovič, Šentjošt; Marica Babič, Bizeljsko; Albin Šoln, Brestanica; Jože Gerjevič, Šentlenart; Vlasta Kozole, Krško;
rčič, Bela cerkev; Albin Novšak, Bo-štanj; Slavka Vodovipivec, Biška vas; Martina Kastelic, Gabrje; Marija Brula, Jelševnik; Renata Butala, Lokve; Ivanka Kapš, Lokve; Stane Vidoš—Bogdan, Starži vrh; Bojan Damiš, Novo mesto; Anton Derganc, Prečna; Mojca Hotko, Novo mesto; Marjan Pavlin, Potov vrh; Marija Lokovšek, Stopiče; Justa Šobar, Uršna sela; Dušan Erhovnic, Novo mesto; Rudi Omahen, Pančevo; Marta Staniša, Regrča vas; Josip Benkovič, Novo mesto; Anton Bajuk, Radoviča; Aleksander Komljanec, Slav. Požega; Helena Domitro-vič, Črnomelj; Jože Staniša, Šmihel; Joža Šurla, Stranska vas; Franc Štupar, Novo mesto; Katica Željko, Dragatuš; Marjeta Švajger, Semič; Miko Žunič, Žuniči; Branko Gašpe-rič, Črnomelj; Franc Jaklič, Črnomelj; Jakec Jerman, Rožanc; Rezka Petrič, Črnomelj; Ljubica Šonc, Črnomelj; Jože Vranešič, Tribuče;
• Sreča je takole določila nagrade, ki pripadajo vsakemu desetemu novemu naročniku: keramične izdelke Novolesovega tozda 1GK iz Račjega sela prejmejo: Fani Lojk, Novo mesto; Anica Mikšič iz Vinice; Anton Zorc iz Škocjana; Franc Huber, Ljubljana—Polje in Jože Urbanč, Leskovec.
Labodove moške srajce je žreb podelil Ivanu Plazarju iz Šoštanja; Janezu .Sladiču z Mirne; Stanetu Pirnarju iz Šentjerneja; Branku Urbanču iz Podbočja in Jožetu Aupiču iz Črnomlja.
Dana iz Mirne je med nove naročnike podelila kolekcije pijač. Prejmejo jih: Jožica Klobčar, Novo mesto: Milena Hutar, Črnomelj; Marija Pelko, Novo mesto; Marija Kočevar, Metlika in Janez Grivec iz Mirne peči.
Opekama Zalog je za nagrade pripravila garniture vinotekarjev, kijih dobijo Janez Košak, Otočec ob Krki; Stanko Koprivec, Trebnje; Marjan Jam-ni, Novo mesto in Irena Bele, Novo mesto.
Kolekcije prehrambenih izdelkov, ki jih je prispevala mirenska Kolinska pa prejmejo: Ivan Pezdirc, Gradac; Alojz Drganc Semič; Peter Moravec, Gabrje; Alojz Štangelj, Novo mesto; Darinka Rebolj, Straža.
Tovarna Tesnil iz. Velike Loke je podarila komplete tesnil, ki jih prejmejo Tina Železnik, Trebnje; Darko Kozlevčar,Trebnje; Viljem Renko, Šentjanž; Franjo Žebak, Mokronog in Anton Škvarč, Krška vas, medtem ko visokonapetostni dodatek za svečke, znameniti „sparx", dobijo: Franc Glavač, Bo-štanj; Djurdja Berger, Novo mesto in Darinka Rebolj, Straža. Nagrade, ki pripadajo vsakemu desetemu novemu naročniku, bomo začeli deliti po 1. februarju.
Marija Štolfa, Mirna; Jože Žlebmer-gar, Mirna; Leopold Kozole, Senovo; Franc Strasberger, Senovo; Renata Doberšek, Sevnica; Maijetka Žnidaršič, Šmalčja vas; Marjana Gorenc, Grmovlje; Slavko Grego-
Miran Vranešič. Tribuče; Nevenka Verderber, Dragatuš; Danica Bela-vič, Rosalnice; Marija Goleš, Metlika; Jožefa Kokalj, Trnovec; Jože Pezdirc, Metlika; Ivan Didovič, Novo .mesto; Suzana Doblehar,
——t«—nnm mn
mesto; Dragica • Gosenca, Novo mesto; Jože Gotlib, Novo mesto; Branko Gregorič, Novo mesto; Pepca Ilovar, Novo mesto; Izak Kalčič, Gotna vas; Jože Kocjan, Brod; Marjan Kovač, Mali Slatnik; Iztok Kralj, Novo mesto; Anton Knafelc, Novo mesto; Slavka Marinčič, Dol. Kamenje; Franc Mravinec, Novo mesto; Olga Povše, Novo mesto; Jože Saje, Novo mesto; Branka Starešinič, Novo mesto; Roža Tekstor, Ločna; Jože Turk, Novo mesto; Danijela Uhan, Novo mesto; Marga Bregar, Ribnica; Francka Kralj, Semič; Lovro Malnarič, Semič; Rudolf Rupe, Stari trg; Ivica Brulc, Stopiče; Franci Avbar, Vavta vas; Ana Težak, Dragomlja vas; Janez Kaplan, Ljubljana; Lojzka Zaletel, Turjak; Jože Mohorčič, Kitni vrh; Jože Zaletelj, Kuželjevec; Jože Franko, Osjek; Ernest Jazbec, Varaždin; ; Jože Turk, Novo mesto; Jože Vrščaj, Rodine; Majda Vodovpivc, Armeško; Marinka Jeršič, Brežice; Anica Lapuh, Brežice; Andreja Ogorevc, Brežice; Anica Glogovšek, Cerklje; Anton Deržič, Dobova; Ivan Črnelič, Bojsno; Jože Vege!, Kostanjevica; Ivan Jamšek, Krmelj; Tone Jeke, Krško; Jože Levičar, Krško; Tone Rihter Krško; Branko Marolt, Leskovec; Mirko Sintič, Jelše; Marjan Starc, Leskovec; Marjan Kranjc, Mirna; Anton Rajšelj, G. Podboršt; Miha Kovačič, Čužnja vas; Petra Razdevšek, Otočec; Marija Amon, Sevnica; Zdravko Kerin, Sevnica; Vera Volf, Lešnica; Cvetka Bevc, Sevnica; Jože Božič, Lončarjev dol; Marinka Kolman, Sen-vica; Antonija Kozmus, Sevnica; Franc Metelko, Studenec; Grela Ce-kuta, Mihovica; Daniel Vrhovnik, Gor. Brezovica; Ludvik Bartolj, Šentrupert; Alojz Hočevar, Škocjan; Ivan Švigelj, Skopje; Ciril Smerke, Dobruška vas; AntorvCve-tan, Trebelno; Bogdan Gerdin, Velika Loka; Jože Jevnikar, Trebnje; Janez Makše, Dečja vas; Alojzija Pene, Štefan; Anka Kukec, Tržišče; Franc Hostnik, Zagorica; Anica Vrhovec, Velika Loka; Alojz Žveglič, Zabukovje; Roman Godler, Podsreda; Anica Mikša, Rogaška Slatina; Milka Šketelj, Šentjernej.