MUZEJSKI RAVNATELJ
St. 156
L JU 3 L J A *: A J U T O ? T T J Pofttnlna pora&m|aoa (C. C. cen la posta) ,
ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8»—« celo Uto L 75.—, t inozemstvo mesoCao 30 stot. — Oglasnim ma 1 mm praatoim trgovsko m obrtne oglase L 1.—, za onarU L 1.50. oilaee denarnih zavodov L X—• i prvi etrani L 2.—
2. junia 1937.
številka 30 cent.
Letnik Lil
Uredništvo in vpravniitvo: Trst (3), ulica S. France sco d'Assisi 20. Telefon U-57 Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniiivu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma m ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. P od uredništvo v G o r i c i : ulica Giasač Cardncci it7,Ln. — Tdei lt. 327.
Glavni in odgovorni urednik: prof. MUp Peric.
Po izlssdh ministra Oolpi-jo
Vsi listi posvečajo obširne ko-jnentarje zadnjim izjavam fl-jiaoičnega ministra Volpi-j a, ki Ših je podal U^Ui «Popolo (Tlta-Povsem »aaaavno je to* kajti jasno in odločno stališče, Ki ga jo zavzela vlada spričo jiervoznosti v po&ataeraih gospodarskih. področjih, spričo patoloških pojavov na borzah in drugih trgih, je brez dvoma var-žen in pomembsai dogodek. Vsi listi dalje enoglasno poudarjajo Čustvo oTajšaaja, s kaiterkn so sprejeli vsi prodnktivaii gospodarski	sklep in zagotovilo vlade, da hoče in bo mogla zrušiti manevre mednarodne in domače špekulacije, ki je glavna krivka razburjenj in vznemirjenj pri vseh gospodarskih in financrrrh operacijah.
Je ena kategorija d rža vi j^*-
nc>v — piše včerajšnji «Lavoro d ltalia» —, kateri znajo za svoj ideal stisniti pasove in najpeti mišice. In je še druga kategorija^ katera ima. enega samega boga: dobiček, gladek, lahek, veJik dobitek, ki je stalno pravilo in vrhovni cilj teh ljudi. So to ljudje, katerim je vsa vsebina njihovega življenja en« sama brezkončna botega. in boto-gizem njihov edini ideal. Borba ki jo je začela vlada z izjavo ministra Volpi ja, je brez dvoma visoko moralna barba, kajti špekulirati na drobno in debelo pomeni- ne samo živeti na račun resničnih proizvajalcev gospodarskih dotatn, temveč se špekulant igra z usodo in srečo milijonov in milijonov. Delo celih stanov, dežel in držav sc brca tja in sem kakor žoga pri športni tekmi-
Ako bodo zgube in težke z gube med domačimi in tujimi igralci — pravi upravičeno «Giornaie d'Italia» — se bo treba le veseliti. Kakor se ie ugotovilo, se nahajajo glavni štabi mednarodne špekulacije v Londonu in Amsterdamu, a poleg njih delujejo tudi številne skupine v notranjosti države. Te poslednje drži država pod direktnim nadzorstvom, medtem ko je inozemska špekulacija s tr^ra vidika svobodna in lahko nemoteno manevrira. Proti njej bi bila možna) več ali manj uspešna omejevalna borba le na podlagi mednarodnih gospodarskih pogodb. Toda možna je uspešna indirektna borba, u-spešno odvračanje škode, ki fo lahko povzročijo manevri špekulacije vsemu gospodarstvu.
Smernice splošne gospodarske in finančne politike, kakor jih je oriral minister Volpi, odgovarjajo ravno temu cilju. Predvsem velja to glede zagotovila, da ima vlada valuto v svoji polni oblasti. Istotako je važno zagotovilo, da se bo mednarodna špekulacija le opekla, če računa z lahkomiselno politiko državnega, zaklada ter upa, da bo mogla dobiti sedaj nazaj svote, ki jih je zaigrala s svojimi manevri v letih 1^25.-26.
Nadaljna važna smernica, ki jo je omenil minister Volpi V svoji izjavi, je določitev kvote 90 kot osrednje oscilacijske točke lire za nedoločeno dolx>, s čimer se je hotelo dati vsem poštenim trgovcem in industrijalcem nekako trdno podlago za njihove račune. Gre torej tu za važno potezo revalutacijske tehnike v skladu s potrebami proizvodnje. Potrebno je — naglasa «Giornale d'Italia« —'da proizvodnja, kakršna je italijanska, katera kupuje večino svojih si-rovin v inozemstvu ter prodaje izdelke zopet v inozemstvo, — potrebno je, da ta proizvodnja ve, kaj je vreden denar v času, ko kupuje, in kaj bo vreden v Času, ko bo prodajala.
Kvota 90 ima služiti dalje kot podlaga za postopno prilagoje-vanje cen v notranjosti novi vrednosti lire na mednarodnem denarnem trgu. Tudi tu je pričakovati, da se bo vršil pod vplivom kompetentnega ministrstva ves proces organično. Vsakdo mora pritrditi zahtevi včerajšnjega «Lavoro dTtalia», da je treba promatrati vprašanje prilagoditve plač in mezd z drugačnih vidikov nego n. pr. cen v trgovini. In to zato — po-enemljemo dobesedno — ker se v času nizkega tečaja lire plai?e dvigale v onem' ritmu, ka-1 *lo potrebno, logično in , temveč so bile zadrže-
vane mnogo pod moro, Id bi jo bilo zahtevalo razmerje valutnih tečajev.
Zastopniki kaafe&KCUe polletieicfl
pri načelnika
RIM, 1. (Izv.) Davi je sprejel predsednik vlade v palači Vfcmi-
nale izvrševal ni odbor iašistov-ske konfederacije poljedelcev. Predsednik konfederacij e kso-mendator Cacciari je opisa! v kratkih potezah predsedniku vlade potek, včerajsnjoga zaee-dastja rauradnegia sveta konfederacije poljedelcev, ki je pokazala največjo disciplino in razumevanje za gospodarska vprašanja v zvezi s sedianjlm položajem poljedelstva. Predsednik vlade je vzel poročilo predsednika konfederacije z zadoščenjem na znanje in se je dotaknil nekaterih vprašanj, ki trenutno najbolj zanimajo poljedelstvo. _
Posebni tribunal
Obtoženec iz Slivnoga ofcaoj— na pet ltl ječ«
RIM, 1. (Izv.) Pred posebnim tribunalom za zaščito države, ki mu je predsedoval general Freii, se je moral zagovarjati Štefan Leban, rojen 1897. leta v Slivnem pri Trstu. Leban je bil obtožen, da je v začetku tega leta poskušal v Trstu potom sestankov in raz&irjevasija letakov naščuvani prebivalstvo kraljevine k ol>orožem vstaji proti državnim oblastem ter izzvati državljansko.vojno. Posebni tribunal je obsodil Le bana na pet let ječe. __
Rimski hoteli
Ugotovitve ilniskega aSlcraaJe đ'Italks
RIM, 1. (Izv.) Rimski listi vodijo že dalj časa ostro kampa-nijo za znižanje cen ▼ presio-lici. Današnji «11 Giornale dTtai-lia» prinaša sledečo ugotovitev:
«V teh dneh,» pravi list, «je bil razposlan program nekega važnega mednarodnega kongresa, ki se bo vršil v septembru v Rimu Bo zelo zanimivo slediti delu kongresa, toda seznam cen hotelskih sob, ki je dodan programu, ni ravno privlačen.
Čitamo: Hoteli extra: Soba z eno posteljo in kopel jo od 170 do 190 lir na dam. Odstotne doki ade s postrežbo, koieki, tujske takse itd. nad 220 lir. Soba z dvema posteljama od 240 do 280 lir na dan; z dodatnimi pristojbinami okrog 320 lir.
Hoteli I. razreda: Soba z eno posteljo in dodatnimi) pristojbinami 100 do 110 lir na dan. Ena soba, z dvema posteljama 130 do 160 lir na dan.
Hoteli II. razreda: Soba z eno posteljo od 75 do 90 lir na dan, z dvema posteljama od 90 do 110 lir na dan.
OčivrdiK) se revadutacijaj lire ne tiče hotelirjev. Mar mislijo, da prihajajo tujci v Italijo z zaprtimi očmi in da jih. prav nič ne zanima vprašanje cen? In kaj se je do sedaj ukrenilo, da se zaščitijo interesi podukov, ki so v tem sluč&gu tudi inte-reisi države?«
Prihodnje zasedanj« ralnfirlr skega sveta
RIM, 1. (Izv.) Kakor docnava agencija «L* Informator© della Stampa*, je zelo verjetno, da se sestane v drugi polovici tekočega meseca ministrski »vet na kratko zasedanj e, na katerem bo razpravljal med drugim o raznih zakonskih osnutkih, ki se tičejo gospodarskih, vprašanj, ki jih sedaj proučujejo po rasnih ministrstvih.
Novi milanski kolodvor
RIM, 1. (Izv.) Davi je sprejel predsednik vla/de v palači Vimi-nale milanskega občinskega načelnika on. Bellonija in nekatere druge zastopnike milanske občine, ki jih je spremljal prometni minister on. Cšamo. Glavni predmet razgovora je tvorila gradnja novega milanskega kolodvora. Predsednik vlaJde je izrazil željo, naj se dela nadaljujejo z največjo vnemo in hitrostjo. _
Poslanec iz Palerma izključen iz fasistovske stranke
RIM, 1. «Giornale d*Italia» poroča, da je bil on. Alfredo Cucco, bivši tajnik tamošnje organizacije, izključen iz fašistovske stranke iz političnih in moralnih razlogov.
Stil BMMfiffl SKtU
' T BHfMri«
BEOGRAD, 1. (Izv.) Dana popoldne od lfc. do 21. ure se Jo vršila seja mfnifitie&ega svetaPo seji pa se je pričela konferenca radikalskih ministrom.
O reeortu finančnega! ministrstva se je sklenSo, da se pokojnine smejo izplačati, upokojencem tudi v inooemstvu.
Rešeno je biio tudi vpraSantje o izpremenitvi kronskih upokojencev v dinarske. Pri razpravi o resortu ministrstva za pošte in brzojav je bilo sklenjeno, da bo odelej Zemun pripadal k beog^a^eki poštni direkciji- V resortu ministarstva aa vero so bilo odobrene razne podpore za svetnike in za popravfta zgradb-Medi Sarajevom in Moetarjesn se bo preko Neretvo zgradil most., gAicflf je bil odobren kredit 720.000 dinarjev. Ministarki svet je končno sklenad, da se naroči ca okrog 10 milifofSDV di-naflrj«fv matertjala za tračnico, v prvi vrsti pri domačih indu-str^sk^i podjetjih in, Če je treba, turia v inozemstvu.
Jnjfliltstttste-olftMttJrt spn
ĐROGBAD, 1. (lav.) Kakor so <fcxza*a«a, je vfcrta pokg demar-še, ki' jo je napravila pri vladali vseh veleasi, odpostaSa danes tudi vsem Jn^ostov. posiani-boan v Rimu, Parisu, Londoam in Berttnu bntoja^ke, v katerih ^m je	pri vladah,
pri katerih, so akreditirani, protestirajo preti postopanju velo-fsfl v Tirani, češ d« ni bik) povsem korektno in v skladu s postopanjem pri jugoslovenki vl?wdi. Zaviačevctnjo rešitve tega vprašanja fcrSl ugled in avtoriteto velesil samiii in je v njihovem lastnem interesu, da se ta stvar reši tako, kot so one nasvetovale.
Ko&eies (o^oslorflsskft aredafo-Meev v LjnUtaal
LJUBLJANA, 1. (Izv.) Včeraj je bil otvorjen v Ljubljani deveti redni kongres Saveaa jugoslovanskih srednješolskih u draženj.
Na vJJerajSnjem zasedanju fcCMi-greaa se je obfilmo obravnavalo vprašanje o nalogah omladine, ki se je po tozadevnem referatu t& kom debate utemeljilo in izpopolnilo. Se včeraj je bilo načeto vprašanje o zbližanju z Bolgari. Referat je podal neki dijak iz Bitolja. Kot aktuelnemu vprašanju je sledila tudi temu referatu dolga debata. Končno so danes razpravljali de o ustanovitvi vseslovanske dijaške zveze. Odposlane so bile brzojavke prosvetnim ministrom v Sofiji, v Pragi, Varšavi in Beogradu. Ustanovljen je bil odbor za kulturno zbližanje z bolgarskimi dijaki.
Na kongresu je bil igtotako izvoljen se drug odbor, ki naj bi pripravil vse potrebno za kongres vseh slovanskih dijakov, ki naj bi se vršil drugo leto v Pragi ali v Ljubljani. _
lini B2 huk
Dramatična bafca « viharji - Ft1"^ prfeakorvaaje ▼ Pariza — < A ■lmrirop v .vodi
PARIZ, 1. MrzMčno pričakovanje je vladalo včeraj zvečer in celo noč do jutranjih, ur v Par rizu. Zanimanje sa prekooceanski polet letalca Bjrrda m njegovih tovarišev je bilo izredno veliko. Čeprav je lilo ves večer kakor iz škafa, se je bila zJbrala na letališču v Bourgetu ogromna množica Parižanov, ki so hoteli prisostvovati prihodu «A-merike». Pred poslopji večjih pariških listov so se zbirale velike gruče radovednežev, ki so pričakovali novih poročil. S krova «Amerike«, opremljene z radio-brzoj avno postajo, so skoro vsakih dvajset minut prihajala poročila o poteku poleta. Byrd je imel veliko smolo: gosta megla, dež, viharji, protivni vetrovi so ga ovirali skoro bre® prestanka na poletu preko oceana.
Sinoči ob 21. je slednjič prispela v Pariz dolgo pričakovana vest, da je Byrdova «America« ob 20.30 letela nad Brestom Byrd je torej že letel nad Francija Prvi pozdrav mu je poslal brezžičnim potom admiral Levasseur, ki je Byrdu brzo-javil: «V trenutku ko letite nad Brestom, vam kličem: «Dobro-došli!» Ob 20.50 je «America» letela nad Landivistenom, 500 metrov nad zemljo. Nato skoro 45 minut ni bilo nobene vesti o
«Amerlk$». V Lo Bourgetu so postajali zmerom bolj nestrpni. Čudno se je zdelo, da Byrd ne pošilja več nikakih brzojavk, ko ima vendar na krovu radio-brzojavno oddajno postajo. Kmalu se je vznemirjenje poleglo, kajti prispela je vest, da je Byrdovo letalo ob 22.12 letelo nad Samt Brieuom. Megla in dež sta močno ovirala «Ameriko«. V Parizu in okolici je neprestano lil močan dež. Po Saint Brieu-u celi dve uri m bilo več nikakih poročH. Mnogi so se Že zadeli bati, da se je «AmeriXi» pripetila kakšna huda nesreča
Slednjič so nefcotere francoske brezžične postaje 20 minut 5eas polnoač dobite od Byrda brzojavko, po kateri je bilo treba sklepati, da so letalci zgubili orientacijo in da ne morejo najti Parim* To ni bilo nič čudnega rad« izredno slabih vre-menskifti prilik. Čee kakih 20 minut jo Bjrrd oddal medna-^odoo znamenje zaj pomoč: «S. O. S.» — Pomagajte! Na letališču v Le Bourgetu so sklepali, da jo <tAmeriki» jelo primanjkovati bencina, in da je primorana pristati kjerkoli Vsi žarometi so aaMi taukoj delovati. Vsakih trideset minut so letele v zrak rakete, ki n&jf bi Byrdu pokazale, kje mora prtetati. Ob 1.30 je b3o sližarfi nad letališčem ropa-tanje letalovega motorja. Voja^ Sk3 letalci v Le Bourgetu so trdili, da prihaja, ropotanje od motorja <tAmerike«. Nestrpnost se je polastila vseh. Kmalu pa se jo začel šum izgubljati v daljavi in na leteli&ču ni pristalo nobeno letalo. Vojaški letalci so bili pripravljeni dvigniti se s svojimi letali, da bi vodili «Ameriko*; morati pa so o-pustiii ta načrt radi iaredno slabega vremena.
Do 9. zjutraj ni prispelo v Pariz še nobeno poročilo o usodi, ki je doletela «Ameriko».
Zadnji del in zaključi tov Byr-dovega poleta sta. sc odigrala v jako dramatičnih okoliščinah. 1'omanjkanje slehernih ve«sti je pričelo navdajati Parižane z bojaznijo, da se je pogumnim letalcem dogodila nesreča. Manjkalo pa ni optimistov, ki so razlagali, da je «Amerika» pristala najbrž na kakem samotnem kraju, da se je radio-postaja pokvarila in da zato ni še nobenih vesti.
Kmalu po deveti uri pa se je Pariza polastilo veliko navdušenje. Prispela je vest, da so Byrd in njegovi tovariši živi in zdrarvl ter da se nahajajo v Vai-reis-sur-Mer, mali naselbini ob obali Rokavskega preliva pri Bayeuxu, kakih 40 km vzhodno od Caeiua in približno na sredi poti med Le Hairre in Cherbour-gran. Ta vest je bila tsukoj uradno potrjena s strani aeronavtičnega ministrstva in uradne agencije «Havas». Prispele so pozneje tudi podrobnosti: «A-merica» je padla v morje ob 5.45, 200 metrov daleč od obale. Kako se je to zgodilo se še ne ve. Verjetno je, da letalci radi goste mogle niso ob pravem času zapazili morja pod ?abo ter da so zavoeili v vodo, misleč pristati no obrežju. «America», ki ni hidroplan, se je pogresnila, a ne tako hitro, daj bi letalci ne utegnili skočiti v vodo, pripraviti dva čolna iz kavčuka ter se rešiti na breg. Ker morje tam ni globoko, so takoj hoteli rešiti letalo. To se jim je s pomočjo nekega obrežnega čuvaja tudi posrečilo; «Ameriko» so privlekli proti bregu.
Byrd je prispel iz New-Yorka na Francosko v 43 urah.
VAIRES-SUR-MER, 1. (Izv.) Tekom popoldneva se je posrečilo nekaterim novinarjem navzlic velikim oviram približati se letalcu Bjrrdu, ki je bil pri vsem naporu in tudi strahu, katerega je prestal tekom in še bolj ob koncu svojega poleta, dobro razpoloženi Letalec je izrazil najprej bojazen, da je le-taito^ mnogo trpelo spričo razburkanih valov. Pristanek na peščeno obrežje je bil precej oster, tako da je ena pnevmatika vozička eksplodirala Vsled močnega protisunka prt pristanku je letalo odskočilo spet v valove. Za svojo rešitev se marajo letalci zahvaliti kavču-kasta ladjici, na kateri se jim je posrečilo doseči breg. Letalec Byrd vodi sedaj dela za rešitev letala, kt bo podvrženo, Čim bo popolnoma izvlečeno na breg, natančnemu pregledu, da se u-
gotovijo poškodbe, ki jih je zadobilo v borbi z morskimi valovi. «Jaz sem računal,» je dejal Byrd, «da smo se okrog druge ponoči nahajali nad Parizom, toda nisem bil popolnoma gotov, ker sem iagubil natančno orijentacijo*.
Po težkem naporu se je posrečilo potegniti letalo bližje proti bregu, kjer je bolj varno pred »morskimi valovi. Tedaj se je ugotovilo, da so poškodbe letala ze4o občutne. Krila, krmilo in sprednji deli letala so uničeni. V sredini letala so napravili valovi skoraj pol metra veliko luknjo. Voziček je popolnoma izginil in vsi trije vijaki so zlomljeni. Sedaj je »America« zavarovaaia potom močnih vrvi pred sunki' vaiovja in učinki plime.
NEW-YORK, 1. (Izv.) Letalec Byrd je odposlal svoji ženi potom kahlja sledečo brzojavko: «Pristali smo v Vaares-sur-Mer in smo vsi zdravi.»
Brzojavka je bila takoj tele-fonačno predana gospe j Byrd, ki je preživela težke ure v strahu in trepetu za življenje svojega moža.
v preden de2dm zbore
med komunisti in nacionalisti
BERLIN, 1. (Izv.) Davi |e došlo v pruskem deželnem zboru do spopada med komunisti in nacionalisti, vsled Česar je morala biti seja prekinjena. Spopad je povzročila razprava o krvavih dogodkih, ki so se odigrali o priliki kongresa zastavonoš republike v Frankfurtu ob Odri.
Ob tej priliki je bil neki udeleženec kongresa umorjen Tekom rasprave jo neki nacijona>-Ustični poslanec oporekal socialističnemu govorniku z medklici. -Vsled tega je došlo do spopada. _
Sedem človeških okostij
BERLIN, 1. (Izv.) V severnem rajonu [Belima* je bilo najdenih sedem človeških okostij. O-blasti so mnenja, da pripadajo ta okostja v letu 1919. tekom revolucije umorjenim sparta-kovcem. _
Chamberttn in Le vine v Parizu
PARIZ, 1. Prekooceanska letalca Chamberlin in Levine sta pristala včeraj ob 16. na letališču v Le Bourgetu.
DNEVNE VESTI
BstoliteBje peteflate
Današnje ustoličenje tržaškega poteštata gr. uff. Arch-a se bo vršilo po odredbi vodstva fašistovske zveze na zelo svečan način. Fašji z zastavami, dalje sindikati in organizacije, ki so odvisne od stranke, in razna druga društva se abc-rejo danes popoldne ob 19 na trsu Unit& in tiskovni urad fašistovske zvezo je izdal proglas, v katerem poziva tudi osta?o meščanstvo, da pozdravi poteštata po njegovem ustoličenju. Meščani se dal je pozivajo, da izvesijo zastavo.	_
Držami npokejenci in usto3$enje poteštata
Prejeli smo:
Predsedništvo Društva državnih upokojencev Julijske Krajine poziva svoje člane, da se z društveno zastavo udeležijo manifestacije povodom ustoličenja novega tržaškega poteštata gr. uff. Arch-a, ki je iskren prijatelj upokojencev iz starih pokrajin.
Znižanje esn totalni
Finančna intendanca opozarja, da so bile z ministrskim odlokom od 10. junija, št. 108914 znižane cene nekaterim vrstam inozemskega tobaka. Nove cene veljajo od 1. julija in so vsakomur na vpogled po vseh tobakarnab, ki so pooblaščene za prodajanje inozemskega tobaka.
iz tržaškega življenja
Tragična nezgoda delavca
Kakor je znano Tržačanom, gradijo v ulici Carducci, na vogalu ulice Battisti, veliko palačo družbe tcAssicurazioni Generali«, ki bo skoro dograjena. Delavci so že začeli demolirati zidarski oder, postavljen ob stavbi. Pri tem delu se je včeraj dogodila huda nesreča, ki bo brez dvoma zahtevala človeško žrtev. Ko so popoktoe delavci raadjrail oder v drugem nadstropju, jim je kos trama, teeek kakih £0 kg, padel na ulico ter priletel na nekega po delavsko oblečenega moškega, ki je tedaj šel ondot mimo; zadel ga je naravnost na glavo. Nesrečnik se je zgrudil kakor od strele zadet in obležal nezavesten. Mimoidoči, ki so bili priča dramatičnemu prizoru, so priskočili k siromaku in ga položili na neki koleselj, s katerim je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik ugotovil, da ima ponesrečenec zdrobljeno lobanjo in da je radi tega njegovo stanje obupno. Revež je bil sprejet v kirurgični oddelek, ne da bi bilo mogoče dognati njegove istovetnosti, kajti pri njem niso našli^nikakih listin.
Ni še ugotovljeno, ali se je nesreča pripetila radi neprevidnosti delavcev, zaposlenih na dotičnem odru. Vsekakor je to precej verjetno, že z ozirom na okolščino, da sta bila dva delavca aretirana.
Zopet dve lit »i samomorilne manije: mlađ moški in ne vei mlada
2alostno poglavje samomorov in samomorilnih poskusov je včeraj obogatelo za dva nova slučaja.
Včeraj popoldne je skušal končati z življenjem 31-letni tramvajski uslužbenec Tomaž Sica, stanujoč na Vrdeli - Scoglietto Št. 114. Svoj obupni naklep je izvršil okoli 15. ure v gostilni tramvajskih u-službencev v ulici Giulia; izbral si je pa nenavadno samomorilno sredstvo — žepni nož, s katerim se
je zabodel v prsa, v smeri proti srcu. K sreči pa ostrina ni dosegla tega življenjskega organa.
Zdravnik rešilno postaje, telefo-nično poklican na lice mesta, je podal nesrečnemu tramvajskemu uslužbencu prvo pomoč, nato je bii ranjenec prepeljan v mestno bol-nišiiico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Njegovo stanje pa ni nevarno in če ne nastopijo kake komplikacije, bo samomorilni kandidat ozdravil v tednu dni. Sica je izjavil, da je hotel v smrt radi nesrečnih družinskih razmer.
— Na nič manj originalen način je hotela, skleniti svoje račune z življenjem 44-letua Roma Trombi-bini, stanujoča v ulici Massimo d Azeglio št. 11. Sinoči okoli 21. ure je zanetiia na ročnem ognjišču nekoliko oglja, zaklenila vrata in okna ter nato čakala, da jo strupeni plin zaziblje v večni sen. Da bi ji bilo lažje umreti, si je privoščila kar celega pol litra konjaka, ki ga je izpila skoro v dušku. Toda ni bilo usojeno, da bi se izselila iz te solzne doline; potovanje v večnost ji je preprečila neka soseda, ki je medtem zaslutila, da se v stanovanju Trombinijeve godi nekaj nenavadnega, ko se je prepričala, da je njena zla slutnja utemeljena, je ženska hitela telefonirat rešilni postaji za pomoč. Kmalu nato je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je spravil Trombi-nijevo iz vsake nevarnosti. Vendar pa jo je iz previdnosti dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer si bo ženska v kakih 10 dneh popolnoma opomogla.
Ni znano, zakaj je Trombinijeva hotela v smrt.
Nesreča nikoli ne počiva
Ko je 59-letni kamnosek Alojzij MiliČ, stanujoč v Nabrežini št. 18, včeraj popoldne šel po trgu Scor-eola, mu je nenadoma postalo slabo in v hipni omotici je padel na tla.; padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo roko nad komolcem. Zdravnik rešilne postaje, ki so ga mimoidoči poklicali na lice mesta, je dal prepeljati nesrečnega kamnoseka v mestno bolnišnico.
Porotne obravnave
DVA ROPA Franc Kres&&vlch in Ana Smoko-vieh, roj. Ropot t o, pred sodiščem.
Kakor srno že predčasno objavili, se je začelo zasedanje tržaške porote s slučajem Franca Kresse-vicha, ki je obdolžen ropa in tatvine, in Ane Smokovich, ki je obtožena soudeležbe pri delitvi na ta način pridobljenega dobička.
Stvar je že stara. Pred Šestimi Leti> je bilo in je marsikateremu iz Štorij in Senožeč gotovo še v dobrem spominu, kako so neki roparji na cesti med omenjenima vasema napadli nekega Adolfa Janovic in neko Hermino Binder in jima odnesli, grozeč jima z o-rožjem, zavoj volnenega blaga v vrednosti 10.000 lir, 4500 lir v gotovini in 1000 dinarjev. Par dni kasneje se je v Pavlici izvršil drzen rop. Anton in Ivan Krovatin sta bila v lastni hiši/ oropana dragocenih predmetov in precej obleke. Obtožnica naprtuje Kressevichu tudi tatvino krave, ki je bila last Andreja Gruden v Šmihelu.
Kressevich ni sam zagrešil omenjenih dejanj. O tej stvari so že obravnavali porotniki in obsodili Kressevicheve tovariše Ivana Ger-devča, Jelinda Candotti in Josipa Kressevich. — Da Kressevich ni bil sojen skupno z drugimi, je povzročila zahteva bivšega njegovega zagovornika ,ki je zahteval, da s« Kressevich vtakne v no-
II.
(EDINOST*
v Trsžti, dne 2= Jurija
pri£nico, ker je kazal precej močne enake duševne abnormalnosti. Tej sabtevi je predsednik porote ugodil in Kressevirli je bil do nedavno v norifinici, iz kateie so ga izpustili ozdravljenega in potrdili nje-
evo odgovornost za izvršene xio-
V preiskovalnem zaporu je Kressevicb skoro v celoti priznal .▼se zločine, ki mu jih nalaga ob-totnica, in posebno podrobno je bilo njegovo priznanje glede tatvine krave Andreja Gruden.
Na obravnavi se pa Rressevich ne spominja ničesar. Napravija vtis otroka, ki posluša zanimive bajke, ki mu jih ie aktov čita predsednik. Iz teh zvemo, da je Kres-sevich <v preiskovalnem zaporu zelo podrobno pojasnil sistem roparske organizacije pri napadanju in natanko obrazložil, kako je bila družba organizirana. Govori se o nabavah orožja, o sredstvih za maskiranje, o skrivališčih članov te družbe in o skrivališčih blaga. Povedal je preiskovalnemu sodniku, kako so pripravili napad na kamjon Janovica, in pristavil, da jim je oblast takrat prehitro prišla na sled m so se morali obrniti na Josipa Smoko-vicha, soproga soobtoženke v tej obravnavi.
Zelo obširno je tudi njegovo priznanje, ki se t^če roparskega napada na Krevatina.
Kakor rečeno, se zdi, da je vse to obledelo v njegovem spominu. Vse, kar mu predsednik čita, je zanj novo, ne spominja se ničesar, ne taji in ne priznava.
Ako je to hlinjenje, mu ne bo prav nič pomagalo, kajti njegovi tovariši so že pred časom dali tem priznanjem značaj resnice s tem, da so tudi oni vse odkrito priznali in se zato pokorijo v ječi že od leta 1923.
Ana Smokovich, poklicana od predsednika, da se brani, začne pripovedovati družinsko dramo, ki napravi precejšen vtis na poslušalstvo. Tudi oseba obtoženke vpiiva na okolfjr-o. Ana je precej elegantno oblečena, govori tiho, toda jasno.
S šestnajstim letom sem spoznala Smokovicha in se vanj zaljubila. Stariii pa so se na vso moč protivili temu razmerju, a so se morali naposled vdati, kajti to ljubavno razmerje ni ostalo brez posledic. Poročila sva se ki šele tedaj sem spoznala pravi značaj svojega moža. Bil je delomrznež in prekmalu je revščina potrkala na vrata naše družine. Spravil me je za prvo silo k sestri v Tržič, kjer pa nisem mogla ostati. Vrnila sem se k starišem. Po desetih mesecih sem zvedela, da ima moj mož neko bolezen, ki me je pripravila do tega. da sem prosila za ločitev zakona, kar sem tudi dosegla.
Moj mož je večkrat peljal v hišo ljudi, ki mi jih je .istavljal kot prijatelje. Jaz nisem nikdar slutila, da se moj mož soudeležuje zločinov in nisem	n. da je on
hranil ukradene	apane stvari
v najinem stanovanju. Sedaj sem na Opčinah in skrbim sama zase. Bila sem ne-srečna v zakonu!
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Truplo nesrečnega Alojza Batiča najdeno
Preteklo je par dni, odkar se je našel na zapuščeni cesti avtomobil št. 13 brez-šoferja. Orožnik: 'n policijski agentje so od takrat, preiskali med Zagrajem in morjem vse kotanje, luknje, na pol zasute kaverne, mlake, kanale, Sočo in izliv Vipave, da bi našli truplo izginulega Batiča. Zaman je bilo vse njihovo mrzlično iskanie. Kar se pa ni posrečilo preiskuj oči m organom, to je odkril slučaj dok-lire, ki je nesla perilo izpirat v neki večji tolmun kanala med Fo-glianom in Kedipuglio. V vodi je zagledala mo^ko truplo, obvestila takoj bližnje varnostne uslužbence. ki so takoj ugotovili, da gre za truplo nesrečnega Batiča. Na glavi so ugotovili dvoje težkih ran ter eno lažjo, vse tri povzročene po strelih iz revolverja.
Oni Modest, ki leži v bolnici radi poškodb, katere sta mu povzročila baje dva neznanca, se pogreza v vedno večja protislovja in leži radi tega nad njim težka sumnja var-
nostne oblasti, da je aokriv Bati-čevega umora.
Ustavljeno prijavljanjt date v cev
Industrijsko udruženje sporoča, da za enkrat ni treba delodajalcem prijavljati svojih uslužbencev do 15. julija radi sindikalnih prispevkov.	•
Dve nesreči na M«
Že proti večeru je bil predsinoč-njim klican Zeleni križ v Podgoro, kjer je po nerodnosti voz podrl To-ruša Franca, starega 45 let, in mu zmečkal dve rebri. Bil je prepeljan v občinsko bolnišnico. Njegoyj stanje ni nevarno.
Včeraj pa je bil tudi v Podgori poškodovan na nogi Josip Pavšič iz Ločnika. Bil je od Zelenega križa prepeljan v ozdravljenje na račun okrajne bolniške blagajne.
Dve nesreči s kolesi
Včeraj se je brez nadzorstva oddaljil iz Slov. sirotišča t>-letni Motorelio Peter. HođeČega po ulicah ga je v ul. Capello podrl nek kolesar. Dobil je poškodbe na licu ter na to prvo pomoč od Zelenega križa.
Marija Morega. stara 3 leta, iz Podgore, pa je bila v Ločniku poškodovana od motorja na Čelu in desnem kolenu. Bila je prepeljana v mestno bolnišnico.
Oba bosta okrevala v najkrajšem času.
SOLKAN
Prireditev
Jutri v nedeljo dne 3. julija se bo vršila na vrtu Alojzija Mozetiča ob 3.30 velika vrtna veselica s sledečim sporedom: 1) Deklamacija: J-efiejeva prisega; 2) E. Adamič: «Večer», poje solkanski zbor; 3) Vodopivec: »Naročilo*, poje zbor iz Pevme; 4) Lajovic: «Pa-stirčki», 5) Lajovic: «Veterček po zraku gre», poje zbor iz Ajševice; 6) I. Ocvirk: «Moja pomlad», 7) Bartl: «Oj planine«, poje pev. in glasb, društvo iz Gorice; 8) Jalen: «Dom», drama v 4. dejanjih. — Prosta zabava in Šaljiva pošta. .— Svira solkanski orkester.
NEaE&KI RUT
V nedeljo dne 3. julija ne pozabite priti vsi na prireditev v Nemški Rut, posebno ne vi Grahovci in vi, ki ste gori okoli Kojce doma ter naši sosedje iz grape in Crne prsti 1 Na programu je drama «Na Visokem«; da ne bodo ljudje preveč resni postali, jim bo ozdravil žalostno srce in odpodil žalostne misli «Eno uro doktor«. Da bodo lepše spali, ko pridejo domov pesetniki veselice, jim bo zapeta prelepa «Lahko noč!« Torej, glejte, da ne bo nihče manjkal!
SV. LUCIJA
Ob zaključku šolskega leta je bila v tukajšnji ljudski šoli o-tvorjena šolska razstava, ki je ostala odprta več dni. Razstavljale so izdelke svojih učencev vse Šole, ki spadajo pod tukajšnje didaktično ravnateljstvo. Vsak, ki je obiskal to razstavo in pregledal razstavljene izdelke, se je prepričal, da s pridnostjo in dobro voljo tudi otroci nekaj zmorejo. Posebno pozornost na razstavi so vzbujale idrijske Čipke, napravljene na šoli v Cepovanu; občudovali smo tudi krasna ženska ročna dela in zemljevid, ki je nazorno kazal pot De Pinedovega izleta. Pa tudi drugi predmeti, kakor na pr. razne risbe, de»ka ročna dela itd. so bili zelo precizno naparvljeni.
Skoda, da nekateri niti vedeli niso, da je razstava odprta in je bilo radi tega razmeroma precej malo obiskovalcev, in še ti so bili večinoma vsi od Sv. Lucije.
Mostar.
ŠTANJEL
Nočemo in tudi ne maramo, da bi bralno in pevsko društvo «Šta-ujel», ki je v preteklosti, t. j. hitro po vojni1 tako slovelo, sedaj zaostalo in umolknilo. Res, da je zadnje čase radi pomanjkanja moči, pričelo iti rakovo pot. Toda mi hočemo zopet zasesti naše prejšnje stališče ter povzdigniti naš starodavni Štanjel.
Da bi pa čim prej dosegli naš cilj ter da pokažemo našo "dobro voljo, uprizorimo v sredini t. m. «GoIgoto». Igra je res težka in zahteva mnogo truda s strani igralcev in režiserja, toda mi upamo, da ne bo trud zaman, ampak da bomo * nch dobro dosegli. Ker pa ni bila «Golgota» po dile-
tantskih odrih še igrana, amo prepričani* da ne bo ta dan nobeden ostal doma.
iz tržaške pokrajine
DOLENJA VAS PRI SENOŽEČAH
V	nedeljo, dne 3. t. m., priredi naše izobraževalno društvo * Tabor« v veliki senožeški dvorani prireditev. Na sporedu so deklamacije, igra in petje. Ker ni bilo že dolgo časa v našem kraju in daleč naokrog prireditev, se je nadejati, da poseti isto čkn večje število občinstva. Opozarjamo tudi, da je dovoljenje že v rokah. Zatorej jutri popoldne vsi v Senožeče.
IZ &A3REŽINE
V	ponde-ljek dne 11. t. m. se otvori v Nabrežini v prostorih ljudske Šole tečaj za umetno vezenje in barvanje na iglo. Tečaj priredi družba šivalnih strojev «Singer». Tečaj je brerplačen in dostopen vsakomur. Potrebno je temu, ki se misli udeležiti tečaja* da se priglasi, tudi samo pismeqc>, pri zastopniku g. Tance Ladislavu v Nabrežini ki daje vsem potrebne informacije. Na vsak način se sprejemajo vpisovanja le do 10. julija. Pri zadostnem številu učenk se bo poučevalo tudi krojenje. — Vsled važnosti tega tečaja se priporoča obilna udeležba.
KKEPLJE
Dne 26. janija se je vršil občni zbor tukajšnjega Vinarskega društva ob obilni udeležbi udov. Ude-ležniki so bili zadovoljni, ker, kljub temu, da je društvo radi vojne veliko trpelo, kaže bilanca dobro. v novi odbor so biti izvoljeni: Anton Tavčar trtorejec, predsednik, Anton Tželecnttsr v pok., ta Božidar Kompsre, podpredsednika, Henrik Tavčar, Emilij Tavčar, Aleksander Tur čar, odborniki; Andrej Tavčar, blagajnik, Anton 2vab, tajnik. Po zborovanju se je dalo udom po en hter terana. Ker se slišijo glasovi sem ter tja proti umetnim gnojilom, da ni povoljnega uspeha, posebno o gnojenju vinogradov in polja, naj povem tuda o tem gnojenju nekoliko besedi.
Na travnikih, ki so btti večkrat pognojeni, se je letos pridelek sena podvojil. Njive, kjer so pravilno gnojili, so jako lepe. Pravilno gnojiti — bi utegnil kdo ugovarjati — zamore vsak, prijeti z roko gnoj pa trositi po vrttu njive, to je lahka reč. Temu ni tako. Vseka reč ijm«. svoje posebne lastnosti, enako ima tudi to gnojenje. Is svojih izkušenj, kako se s uspehom uporablja umetno gnojilo, bom svoječasno posebej poroČaL Za zdaj le to: pisec teh vrstic vem za posestnike po Istri, ki nimajo goveje žwine, da bi dala gnoja, in vendar je m. 1. več od njih pridelalo od 150—200 hI vina. In ti gnojijo svoje trte le z umetnim gnojem. Neki kmet pa Že več let samo z lesnim pepelom. Tudi nače društvo gnoji samo z umetnim gnojem, mešanici z lesnim pepelom. Kakor ne moneroo videti delovanja čebel v panju, kateri nima steklene za-tvornice, slično ne moremo presoditi, zakaj nekateri nasprotujejo umetnemu gnojenju. Ke je e verni Tomaž videl, je veroval. So pa taki, kateri vidijo dobre uspehe umetnih gnojil, pa ne verujejo.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Slepi teolog.
Nenavadno energijo je dokazal mlad Norvežan E. Braatveit. Rojen je bil leta 1896. in je s sedmim le--tom izgubil vid. Najprej je Študiral šolo in jo tudi z dobrim uspehom dovršil. Nadaljni študij je bil združen z velikimi težavami, ker ni bilo učnih knjig spisanih s pisavo za slepce. Ker se je Braatveit posvetil teološkemu Studiju, se je moral učiti stari zakon v hebrejskem jeziku, novi zakon pa v grlkem jeziku. Prvo knjigo je dobil iz Nemčije, druge iz Anglije. Te dneve je napravil na stock-holmskem vseučilišču teoretični izpit iz teologije, v jeseni namerava napraviti tudi praktični izpit, nakar bo prosil za kako mesto kot župniški kandidat. Iz tega se vidi, kr.1 ■ premaga trdna volja In vete i vse težkoče.
Razstava narodnih noš v Sofiji
Sofijsko žensko društvo «B1-garkfl^ priredi razstavo boJg-ar-skih in macedonskih narodnih noš in vezenin. V zadnjem času se opaža med bolgarskimi ženami močno gibanje, ki gre za tem, da se splošnoevropska moda obogati z narodnimi motivi.
Prvi potnlSkl polet v Indijo
Zadnji dan prejšnjega tedna je vzletelo iz amsterdamskega letališča letalo Fokker F VII A, da nastopi pot v Indijo. To letalo je najel amerikanski milijonar Van Lear Black. Z njim se pelje njegov sluga in dva najboljša inozemska pilota, Geysendorffer in Scholte. Daljava v Indijo, in sicer glavno mesto holandske Indije, Batavijo, znaša 16.000 km. Vožnja v Batavijo in nazaj bo znašala pet tednov. S trgovskimi koristmi so v tei£ slučaju združeni tudi turistični nameni. Letalu ne pojde za nobene rekorde. Letalo se dotakne med poloma Budimpešte, Carigrada, Aleppa, Bagdada, Ben-der Ablasa, Karachija, Delhija, Allahabada Kalkute, Rangoona, Bang^oka, Lengore in Batavije. To je prvi potniški polet iz Evrope v Vzohdno Indijo. Privoščil si ga je milijonar.
BORZNA POROČILA
Trst, 1. julija 1927.
Amsterdam 718-728, Belgija 242.50-252.50, Francija 70.55-71.05, London 87.60-87.90, New York 1S-18.10, Španija 304-314, Švica 343.75-349.75, Atene 24.15-24.66, Berlin 423-433, Bukarešt 10.45-10.95, Praga 53.10-53.60, Madžarska 30S.50-318.50 Dunaj 249-250, Zagreb 31.55-32.05.
Uradna cena zlata (30. 6.) 350.10.
Vojnoodfikodn. obveznice 61.95.
MALI OGLASI
BEMJTZ-SCB801
vodi v rttk jezikih.
Vi* Ffcbio Filzi 33, pouk in pre-837
D« Joofs hdrid«ki, zasluži prednost radi njegov« pnst-nooti in izborne L&kovostL	STO
um
Tf ATA DMA N. Bonattl A R^Trit, irLAIHKKlA Car so 47 (lekarn Rovto) popravlja, prodaja in knpaje zlato, srebro po poštenih cenah. G »v ori se »!•-
869
MLJEKARSKA ZADRUGA v Hmievju odda avoje mleko v najem dne 10, ju-Hja 1927. ob 14. uri, v mlekarni. Pogoji ao na razpolago od L do 10. julija v v Hrućevjtt. — Načekriitvo. (871
VA LJUBLJANSKI VELESEJEM. Obi-Kite ga od 2. do 11. jaltja 1927.. 30% popust na itafjjanekih in 50% na jugoslovanskih želemicah. Jugoslavenski vizum L 10,— Te olajiave so deležni oni, ki kopijo Ucasnice po L 12.— pri sejmekem komisarju; Agenzia Cehovm, Trst, Viale XX iiUmihi i 65. Baoco Stemdler, Trst, Via 2, Banco Bolaffio, Trst, Via Dante 6. Na željo preskrbi sejmski komisar vsem interesentom, ki stanujejo izven Trsta jngaslovensko dovoljenje. Interesenti naj dopoitjvjo potni list in L 12.— za izkaznšoo, L tO-— za vizum in L 5-— za potne stro4ke»__767
ORTOPEDlCNI KABINET
Tvrđka L. ZCCCHIATT1 T Gorici* VI« Formlca 27, L n.
KILA
(prej bruh) so zdravi brez operacije in sicer z naio posebno ortoplastično pripravo. To je nov m praktičen način zdravljenja kile, bodisi za odrasle kakor tadi za otroke. Ta priprava se izdeluje za vsako osebo posebej, radi tega se jamči, da postane * tam vsaka tudi najbolj obširna 1»1» nepremična, kar omogočuje bolnika vsako naporno delo. Uspehe pri-tmaifjn in odobrujejo najboljši zdravniki v tej bolezni.
Za isinfcs ^ izgotavtjajo posebni Životni pasovi proti kili, proti vsaki tako-vrstni bolezni in proti širjenju spodnjega telesa, kakor tudi elastične nogavice za ot^de žile.
V sledečih dneh bom na razpolago spošt. IdljenteU v Gorici via Formica 27 I. n. vsaki din od sobote 2. do torka 5. julija od 8. do 4. ure popoldne.
BIRME.
Botri! Predno kupite kak dar, obiščite urarno F. Stermin v Trstu« Via Mazzini št* 43, kjer dobite najnižje cene v Trstu.
LASTNIK.
KAMJON, 15 ter, popoin, izredna prilika se proda. Corso Garibaldi 35, sla-dolednica.	g£7
u m% mi&m t
Kozarci .... L —50 Krožniki mali . , „ —"80 Krožniki . . . . , M0 Skodelice ..... 1'20 Kopalne torbe . . » 5 90 Jerbasi ..... 16*— Vrtni naslonjači, garniture L 27 50. Izbera aluminija, hišnih potrebščin po ugodnih cenah. (800) Pfiazza OtMrdan 1v Trst :: Specijaliteta vrbovih košev ;:
Vsifko tetero dobite v ztetsrai
POVH ALBERT
u
Via M
780
sini 46 — Trat
Izšel Je roman
MEMEZA
Cona L 6*—, po poŠti L HEft
Or. Albert Rumer
NOTAR
v Trste, Vta m mm itev. 3II
(Telefon 33-39) naznanja čislani svoji ktijeaiteli, da je pra&efeej dne 26. Jsjtfia t- L sradovatt v Sežani kot notarski namestnik in da bo likvidiral viseč© zadeve iz sežanskega okraja v lastni vili ca Oitolraii itev. SZ\ kjer bo držal uradne dneve vsako soboto in nedeljo prcdpoldste, med tem ko bo v navedeni nar en na razpolago vsak dan, v isti vili, ravnatelj bivše njegove pisarne
v Sežani.	(801)
Po njegovi zaslugi blestijo vse kovine
\

ir~
» opere dvaW , T' m"° ^ s milom.	,0"k0-P*»• teftor 2

PODLISTE
FRANCE BEVK:
(24)
M is Bjpa Mm
«Ja*!» je dejal Ivanček. in pristopil bliže. Nekaj neznanega ga je tiščalo za grlo in ga dužilo.
«Kje si bila?»
Gledala se. Micka ni vedela sprva, kaj narj reče. Ali naj taji, ali naj govori resnico? Spo-mala je nagonsko, da je v tem trenutku med njima vse končano kx da bi bil vsašl poizkus, popraviti vse, brezuspešen. Nt ji bilo vseeno, kako je, zato je občutila mržnjo do njega, ki je to za-fcrtvifl. Sklenikt je, da bo govorila naravnost.
«Kje sem bilart* je dejala. «Pri njem, ki si ga ti rantt.»
«Ta£or>T» bo se napele mladeničeve noonjbce. V ctoraz je pobledel. «In kaj si delada pri njem?«
«Nasia sem mu mleka in kruha. Raaao sem
mu obvezala___»
Ivaiiček je molčal par trenutkov. Imel je občutek. da se mu o«i ieze mehanično kriijo prstL
«Ali ved, kako pravimo ženskam, ki se ponoči vlačijo okrog?«
«Nič hudega nisem delala. Ali bočeS, da pogine kot podgana?«
«Ali veš, kako pravimo takim Ženskam?«
«AU ved, kako pravimo tistim, ki napadajo ljudi?«
«Pobermka!»
«Razbojnik! Razbojnik!«
Utihnila sta oba in se zrla. Počasi je vstala v Micko izgovorjena beseda «poberinka» in se je preselila v zavest. Micka je začela trepetati. Vse se je dvignilo v nji, kakor težka obtožba«, odpor in sovraštvo.
«Pojdi,« je kriknila «in ne pokaži se mi več pred oči! Pojdi, pojdi!« -
Prestrašila se je svojega gla«u, ki je odmel v noč m se razlegal v gocd. Ivanček je strmeL Bil je jezen in užaljen. Svoje čuvstvo, ki je bruhata je stlačil v svoj smeh, ki je odmeval straćno, no-gajoče in ga je Micka sli&aisi Se v svojo kamro, ko je umiral po gradu kakor klic sove.
14.
Naslednje jutro je Micka objokana vstala: Gospodinja jo je gledala s pomenljivimi- pogledi in ni dejala ničesar, dasi se je čudila njeni spre-
membi in nočnemu nemiru.
Mirka je spregovorila: «Malo mleka in kruha sem omoči vzela.«
«Dobro. Če bod rabila, kar v»emi,« je odgovorila gospodinja in je več ni ia^praševala.
Proti večeru je nesl. Micka v mlin v ReČino in je stopila k materi.
«Dajte mt kako zelidče, ki zdravi rane!«
«Kaj ga bod rabila?« je dejala mati napol preplašena.
«Moj fant se je pretepal,« je odgovorila Micka pol v Šali.
Mati je gledala v njen spremenjen obraz. cGlej, dekle...« ji je dejala. In nič drugega. Dala ji je zelišč in par dobrih naukov, ki jih je Micka slikala le na pol.
Ta večer je aopet oMdrala la&cai. Obvezala mu je rano in m« položila zel&ča nanjo. Pil je mleko in jedel kruh, nato je prijel za njena roko in hotel ponoviti prteor prvoga dne.
Micka je utirala roko in mu dejala; da se ji mudi. Zgodilo b* se lahk6, da jo kdo zasleduje-.
Drugi dan je Jafcea popastKa vročica, rana se je celila. Polagoma je občutil srt>eč&oo in je bil £e tako močan, da se ja lahko mm dvignil in je naraiilo g£bal z roko. . , _______.__
Ko gxi je d<A)ila Micka sedečega in ji je vedal, da bo drugi dan že lahko Sel ven, je dojala, da ne pride več. Jaikac jo je prosil, naj Se prid o, ona ga je zavrnila z beeeđo, kaj bodo dejali ljudje. To je pomagalo. Zgrabil jo je za roko in jo profil, nag ne pozabi nanj.
Obljubila je, da ne bo pozabila- Kako naj mu reče drugače?
Micka ni vedela, kaj ^ »od* z nK>- Spoznaja je, da je med njo in med Ivančkom vse končaaicv Vedete je tudi, da Jakcu Se ni dala besede in da jo vtis, da ima reveža pred seboj,	od*
vrača od misli, da bi mogla postati njegova- žtrau-* V bedenju noči in pri delu jo misel na Ivančica fes m popolnoma popustEai Njegovo ravnanje in nfen naiop, vse je bilo seano delo trenutka, naglice ta mogoče je, daj se vse popravil Ite*, prihajal vei, nI se oeri nanjo, ko je Sel v cerkev. Toda nikomur nI prippv&daral a srečanju v notr nI raagiasil smnote.	!
Kar se bo^i, da a tem ne raz3gJasl svojega Jenja, je pamitiSa Micka. Jakec je dejal ljudem^ da je podel tn se udazfL Ali ji raore odpustiti, kc je videl, da se fe murfilni po noči pri drugem, da je obvOTovala njegovo te*o? Ali ni poln zaniC^ vwnja do nje, ako tudi ni nič hudega storila?