0ter. 170.
>4L0VE>reC<, dn» 27. julija 1938
Strta Ђ
Načrt pravilnika za pomožne blagajne in pokojninske fonde
Po vradbi o nadzorstvu nad zavarovalnicami м aioar pomožna blagajn« in pokojninski londi n« smatrajo kot zavarovalna podjetja, vendar pa tudi spadajo pod nadzorstvo ministrstva trgovin« londi za pokojninsko zavarovanje, za zavarovanj« vzdrževanja in dot«, kakor tudi zavodi, ki se bavijo a zavarovanjem pogrebnih stroškov m «troškov v primeru bolezni. Uredba določa, da morajo v«« t« uatanov« svoje poslovanj« prilagoditi predpisom pravilnika, ki ga bo izdal minister trgovin«.
Zavarovalai svet ae |e na svoji zadnji eeji bavil a načrtom tega pravilnika. Pravilnik bo obseg«! poslovanj« vaah anogovritnih ustanov, v kolikor to poslovanj« n« spada pod obvezno socialno zavarovanja, ki ■pada v delokrog miniatritva za socialno politiko.
Za «voj« poslovanj« bodo morala t« ustanove im«ti dovoljenj« ministrstva trgovin«. 2e obstoječim zavodom n« bo potreba prositi za dovoljenje, morah pa bodo predložiti ministrstvu točne podatka o svojem poslovanju po vpraialm poli, ki jo bo predpisal pravilnik.
Pravilnik bo tudi pradpiaal vsebino pravil, ki bodo morata imeti gotove določb«. Pravila bodo morala predvidevati, da bo za obveznosti jamčil zavod od-nosno penzijski fond ia ne člani Sprememba pravil se o« bo «mala dotikati pravic in dolinoeti članov in njihovih naslednikov, v kolikor se tičejo zavarovalnih od-nošaisv, ter, če ae izkaže, da obveznosti niao krite, pov«čavati članskih prispevkov ali pa zmanjševati pogrebnin« ali pa doprinosov za bolniške stroške ia pokojnine.
Poslovna podlaga mora obsegati ns podatka, na temelju katerih je mogoč« presojati poslovanj« zavoda odnomo fonda ter sposobnost, da bo v bodoč« izvrševal avoj« obveznosti.
Pomožne blagajn« m pokojninski fondi s« bodo delili na dve vrsti, tiste, ki imajo več kot 1000 članov in ki izplačujejo večje zneske kot 2000 din, in tiste, ki imajo manj članov m izplačujejo manjš« zneake. Pred-
Zunanja trgovina
po državah
Največji delel v našem izvozu meseca Junija je Imela Češkoslovaška. Vrednost v Češkoslovaško izvoženega blaga ja znašala 83.2 milij. din ali 22.2%. Nato aledijo sledeče držav«: Nemčij« z 60.2 milij. din od-noano 21.596, Belgija a 40.0 milij. din odnosno 10.7%, Italija z 31.4 milij. din in 84%, Anglija i 28.8 milij. dm n 7.7%, Avstrija z 19.5 milij. din in 5.2%, Madžarska s 13.9 milij. din in 3.8% in Nizozemska z 12.2 milij. din odnoano 3.3%.
Italija, ki j« običajno bila v našem izvozu na prvem mestu, se nahaja aedaj n« četrtem.
Največ pa smo uvozili tekom meseca junija iz Namčij«. Uvoz iz Nemčij« j« znašal 129X1 milij. din ali 31.3% vsega uvoza. Nato prid« Anglija, iz katere smo uvozili blaga za 56.5 milij. din. kar je 13.7% od vseg« uvoza. Češkoslovaška z 51.7 milij. din ali 12.5%. Italija s 30.7 milij. din ali 7.4%, Avstrija a 23.1 milij. din ali 5.6%, Madžarska a 22.9 milij. din in 5.5%, 2л-dinjene države z 18.1 milij. din in 4.4% ter Francija a 10.8 milij. din in 2.6%.
Tudi v naši uvozni trgovini j« Italija krnela v ju-olju manjši delež, kakor pa ga ima običajno.
V prvem polletju letošnjega leta smo evorili 1* Nemčije o 845 7 milij. din blaga, izvozili pa ra» ga v Nemčijo za 481.5 milij., lako da ja naša trgovinoka bilanca z Nemčijo v prvi polovici leta pasivna za 364.2 milij. din. Laneko leto ie bil v ietem razdobju naš uvoz iz Nemčije 759.5 milij.. izvoz pa 577.2. tako da je pasivnost znašala le 182.3 milij. din. Tekom vsega lanskega leta j« pasivnost trgovinska bilanc« z Nenčijo znašala 333.1 müij. din, torej je letos trgovinska bilanca za v«č pasivna tekom prvega polletja, kakor pa j« bila lani tekom vsega leta.
Stanje naših ktMngov
Nala klirinška terjatev proti MaKji j« 23. L D. Java šala 121.6 milij. din in s« je od zadnjega poročila znižala za 15.4 milij. din. Vzrok tega nižanja Je v zastoju našega Uvoza v Italijo, o katerem amo pred par dn«vi poročali. Prav znatno, in aicer za 39.1 milij. din s« j« tudi znižal saldo v kltringu z Nemčijo, kateri znaša sedaj le ic 108 2 milij. din. To znižanje p« je poaledica povečanega uvoza iz Nemčije, o katerem poročamo na drugem mestu.
Kliriniki saldi v našo korist eo neznatno na-raali v kliringih z Bolgarsko, Turčijo in Španijo.
Med pasivnimi «aldi pa j« za 1.2 milij. din na 35.1 milij. din naraetel aaldo v kliringu z Madžarsko, in za 0.5 milij. na 3.9 milij. iv. frankov pa saldo v kliringu z Švico. Pričakovati pa j«, da se bo nai dolg napram Švici tekom konca tega meseca znatno znižal z vplačili naiih uvoznikov. Z 31. julijem poteč« klirin&i «porazum in bo potem mogoč« plačevati I« z devizami, katerih tečaj pa je
pisi glede večjih zavodov b londov bodo etrožjl Vei»-dar se pomožn« blagajne in pokojninski fondi smatrajo kot manjše ustanove lokalnega značaja, ter bo zaradi tega njihovo podovanje teritorialno omejeno na eno mesto ali pa en onkraj in bo maksimirwi znesek izplačil, in sicer za pogrebne stroške na 5000 din, bol-niike prispevke na 50 din dnevno m pukojune aa 1500 din mesečno.
Pridobivanje članov potom akviziterj«v a« bo dovoljeno.
Za zbirani« matematičnih rezerv n za ojih nalaganje bo pravilnik imel podobne predpise, kakor obstojajo za zavarovalnic«. Za manjš« tavoda bo mogel minister predpisati eplolno poslovno podlago, da bo tako dosežena večja enotnost in da bo nadzorstvo bolj uspešno.
Vsakih pet let bodo morale take pomofaie blagajne in pokojninski fondi predložiti miniitratvu poročilo pooblaščenega aktuarja (zavarovalnega tehnika) o premoženjskem stanju in o obveznostih. Ce se bo pokazalo, da redni dohodki niso zadostni za kritje obveznosti, odnosno za zbiranje rezerv, ki ao potrebna za izvrševane obveznosti, se bodo morali takoj pod-vzeti ukrepi za uravnflteženje «tan ja.
Cn bo četrtina članov za več kot tri mesece zaostala a plačilom prispevkov ali pa, če rezerva za pokritje obveznosti ne bo zado«tna, ■« bo to smatralo kot »nevarnost za izvrševanje obveznosti«. To nevarnost bo moral zavod takoj prijaviti ministrstvu in dati konkretne predloge za likvidacijo ali pa za sanacijo. Organi zavoda odgovarjajo osebno in materialno, ča te dolžnoeti na bi izvršili.
Novi pravilnik bo šele omogočil nadzorstvo nad pomožnimi blagajnami in pokojninskimi londi, katerih itevilo presega v naši državi že šeet sto. Pričakuj« ae, da I30 nadzorstvo na tem polju zavarovanja napravilo red in konec zlorabam in škodam, ki so jo do sedaj zaradi nesolidnega po«lovanja povzročile razne pomožne blagajne.
okrog 10% vffil od klirinškega, zato bodo najbrl uvozniki možnoet plačila v kliringu i« izrabili. Za okrog I milij. na 10.6 milij. din pa j« padel saldo v kliringu z Romunijo in za 1 milij. na 154 7 milij. Kč pa kliriniki saldo napram Ceikoslovaiki. Pri belgijskem kliringu, po katerem dolgujemo okrog 3
milij, belgas, je bilo znižanje le malenkostno. *
Statistični letopis Zvez« narodov za 1937-38 je izšel. Prinaša kot vsako leto glavne statiatičn« podatke o svetovnem prebivalstvu, delavstvu, produkciji, tTgovini, prometu in financah. Tudi vsebuje številne, še ne objavljene statistične podatke iz naš« države. Nova ao poglavja o staroetni strukturi prebivalstva važnih držav, itevilke o rodnosti prebivalstva in o srednji življenjski dobi. Številke kažejo na sploino staranje prebivalstva, Utočasno pa tudi zmanjianj« rodnosti. Ta zmanjianja bi bila še bolj občutna, če ne bi i«toča«no padla tudi umz-Ijivoat, Novi «o nadalj« statistični podatki o svetovnih za'.ogah surovin. Letopis ima 336 strani dragocenega statističnega gradiva (tudi za 10 let nazaj segajo nekatere tabel«) in «tan« broširan 10, vezan 12.50 H. franka.
Svetovna trgovina v Uta 1937. Te dni j« odsek za gospodarek« itudlj« Zveze narodov izdal publikacijo o svetovni trgovini v letu 1937. Obenem so publikaciji priključene tudi statietične vrste o «vetoyni trgovini za prejinja leta (do 1924, ko j« Zveza narodov začela voditi lastno statistiko). Poeebej vsebuje knjiga 4 statistične dodatke. Iz objavljenih podatkov j« razvidno, da j« v letu 1937 svetovna trgovina naraala za 23%, to j« trikrat v«č kot leta 1936. V tekočem letu pa ae opaža, da se svetovna trgovina zopet zmanjiuj«, kar j« v zvez» a popuščanjem konjunktur«.
Borza
Denar
Dne ». Julija.
Nemiks marte «o noti rale v Ljubljani 14.77 —14.97, v Zagrebu 14.786—14.906, za aredo avgusta 14.70—14.90, za konee avguats 14.60—14.80 in
v Belgradu 14.76—14.95.
Angleikl funt je na ljubljanski borzi notlral 288 blago, na zagrebški tudi 238 blago, na bel-grajski pa 237.20-238.S0.
Grški boni na zagreMki borzi so notlrall 28.90-28.00, na belgrajaki pa 29.50 blaga
Praktikantinjo
ki ima veselje do papirne stroke in z znanjem nemščine — iščemo. Naalov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod it. 11.739.
Kulturni obzornik
Job. Vola Podkoren
Številne letovličarje, ki ao tudi letos prffll v gornjo savsko Dolino, da prelive dopust v gorskem miru in hladu, je g. kanonik J. Vol« presenetil a plemenitim darom. Napisal jim je knjiiico, kakršne Imajo ie nekateri naši letoviški kraji, kakor Bled, Rogalka Slatina in drugi, a je ie ni imelo niti puo izmed letovišč gorenjske Doline. Saj se nnSi goatje ne zanimajo le ta jed ln pijačo ali za najbližjo pol do tega ali onega zabavišča, temveč bi radi tudi kaj izvedeli o preteklosti kraja, ki ao z njim za nekaj dni sli tednov v prijateljskih stikih. Iipralujejo n. pr., kdaj je kraj naatal, kdo in kakini ao bili njegnvi prejšnji prebivalci, kako «o iivcll, kdaj ao zgradili cerkev, kdaj dobili eeeto, kdaj Železnico itd.
Podkorenom bodo postu aedaj kal lshko postregli a takimi podatki. Pa ne le gosi, tudi domačin bo s veselim zanimanjem ln i velikim pridom bral, kar mu ve povedati skrbno sestavljena knjižica. V prikupni ln lahko umljlvl obliki nam odgrinja pisatelj preteklost danea tihe gorske vasice, ki pa je nekdaj bila zelo iivahna prometna točka ln potemtakem med najbolj zonnimi slovenskimi kraji. 2e od davnine je iel čez Korenski prelaz velik del prometa a Koroškega na Kranjako oziroma iz nemških deiel v Italijo. Zalo naa seznanja knjižica nbiirnn prav i zgodovino korenake ceste, pa tudi a rarinako In a poštno postajo, ki »ta bili dolgo ča*a Podkorenom. Tu so prvič skrbno zbrana imena nekdanjih korenških rarinarjev In poštarjev In ltvemo marsikaj o njihovi uaodi. Nekdanji promet z vozno poŠto nam pisec, ki Črpa ne le It knjlievnlh virov, temveč tudi Iz »pomlnnv vašČanov in Instnih sorodnikov — »nj Je sam rodom Korenccl — opisuje tako živahno, da kar vidimo, kako je takrat dim tn dnem pridrdral ozi-
roma pozimi pridngljal voi It LJubljane Podkoren, tu pred Coleljnom (danea Rasingerjeva gostilna) postal in ae nato počasi premikal gor na prelaz ln dalje na koroško alran.
A tudi ostala zgodo#a Podkorena je našla
v knjiiiei svoje meato. V zanimivi hipotezi, ki spravlja v zvezo saški mesteci Wetoenfela In Würzen z našimi Fuilnami (Belo pečjo) In Podkorenom, skuša piaec najti razlago za nastanek obeh krajev, pri čemer gradi dalje na podlagi, ki Jo Je za zgodovino gornje Doline avojčaa ic nakazal A. Oatlrner. Zajemljlvo piše o Francozih Podkorenom, posveča prisrčno poglavje o »dobrosrčnem ainu Anglije, iskrenem ljubitelju naše planinske vasice« Siru Humphryju Davyju, poroča o iskalcih zlata v Karavankah, o korenških gospodarskih razmerah v prejšnjih stoletjih, o ljubki eerkvlci sv. Andreja, končno pa v pneebnem poglavju o odličnejših Korencih (do aredine 18. stol.); tu Je zbranih mnogo podatkov, ki bodo korlatili našemu Biograf-akentu leksikonu.
Knjiiico Je zalotila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in Jo opremila z lepimi alikaml v besedilu ln prilogah, a Ji preskrbela tudi prijetno zunanjo obliko. Naj bi našla mnogo bralcev in spodbudila še druge poznavalce Doline, da na-
Sišelo v doglednem času Še zgodovino Jeaentc, 'ovjega. Kranjske gore in Rateč in tako pripravijo gradivo u zgodovino Gorenjskega. Ni dvoma, da bo Volčev donesek med tem gradivom vedno zavzemal
odlično meato.	Dr. V. Bohince.
*
V epopifn ph. dr. Irana Lahu, Andreje Ga-brUka in m. h. dr. Dur« Ottojita. (Pamatce...) — tako je naslovljena brošura, ki Jo Je izdal veliki prijatelj Slovencev in Jugoslovanov v Pragi g. J. K. Slrakatj ter je poseben odtia lx Ceakoalovenske jlhoslovanskc revue <V111 L št. 5-6). Brošura obsega 14 atranl. V prvem članku podaja Iskreni dolgoletni prijatelj pokojnega Laha urednik Stra-kaly celotni portret pokojnika, v katerega je vpletel njegnvo literarno življenje, pa ludl luuogo «po-
Deviznt promet Je znaftal na zagrebški bo rti
1,184.11, na belgrajaki pa 5,030.000 din. Promet v efektih na belgrajeki borti pa je uiašal 1 milj.
80.000 din.
Ljubljana — I «I a j i a prlmam: Amsterdam 100 h. gold. , . , ZW 41— 2408.01
•Brün 100 mark...... 1747 58—1761.41
Bruselj K» he lg , , , , , , 735.95- 741.02 Curih 100 frankov .,,,,, 914145—10(0.52
London 1 funt.......213.91— 215.86
Newyork 100 dolarjev . . , , 4319 75—4356.07 Pariz 100 frankov ... s s s 1199ft— 121.40
Praga 100 kron......150.19— 151.28
Trat 100 lir........ 22826— 231.33
Csrih. Belgrad 10, Parit 12.0075, London 21.486, Newyork 436.75, BruaelJ 73.875, Milan 22.98, Ameterdam 210.05, Berlin 178.45, Dunaj 81, Stockholm 110.826, Oslo 108.025, Kopenhagen 85.93, Praga 15.075, Varšava 82.40, Budimpešta 88.50, Atene 8.95, Carigtad 3.50, Bukarešta 3.25, Hel-aingfors 9.475, Buenos Aires 113.5.
Vrednostni oaptrji
LJnhlJana. 7% inv. poa. 8в— 99, agrarji 62—flS.
vojna škoda promptna 480—482, begi. obv. 82.50 —93.50, dalm. sgrarji 81.75—92.76, 4% sev. agrar-ji 52—63, 8% Hier, po«. 87.50-98.50, 7% Bler. poe. 93 -93.75, 7% poa. DHB 88—100, Narodna nauka 7276-73000, Trboveljska 170—180.
Zagreb. Driavni papirji. 7% inv. pos. 98—98, agrarji 82-63, vojna škoda promptna 480-483, begi. obv. 92.50—98.50, dalm. agrarji 82—92.50, 4% «ev. agrarji 02 denar, 8% Bler. pos. 98—99, 7% Bler. pos. 93-96.50, 7% po«. DHB 99—100, 7% stab. pos. 98.50-99.50. - Delnice. Narodna banka 7275 denar, Priv, agrarna banka 239 denar, Trboveljska 177—180 (177), Tov. aladk. Beč-kerek 000 blago, Oaj. livarna 180 denar, Dubro-vnčka 350 denar, Jadr. plov. 350 denar, Oceania 750 blago.
Jesenic«
V	Ameriki Je umrl iupaik John C. flmolej. Usmiljene sestre v Doday City, Kansas v im na toriju ev. Antona so poslale na Jesenice veat, da je v soboto tvečer tam umrl John C, Sinolej, znani iupnik v Ameriki. Veet ao poslale po radiu deloma po kaldogramu, tako da je prišla na Jesenice v devetih urah. Pokojni iupnik je brat urar-ja na Jesenicah in je iivel v Ameriki oil leta 1900. Zadnji« je bil v domovini leta 1922; rodom Je iz Kranjake gore. Pokojni iupnik je v Ameriki sezidal več cerkva.
Nova maša na Jesenicah. V nedeljo Je tu daroval novo av. mašo g. Lado. sedsj pater Stefan Sa vi nie k. reda minoritov. Novoniodnik Je član znane jeseniške rodbine Savinškovih. Za duhovnika je bil poavečen v Splitu. Jeseničani «o novo-mašniku priredili na predvečer podokniro a peljem in godbo. Pri novi maü mu je pridigal bivši ieseniški kaplan, «edaj iupnik v Tunjicah gosp. Križman. v nabito polni cerkvi.
Jesenice pošljejo tri godb« v Maribor. Na privabilo mestne občine Je bila v mestni posvetovalnici seja vseh društvenih odborov za organizacijo udeleibe Jeseničanov na proslavi 30 letnice Jugoslavije v Mariboru. Najavile »o udeležbo, če bo le mogoče, vse tri godbe: Krekova, Sokolaka in Kovinarska, ki štejejo akupsj nad 100 godbenikov.
Kreni. « -
riotn. V noči od nedelje na ponedeljek, ravno med največjim viharjem, ki J» rastajal po Oorenj-skl okrog enajstih, ao neznani vlomilci vdrli v delavnico oziroma šivalnico tvrdke Crobath d. t o. t. v Kranju. Izbrali ao ai okrog 100 najboljših araje ter 10 apodnjfh hlač. Ukradeno perilo je vredno 4—6000 din. Vlomilci «o bili pri avojem delu precej izbirčni ter niao hoteli vteti blaga, ki je bilo pripravljeno za konfekcijo, temveč ao al Izbrali aamo lepo itgotovljeno perilo. Oroinikl, katerim Je bil vlom namenjen, ao takoj uvedli temeljito preiskavo ter so ie v ponedeljek sretirall nekaj osumljencev.
Strela. V no« od nedelje na ponedeljek Je med neurjem ln nevihto udarila atrela v koznlec poeestnice Kalan it HotemoL po domače pri Hrvatu. V kozolcu je bilo polno iita, en voz pa je bil še naloien v bliiini. Slučajno sta privotila mimo dva molocikllata, ki sta takoj znčela omejevati ogenj na ta način, da ata metala annpje iz kozolca. Rešila eta tudi poln voz iita, ki je stal poleg kozolca, pri tem delu eo jima pa pomagali ludi ie domačini, ki ao prihiteli na kraj požara.
Velenje
V	nedeljo, dne 7. avgusta, bo v ©marinem pri Velenju otvoritev in blagoslovitev novega letnega telovadišča, združena a popoldanskim nastopom domačega fantovskega odseka in dekliškega kroika, na katerep opozarjamo vse zavedne Slovence in Slovenke iz Šaleške, Savinjske in Mislinjske doline.
mlnov na njegovo iivlienje v Pragi. It pisem, ki jih je Lah pisal deloma v češčini, deloma v slovenščini prav v zadnjih letih, je videti njegova velika, da, edinstvena ljubezen do Cehov, med katerimi je zrastcL K temu članku je prispevala malo dopolnilo v Imenu Lahovlh učenk na liceju gdč. Zakolnikora a tpitom *7.a profetorjem Lahem«, fei je lep zgled prave hvaležne ljubezni učenke do profeeorja, ki jih je znal vzgajali v domoljubju tn lepočutju. Tema člnnknma »ledi kratko poročilo o delu in amrtl Andreja GabrUka ter srbskega revolucionarja zdravnika D. Otlojiia. Brošura je lep apomin hvaležnosti Cehov do tistih, ki ao češko kulturo vzljubili in bili njeni posredniki med Jugoslovani.
Jotef Drahnnovtkj Je umri v Pragi. Pri naa sicer ni toliko potnan, toda na Češkoslovaškem ga imenujejo »pesnik kristala«, in aicer po pravici. On Je v to umetno obrt prinesel resnično veliko umetnost ter Je it atekla delal najlepše umetnine, ki ao ai pridobile svetovni alnvea. Kako krasna Je bila vaza a sohami avetega Vaclava, ki Jo Je It-delal kot dar Češkoslovaških katoličanov papežu. Vse, kar je Češkoslovaška izdelala v steklu reprezentančnega, bodiai za cerkev av. Vida ali za Inozemstvo, Je šlo skoti roke tega velikega »pesnika stekla«, pnd čigar prsti je pel kristal in ae oblikoval kot vnsek. Toda bil je tudi kipar, ki je izdelal precej kipov, med katerimi Ima največji aloves pnrtret velikega zgodovinarja Joe. Pekafa, a katerim sta bila rojaka it Turnova (roj. 1877). Bil Je profesor dekorativnega kiparstva na umetnostno obrtni šoli v Pragi, ki ga bo telo pogrešala.
Utpeh praike barntne rattlare. — Praško baročno razstavo Je obiskalo doslej nad 120.000 obiskovalcev, kar je neverjetni uspeh. Nad poldrug »to časnikarjev iz vsega »vela Jo Je ogledalo in pisalo v svojih listih o njej. Arhivar »prnvlja vse glusove razstave v svetu ter so pisali listi, da leži v tem arhivu tudi poročilo, ki ga Je imel o rat-stavi ljubljanski »Slovenec«. Ker Je povpraševanje, ali se bodn prireditve baročtipgn gledališča in godbe, ki so se vršile v maju is v juniju, nadaljevale,
Špcctlalna
Mrtka
kava
j« Ime novi, izvrstni MEINL-Oft mešanici, iz katere Vam bo „Turška" ie bolja prijala kot do sedaj.
'Is kit Din I6--
јшо mm
Belgrad. Driavni papirji. 7% inv. po«. 98.50 denar, agrarji 62.75—03 (62.76), vojna škoda promptna 481.50—482.26, begi. obv. 96—86.26 (1)«). dalmatinski agrarji 82.26—02.75 (82.50), 4% severni agrarji 61.75 - 62, Bler. pos. 9H.50—»9, 7% Bter, poa. 9В-8&50. 7% pos. DHB 90 denar, 7r/o atah. poa, 98.50 zaklj. — Delnice. Narodna bnnka 7276-7300 (7275), Priv. agr. banka 233.50 blago.
Žitni trg
Kavi Sad. PSenlca b?. 150-164, ban. 140-164. — Koruza bi, arem. 118—120, ban. 116—117. —. Tend, neizprem. Promet srednji.
Somber. Oves ,novl, bč„ «rem., ban 120—i 122.50. Tend, neizpr. Promet 88 vagonov.
Iz Julijske krajine
Stiridesetlelnica. Poročali smo, da je 20. folija lepa vrsla goriških duhovnikov praznovala 40-letnii4> mašnižkega poevečrnja. Štirideset let dela v vrtu Gospodovem zasluii, da k tej izredni slovesnosti zapišemo še nekaj vrstic, ie samo dejstvo, da so med alavljenri večinoma gospodje, ki «e po 40 letih, ko .se v drugih stanovih navadno vsi umaknejo v zasluženi pokoj, 4o vedno trudijo v vsakodnevnem delu, zasluži posebno priznanje. Ce pa pomislimo, da delajo ti moije v Julijski krajini, kjer eo zlasti v povojni dobi prilike svojevrstne iu telavne, polem jih moramo občudovati zaradi njihove neuklonljive vztrajnosti. Od slav-Ijencev, ki amo Jih zadnjič našteli, naj podčrtamo gg. Henrika Crnlgoja in Franceta Franketa. ki ze nad 30 let čuvala vsak v evoji fari, in gospoda Koširja iz Vedrljana, ki tako očetovsko akrbi za Brd«. Vsem slavljencem želimo še lepo, srečno vrelo let, njihovemu delu naj da pa Vsemogočni svoj blagoslovi
Duhovniike tetH. Za upravitelja mestne lup-nlje Pevma, kjer je iupnikoval tako nenadoma ln prezgodaj umrli msgr. Joie Abrain, Je bil imenovan prof. Anton Rutar iz Oorice, pokojnikov naj-oiji prijatelj. — Novomašnik g. Lado Piščanc Je imenovan za kaplana pri goriški mestni iupnijl na Travniku.
Smrtna nerrela pri plese. 22 letni Rudolf Kosovel iz Sela na Vipavskem Je Šel na ples v Skrilje. Ko ae J6 vračal domov, je na mostu v Potnčah a avojim kolegom trčil ob ograjo, ae ranil v sence In oblelal pri priči mrtev.
Smrt dobre matere. V Mirne pri Gorici je po hudi bolezni umrla goapa Olga Marmolja, lena trgovca Riharda Marmolja. Pokojnica je bila hči znanega dolgoletnega podgorskega itipana in goriškega delelnega odbornika Antona Klančiča. Smrt gospe Olge, ki Je umrla v najboljših letih, je bridko odjeknila zlasti v goriški okolici, kjer sta ugledni družini Klančiieva in Marmoljeva spoštovani in tnani po avoji značajni zavednosti. Naj bo nokojnlei lahka domača gruda, za katero je iivela, žalujočo druiino, ki jo je zapustila, naj tolaii dobri Bogi
Tr bo vile
Ifrtfnttna jaqnjrla naj bi bili po opisu »Jutra« odstavljeni odborniki Zadruine elektrarne, ln še pristavlja, da so aami »naprednjakic. Nič noče »Ju-trov« dopisnik vedeti, zakaj Jih je nadzorstvo odstavilo. Niti tega noče vedeti, da je dalo nadzorstvo razrešenim odbornikom časa dovolj, da ne-ravilne aklepe popravijo in uredijo poslovanje, akor predpisujejo zakoni in pravila. Sicer je pa sklican občni zbor, da se tam članom vse pojaani. Zakaj se neki bojite občnih zborov, če »te res za demokracijo, zakaj bi ljudje ne sineli zvedeti vse resnice, saj gre za njihove lepe. Seveda je neprijetno poslušali očitke o velikih nagradah, ki so si fih bili neke vrste »Jutrovi« naprpilni odborniki delili. Resnični naprednjuki pa to niso bili.
sporočajo zdaj prireditelji, da ae bodo vse prireditve avgusta še ponovile, in aicer od 16. avgusta dalje. Otvorlla bo nov ciklus baročne umetnosti Burlanova prireditev stare baročne igro »Narodna auita«, ki ae bo ponovila še dne 18., 23. ln 25. avgusta. V ponedeljek, 29. avgusta, bo na Vltavi ogromna umetna razsvetljava z bengaličnim ognjem in raketami, kakršne še ni bilo v Pragi. Pirotehnični strokovnjaki bodo sodelovali a poznavalel baroka, da bo tn umetni ogenj tudi tako en del baročnega aporeda. V tem čaau bodo predvajali ludi Shakespearove drame »Sen kresne noči« ter »Večer sv. Treh Kraljev«, pa tudi Mnznrtovo opero »Vrtnarica iz ljubezni« ter »Konične atudentake opere« F. X. Briksega. Kogar bo v tem iusu peljala pol v Prago, naj ne pozabi oglodati al tudi baročno razstavo, edinstveno na avetu, ter se ude-leilti teh prireditev, ki ga bodo povedle v dobo tri ato let nazaj.
Apoulolat sn. Cirilo ii» Metoda v Olomueu. — V tem mesečniku elrllometodijake ideje, ki ga Je ustanovil avetniški Škof Stojan in je poatal oared-nji organ za zedinjenje eerkva, izhaja poleg zanimivega Članka Boh. Zlamala o »baročni hvali sv. Cirila in Metoda« tudi epi» našega univ. profesorja dr. Franra Oritea >Sveti Sara in Wim«, ki je svoj ča» izšel v našem Hutu. Prav tako Jc v tej številki priobčen kratek fragment It Orivtere knjige o cerkvi pod naelovom »Notranja uprava cerkve«, kot vtore« knjige, ki bo vsak čaa izšla tudi v Češkem prevodu. O njej je ta revija mnenja, da »Je neizmerni vir verskega pouka tako za duhovnika kakor za Itobraienega lajika ter nagradi vsakega bralca t resnično radostjo nad veliko arečo, da Je član Kristusove Cerkve. Tu velja topel staro načelo: Vzemi in beri!« Opozarjamo na to mnenje v ieljl, da naši izobriilcnri posežejo tako po originalu, kakor priporoča la kritik, da naj bi segali po češkem prevodu. — Revija se spominja tudi sedemdesetletnice prof. Aleša USeniČnlka, kakor »e Jo Je spomnil tudi olumuški katoliški dnevnik »N'aŠinec«. Veseli nas. da se Olumur tako zauinia za »InvensL» katoliške kulturuu Zadi'tu.