( -PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Oi-giin Yugo«lav Federation, S. 1*. - - danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - - GLASILU • -PROSVETNE MATICE J. S. Z. -- 51. NO. 1571 Cal«r*4 m srfustf-rlsM sistlrr, ........... «. 1W7. al ta* p«si sltls« a« « h !«•«««. III.. BNilrr Ik* Ari «r r«««rras »f *arrb »r«. I CHICAGO, ILL, 20. 0KT03RA (October 20, 1937. Publiahed Weekly at 2301 S. Lewndale Ave. LETO—VOL. XXXII, KORAK V OBNOVITEV SLOGE DELAVSKIH UNIJ razmah borbe meo afl in cio je treba preprečiti! Neukročena civilna vojna med njima bi imela za delavstvo,pogubne posledice * ____ Igranje z ognjem. — Kongres čaka prilik za sprejem postav, ki bi unijam vzele svobodo Ničesar bi ne moglo v tej razum ter enotno delavsko fe- deželi povzročiti ugodnega po- deracijo. Četudi na konvenciji Ija za fašizem bolj kot bi ga v Denverju njihov glas ni mo- bratomorni boj med AFL in gel nadkriliti klicev za borbo CIO. Unija bi skebala zoper u- proti CIO, je koncem konca nijo. Poboji med pristaši ene vendarle prevladal, ne v kon- in druge bi bili večji in pogo- venčni dvorani, ampak v argu- stejši kot so bili med pristaši mentih s tistimi, ki so na čelu UMVVA ter PMA v Illinoisu. AFL, oziroma starih, konser- Se nedavno je izgledalo, da se vativnih strokovnih unij, zdrav bo tako umorilo stanje razširi- človeški razum, lo po vseh Zed. državah. Rchnenje v Denverju • Na-zadnji letni konvenciji Ameriške delavske federacije (AFL), ki se je vršila v 1') n-verju in je bifa zaključena prošli teden, je skozi vse dni razprav izgledalo, da je civilna "SEDEČI STAVKARJI" ZMAGALI i\ovo japonsko cesarstvo na severnem Kitajskem ima 80,000,000 ljudi Naravna bogastva za Japonsko glavna pridobitev. — Zagozda med Sovjetsko Unijo in Kitajsko razširjena in podaljšana Strategi japonskega imperializma so obrnili s svojo "nenapovedano" vojno proti Kitajski pozornost svetovne javnosti zgolj na bitke za šanghaj in na avijonske napstde na glavno mesto Nanking ter na j južno-kitajsko pristanišče Kanton. Nov japonski protektorat Med trm so skoro nemoteno v nekaj tednih — dasi po dolgotrajnih pripravah, osvojili velik kos Kitajske na severu, V premogovniku Lehig Navigation Coal konipanij«* v Coal Dale, Pa., kj večji, kot pa drŽave Peilll-je ostalo na .rdeči stavk, 41 premogarjev 1.300 ^vljev globoko to!,ko dn,, syJvania JfclaVVare, Matild, da je družba na posredovanje governerja tarle-a pri lat* ▼ predlog za poga« janja s stavkarji. Na sliki »o delavci, ki so sedečim ttavkarjeia poklali v rov * ITgllia, >> CSt \ Ugllia, North živila in odejo. Iz simpatije do njih je bilo pri isti družbi na stavki par ti»oc iCanolina, Georgia, South Caro-drugih premogarjev. (lina, Tennessee, Kentucky, .. ------—j— ———rrzr------- «—------——--:———1 Ohio, Indiana iu Illinois skupaj. Na tem ozemlju živi okrog SO,000,000 Kitajcev, ali približno toliko kot ima prebivalcev Japonska sama. VVILLIAM GREEN predsednik Ameriške del. federacijo vojna med unijami dveh nasprotnih si taborov ne samo neizogibna, ampak da bo poostrena do ek (,0C('la utr(,i in si zgradi la tudi nekdanje glavno mesto močnejši vojni aparat kot ga kitajskega cesarstva Peking. že lma- bo ime,a sovjetska Ru-()d kar je Kitajska republika, |8|J'a ob s,bin'i skozi ()MKaimn enako tudi glasilo unije pre- . uveljavijo. I™1'1.1. sv,.),im' ,Jll.(,mi 'Jal ka milijon članov. Kampanja med |trdi (|a je mikad0 poslal svojo mogarjev ter razni drugi listi iJ č rnijo. ( e plan« jo v stavko ne- delavci v tekstilni industriji je armado na Kitajsko, ker je Ja- ni voditelji unij CIO so bili v I redstavniki A r L. zbrani % pripravljeni in neizvezbam za-.|,aj zdaj v polnem zamahu. ska v ••sjiobranu". Vrh te- odgovorih in polemikah z AFL prav tako nekompromisni. CIO je prosli teden imel prvo veliko konferenco zastopnikov pridruženih unij, na kateri je i > 11 glavni predmet — kako odbijati napade AFL in ji vračati s protinapadi. Denverju, so odklonili ona predloga. Sprejeli pa so načelno predlog za posvetovanje, na katerem naj zastopajo AFL trije in CIO trije člani. Pridejo naj skupaj ne da bi se kaka stran v naprej obvezala kaj in kdo naj bodo industrialne in Mnenja, ki so jih izražali ka' tor k(I° »trokovne unije. predstavnik teh dveh unijskih rI° Je "at<> od *v°J^a I)rvot-zvez drug proti drugemu, so nega predloga odstopil m spre-bila tako "ognjevita", žaljiva jel predlog AFL. Zastopniki m izzivalna, da niso dajala „j. : oboh skupin hc snidejo v pon-kakega upanja v sporazum. :'»eljek 2o. oktobra v U ash.ng-Oba tabora, posebno še AFL, tonu ~ trije od vsake — toda sta poudarjala, da sta priprav-1 v »'esnici bodo neuradno zasoljena na odločilno borbo. A pane na posvetovanju s svojimi ........ vendar, — oboji so se po plohi reprezentanti vse velike un.j- si(|nry ||iI|m. hudih besed in pod vplivom j (Nadaljevanje na strani.) renči CIO v Ath razsodnih ljudi premislili in niso skočili v katastrofalni raz koU Razsodnost na V AFL in v CIO je veliko od- njo je polom prav tako, ako ne |Sploh so unije ( I() vzlic silo- ^ u Kitajski "komuni-se bolj neizogiben vitemu sovražnemu nastopu pred katerim jo je treba Ko se je ( IO lotil dela v ta- korporacij, vigilantov, policije ot u vlada v Tokiu trdi da ko velikem obsegu, kot ga je in sodišč dosegle v enem letu k(),jc Kitajce na Kitajskem zapocel lani, so imeli vodilni toliko uspehov, kakor unije nak|onjenosti do Ki- clani vse to v vidu. Ampak s |>rt.j sko.i desetletja. Iji bitka ujskc popravljena jo je vzeti cinca nje m se tudi me ne dose- ter organizaloridna kampanja v ;,trstvo in od Kitajcev ne za-ze, torej je treba akcije, ki bo j(. sele v početku, je dejal Hill- htrva drugega, kakor prija-kaj zalega, četudi so radevo- man. (Hjstvo d() japonske. Obe de- lje priznali, da bodo žrtve velike. Mnogi delavci so vsled svojih aktivnosti za unijo bili od-slovljeni, vpisani na črno listo, in tudi takih ni malo, katere so želi bi potem vzajemno delo-Pogozdovanje v Sibiriji va,('v obojestransko korist. Resnica nasprotna Sovjetska Rusija je pogozdi-la v Sibiriji prošlo poletje nad Resnica je, rla hoče Japon-milijon hektarjev goličav. (Ire ska podložnost Kitajcev in pa bossi vsled njihne agitacije za se ji posebno za ohranitev ne- kitajska bogastva za izrablja-unijo uničili. j katerih redkih živali iti ptic, ki nje v svojo korist. an je na konfe- se nahajajo samo se v teh kra-| Z Mandžurijo si je pridobila Atlantic Cityju po-1 jih. velike prirodne vire in prostran govornih funkcionarjev, ki so delovali in še delujejo za spo- oittiiii ras* pohodu Vatikanska diplomacija zavožena v fašizem e veliko od- i ■ ■ V Moskvi so se že pred do-1.strokovna internacionala pa brim letom in pol odločilo, da želi dokazati, «1 a ji je resno za ne bodo komunistične interna- enotnost in zato si že mesece cionale strokovnih unij nič več j prizadeva, da pride v spora-negovali, ker se jim akcija ni Izum s socialistično mednarod-obnesla. no zvezo strokovnih unij. Zato je zveza unij v USSR | Razen v USSR se ni mogla pripravljena pridružiti se med- komunistična linijska zveza ni-narodni zvezi stvokovnih unij,! kjer uveljaviti. Zato je prene-ki jo vodijo socialisti, pod po-j hala snovati svojo internacio-gojem, kajpada, da dobe ko- nalo in se odločila za skupnost munisti v nji toliko važno me- s socialisti. sto, kot jim po velikosti njiho-l Kako bodo pogajanja izpa-vih organizacij v sovjetski Uni- dla, je seveda zdaj š<> vprašaji pripada. - __ j nje, a izgleda, da koncem kon- Socialisti so za sporazum, a ca le pride do združenja, ker komunistom ne zaupajo, češ, je združenje potrebno v inte-skušnje nas uče, da smo se še resu vsega delavstva vseh po-vselej "urezali". Komunistična i klicov. (.lltIHVO V ritoriiAiui' morda ni vse zanimivo. Ampak baš tisto, ki je najman j zanimivo9 je delavcem najbolj potrebno Z nobeno pogodbo ni Vatikan zavozil svoje politike toliko kakor s paktom, ki ga je pred leti sklenil z Mussolini-jem. Papež je z njo dobil košček zemlje za svojo državo in "vojno odškodnino", a ob enem je postal s svojo "državo" vred poljubno orodje italijanskega fašizma. Ako sodimo po člankih v Mussolinijevem glasilu, je papežu namignjeno, da je fašizem v Haliji že tako utrjen, in mladina toliko pod fašističnim vplivom, da mu pomoč katoliške cerkve in papeža ni več neobhodno potrebna. Diktator Hitler, dasi sam katoličan, pa cerkvi še veliko bolj kaže roge, čeprav mu je papež že dostikrat zagotovil, da je v vojni i proti "komunizmu" pripravljen sodelovati z njim in prav tako vsa katoliška cerkev v tretjem rajhu. Zelo ponesrečena poteza je bilo tudi pastirsko pismo španskih škofov, o katerem pišemo na 2. strani v tej številki. Cerkvi je povzročilo ogromno moralno škodo. Vrh vseh teh ne pri lik in po-lomijad je prišel Vatikan v smolo tudi radi japonske inva- zije na Kitajsko. Zastopnik a-meriške časniške agencije Associated Press je dne 1 1. oktobra brzojavil ameriškemu časopisju iz Vatikanskega mesta (papeževe države), da je sveta stolica v zaupnem pismu naročila katoliški duhovščini na Kitajskem in Japonskem, naj podpira japonsko armado na Kitajskem vselej in povsod, kadar se bori proti "komunizmu". Vest so priobčili \si ameriški dnevniki in poročevalec je v nji izjavil, da jo je dobil iz "zelo zanesljivega vira". V Vatikanu so se zdrznili.* kajti kaj naj svet misli o cerkvi, ki je z dušo in telesom u-dinjana fašizmu in ga*podpira na bojiščih! Zato je sveta stolica svojemu apostolskemu delegatu v VVashingtonu naročila, da naj agenciji Associated Press pojasni, da je bila vest glede pomoči katoliške cerkve v korist japonske invazije na Kitajsko izmišljena in ameriške i iste prosi, da jo prekliče-jo. Vatikanu so ustregli in priobčili njegovo zanikanje. Ampak verjame mu nihče, kajti dejstva so boljši dokaz kakor zanikajoče besede. norčevanje z brezposelnimi Časopisje, ki ga laatujejo magnati in bogate korporacije, se rado norčuje iz tistih brezposelnih, ki prejemajo relif, namesto da si bi poiskali delo. Pravi, da relifniki izrabljajo davkoplačevalce, ker rajše prejemajo podporo, kakor da bi se preživljali s poštenim delom. Chicago Tribune na primer trdi, da prejema v Chicagu podporo med drugimi 32,160 takih oseb, Iti so za delo sposobne, dočim imajo privatne posredovalnice ponudbe podjetnikov za 14,0000 služb, toda jih ne morejo izpolniti, kef ni delavcev, ki bi jih hoteli prevzeti. To je seveda propaganda proti brezposelnim "na relifu*'. Verjetno je, da imajo privatne posredovalnice precej lakih "služb" na razpolago, katerih ne morejo izpolniti. Toda kakšne so te službe? Prvič, treba jih je drago plačati, denar pa si razdelita lastnik posredovalnice in delodajalec. Te službe so večinoma začasne, to je, delavca drže nekaj časa, nato ga odslove in izkoristijo drugega na enak način. Dalje so tu in tam na razpolago take "službe", v katerih mora delavec garati za kak kvoder na uro, da nr zasluži niti za hrano in obleko. Dajte brezposelnim priliko dobiti delo, ki bo dostojno plačano, pa ga bo vzel veliko rajse kakor relif. /r— ■^■rrrsfBP! 1» R O L E TA REC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba. Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjemh državah /a celo leto Jf'1,00; za pol Ifta »1.75 za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto za pol leta $2.00. V»i rokopUi in ogla«! morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljki. iH»|K>hlne za priobči te v v številki tekočoya tedna. 1» K O L K TA K E C Posledice "nenapovedane" vojne enake kot če bi bila napovedana Publiahed evory Wednesday by th'.' Jujfoslav \Vorknu>n'g Publishing C<». Inc. h>t*blinhed 1*08. Kditor ...................................................................Frank Zaru. Business Manager.......................................jOharle« Pogorelec. A as t. Bditor and Asst. Husiness Manager.....Joseph Drasler. SI BSCIMPTION KATBS: United States: One. Year $3.00; Six Montha $1.75; Three Montha $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Montha $2.00,T PROLETAREC 1301 S. Lavvndale Ave. Telephone: ROCKWELL 2864. CHICAGO, ILL Odgovor katoliške cerkve, kakršnega je bilo pričakovati Pastirsko pismo škofov v fašističnem delu Španije, v katerem apelirajo za pomoč generalu Francu, je osupnilo mnoge, ki verujejo v krščanstvo. Cerkev, ki se navdušuje za vojno v korist fašizma, .ni in ne more biti krščanska. Zelo je presenetilo pristaše krščanskih nazorov tudi odstop škofa škofije Baske. Vatikan ga je v to primoral, ker ni hotel podpisati pastirskega pisma za fašizem v Španiji. Potrebno je, da se v obranroo krščanskih idej nekdo zgane, pravijo v Angliji in Zed. državah razni cerkveni možje protestantskih konfesi'. V Zed. državah je 150 vplivnih protestantskih duhovnikov, profesorjev in lajikov izdalo spomenico, v kateri so vprašali katoliško duhovščino v Ameriki, kaj ona misli o pastirskem pismu španskih škofov. V nji poudarjajo, da so fašisti v Španiji rebeli. ki so se /.arotili vreči ustavno vlado, katera je na krmilu po volji večine volilcev. Kaj misli katoliška cerkev \ Zed. državah o Murih, ki jih ima general Franco v Španiji? Ali morda branijo krščanstvo? In o nemški intervenciji v Španiji? Hitlerjev režim preganja katoliško cerkev v Nemčiji, ali je potem mogoče, da se zanjo bori v Španiji? Dalje, kaj misli oficijelna katoliška cerkev v Zed. državah o napadih Hitlerjeve in Mussolinijeve zračne flote na civilno prebivalstvo v španskih mestih? Sploh, ali se s pastirskim pismom škofov v Španiji, ki hočejo pomoč fašizmu, strinja in ali ga smatra za krščanski ali za fašističen dokument? Odgovora dolgo ni bilo, kajti visoka katoliška hierarhija v tej deželi na taka vprašanja iz vrst veljakov protestantske cerkve ni bila pripravljena, ker jih ni pričakovala. Drugim enostavno zaluči. da so komunisti, ali da simpatizirajo s "komunizmom", toda voditeljem protestantske cerkve takega očitka ne more vreči. Končno so se katoliški svečeniki dogovorili, kakšen naj bo odgovor, da bodo "argumenti" v njemu "držali". Izročil ga j<' v javnost Rev. Samuel Knox \Vilson, predsednik Loyolske univerze v Chicagu, ki jo vodijo jezuiti. Podpisali so ga razni vodilni katoliški duhovniki in lajiki. In kaj pravijo? To, kar je bilo pričakovati, S pastirskim pismom španskih škofov soglašajo in ga opravičujejo, češ, da se katoliška cerkev v Španiji bori ob strani generala Franca proti "komunizmu", ki je poklal že nad štirinajst tisoč duhovnikov, nun in lajikov, porušil cerkve, zaplenil cerkveno imovino in izvršil razne druge zločine proti krščanstvu. Katoličani sovražijo vojno, pravijo v odgovoru protestantom, toda upor v Španiji proti lojalistični vladi je povsem upravičen in katoličani ga podpirajo, ker so za Boga in krščansko civilizacijo .. . Komunizem pa sovraži oboje — Boga in krščanstvo. Zares — prav jezuitski "argumenti", ki morda vlečejo katoličane in nepoučene drugoverce, a pamotnih ljudi in resničnih pristašev civilizacije niso prav nič prepričali, da je to, kar počne oficijelna cerkev v Španiji, v obrambo krščanstva. Mnogim katoliškim veljakom je bržkone neprijetno zagovarjati fašistično početje škofov v Španiji, toda ker je tudi Vatikan za fašizem, si ne morejo pomagati, kajti katoličanom ni dovoljeno dvomiti v nezmotljivost svetega očeta. Iz Jn^os^ivijj« Premier Htojadinovic, ki bil na obisku v Franciji, J** Nekje na Sloven "lili vprizorili Can em i r ie o m:-! > f -tr- francoski vladi obljubil, da se so "Pohuj sanje V doli, ii šenl- bo Jugoslavija iskreno držala flor junaki" ', Ce nzorska oblast zavezništva s Francijo. Za |>a je igro za bra ni ta. V/ rok b t- njim je storil slično obljubo ru- je je, ker se em i vloga nana "t munski kralj Karol Angliji in na "Konkordat' '. K i itv Ivan Franciji. V potolaženje sU Cankar to igro napi-al , še ni imeli obe državi (Jugoslavija bilo Jugos lavi ji ne koi i korda- in Rumunija) velike vojaške ta, ki jij letos tako ž alostno manevre organizirane t a ko, da umrl (ste čitali članek v prej- ni jem Proletarcu ? pa se konkordaino maščuje celo nad deli. J.tponci so rafiad.b za z»vzetje Sangbaja pobili C«l;-t »'utun v Satu.haju v plamenih po bombardiranju ze tisoče prebival*'va in porušili velik del mesta. Slika: z avijo ov KOMENTAR JI Kako to, da ne teste drug t-ga. kakor se le kregati: unija proti uniji, socialiat proti socialistu, demokrat zoper demokrata, komunisti pa med seboj še celo streljajo drug drugega. — J. Detroit. * "Ljudje so človeški stvori," nekdo enkrat rekel in zapisal. Roosevelt v svojih radio-govorih to v enomer ponavlja. Bistvo njegovih izvajanj jo: "Vsi smo neumni in zato je naša družba in uredba toliko neumna kolikor smo mi neumni. Ampak se lahko učimo, da ne bomo zmerom zgolj nespametni. Naloga "Nap rej a" je "prizadevanje z dviganjem delavske 'zavisti*, prepričevati Slovence o nujni potrebi en u nosti" itd. Dvigati 'zavist' ne bo težko delo. Sicer so nedvomno mislili na zavest, morda celo na razredno zavest delavcev, toda stavec je napravil malo 'pomoto', ki pa koncem konca ni pomota. "Naprej* pravi, rla je tednik "slovenskih protifašističnih delavcev v Ameriki in Kanadi." Za svoje odbornike označuje Antona Hrovata, Matt Spoler-ja in Geo. \V it ko vira v Pitts-burghu, Pa.. Antona Rupnika. Joseph Presterla. Ano Urbas, Ahaci ja Prezlja in Antona Janšo v Clevelandu. in Joe Ko-tarja. Jack Kapel ia ter Frank Modica v Detroit i; Halje Viktorja Poverka \ Vukonu, Pa. | in Joe Miketiča v VVinds rrju, i Kanada. Za lastnike lista se smatra vse naročnike. Resnični lastnik "Napreja" je "Radni- v • k i Glasnik" v Chicagu, ki ga iiidi tiska. "Naprej" je urej<-van povsem drugače kot nie-•rova prednica "Delavska Slovenija" in tudi drugače kot njegov prednik "Delavec". Na konferenci, ki je zasnovala i smernice "Napreju", so. i leg nekdanjih iti današnjih Komunistov sedeli taki, ki so prišli mogoče naravnost od nrtšo i..." Tako ugotavlja "Naprej" sam. V PitNburghu. kjer se .j • konferenca vršila, ie pač tudi to mogoče. Sicer ni-o na konferenci nikogar vprašali, kako strankino legitimacijo nosi v žepu ali srcu . .. ali kateri cerkvi pripada, pravi "Naprej", vendar pa, ko so se m koliko seznanili drug z drugim, so spoznali, da so prišli bivši in sedu-| nji socialisti, bivši in sedanji komunisti, dalje ^trankar>ko neopredeljeni ljudje, ki pa se mogoče štejejo še med dem >-krate, in pa taki. ki so mogoč prišli ravno iz cerkve, ki je \ bližini dvorane, kjer so zborovali. Zmešnjave ni bilo. ker ni so govorili o ničemer, kar Slovence razdvaja, ampak ie proti fašizmu, ki je nam vsem sovražnik. * V protisovjetski alijanci so j med Slovenci v Ameriki "enotno združeni Molek, Garden. Trunk. Pire, Debevec itd." Tako pravi A. II. v "Napreju". Kajne, imenitna "enotna fronta"! Pire. Debevec in Trunk se j bodo čudili, kako so se znašli v nji, a tudi Molek in Garden bosta čudno spogledala. Kot da so po nesreči padli v jamo, s katere se jim ni mogoče iz-kobaeati! Največja cenzorja današnje dobe Hitier in Mussolini nista cenzorja samo v njunih deželah, ampak povsod, kjer moreta uveljaviti svojo voljo. V Jugoslaviji ni dovoljeno Mussolinija žaljivo kritizirati bodisi v tisku ali na zborovanjih, ali ga smešiti v karikaturah in slikah. Niti ne v drugih deželah, kjer ima Italija bodisi vpliv, ali ki se boje Musslinijeve vojne sile. Ko je svoječasno neki list na češkem objavil za dučeja "žaljivo" karikaturo, je italijanski poslanik po naročilu vlade iz Rima protestiral in od tedaj morajo biti češki listi v poročilih o italijanskem diktatorju ter njegovi politiki jako oprezni, da ga ne užalijo. V Pragi Je bila nedavno otvorjena razstava političnih slik in kartunov, med katerimi je bilo precej takih, ki "žalijo" Hitlerja. V Berlinu so protestirali in nemško časopisje je bilo polno svete jeze proti čehoslovaski, ki se drzne smešiti der fUhrerja! Oblast v Pragi se je požurila, da so bile slike, ki so razjarile tretji rajh, iz razstave odstranjene, kajti Nemčija je nevarna soseda. Tudi buržvazno časopisje v Franciji in Angliji se ogiba "izzivalnih" slik in člankov o Italji in Nemčiji, ker bi kvarili "prijateljske" odnosaje med temi štirimi deželami. Tako ta dva cenzorja kratita svobodo tiska ne le v njunima deželama, kjer je splofc nič ni, temveč v skoro vsej Evropi. Ampak večno ni še trajala nobena cenzura in tudi njuna ne bo. Komur se ljudje le preveč laskajo in ga hvalijo, se kmalu navadi povzdigovati samega sebe.—Johnson. Trajna nevtralnost je dokaz šibkosti.—Košut. Diktatura se more vzdržati edino s silo. Ampak ko prikipi potrpežljivost ljudstva do vrha, se spremeni v odpor in diktature je konec. KAKO NAJ ORGANIZIRAMO NAŠE KULTURNE PRIREDITVE" človek mora biti zmerom pripravljen na vsak dogodek v življenju, kajti ničesar ni trajnega.—Menander. Ako bi bili delavci toliko sposobni za organizacijo kakor za razdruževanje, bi bili kapitalisti že davno ob vladno moč. Gornji naslov je vzet iz "Delavske Politike", glasila slovenskega socialističnega gibanja v Jugoslaviji. Tako tudi dopis, ki nosi podpis "Matej". Ponati.skujemo ga tu radi tega, ker priča, da so problemi in "gospodarske" težave staro-krajskih delavskih kulturnih društev enake, kakor nase. Njegova izvajanja se glase: "Najprej moramo vedeti, kakšen namen imajo naše kul-i turne prireditve. Naše kulturne prireditve naj bodo predvsem manifestacija za duhovno naobrazbo delovnega ljudstva v zmislu ideje socializma, ki naj preobrazi svet. To delamo z govorjeno in tiskano besedo. z godbo in filmom. Predavanja, dramske prireditve, recitacije, petje itd. mora biti v skladu z osnovno zahtevo de-j lavskega kulturnega gibanja, t. j., da služi duhovnemu pre-, bujenju bednih in izkoriščanih.; Za recitacije n. pr. imamo svo-4 je pisatelje: Ivana Cankarja, Seliškarja. Klopčiča, Cerkve-nika. Toneta Mačka itd. V svojih vrstah moramo iskati talente, ki i i m lahko poverimo izvajanje programa ob priliki kulturnih prireditev. V mladi generaciji je treba znati najti ta-1 lente, ki se potem lahko uveljavljajo na tem ali drugem področju, pri čemer se ji treba zavedati, da ne gre za poedin-ca, ampak zato, da ta poedi-nec služi skupnosti in pomaga dvigati duhovno naobrazbo množic delovnega ljudstva. Navadno je pri nas združena s kulturnimi prireditvami tudi zabava. Proti zabavi se čuiejo prigovori. Deloma so u-pravičeni. Torej je treba tudi zabavo organizirati, da iz kulturne prireditve ne nastane plehko veseljačenje s plesom in pit jem. Ples sam ne smatram za najhujše, hudo pa je, ako traja kulturna prireditev po zaključku programa še naprej pozno v noč in v rano jutro brez vsakega programa. Zabave, na katerih se sodrug spozna s sodrugi, razgo-varja z njimi, poje itd. so koristne, ker vlivajo človeku ve selje in ga razvedre. da se v samo veselilo." Zares, to pa je "politika"! Glasilo "protifašističnih" delavcev za enotno fronto s katoliškimi "politikanti"! Od kdaj pa .) oni "protifasisti"? * Tudi Louis Zorko je dobil v "Napreju" po grbi. ker se je "lav 110 v tednih volilnega boja odstranil iz mesta in niti na mc nda edini shod, ki je bil r. lita-n. prišel nj." Ampak" sedanji in bivši komunisti" vzlic tem neprilikam liso poparjeni. "Bodimo zadovoljni." pravi "Naprej", "da ie zdravi razum odvrgel vsa.) reakcionarni načrt za štiriletno župansko dobo , . ." * Ako želite na obisk v Jugoslavijo in niste bili ameriški državljan že leta liMS, ob času razpada Avstro-Ogrske, vas Jugoslavija >rnatra za svojega državljana, čeprav imate "drugi papir". Ameriškega potnega lista vam jugoslovanski konzuli v slednjem slučaju ne smejo vizirati, ker tra Jugoslavija ne prizna, ro hočete, da bo veljaven, se morate javiti jugoslovanskemu konzulu s sporočilom, da se odpovedujete jugoslovanskemu državljanstvu. cemu to? Saj bi lahko konzuli imeli dovolj drugega dela kot pa reševati prošnje za razvid ja vi jen je jugoslovanskega državljanstva? * Koledar Ave Marija plačuje sotrudnike z mašo. Njen u rechiik je opravil eno za žive iin rajne sodelavce in ob enem zapisal: "Naj jim Bog na Marijino priprošnjo vse bogato povrne z večnimi darovi." * Odborniki JSKJ pravijo, da je njihova organizacija nepristranska, zato morajo biti pri svojem delu v jednoti tudi oni nepristranski. S tega razloga so sklenili, da njih pravila društvom branijo pripadati v Prosvetno matico, ker ie ta ustanova v zvezi s politično organi-cijo "in deloma protiverska". Letos v o. tudi odklonili dati oglas v Ameriški družinski koledar, dali pa vo ga v koledar "(•lasa Naroda". V zapisniku i "za javnost" tega niso pove- . <; bile Franci ji in Angl'ji v seč. ' * "Delavska Politika" poroča: Fašizem »e kiti s pavjim per jem V julijski številki "Delo proti tuberkulozi" je izšel članek "Ogled sanatorijev v Istri', katerega jV napisal g. dr. Tomaž Furlari. V tem članku jo opi-al sanatorij "Ancarano" r »r i Kopru, kjer beremo med drugim tudi t »-le: | T()maž Ma.arvk . 'Ta sanatorij je predstav- ,h,lav,ko gibanje v iu-, ljal za mene dvojno zanimivost. Prva zanimivost ie zap >-padena v- dejstvu, da je to ljudski sanatorij: In-tituto Natio-nale Fascista della Provid nzn soziale. Ta naslov pove, da i"i(,ru ,, k;l,e,em sanatorij zgradil lašisticni režim in ira tudi popolnoma vzel ržuje." Na to nepotrebno hvalo, ka- C.) Zdaj vpra vm je njegov irni Na Hrvatskim imaio *"aš; • -čno organizacijo "Križarji". Trdijo, da ima 40,(100 dan »v. Njen glavni boj je proti Jud >m in 'za krščanstvo", če > logični/ sr bi morali od » či !udi Kristusa, ker je bil Jud. imel nt »van- s k i h krajinah, pa tudi na m" slovanske nacionalistične po-krete, velik vpliv. Ka i' liti » pisali o njemu bolj, . k ir pa o pokojnem kra ju Al k an- morali pitati tudi če bi ga hoteli omalovaževati. I'prava bratovskih skladnic tero ie g. dr. Furlan napisal na|v Sloveniji je kupila na G »i i i- i račun fašizma v Trstu bi pri- 'j,lizu Jesenic 'J 1 hektarov v. li-pomnili sledeče: k() po^stvo, ki bo pr« urejen » Sanatorij "Ancarano" jc za okrevališče za rudarje in zgradila 1. 1912. Okrajna bol-1 piav£ar je .Poleg zgrade stavbo niška blagajna v Trstu, katere /a otroško kolonijo, uprava ie bila v rokah tržaških : * socialnih demokra4ov in čijej V Jugoslaviji je milijone ne-ravnatelj je bil od fašistov od- pomenih, kakor smo že poro-stavljeni s. dr. Puecher. Ta Oali. Brezposelnih učiteljev je toliko, da i)i problem analfa-betstva lahko rešili. Toda ne- Seja federacije SNPJ v zapadni Penni natorij je bil namenjen za re knvalenscenrtne in slabokrvne delavce. Za časa vojne je bol- ma noVaca za škole. niška blagajna zgradila še dva _________ paviljona za slabotne otroke članov blagajne. Ravno tako je bolniška blagajna uredila in vodila veliko gospodarstvo Cudyf Pa _ Xu se ho v na tem prostoru. Ta sanatorij j del jo 2 \. oktobra vršila seja ie slovel po vsej stari Avstriji, j federacije društev SNPJ. Pri-Ko je fašizem zmagal, je med fne se ()h 10. dop. Udeleži se je drugim demontiral bolniško tudi Zorko, ki je v Cle- bl a ga j no na minimum, sanato- j velandu aktiven v društvih nj "Ancarano" pa izročil v iz- SNPJ, v JSZ in v raznih dru-koriscanje fašističnemu zavo- organizacijah. Zdaj je v du. Toliko resnici na ljubo. Pennsylvaniji na agitacijski * i turi. "Istra," glasilo Saveza Jugo-|__ slovenskih Kmigranata iz Julijske Krajine, pravi, da je nje- Na Poljskem znajo , t Ko se je poljski vladi zame- na borba vrlo težka . 1 » ., . . . . . ... . rila unija učiteljev, je odstavi- umevno, kaiti Jugoslavija je la ves odbor komisarja. in je imenovala oklenila z Mif*tl dilnim jugoslovanskim (srh- John riseherju skim) državnikom, kadar kri- John FJscher, predsednik t i žira j o MussolinijeVo politiko, največjega lokala unije Pro- * gresivnih rudarjev v Gillcspie, l rbanec je v Italiji zdaj Cr- n, f jo voditelj gibanja za spo- • In st' k:,llk,) drueih slo- razum te unije z U. M. \\\. ki venskih imen so poitabjančili hi c|nvedel do-združenja obeh toliko, da j;m morejo le še v - organizacij. Pred par tedni se ščaki ugotoviti slovensko poreklo. * • \* Idriji .so zgradili med Slovenci impresivne krožke za propagando v korist fašistične Italije. Slovenci, ki so se prodali. so zdaj vplivni in jih je treba poslušati, ako hočeš več ali manj vsaj v miru živeti. je vršila v ta namen konferen- dali. kar ni prav nič pod.»bn » nepristranosti, in to jim bi človek lahko zameril. Ne to, da so dali oglas v omenjeni kole-j dar, ampak način in pa njihove argumente na seji, katerih eveda tudi ni v objavljenem j zapisniku, ampak morda samo v originalu. Dvomim, da ima kateri s'ovenski koledar večjo cirkulacijo, kakor naš in vsled tega je za oglašanje prav tako| dober, če ne boljši, kakor vsak 'ca v Springfieldu, na kateri so drugi. In tudi "brezverski" aii bili zastopani lokali t'. M. \V. "protiverski" ni bolj kakor ko- in mnogi lokali P. M. A. Joe ledar, katerega so sklenili pod- Ozanič, predsednik slednje preti, če je Lemont in "Am.! imenovane linije, je izjavil, da Slovenec' glede verskih stvari zastopniki lokalov PM \ niso kaka avtoriteta, bo veljalo nju- bili pooblaščeni od glavnega no tolmačenje, da je podvzetje odbora pogajati ;> l'M\V. "C». N." v Nevv Vorku 'proti- zato so kršili pravila voj;e unije iu zaslužijo "disciplinarno akcijo". To je Ozanič s svojo 4 JOHN KIS! hi R versko* in katoličanom zapove d ujeta, da ffi ne »mej» podpirati. Torej ga smatrajo z ver- eksekutivo tudi podvzel. John kakor s koga stališča enakim naše podvzetje. Pri čitanju naše ponudbe sc potemtakem na seji na Klyju radnikov, ker so se ud niso ravnali prav nič nepri- konference z Za.«topn'ki Fischerja je odstavil od pred-sedništva lokala v Gillcspie in z njim vred tudi več drugih u- o i .....n li- st ransko. Potrebno je. da se to| sprotne" unije (C.M\\ ) tu ugotovi. Tudi njihov javen scher je predsednik soc. Irtn zapisnik bi lahko to konstati- ke v Illinoisu in leta l!KIf»jeb:l ral, namesto le oni, ki je v ar- kandidat soc. stranke za i»li-hivu.—C. P. noiskega governerja. VALERIJ AN PII)MOCYLNYJ MESTO 99 n o m ii * Poslovenil za "Proletarca" TONE SELISKAR --*_ >9..... » • • ! (Nadaljevanje.) Število prednikov bi ga razveselilo, do učenosti teh tako vplivnih pisateljev pa bi se prav gotovo zgrozil, če ne bi pravočasno ušel i denarjem v žepu, ki se mu je zdajci zdel kakor izkupiček nečedne prevare. Zakaj so mu ga pravzaprav dali? Mar bo zares kdaj takšen pravi književnik, kakor so oni na iofi? Ali bo kedaj obvladal taksno nepresi-Ijeno vedenje in dovršeno izražanje? Ah, saj to je nemogoče. Ne, ne, med književniki ni mesta zanj! Nikoli več ne bom pisal! si je govoril, čutil pa je, da na ta način le sam sebi laska in prav dobro je slutil v sebi skrito misel, da bo ie pisal, celo lepo pisal, lepše od vseh teh ši-rokoustncžev! Denar je takoj izdal. Kupil si je ceneno volneno obleko in ko se je preoblekel, je sel k lekciji. Po kosilu si je kupil spotoma nekaj drv, ki mu jih je na samokolnici privlekel do stanovanja strgan, umazan delavec. In tako je sklenil ostati doma, ogreti si sobo ter si zakrpati perilo. Zbral je vse svoje perilo, pripravil si je ši-vanko, niti, najslabšo srajco je raztrgal za krpe, vse to razložil poleg peči, pokleknil in zanetil ogenj. Ko je zavonjal toploto, po kateri je hrepenel sleherni koš ek njegove kože, je radostno pozdravljal vodno bolj kipeči ogenj, njegove rdeče plamenaste jezike in dim, ki se je vil nad njim. Večer je bil še vedno vlažen, ves kuštrav od oblakov, siv, vetrovit. Ni prižgal luči. V mra^u se je njegova senca groteskno, kakor velikanska roka, zamahovala po svetlobi bleščečega ognja. Pogrnil je na tla odejo, sedel nanjo in se lotil šivanja. Toda medlost, ki je legala iz toplote vanj na obraz, na prsi, mu je kmalu umrtvičila prste, šivanka mu je zdrsnila na tla. Prav nič se ni potrudil, da.bi jo pobral. Ves izmučen se je stegnil po tleh. uprl se na komolca in naslonil glavo v roke. Zdaj je bil plamen prav nad njim. Živ, ves nemiren in čaroben. Poglej, mogočnega praboga! Ogenj! Saj sta bila dobra znanca, saj je bil ogenj mejnih vseh njegovih važnejših živ-ljenskih podvigov. Ali ni to prav takšen ogenj, ki ga je grel na pašniku, kjer so živeli strahovi in volkovi? Ali ni prav v ta plamen utapljal svoje poglede, ko je kot vstaški vojak počival po krvavih bojih ob robu gozdov, kjer so se prikazovali odsekani panji kakor četa sovražnikov? Glej ga, zda i pa se je v mestu srečal z njim! Jesenska noč je, toplota se širi iž njega. Mar se tu v srtdi mesta ne skrivajo še večje nevarnosti kakor so bili oni strahovi na stepi in sovražniki v boju? In k temu pekočemu ognju je plamtel njegov notranji plamen in nepremagljiva sila po življenju, ta čudoviti plamen, ki hoče vse više in više, ta čudoviti plamteči zvok, ki kliče v nove, neprestano nove pohode! Ko je bil tako ves zaziban od toplote v spomine in ko je spet spoznal ^voja otroška leta in celega mladega človeka v sebi, je začutil silno trdnost svojega življenja. In tako se mu je oživljal v duši ves že uspavani del minulega, zapuščeni drobci, vsa žetev sedanjega in vse to se je širilo vse do tja, do kamor je segel njegov spomin in še dlje, kjer sploh ni bilo ničesar več. Vse to ga je navdajalo s trepetom, kajti pred seboj je v nedo-gledni dalji zaslutil prav takšno večnost, po-sestrino one, iz katere je prišel, vse ono, kamor bo konečno moral stopiti. V tem vznesenem stanju otožnosti se je odrekel vsemu svojemu znanju in vsem svojim mislim, pozabljal je na včerajšnje in na vse kar bi bilo jutri in vse bolj se je potapljal v prelestno 8anjarenje, kjer ni bilo ničesar resničnega niti mogočega, kjer obličja zagore in ugašajo kakor pregorele iskre. Nič več ni mislil na krpanje. Ves poln želj in hrepenenja se je prijetno utrujen zleknil po podu. Naslednjega dne je sklenil iti v lektorski urad, da bi si priskrbel še nekaj novih ur, kajti ta honorar še zdaleka ni kril njegovega proračuna. Saj je imel dovolj prostega časa, ki bi ga lahko koristno uporabil za učvrstitev vezi me mestom in vasjo. Oh, ta vez! Testo je mislil nanjo in še celo v sebi je čutil težave tega uresničenja. Videl ie mesto kot mogočne središče tega stremljenja, okoli katerega se kakor krhki planeti vrte vasi, ti večni sopotniki njegovega gibanja, delci, potegnjeni v razžgano območje tega silnega solnca, ki se morajo prilagoditi vsem njegovim novim predpisom, njegovi sili in podnebju. Bolestni razvoj te zveze je doživljal nekako podzavestno, le zavzet po slepi želji te iluzije kakor človek, ki ga s pomočjo ki-* sika zbude k zavesti, kakor navdušen pijanec, ki ne more opaziti umazanije okoli sebe. Mesto vznemirja s svojim razmahom človeka mnogo ostreje kakor osrčje dežele s svojo nežnostjo pokrajine, s svojo raznoliko igro motivov. Ali je kdo izvoljen, da bi ustvaril sredi zidov novo prirodo, umetno, bolj dovršeno? Nekaj novih ur lekcij bo dobil, o tem ni dvomil, saj je užival sloves dobrega učitelja in državna komisija mu je celo izrekla priznanje. Tajnik urada ga je sprejel Ijubez-njico in laskavo ga je pohvalil zaradi njegove elegantne zunanje pojave. — Saj me razumete, je dejal, dokler se ne bodo Ukrajinci pazno oblačili, vse dotlej ne bodo uživali slovesa resnične nacije. Zato pa je potreben ukus! — In denar! je dodal Stepan. — človek z okusom ima vedno denar, je opozoril tajnik. Zvedel je, da so prosti le trije večerni tečaji za delavci v tovarni za kože. čeprav imajo delavci ponavadi prav takšno jezikovno prepričanje kakor njihovi priganjači, se ni prav nič obotavljal in je sprejel tudi to delo. Ves oborožen z znanjem in z izkušnjami, se je javil napovedanega dne v veliki čakalnici te tovarne, ki so jo uporabljali za učno dvorano. Svoje nastopno predavanje je skrbno pripravil. Razlagal je vse pojme o jeziku samem, o vseh bioloških činiteljih njegovega razvoja, pojasnjeval je osnovno razdelitev jezikov na takšne in takšne, očrtal usodo in-doevropskih, posebej še praslovanskih jezikov in kako in kdo je povzročil razčlembo v toliko množico vseh mogočih govoric. Samozavestno in povsem točno je vodil slušatelje skozi ves kaos človeškega izražanja vedno bolj proti središču svojega namena — k ukra-jinščini. Z veseljem je opazil, da je pritegnil k sebi vso pozornost poslušalcev. Kadar je v besedi zastal, je videl, kako poželjivo pričakujejo sleherne nadaljne njegove fraze, ob zaključku pa je zavladala silna tišina, ki je vedno znak lepše nagrade od aplavza. Med svojim predavanjem si je ogledoval poslušalce, da bi tako v teh obrazih uganil uspeh svojega bodočega prizadevanja. Nenadoma pa je v kotu zagledal oči, ki so bile uprte vanj vse bolj kot druge, oči, ki so ga gledale oholo ter posmehljivo, oči katerih pogled mu je bil zo-pern, skoraj da strašen. Le kako da ni pomi-slil, da je Maksim knjigovodja v tej tovarni! Prav gotovo bi ne sprejel teh lekcij! Le čemu je potrebno to srečanje? Seveda, to je pač tak slučaj, toda čuden slučaj, neznosen, kakor da bi ga nalašč iskal. Lica so mu zagorela, kakor da bi se prebudilo na novo skrito, toda neizbrisno ponižanjer Govoril je kar naprej, v njem pa so se prehitevali neprijetni spomini, ki jih ni mogel zatajiti in četudi so bili umazani, vendar so ostali za vse večne čase delci njegovega življenja, bili so ostri, kakor da je vse to prav ta hip doživljal. Le zakaj človek ne zmore vsega preživetega izbrisati? Morda prav zato, ker nima moči, da bi si dogodke ustvarjal v naprej. Ta črna misel ga je zasledovala ves čas predavanja, tako da je bil ob koncu ves onemogel in vznemirjen. Odgovarjati je moral še na razna vprašanja o priročnikih, učbenikih in o svojem programu, na vsa ta otroška vprašanja odraslih, ki so postali učenci in končno je odšel z bridko mislijo, da se bo moral spet in spet vračati v to tovarno. Ah, ta Zosjka! če bi je ne bilo, bi ne potreboval toliko denarja, tudi teh lekcij ne in izognil bi se srečanju tega človeka, ki mu je dal zaušnico. Da, to dekle mu samo živce kvari! Hodil je po prazni cesti v jesenski tišini, ki jo je prekinjal le oddaljen ropot električne, premišljeval je o ljubezni in o užaljeni časti in čeprav je oboje smatral za nevažno v življenju, je končno le moral priznati, da je oboje zanj zelo važno. Sredi vsega tega razmišljanja ga je nekdo dohitel, zgrabil pod roko, in ob slabi cestni svetilki je spoznal Maksima. (Dalje prihodnjič.) lir us I vom iit Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v "PROLETAKCIJ" BUSINESS, KI VELIKO PRINAŠA PRVA NAŠA PREDSTAVA IN VESELI-CA BO PRIHODNJO NEDELJO 24. OKT V New Vorku »o vladni detektivi izaledili kartel trgovcev z narkotičnimi sredstvi in njihovo zalogo. 28 prizadetih o»eb je bilo aretiranih. Njihov bufcinets jim je v teku leta princtel poldrug milijon dolarjev. Na sliki j«? načelnik detektivskega oddelka, katerega naloga je izsledovati kramarje z narkotiki in pa del odkrite zaloge. glasovi iz našega gibanja Zbral Charles Pogorelec 'gan-No. Chicago, III.! naročnine; Jacob Rožič se je.toliAke orKanizac;je s stališča a zastopnica za nabi- oblasil z 11 oglasi in 3. naroč- zabave< katoliške vzgofe in Chicago, IU. — Narode se niger in Joseph Turpin. Poleg ceni po višku kulture iu izo-lteh nastopi več delavcev. Re-brazbe, ki jo imajo. To vidi- žiser je Louis Beniger in sufler-mo v tej deželi vsak dan. Naj- ka Katka Zupančič, manj izobraženi priseljenci so Prijatelje slovenske drame ne samo najmanj spoštovani, prosimo, da opozore na to ampak tudi obsovraženi. Itali- predstavo svoje znance in jih ja se zelo baba s svojo 'slavno" povabijo s seboj. — P. O. kulturo, toda masa italijanskih _ priseljencev v tej deželi je bila fle odnehaimo! od početka priseljevanja sma- J * t ran a za kulturno eno najbolj Diamondville, Wyo. — Vse zaostalih in je enako smatrana izboljšave na vseh poljih so po-še danes med Američani, de-,sledica dela in bojev za boljše lave i skandinavskih narodno- razmere. Danes je človek na sti, med Nemci itd. Enako slab stopnji, ko je v stanju s pomo-sloves so imeli "Austrians". čjo modernih tehničnih pripo-Sem so šteli priseljence iz Sr- močkov producirati in pridela-bije, Bosne in Hercegovine, Hr- ti vsega več nego rabi, ni pa še vatske, Dalmacije, iz črne (Io- zmožen ustvariti uredbe, v kare, iz Slovenije, ter tu in tam teri bi bil tudi deležen vseh do-tudi Macedonce ter Grke. brin, ki jih nudi sedanja doba. Slovenci so se radi postav- Zato je potrebno, da borbo ljali, da so izmed Slovanov na Proti krivicam in za pravično polju izobrazbe in kulture dru- socialno uredbo nadaljujemo, gi za Čehi. S tem se ponašajo Boriti se moramo pri tem ne še danes. samo proti izkoriščevalcem, Zasluge za to ima v prvi vr- "nil)ak tudi z nezavedno maso.N sti ljudski oder, knjiga in časo- ki vsled svoje nevednosti popisi, ki so razširjeni med ljud-ima*a tKstim' kl j<) Okoriščajo. stvom. Knjižnice, ljudske, na- Mi smo l)ojev vajeni' ne bo" rodne in delavske domove te>- mo odnehali, ampak storili vse odre imajo skoro vse več- v 'svoji moči za š,rJenje ,lstov» je občine na Slovenskem. Slo- kot je "Proletarec" in za orga- 'vensko dramatiko se že dolgo nlzir"»Je izobraževanje de- goji v vseh trgih in mestih ter ^vcev, da bo nasa armada cim-v industrialnih revirjih. Delav- vetJa in vedno močnejša. Taka ci svojo dramatiko v socialnem Je naAa naloga in vrs,h,J0 bo: ozadjem in smernicami, in ka- mo» ker vem?» J* ^z tn desetletja tako vz- jevih; Kristanovih, Tolstojevih, bo u skusi to še kdo drugi. Pri tem trajrio na strani delavcev, za- Fiiržgarjevih, Molierjevih, Go- čijo, so prevelike in bo vzelo Razmah borbe med A. F. of L. in C. I. O. je treba preprečiti ' (Nadaljevanje s 1. strani.) ske zveze AFL ter vse večje unije CIO. Sloga še ni na pragu delu moramo .lati Frances w služi, da mu nudijo v.so podpo- goljevjh> NujWevjhi Molkovih. priznanje, kajti vršila precej let vestno in uspesn< l*pamo, da ga ni pustila sti kajti tega dela je dovolj za oseb. Zadnji teden je poslala G naročnin. pred nekaj dnevi dospel na Fontana, s. Zorkotu čimveč kooperacije. Kjer mogoče, skličite tudi sho da tudi v tem slučaju tako. p • r Kajti naprednjak, ki bo pustil , • . . __ - , Progra rec dvigne na staro število na- sestanek v \Vashingtonu mož- ročnikov, ki jih je imel v tkzv. , KIub, sL 1 ;)0 dramatiko na nost in priliko preprečiti civil-Zapadna Penna. Nas poto- -llobrih" slovenskem odru v Chicagu go- no vojno med brati, če se do- valni zastopnik Louis Zorko je ^ . iil dokler mu bo dalo občinstvo Kodi. kakor je bila obetana v , r. a" za to delo dovolj opore. Denvei/ u, bo stroške plačalo ameriško delavstvo, neglede, pripada v AFL, v CIO, ali nikamor. Zvezni kongres ho-atij ne bi dolgo trpel, ampak roče n-» Prolotarci R'iie ie to T "^""J1" "uu« . sprejel bi zakone, ki bi unijam ke počitnice in potem se spet 1 ; J« 1 .Spisal jo je Ivan Cankar. in delavcem vzeli svobodo ter vrne na delo, katerega ima v J?. \V 1 Pred Pričetkom predstave bo odprli vrata za sprejemanje zapadni in centralni Penni še . r u - ..p..p"' predvajal par zanimih točk nadaljnih odredb, s kakršnimi obilo. Sodrugom in somišljeni- V ' klubov mladinski odsek "Red so prišli delavci v Nemčiji in kom priporočamo, da nudijo K,m\K a \ ]\ ; . f Falcons" pod vodstvom Anne Italiji ob vse pravice. Vodite- | Ijem AFL in CIO te možnosti rogram se prične ob 3. pop. vse, da pridejo v dvo- — .............................ii i ; b «»»11 w ,,./ tem času, pa ne bo tre- rad nastopil. V nedeljo 24. ok- patc s,a'} naprednjak. |ba nikomur čakati. Torej ob 3. tobra se udeleži tudi seje Fe- r Strabane, Pa. Zglasil se je.i p0 končanem sporedu, ki ga deraeije za zapadno Penno, ki ,'s'as .sta!^ agitator John!o^vorj s pozdravnim govorom je včlanjena v Prosvetni ma- Terčelj. S čim? S 15 oglasi za joAk() Oven, bo prosta in ple-tici. i koledar. To pot je John sna zabava v obeh dvoranah. Moon Run, Pa. Poleg mno-!prekosil samega sebe. kajti po- v Kornji bo iffra, Original Gay gih drugih je uspešen agitator:s!aI le (,va oglasa več kot lan- i)ons orkester, v spodnji pa za našo stvar tudi Jacob Am- ^ko leto, Gradiškova godba, brozich. On se vsako leto po- Chicago, III. Donald J. Lo-j vstopnicam so jako ni- trudi, da naš koledar ni brez I trich je pridno na delu za ogla- zke, namreč le tolikšne, kot jih oglasov iz njegovega okrožja. js'.v koledar. Dozdaj je poslal računajo društva za navadne Zadnji teden jih je po« $1 listu v podporo. ___ Detroit, Mich. Jože Koršič vil>|1-.()n ^ *kušen v tem poslu. r)obite jih pri Članih kluba ie poslal 14 naročnin in en | kajti vsako leto jih dobi za|.'Save" in mladinskega odseka j datiran 11. oktobra in prejeli oglas v koledar. Pri agitaciji okrog $200. Pravi, da tudi le-|ter v uradu "Proletarca". smo ga v sredo, ko je bil Prole- tos ne sme biti slabše. i vlo>?e v iKr{ iniaj-0 Frank sJtarec že tiskan. iTauchar, Frank Udovič, Alice - de in sestanke, na katerih bo plavalci list na priporočilo ka- Prwi s. Zorko. ki je dober govornik, ke duševno bolne babure, je|ranoob niso tajnost. Zato je edino pametno, ako so zdaj, ko je še ča.s, uvidevni in se sporazumejo za unijsko gibanje, v katerem bodo lahko enotno delovale strokovne in industrialne organizacije. listnica okrožja. % računajo društva za navadne »slal 0 in tri- Na c,e,L1 za -,e tud,| plesne veselice. V predprodaji naš stari agitator France Udo-iso po 35c in pri blagajni 40c. A. K., Johnstown, Pa. — Vaš dopis za o zna njen je shoda prišel prepozno za prejšnjo številko. Na vaši pošti je bil mu je pomagal z avtom s. Joe Klarich, kateremu izreka za uslugo iskreno zahvalo. Pridružujemo se ji tudi mi. Strabane, Pa. Jacob Pavčič je poslal 4 naročnine. Pravi, da je pohotno knjižico že docela porabil in želi novo, ker obišče še več naročnikov za ob- Seja kluba št. 1 bo V pe- Artach, Filip Godina, Angela Demokracijo ustvarjajo de-tek. Po seji diskuzija ' Zaitz^John Hujan, Frank Sod-j mokrati, boljšo demokracijo Chicago, III. — V petek 22. oktobra ob 8. zvečer bo v SDC redna seja kluba št. 1 JSZ. Ker bodo podana važna poročila, nik, Marva Omahen, Louis Be-justvarjajo boljši ljudje. novitev naročnine, kakor tudi vas vabimo, da se je gotovo u-rojake, ki še niso naročniki. Idoležite. Po seji bo razprava o Girard, O. John Bogatav je sedanjem trenju tu in po svetu poslal $20 v tiskovni fond Pro-j in o stanju delavskega giba-letarca. Ta vsota je prebitek nja. Kratke referate o pred-piknika kluba št. 222 JSZ v metu bodo imeli Anton Gar-korist Proletarca. Poslal je tu- den, Joško Oven in Fr. Zaitz, di oglas kluba za v koledar, potem pa bo .splošna razprava. Vsem. ki so se udeležili pikni-j Vsaki omenjenih treh bo govo-ka, iskrena hvala. ril ne več kot 15 minut. Arma, Kans. Klub št. 21 JSZ Prosimo tudi vse člane in čla-je prispeval $5 v tiskovni sklad niče, da izvrše te dni čimveč Proletarca. Jack Baloh pa je agitacije za našo prireditev, ki dodal še 25c. Vsoto je poslal ho v nedeljo 24. oktobra. Torej w .... „, n _ Tone Shular. na svidenje na seji v petek. «Hjo 11. novembru, W A\ II J,. Po zborova- Milwaukee, Wi». Tudi naši P. O. nj„ f)ram»ki sporni v gornji dvorani. Zvrrrr veselica* fantje v Milwaukeeju se gib- --— Ijejo. I/eonard Alpner le po De mole rac i ji le diskuzija in = -= — ss slal 17 oglasov v koledar in 3 — delo, glavno delo. NAŠE PRIREDBE Dramska prireditev kluba St. 1 JSZ v nedeljo 21. oktobra v dvorani SNPJ, CHICAGO, ILL. V soboto 30. oktobra prireditev kluba št. 11 JSZ v korist "Proletarca", BRIDGEPORT, OHIO. Konferenca JSZ in društev Prosvetne matice v ne- Pro!f»t*r*#. OrtnVier 10^7 _ -__ - 99 V »VOHAM SMM. 2(i.»7 S. L \\YMI \IJ; M IL V NEDELJO 24. OKTOBRA, CllICAGO, ILL. VrivvUK ol> 11. pop. • • PLESNA ZABAVA PO KONČANEM SPOREDU V OBEH DVORANAH IGRATA ORIGINAL GAY DONS ORKESTER IN GRADISKOV ORKESTER. VSTOPNICE PO 35 IN 40c. tt JAKOB RUDA pismo slovenskega prostovoljca s španske lojalistične fronte Sreča in nesreča (Nadaljevanje in konec.) Naj povem en «1 »goclek. Bilo je na aragon-ki front.. Naši so ves dan na-kak >v.i4 dobro utrjeno strategiško točko. Večina lasistov je bilo / mrtvih. Drugi so pobegli, le skupina falangistov se je borila z neverjetno trd »vratn ostj > in hrabrostjo do poslednjega trenutka. Trdnjavica ie* kljub temu padla, zajeli smo S\živih in več ranjenih falangistov. vseh zavednih proletareev. Pa grama, temveč se pehajo le za še ta zamenjava se zgodi zelo l trenutnimi uspehi, ki so jiiy redko in kadar se zgodi, se nujno potrebni za zadrževanje zgodi samo zato, da bi pred demoralizacije njihove mase. svetovno javnostjo hinavsko Nekoliko uspeha imajo edino zakrivali svoja grozodejstva, še na baškiški fronti, kjer je Kako malenkostno število lju- naša vojska maloštevilna in iz-di se resi iz fašističnega ujetni- mučena. Povsod drugod so štva, se lahko prepričate in jih njih zelo sistematično priprav-preštejte tudi sami. Saj vselej Ijeni naskoki brez uspeha. Me-takrat vpije na vse grlo vse sta in vasi zbombardirajo. da buržujsko svetovno časopisje, ne ostane niti kamen na kame-ki skuša prati krvoločni faši- nu. Naskakujejo pod zaščito zem in njegovo postopanje na- jakega artilieVijskega ognja in i avijonskega bombardovanja Razlika v vojnih sredstvih vedno v treh linijah. Prva lini-so jt> temeljito "prečistili" odjja naskakuje, druga linija bra-med republikanci in fašisti je ni prvi liniji povratek in naska-bila v počet ku revolucije na- kuje, ko je prva linija vsa mr-ravnost strahotna. Dočim so tva. Tretja linija goni drugo bili fašisti opremljeni in orga- linijo v naskakovanje. ko sta nizirani. kot vsaka druga re- obe prvi pokošeni. Ko je poko-guiarna vojska, smo imeli mijšena tutli tretja linija, se za-na vsakih 5 vojakov po eno pu-j ene naskok znova v treh lini-škt). Večina ljudi so stali v ro-ljah z novimi ljudmi. Na primer vih brez orožja ter čakali, f)a manjšo 'strategično važno kdaj bo kdo ranjen ali ubit, da točko, ki so jo jim naši vzeli so bo zopet prosta ena puška. Ba- zaporedoma napravili H kon- Ko je »I* Ruth Powell v N vedno \ maknili, ker jim je popoln »ma sovraštva do nas "rdečih . Nt" -zmanjkovalo. Bomb ni bilo. zmanjkalo municije. Pri njih >-zinejo niti besede, govorijo jim par tankov, ki smo jih imeli, so . vih naskokih pade strahovito le oči, ki nas želijo zdrobiti v bni v ], p I pran. (loven ot jin z yt>tijem j )eri j i ni bilo govora. Avijacija jih pobijejo njih oficirji, ker hodniič oa bom nulihev ti podavil. A mi jih prijateljsko jp bila v velikanski manjšini in se vojaštvo brani borb* na n »ž.!' ' * n . ' kritiziralo druge, toda svojih napak in preminjanja nazorov ter prepričanj ne vidij >. Ker sem bil potrt bi n nt k di-ko počitka, da i otidahn m za uadaijuo tlo ti, -eni odpotoval na VVillock, ot 1 tu pa je dolo- cal moj načrt in okolic t) v prihodnjem m oo m i.-mu. Louis Zorko ' »VVJJ ročal Akcije brezposelnih 5-lttne hčerke. Vc/ičck je z največjo naglico porinila naprej in potegnila hčerko. Kršila je oba otroka, toda nji je kos padajočega kamenja zmečkal nogo, ki so ji |o kmalu po nesreči odrezali. Chicago, III. Ifil oklican za na se ni vršil. da i -njali in vabili n; seji. Vzrok o i loži! r ripravljalni od bo bi urt dil Vsled .olj časa, dii rebno. Sli >d 'ožen na oktobra, tne bo piketiranje pred Shotl, ki ie (). oktobra, io ga ozadij na prišli e je bil, ker ni imel do- vse po-*g i »d-Pop times t- kosijo naši Radečan. ogovarjamo, pokazujemo svo- to samo „tari jn obrabljeni | druge pa strašno je kaverne in svoje stvari, k;>t m0t0rji. Fašisti so bili v vseh j mitraljezi. otroci novodošlim otrokom. Le ozirih v premo^i jn to v silni Naša vojna taktika napred >-polagoma se omehčajo in da- prcm(K'd. Poraz demokracije vanja je taktika obkroževa-jejo kratke odgovore. I oda se v §panjjj je preprečilo le ne- nja. Mi nikdar ne napadamo na predno so odšli v pozadino na verjetno junaštvo prostovolj- vasi in mesta direktno, nego odmor, jim nismo bili več 'rde- cev z gromadami trupel jih v večjem loku obkrožimo in ča roparska banda'. temveč, pa(ilih ovirali napredovanje prisilimo k predaji, čemu? V "prisrčni kameradi". Prepri- faši^tiene pešadije. mestih in vaseh prebivajo tudi čan sem. da jih bom videl zo- Sedaj je stvar že preeej dru- civil! in to predvsem revnejši, pet v rovu v boju za demokra- ^ačna. V bistvu smo že izena- ker so se bogati že davno počeni z njimi. Le artiljerijo invi- skrili na varnejše, čemu bi to- imeli ob Ino udeležbo', in to n jo boljšo in močnejšo. Na dru- rej ubijali njih in rušili njih amo mladine, kajti 'udi -rt-gi strani pa imamo mi mnogo domove? Naša naloga je ven- rejša generaciia jrba in življenje tudi nas slovenskih prostovoljcev na špai; k<„m te- Druš. "Slovenski Dom" priredi veselico Chicago, 111 euski Dom" — Društvo "Slo-t. 80 SNPJ pri- že na priredbi 30. oktobra. * Tuka išnji premogovniki vedno šepavo obratujejo. \ bližnjem mestu Martins Ferry je nominirala kandidate v občinske uiade ljudska stranka. Imajo socialistični munici-palni program. Zanje agitira tudi CIO. Kandidat te stranke za župana je prošlo sredo po radiu dobro povedal, kdo je nanjo vse rojake. Zabave bo obilo in po-trežba dobra.—C. Kaj je svoboda in demokracija? najbolj Hitler: Nemčija je demokratična država! ... Ameriški KKK: Mi sem l>i"i«el prej. rla bi kaj po- ,ju(Nk(, it.0 vena] na seji njihovega društva SNPJ, katero so končali pred mojim prihodom. Well, nisem vedel, tla se vrši, in dru-' mo za Italije Mussolini: Liudstv je svobodnejše ko kdaj prej. Stalin: Nova sovletska usta- vojske postaja vedno bolj iz- samo zato! Zato se tudi gleda klesan, dočim je njihov vedno na ujetnike s čisto drugega gle- bolj gnil. To se praktično že dišča, zato je tudi postopanje *edaj pokazuje, da so fašisti že mi ščitimo civile, mi ščitimo vih izven — ne pade iz naše pl< strani nikdar niti ena granata • ali bomba v njih naselja, kei »al sem parkrat. * z ujetniki čisto drugačno. Ma- povsod v odbrani, razen na ba-rokanci ujetnikov vobče ne po- skiskem frontu, kjer se pešči-znajo. Sadistično jih mučijo in (.a> (U\ ostale Španije odrezanih koljejo. Naročito inu macio- i |judi, brani proti veliki premo-nalce, ki ustvarjajo pri njih ve- (.[ fašistov. Ako bodo Baski vz-lik strah. Tudi ran.ienccm ne držali še dva meseca, potem so prizanese jo. Tega ne bi ver- rešeni. V slučaju pa da bi bili jel, če ne bi videl sam. Jaz > m pregaženi prej, kot bi jim mo-namreč vojni observator in vi- krja doči pomoč, to ne bo imelo dim mnogo več, kot vidijo dru- nobenega vpliva na nadaljni gi. Tako sem na svoje lastne razvoj španske vojne. Tudi da-oči videl, kako so po našem po- nes ne predstavlja baškiški nesrečenem jurišu zabadali ba-! front nobene stratežke važno-jonete v naše mrtve in ranjene isti za naše operacije, vojake. OMitle fašistične for-1 Razlika v načinu vojskova-macije (falangisti, Italijani in nja je mnogo večja. Fašisti Nemci) se razlikujejo le v to- ^koncentrirajo vse sile na liko, da tu in tam puščaj » ka- manjšem sektorju ter udarjajo ko grupo pri življenju ter jo s strahovito silo in množino, pošljejo v zameno potem, koloni nimajo obsežnejšega pro- kulturo in demokracijo. Zato pa smo nujno prisiljeni uporabljati le taktiko obkroževa-nja, ki je mnogo težja kot tli-rektno napadanje, ker zahtevka mnogo več ljudi, več časa in več previdnosti, da ne postanejo naše prednje obkroževalne sile same obkrožene. Toda potrebna nam je ta taktika, mi jo Nesreča in "vesel dogodek" M rs. M.vrtle Arrington-ovi v VVoodbridgeu, Va., je v avtu i nesreči zlomilo vrat in v tem T V soboto 30. t»kt »bra bo inu klub št. 11 JSZ v dvorani na Bovdsvillu priredbo v korist "Proletarca". Fpam, tla ne i> » spet deževalo, kajti naš klub je imel neprilike z vrem -n mi na skoro vseh >vojih prireditvah. Pridite na to važno prireditev 30. oktobra v- korist našega najstarejšega delav-kega lista v čimvečjem številu. Spored bo otvoril podpisani, na kar bosta Skoffova sinova zaigrala Marseljezo. \' tretji točki zaigrajo Jost»ph in Philip Snoy ter Joe in Stan!ey Skoff dva slovenska komada. \* peti vladar te dežele in kdo vodi gič. bil sem na dveh sejah isto iva -1'11 triumf demokracije sol>tv ». V naši višji šoli je bii o popoldne na Moon Runu. Na lani precej homatij in dogodi- Imperialu sem se nastanil pri Ia s(. je tudi stav ka dijak »v. [ Jamnikovih. Zdaj pa imajo volilci priliko,) Na Avelli smo imeli sesta-da št» -ki odbor spremene. O-mek za ustanovitev kluba JSZ. menjenj gov or jtj bil socialisti-; Prišlo je 7 oseb. Kni so bili za čen in le škoda. g in konec.) no podedovanega greha sra- oblaki, pod mote it* vzljubila Jura in nje-) in rdeče plo- govo ženo, in malo sestrico kali črnega glo- kor droben iz gnezda vržen (Nadaljevanje Tiho plovejo mano pa se vije ji dovi divje rože i ga. .. nad našimi glavami še- goli ptiček toplo človeško rok« petajo krone dreven .., _ Gospod lovec ... — me vzbudi iz mojega razmišljanja rezek glas kosmatega Lojzeka. — Kaj je "Isjjzek"? — Nekaj bi jih rad prosil, če se ne bodo srd iii ... — se obotavlja in nekam nespretno miga s suhimi rameni. Rdečkaste obrvi pa se dvigajo visoko ■lo .. . Ce la- na razorano — Zakaj hko, zelo ra — Kaj? • m se srd il i ? Ali veste koli- lur >ili ko je! .. . Zeml je, kaj? . .. Poldrug oral — nič .. a kravica mi je crknila .. . — Kaj ji je bilo? — Kaj naj bi ji bilo? — poprime J ur. — Metljaj. Ta bolezen bo nas vse uničila. — Zakaj, ljudje božji, ne pokličete živinozdravnika? ! Dal bi ji injekcije in ozdravila l>j. i— odgovori mrko kakor da je — živinozdravnika?! — se vgriznil v kislo jabolko, a z ro-s tankimi ustnicami tožno sme- kanu krili okrog sebe, kakor hlja Lojzek, a redke brke mu 'la ne ve kam z njimi. — Kaj hočemo?... je govorila Jurina žena.— P»og nam ni dal sinčka, pa naj bo on naš sinček. Ho pri nas, bo kovač, bo na našim... a če llog zahoče, evo mu sestrice, |>a naj ostaneta na našem gruntu... Niso vsi ljudje na kmetih taksni. Tudi drugi imajo "paa-krtr/e -i jih radi za tistih nekoliko dinarjev, ali pri vsa! em grižljaju mu dajo čutiti, da o preziram otroci sramoti' in da jih hranijo le zato, ker se jih plača. In v te male duše ;e poi as, zajedava mižnja, strup b »ločina .. . Nekega dne se je pojavil bled in namrgoden. /epi so napeti, polni hrušok. — Kaj je, J ur? — -- Kaj ? . . . Njiv Dobro je! srse. — Živinozdravnika? Injekcije! Ali go-pod lovec, ži- vidim vinozdravnik in injeKcijo sta- je? nejo danes tolik » kakor krava. \ — a če - • uri tem krava crkne, kaj sem potem zaslužil? — Ni to za človeka siromaka. — Tf i z glavo J ur. Kaj ;:m:i naj nato rečem? — A kaj si hotel, Lojzek? — preobrnem razgovor. — Veste. . . tri otroke imam. Pred enim mesecem mi jo žena, naj ne zamerijo, rodila četrtega. Pa seni >i mislil, če bi se kje kaj na-d o v mestu . . . za dojiljo . . . pri gospodi ... ve- Haš ni tako dobro, kakor . Poznamo so, lur! Kaj No dobr zo- o:... ra pet ne dobi o! .. Kvo \ zeli > mi mojega, veste, malega. Vzeli so ga in dali na Jo-ipovac, v sirotišnico. Tak . . . — No, vzeli so ga . .. — maha z rokami kakor s težkim kovaškim kladivom. — Kakor da ga mislijo dati v šol », učiti ...kakor da jih pri meni kaj stane. A lahko bi ostal pri meni zastonj... tal*... — Kaj pravi žena? — Ni hotela dati. Jokala je ste... Nekako bi se vzdržalo I Tudi punčka Je jokala. Veto zimo, ki pride . .. Od pol-|^no P° niem sprašuje . .. in ča-drugega orala ni niti koružnja ka za nas vse... A iogarstvo? ... Nič ! — Hm! — cT,e bi vedeli za kakšno družino... za kakšno mesto... veste.. . — Hm... Ne vem, Lojzek! — Ce bi... — je vzdihnil resignirano in stresel s koščenimi rameni. — Z oglasom v časopise — dalo bi so. — Ce bi hoteli, lepo prosim . .. Zelo mi bodo pomagali. — Dobro, dal bom oglas. Naenkrat se izpod neba kakor kamen zruši m »d škorce mali jastreb — ptičar in kakor strela odnese enega v svojih krempljih. Vsi gledamo za njim s prestrašenimi očmi, a jastreb izgine nad gozdom. Prestrašena jata se je razletela s prestrašenim krikom po grmovju. * Dal sem oglas in Malčika je dobila mesto pri neki bogati zagrebški rodbini. Večkrat jo vidim, kako v ka, da se bo vrnil Pa ga ms > hoteli dati in ne bo ga več n izaj .. grize besede iz sebe in bega z očmi sem in tja, da bi se z mojimi no srečal. Oba gledava proč. -— Da, prišel sem, da ga vidim. Nisem mogel drugače in tako mi ga je žal. . . kakor da mi je pravi sinček... siroma-ček. ptička mala... A sestrica ,ra čaka, da so vrne.. . in hiša ;e prazna kakor da je vse pomrlo. Vedno sem mislil. Prišel bo v kovačnico, in bo zmeno.j kakor bi koval... Da!... Prišel sem, da ga vidim in sem mu pi inesel kruhek, ki sta mu ga sestrica in mati poslali.. . Tak! Nekaj dni pozneje smo lovili tukalice po travniku, ki i«4 poleg cesto, ki vodi iz Don jo Bistre k cerkvi na bregu. Sedli smo ob potu, da si nekoliko oddahnemo, a jaz sem so v loge i na hrbet v travo. Nad menoj vedrina in nebeška modrina. — Lojzek gre! — reče Jur. Obrnem se na bok. K nama svoji "pisani" bistranski nos- je prihajal Jurin brat Lojzek nji zdrava, polna in jedrnata in nesel na rokah malo rakvic > vleče voziček po mestnih vrt o- iz svežih jelovih desak. Sklonil vih. Prsa so ji napeta kakor vz- je glavo in stopa počasi. Ko je hajajoi i kruh... Vdziček jo dospel do nas, obstane, nas poveš v belih čipkah in ozaljftan j gleda raztreseno, a kosmat o-z modrimi zidanimi vrvicami, braz se mu skremži v nekaj Ko pridem v Donjo Histro ii. bolestnega, zavrnem k Juru, vidim takoj — Tvoje, Lojzek? — vpra-preko nizke glogove ograje, šam. kako «e njeni otroci igrajo - Moj, gospod — odgovori blatni in goli po dvorišču in po zamolklo in stoja počasi s po-neograjenem gnojišču. vešono glavo dalje, noseč na Njen dojenček se hrani s rokah rakvico iz svežih jolo- cucljem . .. Tudi malega "pankrta" vidim večkrat v J urin i hiši. Vz- vih desk. rtihnili smo... Ležem zopet na hrbet v travo, kakor da rastel je v lepega dečka'fl cr- me je kdo udaril po prsih, nimi majhnimi očmi kakor dve — I)a.. . spregovori Jur. — dozoreli robiti, a plavolas in Zona mu je zopet rodila... in blodičen. Vzljubili so ga kot zopet je šla v mesto Njena go-lastnega otroka, kličejo ga spa je zopet rodila otroka in "sinček", a on njih "atek", potrebovala dojiljo. Tako jo "mamica." Mala plavolaska in morala svojega otroka pustiti plavooka ga kliče "bratec", a .. . tako... Lansko se je pro-on njo kakor vsi ostali "sestra". • hranilo na cuclju. .a lo dru- Nekoč pri lovu se mi je Jur tro se ni moglo.. . umrlo je . .. potožil, da se mati za otroka Da... tako je... Živeti se nič več ne briga. Odkar ga j" mora! oddala, ga ni več videla, ne ob- Dolgo sem ležal na hrbtu v iskala, a -kar je še hujše, z id- trav i in s široko odprtimi očmi nji čas ne pošilja niti dogovor- gledal v modrino neba nad mo-jenega denarja. * noj. — Kaj hočem? .. . Kaj bo s tem siromačkom, če ga zapustimo ? A ta majhna in siromašna o-troška dušica, ki ni nikdar čutila prave toplote materinega srca in še ni doumela vse teži-j na črni listi. Napaka USSR (i lavna napaka 1*SSK jo, ker je odpravila privilegij priča bogastvu. Zato je zdaj Se ena priredba Clt veland, O. Doba izletov in piknikov je konec. M r z I i oblaki krožijo na obzorju tol* zakrivajo solnčno luč, katera pojema iu izgublja svoj aijaj. Listje na drev ju rdeči in odpada. znamenje je eni iu njunih dolgih, hladnih ve6t»rov, v katerih si iščemo zabave v dvoranah in domovih. Pričele so se zopet priredbe. V S. N. Domu so priredili prvi koncert mladinski pevski zbori. Predzadnjo nedeljo je bila koncertna priredba pevskega zbora "Sloga" pod vodstvom vrlega mladega pevovodje J. Nagel jna. Sodelovala sta "Zarja" in "Slovan". Pevski zbor "Sloga" je Ae v ! mladostni dobi, star jedva štiri '(»a r;uci je "Na barikadah" pomenljiva, zgodovinska stvarca. Igrica je prilično dobro iz- | padla. Med sporedom se je redno oznanjalo z odra posamezne točke in druga sporočila, kot se to oznanja tudi pri nekaterih drugih organizacijah, da se 1 program bolj zavleče, (''emu z odra naznanjati točko za točko. ko so že it<*ik vse tiskane v programnih knjižicah? Ali Fe ne izdajo programne knjižico radi programa? Opravičeno je naznanjati samo spremembo v programu. Ti nepotrebni nastopi in pa dolge pavze mod točkami, katere so po Clevelandu tako u-jdoma.čone, kvarijo priredbi pravo lice, da jo bolj podobna kakemu slavju kot koncertu. Točke l»i se morale vezati in se vlivati druga v drugo, brez čakanja in odlašanja. Kakor je program naštudiran z resnost -I jo, tako bi se moralo vezati tudi v c točke v skupno -celoto. To je bil prvi koncert tega zl »ora v SND. Do sedaj je ime priredbe v Knavsovi dvorani, re pogledamo to dvorano in to pevsko skupino so nam zdi, da je avditorij skoro prevelik za te moči. Tudi za "Zarjo" ni premajhen. "Zarja" in "Sloga" Ma v prijaN4-f*kih odnosajih. Večkrat nastopaui skupno. Zakaj bi ne stopili/se bližje? Ve-1 likih načelnih razlik med njima ni. remu torej cepiti moči? Skupno l»i ustvarili z manjšimi žrtvami veliko več! S tem bi 'profitirala zbora in avdijenca. I Ali ne? Se nekaj. "Zarja" hc tudi pripravlja na svoj veliki dan. Vprizorila bo na Zahvalni dan 20. novembra opereto "Pri zlatem sodčku". Pričetek progra- I lilo bo ob :"() popoldne. To bo nekaj novega in lepega. Prijatelje in somišljenike na t • njeno prireditev že sedaj opozarjamo. Leo Poljšak. IZ KANSASA Tako! Končno smo tudi v Kansasu dobili svoj "p»Mizjon'\ Dolgo so krpali tozadevno postavo v legislaturi. Ceš. pokazali bomo s tem drugim naprednim industrijskim državam, da tudi mi gremo z "duhom časa naprej". Da pomagamo starim, potrebnim in o-nemoglirn Hudem, kot zahteva "l lava civilizacija". V ta namen so nam naložili nakupni davek, o katerem bogatini vedno trdijo, da je najbolj 4po-š*en", — seveda zanje. In ker smo delavci še precej naivni, mo mislili, nekaj pa le bo! Sicer ne bo stvar perfektna, toda vsak začetek je skromen. Ko o pa 1. julija pričeli izvajatJ to novo "človekoljubno" postavo, smo kar zazijali. Nihče ni pričakoval take spake. Na kratko jo stvar ta: Prosilec mora biti nad f».r> let star, brez prihrankov in dohodkov, brez luksurijoznih predmetov (sem sp*da tudi stara fordova šaitrga), skratka, popolen berač. In višek jc to: ("e ima slučajno bajto, jo mora dati prej prepisati na državo, ki jo vzame po njegovi smrti, če prosilec udovolji vsem tem "kvalifikacijam", dobi po daljši preiskavi od $2.06 do $ 1S na mesec. V tem je polovica vsote, ki jo prispeva federalna vlada, že všteta. To sem povzel iz poročila okrajne uprave, ki ima v oskrbi izvajanje tega "generi-joznega penzjona". K<» je bilo razglašeno, s kako "izdatno" pomočjo je pričela država "pomagati starim potrebnim ljudem", je vsepovsod precej završalo. Protesti iu zgražanje raznih delavskih i in humanitarnih organizacij so bili na dnevnem redu. Kansas! AUied VVorkers in druge Org 1-nizacije zahtevajo od gover-nerja Huxmana, da skliče izre-idno zasedanje legMature, da' se izboliša ta postava, toda on Igra ptiča noja. Najprvo je zvrnil odgovornost za to sramotno skrpucalo na republikansko večino v legislaturi.! Ampak republikanci mu nočejo ostati dolžni, pa pravijo, da tudi on iu njegova demokratska manjšina nosi enako odgovornost. Zahtevi za sklican »e izrednega zasedanja legislatu-re pii trdovratno odgovarja, da naj se da časa novo postavo nainrvo temeljito preiskusiti". Vtis, d;i je Kansas bera&ka država, brez naravnih bogastev n industrije, in, jfnto nima sredstev za razne ' potrebne stvari, no odgovarja re nic?. "Kansas Husine^s" navaja, da je naša država ne -anio daleč na prvem mestu v produkciji pšenice v celi lTniji, temveč j' prišla. zadn ie čase na drugo mesto v produkciji olja. Nad-ki il ju je jo le Oklahoma. K<» na je bila v zadnji legislaturi predlagana postava za obdavčenje olja, kakršne imajo vse druge države z oljno produkcijo, se je predlogo enostavno porinilo na stran, kor bi tak davek škodil "privatni inciati-vi". Zato so nam naložili šale tax, ki je. bol j "enakomerni" razdeljen, in o katerem boga-jtini pravijo, da je najbolj "po-išten" davek. Zanjo seveda! Da smo dobili nakupni davek namesto obdavčenja bogatih oljnih kompanij, so poskrbeli ljudje Landonovega ky»va 'in pa seveda enako republikanski in demokratski, nosian-ci v legislaturi, ki zastopajo interese bogatih kompanij, namesto splošne ljudske koristi. A. Shular. 01II I \K O\ rOHM It Once a Kani wo tlu* Falcon Ne\v» tt t h 1« f u n \vi« h .»Vc S loven h Lulau ('»» iluy muiiiiiig. Our vio y inu'n'f tin!' a Wv pmcli^tol oui Kiani on (IcloSer Hali anou tioM "ILtllad of Tom Moon-»•>'" • Klainc Turpin. Song, "Oui Hlačk J >v" Filcon Chorus. Man-h Suntr — Falcon ( horun. .Vnnouncer, Robert Skavlch. Wc Faliaon.s are oi^anized for play as wel| as for work. We take pait.i in numerous proiframs throutfliout th< yetr. In our wo**k we abde by the foilowinic pledgo: 1 pledge uiy-nelf to the Falcon movement, its lawx and its principles; to tlu* development of mys«-lf and my fellovv h^l-cons in th«* špirit of eomraiLhip and to tht- for tht- b<*neflt of ali- Friend>hip, Elsie Krek, Fiilcon C^uill. sali doživljaje, borbe, uspehe slike ter slike svojih tovarišev, iu žrtve vseh še živečih in že ki bodo natisnjene. Vzemite si padlih posameznih slovenskih za vzgled K Slovencev v anti- prostovol jcev; 4.) tank bateriji "Potko Miletič" da pri teh brošurah s 1- ki so se obvezali, da bodo re delujemo vsi iu da jih tudi sami financiramo; •O.) izvoljen -je bil uredniški odbor iz Oidrugov: (Ju-1 n-čič, Kadi can, Matešič in l'»r s-kvar. remu vse to? Naia borba za špansko riobodo je istočasno dno prispevali mesečno skupaj 1,200 pezet. Vsa pisma in denar pošljite na naslov: A. Guttinčič, S. K. I. 20. K, Plaza Altazano, Alba-cete, Ivspana. Vsem slovenskim prostovoljcem, ki niso mogli biti prisotni na tem sestanku kličemo: Na- tudi del borbe 7a svobodo vseh , ... .. • Slovencev! Za čim hitrejši kon- p"ie V8C " e' da 8.e f,mPreJ čni uspeh le borbe moramo p združen, m 3vobodn. vezati oba dela in ju dop >lnjo- S a niJI' , • , . Aragonski front, 26. septem- bra 1 Janez Radečan. vati drugega z drugim. Zato ni dovolj, če se hrabro borimo 'e v Španiji, nego moramo s propagando pritegniti k sodelovanju ne samo nekaj Slovencev, temveč vse. Vse je treba prepričati o povezanosti te borbe in vse je treba privesti v enotno borbo proti fašizmu doma. kar bo istočasno v korist tudi španskemu ljudstvu. I11 se eno! Treba jim je dokazati, da vsa moralna in materijalna po-1 , , ^ ■ 1,• : . : • 1 • 1 1 . okrog zakopov. ram dežujejo ni*o-. Ki jo dajejo .»panski borb. i ______ .„. ... nejiosredno, je istočasno tudi v korist slovenski borbi, rim vojna Vojna premika bogastva, povečava stare hribe in ustvarja nove kupe. Franki, krone, marke. rublji, jeni, dolarji — vse pleše blazen ples kakor živi ljudje tam zunaj v zakopih in DVA NADALJNA APELA IZ PARIZA večja bo ta pomoč, tem večjo korist bo imelo slovensko ljudstvo. Oemu brošure? Polog "Can-i krogle, granatni kosci in šrap-jnelski drobci; tu pada zlato, srebro, denar iz oblakov. Lani si bil siromak; letos si lahko bogataš. Vojna je obramba domovine. S sestanka slovenskih prostovoljcev v Španiji. Za svobodno Slovenijo. — Sklepi prostovoljcev karjeve čete" rn rednega dopi-; Vojna je 1)()j za svobodo. suvanja vsem slovenskim časo-| Vojna jc borba za slavo in pisom, je glavna propagandna I naloga odrejena pač njim. Si- Vojn? Prejeli smo sledeča dva dopisa. ot»« |x»«laua po pnflti iz Pariza 7. oktobra t. 1. Sodruifi, ki so ju poslali, so večinoma 17. komunistične sole, ali bolje, bili *o aktivni v komunističnem Kihanju v Jugoslaviji. Potrebno je, da s«' to pove. Naj pa pri tem poudarimo, da je komunist lahko prav tako iskren borrc proti faAizmu v Si»aniji— v strelskih j a ? k i h v Španiji — kot vsakdo dru«»i. V tem apelu n»> apelirajo na strankarstvo, kot tudi m- a-pelirajo komunistične stranke v javnem življenju v raznih deželah, ker so taktiko temeljito -spremenile. V apelu poudarjajo, da «0 borci ne samo za Španijo, ampak ob enem tudi za svobodno, demokratično Slovenijo, za demokracijo in v ta namen za borbo proti fašizmu vsepovsod. Oitatelji si naj napravijo iz teh dopisov svojo »odbo sami. "Proletarec" pozdravlja vse v Španiji, ki st- tam bore za svobodo Spancev, ne pa za spletke te ali one vnanje sile. Civilna vojna v Spari ii j je spremenjena v malo svetovno vojno, ki je nastala ne v korist Špancev, ampak v tekmi za koristi prizadetih velesil in njihnih trabantov. Fašistične in protifašistične velesile so zanjo enako odjfovorne, to je, klanje v Španiji se |>oualjiuje zaradi njihnih intrig. Dopisa se glasita: VSEM SLOVENSKIM ANTI-FASISTOM! Na današnjem večjem skupnem sestanku slovenskih prostovoljcev v Španiji se spominjamo vseh zavednih Slovencev v domovini in tujini ter vas najtoplejše pozdravljamo. Mi slovenski prostovoljci brez ozira na naše politično in versko prepričanje, se enotno, kot en mož borimo za demokracijo in svobodo španskega ljudstva. V tej borbi nas veže in vodi le prepričanje, da je naša tukajšnja borba iatočasno tudi del borbe za združeno in r.vobodno Slovenijo. Naših poslednjih vidnejših uspehov na fronti ne precenjujte in no popuščajte v dosedanjem pomagali ju našo borbe. Nasprotno! Sole sedaj bo fašizem začel u-porabljati svoja najgrozovitej-sa sredstva samo, da za vsako ceno stare svojo oviro, ki obstoji v naših in vaših težnjah po demokraciji, šele sedaj je nastopila največja potreba za enotni nastop vseh zavednih Slovencev, brez ozira na versko in politično stališče, da se združeno borimo proti združenemu fašizmu, ker smo stopili korak bližjo k nevarnosti ponovnega prodajanja in razkosavanja slovenske zemlje. Sa- mo propalice in izdajniki slovenskega naroda, Iii mogli v tem odločilnem trenutku ovirati enotno slovensko fronto, za enotno pomoč španski demokraciji in enotno borbo za demokracijo v Sloveniji. Mi tukajšnji slovenski prostovoljci se zavedamo tega trenutka in skušamo organizirati slovensko "Cankarjevo četo". Zato pozivamo vse slovenske stranke in struje v domovini in tujini, da odpošljejo čimveč naših ljudi v to vojno enoto. Naj bo Cankarjeva četa krst enotne slovenske fronte. Naj bo vsem svetu, visoko dvignjen prapor vseh narodno zavednih Slovencev. Naj bo ona sveta lastnina nas vseh Slovencev brez ozira na politično in versko pripadnost. Ona naj bo naše slovensko srci1, ki bije za svobodno in združeno Slovenijo. Naj bo trdna organizacija za uspeh enotne brobe proti 0-notnim sovražnikom slovenske zemljo. Mi dajemo svoja življenja za uspeh te borbo, vi dajte vsaj materialno in moralno pomoč. Slovenski prostovoljci v Španiji vam kličemo: Ne odlašajte! Naj 110 bo nobenega poštenega in zavednega Slovenca, ki ne bi klical z nami: Živel enotni front vseh slovenskih antifašistov! Živela združena in svobodna Slovenija! Živela Cankarjeva četa v Španiji! Aragonski front, 20. septembra 1037. Janez Radečan, S. r.4 i. Plaza del Altarnno \2 N, antitank, Albacete, Kspana. * POZIV VSEM SLOVENSKIM PROSTOVOLJCEM V SPANUf! Na našem večjem skupnem sestanku slovenskih prostovoljcev v Španiji, smo sklenili sledečo : 1.) da čim pre je osnujem > slovensko "Cankarjevo četo" v Španiji; 2.) da pogostejše dopisujemo vsem slovenskim časopisom v domovini in tujini: % :L) da izdajamo propagandne brošure za vse Slovence izven Španije, v katerih bi opi- cer te brošuro ne bodo pisane v obliki razprav in učenih clan- ojna je umetnost strategije in tehnike. Vojna je ogromna kupčija, kov, nego le kot zbirka prepro- največja borza vsega sveta in sto pisanih doživljajev vseh po- i vsoh časov sameznih slovenskih prosto- Pograbi'priliko, obogati se. voljcfcv. Z dejftvi, z lastnim ___ __ _ doživetjem in lastnim prime- Mož v sani()tni fcfej je gli**] rom moramo dajat, vzgled in k;i(. jn so ni ,)ranil H()j prj ba. pogum za borbo tud. onim lju-(tcriiah prina*a s]avo. Roj na dem, U. danes se malodušno ^ {prinaša denar in moč. stojijo ob strani. Dejstvo teh, Vratolomen in besen je kakor naših brošur mora biti za slo- ppopadi z bajoneti; vztrajen in venske fašiste ravno tako po-, tr(loVraten je kakor boj na pla-razno, kot je porazno dejstvo njavi H<>iujto se Vi s puško za našega orožja španskemu fa-jčastno ime; on se hojuje s Me_ Ivilkami za gospodarsko silo. Zato je dolžnost vsakega _ slov. prostovoljca, da sodeluje • 1 1 • ■ pri teh brošurah in da napiše Obisk, ki DO morda Ve- crmprej in cimvec o svojem potovanju v Španijo, o svojih doživljajih v borbi, pri delu, o svojih težkočah, uspehih, žrtvah itd. Naj napiše to vse tako kot zna, pa čeprav še tako enostavno. saj se samoobsebi razume, da pišemo preprosti vojaki za ! situacije, preproste delavce in kmete, i Dalje je dolžnost vsakega, da napiše vse, kar mu je znano o svojih padlih slov. sodrugih. V kolikor niti ni znano, naj povprašuje pri starejših borcih in naj zapise vse, kar more zvedeti (»d njih. Pošljite tudi svojo liko pomenil Eden glavnih voditeljev današnje Francije je Leon Blum. Poročajo, da pride v Ameriko, da se posvetuje z Rooseveltom in člani njegovega kabineta za "stabiliziranje" nestanovitne 3r. John J. Zavertnik PHYSICFAN AND SURGEON O FF1C K HOURL; A» 372A W. 2CAh Street 2:00—4:00; 7:00—-S:.ao I)aily Tal. Cmwford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—1:00 p. m. Daily Tel. Can.il 1100 Wednesday and Sunday b" appointments only R«*M«nc« Tel.: Cr®wford S44H If wo iniw«r — C*H Auatin 570C DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan razen srede od •J. zjutraj do 0. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO (110 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. u tira ■ ■ ■ m ■ ■■««■■ ■ 8ARETINCIC & SON Tal 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Rroad Street IOHNSTOWK, PA. h 9 r <* m m m PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. KRANK GRILL, predsednik 1727 1731 W 21 at STREET CHICAGO. ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU NaAi vozniki pobirajo parilo no vaem mestu, Clcaru in Perwynu in dovajajo čistega na dom TOTNA POSTRK^.RA PKLO JAM^FNO Talaffontt CANAL 7172-7173 I a a a a «1 A Yugo«lav Weekly Devoted to the Interest of tne VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yugoa)av Federation S. P. PROLETAREC HOUCATION, ORGANIZATION OO-OPERATIVE COM MONAVEALTH 1 NO. 1571. PuhlUhed werkly at 2301 S. LawndaU Aw. CHICAGO, ILL, October 20, 1937. VOL. XXXII. wiiy OIU.\M/I:v *em?„mb?r ™is, r Chicago, lil. — r ri«lay, October ——___ - 22nd i.s th« date of thi« regular As soon as there is an agitation fo i :u ty to that agreement. Ho can't Vl'VVthly I,UM?ti"* of B>a"eh No- »• the unionization of any group of barjain individually because employ- 'S/' at tho Slovene Labor t m ter. vvorkera the first re ort of th.se vvho er* »lo not .lo business that way. Ho Afu'.r tho «©•*»»* there will be u di*- oxploit lubor is to asi; "Why join a either tak, , vvhat the bo>i offer* - P«r,m' Current hvents union?" Tho next argument invari- or ho gets off tht- job at the b^ss' ^ t ^ ably U "VV'hy pay Uues in order to order. get a job?" Why pa.v dues? For tho same Evidently it has never occured to tvaon tho eiitploycr pav* dues to the an employer that if is noiu- of hi C mr-. > <>f ( »umu iVe, tlu Nai ona! business vvhat his emplo.ves it«» as: Association of Manufaeturers, th«' long as thoy do the jobs they are C»\ ic and Commerce Association, tho being paid to do. No employer ever Citiz« ns' Alliance, the retail this and ask.s ono of his omp!oyos, "VVhy go to the master that associations organ- church? Why centribute to tho com- ./.ed for t b«* mutual proteetion of its Our Doings Here aml There By Joseph Drasler Little Prospect for New Jobs in Our Mineral Industries short fifteen minute speeches by Fr. Zaitz, 'Josko Oven and Anton (Jar-don and thi* rest of tho time to bi' devoted to a general discussion and qu os t ion period. PJoasi- be prompt so that tho meeting vvill .start on time. Far too little interest is being shown by tho younger comrades. We munity chost? Why spend your mo-ney to go to tho movies? Why join the Odd Fellows, tho Knight* of Co-lumbus or tho Sons of Norway, Svvo-den, Scotland or Choj&jminia?" But ho is always--very much concei ned vvhen he learns that one of his men has joined a union. Why organise? The ansvvcr is sim- The omployor is organizod | . member because he knovvs he cannot alone. Ho knovvs ho has at hi aml call tht* combined prestige, jhivv« or and financial pupport of a large group just so long as ho maintain his affiliat ons. Hi* cannot be a Ione vvolf. A union man pays duos for tho see less of them at each braneh meet- stand i stt' ^ we l'anl a g*>od ui,c|k attendance at Friday's meeting and take part in tho discussion. Hovv about it, members of tho Social Stu-dy Club? ThOro are tvvo important dates you should make notes of, I he first is October 24th for tho dramatic pie--entation of Hranch No. 1, ment, refri legates fro eiected at Lo Jacob ; Pioneer hmenu and dancing. I><-m Hranch No. I, vvill be Friday'> meeting. The :lgc, SNPJ, vv ill bo reprt- ple. If a worker is not a union man «arne identieal reason that his em- he has no standing before the Na- p|uyer pays dues, and the sooner the tional Labor Relations Board. He f&boring man gets this into his head can't tako his individual trouble- to the sooner he is going to realize that the board because ho cannot claim his bo?s not thinking; of anyone but discrimination because of his union- hini>elf vvhen he says: ism. He can't claim a violation of a union? Why pay dues?" union agreement because he is not a —»Minnesota l'nion Advocate. Ruda," at the SNPJ Auditoiium and|sent.eil by .lo eph Dra Ur and Fred the second is November 21 for the Kinpe 1, Fred vva one « t th. most JSF Conference in Waukegan. Byjactivi- leader im Me recent VV« stei the way, some of you probab!y have not yot heard that the Dramatic (iroup of Branch"No. 1, vvill also present the draiba "Jacob Huda" in \Vaukegan after the Conference on tht' 21 st. Tho Conference is scheilul-ed for 1) A. M. vvith ari afternoon session. In the evening ontertain- I Vlt Strike in Chicago • and« *.how<- l his ab:lity in organising the men an I keeping solidariiy anion* thi'ir rariK-u n t il the strike, a long and bilter, vva se 11 le d. THE FASCIST CREED There is , minuto da-J tickcU fur Mi sin g this vear stili time h i n ge i t i i "Jacob \ii for a last I of your from the Faleon « la ■«• is Ernest Drc-her, th< young c ha p vvho, throu«h all of la t year .s i Corner Krne hool term, •olumn. : came int DETROIT'S LABOR VICTORY WILL LEAD TO NATIONAL LABOR PARTY > our office each with hi^ Colunin and vvell vvritten and vvould -till !»<■ doing tho ame if tinie peimitted. After fini hing school he vvent out and krot himselJ a job vvhich is keeping him occupit 1 bul vve -tiil hope to hear from hii.i Hoywood Broun, in his column "It talion vvas called forvvard, and in Seems to Me," vvrites on the latest front of his battalion his company report made upon the progress of vvas called out. He was rolled the U hy join a j Franco's erusade to civilize Spain. length of the conipany under thejSaturda.v ni rninv The report in question comes from feet of the men he had deserted. He very intero ' njflv a larure nevvs agency and carries the vvas kicked to death by their hob- j and vvould -i 11 i» caption "VVith Spanish Insurgent nailed boots. A bullet or a kr.ife vva Armies," vvhich vvould mean that iM too good for him, the legion felr." t manated from an accredited report- er vvith Franco*s forces, and that th< Fit» into of Fa»ci»m report had been duly read and pas- >jow this thing did not occur up an occa>iojial!y. sed by the Spanish. rebel censorship. ulley. It vva,- not d«uie in t:..- I,: ,, i. Kri 'vltl^hl There vvas no bi»-ach of discipline. A the other memh rs . formal order of the commanding of- Falcon Corner. ficer vvas carried out, and fat from * voiling the incident the stoiy is i proudly given out to the vvorld a.s an ^ HhRh 10 example of the might, glovy and pt»vv I Octobrr 24. 1937 er of Franco. It. is given out a lvi-od drama, "Jacob Ruda ly because it fits into the cardina! tenet of the ereed of Fascism. vvrote the Faleon In its earch for large fields in vvhich jobs can be fotin.I f<;r the mil-lions »»f unemploye 1 the nation must |o<»k i N. vvhere than to the mineral m-ilustri Harrv L. / Hopkins. Woik> Prodre- Administrator, -a <1 in rele« ing a report b;»»« 1 on one of a •■'ii - of res earch studie* being con-duetod by the •ar h Piojti;t. The report, entitled "Te\hnology and th«- \I ru val Industries" cori-cludes that " "l.itijr tile mineral in-du tri« i a a group there seems little , ehanee that tho total demand for lu-I bo; vvili rise greatly above the lev« Is ' of the r.»20'<." The data containe 1 j in the report vvere compiled in con-I e.ection vvith a »efii s of studies on ("mineral ti-ohnoJogy atid output per man" which are bein-r carried out in j n»-o eratjon vv.th the I nited States , Buri au of Mineš. T, iler to far •a not man; available nu-nt ex> ply of vvhether likelv t(* or be th Franco'® Code of Ditcipline Franco'« foreign legion is made up of Italian and German volunteers and men of many other nations. By chance the organization also ip-cluded a sergeant who happened to bo Spanish. Ho decided to go back novv have KI e-tl< Ip Ojf onie o." pi eparing tho am Detroit vvell deserves tho amazing Although tvvo Ohio cities, Akron amount of national publicity it is re- and Canton abo have CIO candidat- to his ovvn people, and during the ceiving as a result of its remarkable os, Detroit take-; tho prize. it being fight.ng around Madrid ho slipped labor progress. It has witnessed tht* tho fourth largest city in tho nation. aeross the lines and joined the loyal- The-se men vvould conquer ti.< heaviest primary voting in its his- This is LaboiVs great opportunity and ists. A fevv days later he was reeap- vvorld by i»osting up terror upon tln tory as a result of its becoming | if it fails thi.- time the hope for na ture«!. Here is the story as passed by pathvvay of mankind. They vvill h;»v highly labor conjcious. j tional labor dominance may fail f lat. In the recent primary elections If' or> othl'r hani,» victorious u Petrick H. 0'Brien, candidate for w,!1 »,n'Vt; t,hut a mayor, ran second vvith about 40,000 »ccompli>hed in a very, very short Franco\s censorf-df- "His regiment vvas called out on l>arade and he vvas marched the length of the ratiks. Then his bat- their answer, antl let us hear no more from those vvho sav that Franco i- a dedicated soul vvho fight< only to serve the gentle name of Jesus — Three act vvill be pre-M-nted hy the Dramatic Group of Braneh No. 1, JSr, at the SM»J A ud it« r u:»i, ('hicairo.' Salurday, October 30, 11. in Britlgepo: t, Oh o a picnic for the henefit rec. Braneh No. spon so rin g of Prole ta- votes behind R. W. Realitical and so- is a cog in the vvheel, and the vvho 1 ^ , cial philosophies that are involved in is tho research laboratory of a 1»:: I H I ■ ■ ■ | Sti11 hopoful, strikers at the South reaching conclusion* on this all im- company or of the government. Each betvveen tho A. F. of L. and the CIO Chicago Republic Steel Plant are portant problem. Nevertheless, the one does a small job that ha- no spe committees is novv in process vvith a keeping up their picket line twenty- point of vievv of thi* scientist, vvhose cial fignifieance in itself. bu: i^- onl.v strong possibility that the o 1 !'<>urh<>.ji 4 ,jay. A •<• ind ar.d arou:; 1 vvork, after all. is under discussion. a part of the vvhole p:ojeet K< . L. vvill support the labor sla^^The thev k o into th fifth nvnth "f c-n m;:ht be of interest. then, th.- soient -t i- d« pen !.-nt decision is expected vvifhin a fevv tinuous picket ing. T wenty-four hours I jh(> COmmittee vvas gravelv con- ai,ch »g^ncies to produce results mi-days. With this combined support the day and night, th. men are out, not cerne(| wjth the possible social ef-J ntediately beneficial to mankind. Labor Slate has| a very good^chanc: h cause they don't vvant to vvork but fl.cts of inVention. A dozen inven- '" Th„ chanct>H tha. imt)ort,nt :., of be.ng eiected; This vvould be a big beeau e thev vvant human and do- tions that have aln.a(Jv come upon that ,n"M,,u"1 1 n the TU * : a- niiintv VV.l step tovvards the formation of a La- cent vvorking conditions and the bor Party. The CIO is highly confi- right to organize. —Mary Grubi«h. It s Truth Wc Are After put into practice? The averago scion- "And the truth shall set you free.", I^mU make the misUke of trusting tl< v,'r-v ,ittle he makes. Muvolini and Hitler'08 thal th<" futurt* of »o<*i<*ty is really ever stopped to think of vvhat i,- both claim they vvant peace yet they in his han' find a rea y meant by the phrase "truth ;ire the aggre-sors in Spain since the better wa>' tw p does not ny. Proletarec has always fearle-s'; ^BBMi mM ■■■ __________ ______ »ak. the horizon and that might bo used faster lhnn thr |ra(il,rs of societv de- in tho near future vvere listed. How ' ire ,n facU tht,y can for the *mo,t di f f ic uit vvould bo tho probkm of re- |iartf bt. old man hsis come. y >u too vvould lom? ago have been coni-pletelv on tho bum. Therefore, ju.-t say unto y«»urvelf, vvh«*n :ut< h a on? v ui « "\\ hat vvould 1 vvi>h if h« u««re 1 an l my>. If werc» he?" Vou'l diseover more religion vvhen y<«u tr.v this golden rule, Ihan t h« parson u »ed to teaeh you when you vvent to Sunduy .school,—Hem v M. Tich nor. munities is alrea«ly un«ler way. More an«l more of the mine vvorkers vvill live in permanent towns and ride to vvork in thi« surrounding ar«'a. The change is due ehiofly to tho external faetors of hard r<»a!ogy frequently, alter oceupational requirements vvithin an industry, thus bringing about a turnover in the labor force vvhich m« ti ns eXte.ided periods of unemploy-ment for sonn? and permanent de-pendency for others, ospecially the older workers. "The mineš vvill never be a plače for vveaklings, but the heaviest tasks are the ones most likely to be mechanized. The trend is away from tho Lsolated vvork of the mdiviup-various minerals in the iniproviment in tech- und, ne- by vvhich-they may be located, ' he impiovement in methods of «'.v.t aetion |H-rmitting the profitable worfc. >m nt opportuni-tie , in th;it :nduMry. In metal mining al «» tln- chance - of <>xpan>ion l'eyond t h.- 1. el o:' ID JO' rom unfavoiable. In o il and gas on th«' other han«l the trenda point to an inerease in totai emplovoi. nt but for the mineral in-du iri«- as a group they saw small I k lihood «if a total greatly in ex-ce s of the jobs in the 11*20*8, Ital-o po in tod out in the report that the growin«r investment iesult-'li; I'r«»ni v tneohaniziuion requires largi ojKrating unit:- and that the n --a .. in >i/-o of unit- in turn af-fect.s the loration and the siz< n • r ' ' r; . 1 • ' hi •« t»ve expeet-<«! that fevver companv tovvn- vv:ll be built in th» future. "A siovv drift from i-olated camp to central com-1 man. END THE MALSOCIAL SYSTEM A th h.iinan i tc.\ are vv«-, in pre- there's no puch article as a "legi- po; lorant ir.a ty, to consider our- t imate" profit. A profit is someth ng n«. h 'v I • t ter tl. m a lot t> f filchingly added heyond cost. That ! iv. --f « ich other? If the best ad«ling on is tho act of cheating: v • "i thi of tho cheating of and, vvith like aets in the aggregate, •«'ir f« 1 »vvin'n, vv«- ar«- each a sli a nu causes the vvhole of our malsocial THE EVES HAVE IT! h - v hamoful creaturo; an.l, vvorst of all, betiaying our better self. I nl« . it s for striving to be our be- • in Ii'V, *.v:,y are vv, then at ali? i No on • b<\tsts to dehberatelv vvant e. m not t » to bo a rotti r; t h«- op}M».site is the in-ti neti ve and natural intention. NVhon eniibli d un ler anv circum- strike upon novv ideas. published the truth in regards to all issues. The articles about the M«'m«»-rial I)ay Massacre vvritten by Mary Grubish have giv««n us the truth about the vvhole affair vvhich it vva- NIČE FASCISM The Dictatorship of the Money Bag VVELL DONE All honors to those- HolIywoo«le vvho gave th«* col«l shoulder to Mie -lini's son on account of his bombin.4 of Ethiopian villages. H«dIywooderv sometimes make themselves obnoxi-ous but th»'y deserve high commen-dation in this instanco. roamed careUssK- 'round Some of <>ur novelist ji are vvhat ; in*y do vvith their charac-I ter's (>os. For instance: tances to be at our bost vve treat our fellovvkind vvith a decency of vvholesome con- iloratenoss. But, the "H. toro hi« t yes from her face next vve knovv, it is again time to and thi y fi ll on the letter at lu r "go down tO busines*"—and the bu- i sinevs of capitalisni is f«»unde that Roosevelt of seeking the establish- I have been vvriting for Proletarec. ment of a «lictatorship mysteriously Som«« people consider it a waste of ignore is that vve have had a brand tirne studying eurrent political aml of dictatorship in this country vvhich imnn.litBn i labor '•tsu<'-« an<' vvriting about them worked so much more satisfactor.v karn th,0UKh C hut I don't and vvill < ontinue to vvi ite than the Kuropean brand that it becau«c there is more and more to vvouhl b<» the height of folly to abol- j vv rite about as th" labor giant be- i^h it. We have referenca to the «lic- pitalist press. Tho f«)llowing legislative program gin* to stir into aetion. is propose«! for tho special session of Congress to be ealled hy the president betvveen Nov. H and 10. 1. Surplus crop control. 2. VVage an II. S. vvas preči se ly vvhat Marx called "the boar«l of »liroetors of Capitalism as a vvhole." Controlling British labor, urged .hy its Nation- f........... ............. ............_ 3. A regional planning measure al Council «>f I,HlH)r, the supreme co-' [>very braneh of government thr«>ugh to divkle the country into eight sec- ordinatlng authority of th«- political cantrol of the thinking machine of tions for the future public work>jand union movemenU, is boycotting the nation, press, school and church.) prog«"*™. i Japanese g«»or a bad one. VVith his reason—not entei' »in the mught of breaking vvay from what n >vv i-<. Even th«' veiy m;Id m«a ur. proposod by .he f< a uroup of old time vv ste''h "rs vvere tiding.ovor the plain vhen th«\v suddenly brought tip against a vvire fence, vvhich was 'ni"thing nevv iii those days and as a portent of the changes that vere coming. They began t«» curse tho »ncontini civili/,ation. VVhile the.v vveic -aarching their vocabularles for n«'vv inv c t i v e , a h«>r«l «>f buffaloes appcared in tl"1 Hi opposes it. —Milvvaukee Leader. , a v i: s The.v are slaves vvho fear to sp«'ak For the fallen and tho vv oak; Thev ar«* slaves vvho vvill not choose Hatred, scoffing and abuse Rather than in .silence shrink From tho truth they needs mu«t think; The.v are slaves vvho dare not bo In the right vvith tvvo or three. —Jamra Ruttell Low»ll. The real way to pr^vent vvar is to make lif«' so much better that its <«eeurity will be too precious to lose for the sake of better business. —Pearl Buck. change. A vv i-e man one vvho ha- good The difference betvveen the mili- '"ca - oni ng po iver.« and ha« hi^ emo- tarists of Japan and those of our ti« tu under tho control of h s rea-on great democracy is the difference l«i< no! fight nirninst change a- b«*tween a tool in use and one hung - inqu «> whether the parti- on the vvall rea«ly for use, oile«! an«l culftp change sugge.^ted i.s a good one sharpened.