a NEODVISEN UST ZA SLtf • CLEVELAND, OHIO, FRID A1 LVCE V AMKRiKl. Official Organ LUARY zat 19x8. LETO XI. — VOL. XI ke v Cleveland je dovolj. 1 Svarilo onim, ki kupičljo moko V/ 'Državni živilsski urad, ki postavljen, da dobijo vsi je dovolj torane in. da nihče ne izkorišča izivanrcdnega vojnega položaja, je v sredo dal naznaniti, Idla je dovolj moke v Clevelandu za normalni© potrebe. Ce mogoče en ocer nima začasno dovolj oke, jo ima drugi. Dr. R. H. Bisfcop, predsednik) živilskega urada v Clevelandu, se je iz-jtavil fda se ni treba bati |po-mamjlkajnja molke v Clevelan-du, in da je vlada odretdlila vse piotrebno," da dobi vsak svoj. detaž kot po navadi. V nekaterih angleških časopisih je »bilo naznanjeno, da preti Cle-velandu pomanjkanje moke, toda državni urad naznanja', Vila je absolutno izključeno. Danes je -dovolj moke v Clevelandu in pride jo še \«č, ka-tkor hit-ro se vreme spremeni, toda strogo obsoja državni u-rad one ljudi, ki (kupujejo mo-&jo po celfe vozove. Dognalo se je, da imajo posamezne družine po 25 do 50 vreč moke spravljenih, dočiin bolj siromašne druiime, ki nimajo toliko IdPnarjai, ne morejo kupiti niti ene vreče moke, ker bolj premožni sproti pokupijo vso moko, ki pride na trg.Vla-du pravi, da nihče ne sme imeti več kot k večjem 300 funtov moke v hiši, kajti kdor sedaj na debelo kupuj6, s tem uničuije siromake, ki radi nezadostnih sredstev ne morejo dobiti moke, katero pokupijo oni,- iki lahiko plač%jo. Komečno pravi vlada: Moke je dovolj, 4tcUai ne kopičite na domu moke. Vsak naj jo vzame kolikor jo potrebuje. Cena moki Se ne bo podražila, ampak 0-stane ista. Nihče nima vzroka da bi sedaj (kopičil m'Oko doma »n s tem škodoval drugim, Iki ne morejo (kupovati moke v večjih množinah'. —72 novih naročnikov je 4ckil naš list v Oevelandu tekom metseca januarja in 68 naročnikov izven Glevelanld>a po »raznih naselbinah Amerike. In sicer se je priglasilo 38 naročnikov prostovoljno v na-šm uradu, 34 pa so jih d^ili naši raznašalci. Iskrena za-/ hvala vsem novim naročnikom, ki priznavajo, Idla dostojna pisava lista v teh resnih časih pospešuje edinstvo med narodom za svobodo, demokracijo in neodvisnost. Spominjamo se časov, ko so Av-strijaki grozili s polomom, toda od leta 1914 se je število naročnikov v Clevelandu povišalo preko enega tisoča. 2900 naročnikov šteje "Cleve-landska Amerika" danes v ■ Oevelandu. Uredništvo iz.re-Ica isikreno zahvalo vseun zve-srtim, lojalnim čitateljem, ki ; so pripomogli kfc> tako krasnega uspeha. —Dr. Sava, št. 87 SSPZ priredi 9. februarja v Crdinovi dvorani veliko maškeradno veselico. Pričetek ob 7. uri zvečer. Program veselice je jaiko okusno izbran, in opozarjamo na oglas društva, ki bo priobdem drujgi teden v našem' listu. —G. Rude Tir oš t nam na-ja iz Ohicage, da je bil ■ejem Srbske misije v Chi-naravnost ogromen. 7000 Jugoslovanov se je ležilo sprejema v avdito-Med njimi je bilo nald ^lovencev iz Chicaga, :, Wiaukegan, Sheboyga-in drugih okolišlkih imest. ebno chicaški Slovenci so easrtno zastopani. "Pro-.glasilo iSNPJ ni črhni-jiiti besedice o sprejemu * e misije, ki potuje po itoivlansikih nateelbinah A-na (prošnjo ameriške vlade. Vsi zavedni Slovenci v Chicagi so v taboru Jugoslovanskega Odbora, srbska misija je pokazala pot, po kateri se pride do svolbode. "Republikanci" v Chicagi so bili "panami". Čdlii, Slovaki, Poljaki, Rusi, Slovenci, Hrvati, Sdbi, vsi slovanski narodi so se udeležili sprejema in imeli isvotje govore, le "Prosveta" SNPJ je to zanikala in s tem pokazala," da ji ni mar za jugoslovansko zjddfinjenje in svobodo, ampak za osebne: prepire, za psovke in suženjstvo naroda. Uspeh Srbske misije v Chicagi je bil ogromen. —• Dr.i Zvon, priljubljeno pevsko društvo v N'ewbungu, ppfredi 10. februarja v M. Plutovi tjezeru, kdor hoče imeti prvi palpir. Tudi prošnje za drugi papir se laliko vlagajo. —V soboto zvečer ob 8. uri je veliko zborovanje angleških državljanov in Canadčanov v Engineers Bfcdg. Več angleških in canaldskih generalov bo govorilo. Namen shodil je pridobi^ kolikor največ mogoče angleških državljanov in Canadčanov za vojno služJbo/ —Umda je * Collinwoodu soproga frrank Klemenčicar Mrs. Ana Klemenčič. Umrla je v Glenville bolnišnici v sre-tivice v našem listu, ko smo poročali, da ije Mrs. Bass meseca oktobra lanskega leta zapazila, kila ji dečki kradejo mleko na poroti. Raditega je Mrs. Bass vtaknila podganjega strupa v mleko, in nesreča je hotela,da je. prišel prav tedaj devetletni JoHin Perko zraven in spil mleko. Perko je po dveurnih bolečinah tedaj umrl'. Sedaj se vrši obravnaval na sodniji proti M.rs. Bass, Iki je obdolžena, da ije umorila Peflkatovega fanta. (DVžavni pravnik Young zahteva, da Idbbi Mrs. Bass smrtno (kazen, ker je nalašč in dobro premišljeno pofloiila strup v mleko, vedoč, da (pridejo dečki in pijejo mleko. -M^nogo oči je bilo rosnih, ko je državni pravnik Young* obtoževal Mrs. Bass ter ji očital, da je premišljeno, hudobno podtaknila strup otroku, »da ga umori. Njen zagovornik, Louis Myers, 'je pi izdavit, da M-rs. Bass ni hotela zastrupiti otroka, ampak le '"ostrašiti". Izjavil se je, je (bila Mrs. Bass že dovolj kaznovana s tem, /ker ne mote spati cede noči, ko misli na otrokovo smrt.V četrtek so do bili porotniki tožbo v roke. V četrtek, ob pol sedmih zvečer so se porotniki zjedinili. Glasovali so enoglasno, da je Mrs. Bass kriva uboja, in v petejc, 1. febr. ji bo sodnik Vickery prisodil kazen, ki znese od 10 do 20 1et. Odvetniki Mrs. Bass bodejo naijb-rž ukfcžili priziv. wilson prati: letos bo konec vojne! Ameriška armada je zasedla del francoske fronte. Po vsej Nemčiji se vršijo ogromni nemiri, štrajkf in revolte. Socijalisti so se združili proti vladi. PERMIT. Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of Octeber 6th, 1917, on file mt the Post Office ef Cleveland, Ohio. By order ef the President, A. S. Burleson, Postmaster General Washington, 31. jan. Ameriška vlada uravnava vse svoje korake v prepričanju, tla bo Ietoš nlejtoe7FrFr bo letošnje: leto prineslo konec vojne, in sicer zmago ali poraz. To je zadnja' zima za vojake v strelnih *jarki/b. Predsednik naznanja. V tem prepričanju je ameriška vlada naredila mnogo radikalnih sprememb v voljnem vodstvu, in vlada se pripravlja letos za največje žrtve od strani vseHn -razredov prebivalstva, Idla se patrijotič-110 odzovejo. Pre d s e d n i k Wilson se (je izrazil: "Vrhunec krize te vojne je tukaj. jo od-v Zje-da nos ti ivlje-nje, odvisen če ne bodetno države lovilo in dokaze, ka avto-e. Ame-:e, ki ni-t, da se kot v o, in da ? poskus Letošnji dogodki ločiti konec. Vsak dinjenih državah n visi sedaj usoda pred njim. Naše vets naš na.preidielk od tujih gospodarj zmagamo. In zmagali. Zjedinje imajo v posesti absolutno zaneslj ki kažejo, da se vo kracija v Nemčiji riška vlada ima d so še zreli za javn vlade tako v Nem® Avstriji strašno se bflizajo koncu n zasužnjiti ves svet/1 Ameriški vojaki $ »trelnih jarkih. 'Washington, 31.An. Vojni tajnik Baker je Lliaips popoldne uradno nazna^B da ije ameriška armada pAvzcla del fronte v Franciji.! Dosedaj aii.eriška armada šm ni bila v prvih strelnih jarki« Sedaj je dobila definitivno «1 fronte, da jo čuva. Gener* Pershing zaenkrat še ne dowli naznaniti, ^je se nahajali ameriške čete. Na fronti soraojaki regularne armakle, fclkije in nekaj onih votjaškjMinovincev, ki so bili poklican^fcd orož- je pod splošno vojaško postavo. General Pershing naznanja, da je obnašanje naših vojakov na fronti izvrstno. Nemška vlada v zadregi. London, 31. jan. Brzojavka Daily Express iz Geneve naznanja, da so se vojaki in de- Ameriška vlada svari boljsevike 3000 Nemcev ujetih in 100 P zaplenjenih od Iti London, 31. jan, —Laška ofenziva se naidlaljuje kljub silnim snežnim vihanjem na fronti. Včeraj so laški vojaki napredovali za eno miljo in glasom najmrnejših poročil napredujejo stalno. Do danes so dobili teJkom petih dnij 3000 avstrijskih ujetnikov, 6 teških topov in nad 100 strojnih pušk. Osviojili so goro Monte Di Val Bella, ijako utrjeno .nemško postojanko na Asui'go gorski planoti. Dve avstrijski diviziji uničeni. Glasoni poročil iz Rima, so laški vojaki v hudih bojih z avstrijsko armado na omenjeni 'gori uničili ra Hind^njburg nemudoma odpioslati večje število vojaštva na avstrijsko fronto v. Irtaliji, če neče, da se avstrijska armada umakne iz svoji/h sekl'anjih pozicij tja kjer je bila mesieca otktobra. Berolin prizna poraz. Avstrijs-ki kot nemški vojni urad sta bila prisiljena priznati poraz na Asiago »gorsflci planoti in izpraznenje, postojank na Mont« Di Val Bella, ob-jednem ipia pristavlja avstrij1-sikto uradno poročilo, da so se morali Italijani umakniti pri napadu na MontelSizmol s te-štkimi zigubami. Boji se - vršijo na celi obširni Asiago go-rski planoti do Brenta reke. Laški zrakfcnpto-va so včeraj uničili Wleset nemšikih zrakoplovov, francoski pa dva. Nemci napadajo Amerikance. Ameriška- fronta, Francija, 31. jan. Sinoči so INemci nenadoma napadli oni s^ter fronte, katerega stražfjo A-nierikanci. Nemci so ubili dva amdrišika vojaka., ranili štiri in enega ujeli. Bojev se je u-deleižila ameriška infanterija, rddna airmada in miHcija. Vojaki iz Californije so bombar- dirali stevražn i'ka, ko se je u-mikal. Pet Nemcev je bilo u-ijetih in Amerilkanci so našteli mnogo mrtvih Nemcev prdd svojimi strelnimi jarki. Angleži bombardirajo. ■N a zapadni fronti se vršijo večji boji v zraku. Amgleži so včeraj zagnali nad 400 Nonib na nemškle postojanke v Roulers, Menin in Huomjb -so zagnali Angleži, na skladišča zadaj za fronto pri Ypres; V boju, ki je nastal med anglešikim in nemškimi zralcoplovci so Angleži uničili dva nemška stuoja, šest pa so jih ujeli nepoškodovanih. Trije angleški zraSkiqplovi so bili uničeni. ■ Francoska artilerija aktivna. Pariz, 31. jan. Vojni urad poroča: V okolici Miette, na pročelju gozda Caurieres in v Woevres oikolici so se*\ včeraj vršili živahni artilerijski boji. Dne 29. jan. smo uničili »d'va nemšfka zrakopkxva in trije so prišli nepoškodovani med naše črte- Pri manjšem poskusnem napadu na naše postojanke pri (Verdumu, smo odbi li Nemce s teškimi zgubami. Boji na Balkanu. Pariz, 31. jan. Artilerijski b«oji se vršijo ob reiki Černa in severno oldl Monastirja. Za-veznišlki zrakoplovci so ijako akti vin i. En nemšljka. Obsedno stanje v Hamburgu. Kodanj, 31. jan. Vlada je naznanila obsedno stanj® v Hambungit, Altoni in Wands-beeku. Oda^vci so tam priredili veliike nemire. Hindenburg apelira. Na vseh uličnih vogalih večjih mest v Nemčiji so bili vče raj prilepljeni plakati, kat*rih ibleseidilo ije spisal general Hendenburg. Hindenburg po-zivlje delavoei, naj nikar ne štrajkajo, leer je 4'Vat©rlajid" v nevarnosti. Opominjajo nag ae svojih bratov na bojnem olju. INadalje se naznanja, a je memšlka delavska unija s« izjavila proti šAra^ku nemških delavcev. Apel, (ki ga je i'Ztcl*ala delavca unitja (pfavi: "Anglija in Amerika ikomaj čakate, kdaj oslabi Nemčija radi notranjih sporov, da ji odvzamete trgovino in svobodo. Mi nečemo "lačnega miru". Raditega doli s štraj-kom! Naša bodočnost je na tehtnici I" Legitimacije Slovenske Narodne Zveze potrjene od vlade. 'Članom Slovenske Narodne Zveze se naznarija: "Upravi raznih podružnic iSlovens/ke Narodne Zveze se priporoča, da se držijo sledečih pravil pri sprejemanju novih članov in pri izldlajanju le: gitimacij: 1. Clan ''Slovenske Narodne Zveze'' more postati samo oni, iki jiei absiolutno lojalen ustavi in 'postavam Zjed .držav, im. sicer ibrez vsake semnje, , 2. Dolžnost članov Slovenske Narodne Zveze »je,da s besedo in z deli tdelajo čim morejo na cfcrambi, časti, svobode in napredka Amerike, posebno pa da ipomagajo z denarjem in delom oboroževanje, oskrbo in uzdržavanje ameriške armade in micmari; ce. iMted to delo spada tiidi kupovanje Liberty bon*dov, pomoč Rudečemu Križu in hranitev v hrani in kurivu. 3. Vzporedno s tem delom se mora vršiti tudi dieio za 0-svobojenje našega naroda, Slovencev, Hrvatov in Srbov, kateri s vrtni služijo vse naše: narodne organizacije. 4. Kidlcr spolni gori omenjene pogoje, je sposoben, da postane olan Slovenske Narcwl-ne Zveze in stičnih organizacij med Hrvati in Srbi. Le člani Slovenske: Narodne Zveze in njej podobnfb orga- ni nizacij bodejo dobili dovoljenje, ozironxa legitimacije potom Jugoslovanskega Odbiora, z dovoljenjem in znanjem amerialke vlade. Te legitimacije bodejo nudile postavno zaščito vsakemu članu naših or* ganizacij, iki se veldle in obnaša po posftavah Z-jed xhrzafv. Clan Slovenske Narodne Zveze, ki želi dobiti legitimacijo, naj se osebno ali pismeno javi pri predsedniku ali tajniku svoje podružnice.* Drulštvena uprava sei mitora prepričati o življenju in zvestobi prositelja, taiko da za njegovo zvestobo lah/ko jamjit. če jje prosilec legitiralicij6 vreden, tedaj uprava zahteva od njega dve sliki, veliktosti dva palca, nakar se. to pošlje na Jugoslovansko kancelarijo, 932 /Southern Big., Washington,. D. C., katera odpošlje legitimacijo. Te legitimacije se daje(jo Ibirezplačno , vsem članom Slovenske Narodne Zveze in .nj-ej sličnim hrvatskim in srbskim organizacijam, če so člani- zadovoljili vsem predpisom. Prosi se u-prave vseh podružnic, da se tega točno in pravilno držijo. Legitimacije so izdane v sporazumu z ameriško vlado, in vsaka kriva uporaba teh legitimacij se bo nemudoma okaz-novala. hn :VELANDSKA AMERIKA m fW'i n 2 IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. NAROČNIN At £3.0 OI Z,a C lexf d. po poiti £4.00 £4-.001 "Posamezna itex)ilKp> - 3c V> pl.ma. dopUl In dtur <- l»««J» n» "Omtoaakta AmiAt" _ ' «11» BT.OUAIK AVB. M. K.. C1XV»UJINI>. OIUO TKUePSoN« CUT. PHIHCrTOH 1M EDWARD KAUSH, Publisher LOUIS J. PIRC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. . Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only " Entered as second-das* matter January 5th 1909, at the pott office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879T M No. 13. Friday Feb. 1st. J918, Oklic na Slovence v Ameriki. i Slovienci sodili poUožmiiki, 7. malim t izjemami, s»kozi celo zgodovino njih narodnciga življenja. Pod težko peto Nemca, in Mažara na eni i Slovencu ne te-kla tako ikrepka kri po žilalv, bi ,pnd takimi okoliščinami ptodlegel in ibi izginil iz zgodovin sike ga polja. Toda obdržal si je Svojo narodnost, zlasti začetlkom devetnajstega stoletja je naroldlna zavest -prešinila cel narod, leposlovje je ra'itlo, sledil mu j;ci gmotni napredek. Niarad, (ki (je na jedili strani obvaroval Evropo turškega barbarizma in na drugi strani vsejddlno z lahnimi močmi se pospel do izobrazi e, ida se danes la'hko primerja z vsakim drugim civiliziranim narodom, tak narod zasluži boljšo prihodnjiost. Podlaga razvitjku, klMšievneifiu in (gmotnemu, je svoboda. To velja za posameznika, kakor tudi za cele narode: Idejo neodvisnosti malih narodov je povtdarjaJ (predsednik Wilson v isvoji zgodovinski poslanici leta 1917, 'ko je rekel, da gre Amerilka v boj za osvObajenje' malih narodov. Ker so tSloviencem v stari domovini danes zavezana usta, da ne morejo izreči svoje želje, zato pa mi ameriški Slovenci, da si »daleč proč od rotlne zemlje, (povzdignemo sivoj glas in odločrco zahtevamo, v imenu celega naroda 1. Združenje vseh Slovencev v jedno politične« skupino in 2. PopoJno svobodo. Ker pa »je slovenski narod po številu premajhen, da bi dksistiral ekonomično sam zase, zato-jiei pa potrebno, da bi di roke Hrvatom in iSribom in bi se s tema dvema najbliž-a bratoma združili v /jedno trozvezno držam iNoiben izmed treh narodov ne bo dragemu piedložen, vsi trije ostanejo jednakopravni. Naro/dl naj si sam izvoli svojo politično obliko potom splošnega, tajnega glasc.vanja, kakor bitro miogoče po storjenem miru. Ustava nove tr oz veze naj nepreklicljivo jamči vsakemu prostost iveroi^jjovedja, igovora in itiska. To na)j d>i bil v kratkih "besedah naš program. Slovenec in Slovenka v Ameriki, ki čutiš vsaj iskrico ljubezni »do rodne zemlje, na noge! t\ Stopimo skupaj, (pozabimo vse osieibne mržnje, opustimo strankarstvo. Združimo se vsaj za sedaj in pričnimo sikupno agitacijo za združeno in svobodno SLOVENIJO! V Clevelandu, O., se je med rodoljubnimi rbjaiki meseca novemfbra 1917 ustanovila Slovenska Narcidina Zveza, ki bo skupno s podobnimi organizacijami med Hrvati in Srbi delovala v smislu zgorajj začrtanega programa. Poljaki, Čehi in Slovaki so ie dobro organizirani za svoje Osvobojenje. Slovenci ameriški, ali naj ostanemo mi jedini, ki sm'o p-remalomarni, 'ki se ne upamo vzdigniti glasu za tuž-no, tlačeno »domovino? Rojaki, skrajni je čas, na noge, snuj-mo podružnice, vsaka naselbina slovenska naj skliče shode, 'kjer naj se prevdairtja naše (opravičene zahteve in naj se ljudstvo poučuje. Kadar se je v starih časih bližal Turek našim krajem, so zažgali kresova po gorah in Iklicali Jjutiti k orožju. Naj bo nova . organizacija v Cievelandu prvi tak kres, katerega naj posnemajo vse slovenske naselbine. Vse te podružnice naj siei potem združijo v eno skupno organizacijo, v en velik plamen, ki bo žarel od atlantišJkega do pacifičnega morja, katerega odsev bo segal eilo Zjedi-njene države, ki so bile tedaij mala republika s tremi milijoni prebivalcev, da so ustanovili stalno vlado. Imeli ste žganjarsiko revolucijo. (Wis-key 'rebelliion.) Vatši možje, so t*e trudili leta, da so ustanovili vilado. Imeli ste ipd ustavo-tvprni isjkiflpščini najboljše amerišlke može, ki so večkrat obupali pri iz-delovanjm ustave. In poleg vsega teiga, so tvoritelji ustavie, morali nane-o suženjstvo nekdaj pripeljalo do civilne vojne. Vi ne morete or-igiainizirati 180.000.0001 ljudi v ■enem najsibo kjerkoli, v industriji kjer izkorišča male otroke profit posameznikov. Jaz sem za rtid. in mir. Jaz ljubim Ameriko ne njdi raid i tega, :ker je najboljša na svetu, ;aimpak radi prilike, ki ,jo nudi vsakomur, da se bori za boljše stvari, in dokler imamo priliko, 'bode-1110 vijoleli iboljše stvari. Demokracija ne garantirala je ipunveitna, demokracija, ne garantira, da je vselej pravična kot male ikupine mož, ki mislijo da »govorijo v imenu naroda. In raditega zagovarjam ipotreibo mednarodnega miru namesto mednarodnega kaosia, mednarcklinega uničevanja, mednarodne anarhije. Hvala vam, gentlemani." (O-dobrav»an(je.) Mr. Miller: "Mr. iSpeaker, ali mi gentleman idčivoli?" iMV. Rainey: "Mr. Speaker, jaz prosim dovoljenja,' da govorim 30 ininiut, da odgovorim gentleinanu iz New Yorka, (Mr. Londonu.) ^ The Speaker: "Gentleman iz Illinoisa prosi za enoglasno dovoljenje, kila govori 30 minut. Ali kdo nasprotuje?" IMr. Miller: "Pridržujoč si pravico nasprotovati. Mr. Speaker, bi rad vprašal Mr. Londona neko vprašanje " v dbbri veri. Vielo bo samo trenutek, če bo gentleman iz Illinoisa (M'r. Rainey) potr-pel." iMr. RusseJi: " Mr. Speaker, jaz prosim enoglasnega dovoljenja, da se mic{j govor pridb-iči -v zapisniku." fMlr. Sjpeaker: "Genltleman iz Missouri (iMr. Rjuissell) prosi enoglasnega dovoljenja, Idla sei njegov govor priobči v zapisniku, Aili kdo nasprotuje?" Niaisprotioval ni nihče. Mr. Miller: "Mr. Speaker, če mi Ihoiče gentleman iz INew Yorka (Mr. Lbndon) posvetiti svojo pozornost, bi ga rad nekaj vprašal, predno se vse-de." •Mr. Hudklletston: "Jaz\ opozarjam, da se je gentleman že vsejdel." . jM|r. (Miller: "Jaz prosim gentlemana iz Illinoisa, da mi lodstqpi eno minuto svojega nekaj g^nt- Mt. Rainey: "Dovolim, oe meni dovolijo 3d minut." The Speaker: "Gentleman iz Mimnesote (Mtr. Miller) prosi za* govor enio minuto. ■Ali dovoji gentlerftan iz Illinoisa gentlemanu iz Minneso-te?" Nasprotoval ni niluče. Mr. Miller: "Moje vprašanje je: Kateri narod je prvi mobiliziral in kdo je 'prvi začel vojno?" M(r London: "Vzrok te vojne je bil, če je gentlemanu tako prav, Avstrija, ki je napadla Srbijo." Mr. Miller: "Priznavam tk>. ,S tem se strinjam z »gentleman oni. Mr. LonUbn: "In brez dvoma je, da Avstrija tega ne bi nikdar naredila, če ne bi imela podpore od kajzerja in njegovih privržencev.'' Mr. Miller :*"Tuldi s tem se strinjam. Tod'a kdo je prvi mobiliziral armado?'' Mr. London: "Tu ni vprašanje kdo je, prvi mobiliziral, ampak kdo je bil odgovoren za prvo mobiilzacijb.'' IMr. Miller: "Rad bi imel, da gentleman odigovori moje vprašanje." Mjr. London: "Po mojem mnenju je prva mobilizirala A v str o-Ogrsk a." Mr. Miiller: Ne, Rusija." iMr. LonJdon: "Jaz mislim napram .Srbiji." Mr. Miller: "Sevieda." Mr. London: "Iskra, ki je zaoellia svetovno vojno, je pri-, šla iz Avs^tiro-Ogrsike." Mr. Miller: "Ali ne misli gentleman , da najhitrejši način, da dlobimo mir in demokracijo je —" The Speaker: "Mjinuta »cPo-voljena; gentlemanu iz Minne-sote (Mr. Miller ju) je pr-e.tek-la. Gentleman iz Illinois ima besedo/' Tako se je končal govor Mr, Ijondona, socijalističnega pslanca. V njem je marsikaj zanimivega, Ih.jednem pa zapazimo dostc(jni ton, v katerem govori 'Mr. London. V tem se Mr. London »cicUlikuje od naiših časnikarjev v Chica-gi, ki poznajo Ie robatosti in psovke. KONEC. V najem se odda čedna front soba za etniegct fanta. Vprašajj-te na 6036 St. Clair ave. nad slovenska lekarno. (13) V najem m odda na frontu, 2a Vprašajte na1 6036 aye. nad slovansko il< Dr. F. J. 6202 ST. CLAIR AVE. SLOVENSKI ZDRAVNIK Zdravi m moške in ženske bolezni. - Operacije. Urada« ur»: 10—12 depolda« 2 — S popoldn« 7 —• ITtit« Urad xaprt "O sredo in nedeljo popoU dne tn ztfkčer. VABILO za pristop k društvu SRCA MARIJE (STARO). Društvo je na redni mesečni seji sklenifc*, da sprejema žene in dekleta od 18. db 40. leta (brez vsake pristopnine in sicer za mesec februar, marc in aipril. Katera je pa stara nad 40 let, se mora skazati z trojstniim listom ali pa s zapriseženo izjavo pri notarju. Društvo idiaje $6.00 'bolniške podpore na teklien in $300 smrtnine1 za vsako umrlo članico. Me sečnina znaša samo $i.co na mesec, katera pa hoče imeti tudi svojega moža v društvu, se mora isti izkazati z zdravniškim spričevalom, poleg mesečnine $1.00, pa plačuje še 2-50 na mesec, in a ko mož umrje, dtolbi žetna $150 smrtnine. To .društvo je eno najstarejših tu iv Cievelandu, članic šteje preko 300, premoženja ima nad $9000. Žene in dekleta, sedaj se Vam nudi prilika, da pristopite v ito društvo bireiz vsaike pristopnine. (Mon-Fri.50) ODBOR. * VELIKA RAZPRODAJA. železnine in poHništva. Spodaj podpisani naznanja, da bo pustil svojo trgovino, ker se poida na deželo. Raditega priredimo razprodajo, kjer doidfite trideset procentov ceneje blago. Ne zamudite te razprodaje. CHRISTIAN MANDEL, 15702 Waterloo Rd. (12) Collinwood. PREHLAD. Prehlad je jako neprijeten in naravno je, da bolniki gledajo za hitro olajšbo. Ljudje, ki so rabili Severove tablete za prehlad in gripo pravijo, da so zgubili prehlad, tekom 24 ur, potem ko so rabili to zdravilo. Mr. Jan Mikusek, iz Buyck, Minn, piše: Severove tablete za prehlad in gripo so izvrstne. Vselej jiih bom imel pri rokah. Cena 30c pri vseh lekarnarjih ali naravnost od W. F. Severa TaUfoni Uradi Oblo Stala Princ.ten 1620 W Belli RoaadaU S633 J Staaovaaja: 910« KCMPTON AVE. Tal.fon: Princafan 1911 L Čudovita ponudb Doctor Oowdrick, slavni X-Ray dpect>altflt nudi fivoje sku&nje yrakt< bolni osebi, d a Je lahko vaakdo deležen te čudovite ponudbe, hxk>r m J« brez uspeha zdravi] pri drugih zdravnikih in trofrll denar. Ne plačajte za neuspešno zdravljenje. MoJ urad ima vse potrebne, mo dorne ln anaoatvene instrumente za popolno preiskavo in adravljenje bolezni, tat dolgo trnja jo. Moj namen Je uapedno zdraviti vsakega bolnika. En sam obisk vas prepriča, Ne Čakajte svojega zdravnika, da vsa-zapusti, ampak pridite talooj k nan sami. Posebno naznanilo. Jaz želim, da ml zaupate. Jaz želim, da pridete ki mi razložite svojo bolezen v vašem Jeziku. Pomnite, jaz nisem navaden zdravnik, ampak špecijaliet z mnogimi leti skučnje, da zdravim lx>lez4iil kakor je vaša in katere so drugi nehali zdraviti Dalj časa ste bili bolni, bolj je zapletena va&a bolezen, tem večje zanimanje imam. Jaz n&mlim rad kar drugi skušajo narediti in ne morejo narediti. Ne zgubljajte dela. Vse zdravljenje je prijetno in vam ne povzroča bolečin. Imam Številne čudovite stroje za zdi-avljeuje vsake boieznl. Kadar se oglasite pri nas, ste sprejeti z idejo, da bodete ozdravljeni v najkrajšem času. MOja dM arm 9. i jutra j do S. MP. Ob nedaljah od 10 de 1. ,, Gospodarski služabnik J E rabi svetilno službo vpol-^ ni merL imate najbolj sposobnega služabnika, ki vam pomaga pri delu. S*fetilna služba opravlja čiste-nje, pranje, likanje za vas in vam prihrani čas in moč. Rabite jo skrbno in spoznate, da zahteva le malo stroškov. THE ILLUMINATING COMPANY illuminating bldg. public square Dr. J. V. Župnik SLOVENSKI ZOBOZRAVNIK 6127 ST. CLAIR AVE. KNAUSOVO POSLOPJE NAD GRDINVO TRGOVINO Najboljše zobozdravniško delo po nizkih cenah. Uradne ure: Od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. f Kdor ne more ob tem času priti, naj se dogovori za njemu ugoden čas. Dr. Župnik je priporočan od tisočev zadovoljnih oseb,' ki so se pri njem zdravile. Sprejemam Libe\ plačilo zdra giji in FVanciji; Alzacija-Lo-taringija se mora zopet ustanoviti, Srbija mora dobiti iz-, .od na morje, italijanska irre-| denta se mora zadovoljiti, Ru- murnjo se mora sprazniti, Poljska se mora upostaviti, rja morajo biti svobodna za vsakega. Dardanele se morajo odpreti, narodno oboroževanje se mora omejiti ■ in odpraviti tajna diplomacija, avstrijskim narodom pa naj se da največja ipriliika za svoboden razvoj. V splošnem se strinjajo to-raj mirovni pogoji, katere je navedel naš predsednik, z o-nimi, katere je označi/l Lloyd George, le da jih je Wilson natančnejše in jasnejše raztol-mačil in da govori bolj simpatično o ruskem revolucionarnem gibanju. Vsled tega so dosegli ti vojni cilji Amerike tudi popolno odobravanje od strani angleškega naroda in z njimi se strinjajo tudi ostali zavezniki, medtem ko so osrednje vlasti z njimi ravno tako nezadovoljne, ika-nju in Ibrezpra-vnosti raznih •narodov v Avstriji, kjer vlada , nemška manjšina. Vsled tega zallrteva Lloyd ' George samoupravo za te narode, predsednik Wilson pa, da se jim da največja ipriliika za samostojen razvoj. Te zahteve po samoupravi se tičejo Čehov, Slovakov in Jugoslovanov, dasi govorita Lloyd George in predsednik . Wilson splošno le o avstrijskih narodih, ki streme po neodvisnosti. Ti narodi naj dobijo le "avtonomijo" pod Av-I stro-Ogrske. Res je, da ako ostane v Avstriji status qro ant£? Zahteva se, da se mora zadovoljiti italijanska irredenta, priznati pa bi se morala ravno tako rumunska irredenta. In ali nismo mi Jugoslovani bolj upravičeni, kakor Italijani, do združenja naših narodnih pokrajin? Ali niso Čehi, Slovaki in Jugoslovani upravičeni do istih pravic, 'kakor Poljaki, katerim se priznava popolna neodvisnost, To so vprašanja, ki se nam vsiljujejo ob priliki objave angleških in ameriških vojnih j ciljev. Zdi se, da se zavezniki , nečejo . umešavati v notranjo rešitev zamotanega avstrijskega vprašanja, da bi talko še bolj ne onemogočili mirov-1 nih pogajanj in splošnega miru, po katerem stremi celi svet. Zahteva se avtonomija za te narode, vse ostalo pa naj sami rešijo s svojo vlado. Zahtevamo popolno neodvisnost. Ako bi Avstrija tudi dala zaveznikom take garancije, da bo poravnala krivice napram svojim narodom, vemo Avstrijski Slovani le predobro koliko je dati na take obljube Vlade. Bili smo že večlkrat osleparjeni od nje za naše zajamčene pravice, da bi ji mogli še kdaj verovati in se na- dejati od nje večje svobode. In avtonomija? Tudi sedaj so že razni narodi avtonomni, toda kdjub temu so ravno tako tlačeni, kakor odvisni narodi-Vse obljube Avstrije, vse pravice slovanskih narodov, njih enakopravnost in svoboda o-stanejo vedno le na papirju, praktično pa se nikoli ne izvajajo. Avstrijski Slovani in predvsem Jugoslovani se ne bodo in se ne morejo prej zadovoljiti dokler ne bodo popolnoma uresničena njih narodna stremljenja, dokler ne bodo dosegli popolne svobode in neodvisnosti. Razcepljeni in razdeljeni bomo tudi z avtonomijo na papirju, izpostavlje ni tlačenju in uničevanju, zapisani počasnemu umiranju. Mi hočemo in moramo doseči popolno neodvisnost in se združiti z ostalimi Jugoslovani v lastno narodno državo, v kateri edini nam bo zagotovljen svoboden razvoj in napredek. Vidi se torej, da moramo vzeti sami svojo stvar v roke in se pripraviti za odločilen trenotek. V ta namen je treba mogolčn-e organizacije, v kateri bo združen ves jugoslovanski narod potom svojifh špecijalnih »crganizacij, Slov. Nasr. Zveza, Hr. Savez in Srb. Nar. Odbrana,- <\£ bo mogel odločno in neomahljivo zahtevati svoje narodne pravice, ki so predpogoj za njegovo bodočnost. Ali ne bodo koneč-so tudi Slovenci uvideli velike nevarnosti, ki nam preti brez močne organizacije, in potrebe, da se organiziramo v Slov. Nar. Zvezi? Rojaki, ne zamudite prilike, dokler je čas, kajti nikdo ne ve, kako se morejo svetovni dogodki irazviti v bližnji- bodočnosti, tako da bi bili Slovenci 'p0?0^001113 ne" pripravljeni. . J. S. POZOR SLO1 Naznanjam da razproldlajam fine zimske moištke suknje in obleke, katere d'oibite sedaj pri nas jaiko poceni. Deške suknje za dečke od 13 do 16 let dobite ^pri na.s jako poceni. iNa razprodaji imamo tudi dobre, itrpežne čevlje. Pridite ki prepričajte se. Vsakdo si prihrani denar, Iki pri!He sedaj v nafeo trgovino. Mi potrebujemo denarja, raditega smo se odločili prodajati precej ce-nieje. JOSIP GORNIK, 672 E. 152nd St. (17) Collinwood. Scvcrovn zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah. Liniment. Za dobro in uspsfino domačo rabo bi morala vedno imeti to zdravilo voaka družina, kajti to zdravilo kmalu odpravi bolečin« v prsih, v križu, v kolku, ali kjerkoli ai že bodi, 2a so ta bolečin« nastala vsled ravmatizma, ali prehlada. s evera's Gothard Oil Slovenka dobi delo za hišna o-pravila pri prijaznih ljudeh. Vprašajte pri Mrs. Korče 513 E. 152nd St. (15) štirje fantje se vzamejo na startovanje, brez hrane. 1315 E. 55th St. (14) Enega ali dva poštena fanta se sprejme na stanovanje in hrano. 1388 E. 53rd St. (13) VOJNO HRANILNI CERTIFIKAT Vlada Zjedinjenih držav je zaprosila ljudstvo v tej deželi za posojilo $2.000.000.000 tekom leta 1918. Vlada je naredila načrte, da sprejme ta klenar v malih svotaih, tako da vsak mož, žena in otrotk, v katerih žilah bije patrijotična kri se lahko poslužite te prilike. Hranite denar in vaš denar vam nosi 4 procente pripisane na četrt leta. SLOVENSKIM UJETNIKOM V RUSIJI. Slovenci, ki ste ujeti v Rusiji, berite pazljivo oglase v listu "ClerVeland-ska Amerika", v katerih oglasih iščejo vaši prijatelji in sorodniki v Ameriki svoje znance in sorodnike, ki se nahajajo v ruskem ujetništvu. Mi vam pošiljamo nad 400 izvodov lista v Rusijo, in ko ste prečitali list dajte ga še drugemu čitati. Vaši prijatelji in sorodniki po širni Ameriki se jako zanimajo za vas, radi bi vam pomagali, samo da jim je mogoče dobiti vaš naslov. Torej pazno prečrtajte vsak oglas, v katerem vaši prijatelji in sorodniki iščejo svoje znance, in sporočite nemudoma na označeni naslov, kar morete pozvedeti. Hvaležni vam bodejo rojaki, hvaležni jim bodete vi, ki lahko dobite pomoč. Prejmite vsi slovenski u-jetniki v svobodni Rusiji iskrene svobodne pozdrave iz Amerike od vam naklonjenega lista. (Saverovs Oothardsko olje) jo znano kot izborno mazilo pri zdravljenju revmalizma, okorelosti udov, brbtobola in krčev. To je zelo uspešen lek, kojoga naj bi imela pri rokah voakc. družina! Natačna navodila so označena na steklenici. Cena 50 in 60 centov. Na prodaj v vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Oženite w*v! PoiljiteSOc, i« mi »m polljtmo iijne* vejil ienitovan jiki katalog s imeni, nai-lovi in ilikami mnoga lepih deklet in u-dov. ki želijo iakon Poltoao in tajno. Poiljitc 80c na Reliable Club Dept. 14. Box 455 Loa Angeles, Cal. ir.br. M-'IS. Naraščaj. The Cleveland Tru»t Co. je dobila več uloinikov pretočeni meaec ket vsaka druga banka. Ima več uložnikov kot vsaka druga banka v državi. Je znana po celi deieli kot velika, močna, varna banka, kjer dobite od denarja 4 od*, obresti, kjer ste prijazno in točno postrežem Cleveland Sirust Company DR. L. E. SIEGELSTEIN, Ball Phone Cur- Phone Mala 1306 Central <2481 R ' | KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNl"] s URADNE URE) Od S. zjutraj do 4, popoldne, od 7. do 8. zrečer. Ob nedeljah od 10 do 12 308 Permanent Bldg. 746 Euelid Ave. near East 9«h St. Se lahko kupi tekom januarija za ---- "s $5.00 in strijc Sam plača nazaj dne 1 * januarija 1923 Vi lahka kupujeta hranilne znamike, katerih velja 25 centov vsaka. Šestnajst teh hranilnih znamk, prilepljenih nai hranilno karto, se lahiko zamenja za vojno hranibno znamko na vsaki pošlti ali baniki, in •tekom januarja doplačajte še 12 centtDv, nakar dobite za $4.12 ipirihrankov od vlajde Zjjedinjeaiih držav $5.00. Ta «denar je vaš. 'Nihče drugi ne more dobiti tega denarjja. Dne 1. januarja, 1923 dobite za vsakih prihranjenih $4.00 svoto $5.00 od vaše vlade. Toda če ibi vi potrebovali denar pciptrej, Ikialdar hočete, pojdite na pošto, in ipošta vam izplača kar ste plačali v blagajno strica Sama skupaj z obrestmi do onega časa, ko dvignete denar. * Vaš kfenar je igaramtiraai z vsem premoženjem Zjedinjenih dri&v. Poleg tega pa pomnite, da (je to vasa vojna — da ohranite svoj dom, svojo svobodo in čast va«ih žen in hčefk iti sester. Zjedinjene države so zastavile svojo polno moč vseiga svojega upljiva, svojega bogastva in svojega moštva, proti strašni tira-niji, ki naznanja, da je sila pravica. Krasna pravica je, da pomagate dobiti to vojno za civilizacijo Denar, 4ci ga (posodite vladi bo kupil vse/sfcvairi, ki so potrebne, dia se tem hitreje konča vojna in tragedija ter da se o/hrani ameriško moštvo ter svoboda sveta*. Kupujte vojno hranilne znamlke SEDAJ. Velfjajo $4.12. Tekom februarja vas bodo veljale $4.13. Po feb. veljajo en cent več na mesec. Strijc Sam vam daje priliko, da pomagate njemu v tej vojni. IRK SAVINGS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT BojkMte v svojo ibanko ali na rposto in vprašajte svoyega poštarja, da vam proda hranilne znamke. On vam foo dal hranilno kartt). Cinitprej jo izpaineite in dobite voljno hranilno znamko, tem prej dobivate štiri procente od tdienarja. Hranite denar, pomagajte vladi, pomagajte sebi. BODITE SAMOSTOJNI, HRANITE, POMAGAJTE AMERIKI: ■■■■■■ ■ ■ • ......... m- Andrej Černišev, Roman Spisal: JULIUS ZBYER Poslovenil STANKO SVETINA 4'Kaj bi napravili vi, dragi 6trioeJk," je vprašala Ana in je vrgla nanj ognjen pogled medtem Iko je vseobči smeli poplačal Leva /a povest."Kalj bi vi storiili, ako ibi se vam kaj podobnega zgodilo, ali bi upali iti nai drugi rendez-vous ?" "Kalr bi predvsem napravil/ je nelkel Andrej, "bi bilo to— da bi molčal in -raje vse prestal, kot da bi dobro ime kake dame izročil posmehu. Mislim da ima žena, čeprav je grešila, pravico, do gotovega spoštovanja, posebno ipri onem, zaraJdi katerega jie .grešila." "'Nesrečni človek!" je vzklik nil Nareškin, "sikrivaj padd!> na načela! Ako zvedo zanje dame n?šega dvora, ne prideš celo svolje življenjie »z garderobnih omar, to se pravi, če te napudrane Ibakhanjkke poprej ne raztrgajo, kakor novega Panteja!". Govoril je v tako nespoštljivem tonu, da Andrej ni mogel ubraniti, da sle mu ne bi prikazala nevolja na o-čeb in na zardelem obličju, čeprav je moral biti Levu (hvaležen za tajko laskanje. "Ne kujjaj se, Andrej," se je šalil Lev, ko je to zapazil. "Zagotovim ti, da ne najdeš na celem dvoru niti ene ženske, iki se ne ibi smejala tvojim, ie veokrait spregovorjenim načelom blodočega viteza iz časov svetega Ludovika, da ne naljdeš niti enega moža, Iki bi bil s teboj istega mnenja." "Oh, v tem vam ugovarjam," se je sedaj oglasil Alek-isej, vstal je s svojega naslonjača in se je približal Andreju; ''čas»t en in odkrita srčen mož ne bo niikluW smešen, in če je na petrograljskem dvoru maJo takih,, tem slataše za ta dvor.Ne verujte Naraškinu,"je nadaljeval in je podal Andreiju roko, "zagotovim vam, da niso v^e dame našega divora take "napudrane bakhantke", kakršne jei napravi t\v naš (prijatelj." "Oh vi, Aleksej, le tiho bodite!" je rekel Lev in je postrani pog-letllal Andnelja, da bi videl na njem učinek svojih lastnih "besed, "vi nnonda hočete veliko iknežnjo hvaliti, prav podobno (je, toda 'le pustita to, saj preveč dobro poznamo to vašo medisieibojnio ilj'ubezen!'' Andrej "Černišev se je čudil; zaikaj trdno je mislil, idla potegne Aleiksej meč v obrambo svoje d'ame, čudil se ije Levovi predrznosti, ki se je tako zani-čevalno* dotaknil velike knež-nje in njenega baje nežnega razmerja napram temu mladeniču. Nehote je vstail s svojega sedeža in je gledal siedaj e-nelga, sedaj druzega. Tclda Aleksej je ostal pqpolnoma miren, le nasmehnil se je, ko je opazil, kak utis so napravila nanj Ibesede Leva Nariški- m°mmm \ n'j( na "Zrasitel em v Nemčiji,"je rekel Aleksej in je sedel poleg Cerniševa, 'fkjer so bivali moji stariši, poznam veliko knež-nra Ana/' je rekla njena visokost, "sedela siem celi dan potopljena v svoje knjige, ki so moja edina tolažba, bila sem tako osamljena, tako žalostna Zakaj (bi si ne smela privoščiti nekaj trenotkav svobode in veselja!" "Tiho!" je zašepetala Sa-njavina, "moža se vračata!" Sedle so na svoja mesta, predno sta vstopila Lev in Andrej . "No," je vzkliknila Ana Na-ri;flkina s sumljivo radovednostjo, "kaj sodite o—" "Tiho!" ji je segel namišljeni Aleksej v belselcllo, "platno prenese potrpežljivo, kar slikar naslika. iNočem, da bi Andrej Nikolaje vič vstvaril svojo sodbo o moji »estri, naj napravi to, 'ko jo bo osebno poznal.'* Andrej je (bil zamišljen. Pri pogledu na sliko se mu je zdel obraz velike knežnje Katarine nekako znan, toda ni se mogel domisliti, kje bi jo bil že videl, in medtem ko je stal pred sliko in se ga je polastil čuden, zagoneten občutek, sie mu je naenkrat zazdelo, kakor l.lla sliši šum Lubimeških gozdov in bleda senca Agrafene se je čarobno zasvetila, kakor v lunini svetlobi v/, temnega ozadja dragih, davnih sporni nov. Agrafena! Te vabljive sanje, ki jih je bil že skoro pozabil v tem vrtežu novih vtisov! Kaj je pomenila v tem trenotku neutemeljiena prikazen Agrafene v njegovi fanta ziji, kaj je pomenila nagla, za gonetna tesnoba, iki se. ga je (polastila. Ali je bila morda to kaka slutnja?... -Ko se -je Andfiej vrnil v ilinu-žbo, ni mogel zmagati teh vtisov in je navidez z velikim zanimanjem občudoval iz mo-nakovskega porcelana napravljene pastirje in pastirioe, razstavljene na kraju ognjišča. Lev, Ana in obe njeni svakinji so se na druigem koncu soibe zelto živahno pogovarjali, toda 'Aleksej je ostal pri ognju. "Žalostni ste," je rekel An drejit, "upam, Via to ni posle dica vtisov, ki jih je napravila na vas podoba." / "Gotiovo, da ni," je odvrnil Andrej, "srtečne osebe napravijo le na nevo'scljivea žalosten vttis." "Vi torej mislite, da je Katarina srečna?" je vprašal A-leksej s čudnim nasmehom. "Kaj se more dvomiti tem?" se je.čudil Andriej. "Morda si btaste čez nekaj čaSa sami odgovorili na to vprašanje," 'je rekel tfiamišlje-ni Aleksej in je zamahnil roko. "Tdda če niste žalostni zaradi poddtae, zaikaj pa ste spltob?" "To, 'kar čutim, ni žalost," je odgovoril na to Andrej sa-njavo, "samo nelkaj temu čutu podobnega — hrepenenje. Kdor se je rlodil v velike.ni mestu kdor se je privadil šumu in vrvflewju javnega življenja, blišču in slalvi dvorov in kraljev, težko to razume. 'Morda še mi boste smejali, ako vam povem, da v 'tem hipu, ko se me je polastila nostalgija, hrepenim P,o travnikih, gozdih in mirni samoti, kjer sem preživel svoja detinska leta!" D&lj« prihodnjič. —Pretekle 'dneve smo dobili več dopisov odi naših fantov v Chillicothe. Objavimo jih v kratkem. Mnogo drugih dopisov je prejelo uredništvo. Kar je slabega, kar je napadalnega, -to vržemo proč. Danes niso časi za osebne napade. Danes velija pomaigati, Ameriki z vsemi močmi, ne pa razdirati naše sile. To naj si zapomnijo vsi. —\flesec februar i j bo žalosten za delavce. Štiri nedelje so v tem mesecu in "štirje pon-detjki. Poleg tega pa imamo praznik 12. februarja, Lincoln-ov rojstni dan in praznik 22. februarja, Washingtonov rojstni dan. Vsega- skupaj ije 10 praznikov v februariju, 18 delavskih dnij. 10, naravi in potre ebnim instinktom poviije le toliko hrane, da za-dlosti lakoti. Toda človek se pnegreši proti vsem takim pravilom, danzadhevom. Posledice so dispepsija, nepre-bavnost, )aiv to »nt oksliflcac ij ain dr. Vi čujete neprestane pritožbe o zaprtju, fnajflhmjenio-siti, iglajvobolu ,nervoznostii— in zia vs e te neprilike in bole> isti je Trinerjevo ameriško grenko 'vino zdravilo, na ka tero se fahko zanesete. Sčisti iželodec, pomaga iprelbavi,, po-vrr*e aipetit, skratka, odpraivi \iste napake. Cena $1.10. Po lekarnah. — Za mrzlličnost, o-teiklino, napetje in nevraLgijo je Trinerjev liniment zdravilo brez primere. Cena 35 in 65 c po pošti 45 in 75c. Jos. Tri ner Co., k em isti, 13.33—43 So. Ashlaritf avte., Chicago, III. NOVO PODJETJE! Prva mednarodna posredovalnica za moška in ženska dela na 214—16 Superior ave. N. E. Slovencem, Hrvatom, Sr bom in sploh vsem znancem in prijateljiem tem potom naznanjam, Idla je naša državno inkonporirana posredovalnica za moška in ženska dela začela poslovati z dnem I. januarja, 1918. Kdor išče kako delo naj se obrne na. našo pisarno, 214—16 Superior ave. X. \V. Jaz sem vedno tam na razpolago 'ter ibodiem pred vsem gleedal n a to, da Sk»-venci, oziroma Slovani, dobi jo dobra in stalna idlela, kadar jih iščejo. Se priporočam, 23 Prank Strehovec. Poiljltc ••n EN DOLAR In mi vam polijemo iMltovanjiki kalaU* • FOTOGRAFIJAMI iarat ia umIotI mnogo dek In udov, kt ho£c|ol meti poltenega mota. VI lahko direktno plftcte nJim. Mlamoaane* •ljlrl In imo t tem poslu ie ret let, poiljltc nam dolar In mogote pridete • tem do ZAKONHKB BRBČB. Pilite na: RELIANCE CLUB Bos 37Loa Angelas, Cal. Po«Or Slovenci! 'Spfoidaj podpisani se priporočam (Slovencem za svojo krojaško obrrt. Izdelujem vsakovrstne moške obleke in suknje po meri, garantirano da pristo-ji. Cene zmerne, blago vedno najbolje, 'Mrnogdletina skušnja v 'krojaški obrti vam garantira za najboljše delo. ANTON BRANISEL, 8001 St. Clair ave. Tel. Princeton 1865 R. Rosedalle 2885 J. (Fri.155) NAZNANILO. Naznanjam članicam idirušt-va St. Clair Grove, št. 98 W. O. W. da se redne mesečne setje vriše vsak dnuigi pondeljek v mesecu. Po .sklepu sester 'l>o samo ena seja v mesecu,ne dvakrat kot dosedaj. Plačujte redno mesečne asesmente, da se ne bo treba jeziti radi sus pendacij. Vsak naj plača na seji, ali pri meni na domu. jSestrski pozdrav (18) Mary Jančigar tajnica. POZOR ! Rojaki v Lorainu! Piofcliruiniea Slovenske Narodne Zveze v Loraintu, Ohio, bo imela svojo redno mesečno sejo v nedeljo 3.-feib. v Vi-rantovi dvorani db- 3. uiri popoldne. Vabltjieni so vsi člani na polnoStevilno udeležbo, kakor tudi nekdajni člani Slovenske Lige in sploh rojaki, ki se zanimajo za svobodo svojega naroda. Jos. Svete, predsednik, J. Kumše, tajnik A. BombaČ Zapisnikar. DAROVI. M|pdl -zadnjič priobčenimi darovi, Iktatere sta nabirala John Avsec in Frank Benčina za revno družino Meflile so bi-a izpuščena sledeča imena: Jernej Knaus, daroval $2.00. Mrs. Joseph Birk $1.00, J. Plevnik 50c in J. Gndina 25c. Svota je bila že prej odraču-njena dTužini. Upr. Clev. Am. it ■ Premogarji hranijo denar pri " in zdravniških računov. To je_resnica^ in sicer povsod — od Alaske do Mexico z "Hi-Press". Veliki računi za čevlje in bolečine v nogah so vrženi proč, kakor hitro dobite te fine, krasne čevlje in "butse". Ne likajo, kajti narejene so iz enega kosa, in dajejo nogam udobnost, kajti narejene so za delavsko nogo. Kupite en par in prepričajte se sami. 40.000 trgovcev jih prodaja. THE B.F.EDODRICN RUBBER COHPANT Akron, Ohio Makers of the C«l*braU