Ameriška Domovi m a
'Pt n/i'E it iG/% m—Ho/wiF.
..'i..	•. .. uL’ '.'.'A',..-;'
No. 139
AMcmcAN in mnrr
FORRJGH IN UNOUAO« ONLY
Katioiul and International Cirenlatlon
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 22, 1959
fLOVCNIAN
MORNINO HRWSRaPRR

ŠTEV. Lvm.—VOL. Lvm.
Svel ugiblje čemu je Hruščev odloži! obisk skandinavskih dežel
j Tudi egiptovski Naser se 'pripravlja na praznovanje
J KAIRO, Egipt. — Jutri bodo praznovali v Kairu sedmo oblet nico egiptovske revolucije. Na-| ser je odredil, da mora biti praznovanje zelo slovesno: vojaška parada, manifestacije, bakljade, ljudsko veselje. Glavna točka je tudd napovedana: bo namreč ve-
Nikita Hruščev, predsednik svojetske vlade, je za avgust napovedal svoj obisk v skandinavskih deželah.
Ta obisk je sedaj nenadno lik političen govor diktatorja Na-odpovedal “zaradi sovraž- serja-
nesti časopisja in nekaterih I ^■ot uvoci v »slavnosti naj bi ljudi” V omenjenih deželah, verjetno Služil novi državni pro-
račun, ki vsebuje veliko število investicij v gospodarstvo in narodno obrambo. Značilen je tudi po tem, da je Naser vključil v proračun kar javno in naravnost
STOCKHOLM, Šved. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Lruščev je bil že precej davno povabljen na obisk v skandinavske dežele. Ko je prišlo do zna- posebno podporo alžirskim upornega upora na Madžarskem, je nikom. Gotovo je hotel s tem seveda obisk odpadel. Letos so'ponagajati Parizu, kajti De ^ ?andinavske dežele povabilo Gaulle še do sedaj ni poravnal z obnovile in Hruščev je napove-'njim starih računov, ki izvirajo dal’ da bo v Prvi polovici avgu- J iz blokade sueškega prekopa, in sle obiskal tako Dansko, kot Nor- še zmeraj očitno podpira Izrael, ^eško, Švedsko in Finsko. Sedaj kar Naser smatra za veliko izzi-le obisk nepričakovano odpove-j vanje. Naser hoče dalje poka-osl in svet, prav posebno pa Zati vsem afriškim narodom, da ^kandinavci sami, se sprašujejo,'Se ne boji Francije in da podpi-cemu je Hruščev to storil.	jra alžirske upornike kar narav-
Ob priliki svojega obiska v nost. želi seveda, da bi ga afrL ,, ("e^vnu (Stettinu), znanem pri- ^ški narodi posnemali in s tem po--Janišču ob ustju Odre, je Hru- kazali, kako učinkovito se bori-S,cev ostro prijemal skandinavske j0 proti francoskemu imperijali-
oežeie, ker da se pripravljajo na sprejem ameriških vodljivih izstrelkov. Poslušalstvo in jav-h°st sploh sta bila malo iznena-dena, ker so od Hruščeva pričakovali, da bo tod prvenstveno govoril o poljsko-nemški meji in Ugotovil Poljakom vso pomoč
zrnu in kolonijalizmu.
Nixon danes odpotuje
Podpredsednik Nixon potuje danes v Sovjetsko zvezo odpret ameriško razstavo v Moskvi.
Znižani davki naj rešijo mestni predel propada?
Cleveland, O. — Okrajni urad za revizijo ocenitve nepremičnin ■za davčno osnovo je v
Pri njeni obrambi.	IT	v ,. , ,
času močno znizal to osnovo vr-v noti vladam Danske, Norve- sti
WASHINGTON. D. C. — Richard Nixon je končal svoje iriprave za obisk Sovjetske zve-.e in bo danes z okoli 60 časnikarji in kakimi 30 uradnimi pomočniki v modernem jet letalu jdletel v Moskvo, kjer bo v peek odprl ameriško razstavo.
Podpredsednik bo ostal v Sov jetski zvezi vsega skupaj 13 dni. Ogledal si bi njena razna sredi ,ča v Evropi in Aziji. Ni še go-.ovo, kam pa bodo vse pustili, upa pa, da bo mogel med drugim ogledati tudi sovjetske atomske naprave in središča. V ta namen je vzel iseboj adm. Rickoverja, očeta ameriške atomske podmornice.
Pred svojim odhodom se bo Nixon še danes dopoldne sestal predsednikom Eisenhowerjem, vendar ne bo odnesel Hruščevu nobene posebne poslanice od njega. Pripravljen bo kljub te mu na razgovore o vseh vprašanjih, če se bo Hruščev, s katerim bo predvidoma sestal v nedeljo, za kaj takega odločil.
Nixon si je postavil za svoj obisk štiri glavne cilje. Hruščeva hoče prepričati, da Amerika misli resno braniti Zah. Berlin, od njega hoče zvedeti, kaj prav za prav namerava, javnosti želi zadnjem Popraviti, vtis o Ameriki, ki ga dobiva iz sovjetskih uradnih poročil, in od blizu si želi ogledati sovjetsko industrijo.
V Evropi si bo ogledal Moskvo in Leningrad, v Aziji pa Sverdlovsk, Novosibirsk, Belojark in Nižnij Tažil. Domov se bo vrnil
ske m švedske je Hruščev dejal,1 Ave.gm E. lOS.^CkHe bilo nek^
0 Ja£a sv°i obisk zaradi poleg središča mesta znano '-ovražnosti časopisja in nekate- najbolj po svoji gospodarski ži-.ljudi>” Fincem pa je povedal, 1 vahnosti. a je obisk odložen zaradi sovra-1 ^a del mesta je v zadnjih letih
i eka razP0^°ženja v sosednjih začel očividno propadati. Trgo- Pieko Moskve 1. avgusta.
"Orzavah.	I ■	, .	,	& I
vrne so prazne, kinodvorane za-1	------"
'Časnikarji ne verjamejo, da bi prte ali na tem) da jih zapr0 Be_
ruscev odložil obisk izključno 10 prebivalstvo se s predela umi-ra i navedenega razloga in ka jn ceja vrsta stanovanj je _ ‘-ejo druge razloge. Pri tem praznih. Vrednost zgradb in gibljejo o njegovem zdravju, o drugih nepremičnin je
rit-8 ^TarneiiŠkega PodPredsed- padla in oblasti skušajo sedaj rojak Jakob Vozel, doma iz žva-‘ ka Nixona, ki odpotuje danes pomagati prizadetim z znižanjem rolj pri Litiji, od koder je prišel iV1°skvo, pa tudi o možnosti se- davkov
sttanka na vrhu v av§ustu name-1 Na splošno prevladuje mnenje, videV 'Septembru’ k0t je bll° pred' da to Predela ne bo rešilo. Črnci
|so začeli preveč pritiskati vanj vlade Danske, Švedske in Nor- (in beie beže iz njega. Ta pojav
šv a?0nejeV°ljne- Predsednik je posebno zanimiv zato, ker je edske vlade je dejal, da njego-
a vlada povabila ne bo obnovi-> Predsednik danske vlade pa .dudh kako more Hruščev dati , cJi pomen pisanju časopisja °t pa povabilu vlade.
ravno v tej bližini Western Reserve univerza z vsemi svojimi napravami in ustanovami.
Iz slov. naselbin
DE PUE, lil. — V bolnišnici v močno Spring Valley je 10. julija umrl
v Ameriko 1. 1912. Pokojni je bil samski. Tu je zapustil sestro Mary Ziskar in dve nečakinji, v stari domovini pa tri brate in tri sestre.
RED LODGE, Mont. — V bol-
Ameriški urednik imel v Moskvi predavanje
WASHINGTON, D. C. — U-iednik znane “Saturday Review’’ Norman Cousins je na povabilo Sovjetskega mirovnega odbora šel na obisk v Moskvo in ob tej priliki imel pred predsedstvom odbora daljše predavanje. Med drugim je tudi kar odkrito povedal, kaj vse ne ugaja svobodnemu svetu na komunistični zunanji politiki. Kot gost je moral seveda tudi malo pohvaliti Hruščeva, češ, da je pametnejši od pokojnega Stalina.
Na predavanju ni bilo seveda ljudskih množic, ampak samo izbrani tovariši, ki sedijo na visokih položajih. Sestanek je b.l tip zaključene družbe, zato so tovariši po predavanju precej svobodno spraševali ameriškega uradnika o vseh mogočih predmetih in dobili tudi — svobodne idgovore.
Rusko časopisje naravno ni niti črhnilo o tem predavanju.
-----o—----
Kuba se pripravlja na obletnico revolucije
ZAHOD SE PRIPRAVLJA NA KONČANJE RAZGOVOROV
I	_________
Zahodne sile so prišle do prepričanja, da Sov jeti ji ni trenutno do sporazuma glede Berlina, v kolikor ne bi ta temeljil na pogojih, ki jih ona stav-Ija. Ameriški državni tajnik je sovjetskemu zunanjemu ministru povedal jasno, da bodo zahodne sile razgovore končale, če Sovjetska zveza ne bo spremenila svojega stališča.
ŽENEVA, Šv. — Razgovori med zunanjimi ministri štirih velikih sil glede bodočnosti Zah. Berlina in Nemčije so zašli v mrtvo ulico. Sovjetski zunanji minister vstraja na svojem stališču in se ogiblje vsakega jasnega odgovora na vprašanja predstavnikov zahodnih sil. Predlog, naj bi sedanja konferenca v Ženevi prevzela razpravo o nemškem vprašanju in potih k nemškemu zedinjenju namesto čisto nemške komisije, sestavljene iz enakega števila zastopnikov Vzhodne in Zahodne Nemčije, je sovjetski zunanji mi-[znižanih cenah zalogo letnega nister Gromiko zavrnil. Zahodne sile so poudarile znova, obuvala. Podrobnosti v oglasu!
Iz Clevelanda in okolice
Rokoborba—
Jutri zvečer bo v Areni spet zanimiv spored v rokoborbi. Brata Gallagher bosta branila svoj naslov proti Uio DiPaolu in Lordu Laytonu.
Iz bolnišnice—
Mrs. Antonija Sila, 8414 Rosewood Ave., se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice ih se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo.
Razprodaja letnega obuvala—
Stanley M. Majer na 6107 St. Clair Ave. razprodaja po zelo
da se iz Zah. Berlina ne umaknejo, dokler zedinjena.
Podtajnik Andrew H. Berding, derterjev tiskovni tajnik, je po včerajšnjem uro in pol trajajočim razgovoru zunanjih ministrov v stanovanju Gromika dejal, da “ni nobenega napredka.”
Po zahodnih virih je Gromiko
ne bo Nemčija
NAJNOVEJŠEVESTI
Odsotna—
Tajnica Društva Collinwood št. 283 The Maccabees Frances Braddock bo nekaj časa odsotna in zato ne bo ta mesec
HAVANA, Kuba. — Kubanski igral isto igro kot dan preje na narod bo 26. julija praznoval še- javni seji. Zavrnil je zahodni sto obletnico, odkar se je Castro predlog za komisijo štirih veli-začel upirati bivšemu diktatorju kih, pri kateri naj bi imeli obe Batisti. Na Kubi praznujejo si- Nemčiji svoje zastopnike; njena cer revolucijo že od novega leta naloga bi bila pripravljati pot za 1 naprej, toda vlada misli, da bi zedinjenje Nemčije. Prav tako ' morali biti šestletni jubilej po- Je Gromiko odklonil odgovor na' sebno slovesen.	j vprašanje zastopnikov zahodnih
Režim hoče spraviti na prosla- sd> kak položaj naj bi imele te v vo v prestolici pol milijona do Zah. Berlinu po preteku 18 me-milijona domačinov iz notranjo- necev, ki jih predlaga Sovjetija sti. Začeli so jih že sedaj voziti k°t rok za ureditev bodočega po-vsemi prevoznimi sredstvi v ložaja Zah. Berlina.
Havano. Vsi stroški gredo seve-
da na račun državne blagajne.	Konec blizu?
Zdi se, da je bil tudi zadnji cir- vDržavni tajnik Herter je pri kus s spremembami v vladi in voerajšnjem razgovoru dejal J predsedstvu republike v zvezi s Gromiku, da sovjetsko stakšče, to proslavo. Castro pač spada Posebno v pogledu Berlina, gro-med tiste demagoge, ki hočejo
dnevno uživati ovacije ljudskih množic.
V New Yorku je zahte vala strela štiri smrtne žrtve
NEW YORK, N. Y. — V znanem kopališču Orchard Beach se jc v nedeljo popoldne vlila nepričakovana ploha, ki je pregna-
Atomska komisija se pripravlja na novo preskušanje atomske sile
^Vezna nomoč letališču Washington, d. c. — Lani
se je naša administracija prosto-cLEVELAND, O. — W. Rog- ! voljno odločila, da leto dni ne bo "	’	& nadaljevala preskušanja atom-
ske sile. Ta rok poteče 31. oktobra.
na *H o p k i n s leta-1 Ker nihče ne ve’ kakšna Je b°-. u' Polovico stroškov za pre- d°cn0St ženevske konference o reditev b0 nosila zvezna vlada, ko?troli vporabe atomske siIe’ -ie , §0 polovico pa mesto	inaSa atomska komisija že sedaj
V2letiŠče bodo začeli takoj pre- daIa nalog’ naJ v državi Nevada °""' ■	in na Tihem oceanu pripravijo
vse, kar je treba, da bo lahko na-
tvo dal $2,153,961 pod-6 za zgraditev vzletišča za jet
Jo objavil, da je zvezni urad
7 lotalstv
Pore
^etala liŠČ
kre, dru V
vJati, dograjeno pa bo šele pri-i0cinj
Jo jesen. Podaljšati ga bo- , .. j 0 korali od sedanjih 6,000 čev- daIJeva,la z atomskimi eksplozi
v na 9,000. Pri tem bo treba ^amk
P^est
nišnici v Billingsu je umrl 6. ju-[la z obale kakih 75,000 kopalcev, lija rojak Jože Klavora, star 81 Radio je opozarjal kopalce, naj let, doma iz Soče na Primor-'ne silijo pod drevesa, da tam naj-pkem, od koder je prišel v Arne-'dejo streho pred dežjem, riko 1. 1904. Tu je zapustil dve J Mnogo jih ni ubogalo in so se cmoženi hčeri in sina, v rojstni skrili pod bližnja drevesa. Sredi domovini pa sestro.	plohe je začelo trskati in trešilo
tudi v visoko drevo, ki so se pod njim skrivali štirje kopalci. Strela je ubila sve štiri. Pred šestimi tedni se je zgodila podobna Predsednik Burgi- nesreča v znanem newyorškem
Burgiba se poteguje za alžirske upornike
RIM, It.
ba je bil dalj časa v Italiji na po- Central Parku, čitnicah in porabil ta čas tudi za 1 Skoraj isto minuto je udarila razne politične posle. Prvi je bil strela tudi v neko drevo blizu negativen: skrbno se je izogibal, n.ewyorškega zoološkega vrta v da bi prišel v stik z generalom Bronxu. Oplazila je tudi štiri De Gaullom, ko je bil ta na obi- osebe, toda niso dobile smrtno
aviti tudi dve cesti.

Vremensh
prerok
pravi:
4^no, toplo in soparno. Naj-7q ^ ^mperatura
sku v Italiji.
Proti koncu počitnic je obiskal sv. Očeta in ga prosil za posredo-jami.	vanje. Papež naj bi se zavzel za
Ni izkljžučeno da bo presku- boljšo usodo ujetih alžirskih u-šanje atomske silo omejeno na pomikov in skušal pomiriti oba eksplozije pod zemljo, kjer se ta- nasprotnika. Podobne korake je ke eksplozije dajo zelo težko do- Burgiba napravil tudi pri laški gnati v oddaljenih krajih. V vladi, samo tam jih je podprl z Moskvi bodo to
nevarnih poškodb.
zi napraviti “naglo konec” konference. Gromika je vprašal naravnost, če morajo zahodne sile sprejeti najprej sovjetsko zahte-1 vo po ustanovitvi vsenemške komisije kot pogoj za obnovo razprave o berlinskem vprašanju.
Trdijo, da se je Gromiko “ma-io umaknil,” toda zahodni zastopniki smatrajo njegovo stališče za “popolnoma nesprejemljivo.”
NEW YORK, N.Y. — Delavski tajnik Mitchell je objavil, da pobirala asesmenta. bo za predsednika dognal po- Raznašalca iščemo— ložaj v stavki v jeklarski in-' Uprava lista išče raznašalca dustriji. Na temelju tega po- za Aspinwall, Pepper Ave.. E. ročila bo nato predsednik od-i	143, 141, 139, 137 St.,
ločil, v koliko je potrebno in	Ave., Saranac Rd. in Car-
opravičljivo uporabiti določi- ^ dinal Ave. Kličite HE 1-0628. lo Taft-Hartleyevega zakona Zadušnica— za prekinitev stavke. Tako in-j Jutri ob 6:30 bo v cerkvi Ma-dustrija kot delavska unija rije Vnebovzete sv. maša za sta obljubili MUchellu vso po- pok. Antona Može ob 4. oblet-moč. Razgovori zveznega po- niči smrti.
sredovalca Finnegana s pred- Iz?ilbi] ključe_
stavniki industrije in posebej j V sobote zvečer je rojak iz-s predstavniki unije niso pri- gubil na šentviškem karnevalu vedli nikamor.	j sveženj ključev. Če jih je kdo
MOSKVA, ZSSR. — “Pravda” našel, naj pokliče EX 1-6024. je v velikem članku na prvi Do septembra seje odložene— strani napadla Združene dr-' Matt Intihar, predsednik Slo-žave, da vodijo veliko kam- venskega demokratskega kluba panjo proti Sovjetski zvezi. v Euclidu, sporoča, da klub, ki Članek je značilen in važen, navadno zboruje v AJC na ker je bil objavljen ravno Recher Ave., do septembra ne pred odhodom ameriškega bo imel nobene redne seje. '
podpredsednika Nixona na uradni obisk v Sovjetsko zvezo.
VARŠAVA, Polj.—Nikita Hruščev je snoči tod na uradnem sprejemu dejal, da ima Nixon
Sestanek na vrhu nevarnosti
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower je sestanek na vrhu že skoraj popolnoma odpisal in je mnenja, da utegne ■ vsaka napačna sodba Sovjetije1 v sedanji berlinski krizi privesti! do — vojne.
Eisenhower je kot vedno tudi sedaj pripravljen iti na sestanek vodnikov velikih sil, toda priha-a do prepričanja, da Hruščevu do takega sestanka ni, v kolikor -:e ne bi vršil popolnoma v skladu z njegovimi lastnimi načrti.
Stari tuneli bodo zopet prišli do veljave •
WASHINGTON, D. C. — Ko -:o v naši prestolici zvedeli, da ' namerava administracija izvrtati nov dve milji dolg tunel, ki
Žalostna vest—
Mrs. Josephine Gliha, 9105 Union Ave., je dobila sporočilo, da ji je v bolnici v Novem mestu 8. julija umrl 59 let stari brat Jože Mrhar, doma iz vasi verjetno dobre namene s svo- Tihaboj pri Sv. Križu pri Litiji, jim obiskom v Sovjetiji, da y starem kraju zapušča pokojni pa on ne more videti prav, veliko družino in eno sestro, tukaj naj bi bil cilj tega obiska, kaj pa brata Louisa Mrhar in
sestro Josephine.
Zlet v Auriesville—
Odhod avtobusa za izletnike (romarje) v Auriesville, N.Y., bo v soboto zjutraj ob 4:30 iz Newburgha, ob 5. od Sv!. Vida (St. Clair in Norwood), ob 5:15 od St. Clair in E. 71 St., ob 5:30 izpred cerkve v Coliinwoodu.
Glede “odložitve” svoje poti v skadinavske dežele je dejal: “Čemu naj hodim tja, če mi pljujejo v obraz!”
BEIRUT, Lib. — Po sem došlih vesteh se komunistične skupine, ki se jim je pridružil del vojaštva na področju Kirku-ka, še vedno drže. Do izgredov in bojev je prišlo celo v sami prestolnici Iraka Bagdadu. Zaradi ostre cenzure ni mogoče ugotoviti dejanskega
stanja.
GVATEMALA, Gv. — Tod so včeraj eksplodirale tri
Zdravnik obdolžen umora svoje žene
WEST COVINA, Calif. — Dr. bom- Bernard Raymond Finch, star 43
be, od teh ena v ameriškem poslanstvu, druga pa v nadškofijski palači. Žrtev ni bilo. Oblasti še niso mogle dognati, kdo naj bi bil bombe položil in s kakim namenom.
Pok. adm. Leahy je bil
velik pomorščak namerava administracija izvrta- Kraljico je pot zdelala
WASHINGTON, D. C. — Adm. ti nov dve milji dolg tunel, ki LONDON, Vel. Brit. —	Tukaj-
Wilham D. Leahy, ki je umrl naj bi služil znanstvenim posku-	šnje časopisje trdi, da je	napor-	zdravnik, je	dejal,	da	je" njegov
star 84 let te dni, je veliko pri- sam na polju fizike visoke ener-	na pot preko Kanake kraljico	sin sijajen zdravnik,	da pa ie
pomogel k zmag; Ambrike v dru- gije, so takoj prišli na idejo, da	Elizabeto močno zdelala.	Preko	preveč delal	in je	moral v zad-
let, je bil prepeljan sem iz Las Vegas, kjer ga je našla policija v stanovanju z njegovo bivšo tajnico, 22 let staro Carol Pappas Tregoff.
Barbara Jean Finch, 33 let stara umorjena žena zdravnika, je baje vedela o razmerju med možem in “drugo.”
Obtožencev oče, ki je tudi
noyico gotovo zelo učinkovito potezo: z vodite- gi svetovni vojni, ker je pravo- J bi se v ta namen dali morda lah- .nedelje in ponedeljka je morala njem času zaradi tega po dvakrat dobro razumen, vprašanje pa je, Ijem laškega trusta za petrolej časno pridobil Kongres za grad- ko vporabljati stari železniški 'omejiti nastope in sprejeme, ker na teden k zdravniku za duševne
ali bodo radi tega spremenili |se je pogovarjal o tem, kaj bi bi-'njo močne vojne mornarice.
svojo taktiko na ženevski konferenci.
Priporočamo vedno in pov-tod veliko pazljivost, to ni do-86, najnižja [ bro samo za drnce, ampak
|| orav tako za na« »aanal
lo, ako bi se tudi Italija zanima- Bil je načelnik osebnega gla-la za afriško nafto.	vnega stana predsednika Roose-
Burgiba se je razgovarjal tu-(velta in ga je kot tak spremljal di z zastopniki drugih velikih v Jalto in na druga posvetova-laških družb. V Parizu gotovo'nja. Sodeloval je tudi pri izdelane bodo zadovoljni s tako laško ' vi načrtov, ki sc prinesli zavezni-samostojnostjo.”	Ikom zmago nac Hitlerjem.
tuneli, ki niso več v rabi, aU pa morda tudi stari vodovodni tuneli.
Nekaj politikov na Kapitelu je tako vnetih za to zamisel, da se jih administracija ne more otresti, ker se drugače boji političnih škandalov.
se je preslabo počutila.	bolezni.
Nekateri časopisi predlagajo Iz izpovedi Marie Anne Lind-naj kraljevski par skrajša obisk holm, švedske dijakinje, ki je v Kanadi in se vrne domov. prišla v Ameriko študirat kot iz-
------o------	menjanka, pa je bila pri družini
— Visokošolci v Združenih dr- pa služkinjo, je razvidno, da je žavah se povprečno prehlade zdravnik svojo ženo pobil in trikrat na leto.	.ustrelil.
i
KMEK13KA DOHOVINX, JULY 22, 1959
/iMERiSkA Domovii\iA
% ll ■ I/ I (- -« V— »I < >	|
8117 St. Clalr Ave. ^ HBnderson 1-0828 — Cleveland 3, Oble
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Z& Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7'.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 139 Wed., July 22, 1959
Nemirna Latinska Amerika
Dr. Lleras, sedanji predsednik republike Columbia, ima največ zaslug, da je začela poslovati 1. 1948. Organizacija ameriških držav, znana navadno pod imenom OAS. Njen namen je, da varuje 22 ameriških držav, ki so z Ameriko vred njene članice, pred medsebojnimi napadi in vojskami. V začetku se za organizacijo ni nihče dosti menil, zadnja leta je pa njen pomen in ugled zelo narastek Na eni strani je naša administracija prišla do prepričanja, da naj svojo zunanjo politiko v Latinski Ameriki opre, na OAS, kot jo je drugje po svetu na Združene narode. Na drugi strani je postala Latinska Amerika politično najbolj nemiren del sveta Samo v zadnjih petih letih je bilo tam strmoglavljenih šes diktatur, med njimi kar štiri potom revolucij, ki hvala Bogu niso bile nikoli posebno krvave, ako izvzamemo zadnjo na Kubi. Končno je aktivnosti OAS mnogo pripomogel sedanji njen glavni tajnik dr. Jose Mora, ki je s svojo spretnostjo poznavanjem svojih latinskih bratov in nepristranostjo pridobil za OAS avtoriteto, ki je preje ni nikoli imeja, jo pa ravno te tedne nujno potrebuje.
V Latinski Ameriki namreč vre na vseh koncih in krajih. V nekaterih republikah bolj, v drugih manj. Skoraj vseh, razven v diktatorskih režimih, je prišlo do vladnih sprememb, ki praviloma niso bile povezane z večjimi nemiri a upori. Pri vladnih krizah ni tekla kri in to je glavno. Mec take vladne spremembe spadata na primer tista v Argentini in tista v Peru, par podobnih sprememb je bilo tudi v sreč nji Ameriki. Razlog temu prijetnemu političnemu razvoju moramo iskati v dejstvu, da vlada v vseh teh republikah sistem svobodne demokracije, ne sicer take, kot smo jo navajeni v naši deželi, ampak svobodna demokracija je vendarle.
Ves političen vrvež se v naših dnevih koncentrira okoli tistih par republik, kjer vladajo vojaški diktatorji; Paragvaj dominikanska republika in Haiti. Vsi latinski svobodni de-mokratje gledajo postrani te tri vojaške diktature, trenutno jim je najbolj v želodcu dominikanski diktator Trujillo.
Trujillo je že star diktator, vlada skoraj 30 let, imel je svoje dni dosti tovarišev-diktatorjev, danes je osamjen, še predsednik republike Haiti Duvalier ga ne mara. Kubanski Fidel Castro si je naravnost postavil za nalogo, da ga strmoglavi. Dal je Trujillovim nasprotnikom političen azil, vežba dominikanske upornike, zbira zanje posebno legijo, da je jim na razpolago tistih par ladij in letal, ki jih ima. Tudi sedanja venezuelska vlada pomaga Trujillovim nasprotnikom toda ne v toliki meri kot kubanski Castro. S Castrovo pomočjo so Trujillovi nasprotniki dvignili v dominikanski republiki par lokalnih uporov, ki se pa niso posrečili. Trujillo se je radi tega obrnil na OAS in prosil za pomoč. Tu se je začela diplomatska komedija, ki traja še danes.
Trujillo je v svoji vlogi na OAS pravilno navajal, da njegovi nasprotniki živijo od podpore Kube in Venezuele. Dokazov za to mu ni manjkalo. Kuba in Venezuela sta v OAS ogorčeno odbijali Trujillove trditve in zagrozili, da bosta zapustili OAS, predvsem pa sta se postavili po robu vsaki zahtevi, da bi kdo preiskoval, koliko so Trujillove trditve resnične, vsaj kolikor se njih dveh tiče.
OAS je prišla v škripce: ako ugodi Trujillo prošnji, ne bo mogla doseči ničesar, kajti njene komisije ne bodo mogle iti na Kubo in v Venezuelo; obe republiki bosta pa povrhu še zapustili OAS in s tem porušili celo organizacijo.
Izhod iz te zadrege je lepa slika diplomatske spretnosti in — hinavščine! Trujillo je namreč umaknil svoje tožbe proti Kubi in Venezueli, češ da niso več aktuelne. Zatajil je resničen položaj, ostale Latinske države so na zunaj trdile, da je resnica to, kar so na tihem priznavale za laž! Igra pa še ni končana. Poslovni odbor OAS obstoja iz poslanikov latinskih držav v Washingtonu; dosedaj je on obravnaval spor med Trujillom, Venezuelo in Kubo. Sedaj ima pred seboj predlog, naj se sestanejo vsi zunanji ministri latinskih držav in presodijo, kaj je treba ukreniti v obrambo miru v Karibskem morju.
Diplomatska igra bo torej šla naprej. Med tem se diktatorju Trupillu godi vedno slabše. Začeli so ga zapuščati njegovi diplomatski zastopniki v tujini. To pomeni navadno začetek konca za vsakega latinskega diktatorja. Treba je le, da diplomacijo začnejo posnemati zastopniki katoliške cerkve in armadni voditelji. Sicer pa ni dosti na boljšem tudi kubanski Castro, tudi od njega beže tisti, ki so mu pomagali v državljanski vojni. Dolžijo Castra, da je dal preveč besede in veljave kubanskim komunistom. Poleg tega so v dominikanski prestolici že začele pokati bombe po gostilnah in javni prostorih.
Komunisti ne bi bili komunisti, ako ne bi sistematično ustvarjali pogojev za napete odnose med latinskimi republikami in za nemire v vsaki izmed njih. Pri tem se opirajo na domače komunistične stranke in njihove levičarske sopot-nike, ki uživajo polno podporo rdečih diplomatov vseh komunističnih držav s Sovjetijo na čelu.. Povrhu vse radio
postaje za železno zaveso stalno hujskojo vse, kar je v Latinski Ameriki na levi, proti postavnim vladam in obstoječemu redu.-
Združene države se nahajajo pri tem v precej neprijetnem, položaju. Smo močno zainteresirani na tem, da vlada mir v Latinski Ameriki. Le tako se nam ni treba bati za mir ob Panamskem kanalu, le tako lahko mirno preskušamo naše rakete na srednje in velike daljave, ki so vse usmerjene iz Floride proti jugovzhodu. Na drugi strani se moramo' stalno boriti z očitkom, da uganjamo “jenkinjski” imperijalizem, kar ponavljajo s posebno upornostjo komunisti in njihovi sopotniki.
Ne prestaja drugega našemu državnemu tajništvu, kot da se opira na OAS in da se na splošno drži tiste politike, ki jo ta organizacija priporoča vsem ameriškim državam., Vkljub temu pa nam še zmeraj mnogi očitajo, da držimo sedaj z TrujiUom, kot smo preje z kubanskim diktatorjem Batisto in venezuelskim Jimenezom. Zdi se pa, da se zadnje čase močno odmikamo od Trujilla. Nekaj smo se torej le naučili od zadnjih revolucij v Latinski Ameriki.
»tl I	! IMl m t n <
J BESEDA IZ NARODA
H,********************li't+++t t n i	r**
Mimogrede iz Milwau-kee-a
Milwaukee, Wis. — Z otvoritvijo kanala sv. Lovrenca, je tudi Milwaukee dobil odprta vrata na široko morje. Ta zgodovinski dogodek je naše mesto proslavilo z največjo svečanostjo. Ves prejšnji teden so se vršile vojaške parade, ognjemeti, športne prireditve, umetniške razstave, plesi in koncerti. Na zadnji dan, v nedeljo 12. julija, je bila v me-Gtu nepopisna lepa in dolga povorka, vseh vojaških edinic in civilnih odganizacij z neštetimi godbami. Pri povorki so sodelovale tudi mnoge skupine raznih narodov, bivajočih v Milwau-kee-u. Prav lepo se je postavila slovenska skupina v svojih krasnih narodnih nošah in gre vse priznanje plesni skupini “Slovenski nagelj.” To povorko je opazovalo z velikim navduše-njem preko 250,000 ljudi.
V	eni izmed knjig argentinske slovenske znarištvene revije
Vrednote,” sem bral predavanje Alojzija Geržiniča:	“Slovenski
narodni značaj in značaj v splošnem!” Predavatelj omenja, da Slovenci nimamo močnega značaja. Da bo držalo to, sem se prepričal v prvih letih življenja v Milwaukee-u, ko sem opazoval in zasledoval razne naše plesne skupine, kjer so plesali v narodnih nošah vsepovsod.
V	teh skupinah so bili povečini otroci slovenskih staršev, rojeni v Ameriki. Stari naseljenci so bili povečini — radi prijateljstva, — člani na levi in na desni strani. Radi tega prijateljstva je razumljivo, da so plesne skupine plesale tudi na levi in na desni strani. Vse priznanje tem plesnim skupinam, da so obdržale naše narodne plese in narodno nošo. Kasneje sem bil zelo prijetno presenečen in zadovoljen, ko sem v plesni skupini videl plesati tudi novodošle, ki so dali tej skupini novega življenja in večjega veselja do narodnih plesov. Toda na žalost imamo “novi” velikega, toda krivičnega sovražnika v Ameriki v neki slovenski levo-usmerjeni organi-
zvečer neka mala skupina kar na svojo roko organizirala v neki taverni ples v narodnih nošah brez vsakega umestnega razloga. Ta zaletelost in nepremišljenost nekaterih posameznikov dokazuje, da ne znajo ceniti in spoštovati naše narodne svetinje. Tudi v Ameriki nam mora biti naša narodna noša, ponos in svetinja
—	ne pa vsakodnevna obleka. Pa brez zamere!
*
Nekemu Ljubljančanu se pripetilo sledeče: —Sedim v ve-leznani ljubljanski restavraciji in žulim — radi dobre prebave Šilce slivovke, svetovno znane jugoslovanske slivovke. K sosednji mizi prisede gost, po obnašanju is od e č tujec. Bil je Nemec, pa je naročil natakarju “Bitte sljivovic.” Tale slivovec je nedvomno ena največjih turističnih zanimivosti v starem kraju. In tako srkamo vsak svoj frakelj; on, ki ni in jaz ki sem
—	Kranjec. In potem plačava. On, ki ni Slovenec, mora plačati natakarju 70 dinarjev, jaz pa, ki sem Slovenec, pa samo 30 (z besedo: trideset dinarjev). Kaj hočemo, je dejal Ljubljančan, turistične zanimivosti so drage. Pa pravijo, da smo hlapčevski.
*
Meni se je pripetilo v Milwaukee, sledeče: “Kot pošten Kranjc je naravno, da sem se po večernem delu večkrat ustavil v neki slovenski gostilni, oz. taverni, se del za “jasli,” ter žulil Whiskey. Gostilničar je bil vedno zelo pri jazen in dober. Vedno mi je dejal: “Za tebe, ki sj“ta nov” in Slovenec, zmeraj cenejše računam. OK sem si mislil, pa se najdejo še dobri ljudje na svetu. Nek večer pride v to gostilno postaven fant, — takoj sem spoznal po obvašanju, da ni “ta nov,” niti Slovenec. Naroči whiskey in pivo. Isto sem imel tudi sam. Nato naroči shrimpise. Ker sem imel apetit, sem naročil tudi jaz. Kasneje sva naročila še po dve pivi. Prvi plača Amerikanec, $1.30, ter odide! Meni pa, kot “ta novemu” in Slovencu, ki računa zmeraj cenejše, pa je vzel $1.80! Ker se je to ponovilo še dvakrat, sem mu z vso vljudnostjo razložil to nepravilno trgovsko poslo-
lorno skupino mladinskega društva ‘“Kres,” pevski zbor “Korotan,” pevski zbor “Slavček” in obe Slovenski šoli. Program bo zanimiv in pester.
Odpravili bodo tudi vse pomanjkljivosti lanskega leta. Predvsem bo za izvajanje programa postavljen poseben oder in stoli za gledalce. Tako bo izvajanje programa nemotemo, vsem vidno in razumljivo.
Program se prične točno ob 4 popoldne. Med programom bodo zaprti točilnica, kuhinja, ple-siče in prostor za balinanje.
Kot lansko leto bo tudi letos čisti dohodek namenjen za slovensko semenišče v Argentini in za Dijaški dom v Celovcu.
Prireditelji vse Slovence v Clevelandu in okolici vljudno vabijo, da prihranijo nedeljo 2. avgusta za obisk “Slovenskega dne.” Program in podrobnosti bodo pravočasno objavljene.
Zdravko Novak.
zaciji. Slovenski časopis, ki ga vanje. Seveda me je gostilničar izdaja ta organizacija je prere- 0bsul z vsemi rožicami tega sve-kel, oziroma napisal o nas vse, | ta, ter mi zabrusil v obraz, da ta
samo, da nismo ljudje. In na nekem pikniku te organizacije izzven Milwaukeeja, glej, nastopa plesna skupina v narodnih nošah z nekaterimi “novimi,” ki so javno plesali pred očmi vseh glavnih odborov te do njih neprija-teljsko razpoložene organizacije in časopisa. Bilo mi je neprijetno pri srcu, in spomnil sem se predavanja o šibkosti značaja in — nedoslednosti.
novi smo samo “za trabel delati.' Resnično, nekateri znajo.
L. G.
Slovenska medicina
Kirurgična klinika v Ljubljani je pred kratkim dosegla speh, ki je zbudil pozornost daleč čez meje Slovenije. Ondotni zdravniki so prvič uporabili u metne ledvice in z njimi tešili življenje Dragici Haberl iz Maribora, katera je bila zapisana gotovi smrti.
Pri nekaterih boleznih, zlasti pri zastrupitvah ali po težkih in dolgotrajnih operacijah, ljudje namreč čestokrat umrejo, ker jim odpovedo ledvice; ne izločajo več iz krvi škodljivih snovi in bolnik v dveh, treh tednih premine. V Ljubljani je pa skupina zdravnikov pod vodstvom slovitega urologa dr. Slavka Rakovca rešila mlado ženo takole.
Iz njene žile so napeljali kri skozi posebno pripravo ah umetne ledvice ter jo nato spet naravnali v telo bolnice. Kri je ob kroženju po pripravi teklo skozi tenko kožico iz celofana z luknjicami, ob katerih so se škodljive snovi ustavljale, medtem ko sc se zdrave vračale v bolničin organizem. Tako so umetne ledvice opravljale posel, ki bi ga morale človekove, le da so v 6 do 8 urah izločevale toliko strupov iz krvi, kolikor bi ga zdrav človek v treh dneh.
Na Dragici Haberl je priprava delala najprej 9 ur. Bolnica se je čutila že močno olajšano. Po dneh so ji namestili za nekaj ur spet umetne ledvice. Tretjič ni bilo več potrebno, ker je mlada žena naglo prihajala k sebi ter se po treh tednih zdrava vrnila k otrokom in možu.
Pri nas v Clevelandu so podobna zdravljenja izvedli že nekajkrat.
Gospodarske fežave v Jugoslaviji;
Stavka v — Kidričevem
Agencija Italia: Gospodarsko stanje v državi je resno, kakor ni še nikoli bilo- O tem pričajo jugoslovanski strokovni tisk, ko razpravlja, kako bi se dalo' temu pomagati. Prvi tak podatek je odstotek povečave v čisti storilnosti. Ta je leta 1957, 1958 ter v prvih mesecih letos dosegel komaj 0,1, to se pravi, skoraj nič. V državah Zahodne Evrope se ta odstotek letno giblje med 4 in 8. Toda še to malenkost so v Jugoslaviji dosegli le z vključitvijo nove delovne sile in je torej to povečanje, gospodarsko vzeto, le navidezno, kar zelo skrbi oblastnike in strokovnjake. Življenjska raven in čista storilnost sta namreč v neposrednem sorazmerju, to razmerje je pa pogojeno po stopnji izobrazbe, po tvarni blaginji, po možnostih za razvedrilo, po razpoložljivosti denarja, po višini plač in po marsičem drugem.
Slovenski dan
Se dobro mi je v spominu, kako so v starem kraju naša dekleta in žene skrbno čuvale in nego-\ ale narodne noše, in s kakim ponosom so jih nosili, kadar je bila kaka slavnost ali svečana prilika. Nikdar pa se ni zgodilo, da bi ,se narodne noše prikazale, oziroma plesale v kaki gostilni in ničnih zabaviščih. To bi bila zloraba narodne noše. V Mil-waukeeju pa je zadnjo soboto
Cleveland, O. — Dramatsko društvo “Lilija” pripravlja za nedeljo, 2. avgusta 1959 2. Slo-našega venski dan pod pokroviteljstvom škofa dr. Gregorija Rožmana. Prireditev bo na prostorih društva sv. Jožefa KSKJ na White Road.
Društvo “Lilija” je že lansko leto zaoralo v ledino in dodalo navadnemu pikniku nekaj pro-
Luksemburg ne mara tuje zemlje
Luksemburg je mala državica, meji na Francijo, Belgijo in Zah. Nemčijo. Njena celotna površina meri 999 kv. milj. To je predsednika njene vlade malo motilo, pa je ob koncu druge svetovne vojne, ko so ga vprašali, kaj hoče velika kneževina Luksemburg za vojno odškodnino od Nemčije, dejal, da en0 kv. miljo nemškega Kammerwalda. Zavezniki so mu ustregli in navrgli še eno kv. miljo.
Luksemburžani niso bili vsi takega mnenja kot predsednik njihove vlade Joseph Beck. Pred dvemi leti je pravni minister dejal, da bo Luksemburg branil ne-
Novi sistem plačevanja
Pri poskusih, daf bi dosegli dejansko povečanje storilnosti, so začeli spet uvajati tisti način plačevanja delovnih ljudi, kot pred leti, namreč nagrajevanje po količini izdelave. V zadnjih 5 letih zaradi stalnih mezd in plač ni bilo mogoče doseči povečanja, ki bi narekovalo, naj takih mezd in plač ne opu-ste. Po drugi strani pa je nagrajevanje po storilnosti ali po učinku ali po izdelavi popolnoma- nasprotno socializmu, ki pa dopušča tekmovanje med delavci in med podjetji. Zdaj upajo, da bodo z novim načinom plačevanja kdaj le premagali sedanje stanje. Ni pa delovnemu človeku pri tem načinu zagotovljena nikakršna najmanjša osnovna mezda, tako da bo lahko nagrada po novem dosegla samo 70 do 80% tistih prejemkov, ki so bili zagotovljeni poprej, in taki primeri so se že dogodili.
V ta okvir je treba dalje postaviti vprašanje opreme, brez katere povečanja storilnosti ni. Tudi to je eden izmed gospodarskih križev, zakaj Jugoslavija si ne more privdsčiti obsežne blagovne menjave s tujino, ki je edini način za njeno mednarodno trgovino, kajti države, iz katerih je prisiljena uvažati nujno opremo, ji — razen Italije — nočejo dovoljevati kre^ ditov.
Nova plačna tarifa zadeva zdaj okoli 50% delavstva. Njena uvedba je v začetku naletela na naklonjen sprejem, toda kmalu je vzbudila številne kritike njena druga plat. V Jugoslaviji velja namreč sistem obdavčevanja, ki ima za izhodišče najmanjšo delavčevo mezdo. Ker postopna obremenitev pri večjih prejemkih izredno raste, država delavcu v obliki davkov vzame velik del tistega, kar se miu z večjim delom posreči zaslužiti.
Brezbrižnost in bojkot
Nezadovoljnosti se v razmerju do režima in do njegovih pobud pridružuje občutek fatalistične brezbrižnosti, ki se spreminja v očitni bojkot. Resnost tega množičnega razpoloženja je očitna v Hrvatski, ki leži sredi države, ter v Sloveniji, ki
Makedonija in zaostali jug
Ta' položaj dobiva drugačnega izraza v drugih predelih države. V Makedoniji, kjer so bili, kakor je razodel sam Tito, podobni incidenti kakor v Zagrebu, ne da bi se bilo ža to prej vedelo, prevladujejo avtonomistične težnje, ki dobivajo značaj separatizma. Nacionalistič n i m težnjam daje moč zlasti stari rod, ki je bil vzgojen v Bolgariji- To se je godilo v glavnem do leta 1912, ko je ta republika bila pod Turčijo in je uživala obsežno avtonomijo. Ta rod je gonilo v opozicijo proti beograjskemu režimu. Nacionalistični duh preveva tudi makedonsko mladino, ki sicer ne kaže naklonjenosti do Bolgarije; čeprav je makedonščina dosti sorod-nejša bolgarščini kakor srbščini; pač pa mladino žene želja po neodvisnosti od Jugoslavije.
Na zadnjem kongresu Zveze komunistov Makedonije, ki se je končal 22. maja, so ostre obsodbe vejale zlasti Bolgariji, katero obtožujejo, da izpodkopava strnjeno 'zvestobo Mokedoncev do Jugoslavije. To je bila spretna poteza, ki pa naj bi le odvračala; pozornost od pravega jedra tega vprašanja: od makedonskega separatizma. Makedonija je ena najsiromašnejših in industrijsko najbolj zaostalih jugoslovanskih zveznih republik in zaradi tega izčrpava znaten del državnega proračuna. Gre za eno najšibkejših točk državne tvorbe in zaradi tega prihaja tja! obilnejša in bolj bistvena pomoč. Na primer: v Skoplju, prestolnici Makedonije, znaša odstotek v večanju števila novih stanovanj deset tisočink na leto, v Evropi povprečno sedem tisočink, v Italiji pet- To dajanje prednosti Makedoniji in drugim zaostalim predelom Jugoslavije pa je spet vzrok za opozicijo v Sloveniji, ki mora svoj narodni dohodek, največji v vseh jugoslovanskih republikah, ker je najbolj industrializirana, skoraj V celoti oddajati osrednji državni blagajni, da ga beograjska vlada potem deli manj razvitim republikam.
Severni del države se upira temu izenačenju navzdol ter skuša braniti svojo življenjsko raven, katero si je priboril v številnih desetletjih dela, razvoja in napredka.
dotakljivost svojih mejah do zadnjega moža, če bi “mu kdo hotel j je v neposrednem stiku z za-vsilifi en sam kv. čevelj zemlje.” i hodno blaginjo in omiko v Av-Vladi se ni nikdar posrečilo, da ' striji in Italiji. V tovarni alu-bi spravila skozi skupščino za- minija glinice Kidričevo pri kon, ki bi dal državljanstvo trem Ptuju, ki je ena največjih te nemškim družinam, ki žive v | vrste v Evropi, saj daje zdaj na Kammerwaldu in tako ta dejan-1 leto 20,000 ton aluminija in ga sko ni postal nikdar uradno del, bo leta 1961 izdelovala 46,000 Luksemburga. Ko je prišlo se-^ ton, je bila pred kratkim eno-daj nedavno do razgovorov z dnevna stavka. Neredov sicer Nemčijo o vojni doškodnini, je ni bilo in morda zaradi tega grama in prireditev se je vršila (Luksemburg odklonil Kammer- stvar doslej še ni prišla v jav-pod naslovom “Slovenski dan.” jwaid in ostal pri svoji dosedanji' nost. Toda ta podrobnost je zna-Letos bo program razširjen, [površini _ 999 kv. milj.	j čiina za položaj v Sloveniji, za-
Vodstvo programa je v rokah re-[ Luksemburg je mala državica, kaj prav v Kidričevem so celo z.seija Marjana Jakopiča, ki je pa je vendar pomemben zaradi nekaj mesecev prej ko drugod pritegnil k sodelovanju poleg velikih ležišč železne rude in že- uveljavili nov način plačeva- I dram. društva “Lilije” tudi folk- lezarn.
Napor in odgovornost sta jih okrepila
Narodoslovci in sociologi z začudenjem ugotavljajo, da so mladi rodovi v Izraelu tako biološko kot psihično čisto drugačno kot njihovi predniki, ki niso zrastli V Izraelu. Mladi so telesno močnejši, podjetnejši in pogumnejši, pogosto celo brezobzirni in silovito samozavestni. Take jih je po mnenju znanstvenikov napravilo pionirsko življenje v neodvisni državi, ki jih navdaja s ponosom in odgovornostjo. Po podjetnosti in življenjskem optimizmu spominjajo mladi Izraelci na Američane. V Izraelu živi 15% Judov z vsega sveta.
Javnost v Izraelu še vedno bojkotira nemške in avstrijske filme. Leta 1957 so jih začeli sicer predvajati, a so proti temu 2 uspehom nastopile organizacij6 bojevnikov in nacističnih žrtev'-Zdaj vodita zahodnonemška i11 avstrijska vlada pogajanja z Izraelom, da bi spet dovolil uvoZ njunih filmov.
,nja.
Mladi bogoslovci — ljud' ski misijonarji
Nad 500 mladih bogoslovce^ v Franciji bo večino svojih počitnic prebilo na misij onskek1 področju. V škofiji La Rochell6 bodo pomagali misijonarje#1 pri velikem ljudskem misijonu ki ima namen vzbuditi spet z&' nimanje za dosledno življenje 5 j Cerkvijo v škofiji. Delali bod° jv skupinah po 30 in 50.
HMEHISKK IKJHDVINS,
FRANC JAKLIČ:
SIN
In ubere jo domov zadovoljen, ker je bil tako dobro o-pravil.
“Tako-Ie bomo pili!” vzklikne
Vesel in postavi steklenico trdo na mizo-
Pokusijo vsi, kolikor jih je bilo pri hiši, najprej seveda stari, ker so 'bili najbolj izkušeni. Nosečka se je šel potem oblizovala, ko ga je bila poln kozarec zvrnila “za; poskujšnjo”.
mogočnih štruc, tast pa odkrije postlano zibel in jo nese v hišo.
Zibel so občudovali vsi, celo tam od sosedovih so se culi vzkliki občudovanja.
In 'zibel je bila res lepa. For-tunatek z Vragovegai Brda se je bil izkazal. Vsa je bila iz najboljšega črešnjevega lesa, končnice so bile preprežene s pisanimi okraski, in na stranicah se je bliščalo znamenje
“Oh, kako mi diši vino! Kako more, z nekoliko svetlejšo barki ga pila!” vzdihne Urišika, ko vo vdelano, kakor je bila bar-
ji udari vinski duh v nos.
“Oh, potrpite, potrpite!” tolaži Nosečka. “Ni škodljivejše reči kakor je vino za vas sedaj v teh dnevih! Potrpite! Potrpite!” In Uršika je morala trjaeti, ker ji vina niso dali, ampak samo pokazali.
Trpela je, dokler ni prišla ftmti iz Zlatega repa. Za žejo je pila kameličen čaj, za lakot so ji pa silili neslano kurjo juho, a ona bi bila vendar tako rada jedla kaj takega, kar bi bila, strla med zobmi.
Menda je bilo šesti dan, odkar so bili prinesli k hiši sina. Nosečka je prišla ravno nekaj Pogledat k materi — bila je že zopet nekje drugje v službi — ko se pripelje nekdo po vasi in zavije h Košičkovim-“So že tukaj! S pogačo so tukaj!” zleti Nosečka v kuhinjo Povedat stari materi. “Kaj ste Napravili?”
“Malo opečenih rezljajev pa c'vrtja, da bodo lože pili.”
To je navadno jedilni list ob takih prilikah, in temu staremu običaju se starka ni hotela izneveriti, ali se pa ni mogla, kar je pa za našo povest ravno sedaj brez pomena.
Hos. iz Zlatega repa sta se Pripeljala oče in mati.
Peter ju brž teče sprejet in konja izpreč.
Tast je bil dobre volje, ko mu le zet stiskal roko in mu pomagal z voza in potem še tašči. ■Kmalu se zbero vsi okoli voza, tudi hi/šbega očeta in mater je bila prignala dolžnost in rado-vednost; celo Nosečka ni mogla ostati v hiši. Sosedje in sosede s° pa kukali izza hišnih voglov, da bi videli, kaj je mati pri-heljala hčeri.
No je bil konj v hlevu, začne tašča razkladati. Naj prvo dene tla kurnik, v katerem je bil Pitan kopun, tri kokoši in dve Kiladi jarčici.
'Jej! jej! jej! — Kaj pa ste Ponesli? — Saj imamo sami za-°sti,” zajavka hišna mati ve-Sela in nevoljna hkratu.
Potem, postavi tast na; tla Oblico masla.
k dej! jej! — Pa še to! — Tri ruve molzemo in imamo masla Ohko, da Iga ne porabimo, ko t^nič drugega ne jedli-”
O, saj vemo, da imate; pa ar se spodobi, to se mora dati,” govorita Zlatorepca.
Nato pograbi tašča jerbas, iz aterega 80 štrleli pokriti konci
POPRAVLJAMO
pENDERJE IN OGRODJE
SUPERIOR BODY S PAINT GO.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
nam’ ‘d' K iz McDonald. Box 488, Pa.,
* . " Piše:	-J--1: r M ^ ^ ^^
V,. jev
a - --• ‘Pozdravljeni! Naznanim1 v z , Yarn &Pet pošiljam 7 dolar-vef iv . vi&n Capsules, ker ne morem Prei c krez njih! Pošljite mi jih čim so ;; btara sem 78 let. Počutila sem
vana stranica. Pregrajena je bila zibel s pisano odejo, ki je bila narejena iz različno barva;-nih zaplat, seveda čisto novih.
Vsi gredo v hišo. Hišna mati pograbi keblico, Nosečka pa. kurnik.
Uršika se ju neizrečeno razveseli. Vedela ni, kaj bi dejala. Molče stisne očetu in materi roko.
“Kje imaš sina?” vpraša oče. Uršika mu ga pokaže. Zlatorepška mati skliče vse v hišo; tudi hlapca in deklo. Potem, razgrne jerbas in jemlje štruco za štruco-Prvo da hišni materi:
“Nate, pa pokusite!”
“Oh, pa tako lepo ste kli!”
Drugo da očetu:
Da boste tudi vi nekaj imeli!” Potem da še hlapcu in dekli, vsakemu po eno, ki sta pa bili iz bolj črne moke.
Največjo, najlepšo in najboljšo, na samem mleku vmeseno in iz pletenih kit zloženo, postavi na klop konci postelje tako, da je na štuli stala ob zidu in pravi:
“Nata, to imata pa vidva! Da bi vama tudi sin raste! tako po koncu kakor stoji sedaj ta pogača!”
“Bog vas usliši!” pritrdijo
vsi.
Hišna mati pregrne mizo, oče namigne Petru, očeta; in mater iz Zlatega repa pai posadi za mizo. Hišna mati in Peter gresta ven. Treba je bilo pogostiti. Mati ubije brž nekaj jajec, nareže kruha in razbeli masla. Peter se izgubi v klet, od koder kmalu prinese liter vina.
“Takega vina sem ji kupil! Pokusite, če bo zdravo!”
Stari vzame-liter in ga ogleduje proti oknu, potem ga natoči svoji stari. Ona ga nese najprvo pod nos, potem si malo omoči ustnice, drugič ga popije več in cmokne z jezikom-
“Bo že1! Ne bo škodilo! Kje si kupil?”
Začeli so se razgovarjati o vinu, kakšno sme in kakšno ne sme biti. Mati je našla dovolj prilike, da je po tihem kaj iz-pregovorila s hčerjo. Oh, toliko jo je imela vprašat, toliko ji še povedati in svetovati. Med tem sta bili mati in Nosečka dovolj nacvrli ter prinesli v hišo. Prijeten duh se razlije po hiši.
Peter in stara dva silijo Zlatorepca prigrizniti. Nosečka dovoli tudi Uršiki nekoliko jesti, kar je z velikim veseljem vzela na 'znanje. Nosečka sama izbere nekaj na mizi in ji nese k postelji-
Ker jo je zelo žejalo, ji natočijo vina. Hišna mati ji da.
“Oh, kako mi lepo diši!—Kako, bi pila, če bi smela!”
“O, le pij nekoliko! Sedaj ga že smdš.”
In Uršika ga pokusi.
Kako dobro se ji zdi, kar ne more se premagovati in zvrne vso kupico.
Oče iz Zlatega repa napije s
Msgr. Toroš — zlatomašnik
Preteklo soboto je poteklo 50 let, odkar je bil posvečen v duhovnika sedanji upravnik v jugoslovanskem delu goriške nadškofije msgr. Mihael Toroš. Posvetil ga je tedanji nadškof Sedej. Po kratki službi v Dornberku je mladi duhovnik odšel v Rim, kjer je dosegel doktorat iz cerkvenega prava. Po povratku domov je opravljal razne odgovorne službe v Gorici. Bil je predsednik cerkvenega sodišča in profesor cerkvenega prava v centralnem semenišču. Po drugi svetovni vojni, ko je nova meja razdelila goriško nadškofijo, je bil najprej imenovan za upravnika poreško-puljske škofije, nato pa goriške in koprske. Na tem mestu je še danes.
Nove maše
Prvo nedeljo v juliju so imeli na Slovenskem Primorskem tri nove maše: v Dornberku jo je spe- Pe^ Joško Berce; v Vrabčah, na najvilšjem hribu med dolino Raše in Branice, Boris Čibej; v Rodiku, vasi med Divačo in Kozino, pa Milan Prelec. Vse tri novomašnike je ljudstvo navdušeno sprejelo.
Znameniti luflkar Viktor Podreka umrl
V	Ženevi je 5. julija nenadoma umrl znameniti lutkar Viktor Podreka, doma iz Beneške Slovenije. “Nimam besed, da bi dovolj pohvalil predstave Viktorja Podreke”, je dan po njegovi smrti zapisal gledališki kritik švicarskega lista “Journal de Geneve”.
Pokojni je bil s svojimi predstavami, skupno jih je imel preko 26,000 v 36 različnih državah, znan po vsem svetu.
Župno cerkev v Sv. Križu bodo popravili
V	Sv. Križu je župna cerkev last občine. Je v precej slabem stanju, posebno streha je slaba. Mestni svetnik dr. Agneletto je
slabega vremena obisk precej manjši kot lani; letos si je velesejem ogledalo 140,000 oseb, lani pa 172,000. Precej vpliva na obisk so imele tudi razne stavke, zlasti stavka mornarjev in bančnih uslužbencev. Največ zanimanja je bilo ža pohištvo in električne gospodinjske stroje. Med razstavljale! je bila tudi Jugoslavija.
Nov molitvenik
Tod je izšla nova “Mašna knjiga” z molitvenikom in cerkveno pesmarico. Zbral in priredil jo je dr. Ivan Vrečar. To je baje naj popolnejši molitvenik, kar smo jih Slovenci kdaj imeli. Obsegai 1429 strani.
Msgr. Ivan Trinko dobil nagrobnik
Pok. očak beneških Slovencev msgr. Ivan Trinko, ki je umrl 26. junija 1954, je dobil letos na ta dan krasen nagrobni spomenik. Znan rodoljub, pisatelj in pesnik je dočakal 91 let. K zadnjemu počitku so ga položili v domačem Trčmunu na podnožju Matajurja. Načrt za spomenik je izdelal Tone Kralj, izdelali pa so ga v Toskani. Visok
May Co. gradi novo podružnico v Parmi
CLEVELAND, O. — Generalni manager May Co. Sam Rosenberg je objavil, da je družba sklenila pogodbo s Hunkin Con-cey gradbeno družbo za zgraditev nove trgovine v Parmi. Načrte za njo je izdelal Victor Gruen, arhitekt, ki je izdelal načrte tudi za poslopje trgovine na University Heights.
May Co. Parmatown trgovina bo na Ridgewood Drive in Ridge Rd. in bo del trgovskega središča v Parmatown. Nova trgovina bo založena z vse vrste blagom in bo odlično služila stanovanjskemu okolišu.
Predsednik May Co. je pri tem na tržaški mestni seji opozoril | poudaril, da družba še vedno po-na to in predložil odborniku za sveča svojo največjo skrb osred-
javna dela, naj poskrbi čim preje, da se cerkev popravi. Tudi župnišče je potrebno popravila. Dr. Agneletto se je zavzel tudi za popravilo poti iz Sv. Križa v Grljan, ki je baje postala “pravi potok”.
Nov šolski skrbnik
V	začetku meseca je prevzel posle v Trstu novi šolski skrbnik dr. Vincenzo Grippo. V Trst je prišel iz Pistoie.
Obisk velesejma manjši
V	nedeljo, 5. trn., so zaključili v Trstu velesejem. Po poročilu tajnika je bil letos zaradi
nji trgovini v mestu, kjer je najboljša in največja izbira blaga, ki ga je mogoče dobiti.
Trgovina v Parmatown bo imela lepo okrašeno okrpečeval-nico in avditorij za uporabo javnosti. Prav tako bo trgovini priključen damski frizerski salon. Nova zgradba bo dovršena jeiseni 1960, ko bo trgovina odprta. Njena skupna površina bo 300,000 kv. čevljev v kleti in treh nadstropjih. Vse nakladanje in izkladanje bo v prostorih pod trgovino in ne bo javnosti in kupo-valcev motilo.
je tri metre in 30 cm. Sestavljen je iz 20 stotov najtrdnejšega marmorja. En sam kos tehta 4 stote. Plamen vrhu križev je iz rdečega, kelih iz rumenega in štola iz zelenega marmorja, vse drugo iz belega. Podstavek je iz domačega granita, izdelan v Čedadu.
Spomenik je stal preko pol milijona lir. Denar so zbrali beneški duhovniki, pokojnikovi sorodniki in deželni odbor pokrajine. Ta je prispeval 100,000 lir. Matična Slovenija ni zanj prispevala niti prebite pare! Prehodni stalež za slovenske šolnike
Generalni vladni komisar za Tržaško je objavil v uradnem listu, da se raztegne tudi na profesorje slovenskih 'šol zakon, ki podaja pogoje za njihov vpis v posebni prehodni stalež in k stalnosti. Podobno objavo pričakujejo skoro tudi za učitelje osnovnih šol.
Poučevanje verouka v Kanalski dolini
Titovski “Primorski dnevnik” in Besednjakov “Novi list” sta prinesla maja vest, da so v Kanalski dolini prepovedali poučevati verouk v slovenskem jeziku. “Demokracija” je titovsko vest preverila in ugotovila, da ni nihče prepovedal poučevati verouka v slovenščini, ampak da so le šolske oblasti zaprosile škofijo, naj obvesti duhovnike v Kanalski dolini, da 'je predpisano, da se sme v javnih šolskih 'poslopjih poučevati samo v italijanskem jeziku. Tako pismo je katehetski urad poslal slovenskemu župniku v Žabnici že preteklega decembra. Tamkajšnji župnik je odgovoril, da se poučuje verouk v šolskih prostorih že od 1. 1945 v izvenšolskem času za slovenske vernike v slovenščini, podobno Icot se vrši to tudi za Nemce. Župnik-dekan Lambert Ferčnik je poudaril, da v tem pogledu ni nobenih težav, da pa je pripravljen nadaljevati pouk verouka tudi izven šole, če ne gre drugače. Po tem župnikovem pismu se ni oglasil nihče več in pouk veronauka v slovenščini se nemoteno nadaljuje.
Pet let v službi titovstva Tržaška “Demokracija”, list slovenskih liberalnih protikomunistov, je prinesla nedavno pod gornjim naslovom sledeči sestavek, ki je vreden premisleka, kar zadeva usmerjenost Besednjakovega “Novega lista”: Ko so zavedni Slovenci na Goriškem ustanovili leta 1947 svojo demokratično politično organizacijo, Slovensko demokratsko zvezo, da bi s tem zajezili prodiranje komunizma po naši deželi, so povabili k sodelovanju tudi razne gospode, ki so svoj čas veljali kot predstavniki našega ljudstva. Toda nihče izmed 'povabljenih se ni odzval ter je še dalje ostajal v zatišju, kot da bi ga slovenska stvar sploh ne zanimala. Izgovarjali so se, da ni še prišel čas. Zadržanje omenjenih gospo-
Ltia^110 trudna, pa sem sedaj, odkar polnim kozarcem: u “‘Jem LOVIAN CAPSU.LES, prene-
ter se počutim zopet dobro, mi	ne morem brez njih, pa
j‘n zato pošljife prav hitro..
lovian capsules
15, Mandel drug co.
0'°2 Waterloo Ed., Cleveland 10, O. 25 » AazPOšiljamo vsepovsod!
2a $1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49
“Naj bi še večkrat pili v ta namen! Sreča in blagoslov božji naj spremlja otroka vajinega in našega v njegovem življenju!
(Dalje prihodnjič.)
— Mars se zavrti okoli svoje osi vsakih 24 ur in 37 minut.
PREKO GORA — Tekmovalna kolesarska proga “Okoli Italije” se vzpne tudi v Alpe. Na sliki vidimo kolesarja, ki vozi po tak i cesti skozi Courmayeur. Na tekmi je zmagal Luksemburžan Charley Gaul.
dov je bilo res čudno, posebno če pomislimo, da je naša mlada organizacija v takratnih razmerah dejansko potrebovala vse zdrave sile, da bi se lahko u-spešno uveljavila. To zadržanje je vzbujalo precej .-začudenja.
Zadeva se je verjetno odvijala takole. Kaže, da so se že pred sedmimi leti nekateri izmed gospodov domenili, kako in kaj. Čakati so morali — kot je to navada pri komunističnih poglavarjih, navodil, katerih bi se morali držati, da bi ne vzbudili kakega suma. Geslo naj bi bilo:	‘‘Predstavljajte 3e kot
katoličani, toda zavedajte se, da delate za nas”.
Ljudje se niso sprva zavedli nevarnosti, ki jo je predstavlj?! navidezno nedolžni listič in ga je zato marsikdo celo z veseljem pozdravil. Pa so se kaj kmalu pojavili trenutki v politiki, ko je bilo treba zavzeti jasno in odločno stališče. Tega “Novi list” ni nikoli storil, nasprotno se je lotil na nesramen način napadati vidnejše naše predstavnike, ki so se vedno odlikovali po svoji odločnosti v borbi za slovenske pravice in proti materializmu in komunistični diktaturi.
Tedaj je pa vsakomur postalo jasno, da ni “Navi list” demokratičen časopis, temveč glasilo, ki mu je na tem, da se za nobeno ceno ne zameri vladajočemu režimu v Titovini. Stalno napada “Katoliški glas” in njenega urednika, mons. dr. Močnika ter tudi “Demokracijo” in voditelje Slovenske demokratske zveze, katerih uspešne nastope v krajevnih upravnih svetih kaj rad zamolčuje ali pa neumestno kritizira.
V službi take resnice deluje “Novi list” pet let. Tako sodimo slovenski narodno zavedni demokrati. Za nas je namreč resnica doma le v svobodi, za blagor vsega ljudstva in tudi naš blagor. Nikoli ne bomo hvalisali diktature ene stranke, da bi od te stranke uživali kake osebne koristi. Vera, krščanska vera naših očetov in našega ljudstva je vzvišeni ideal ogromne večine sloveskega naroda, s katerim se ne da barantati za zasebne koristi. Kdor z vero baranta ni niti kristjan niti katoličan hiti krščanski socialec, ampak navaden koristolovec.
Trgovina s kavo
Tržaški trgovci so se pogodili s predsednikom brazilske izvozne družbe za kavo Costallinom, da bodo ustanovili v tržaški prosti luki velikanska skladišča, iz katerih mislijo zalagati z južnoamerišo kavo Srednjo Evropo, Balkan in Bližnji vzhod.
Tako se je obnovilo upanje, da postane Trst spet eno najvažnejših evropskih središč za trgovino s kavo, kot je bil za časa Avstrije. Po prvi svetovni vojni so mu to vlogo odvzela druga italijanska mesta. V krat-
kem bodo v skladišča proste luke pripeljali iz Brazilije 100,000 vreč kave.
— V osmih državah Združenih držav izvršujejo smrtno kazen v plinskih celicah.
Zenske dobijo delo
Ženska dobi delo
Iščemo starejšo žensko, ki bi vodila gospodinjstvo in pazila na tri otroke v starosti od 5 do 11 let. Lep dom v naravi, ostalo po dogovoru. Prosimo, pokličite HE 2-0730 od 5. do 7. ure zvečer ali se zglasite osebno na 1265 Norwood Rd.	(139)
Delo v kuhinji
Išče se pomočnico za delo v kuhinji. Ure od 1:00 pop. do 8 zvečer.
SORN S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
(x)
JULI OGLASI
Iščejo stanovanje Zaposlen par z dvema otrokoma išče 5 sob od E. 60 St. do E. 64 St. Kličite UT 1-7832 po 5. uri pop.	(139)
Trgovina z živili naprodaj
Licenca C-2 za prodajo piva in vina, slovenska okolica, lep. dohodek. Celotna trgovina z vso opremo in zalogo za skupno ceno $2,500.	.
E. M. Koryta Co.
819 National City Bank Bldg.
CH 1-2056
(139)
HELP WANTED — FEMALE
Sewing Machine Operators
Must be experienced. Operators for ladies’ sports wear. Excellent piecework rate. Steady employment.
BOBBIE BROOKS INC. 2230 Superior Ave.
(139)
WAITRESS
(SUPERVISORY
EXPERIENCE)
SALARY
IF you are between the ages of 30-35.
IF you have had a minimum of 5 years experience in quality food service.
IF you have the ability to supervise and train others.
Apply in Person After 4 p.m.
KENNY KING'S
V	najem
E. 71 St., blizu St. Clair, 3 neopremljene sobe, kopalnica, veranda, zgoraj, zadaj, odraslim. Kličite EN 1-0989 po 5. uri pop.	(140)
Sobe se odda
Oddajo se 3 sobe blizu cerkve sv. Vida, na E. 61 St., zgoraj. $48 mesečno. Nič otrok Kličite UT 1-2226 ali FA 1-9317. (143)
V	najem
5 sob, primerne za stanovanje, ali zdravniške ali odvetniške urade. Zgoraj na 20070 Lake Shore Blvd., čez cesto od cerkve sv. Križa. Zmerna najemnina. Kličite Andrew Knaus, AN 1-2011.	(138)
Hiša naprodaj
Na 1275 E. 74 St., 8 sob plinski furnez, avtomatični vodni grelec, garaža. Zmerna cena. Lastnik na 6515 Bonna Ave. EX 1-5266.	—(143)
V najem
Oddajo se 4 sobe zgoraj na 1160 E. 77 St. Pridite pogledat pred 3:30 pop.	—(141)
Sobe se odda
Oddajo se 2 ali 3 sobe neopremljene v bližini E. 185 in Babbitt Rd. Kličite MI 1-4482.
-(140)
Enodružinska hiša naprodaj
na 535 E. 120 St., 6 sob, zgotov-Ijeno tretje nadstropje, priključena veranda se lahko uporablja kot četrta spalnica, dvojna garaža, nov plinski furnez. To je odličen kup! — Kličite PO 1-7442 Advance Realty in vprašajte za g. R. Grace. Go-Broke	—(141)
DA SE UREDI ZAPUŠČINA
Enodružinska zidana hiša, 4 spalnice, garaža, polna kleti, tretje nadstropje zgotovlje-
no. Samo zvečer ali pa podnevi v soboto in nedeljo.
18600 Kildeer Ave. Kličite KE 1-1097.	(141)
3200 W. 117
(139)
Stanovanje se odda
Tri neopremljene na novo de-korirane sobe z vročo vodo se oddajo odraslim. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. Najemnina $38.	x(m,w,f)
AMERIŠKA DOMOVINA,
taki
KRIŠTOF KOLUMB
ali
Odkritje Amerike
j svojim neumnim: govorjenjem. | Naenkrat je silen veter pretre-' popolnoma oblečen na pragu, ba nesrečnikom Anica! Kako? (	—No, Anica, a hoditi v
—O ne, oče Matevž. Sestre sel okna in stene izbice in skoro	—Iti moram — rekel je. — A, | Nekaj trenotij je mlada de- burni noči iz koče — ni za žen-
Anica, ti si vstala?	J vojka sedela na postelji, podpi-' ske.
Anica je s strahom gledala na rajoč glavo z rokama. Nakrat bližajočega se očeta. Ko jo je j je skočila na noge. Na obrazu pogladil s svojo debelo, žulavo
ZGODOVINSKA POVEST
Bilo je koncem oktobra 1471..	— Proti polnoči — odgovoril
Veter je nekaj dni vlekel z je Matevž kratko, a pomenljivo, zapada, ko je sonce zašlo, je — Hm ... Bilo bi dobro po-silnejši postajal, in z vso silo prej.
pretresoval okna in duri pol-razrušenih ribiških koč v vasi, ki je ležala ob vznožju nosa La Roka, najzapadnejšega konca Sierre Centre. Vasica je imela dvanajst hiš neredno razmetanih po morskem bregu. V sredi med njimi je stala hiša, ki se je po svoji velikosti in po trdnejši zidavi razlikovala od drugih. V njenih vratih sta stala dva človeka v ribiški obleki. Starši, postaven in krepak mož je bil obrnjen k morju in zakrival si je oči z roko pred žarki zahajajočega sonca, upiral je oči v temne oblake, ki so zakrivali deloma nebo. Najbrž je našel kaka vesela znamenja, kajti obrnil se je k svojim tovarišem z veselim smehljajem:
— Oblaki kmalu zakrijejo nebo in imeli bodemo lepo noč.
— Tako misliš, Matevž, da ...
— Verjami mi, Ivan, Severni zapadnik prinese močen vihar, ki bode metal ladje naravnost k nam na breg.
— Prav imaš, Matevžu pritrdil je mlajši — ropanje je že blizu.
Starejši je molče prikimal z glavo.
— Kdaj se odpravimo nai breg, — vprašal je mlajši po kratkem molčanju.
CHICAGO. ILL
REAL ESTATE FOR SALE
11 ROOMS — 6 bedrooms up. 1 down, excellent condition, 2 full baths, gas hot water heat, cabinet kitchen, garage, 50 ft. lot. Vicinity 85th and Morgan. $21,900. By owner. Call TRiangle 4-2027.	(139)
WHEATON
BY OWNER — 4 room house, oil heat on beatltiful 128x300 lot. Garage, basement, chicken house, fruit orchard. Enclosed porch. $14,000. 1605 N. Summit. MOntrose &'-6597.
___________________________ 1140)
ELMHURST
Forced to leave delightful ne'ghbor-hood because of transfer This 3 twin size bd. rm. Cape Cod in ideal loc. For suburb family living. Priced
,low at $26,000. 371 Highview. Phone owner: TErrace 4-8797 for appt.
___________________________< 139)
3 BEDROOM brick Ranch, 2 full tile baths, hot water baseboard heat, near Evergreen Plaza, school, transp. Full finished basement Priced low BY OWNER BEverly 8-2200.
____________________________(139)
WORTH
BY OWNER—3 bedroom brick Ranch, full finished basement, built-in oven, range; near public and parochial schools, shopping, transp. — Gibson 8-4519.	(139)
OAK LAWN
5 room, 3 bedroom house, by owner, large lot, city sewer, water, gas heat. — 8149 State Road. Phone GArden 4-9727.	(140)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY — Established 19 years. Good going business. Chicago and Western. 6 rooms on 2nd floor. Brick building. 2 car brick garage. Owner retiring. ARmitage 6-3460.	|139)
— Ni treba! Videl sem po kosilu ladjo tam daleč, okoli polnoči se približa našemu nosu, in tedaj...
— Če le kapitan za časa : opazi nevihte in je ne obrne na drugo stran — opomnil je Ivan skrbno.
— Vihar Se je že začenjal, ko sem opazil oblake. Nobena ladja se ne more upirati viharju, ako vleče na eno stran — odgovoril je ostro stari ribič.
—	Če se le potrudimo, da ne odide mimo nosa La Roka, pa bode naša. Tako povej drugim, da bodo pripravljeni... o polnoči vse pričakujem.
— Dobro, potrdil je ta. — Hotel sem še pridejati... Kako' je z Anico?
— Nekaj boljša je, odkar ji streže blagorodna sestra Filipa iz samostana vseh svetnikov. Tukaj ... tukaj... pokazal je na čelo, še ni vse prav.
— Čudno to ni pri dekletu. Mar je bilo Anici treba hoditi na obrežje ravno tedaj, ko smo morali na oni svet spraviti kapitana razbivše se ladje.
— Kaj se hoče? — zmajal je starec z ramama.
— Tega se bojim, da bi Anica s svojim kričanjem ne priklicala na nas nesreče. Odkar je-' njen Peter odšel po morju, se je sprla z nami, mešati se ji je začelo . . . sedaj pa še ta slučaj ... Pa še ti pogosti obiski sestre Filipe ...
— Krajše govori — posegel je Matevž vmes, kaj je s sestro Filipo?
— Poslednji čas večkrat na tihem govorita z Ano... Če prideš jima blizu, pa umolkneta. Kaj če o naših delih izve kraljevsko sodišče?
— Neumnost. Taka ni moja Anica, da bi me izdala.
— Kakor veš, Matevž, ne u-gaja mi tesno prijateljstvo mej Anico in Filipo. Kaj more pač vezati sestro blagorodnega samostana vseh svetnikov z ribičevo hčerjo.
— Dovolj — pretrgal je besedo svojemu tovarišu Matevžu.
—	Bodem že jaz naredil konec takim čenčarijam. Sam se ma-nje brigaj za tuje spletkarije. A-nica je rešila sestro, ko je že tonila, in ni čuda, če je sestra prijateljica svoje rešiteljice. Pojdi in stori, kar ti je ukazano!
—Madi ribič je pokimal z glavo, ničesar ni odgovoril, samo nekaj mrmrajoč skozi zobe je odšel izpolnit, kar mu je bilo u-kazano. Starec je pa šel v hišo. In zapirajoč duri je starec ostal nekaj minut v veži in se zamislil.
— Hm! — mrmral je polglasno. Janez nima povsem napak. Sestra Filipa jej že predolgo streže ... To ni dobro!
Storil je nekaj korakov, potem pa postal nekaj časa, nevede, kaj bi storil, na to je pa odprl duri na desno.
Visoka ženska, lepa postava v temni obleki, je vstala z nekega stola, ki je stal pri vzglavju posteje in šla je ribiču naproti.
—Tiho, tiho, — oče Matevž, Anica je zaspala in ne smete jo motiti! Stari ribič je nemirno
vseh Svetnikov so vajene trp- ugasnil luč.
Ijenja. Kar se pa tiče Anice, je |	—O, presveta Mati Božja, vi-
pa še taka-, da jej bode še dolgo har je, pogin vsem mornarjem, treba streči.	—Da, strašna je noč ... In ka-
Ne menite se za njeno neumno lovi govorjenje ... Pridem še k vama, predno pojdem na ribji lov
—	pristavi je, odpirajoč duri.
— Na ribji lov? V takem viharju?
—Vihar prižene ribe k bregu
—	odgovoril je ribič in odšel v sosedno sobo.
Sestra Filipa je zamišljeno pogledala za njim. To trenotje je v postelji zašumelo in bolnica se je vzdignila.
— Vi ste sedaj sami slišali — rekla je tajinstveno. — Vihar razsaja ... o Peter!
—Tiho, Anica, pomiri se, — pogovarjala jo je Filipa.
—Kako se hočem pomiriti?
Pa vsaj, Filipa, ti vse veš! Kako morem upati, da se moj Peter povrne zdrav ako moj oče tako pobija ljudi?! Nikakor ne morem več ostati v tem brlogu.
—Najprej moraš ozdraviti na duhu in telesu, potem te pa vzamem v samostan; v samostanskih zidovih se potolaži in umiri vsako trpeče srce. Ti veš, da je že deset let, kar mi je vzelo morje vse, kar mi je bilo dragega ... a jaz tiho trpim ... pokoreč se Bogu .. . Tvoj Peter se pa povrne čez kako leto, a ti se huduješ?
—Filipa, vi ste angelj.
Lahka rdečica jo je oblila.
—Dobro,	dobro;	odgovoril	je	ko se to vse konča? Slišite	ka-	roko,	se je	stresla po	vsem	ži-
ribič,	obračajoč	se	v	durih.	—,ko tuli veter, kako udarjajo	va-	votu.
ob skalovje La Roka? —	—Kaj je s tabo? dekle.
Moliva za vse, ki so v nevarno-	—Kam greš, oče? — odgovo-
st na morju, rekla je Anica, po- rila je. — Oče, ostani doma! križala se in molila.	j — Neumnost, uleži se spat, A-
Nekak čuden nemir se je	po-	niča!	Vaša	postelji je	priprav-
lotil Filipe. Stresla se je in	da-	Ijena	zraven, častita sestra!	S
la roko na srce.	j temi besedami je ribič odšel
—Strašno — zašepetala je — proti vratom, od kod ta strah in trepet? O ,	—Oče! — je proseč zakričala
Krištof!	| Anica, — ostani doma, ne hodi.
To trenotje so se odprle duri | Pa ribič je bil že odšel iz ko-in starec Matevž pokazal se je če k tovarišem, ki so ga čakali.
Vsi so bili oblečeni v ribiške jopice, imeli sekire, kljuke (ake) in vrvi v rokah.
—Gredo, o Presveta Devica-! Rako me boli srce! — ječala je Anica, poslušajoč oddaljajoče se korake. Težko molčanje je nekaj časa vladalo v hiši. Obe ženski sta- s trepetajočim srcem poslušali tuljenje viharja, ki je bilo vedno Ij ute j še. Nakrat je mlada ribiška hči se stresla in tiho zaklicala:
— Kratek, zamolkel pok sP je zaslišal sredi viharja.
Slišite, Filipa? — zakričala je Anica, tresoč se po vsem životu — na obrežju je ladija v nevarnosti! — To je top;
Sestra je s tihim strahom poslušala. Še glasneje in jasneje se je mej viharjem razlegel drugi strel.
—Presveti mučeniki! zaklicala je Filipa. — Pomagati je tre-
se jej je pokazala nepremakljiva volja in trdna odločnost.
Zopet se je zaslišal strel.
—Slišite! zaklicala je Ančka, pomoči prosijo.
In ogrnivši plašč, katerega je
— Kaj hočeš storiti? — vpra-j najprej dobila, je Ančka skoči-šala je Filipa.	| ia iz sobe. Filipa je zamišljeno
—Zaradi mojega Petra, ki je odšel po morju, hočem rešiti te nesrečnike . . .
—Pa ti si še slaba in bolna, burja razsaja ... je rekla sestra.
—Mari me vi niste učili, da se ne smemo zanašati n® svoje lastne moči, temveč moramo u-
gledala za njo, ustna so se jej stiskala, obrvi kremžile, omahovala je, bi li šla za njo, ali ne. To omahovanje je pa trajalo le nekaj sekund ... Potem se je prikrižala in šla za razbojnikovo hčerjo, katero je našla na bregu, ko je hitro nabirala suh-
pati le na božjo pomoč, kadar Ijad.
JE KDO DOMA? — Tri in pol leta stara Janice Bra-zeau vi New Hyde Park, N. Y., si od blizu ogleduje tič-nico, v kateri so se ugnezdili škorci, čeprav je luknja napravljena za kraljica (storžka).
gre za rešen j e svojega bližnje- j	Zakaj to? vprašala je Filipa
ga.	i	z začudenjem.
	
ST. LAWRENCE CHURCH	• RIDES
CARNIVAL	•	REFRESHMENTS •	GIFTS	• FUN
School Grounds,	
East 80th off Union	• PARKING
Thurs., Fri., Sat., Sun., July 23rd thru 26th, 1959	
EVERYONE	WELCOME
tU
ELECTRIC MOTOR REPAIR SHOP—
New home with connection to shop.
Excellent established business. Location in N.W. suburb. Beautiful , , , landscaped gronnds. Call .«««. | P°gfedal PosteIj’ k>er Je sPa-
NI 7-8503. ,	(,39,) la hci.
----------------	--------------I —Vi, častita sestra, man vam
FLORIST SHOP — Old established ni njg za vage lastn0 zdravje, da retail shop. No. Indiana (Gary). se	mu5ite. — Anica je pri-
CMtfiOHtf,
V četrtek - petek - soboto
OBSEŽNI
DNEVI
OSTANKOV
20 do 50'
Prihranite
od
*
Priced to sell. Very good opportunity. Otto’s Flower Shop, 2533 W. Uth Ave., Gary. TU 2-7152.
(141)
prosta ribiška hči in se že sama popravi.
—Torej sem vam v nadlego? — O ne, a Anica vas utruja s
in več v vseh oddelkih obeh May's trgovin Na stotine nepopisnih vrednosti;
za vas
za vašo družino za vaš dom za darila, itd,
VSI KLETNI ODDELKI SO VKLJUČENI!
Tu je! May’s polletna čistilna razprodaja sodobnega, kvalitetnega blaga po tako nizkih cenah, da lastnim očem ne bosste verjeli:	V več slu-
čajih nimamo zaporednih mer in vseh barv. V drugih je zaloga omejena. Toda v vsakem primeru je vrednost nepopisna. Nakupujte v vsakem oddelku . . . pazite na posebne “Remnant Days’’ napisne listke, ki označujejo blago, in videli boste, koliko prihranite.
IN Z EAGLE ZNAMKAMI PRIHRANITE ŠE VEČ DENARJA
ODPRTO V ČETRTEK:
ODPRTO V PETEK:
ODPRTO V SOBOTO:
V	mestu od 9:30 dopoldne do 9 zvečer Trgovina na Heightsu do 9:30 zvečer
V	mestu od 9:30 dopoldne do 5:45 zvečer Trgovina na Heightsu do 9:30 zvečer
V	mestu od 9:30 dopoldne do 5:45 zvečer Trgovina na Heightsu do 6. zvečer
Stans razprodaja postnih čevljev
STANLEY F. MAJER, lastnik
6107 SL Oiašr Ave.
Prihranite $ Prihranite $ Prihranite $
CENE VSEM POLETNIM ČEVLJEM GLOBOKO ZNI2ANE
Prihranite 20% do 50%
Na razprodaji tudi čevlji iz naše redne zaloge—
20% ceneje
EAGLE ZNAMKE Z VSAKIM NAKUPOM !
f ^ X t. X TTYYX YX It Y Y T It T Y T^TXYYYTTTTTTYTT X t XTTT X z X YTX YTYYXTT?
Pri aluminijastih vratih in oknih - 20% popusta
O Mural Stone in Aluminum Siding © Omet in zidarska dela
•	Strehe in žlebovi
•	Oblaganje sten s ploščicami
® “Formica” vrhnji deli in omarice © Popravila vseh vrst
Priporočila na zahtevo DELO ZAJAMČENO
PERRY HOME IMPROVEMENT COMPANY
Anton Oblak	UT 1-9947
A. GRDINA it SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-6300
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235

PRED ELIZABETO — Pet let stara Ann Ternes iz Detroita, Midi., sedi ugodno v velikem Caidillacu, ki je bil zgrajen posebno za kraljico Elizabeto II. in njenega soproga Filipa za njun sedanji obisk v Kanadi. Avtomobil, ki ima posebno odstranljivo prozorno streho, bodo iz kraja v kraj prevažali za kraljevskima gostoma z letalom.
XXXXXXXX