SaptctciL d. ďJL\ Na svltlobo dane krajnske kmetijske družbe Tečaj V. srèdo 6. Prosenca 47. List » % novim letu« Quia aedificabit Dominus Sion et videbitur in gloria sua Vs. CI, 17 tekočiga daj vam sreče obilno previdnost ? Mé pa Slavenje opor živo naložimo vam! •WT. F • VV__ ____ v • Vsiga opáz pnporocimo scer 5 čuvanje marljivo ? ? ? De se deležnika vsak zgodna napredka In domovini se lik pomnoži do sončniga bleska. Gani se! komur je mar zahvale prihodniga vnuka Gani se! kogar je sram zasmehovanja rodu, Ako boli vas ošabnih besed ostrupeno želo, Vam če slavenske kervi v sercu pretaka se žar Z umam orožite se, ne bojte se znoja na čelu. Bodi rečeno v spomin, osobam enako narodi Glas pridobijo si dik, trud je in djanje pogoj, Djanje in trud, velike moči, ne zapeljeta nikdar Hrabro premagata vse, dvombe, pomude, zavid Vražnika serd in čert, soseda počasno pravico. Dajal je slave ime K temu pa hoče se del, se hoče zaúpa v premožnost Tudi goreěih besed, kadar očestvo veljá 5 Urno tedaj kresavnike v dlan, zedinite iskre Dajte zasvetiti luč, množite, širite plam, Ino ne motite se, če pisano gleda protivnik. y ? ? 5 > 0 čujte junaki Slavenje ! Sužnimu tropu Zapad, ko ga je blagu prištel. Kažite mu, de slava je čast nar viši pomembe, De imenuje po njej čverstiga muzga se rod, Ki se primerjati sme nar boljim od veka do veka. Nihče ne skrivaj plah osod posodila nemarno, Zvesto oberni v obrest krasni Gospodovi dar, De te trepet ne zvije in strah ob uri prašanja, Ino prihodnih dni pravda ne sodi te zlo , Hlapca nevredniga v noč pozabljenja vedno zavivši Ko se pokaže ti svit v obudu visokiga zretja, Bodi besede oblast, bodi umétnosti plod, Urno prikaz vtelesi in daj ji lice slavensko , Samo de prava je, glej! ter bo gotovo v korist, Misliti nihče nikar, de to ali uno je prazno. Kad imenitnika dom, al cerkve se zida poslopje ? Treba je mnogo reci, prid ne pokaze se koj 5 Kamenja, rud, železa, opék, orodja je treba, Giblenja splohniga rok, vodbe prebrisanih glav Dobre namembe povsod, de mojster opravke doverši. ? bvoje pomote si svest, 0 temu ni dvombe , bo zadnič Vse kar je vašiga vam serca veseliga dal. Trikrat je svet krivičen , je slep, se zdrami v četerto, Trojno poverne potem dolge z obredi nakrat, Samo de vrednosti svit 0 njemu zmagljivo zasije. 5 Tudi naroda otès je slavniga čina poslopje Serčno tesači tedaj, strežniki dvignite se! Žile odpri globočine rudar, ozri se po zlatu Jekla ne zabi o tem, cene junaške je znak 5 Scer pa izročimo vse Velikimu Mojstru višave! J. Koseski, ? Teéna pića za govejo živino. Kdor hoče svoje goveda dobro rediti, naj si napravi po števili živine veći ali manji kad; to kad naj napolni z rezan co, kakoršne si bodi slame, pa ne clo do verha. Na rezanco vlij toliko vode, de se vsa dobro namoci ; potem pridèni nekoliko domaće solí, na eno vedro vode četertinko funta soli, ter vse sknpej s kakim kolam dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Tako namočena in osoljena rezanca živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko. Zjutraj, opoldne in na večer se vnovič da rezanca v kad namakvati, tako de se za vsako kermo nasproti namakva. Osoljena voda pa služi za 3 ali 4 dni.— Pri nekim kmetovavci vMôdlingu blizo Dunaj a smo vidili tako ravnanje; krave so bile kaj lepe in mleka so dajale po Í2 bokalov na dan. Hi si o zelje giijiloJie obyarvati. Dostikrat se kislo zeljevkadéh, če hrami niso práv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobi slab duh in gnjije. Temu se po oznanilu nekiga kmeto-vavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter do dna ; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoći iz lastne skušnje; naj jo skusi, kteri je potřebuje; će ne pomaga, ne škodje tudi ne. De korun ali kro m pir pri vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemskim časopisi smo brali ozna-nilo gospoda Peterka, kako naj se s koriinam ravna, de nam tudi v nar hujši zimi na poti zmerznel ne bo, će ga v mesto na prodaj peljemo, ali sicer kam drugam pošljemo. Y ta namén se vzame žakelj in se namoči do dobriga v mer z li vodi. Takó skoz in skoz moker žakelj se napolni s koninám in zaveže. To storivsi, polij polnižakelj zopet z merzlo vodo in ga deni na voz. Gosp. Peterka pravijo, de že već let tako ravnajo in de jim v nar hujši zimi korun nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat v daljne kraje peljati dali. Oni pravijo, de je ta po-moček zato takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaši, de zrak in mraz ne more skózi.. * ./' Har bol jsi. lirncx. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje ťirnež. Nar boljši firnež se pa naredi, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberní ka (Silberglâtte) in pa 2 lota žganiga galu na (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuši, se ko Ijuć sveti in — kar je posebne vrednosti — ne pó ka, kakor navadni s terpenti-novim oljem narejen firnež. — Naši lošarji (lakir-niki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér veći-del pre već mazila in loša namaze jo ; nar veći umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se z mer vi co loša ali íirneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš ali firnež natanjko, brez de bi se raj de poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heine, ki nas je lepotićenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi to povedal, de naši lakirniki in le-sofarbarji se ne znajo z lakiranjem in farbanjem práv obnašati. v / ¥prasanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni po bělili z apnam sadne drevesa, de bosteškodljivi mah odpravili, merćese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar ste zamudili ; še je čas! škodljivost vroce jedi« Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedi raz-laga in pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob od tega izvira, temuč tudi veliko dru zih bole-zin, kterih vzroke smo dozdej kje drugod.iskali. In res je, de ima živina veliko lepši in zdravši zobá, kakor člověk, ki vroče jé in ob enim merzlo pijaco pije. Nikar ne bodíte — svari imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vro-čiga mesa iz lonca vkrade in ga pri ti priči požre, čeravno jo hudo peče po goltanci, de dostikrat od tega obdiv ja ! Slovenske misli. 0 Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetij-stvu in se sereno veseli ako vidi, *da po sreći gré, in poravna, ako opazi, da bi se kaj lepši in pametnisi oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako vidi, da narod napreduje, se izobražuje in da narodno slovstvo berst in cvetje potanja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji deželi) in po svojim slovstvu (literaturi) , to nam bode serce razveselilo in nam zraven tudi pokazalo, kaj bi bilo dobro, da bi se v našim slovstvu še poravnalo. V poslednjih treh letih, kar Novice imamo, se je v Slovenii tako rekoc, juterna zarja zasvětila, ktera nam veseli dan oznanuje. Kar je prijatlov slovenščine in ljubitelov domovine, vsi so se okoli naših Novic zver-stili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživěli. Lepe stvari so nam Novice povedale, koristne za izobražene in za proste Slovence; naj imenitniši je pa to, da smo se tako prijatelsko in tako naglo navadili obeega pravopisa. Pred nekoliko leti je bil med nami še po imeni komej znan, in glej! zdaj je že blizo vsakimu, kteremu je le količkaj za slovenščino , tako ljub, in še veliko ljubši kakor stari; vse to se je zgodilo v kratkim času, brez ukaza, brez sol, brez hrupa in velikega truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje spomni, ktero so s tem v svojemu izobraževa-nji storili. To je sicer le jedna stopinja, in daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu doidemo, preden da se tako izobražimo, da se ž njimi usporediti moremo. Pa ta je imenitna stopinja, zató kér je perva in kér se druga in tretja in tako dalje še sto-r i ti ne more brez perve. Perva stopinja je teška , za-četek je povsod težek; kér pa smo se od početka složno in krepko obnašali, tudi za naprej nam ne bode moči in sile k daljemu izobraževanju zmanjkalo. To je kar domorodca veseli ! Kaj nas je pa v tem žlahtnim deiu podpíralo in krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi práv pravijo, sloga bratovska, ki med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je nebeska iskra, ki člověka k všemu dobrému ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš, ti stoji kakor kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv. vero, da ostane od veka do veka, in ji je dal za nar viši in nar imenitniši zapovědí sveto ljubezen. Ce vse opeša in vse mine, ljubezen ostane; ž njo ostane pa vse, kar je v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se jedan drugemu merzi, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in ne-spametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke blazíne na terdo slamo; ti v pesti skazí; karkoli césar se v prepiru primes, se tudi v se sedej nočemo. Tode sedej ne pridemo v sojim napravljas, ti razpada tudi brez imeni, ampak v imeni sojih otrocicev. Smilijo se sovražnika, kakor zidine města Jeriha. Žlahtno delo, nam, če zmislimo na njih prihodnje leta, in spoznamo, ktero se ljubeznjivo začne in složno naprej zêne, ima de smo dozdej preterdí bili do njih. Oh! kadeř ti ubogi poseben blagoslov božji; še protivnik, ki se mu opira, revčiki pri zjutrajni in večerni molitvi soje nedolžne nemisleč in nehotec dobro stvar podpira ; zoper ljubezen ročice k Bogu povsdigjejo, in — kakor so nam Oni pri-vsaka hudobija opeša in vsako hudobno orodje se stopi, poročevali, de jih imamo naučiti — tudi za nas en Očenaš molijo: takrat gorkejši ćutimo, kaj smo jim dolžni, Naj nas blaga ljubezen in sloga se za naprej ozivljuje in podpira ! pa koko malo de jim storimo. — Zal bi nam bilo, ko bi Da seje za naše slovstvo svetla zarja prikazala, tokó zrasli, kakor mi brez zbrihtanja, brez zuka in . . _ _ _ - • 1 • v • i V , . -.Tt« V • komu se imamo zahvaliti? — Slavni kmetijski družbi na znanja v nar potrebnisih receh! Krajnskim, ki nam Novice izdaja, cestitemu Njim pac ni nezna vredništvu no, kakošne težave de imamo, kér si tudi nar manjših naših Novic, verlim pisateljem , ki za Novice pišejo reci zapisati ali zaznamovati nemoremo. Kolikrát in hudobornih prepirovcov med seboj ne terpé, in vsim bi radi, ko bi pisati znali, kej od domaćih domorodcam, kteri nam slovstvo podpirajo, in slovenščini, merkali, postavim od plačila dninarjev ftaberharjev) reci za y bodi z besedo ali z djanjem, prijateljsko pomagajo od živine y (Dalje sledi.) Prošnja farmanov montra f do sojiga faj rokodelov, poslov, od poljskiga delà, od perdelka,od zdajkovza obleko, za orodje i. t. d. de bi se v prihodnje po tem ravnati vedili; kolikrát bi radi komu kako pismice pisali, namest de moramo sicer nalaš pota iskati, ali pa komu drugimu naročiti, kte- Gospod fajmošter! Jih pridemo nekaj prosit, nekej rimu še marsikterikrat vsega povedati nemoremo y m kar so nam Oni že davno ponujali, pa nismo hotli y in kteri nam dostikrat V ne opravi! Se še tega veči y kar mu naročimo, práv De bi se bravcam branje polajšalo in de bi se napcina za stopnost nekterih d P tezave pa imamo z dol g o vi, zla-sti s takimi, kjer komu brez prič kaj posodimo, ali na besedí tolikanj upanje prodamo, in kteri nam po tem dostikrat le po IIV/IVVVAIIL ^ ' V J ^ V .11 V It 1 ft « VUIllYWtlIJ ^ j f ^ 1IJ V y M M. M. }' V V in goto vši odvernila, sim pri takih besedah od na- malim vracuje ali plačuje, in kjer 1 o ž ej e vadne šege, jih pisati, odstopil, in jih vselej tokó pisal navadno izrecemo. se tolikrát zgodí, kakor jih po njih ra Tokó, postavim, besedo (adjectivum), v pervim m pomenu k tedaj, kadeř P zlogu z glasnikam a izrecemo de na zadnje rajtinga na vkriz gre, kér je ali dolžnik ali pa upavic kej pozabil, in iz česar pričkanje , P stavim Gelesre dobil tako priloznost erhielt eine , pre- obdolžovanje ali na zadnje clo pravde vstanejo. he Koko lahko bi bilo všemu temu pomagano, ko bi sile ště- pin y pa, kader P V rečemo z nikam o, postavim: on je dobil tok (adverbium), jo iz- yilke zapisati znali ! Večkrat se primerijo tudi težavne nost: so erhielt er y die priloz Gele yy kák in „kokó Po enakim sim pisal ,kaj" was ; in raj tinge, zlasti take, kjer je kako razdelenje na celo 5) k 4U srenjo ali občino, ali pa tudi pri drugih receh y pri etwas; „kedaj" wann, in,,ked yy k wa kup co van ji in terzovanji, kjer je tesko samo i z ruin, in vz a kej" fiir etwas. Tudi besedico „naj" kader do pornem zaklon (imperativ} sim tokó pisal, kokor jo kader pomeni pa tretjo primerno izrecemo, nainrec nej; sim jo enako tudi pisal po y stopnjí stavim „nej boliši delà" navadni izreki naj b Y • d er soli besser arbeiten er arbeitet am besten 5 po- »"aj y glave rajtati, ja za nas, ki smo premalo vajeni stikrat clo nemogoče; in kjer moramo večkrat nalaš koga iskati, in ga drago plaćati, de nam rajtengo mnogih naredi. Nič nocem pripovedovati od (gliheng) in dogovorov, ki jih s sosedi ali pogodb dru gi mi S P so te in enake besede zató zmirej po ljudmí delamo , kjer bi bilo tokó potrebno, de bi si kor tode kim pisali, de bi pokazali, de imajo te besede y ce k ali de se iz enake koreninske besede izhajajo vediti. med sto bravci še morebiti m ni mar ne več, saj zavoljo domaće v e dno s ti ali zavoljo po manjkanja spo m inja kej zaznamovati mogli. Pa kaj i devetd pa pisano tudi nar manjsi dolzniga pisma, ali obrajtniga ali prejemniga lista sami narediti, ali podpisati jih siliti, de pravi pomen takih besedí še nemoremo; in dostikrat smo prisiljeni, samo priče za in ko bi mu tudi bilo, zavoljo eniga devet in drugih brarcov nadlegovati, de morajo drugaci brati, kakor le po zvezi govorjenja (context) išejo: to se mi zdi, de se meci besede posluži y zlo p r i m Ce bi podpis v drugi pa kdo hotel de moramo zavoljo tega tokó pisati, kér so naši spřed li iki tudi tokó pisali; bi hotlo to ravno toliko v se bolj reci, koker: de mor naši kmetje pri obdelovanj ali tretji vasi iskati. Kar nam pa , kakor vse drugo, teško de, de pisati neznámo, de tudi op o roke ali zadnje volitve sami narejati in pisati nemoremo. To pak sami vejo, kokó neprijetno je to od drevesa ali pluga k lopati nazaj iti, zató kér so tudi in težavno je, besedno volitev delati, in de ravno njih pervi spredniki le lopato rabili in pluga še poznali to je vzrok, zakaj de jo skorej vsak le na zadnjo bo niso: —Tudi besede tvoje, svoje sim pisal kakor jih iz rečemo: toje, soje. Marsiktere slišal izrekovati: g v or i, d t e r d ó namesto govorece sim sicer lez in odkládá, in de jih je toliko, ki brez opor oke g d nobeni perstavljanjem nerab kov soi y pa ne: tvoje, svoje. Zakaj tedej v pisanji s umerjejo kjer Oh! kokó pač srečni so po drugih farah y solo in dobriga šolskiga učenika imajo V ! Kokó lahko jezik k potrebnih s o glas ni- se otroci, ki nie druziga delà nimajo, pisati in brati in terji delamo kakor pa Ko bi smel upati, de bi nekteri bravci, ki so v staro prevec zaljubljeni, ne zaměřili, tokó bi hotel tukej še to vo izreči, de bi kmalo přišel cas šilo (participia) in druge enake uese de, ktere se drugaci iV1 «««vut, ou ou »tuuw o*, ^ «w», pišejo in drugači izrekujejo,tokó pisali,kakor jih ljudstvo so dobroto branja že sami spoznali; pa ob takim času y ke besed bi tudi d ktere se dr nauce, in sicer, kér več let v solo hodijo, tokó naučé, de jim oboje dobro od rok gre. Pri nas pak se jih še malo najde, kteri bi samó dobro brati znali. Zakaj ti ki so se naučili, so se večidel še le pozneje učili. ko y P kar dob (vednost) izrekovati gramatik snn p dal, p dovžnost d brati veléva, postavim: sim d 7 y b uai, prejei, aoiznost, obilnost. Zlakaj pisanje je na- Vv 1------i— ~ ' ""*_ "" ~\7?r~ -a- mestilo govora; v govorjenji pa clo nobenimu v misel ne ™ace opravke imajo , ob delavnikih pa clo nic lepiga i m časa ne dobé. Zató pa tudi tako s ni večidel tokó slabo d. namesto : sim Zakaj pisanje je tirja V ze prepozno se dobro naučiti, kér to veliko vaje y in kér taki v ze že o praznikih pri bolj dorašeni detíni in deklíne tudi soje posebne do živini drugod pride de bi del ali druge enake besede v moškim govori, pokažal, kokó de se morajo te besede v ženskim spoli sklanjati ali pa, od kod de se izhajajo. — Kokó zlo bi bilo s tako poli zató drugaci izrekoval, de bi temu, s kterim ženskim y berejo manj pa de velikrat sami nezastopijo, kar berejo, se drugi veselje imeti morejo, jih poslušati. tega sego pisanja bravcam branje polajšano, in verh Pa še bolj škoda, de jih med nami tokó malo brati zna se tudi P k kér bi bilo marsi je zdaj ob našim času, kjer ne le s. pismo V ze kterihbesedah namesto dveh en e ke treba. Pisa\ v dru- gič in tretjič v slovensko prestavljeno, ampak tudi toliko in lepih bukev in pisanj imamo, iz kterih kak liko koristniga naučili, in zravcn tega, časam veliko bolje obraćali, in zlasti tudi sojo lik v i • soli prem Ljubljanske ok de bi se ? j mogla která (šola) ni t sama Prosimo tedej castitlj pohaj kovanja nazaj derzali. Oh ! ko bi ljane, naj nam oznanijo, kt na nje naročiti gospode fajmoštre blizo Ljub- kořistil ost branja bolj poznali ! tovém, m sola bi bila po tem na p i 10 nas že davno solo imeli, in morebiti se tega darila nar bolj vredna, de borno to reč pre- — Taki ; kakor so nam Oni že od konca pravili, krajih na Nemškim po dve, ali cio tri v eni sami fari imajo. (Dalje sledi.) sodili in nar bolj potrebni soli Novice pošiljali lepi nameni so velike hvale vredni in razveselijo gotovo vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga ljudstv kaj lezece Vredništvo •enost do zival ojsiro grajana. zník, ki je derva v mesto peljal, je ne- (N Urno kaj novi sa? • • Belgijan vo m Mart* V • 10 za 1 po imeni i tepal s polénam svojiga konja po glavi. 35 trie in desetkrát cénejši izdelk da. i tré ti) je znajdel neki která toliko opravi, kakor ti obstanejo in divjiga gerdúna svarijo; pa stonj. Lejte! — zaupije na ves glas někdo (Velikost našiga □ tva) obseže 12104 mlj y na kt eri prebiva 35 m i 1 ij in 295957 )žice ter pokaze na terdoserčneža lejte stvar! lejte podobo Božjolí Ali zasluži ié člověka; obraz sicer ima človeški dus v 773 mestih, 2468 5036548 h i šah. Duhovnih tergih 64218 vaséh in v podov je césar divjiga risa. ? stvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto 1,374,024,425 gold, srebra, od kterih se 38,622,348 ga (gruntniga) davka odrajtuje svariti v se pae res pravi : lob v stěno metali. janžev većer star žganjopivčik tako pridno (N pra vij h Zagrebi se je (Sparrkasse) Eri (L adi si začela 1. dan Grudna pretečeniga leta. Pyrker), patrijarh in veliki škof v Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik ? zganje serklja kaker de bi mislil, de bo so 8- da« Grudna pr » t t A —~ Jm. _ mesca z velikim pr iiga >ozno v noći se reda odstopiti, ce na Šentjanževo pi- proti vanjem peli drugo novo maso, kér so že 50 let duhoven prek Šmarnje gore deleč v Zaverh podá. Na Pametvo do-lejo vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj >pinc mraza, zmerznenjiga. Sledilo se je v ru. de se ie blizo netdesetkrat nrekucnil. Vp. fÍTVf Kmetvavcov goreca prošnja Bogu novonastopnim létl DaI v Tiv RT KnuVlV nVuRCTft R A Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani