GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXI. KAMNIK, 11. OKTOBRA 1982 10. kongres ZSS Odpravljati tudi lastne slabosti Da ne bi na X. kongresu ZSS ponavljali že znanega dejstva in ugotovitve, smo se v sindikatih priljubljanskih občin dogovorili za vsebino razprav posameznih delegatov, kar bo pripomoglo, da bodo zajeta vprašanja in usmeritve vseh področij, ki so pomembna za delovnega človeka in naš nadaljnji družbeni in ekonomski razvoj. Kot smo že dejali naj to ne bi bil kongres ponavljanj in tarnanj, temveč akcijsko naravnan dogovor delovnih ljudi Slovenije, združenih v najširšo družbenopolitično organizacijo. 'tO. disciplino na delovnem mestu, kar bi jim vrnilo delovni ugled, v katerega bodo imeli delavci zaupanje in ga tudi spoštovali. Člani sindikata so v razpravi tudi povedali, da v nekaterih sredinah ni dovolj razumevanja delavcev, da bi delovni čas prilagodili potrebam dela, ki ga terjajo večje izvozne obveznosti. Poleg tega v DO Stol, Titan Utok primanjkuje delovne sile, ki bi poprijela za delo v neposredni proizvodnji. DO, ki količinsko povečujejo izvoz se soočajo kljub že uveljavljenim spodbudam pri delitvi OD, s težavo, da dosegajo,manjši do- ba dvigniti na nivo zahtevnosti proizvodnega procesa. Kadre, ki niso dorasli reševanju sedanjega položaja gospodarstva in družbenih dejavnosti na nivoju občine, republike in federacije, pa je potrebno zamenjati. Poleg tega delavci terjajo, da se prekine s prakso horizontalne menjave ,kadrpv na nivoju republike, kjer ostajajo funkcionarji, ki niso sposobni reševati sedanje zapletene problematike gospodarstva. Ob koncu naj omenim še kritično izpostavljen primer neopravičenega izostajanja z dela zaradi namišljenih bolniških, ki ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Delegati za X. kongres ZSS ih občine Kamnik bodo sodelovali v vseh petih komisijah kongresa. Poleg delegatke Jožice Jeglič iz Svilanita, ki bo v predsedstvu kongresa, bo Franc Rems iz Titana sodeloval z referatom o nagrajevanju po delu in rezultatih dela, Breda Grilje bo govorila o družbeno- Jožica Jeglič iz DO Svilanit, članica predsedstva X. kongresa ZSS/ političnem izobraževanju v Zvezi sindikatov, Peter Brleč pa bo prikazal razmere na področju povezovanja združenega dela občine Kamnik. V prejšnji številki glasila Kamniški občan smo povzeli vsebino razprave o samoupravljanju v OZD in DPS, danes bomo predstavili drugi del razprave, na kateri je tekla beseda o družbeno ekonomskih odnosih ter gospodarjenju v oteženih razmerah in odgovornosti v prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva. Na prvem mestu je v razpravi prevladovalo vprašanje spoštovanja poslovnih odnosov med OZD v gospodarstvu. Pri tem je mišljena vrsta dogovorov in sporazumov, ki bi morali, če bi jih vsi dosledno spoštovali, zagotavljati stabilnejše gospodarske tokove in s tem tudi stabilnejšo socialno varnost delavcev v združenem delu. Odpravljanje lastnih slabosti v OZD je bilo prav tako prisotno. Razpravljale! so menili, da je treba terjati večjo strokovnost in odgovornost vodij neposredne proizvodnje za red in hodek, ki jim ne dovoljuje izplačevanje OD v skladu z dogovorom. Tako se dogaja, da delavci zapuščajo takšne DO (Stol). Delavcem v združenem delu bo potrebno jasno povedati, da je potrebno delati tisto, kar tržišče potrebuje in takrat, ko je to potrebno. Velik delež v razpravi je bil namenjen dinarju kot plačilnemu sredstvu. Ni dopustno, da ni mogoče kupiti blaga brez deviznih sredstev, kar odriva plačevanje v dinarjih na stranski tir. V večji skrbi za povečanje izvoza je potrebno omogočiti OZD, da posodabljajo proizvodni proces z uvoženimi stroji in opremo; še posebno, če so ti stroji in naprave že plačani in ležijo v skladiščih carinarnic. Več skrbi bo treba posvetiti preprečevanju pojavov vezane trgovine. To je še posebej občutno pri vezani trgovini z za življenje potrebnimi osnovnimi izdelki (Vojvodina - sladkor, veže na nakup drugih artiklov). Pojavljajo se tudi zahtevki za sovlaganje ali plačevanje vnaprej za razne skladiščne in prodajne zmogljivosti, ki so pogoj za prodajo na določenih območjih, kar vse ruši enoten jugoslovanski trg (DO Eta). Nadalje, različni nivoji potrjevanja cen prav tako vnašajo zmedo, npr.: ceno končnega izdelka potrjuje zvezna skupnost za cene, cene, ki pogojujejo ceno tega končnega izdelka, potrjujejo na republiški ali občinski skupnosti za cene. Znani so tudi primeri dvigovanja cen s tem, da se slabša kvaliteta blaga ali da se daje v prodajo za enako ceno nedodelan material (nerazrezana pločevina v DO Titan). Zelo kritično je bilo v razpravah omenjeno vprašanje stihijskega najemanja kreditov v tujini. Razpravljala so menili, da mora vsakdo, ki najame kredit, prevzeti obveznost da ga vrne, Kdor bo ravnal nasprotno, naj bo imenovan in ustrezno kaznovan. V zvezi s kadrovsko politiko je bilo povdarjeno, da jo je tre- jih bo treba zmanjšati v vseh sredinah. K takšni akciji lahko veliko pripomorejo zdravniki, vodje proizvodnje, predvsem pa sami delavci z večjo skrbjo za lastno zdravje. Poleg tega je treba okrepiti odgovornost socialnih služb, da ne bodo podpirale nedela, lastne malomarnosti, ki poraja lažno solidarnost in nima nič skupnega z moralo socialistične družbe, JANKO BLAGŠIČ Dosledno uresničevati že sprejete sklepe Naslovna vsebina je značilna za razpravo na 8. seji občinske konference ZKS Kamnik, kjer je občinsko vodstvo zveze komunistov skupaj s sekretarji osnovnih organizacij iz organizacij združenega dela ocenilo družbenoekonomski in družbenopolitični trenutek ter v duhu sklepov 3 seje CK ZKS in 3. seje CK ZKJ sprejelo akcijski program zaradi usmerjanja aktivnosti pri uresničevanju sklepov obeh tretjih sej. Posebna spodbuda za aktivnejšo razpravo so bile ugotovitve in predlogi, ki jih je v imenu aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev povedal njegov sekretar. »Delavci, zaupajo v ZK, toda to zaupanje je treba nenehno negovati in krepiti s konkretnimi dejanji ter z večjo ostrino revolucionarne akcije.« Za vsebino sprejetih nalog je značilna vsebinska in časovna konkretnost ter natančna opredelitev odgovornosti za uresničitev posamezne obveznosti. Osnovne organizacije zveze komunistov morajo do 25. oktobra sprejeti lastne programe, ki morajo vsebovati naloge na področju dograjevanja planskih dokumentov, povečanja deleža proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje, dohodkovnih odnosov, povečanja gospodarske učinkovitosti, dograjevanja sistema nagrajevanja oziroma delitve sredstev za osebne dohodke in druge naloge, katerih vsebina zavisi od posameznega okolja. Komunisti se bodo zavzemali za aktivnejše delo samoupravnih in delegatskih teles ter za dosledno spoštovanje družbeno dogovorjenih norm, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov ter zakonskih predpisov. »Povsod, ne samo v ZK, moramo najprej narediti inventuro že sprejetih sklepov, ki vsebinsko povsem zadovoljujejo, saj njihova vsebina ni slaba, manjkalo je le volje, da bi jih uresničevali!« je poudaril nekdo od številnih razprav-Ijalcev. . Konferenca je izpostavila tudi naloge v zvezi z uresničevanjem dokumentov Kraigherjeve komisije, katerih vsebino bo treba v mesecu in pol aplicirati na kamniške razmere. Tudi aktivnost za zmanjševanje družbene režije in administracije, ki je bila pred nekaj meseci pričeta, ne sme doživeti usode »nedokončane simfonije«, še zlasti ne zato, ker imamo tudi na tem področju še precej tako imenovanih notranjih rezerv. Člani konference so ocenili tudi lastno aktivnost ter delo drugih organov in delov-" nih teles zveze komunistov v kamniški občini za preteklo šestmesečno obdobje ter ob tem v ustreznem gradivu tudi poimensko izpostavili tiste, ki svojih obveznosti niso vzeli dovolj resno oziroma odgovorno. To pot so bile izrečene le ostre kritike (ter ena kadrovska menjava), prihodnjič bodo na vrsti ostrejše sankcije. S seje občinske skupščine Večjih motenj v proizvodnji ni 27., 29. in 30. septembra so se na četrti letošnji seji zbrali delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Največ so se pogovarjali o minulih gospodarskih uspehih in o trenutnem položaju kamniškega gospodarstva, sprejeli pa so še celo vrst« drugih pomembnih sklepov. Kot je bilo pričakovati, je bilo ob razpravah o gospodarstvu najbolj živahna v zboru združenega dela. Podatki, ki jih je bilo • Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so sprejeli sklep o začasnem družbenem varstvu za Integralov tozd Gostinstvo in žičnice. Z ukrepom se razpustijo sedanji delavski svet, disciplinska komisija in komisija za delovna razmerja ter se izvolijo novi. Do njihove izvolitve vse njihove naloge prevzema začasni kolegijski organ, ki opravlja tudi vse funkcije, opredeljene z ukrepom družbenega varstva. slišati, pričajo, da se kamniška industrija kar uspešno kosa s trenutnimi gospodarskimi težavami. V letošnjih osmih mesecih je bil fizični obseg proizvodnje za 8,6* odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Tudi izvozili smo več, kot smo načrtovali. Več kot 65 odstotkov za letos predvidenega izvoza so delovne organizacije uresničile do konca avgusta. Industrija ima največ težav zaradi pomanjkanja surovin in re-promaterialov. Teh je ob zmanjšanem uvozu na domačem trgu še vedno premalo in nič ne kaže, da bi bilo v prihodnje kaj bolje. Kljub temu poslujejo kamniške delovne organizacije zaenkrat brez motenj in večjih proizvodnih zastojev. V zadnjih mesecih se je nekoliko zmanjšala tudi izguba, ki je v prvem polletju znašala 29 milijonov dinarjev. Ob precej ugodnemu gospodarjenju ima industrija nekaj težav in slabosti, ki jih bo treba čimprej odpraviti, so menili delegati zbora združenega dela. Dosti je še delovnih organizacij, ki izplačujejo višje osebne dohodke od dogovorjenih. Donitov tozd Trival, oba obrata gozdnega gospodarstva, SKG Kamnik in Meso so med tistimi, ki najbolj presegajo dogovorjena merila. Delegati so menili, da se mora odgovornost pri delitvi osebnih dohodkov povečati, prekoračitelji pa morajo čimprej spraviti osebne dohodke v dogovorjene okvire. Delegati so odgovorno spregovorili tudi o povečanju izdatkov za kilometrino, dnevnice in podobne stroške. Ti so se v primerjavi z lanskim letom v kamniških podjetjih povečali kar za 100 odstotkov. Res je, da v organizaci- • Na seji zbora združenega dela so delegati izvolili novega predsednika zbora. Novi predsednik je Ivan Peršin, zaposlen v Titanu kot projektant izdelkov. jah združenega dela sedaj težje sklepajo pogodbe o dobavi surovin ali prodaji izdelkov in morajo za en posel večkrat na pot. Vendar so delegati menili, da je tako povečanje stroškov pretirano in v nasprotju z vsemi dogovori. Skupščina je sprejela predlog, da se v Kamniku ustanovi, in s prihodnjim šolskim letom odpre, šola za usposabljanje otrok in mladine z motnjami v duševnem razvoju. Nova šola bo dobila svoje prostore v dijaškem domu, denar za njegovo preureditev - gre za 17 miljonov dinarjev - pa je že zbran. Sprejeli so tudi odlok, ki na novo opredeljuje, katere komunalne dejavnosti v občini so posebnega družbenega pomena. Delegati vseh treh zborov so se strinjali, da se v Kamniku podaljša javna razprava o spremembah srednjeročnega načrta in sicer do 15. novembra. V tem času naj bi se predvsem opredelili za nov prostorski načrt, ki prinaša več površin za kmetijstvo in jasneje opredeljuje prostorski razvoj na vseh drugih področjih. Sprejeli so tudi nekaj drugih predlogov in stališč: spremeni se odlok o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje razvoja krajevnih skupnosti, gradnje zdravstvenega doma in šolskih prostorov, tako da občani, ki ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojnin, ne plačujejo samoprispevka: nekoliko se spremenita odlok o davkih občanov in odlok s področja obrtnega zakona, predvsem okrog kmečkega turizma: podpre se sanacija plazu v Sovi-nji peči. BOJAN PLEŠEC NNNP Kamnik 82 23. oktobra 1982 bo v občini Kamnik zaključna vaja akcije NNNP 82. V vaji, ki se bo imenovala »Bistrica 82«, bodo sodelovale predvsem občinske enote civilne zaščite in specializirane enote civilne zaščite iz KS in OZD. Cilj vaje je usposobiti eno- te civilne zaščite za delovanje v vojni v pogojih uporabe radiološko biološko kemičnih sredstev. Da bodo enote in štabi CZ delovali v čimbolj objektivnih pogojih, bo v času vaje izvedenih več eksplozij, ki bodo posnemale napade z radiološkimi, biološkimi ih kemičnimi bojnimi sredstvi. OD VSEPOVSOD • Kmetje se bojijo predvsem pomanjkanja dizelskega goriva BEOGRAD - Da bi bile težave pri oskrbi s hrano kar najmanjše, bi morali letos oziroma prihodnje leto zasejati milijon in 681 tisoč hektarjev polj, so povedali na tiskovni konferenci na Gospodarski zbornici Jugoslavije. Da bi uresničili ta načrt in zato, da bi bil drugo leto pridelek kar najbolj obilen, bi to jesen potrebovali l ,37 milijona ton umetnih gnojil, hkrati pa bi moralo biti na naših poljih do konca leta kar 53 tisoč novih traktorjev. Zdi se, da tukaj ne bo večjih problemov, pač pa se bojijo, da bo zmanjkalo rezervnih delov. Očitno pa se zasebni kmetje, in seveda tudi družbena posestva, bojijo, da bodo imeli največ težav pri oskrbi z dizelskim gorivom. Kmetovalci sedaj zahtevajo za svoje potrebe okoli 530 tisoč ton goriva, seveda pa je veliko vprašanje, ali ga bodo toliko tudi dobili. ^© Poslovne banke bodo imele manj denarja BEOGRAD - Zaradi neugodnih gospodarskih gibanj in zaradi tega, ker marsikje niso uresničili temeljnih gospodarskih smernic, bo denarno posojilna politika v zadnjem letošnjem četrtletju še bolj restriktivna. Tako bodo lahko poslovne banke povečale svoje denarne prispevke le za 14 odstotkov, kar pomeni, da bodo banke silno težko s tem denarjem izpolnile vse zahteve pri izvozu, setvi in odkupu pridelkov. Ob tem so na seji odbora zbora republik in pokrajin v skupščini SFRJ za posojilno-denarne odnose menili, da bi bile takšne omejitve zelo nevarne, kajti večino denarja bi porabili v kmetijstvu, nekaj hi ostalo za spodbujanje izvoza, medtem ko bi sc morali vsi drugi sprijazniti le s preostankom. Zvezni proračun naj bi nastajal drugače BEOGRAD - Zvezni proračun, ki je bil vse doslej zaradi načina zbiranja denarja deležen številnih kritik, naj bi po novem oblikoval tako, da bi kot osnova služil letošnji rebalansirani proračun. Tega bi vsake tri mesece usklajevali z dejanskimi prihodki federacije in seveda tudi s stopnjo inflacije, so menili na seji odbora za proračun federacije. Če naj bi proračun po novem napolnili po lej poti, potem ne bi sproti vgrajevali inflacije, tako pa bi bil le-ta realno in ne nominalno postavljen. • Sorazmerno visoki povprečni OD v BiH SARAJEVO - Po podatkih republiškega Zavoda za statistiko so imeli letos v BiH najboljše osebne dohodke v vodnem gospodarstvu, saj so v povprečju zaslužili nekaj več kot 29 tisoč dinarjev. Sledijo jim zaposleni v prometu in trgovini, kjer je bil povprečni osebni dohodek okoli 29 oziroma 28 tisoč dinarjev. Najvišji čisti osebni dohodek v negospodarstvu so imeli zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu (okoli 29 tisoč dinarjev), le nekoliko slabše osebne dohodke v izobraževanju, znanosti, kulturi in javnem obveščanju. Zanimiv je tudi podatek, da je čisti osebni dohodek nad 22 tisoč dinarjev imelo kar 35,8 odstotka delovnih organizacij. • Vsak naj opravlja svoje delo BEOGRAD - Zveza komunistov je vsekakor odgovorna za delovanje političnega sistema. Če pa ZK vztraja pri konkretni, sprotni in enotni akciji, to nikakor ne pomeni, da bo opravljala delo organov in ustanov političnega sistema in na svoja pleča sprejemala tudi odgovornost na njihovo slabo delo, so poudarili na sestanku sekretarjev in članov predsedstev pokrajinskih ter republiških centralnih komitejev. Cene nakopičile zaloge Etini izdelki, od kislih kumaric pa do vložene rdeče pese, so cenejši od podobnih izdelkov drugih jugoslovanskih predelovalcev, od nekaterih celo za 40 odstotkov. Kljub temu se precej težko znajdejo na policah slovenskih trgovin. O tem, kako res je to, govori tudi podatek, da znanih Etinih kumaric nekaj časa celo v kamniških trgovinah ni bilo moč kupiti. Večina je najbrž preprosto pomislila: če so najcenejši, potem nimajo nikakršnih težav s prodajo. Vendar je ravno to glavni vzrok, da se je v Eti nabralo kar nekaj zalog. Trgovske organiza- cije namreč raje prodajajo dražjo predelano zelenjavo, pri kateri več zaslužijo. V odstotkih so marže pri vseh izdelkih enake, to pa pri dražjih pomeni večji izkupiček v žepu trgovcev. V Eti imajo v skladiščih 5.300 ton predelane zelenjave vseh vrst v skupni vrednosti 90 milijonov dinarjev. Proizvodnjo so v primerjavi z lanskim letom povečali za 16 odstotkov, prodajo pa -zaradi težav, ki smo jih omenili -komaj toliko kot lani. Daje letos s prodajo nekoliko narobe, se je pokazalo že v prvih treh mesecih, ko so prodali za 15 odstotkov manj kot leto prej. V skladiščih se je znašlo tudi 380 ton izdelkov, ki so bili prvotno namenjeni za izvoz v Sovjetsko zvezo. Prek ljubljanske Emone so s sovjetskim partnerjem sklenili pogodbo za leto 1981: mislili so, da jo bodo letos lahko podaljšali. Do tega ni prišlo in že pripravljena pošiljka je ostala doma. Kljub neenakim pogojem, ki Eti zapirajo pot do kupca in jo v primerjavi s sorodnimi tovarnami postavljajo v neenakopraven položaj, računajo, da bodo letošnje leto končali brez izgub. Za ozimnico so pripravili veliko izbiro vložene zelenjave, ki bo šla verjetno dobro v prodajo. Nekaj jo bodo ponudili prek trgovskih organizacij, nekaj pa neposredno preko sindikalnih organizacij v podjetjih in tovarnah. Zaloge bodo zmanjšali tudi z manjšo proizvodnjo, ki najbi bila ob koncu leta enaka lanski. Seveda se v Eti zavedajo, da zmanjšanje proizvodnje ni dolgoročna rešitev. Zato načrtujejo prihodnje leto priti na trg z novimi proizvodi, predvsem delikate-sami, kot so na primer gobe in olive. Ob tem tudi razmišljajo, da bi s povezavo v eno večjih trgovsko-predelovalnih organizacij rešili problem prodaje. BOJAN PLEŠEC Pravičnejša delitev OD Za 10. kongres slovenskih sindikatov je naš občinski sindikalni svet - na podlagi obširnih razprav v osnovnih celicah sindikata - pripravil tri razprave. Prva obravnava združevanje dela in sredstev, druga družbeno- politično izobraževanje v sindikatu, tretja prinaša razmišljanja in izkušnje o nagrajevanju po delu. Razprava o združevanju dela in sredstev predvsem ugotavlja, zakaj so nekatera združevanja v domači občini uspešna, druga pa daleč od želenih rezultatov. Kamniški delegati - osem jih bo prisostvovalo kongresu - bodo govorili tudi o lastnih izkušnjah o političnem izobraževanju v sindikatu. Najbrž bo največ zanimanja vzbudila tretja razprava, ki se loteva težav in dilem pri nagrajevanju proizvodnega dela in dela v težjih pogojih. Referat o nagrajevanju po delu bo na kongresu predstavil Frane Rems, delovodja v Titanovem tozdu Vzdrževanje in energetika. Z njim smo se pogovarjali nekaj dni pred pričetkom kongresa. - Najprej, kako so tekle priprave na sindikalni kongres in kako ste se vanje vključevali delegati? »V Kamniku smo s pripravami pričeli nekako takrat kot drugje po Sloveniji. O izhodiščih za kongres so najprej razpravljali v osnovnih organizacijah sindikatov, popolneje smo gradivo in tudi naš prispevek kongresu obravnavali v nekaterih konferencah sindikatov. Glavne razprave so bile v Svilanitu, Stolu, Kemični industriji, vzgojno-varstvenem zavodu Anton Medved in pri nas v Titanu. V vse smo sc delegati že vključevali.« - Razprave so najbrž pokazale, kaj je tisto, kar danes delavce najbolj moti in odkrile področja, kjer bi sindikat lahko naredil več? »Res je tako. Veliko je bilo govora o odgovornosti. Premalo jo imamo prav vsi po vrsti, dogovorjenih stališč, programov ali resolucij se ne držimo, tako da postavljenih načrtov ponavadi ne dosegamo. Odgovornost bi morali povečati, vsak pa naj bi bil odgovoren glede na svoj položaj na delovnem mestu. Delavce tudi moti, da so cene neusklajene. Pred zamrznitvijo so eni lahko dražili, drugi pa ne. Danes se te razlike kažejo v težavah v proizvodnji, saj so surovine večinoma zelo drage.« - Kako dela sindikat v vaši delovni organizaciji in kaj so tu Tradicionalno srečanje internirank Srečanje internirank, bilo je 11. septembra v Jaršah pri Domžalah, je bil spontan, vesel trenutek, ki ne bo kmalu pozabljen. Zbrale, so se tovarišice iz kamniške občine, ki so preživele Auschvfitz in Ravvens-briick ter 44 zapornic Aichacha iz vse Slovenije: 146 nas je bilo, smrt je krepko posegla v naše vrste, pa tudi sicer niso mogle več vse na pot. V kulturnem programu je sodeloval oktet bratov Pirnat in kvartet harmonikarjev Glasbene šole Domžale pod vodstvom tovarišice Majde Golob. Minuta tišine in pesem: »Lipa zelenela je«, je bila posvečena tistim tovarišicam, ki jih ni več med nami. Občuteno so jo zapeli bratje Pirnat. »Sončen žarek« harmonikarja, nas je popeljal v drugi, veselejši del programa. Na prireditvi so bili tudi predsednik komisije za interni-rance Slovenije Lojze Buko- vec, predsednik skupščine občine Kamnik, mag. Ivan Justi-nek, predsednik SZDL občine Kamnik Tone Fišer in predstavnica ZZB NOV Domžale Mihaela Kolenc - Dragica. Slavnostni govornik, Ivan Justinek, je po uvodnih besedah dejal: »Taka vaša, zdaj že tradicionalna srečanja, kakor tudi srečanja raznih partizanskih enot, so za krepitev nacionalne in revolucionarne zavesti izredno pomembna. Najbrž se boste strinjale, da današnje srečanje ni pravi trenutek za obujanje težke preteklosti. Ne zato, ker bi menili, da jo je treba pozabiti, temveč zato, da bi pretehtali ali je vse to trpljenje obrodilo sadove, kot smo jih pričakovali. Številne slabosti, ki nas danes spremljajo, bi nekateri radi izkoristili za oslabitev naše skupnosti in za napad na vse pridobitve naše NOV. Bitko za stabilizacijo gospodarstva je delovno ljudstvo sprejelo v svoj program in s tem tudi bistveno vprašanje ohranitve temeljnih pridobitev NOB. Vaše srečanje naj izzve- ni v resen opomin in zahtevo, da bo potrebno z mnogo večjo odgovornostjo uresničevati cilje gospodarstva, v tem vidim največjo družbeno in revolucionarno vrednost takih srečanj.« »Bilo je lepo, a najbrž zadnjič«, je žalostno rekla 88-let-. na Rezka Strle. Videz je bil drugačen. Po obrazih sodeč tudi taki trenutki pomagajo živeti in vlivajo optimizem. M. B. Priznanje brigadirjem Predsedstvo OK SZDL je na svoji zadnji seji na osnovi poročila obravnavalo mladinsko delovno akcijo »Pirot 82« oziroma udeležbo naših brigadirjev na njej. Zaradi uspešnega dela, ki so ga naši mladinci opravili na akciji, je predsedstvo OK SZDL izreklo vodstvu in brigadirjem javno priznanje. pokazale predkongresne priprave? »Moram reći, da sindikalna konferenca na ravni delovne organizacije dobro dela. Malo manj smo lahko zadovoljni z delom osnovnih organizacij po toz-dih, medtem ko sindikalne skupine še niso zaživele, kot bi morale. Sindikat redno spremlja delo samoupravnih organov in obravnava stališča, ki so skupnega pomena. Hkrati je tudi nosilec kadrovske politike, vendar bi morali tu še dosledneje upoštevati družbeni dogovor o kadrovski politiki in v celoti prevzeti vlogo, ki mu jo ta dogovor daje.« - Kaj prinaša razprava, ki jo boste predstavili na kongresu? »Pri nagrajevanju dela, predvsem proizvodnega, bomo morali še marsikaj narediti. Sistemi nagrajevanja, ki jih imamo sedaj, niso najboljši. Za večino velja, da premalo upoštevajo pogoje dela, tako da so delavci, ki delajo v slabem zraku, na vročini ali mrazu, največkrat preslabo plačani. Zavzemamo sc tudi za pra- vičnejši odnos delitve osebnih dohodkov med gopodarskimi in negospodarskimi organizacijami. Proizvodno delo se premalo ceni, čeprav se tu ustvarja doh njegove odločitve ostale le na papirju.« BOJAN PLEŠEC Seminar za sekretarje OOZKS Komite občinske konference ZKS Kamnik je konec septembra pripravil enodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK in člane komiteja. Razprave, ki so jih vodili Ivan Justinek, Boris Zakrajšek, Kazimir Kerzič, Milan Marinič in Franc Svetelj, so bile osredotočene na dolgoročni program gospodarske stabilizacije, proinflacijski program, politiko in sistem ekonomskih odnosov s tujino, stabilizacijo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu, na lik komunista, metode dela v osnovnih organizacijah ZK in informiranje. Oddelek za ljudsko obrambo občine Kamnik na podlagi 12. člena Zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ, štev. 36/80) RAZGLAŠA da bo v dneh 28., 29. oktobra in 2. novembra 1982 od 7. do 15. ure v prostorih KINA - DOM KAMNIK (Mala dvorana I. nadstropje), Fužine 10 OBVEZNI NABOR K naboru so dolžni pristopiti: 1. Vsi moški državljani SFRJ, rojeni leta 1964, ki prebivajo na območju občine Kamnik 2. Obvezniki - naborniki, ki so bili na prejšnjih naborih spoznani kot začasno nesposobni za službo v JLA ali so bili kot takšni odpuščeni iz JLA in so dolžni ponovno pristopiti k naboru v tem letu 3. Obvezniki - naborniki, starejših letnikov, ki do sedaj zaradi kakršnih koli razlogov niso bili na naboru. Vsi obvezniki - naborniki, ki so dobili poimenski vpoklic, so se dolžni ravnati po določilih vpoklica. Obvezniki - naborniki, ki niso dobili poziva, pa se morajo v času nabora priglasiti naborni komisiji in naj prinesejo s seboj osebno izkaznico in zdravstveno knjižico. Neopravičen izostanek obveznika - nabornika, ki je bil pozvan s poimenskim ali splošnim pozivom, se kaznuje po 79. členu Zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ, št. 36/80). Za vse tiste, ki boste pristopili k naboru, bo naborna svečanost v kinu Dom Kamnik 22. oktobra ob 17. uri. Poleg kulturnega programa bo tudi informacija o nabornih in drugih vojaških obveznostih. Zato pozivamo, da se naborne svečanosti zanesljivo udeležite. Oddelek za ljudsko obrambo Teritoriada - stalna oblika srečanj Zadnjo septembersko soboto so se na grajskem dvorišču na Zapričah zbrali številni pripadniki in mladinci prostovoljci enot teritorialne obrambe iz Domžal, Litije, PSTO Ljubljane, Grosuplja, Ribnice, Kočevja, Vrhnike, Logatca in Kamnika. Takšno športno srečanje, ki so ga poimenovali teritoriada, je bilo prvič že lani po zamisli domžalskega štaba TO. Odslej naj bi organizirali teritoriado vsako leto tako kot zimski biatlon, ki poteka že četrto leto. Udeležence teritoriade sta najprej pozdravila Franc Jeras, predsednik kamniškega izvršnega sveta in polkovnik Anton Mlakar, komandant Pokrajinskega štaba TO ljubljanske pokrajine. »Telesna pripravljenost je poleg drugih vrlin med osnovnimi pogoji učinkovitega opravljanja dela. Do izraza pa pridete še toliko bolj, če gre za funkcijo, ki jo opravljate vi, pripadniki teritorialnih enot. Vedno so bili dobri športniki tudi dobri vojaki. Teritoriade v Kamniku se je udeležil tudi polkovnik Anton Mlakar iz Ljubljane, ki je pozdravil udeležence, jim zaželel uspešno športno srečanje in še mnogo podobnih srečanj. Kamniška ekipa se je tudi v streljanju izredno izkazala. (Foto: Mira Jančar) Posebno pa je telesna pripravljenost pomembna v partizanskem vojskovanju,« je med drugim v pozdravnem govoru poudaril Franc Jeras. Teritorialci so si ogledali tudi muzejsko zbirko in stalno razstavo v zapriškem muzeju. Po tekmovalnem delu v štirih disciplinah: streljanju, metu bombe, skoku v daljino in teku na 400 metrov, smo pobarali polkovnika Antona Mlakarja, kaj meni o takšni obliki srečanj pripadnikov TO in o njihovi pripravljenosti. »Že po lanskoletnem, prvem srečanju, so vsi navdušeno pozdravili zamisel o vsakoletnem organiziranju teritoriade. Zlasti zato, ker nismo skupaj samo v uniformah na taktičnih in drugih vajah, ampak sproščeni, kar še posebno privlači mlade. Poudariti moram, da je pri tem tekmovanju pomembno predvsem vključevanje mladink -prostovoljk, še več pa moramo vključevati tiste pripadnike, ki so v stalni službi teritorialne obrambe. Želim, da se še bolj preverjamo v vseh športnih dejavnostih, saj se tako tudi pripravljamo na morebitno agresijo.« Ob koncu je tovariš Anton Mlakar zadovoljno poudaril, da je izredno ponosen, ker je kot starešina na čelu tako odlične sestave pripadnikov TO. Popoldne so v domu v Kamniški Bistrici razglasili rezultate in najboljšim ekipam ter posameznikom podelili medalje. Na prva tri mesta so se uvrstile naslednje ekipe: 1. Kočevje, 2. Kamnik, 3. Grosuplje. V vseh disciplinah pa so na prvih 10 mest uvrstili naslednji posamezniki: 1. Cvetko Zorko (Kočevje), 2. Jože Arko (Kamnik), 3. Jože Čož (Litija), 4. Dušan Križman (Kočevje), 5. Božidar Zupančič (Kamnik), 6. Igor Štupica (Ribnica), 7. Franc Vogrinec (Kamnik), 8. Boris Mikuš (PŠTO Ljubljana), 9. Đorđe Stjepič (Kočevje) in 10. Roman Torkar (Kamnik). m. J. V prometu bo treba ukrepati) ne le razmišljati Pomanjkanje bencina in drugih naftnih derivatov nas je v teh dneh prisililo v razmišljanje, kako privarčevati več goriv. Ugotovitev, da imamo še rezerve, ki jim tudi napovedani bencinski boni dolgoročno ne bodo kos, ni izrečena na pamet. Lep čas že bode v oči neusklajena prometna politika avtobusnih in železniških prevozov. Prevozniki imajo svojo podjetniško ali kakršnokoli že politiko, ki pa ni vedno v skladu s širšim družbenim interesom, najmanj pa z varčevanjem energije. Ukrenemo pa nič. Nasprotno, nedavno je železnica vpeljala dva vlaka za prevoz šolarjev v kamniški šolski center, ki v eno smer vozita prazna. Teh jutranjih in večernih vlakov ni v voznem redu, niti se z njimi ne more peljati običajni potnik. Ali vozni red kamničana? Vsako leto dvakrat ga železnica spreminja, vendar predlogi za prilagoditve voznega reda zlasti potrebam šolarjev niso upoštevani niti za minuto. Vse ostaja leta in leta enako, kot da se je čas ustavil! Posledica te togosti je, da se mora del mladine, ki se vrača po dopoldanskem pouku iz Ljubljane, zaradi deset minutne zamude voziti z nabito polnimi avtobusi. Manj govorimo in pišemo o preusmeritvi prometa s cest na železnico. Za to se je odločno zavzelo tudi predsedstvo SFRJ. Kaže pa, da bodo morali o našem konkretnem primeru izreči bolj odločno besedo delegati delovnih ljudi, ki železnico in druge prevoznike financirajo. O tem bo morala zelo jasno govoriti skupnost za železniški in luški promet in se z vsemi silami upreti financiranju takega načina prevozov, kot ga imamo zdaj. Položaj v preskrbi z energijo nas bo prisilil, da bomo končno morali prebiti podjetniške plotove in začeti bolj gospodarno ravnati z družbenimi sredstev. F. S. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK razpisuje na podlagi določil odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS št. 24/77) in sklepa izvršnega odbora Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik naslednji JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš in sicer: - pare. št. 641/1 travnik v izmeri 507 m2 k. o. Križ - par. št. 410 travnik v izmeri 762 m2 k. o. Hruševka 1. Rok za pričetek gradhje je šest mesecev po pridobitvi zemljišča, rok za dokončanje pa tri leta. 2. Odškodnina za stavbno zemljišče v k. o. Križ je 132,27 din in v k. o. Hruševka 113,37 din za m2. 3. Izklicna cena stroškov za komunalno urejanje za stavbno zemljišče znaša: - zapare, št. 641/1 k. o. Križ 77.118,00din in zajema: makadamsko cesto, omogočen priključek na vodovod in zračni električni vod; - zapare, št. 410k. o. Hruševka 38.559,15din in zajema: makadamski dostop, omogočen priključek na zračni električni vod. 4. Stroški izdelave lokacijske dokumentacije znašajo 12.581,40 din, stroški glavnega projekta pa 14.200,00 din. 5. V stroških komalnega urejanja ni zajet prispevek za vodni sklad in prispevek za spremembo namembnosti stavbnega zemljišča. 6. Ugodnejši ponudnik je, kdor ponudi višje ceno za stroške komunalnega urejanja. 7. Rok za plačilo odškodnine za pravico uporabe za stavbno zemljišče in stroške opremljanja stavbnega zemljišča je najpozneje v 30 dneh po pravnoveljavnosti pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. Stroški lokacijsko- tehnične dokumentacije pa se poravnajo ob "prevzemu. 8. Vsak ponudnik mora plačati varščino v višino 10% od vrednosti zemljišča in izklicne cene stroškov komunalnega opremljanja na žiro račun št. 50140-662-24011 Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik do vključno 22. 10. 1982. 9. Pridobitelju zemljišča se varščina šteje v kupnino, ostalim udeležencem, ki na javnem natečaju niso uspeli, pa se varščina vrne brez obresti. 10. Če pridobiTelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostrasko odstopi od pogodbe, se mu varščina ne vrne. 11. Pri plačilu stroškov komunalnega opremljanja imajo posebne ugodnosti - možnost daljšega odplačevanja, ponudniki z nižjimi OD, borci NOB ter tisti, ki imajo slabe stanovanjske delovne in socialne razmere. 12. Ugodnost daljšega odplačevanja kupnine se prizna, če pridobitelj zemljišča to zahteva in predloži ustrezne dokaze, izvršni odbor Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik v skladu z določili odloka o upravljanju in razporejanju s stavbnim zemljiščem v občini Kamnik odloči o dobi odplačevanja. 13. Zoper odločitev komisije za odpiranje ponudb lahko vsak, ki se je udeležil javnega natečaja, vloži v roku 15 dni od dneva, ko je prejel obvestilo, ugovor na izvršni odbor SKS občine Kamnik. Pismene ponudbe je potrebno poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik, Steletova 8. Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici z oznako »javni natečaj«. Vsi ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb, ki bo v sredo, dne 3. novembra 1982 ob 8. uri v prostorih Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Kamnik, Steletova 8. Vse informacije v zvezi z natečajem dobite na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu Kamnik, Steletova 8 oz. po telefonu št. 832-211. Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik razpisuje na podlagi določil Zakona o prodaji stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS št. 23/74) ter sklepa 12. seje izvršnega odbora Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik 11. 10. 1982 naslednjo JAVNO DRAŽBO s pisnimi ponudbami za odprodajo stanovanj 1. Trisobno stanovanje št. 41 v I. nadstropju stanovanjskega bloka Ul. Matije Blejca št. 6, Kamnik, v izmeri 88,08 m2. 2. Trisobno stanovanje št. 47 v II. nadstropju stanovanjskega bloka Ul. Matije Blejca št. 6, Kamnik, v izmeri 88,08 m2. Izklicna cena za posamezno stanovanje je 1,917.192,40 dinarjev. Interesenti morajo obvezno položiti polog v višini 5% od izklicne cene in to na račun št. 50140-662-24011 Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik. Ugodnejši ponudnik je, kdor ponudi višjo cend. Izklicno ceno mora najugodnejši ponudnik poravnati najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pisne pogodbe. Najugodnejšemu ponudbniku se varščina stoje v kupnino, ostalim udeležencem, ki na javnem natečaju niso uspeli, pa se varščina vrne brez obresti. Če pridobitelj stanovanje po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se mu varščina ne vrne. Vse stroške v zvezi s to pogodbo ter plačilo prometnega davka nosi kupec. Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave v zaprtih kuvertah z oznako »Javni natečaj - odkup stanovanj« na naslov Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p.o. Kamnik, Steletova 8. Odpiranje ponudb bo v sredo, 3. 11. 1982 ob 9. uri v sejni sobi SKG Kamnik, Steletova 8. Vsi ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb. G RS Kamnik v gorah Dauphineje Vrh Des Acrins se je ponovno skril v oblake, iz katerih je vse močneje rosil mrzel dež. Zadnji v koloni so pohiteli do koče Refuge Des Ecrins, v kateri je bilo živahno kot v mravljišču. Toliko kranjskih Janezov in Mick verjetno v tej koči še ni bilo, petindvajset namreč. Zunaj dežuje, oblaki bodo vsak čas dosegli kočo. Mrači se. V očeh vseh nas je bilo slutiti skrb, kakšno bo vreme naslednji dan. Lotimo se glavnega opravila pred spanjem, kuhanja. V posebnem prostoru koče so zagoreli naši nepogrešljivi gorilniki in mojstri, velemojstri in nemojstri so kuhali konzerve po izbiri naše živilske industrije. Na eni od naših miz se je pojavila čudna jed, dišeča in okusna. Avtorja in imena jedi nismo odkrili, pač pa recept, ki za to jed priporoča: alpsko mleko, čokolado, čokolino, kakao, puding, sladkor, ovsene kosmiče, med in še kaj, če je pri roki. Vse to je treba kuhati, mešati in kar je najbolj pomembno, tudi pojesti. To smo tudi storili in nič se ni zgodilo. Če so sanje lahko sladke, so to noč bile. Zunaj se je razbesnel pravi vihar in na oknu naše spalnice so se rojevale piskajoče melodije, ki so bolj prebujale, kot uspavale. Noč je še in v koči je vse več hrupa. Ob svetlobi čelnih baterij smo pripravili opremo in nahrbtnike. Ura je štiri zjutraj. Prve naveze so že dosegle ledenik. Ni bilo mraz in sneg se je neprijetno udiral. Naš cilj, vrh Des Ecrins, je še v oblakih in prav nič vabljiv. Tudi okoliških vrhov ni videti. Da le ne bo še slabše. Položni ledenik postaja vse strmejši. Daleč na obzorju se prebuja novo jutro. Dani se. Trojna na- veza se odloči za vzpon po Ko-luarju pod Črno steno, druge naveze nadaljujejo vzpon proti našemu vrhu. Megla postaja vse gostejša, veter se je razbesnel v pravi vihar. Mraz je.Komaj se še vidimo. Bližamo se vršnemu grebenu Dome Des Ecrins, 4015 m. Veter udarja tako sunkovito, da se le s težavo držimo na nogah. Drobci zmrznjenega snega nas bičajo po licih. Čevlji so zmrznjeni in vezi derez neusmiljeno stiskajo. Drobni pršič sili v oči in usta. Končno smo na grebenu. Naprej ne gre več. Sunki vetra so tako siloviti, di'. nas prisilijo k odločitvi. V takšnem vremenu vzpona ne moremo nadaljevati, razum je premagal trmo. Človek ni nič, pa vendar vse, ko odloča o sebi. Tako daleč smo prišli, pa se moramo odpovedati vrhu, ki jc na dosegu roke. Prekleta usoda. Besede niso potrebne. Sestopamo. Drugega izhoda tu ni. Gora drhti v viharju, kot da se nas hoče otresti. Sledi v snegu so izginile, previdni smo. Umik z gore ni sramota, je pa težak. Skrbi nas za navezo, ker se ni vrhila iz Kouarja pod Črno steno. Odhajamo z obljubo, da se bomo še vrnili. Pozno popoldne smo končno vsi v taboru, zdravi in zadovoljni. Naslednji dan je bil prost, bolje povedano, čas za pripravo na drugo turo, vrh Mont Pelvoux 3946 m. Nič posebnega se ni dogajalo v taboru. Jedli smo, kolikor je kdo mogel, igrali odbojko in tarok. Zgodaj zjutraj se nam je približal lep zamaščen svizec, pravi velikan med vrstniki. Prišle so tudi koze, lepe domače koze, črne in bele, požrešne in tečne. Povsod so vtikale svoje smrčke in končno nam je zavrelo... Dan se je počasi umikal večeru, pred šotori so stali polni Asfalt čez Črnivec V teh dneh so delavci Slovenija ceste - Tehnike končali dela na odseku Črna-Čr-nivec. Na 3,3 kilometrskem odseku so položili asfalt ter postavili varovalne ograje in prometne znake. Denar za rekonstrukcijo stare makadamske ceste - vsa dela so stala približno 45 milijonov dinarjev - je prispevala repu- bliška skupnost za ceste. Z novo cesto se je mozirska dolina močno približala, saj je 902 metra visoki Črnivec lažje dostopen. No, potrebno je še dodati: od Črne do Črnivca 'je ostal košček makadama. Za asfaltiranje kilometra in 300 metrov ceste je namreč zmanjkalo denarja. nahrbtniki. Klepet po šotorih je utihnil in ob prijetni sapi se spanju ni bilo moč upirati. Tabor smo zapustili v lepem sončnem vremenu. Pasje vroče je in brez vetra. Tudi vode tod ni. Do koče Refuge du Pel-voux, na višini 2704 m, vodi lepo speljana in urejena pot. Ni je konca. Končno prijetno presenečeni skoraj pademo pred kočo. Za hojo smo danes izredno razpoloženi. Dan je prečudovit. Časa je še dovolj. Odločitev je kratka. Gremo še danes na vrh. Precej časa izgubimo pri premagovanju večmetrske-ga, navpičnega ledenega zidu. Lotita se ga Bojč in Jeti, drugim gre potem hitreje. Ključ smeri proti vrhu je premagan. Naveze se kmalu razdelijo. Dve odideta v šest-stometrsko Rdečo steno z izstopom na ledenik Pelvoux, druge pa so preko zasneženega prevala, s čudovitim pogledom na sosednje vrhove, vstopile v Čolnar Coolidge. Sredi popoldneva je in sonce krepko pripeka v prisojni ko-luar. Vroče je in pri vsakem koraku se sneg vdira do kolen. Tu je hoja ob tem času kar nevarna, to smo prečitali že v vodnikih. Vrh strmega štiristo-metrskega koluarja zapira granitni greben, iz katerega se je pogosto valilo kamenje, ki je nevarno frčalo mimo nas v globino. Našo trmoglavo previdnost je spremljala tudi sreča. Hoja po tem koluarju je varna le zgodaj zjutraj. Nismo izzivali nesreče, bali smo se le poslabšanja vremena,zato smo se odločili za vzpon tudi ob neprimernem času. Nekaj tveganja je v gorah vedno prisotno. Pod debelo snežno odejo so bile skrite nevarne ledeniške razpoke. Težko jih je bilo opaziti. Koluar je vedno bolj strm. Če je sneg zmrznjen, je plezanje pravo uživanje, mi pa smo garali in kleli svojo neučakanost. Dosežemo spodnji rob granitnega grebena. Voda v potočkih teče po ledenih žlebovih in izginja v ledeniške razpoke. Izredno toplo je, zato se je led spremenil v ledeno brozgo. Hoja je neprijetna in nekdo je zajel vodo v čevelj. Res čudna nezgoda. Dosežemo višino 3800 m, ledenik Pelvoux.Nebo je skoraj jasno in veter je ohladil ozračje globoko pod ničlo. V teh gorah so amplitude izredno visoke. Morali smo obleči puhovke. Onstran ledenika smo videli eno naših navez, ki se je vračala z vrha Pionte Du-rand, druga pa z Pionte Pui-seux, glavnega vrha Mont Pel-vouxa. Sem so namenjene tudi naše naveze. Končno dosežemo ledeno strmino, ki vodi na sam vrh. Počasi napredujemo, čeprav nihče nima težave z višino. Mraz in veter ne popuščata. Zopet nam ledeni drobci brusijo nosove in režejo v obraz. Na vrhu smo. Prvič stojim s sinom vrhu štiritisočaka. Res lepo doživetje. Na teme vrha prihaja vse več reševalcev, tako smo se lepo oddolžili za poraz pod vrhom Des Ecrinsa. Premraz je, da bi še uživali in daleč je še do tabora. Odhajamo. Vsak od nas pusti del sebe na vrhu. Takšne so gore in takšni smo mi, ki jih imamo radi. Ob devetih zvečer smo vsi že v taboru. Opravili smo štirinajst ur dolgo turo in pri tem premagali 2300 m višinske razlike. Počitek v spalnih vrečah pod šotori se je še kako prilegel. Zadnji dan pred odhodom domov smo imeli najbolj neprijetno delo. Pospravljanje opreme. Le kdo si je takšno delo izmislil. Potihoma povedano, tega dne smo bili najraje ob lesenem koritu, pred prijazno trgovinico blizu tabora inv mrzli vodi hladili najbolj dragoceno tekočino tega kraja, pivo. Kdor ni bil v taboru, je bil prav gotovo pri koritu, in kdor ne pri koritu, je bil v taboru. Tako se vsaj ni nihče izgubil. Slovo je težko, tudi od gora. Naše vrhove smo še nekajkrat videli iz avtobusa. Vse bolj daleč so in mi vse bližje domu. CENE GRILJC Kamniške črne pike Rekli smo si: »Oči imamo, pamet tudi in v Kamniku je mnogo stvari, ki kvarijo izgled mesta.« In smo šli. Tu so prvi skromni rezultati naših kritičnih pohodov. Kamnik je bilo nekoč lepo mesto, skozi katerega je tekla bistra Kamniška Bistrica. Ob njej so rasle vrbe. Danes je reka odlagališče smeti in odpadkov. Na vejah grmovja ob reki vihrajo plastične vrečke raznih oblik, voda pa je polna alg in včasih prav nemarno zaudarja. To ni več Bistrica. Cesta skozi Kamnik je le še onemogla starka, ki komaj še prenaša težka vozila, ki iz denva v dan poskakujejo po razdrapanem asfaltu. Mali grad se je malce podrl in morda bo le dočakal dan obnove. Hišo, ki stoji prav ob vhodu v stari del mesta, že vrsto let »obnavljajo«. Morda se bo kar sama podrla in tako rešila vse probleme. Trgovina s sadjem in zelenjavo se postavlja z umazanimi izložbami, hiša sama pa je zanemarjena. Na Metalkinem dvorišču že več kot leto dni stoji kopalna kad, ki čaka, da jo bo vreme pospravilo in trgovcem prihranilo ta trud. Zidove sodednje šole so popisani z raznimi dosmisleki bistrih glav in omet ravno na tistih mestih noče odpasti. Zašli smo tudi na dvorišče vrtca na Šutni in ugotovili, da imajo otroci malo igral, pa še ta so zanemarjena, saj jih očitno nihče ne obnavlja. Morda bomo drugič boljše volje in bomo našteli tudi kamniške bele pike. Seveda, če nam bo Kočna poskrbela mleko že pred deseto uro. Mi namreč radi pijemo mleko. NOVINARSKI KROŽEK, OS FRAN ALBRETH, KAMNIK Igre brez meja Tunjice 82 Sončno nedeljsko popoldne je sredi septembra privabilo na travnik ob Tunjici okoli 300 ljudi. Ogledali so si »igre brez meja«, ki jih je pripravila OO ZSMS Tunjice s pomočjo krajanov. Zahvaljujemo se Petru Steletu za travnik, ki nam ga je odstopil in mizarstvu Vrhovnik za pomoč pri izdelavi rekvizitov. Ko smo prebrodili veliko težavo z ozvočenjem, smo igre uspešno nadaljevali in jih do konca tudi uspešno izpeljali. Ob burnem navijanju in ploskanju so mladi tekmovalci hodili preko ovir, streljali s fračo, skakali v vrečah, iskali žogice v senu, hodili s hoduljami, itd. Zanimive in smešne igre so postajale vedno bolj napete. Šele zadnja igra je določila zmagovalca. Zmagala je ekipa Tunjice II, sledile pa so: ekipa Šenturške gore, tretje in četrto mesto sta si razdelili ekipi Črne in Mekinj I. 5. mesto Mekinje II, zadnji pa sta bili ekipi Tunjice I. in Tunjice III. Z malo več sreče bi tudi zadnji lahko dosegli boljšo uvrstitev, toda nekdo mora biti zadnji. Eno pa je tudi res: važno je sodelovati, ne zmagati. Želimo si, da bi drugo leto sodelovalo še več ekip iz različnih KS, da bi se tako mladi bolje spoznali in se tudi kaj pogovorili. Po tekmovanju smo se še pozno v noč pogovarjali, peli in plesali pri gostilni Slanovec. DRAGICA DROLC vpcosceocreeoceo ooeoaBoooaeoooooccoeosoeooooeoo-OGOBOoee^ ocoecoeococcosooeceooooooao Dom upokojencev v novi obleki Ze pred leti je društvo upokojencev v Kamniku začelo priprave za obnovitev društvenih prostorov v Kolodvorski ulici. Zdaj so dela v polnem teku, opravlja pa jih gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika. Vrednost vseh del je okrog S milijonov dinarjev. Novi prostori bodo omogočili društvu širše delovanje zlasti v posameznih sekcijah. Več prostora bo predvsem za delo šahovske sekcije, pa tudi restavracija bo nekolikanj večja in svetlejša. Člani društva so bili doslej dejavni; zlasti kegljaška, strelska in šahovska sekcija; mnogi sodelujejo tudi pri balinanju in prav po tihem izražajo željo, da bi ob društvu zgradili lastno • balinališče. Pripravljeni so sodelovati tudi s prostovoljnim delom, tako da bi društvo ne imelo skoraj nobenih stroškov. Seveda pa pri oznaki dejavosti društva nikakor ne smemo prezreti ribičev in gobarjev, ki se vključujejo tudi v republiška srečanja. Člani društva pa so še posebej veseli enodnevnih izletov po ožji domovini, ki so vselej dobro obiskani in navdušijo slehernega udeleženca. V društvu je vključenih dobršno število od vseh 2900 upokojencev, kolikor jih je v občini Kamnik. V društva v Kamniku, Komendi in Tuhinju jih je včlanjenih okrog 1500. Z dograditvijo oziroma obnovitvijo stavbe bo omogočena širša dejavnost, zato društvo prosi vse upokojence za sodelovanje in predloge, katere dejavnosti bi poleg obstoječih še veljalo ustanoviti in razvijati. Ko je kamniško društvo junija letos organiziralo 8. srečanje pevskih zborov Slovenije, je bilo slišati vprašanje, ali ne bi s pevskim zborom veljalo poskusiti tudi v Kamniku. Pobuda je torej tudi, zdaj je potrebna samo še volja in organizacija. Prenovljena stavba bo odprta že pred koncem letošnjega leta in tedaj bodo lahko polneje zaživele tudi vse tiste dejavnosti, ki doslej zavoljo prostorske stiske niso imele te možnosti. STANE SIMŠIČ sososoooacooosoeeooooaocc^oeococosoooooaoccooacococooeu 449999 ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI KAMNIK 3. seja zbora uporabnikov in izvajalcev bo v ponedeljek, 25. oktobra 1982 ob 12. uri v sejni dvorani skupščine občine Kamnik -II. nadstropje. Za oba zbora je predviden naslednji dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijske komisije in poročilo 2. Razprava in sklepanje o zapisniku zadnje seje 3. Poročilo o realizaciji srednjeročnega plana OIS Kamnik v času od 1. 1. 1981-30. 6. T 982 4. Predlog aneksa samoupravnega sporazuma o temeljih plana OIS Kamnik za obdobje 1981-1985 5. Valorizacija programov OIS Kamnik za leto 1982' 6. Rebalans finančnega načrta OIS Kamnik za leto 1982 7. Realizacija finančnega načrta OIS Kamnik postanju 31. 8. 1982 8. Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o oblikovanju in delu konference delegacij za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije v mandatnem obdobju 1982-1986 9. Imenovanje delegacije za delegiranje delegatov za seje skupščin Izobraževalne skupnosti Slovenije 10. Imenovanje odbora za samoupravno delavsko kontrolo pri OIS Kamnik 11. Imenovanje komisije za šolsko prehrano 12. Imenovanje delegata v komisijo za socialno varnost invalidov pri občinski skupnosti za socialno varstvo 13. Sprememba 12. in 13. člena statuta OIS Kamnik o načinu delegiranja delegatov 14. Določitev podpisnikov skupnosti 15. Delegatska vprašanja AD 3) Iz poročila je razvidno, da se število učencev osnovne šole v občini Kamnik giblje v dogovorjenem okviru. Planirana rast je realizirana predvsem v šolah v Kamniku in na Duplici, v šolah izven mesta pa je število učencev padlo. Takšno gibanje števila učencev ni primerno, saj vse bolj raste koncentracija prebivalstva v mestu, posebno še na Duplici. Prav zato odbor za družbenoekonomske odnose pri OIS Kamnik ob obravnavi poročila postavlja vprašanje, kako bo z organizacijo pouka v osnovni šoli Duplica, če se II. faza gradnje te šole v tem srednjeročnem obdobju ne bo dokončala, saj hitreje raste gradnja stanovanj, kot pa spremljajočih objektov. Odbor meni, da bi z gradnjo stanovanj v občini morali uskladiti tudi gradnjo šol, vrtcev in drugih objektov, kar pa očitno doslej ni usklajeno. AD 4) Osnutek dopolnitev in sprememb samoupravnega sporazuma o temeljih plana OIS Kamnik za obdobje 1981-1985 je skupščina skupnosti že obravnavala. Zaradi valorizacije programa OIS za leto 1982 pa je prišlo do sprememb programa investicij, ki so naslednje: - v letu 1982 se dokonča adaptacija OŠ Moste v višini 10.859.000 - v letu 1982 se prične adaptacija Dijaškega doma v OŠ s prilagojenim programom v višini 4.254.000 - v letu 1983 se dokonča adaptacija Dijaškega doma v višini 11.100.000 - v letu 1983 se adaptira OŠ Nevlje v višini 11.100.000 - v letu 1984 se adaptira OS Toma Brejca v višini 11.100.000 - v letu 1985 se prične z gradnjo II. faze OŠ Duplica v višini 18.000.00 Vse vrednosti investicijskega programa so v cenah iz leta 1980. Ad 5) Zaradi izredno perečih problemov na področju šolstva je komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik dal prioriteto programom OIS Kamnik, zato je predlagal ponovno revalorizacijo programov v višini 6.000.000 din. S temi sredstvi naj bi že v letu 1982 pričeli z adaptacijo Dijaškega doma 27. julij v Kamniku za potrebe celodnevne osnovne šole s prilagojenim programom. Ad 6) Revalorizacija programa OIS za leto 1982 je zahtevala pripravo predloga za rebalans finančnega načrta OIS Kamnik za leto 1982. V finančni načrt se vključi pričetek adaptacije Dijaškega doma v višini 6 milijonov dinarjev. Vse ostale postavke ostanejo nespremenjene. Tako se povečajo dogovorjena sredstva OIS Kamnik za leto 1982 iz 132.416.000 din na 144.416.000 din. Ad 7) Na osnovi realizacije finančnega načrta OIS Kamnik po stanju 31. 8. 1982 strokovna služba ugotavlja, da je priliv sredstev za to obdobje ugoden, saj je indeks realizacije 66,3 v primerjavi z idealnim indeksom 66,6. Zato OIS Kamnik glede na planirana sredstva za leto 1982 izkazuje po stanju 30. 6. 1982 presežek v višini 3.184 tisoč din, katerega je služba družbenega knjigovodstva v mesecu septembru že izločila na poseben račun in je namenjen za pospeševanje izvoza. Prav tako služba družbenega knjigovodstva od 1. 8. 1982 izloča 15% sredstev od tekočega priliva na poseben račun. V kolikor bo skupnost v naprej izkazala primanjkljaj sredstev glede na planirana, bodo ta sredstva sproščena, v nasprotnem primeru pa bodo kot presežki namenjeni za pospeševanje izvoza. Zaradi izločitve teh sredstev OIS Kamnik trenutno zelo težko posluje, saj'izvajalcem ne more poravnati vseh obveznosti, ki so že realizirane. Strokovna služba OIS Skupščina Komunalne skupnosti Kamnik DELEGATI SO SE ODLOČILI ZA VARIANTNI PREDLOG 3. seja obeh zborov skupščine komunalne skupnosti Kamnik, sklicana 16. septembra, je zaradi nesklepčnosti zbora uporabnikov odpadla. Predsednik skupščine Stane ZOBAVNIK je sejo obeh zborov sklical v drugo 23. septembra. Po imenovanju verifikacijske komisije, overovateljev zapisnika in zapisnikarja ter pregledu realizacije sklepov 2. seje skupščine in potrditvi zapisnika, so tudi na skupščini komunalne skupnosti pregledali polletno realizacijo finančnega načrta. Pokazalo se je, da je plan komunalne skupnosti za letošnje leto predvideval prihodke v znesku 92.018.152 din; v prvem polletju so bili prihodki realizirani le 40% oziroma v znesku 36.503.839,40 din (lanskoletna polletna realizacija prihodkov je bila 53.745.610 din). Iz predvidenih prihodkov so skoraj povsem izpadli krediti LB in komunalnega podjetja, ki še niso realizirani, prav tako ni bila realizirana oddaja komunalno opremljenih zemljišč, zaradi izredno slabe finančne situacije pa zaenkrat tudi ni izgledov za pridobitev preostalih sredstev za obvoznico. Odhodki, prav tako predvideni v znesku 92.018.152 din, so bili v prvem polletju realizirani 31%, oziroma v znesku 28.917.269,90 din (lanskoletna polletna realizacija odhodkov je bila 43.969.160,15 din). Pri odhodkih se kaže precejšen dolg pri odplačevanju anuitet, kar je posledica pomanjkanja sredstev. Večje vračilo jc bilo izvršeno julija, kar bo vidno v realizaciji za tretje tromesečje, medtem ko vzdrževalna dela na Bistričici in kanalizacija pri Titanu ZRVV niso bili realizirani. Delegati obeh zborov so šestmesečno realizacijo finančnega načrta sprejeli. Na osnovi polletnega obračuna skupnosti so bili realno ocenjeni predvideni prihodki komunalne skupnosti Kamnik, alternativno temu pa je bil izdelan tudi variantni predlog za vire, ki naj bi jih komunalna skupnost v bodoče imela. Pri odhodkih so bili predvideni samo tisti, ki se nanašajo na vzdrževanje komunalnih naprav ter na odplačilo anuitet 1 .jubljanski banki. Iz tako sestavljenih odhodkov je po prvi varianti razvidno, da bi šele leta 1984 uspeli zagotoviti nekaj sredstev nad vsoto teh prihodkov in bi lahko poravnali obveznosti za gradnjo kanalizacije pri Titanu, delno 1984. leta, dokončno pa leta 1985. Pri variantnem predlogu, ki pa je odvisen od angažiranja v celotni družbeni politični skupnosti kot tudi v DPO, bi se finančno stanje SKS bistveno izboljšalo in bi lahko v letu 1984 že v celoti poravnali obveznosti gradnje kanalizacije pri Titanu, Ob pogoju, da se: - prispevna stopnja za vzdrževanje komunalnih naprav (ki je ena najnižjih v Sloveniji) poveča z 0,8% na 1,2% - sprejme odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v skladu s sprejetim družbenim dogovorom v Sloveniji - da se uvede dodatek za razširjeno reprodukcijo pri cenah za kanalščino, vodarino in odvoz smeti. Sledila jc obravnava aneksa k srednjeročnemu programu plana SKS, ki ga je pripravil odbor za plan in sredstva in je posledica dogodkov prvih let tega srednjeročnega obdobja. Nanašajo se'na neizpolnjevanje obveznosti dogovorjenih stopenj, ki so namenjene za komunalno gospodarstvo in pa neizvrševanja obveznosti nekaterih soinvestitorjev pri programih SKS, nadalje novih zakonskih predpisov, sprememb pogojev bank pri kreditiranju itd. V novo nastale stabilizacijske razmere so je morala vključiti tudi SKS. Na predlog izvršnega sveta je komunalna skupnost že sredi lanskega leta morala skrčiti plan, skupščina pa je sprejela izvajanje najnujnejših programov, ki se nanašajo predvsem na vzdrževanje za zaključevanje začetih del. Vsi ti ukrepi so povzročili, da začrtani programi ne tečejo tako, kot bi si v skupnosti želeli, vendar jih komunalna skupnost sama ne more rešiti brez potrebnih finančnih sredstev. V preteklem obdobju na komunalnem področju ni bilo malo storjenega. Vsi objekti, ki so bili zgrajeni, so bili potrebni in v današnjem času zagotavljajo boljši komunalni standard. S tako hitro rastjo komunalnega gospodarstva' pa so se pojavile tudi neprijetne posledice, in sicer: obveznosti iz preteklih let, ki se nanašajo na vračanje anuitet za kredite, ki jih je komunalna skupnost najela, saj viri sredstev, ki jih je imela in jih šc ima skupnost, niso zadostovali za izvajanje sprejetih planov. Te obveznosti je potrebno sedaj pokrivati, zato vse, kar si želimo, ne bo tako hitro izvršeno. Izvajanje programov v preteklem obdobju je temeljilo na zagotovljenih virih financiranja, ki so bili ali redni prilivi SKS, sredstva drugih investitorjev ali krediti bank, ki jih je skupnost na osnovi takratnih pogojev najemala. SKS je te programe izvajala, vendar so se v času izvajanja tako viri SKS kot pogoji bank bistveno spremenili in od tod izvirajo tudi težave komunalne skupnosti, ki svojih obveznosti po predvidenem planu bankam ne more pokrivati, zato najema kratkoročne, premostitvene kredite, ki jo dodatno obremenjujejo. Na gospodarjenje SKS pa so bistveno vplivala tudi druga dejstva: novosprejeti stanovanjski zakon je spremenil način financiranja komunalnih objektov v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji. Na osnovi novega sporazuma, ki ga je skupnost sklenila, pa je lansko leto od predvidenih 10.000.000 din bilo realiziranih le 7.000.000 din. Nadalje; zaradi manjše porabe goriva se je zmanjšal cestni dinar, DELEGATSKA gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311 PRILOGA komunalno podjetje pa v ceni svojih storitev nima razširjene reprodukcije - sredstva v znesku 12.000.000 din, ki so namenjena za vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav, namreč ne zadoščajo za celoten uspeh kvalitetnega vzdrževanja. SKS je nadalje izvršila primarno komunalno opremljenost v industrijski coni Duplica; v kar je bilo vloženih 40.000.000 din; vendar do sedaj še nihče - razen Fructal Alka - ni vrnil ničesar SKS; zaradi težav v zvezi s kmetijsko skupnostjo in prostorskim planom za to področje je vprašanje, kdaj bo komunalna skupnost dobila vrnjena sredstva. Republiška skupnost za ceste je po osnovni pogodbi za že zgrajeni del kamniške obvoznice dolžna pokriti 16.860.000 din, ničesar še ni prispevala za most, ki se že gradi in del priključne ceste s križiščem pri mostu na drugi fazi obvoznice, kar znese še 20.000.000 din, ki jih bo morala združiti s SKS, da bo kamniška obvoznica v celoti končana. Komunalna skupnost je zaradi tega morala najeti kratkoročni kredit, da je pokrila obveznosti izvajalcu, ki je dela na prvi fazi obvoznice dokončal, priliva iz RSC pa ni bilo. Za izgradnjo mostu je 5.000.000 din kredita prispevala Krajevna skupnost Kamnik in tudi ta denar ji bo potrebno vrniti. Pri izgradnji zaklonišča in prve faze avtobusne postaje Kamnik, kjer je soinvestitorstvo prevzela komunalna' skupnost, so nastale težave, ker ostali partnerji niso zagotovili lastne udeležbe. S predvidevanjem prilivov soinvestitorjev je na osnovi zbranih sredstev komunalna skupnost najela kredit v banki. Njena obveznost pa jc bila financirati projekte in del kolektorja z razbremenilnikom na področju avtobusne postaje. V zgrajeni del zaklonišč, kolektorja in razbremenilnika je bilo vloženih že 21.000.000 din, od teh sredstev naj bi SKS dobila vrnjenih 7.500.000 din. Pri izgradnji prve faze obvoznice so bili zgrajeni tudi vsi primarni komunalni objekti na tem področju, da ne bi kasneje prihajalo do prekopavanj, ko se bo v Novem trgu začela graditi soseska BS-3. V te komunalne objekte je SKS skupaj z najetim^ krediti vložila 12.150.254 din, ker ni priliva iz vira, ki so ga na skupnosti predvideli, so nastale težave s pokrivanjem anuitet najetih kreditov za te investicije. Navedeni problemi so pogojevali pripravo aneksa k srednjeročnemu planu komunalne skupnosti, v katerem so predvidene rešitve, kako se bodo pokrivale obveznosti iz preteklih let, v kar pa se bodo morali - kot so poudarili na skupščini - vključiti vsi družbeni dejavniki v občini. Da bi se lahko nadaljevala komunalna izgradnja v občini v skladu s sprejeto resolucijo, ki predvideva predvsem izboljšanje komunalnega standarda v krajevnih skupnostih izven ožjega območja mesta Kamnika in vzdrževanje zgrajene komunalne infrastrukture kot prioritete, s tem, da bo potrebno pokriti tudi vse obveznosti iz preteklih let, se bodo morali dogovoriti vsi, ki želijo imeti dober komunalni standard tako, da se zagotovijo pogoji v okviru sposobnosti, ki jih zagotavlja kamniško združeno delo. Po razpravi sta oba zbora sklenila, da podpirata aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1981-1985, delegati pa se bodo v svojih sredinah zavzeli, da se sprejme variantni predlog in zagotovijo sredstva za nadaljevanje zastavljenih ciljev na področju komunalnega gospodarstva v občini. Delegati so se seznanili še s stališči izvršnega sveta SO Kamnik o organiziranosti, predmetu dejavnosti in obsegu dela v SKG Kamnik in se z njimi strinjali. Ker je delegatom komunalne skupnosti v svetu SKG potekel mandat, je izvršni odbor predlagal nove člane in sicer: Janeza Kimovca, Jožeta Tomelja, Maksa Lavrinca, Andreja Glažarja in Romana Jakiča. Na koncu seje skupščine so delegati obeh zborov sprejeli še sklep, da se za tajnika skupnosti za naslednja 4 leta ponovno imenuje Dušana Jesenika, predsednik skupščine pa mu je zaželel uspešno delo še vnaprej. Do naslednje skupščine bo pripravljen tudi odgovor na delegatsko vprašanje oz. zahtevo, da se spremeni število delegatskih mest v skupščini SKS zaradi razdelitve KS Kamnik na pet krajevnih skupnosti. Skupščina skupnosti za zaposlovanje POLLETNI PREGLED ZAPOSLOVANJA Delegati skupščine Samoupravne skupnosti za zaposlovanje so se pod vodstvom predsednika skupščine Jožeta Muhviča sestali 27. septembra in se na seji seznanili z informacijo o izvajanju plana zaposlovanja v prvem polletju letošnjega leta, ki jo je pripravila strokovna služba skupnosti. Informacija navaja kot glavne naslednje ugotovitve: 1. Gibanja na področju zaposlovanja kažejo na stagnacijo zaposlovanja v primerjavi z decembrom preteklega leta. Število zaposlenih je v gospodarstvu celo upadlo, povečalo se je v negospodarstvu in zasebnem sektorju. Porast zaposlenosti se pričakuje v drugem polletju zaradi vključevanja priliva učencev iz šol v delo. 2. Število iskalcev zaposlitve se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta dvignilo in to predvsem na račun kadrov z višjo in srednjo izobrazbo. V primerjavi z decembrom preteklega leta je bilo v upadanju. Povečanje se pričakuje v tretjem tromesečju skladno z vsakoletnimi gibanji - kot posledica prijav mladih po zaključnem šolanju. Tako se je julija to število dvignilo na 138 oseb, ustrezno pa se je povečal tudi dlež nezaposlenih oseb s strokovno izobrazbo. 3. Struktura potreb po delavcih glede na izobrazbo se ne izboljšuje, s čemer se razkorak med izobrazbeno in poklicno strukturo priliva še povečuje. Takšno stanje terja akcijo za boljše izkoriščanje kadrovskega potenciala. 4. Podatki, ki jih je skupnost zbrala z vprašalnikom o izvajanju letnega plana potreb po kadrih za letošnje leto kažejo, da nobena delovna organizacija ne predvideva ekonomskih in tehnoloških viškov delovne sile in da se bo število potreb po kadrih v primerjavi s prvotnim celo povečalo. Kljub temu pa nekatere organizacije zaradi pomanjkanja nekvalificiranih kadrov ne bodo dosegle plana kadrov. Delegati, tudi tisti, ki prihajajo iz združenega dela, k informaciji niso imeli predlogov in pripomb in so jo sprejeli. Sprejet je bil tudi predlog rebalansa letošnjega finančnega načrta skupnosti za zaposlovanje, k i je prvotno določena sredstva skupnosti za letošnje leto v znesku 5.786,000 din rebalansiral na znesek 5.897,(XK) din. Delegati so obravnavali še predlog statuta Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik.'Od februarja letošnjega leta je namreč tekla razprava o spremembah in dopolnitvah statuta občinske skupn-sti za zaposlovanje. Glede na to, da delegati v skupnosti za zaposlovanje. Glede na to, da delegati v skupnosti za zaposlovanje ne poznajo vseh - niti veljavnega statuta, je bila sprejeta zahteva, da se pripravi nov statut občinske skupnosti za zaposlovanje, v katerem bi bile upoštevane vse pripombe in predlogi z javne razprave, predlog statuta pa je usklajen tudi z novelo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Po novem statutu ima skupščina 32 delegatskih mest. Predlog statuta so delegati sprejeli, prav tako pa je bil sprejet tudi predlog statuta Medobčinske s'.urnosti za zaposlovanje Ljubljana In predlog samoupravnega spora/um« o ustanovitvi Medobčinske skup nosti za zaposlovanje Ljubljana. , Skupščina je obravnavala tudi strokovno oceno v zvezi z izločitvi; Skupnosti za zaposlovanje 1 Irastnik iz Medobčinske skupnosti / zaposlovanje Ljubljana, ki jo je negativno ocenila in se opredelila, < se za to skupnost na sedežu strokovne službe v Ljubljani ne urejaj več zadeve. Sledila je obravnava gradiva za 3. sejo skupščine Zveze skupnost, za zaposlovanje, ki se je bo kot delegatka kamniške skupnosti udeležila Mira Bogatajeva. Delegati so obravnavali še kriterije za podelitev štipendij iz združenih sredstev za šolsko leto 1982-1983. V razpisu štipendij iz združenih sredstev za šolsko leto 1982/83 je med drugim določilo, po katerem imajo prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev in razlike h kadrovski štipendiji kandidati, ki so vključeni v izobraževanje v proizvodno tehničnih usmeritvah, ki so jih v občinah sprejeli samoupravni organi štipendiranja. Kriterijem za obravnavo predlogov za štipendije iz združenih sredstev za šolsko leto 1982/83 je dodan seznam suficitarnih poklicev v ljubljanski regiji za leto 1982/83. Lista deficitarnih poklicev naj bi se uporabljala predvsem pri podeljevanju kadrovskih štipendij, lista suficitarnih poklicev pa pri dodeljevanju štipendij iz združenih sredstev in štipendij Titovega sklada. Strokovna služba občinske skupnosti je seznam dopolnila še s svojim predlogom za kamniško občino, kjer so kot deficitarni poklici navedeni naslednji: kemijski procesničar, strojni mehanik, mizar, dipl. stomatolog in dipl. obramboslovec. Predlagam kriterij za podelitev štipendij so bili sprejeti. Seja skupščine skupnosti socialnega varstva OBLIKOVANJE SKUPŠČINE Po precej dolgem premoru je v sredo 27. septembra predsednik skupščine starega.sestava Mavricij KOTNIK sklical sejo skupščine občinske skupnosti socialnega varstva. Ker je bila to prva seja novega sestava skupščine, so delegati najprej izvolili novega predsednika skupšine in namestnico predsednika skupščine. Novoizvoljeni predsednik jc Zdravko RIFIAR, njegova namestnica pa Jožica RUTER. Sledile so volitve v stalne organe skupščine; delegati so izvolili člane sedemčlanskega koordinacijskega odbora za vprašanja socialne varnosti borcev, katerega člani so: Marica Bernot, Franc Spruk, Alojz Pančur, Anton Smolnikar, Darinka Razboršek, Anica Cebek in Neža Andrejko. V komisijo za splošne in administrativne zadeve, ki šteje pet članov so bili izvoljeni: Olga Železnik, Marinka Stražar, Jelka Golob, Branka Justinek, Milica Debevc. V devetčlansko komisijo za vprašanja socialne varnosti invalidov so bili izvoljeni: Ivanka Lisičič, Pavla Kališnik, Ciril Simičak, Dadi Zore, Jože Resnik, Danica Škufca, Ivan Koderman, Danica Kuhar. Marija Drnovšek. V sedemčlansko komisijo za usklajevanje programov socialnega varstva so bili izvoljeni: Nataša Brišnik, Ivo Zelič, Majda Frontini. Jakob Pogačar, 1 judmila Aleksič in Riharda Tomšič. Sedemčlanskemu odboru za ljudsko obrambo in samozaščito bo predsedoval Zdravko Rihar, člani bodo znani in voljeni na prihodnji seji skupščine. V petčlanski odbor samoupravne delavske kontrole so bili predlagani delegati štirih (od petih) skupnosti ustanoviteljic socialnega varstva. Delegat skupnosti socialnega skrbstva še ni bil predlagan, skupščina bo izvoljene delegate potrdila na naslednji seji. Po volitvah so delegati obravnavali poslovnik skupnosti socialnega varstva s katerim se ureja način dela skupščine Skupnosti socialnega varstva Kamnik ter skupnih organov in ostala vprašanja, ki zadevajo delo delegatov, njihove pravice in dolžnosti v skupščini in skupnih organih. Z manjšimi popravki nekaterih členov so delegati poslovnik sprejeli. * Sklenili so, da se 3. seje skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije udeleži Zdravko Rihar in potrdili predlaganega kandidata za ljubljansko regijo v samoupravno delavsko kontrolo pri skupščini Skupnosti socialnega varstva Slovenije. Vprašanj delegatov ni bilo. Le spoštovanje prometnih pravil lahko zagotovi večjo varnost Zveza prijateljev mladine Slovenije vsako leto pripravi akcije ob TEDNU OTROKA pod skupnim geslom, ki ga proglasi UNICEF. Letos je TEDEN OTROKA v prvem tednu oktobra, zato, da bi se z večjim posluhom sklonili nad množico nedoraslih; posvetili naj bi se zlasti otrokom pod geslom: »mesta in otroci«, in podrobneje kot ob drugih dnevih pogledali, kaj jim manjka, da bi jih čim bolje pripravili na zrelostni izpit. Obenem je to lahko čas, ko z večjo pozornostjo ugotovimo, kaj od tega, kar jim nudimo, v resnici tudi želijo. Kaj potrebujejo za svoje otroštvo. Z marsičem namreč njihova leta tudi pretirano obremenjujemo. V naši prometni zakonodaji naletimo na poudarjena načela humanega in prometno etičnega odnosa do najšibkejše kategorije v prometu - otrok. Že samo gibanje otrok je nezanesljivo, predvsem mlajših, kar pa je zlasti pomembno za cesto. Otroku smemo v prometu puščati le toliko svobode in neodvisnosti, kolikor jo lahko prenese brez škode za varnost. V tednu otroka bodo šole in vzgojnovarstveni zavodi, še posebej starši, okrepili dejavnost na prometno vzgojnem področju. Miličniki še zmeraj okrepljeno nadzorujejo promet na prehodih za pešce, pred šolami, vrtci in v mestu Kamnik. Avto šola in združenje voznikov in avtomehanikov bodo pri učenju kandidatov za voznike še bolj poudarjali odnos bodočih voznikov do otrok. JAVNI RED IN MIR V septembru je |x>staja milice Kamnik beležila 33 prekrškov. Vzroki prekrškov so iz meseca v mesec podobni. Opisane bodo le nekatere kršitve zakona o prekrških zoper javni red in mir. 2. septembra ob 16. uri je na PM prišel J. Z. iz Kamnika in prijavil, da je k njemu domov prišel vinjen znani izgrednik S. H. iz Žal, ga napadel, s seboj je imel tudi večji kuhinjski nož. Do prihoda miličnikov se znani izgrednik še ni pomiril, pomiri se ni niti na večkratna opozorila miličnikov in ker je bilo utemeljeno pričakovati, da bo s kršitvami nadaljeval, je bil do istreznitve pripeljan na postajo milice v prostor za pridržanje. 3. septembra ob 0.33 uri je bila PM obveščena, da neki stanovalci v Samskem domu na Maistrovi ulici nočejo spati in da razgrajajo. Pri kontroli so miličniki ugotovili, da so A. D., M. S. in E. B. iz Samskega doma igrali karte za denar. Denar in karte so bile zasežene proti potrdilu. 3. septembra ob 21.22 uri je patrola milice pri trgovini Slo-venijašport na Kidričevi ulici v Kamniku naletela na poškodovanega F. B. iz Kamnika. Močno je krvavel na glavi. Pri zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da sta ga poškodovala brata ■B. in Dž. L. iz Kamnika s tem, da sta ga udarila s steklenim pepelnikom po glavi. Pepelnik je bil pred tem ukraden. Zaradi močne krvavitve je bil z vozilom prve pomoči odpeljan v Klinični center. 4. septembra ob 23.30 uri je bila PM po telefonu obveščena, da na Usnjarski cesti v Kamniku leži mlajša ženska. Na kraju so miličniki ugotovili, da je zaradi vinjenosti obležala J. H. iz Stahovice. Bila je opozorjena in napotena domov. Kmalu zatem je bila PM obveščena, da je neka mlajša ženska na zgradbi pošte na Titovem trgu v Kamniku razbila steklo na oknu. Miličniki so ugotovili, da je to storila J. H. iz Stahovice, prepeljali so jo na PM. Ker se je imenovana tudi na PM še naprej nedostojno vedla, in je bilo utemeljeno pričakovati, da bo nadaljevala s kršitvami, je bila pridržana do iztreznitve. 5. septembra ob 21.15 uri so iz gostilne »Pod skalco« telefo-ručno zaprosili za pomoč, ker je v lokalu nastal pretep. Miličniki so ugotovili, da je vinjeni M. M. iz. BakOvnika brez vzroka udaril natakarja, ki mu ni hotel postreči z zahtevano alkoholno pijačo, ker je bil vinjen. 10. septembra ob 19.15 uri so PM obvestili, da se pred dis-co klubom v Šmarci pretepajo. Miličniki so ugotovili, da je F. Š. iz Nožic pretepal mladoletnice in jih z glavami udarjal ob avtomobile. 12. septembra ob 16.45 uri je bil v prostoru za pridržanje do iztreznitve znani izgrednik R. D. iz Zg. Stranj, ker se je vinjen nedostojno vedel, razgrajal, oviral promet in ni upošteval opozoril miličnikov. PROMETNE NEZGODE V septembru je bilo na območju Kamnika petindvajset prometnih nezgod, od tega je bilo poslano sodniku za prekrške 15 predlogov, na zapisnik pa 10 primerov. Sodniku za prekrške je bilo poslano tudi 118 predlogov za cestno prometne prekrške; od tega je bilo odvzetih kar 46 vozniških dovoljenj zaradi vinjenosti pri vožnji. Predvsem število zalotenih voznikov, ki so vozili pod učinkom alkohola, je dokaj resen pokazatelj stanja v cestnem prometu v naši občini. V tej številki pa niso zajeti ukrepi postaje prometne milice Ljubljana in republiškega sekretariata za notranje zadeve - zaščitne enote milice. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, brata, strica, zeta in svaka ANDREJA SLAPNIKA iz Šmarce 130 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so z nami sočustvovali v težkih dneh, nam izrazili sožalje, poklonili cvetje in pokojnika spremili na zadnji poti. Hvala tudi sodelavcem Elektro Ljubljana okolica, KIK Kamnik, pevcem iz Šmarce za zapete žalostin-ke in duhovščini za opravljen obred. Posebno pa se zahvaljujemo družinama Tonin in Andrejka iz Šmarce. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: žena Mi d, sin Andrej, hčerki Angelca in Joži, bratje in sestre, nečaki in nečakinje, tašča Marija in drugi sorodniki. Šmarca, Veliki Hrib, Zg. Tuhinj, Črni vrh, Buč, Godič, Vranja peč, Mengeš, Ljubljana, 29. septembra 1982 Poletje je prešlo v jesen. Po eni strani je voznikom odleglo. Ni več vroče, ni več takšnih kolon, zato pa je veliko več drugih pasti za šoferje. Jutranja, megla, nenadni nalivi, slaba vidljivost in zahrbtno spolzke ceste. Tudi dan je krajši. Luči na avtomobilu je zato treba prej prižgati, saj je mrak ena od največjih nevarnosti za vse udeležence v prometu. Jeseni se začne tudi šola. Starši so otroke kolikor toliko poučili, a kaj vse to pomaga, če otrok nenadoma steče čez cesto. Prav v takih primerih se dostikrat izkaže, da je teorija eno, praksa našega cestnega prometa pa nekaj povsem drugega. Spremenjene vozne razmere zahtevajo od voznikov, da slabemu vremenu prilagodijo tudi hitrost vožnje, saj je to najpogostejši vzrok prometnih nezgod. Izkušnje namreč kažejo, da mnogi vozniki še vedno ne vedo, da se ob spremenjenih voznih razmerah ovira na cesti »pojavi« prej, kot jo šofer pričakuje. K tem pastem sodi tudi blato in listje, saj je zaviranje na takšni cesti vse prej kot varno. Spoštovanje prometnih pravil lahko zagotovi večjo varnost in je odvisno predvsem od samih udeležencev v cestnem prometu. Opisane bodo le nekatere posledice nespoštovanja prometnih predpisov. 4. 9. ob 22.10 uri je bila PM obveščena, da se je v naselju Stahovica zgodila prometna nezgoda. Miličniki so ugotovili, da je D. P. iz Kamnika vozil svoj osebni avtomobil iz Črne proti Kamniku. V naselju Stahovica pri odcepu za Godič ga je v blagem levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti zaneslo na desno izven vozišča, kjer je s prednjim delom vozila trčil v betonski steber ograje. Pri nezgodi je potnica v tem avtomobilu J. H. iz Vrhopolj zadobila hudo telesno poškodbo, potnik I. G. iz Kamnika in voznik pa sta zadobila lažje telesne poškodbe. Vsi trije so bili z vozilom prve pomoči odpeljani v KC v Ljubljani. Na vozilu je nastala tudi materialna škoda. 9. 9. ob 7.30 se je pred Planinko v Kamniku zgodila prometna nezgoda. Na kraju so miličniki ugotovili, da je P. S. iz Kamnika pred hotelom Planinka pometala pločnik. Pri tem je nenadoma stopila na cesto v trenutku, ko je iz smeri Kamnika proti Stahovici pripeljala voznica osebnega avtomobila F. V. iz Kamnika. Voznica je s prednjim delom avtomobila zadela P. S. tako, da je padla po vozišču in zadobila lažje telesne poškodbe. 9. 9. ob 13. uri se je na Kidričevi cesti v Kamniku zgodila prometna nezgoda. M. C. iz Fužin je vozil kolo z motorjem iz smeri Titovega trga proti Ljubljanski cesti v Kamniku. Na kolesu z motorjem je imel na vsaki strani poeni vrečko odpadnega papirja. Med vožnjo se mu je vreča zapletla med kolo, vsled česar je padel po vozišču in se pri tem poškodoval. 11. 9. ob 15. uri se je v naselju Žaga pri Črni zgodila prometna nezgoda. Voznik Inte-gralovega avtobusa L. K. iz Mozirja je vozil iz smeri Črne proti Črnivcu in zaradi neprimerne hitrosti in vožnje po sredini vozišča na ozkem delu ceste s prednjim delom trčil v levi bok osebnega avtomobila I. A. z Bleda, ki je vozil pravilno po svoji desni strani. Pri tem je nastala samo večja materialna škoda. 12. 9. ob 13.48 se je na Kidričevi cesti v Kamniku zgodila prometna nezgoda, ker se je otrok med hojo po pločniku nenadoma izmuznil staršem in nameraval steči na drugo stran ceste v trenutku, ko je pripeljal voznik osebnega avtomobila J. V. iz Kamnika. Otroka je s prednjim levim delom zadel tako, da je padel po vozišču. Ker je voznik vozil počasi, je otrok pri padcu zadobil samo praske in odrgnine. 14. 9. ob 19.05 se je med Tesnicami zgodila prometna nezgoda, ker je voznik osebnega avtomobila L. O. iz Lenarta zapeljal v ostrem levem ovinku na levo v trenutku, ko je nasproti pravilno po svoji desni strani pripeljal voznik osebnega avtomobila J. Ž. iz Domžal. Po nezgodi je voznik L. O. odpeljal naprej, ne da bi dal svoje podatke udeležencu. Ker je nastala večja materialna škoda, so bili o pobegu obveščene vse prometne patrole milice in je bil pobegli voznik po 45 minutah izsleden na lx>čici. KAZNIVA DEJANJA Septembra je bilo na postaji milice prijavljenih 65 kaznivih dejanj, kar je visoko število primerov in jih je največ po mescih v zadnjih štirih letih. Porast obravnavanih kaznivih dejanj, predvsem v mesecu septembru, gre na račun boljše organiziranosti, učinkovitosti dela in prisotnosi miličnikov. V nekaterih organizacijah združenega dela je tudi samozaščitna osveščenost in aktivnost posameznikov in organov prenizka in je treba okrepiti delovanje samoupravnih delavskih kontrol. Potrebno je še tesnejše sodelovanje med organi odkrivanja, pregona in sojenja, inšpekcijskimi službami SDK, organi samoupravne delavske kontrole in drugimi. Eden izmed vzrokov je tudi slab ZAHVALA ob boleči izgubi mojega ljubega moža JAKOBA TRATNIKA se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi pomagali v težkih trenutkih, mi izrazili sožalje, poklonili toliko lepega cvetja ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujem se zdravstvenemu osebju iz Zdravstvenega doma v Kamniku, še posebno pa dr. Kralju za vso pomoč. Hvala tudi tovarni Titan, vsem govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru Lira in g. duhovniku za poslovilni obred. Žalujoča: žena Jožefa Kamnik, spetember 1982 odnos oškodovancev dd varovanja premoženja, kar prispeva k večji številčnosti primerov in višini škode. Občani in delovni ljudje premalo delujejo v smislu družbene samozaščite in je eden izmed vzrokov predvsem pri boljšem rezultatu raziskave 'kaznivih dejanj. 1. 1. 9. ob 0.15 je patrola milice zalotila na parkirnem prostoru na Steletovi ulici v Kamniku mladoletnika T. K. in T. M., oba iz Kamnika, ki sta vlomila v parkirani osebni avtomobil, in iz njega točila bencin. Pri zbiranju obvestil je bilo tudi ugotovljeno, da sta omenjena izvršila več enakih ali podobnih kaznivih dejanj. 2. 2. 9. ob 23.30 je bila PM obveščena, da so občani zalotili na parkirnem prostoru pri knjižnici v Kamniku občana, ki je prebodel dve gumi na osebnem avtomobilu. Na kraji so miličniki ugotovili, da je to storil B. B. iz Kamnika, ki je s kuhinjskim nožem prerezal prednji gumi na osebnem avo-mobilu od M. H. iz Stare Vrhnike. 3. L 9. se je na PM zglasil M. G. iz Kamnika in prijavil tatvino denarja v znesku 26 tisoč din iz stanovanja. Na kraj so odšli miličniki in med zbiranjem obvestil ugotovili, da je to dejanje storil E. M. iz Kamnika. 4. 7. 9. je bila postaja milice obveščena, da je prejšnjega dne zgorel rastlinjak z rožami na Klancu pri Komendi. Na kraju so miličniki in kriminali-sit ugotovili, da gre za požig, katerga je osmuljen J. K. iz Domžal. Pri požigu je nastala škoda, ki znaša po nestrokovni oceni za približno 4(K).000 din. 5. 8. 9. ob 14.35 je oškodovanec J. E. iz Most na PM prijavil tatvino denarja, radioka-setofona in ženskega prstana. Na kraju so miličniki in delavci UNZ OZK Ljubljana-okolica ugotovili, da je neznani storilec iz stanovanja odnese), denar, tehnične in druge predmete v skupni vrednosti 55.000 din. Pri zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da je to dejanje storil M. Č. iz Velike Kladuše. 6. 10. 9. ob 8. uri je bila postaja milice obveščena iz SGP Gradbinec Kranj-PE Ba-kovnik, da so odkrili tatvino kompleta viličarskih ključev v vrednosti 1000 din, katere pogrešajo na gradbišču. Na kraju so miličniki ugotovili, da je za to dejanje osumljen Z. S. iz Kamnika. POHVALNO V mesecu septembru so na postajo milice občani prinesli različne najdene predmete, od denarja, dokumentov, zlatnine in drugo. Pošteni najditelji: Silva Filipič iz Kamnika, Brane Poljanšek iz Cirkus, Janez Zo-bavnik iz Kamnika, -Jože Urba-nija iz Kamnika, Jože Jančič iz Kamnika in Franc Pestotnik iz Stahovice. z. K. Popravek V 16. številki Kamniškega občana je v članku »Po ozimnico v Kočno« v drugem odstavku prišlo do tiskarske napake. Stavek se pravilno glasi: Poleg sadja lahko kupite še čebulo po 26 din in krompir po 11 din (in ne po 12). Za napako se opravičujemo. UREDNIŠTVO ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega FRANCA PODJEDA iz Kamnika, Kranjska c. 4/b se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, tovarni Utok Kamnik, Društvu upokojencev, pevcem in vsem drugim za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Vsi njegovi Kamnik, 20. septembra 1982 ZAHVALA Ob nenadni, tragični izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica MIRKA PODMILJŠAKA iz Kamnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, zlasti družinam Stanjmirovič, Rihtaršič in Šink, za pomoč v težkih trenutkih, izražena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala sodelavcem Titana, Stola PE 5 in Integral Ljubljana, TOZD Delavnice, mešanemu pevskemu zboru tovarne Titan in zborovodji Viktorju Mihelči-ču za ganljivo zapete pesmi, govornikomza poslovilne besede in kaplanu za pogrebni obred s poslovilnim govorom. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: žena Mira, sin Mirko, hčerka Irena, bratje in sestre ter drugo sorodstvo Kamnik, Zagorje, Trbovlje, Maribor, 7. oktobra 1982 Planinska skupina v ICRM Lepote gora, sproščenost in svežina narave vabita v svoje okrilje vsako leto več ljudi in med njimi je tudi vse več mladih. Vsem, ki se začno podajati na planinske steze, želi društvo dati vsaj osnovna napotila in zato vsako leto organizira planinsko šolo. Najpotrebnejše napotke in nasvete pa ljubitelji lahko dobe tudi v planinskih skupnah. In prav načrtovanje novih planinskih skupin v delovnih organizacijah, šolah in povsod tam, kjer jc zanje zanimanje, jc ena temeljnih nalog planinskega društva, ki tako krepi svoje vrste, zlasti vzgojno pa lahko vpliva na mlade, v katerih budi čut za lepote narave in gora. Doslej so planinske skupine ustanovljene le v nekaterih OZD in v OŠ Stranje. Prav v tej šoli je planinska skupina najbolj številna in delovna. Učenci se redno udeležujejo organiziranih izletov, kjer je poskrbljeno za varnost, in tudi sodelujejo v drugih oblikah planinskega udejstvova-nja. Mnogi med njimi so že prejeli številna planinska priznanja, diplome in značke, številni so že prehodili vrsto transverzalnih poti. Največ zahvale za tako nav- dušenje in udeležbo mladih gre pripisati mentorici te skupine Mariji Golob. Prav te dni je bila ustanovljena nova planinska skupina v IZOBRAŽEVALNEM CENTRU RUDOLF MAISTER. Skupina je že sprejela svoj delovni program, izvolila vodstvo in si zadala za osnovno nalogo do konca leta vključiti v planinsko članstvo kar največ mladih. Naj ta zapis velja kot spodbuda vsem tistim organizacijam, kjer imajo pogoje za ustanovitev in delovanje planinskih skupin, pa jih do zdaj še niso ustanovili, da to store čimprej. Planinsko društvo Kamnik šteje danes okrog 1300 članov. Precej je to. pa vendar je število po oceni društva še vedno premaj-no, še zlasti če pomislimo na bližino gora, planinsko izročilo in može, ki danes v našem alpinizmu pomenijo zelo veliko. Zelja društva je, da svoje vrste do jubilejne 90 obletnice Planinskega društva - ta je prihodnje leto - poveča. V zanimivi igri številk jubilejnih let: 1893-1983 bi bili seveda več kot srečni, če bi se število članov približalo vsaj prvi - 1893, če je že druga -1983 presmelo zastavljena. STANE SIMŠIČ Nov planinski dom na Kamniškem sedlu NA KAMNIŠKEM SEDLU BO NOV PLANINSKI DOM KMALU V CELOTI DOGRAJEN - SLOVESNA OTVORITEV JULIJA PRIHODNJE LETO - OB 90-letnici PLANINSKEGA DRUŠTVA KAMNIK Ljubitelji gora, ki jih pot zanese tudi na Kamniško sedlo, kar Junija jc bilo v Kamniku 8. srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Srečanja se je udeležilo 3N° pevk in 637 pevcev, ki so zastopali 25 moških, 4 ženske in H) mešanih pevskih zborov. Najstarejši pevec je imel 87 let, najstarejša pevka «2 let, to sta bila Karel Rakuša. /nani družbeni delavec i/ Maribora in Ana Plelerski iz Celja. V dvorani osnovne šole Fran Albreht je bilo pripravljenih 1900 sedežev. Slabo vreme je pokvarilo večjo udeležbo. 7.a organizacijski uspeh prireditve se moramo zahvaliti: - pokrovitelju prireditve Skupščin občine Kamnik ter predsedniku skupščine Ivanu Justineku, - SGP Graditelj iz Kamnika, - Kemični industriji Kamnik, - Rudniku kaolina in kalcita Črna - Kamnik, - Trgovskemu podjetju Kočnr Kamnik - Komunalnemu podjetju Kamnik, - Industriji pohištva Stol Kamnik, - Tekstilni tovarni Svilanit Kamnik - Tovarni in livarni Titan Kamnik - Obrtno podjetje Usluga Kamnik - Tovarni usnja UTOK Kamnik, Osnovni šoli Fran Albreht Kamnik. - Zvezi društev upokojencev Slovenije se zahvaljujemo za zaupano organizacijo srečanja. - pihalni godbi Kamnik, ki je spremljala po Kamniku 82 članov v narodnih nošah, - hvala 26 sodelujočim članom, ki so po svojih močeh prispevali k uspeli prireditvi. DRUŠTVO UPOKOJENCEV KAMNIK ne morejo verjeti očem, saj namesto starega gorskega počivališča uzrejo porajajočega se novega lepotca - veliko, svetlo novo kočo. Stara je komajda še tešila vse večje navdušenje planincev in kakovost prenočišč je bila že skoraj neustrezna, celo za tako nezahtevne goste kot so gorniki. Stara koča na Kamniškem sedlu je bila zgrajena v začetku tega stoletja in med tem večkrat do-grajevana, popravljana, spreminjana. Navzlic temu, da je bila v celoti lesena, je zobu časa uspešno kljubovala, a kaj ko je bila premajhna. Zavoljo tega se je vodstvo planinskega društva že pred leti odločilo, smelo zavihalo rokave in se lotilo obsežnega in odgovornega dela - gradnje nove planinske koče, zahtevam današnjega časa ustrezno. Zdaj jc postopna gradnja že skoraj končana. Potrebna so le še zaključna dela v notranjosti in ureditev zunanje podobe-fasade. Še ta mesec naj bi Stolovci notranje stene odeli v les, dokončana naj bi bila tudi fasada in če bo vreme tako prijazno, kot je bilo doslej, bodo vsaj delno uredili tudi okolico koče. Vse to naj bi bilo postorjeno pred prvim snegom, koča pa bo odprta do konca oktobra. V novih, lepo urejenih prostorih novega doma bo lahko prenočevalo okrog 100 planincev; prostor bodo našli v večjih ali manjših sobah, ki jih opremlja STOL. Zelo lična in prostorna jc jedilnica, ki jo krasi kamin, nameščen v sredini prostora. V restavraciji bo hkrati lahko jedlo 80 planincev. Če pa bo obisk velik, bo planinska skromnost našla še precej več prostora. Ixpo urejena kuhinja bo osebju, ki že danes ljubeznivo postreže slehernega obiskovalca, dodala še več volje in zagnanosti. Delo in gostoljubje v planinskem domu, ko je gradnja v polnem teku, je izredno naporno in zahtevno, a resnici na ljubo je treba povedati, da ga ni gosta, ki bi se pritoževal in ne bil zadovoljen s postrežbo in zasilnimi bivališči pod novim domom. Iz materiala stare koče je društvo postavilo dvoje začasnih bivališč za tiste, ki žele nadaljevati pot na bližnje in tudi bolj oddaljene vrhove Planjave, Brane, pa tistim, ki jo ure-žejo na Korošico in Ojstrico ali pa prek Turske gore. Skute in Grintavca na Kokrško sedlo. Od tod je seveda mogoč prehod še v druge smeri in spuste v dolino. Obisk planincev na Kamni- Jesenski kros 82 Za nami so dopusti, počitniško lenarjenje in pričenja se novo obdobje športno rekrativne dejavnosti, priprave za tek na smučeh in alpsko smučanje. V tem obdobju je predvsem pomembno pridobivanje telesne vzdržljivosti in seveda tudi tehnične priprave na zimsko sezono. Tudi letos je ZTKO občine Kamnik-odbor za množičnost pripravil tekmovanje v jesenskem krosu, katerega je uspešno izpeljalo ŠD Jurij Libnik smučarska sekcija. Organizator se je izredno potrudil in pripravil tekmovanje skrbno in dobro, saj takšne organizacije jesenskega krosa v Kamniku ne pomnimo. Za tekmovalce so pripravili poleg že tradicionalnega toplega čaja tudi priročen bife, kar pomeni nov korak pri organizaciji takšnih prireditev. Tudi predsedstvo ZTKO občine Kamnik je izreklo vso pohvalo prizadevnem organizatorju - pokazali so, kako in na kakšen način je potrebno organizirati takšno obliko tekmovanja. Ponovno moramo ugotoviti, da se krosa niso udeležili v pričakovanem množičnem številu dijaki ICRM in člani delovnih organizacij. Vse prevečkrat znajo občani v Kamniku pokritizirati organizacije in delo ZTKO, premalo pa se teh akcij udeležujejo, saj bi s svojim nastopanjem pokazali pripadnost in zanimanje za množično športno rekreativno dejavnost. Opozoriti moramo tudi na delo športnih referentov DO: ali tega ne opravljajo dobro ali pa jc zavest delavcev zelo nizka. Upamo, da takšna kritika ne bo prinesla kislih plodov, temveč v bodoče pripomogla k večji udeležbi na podobnih množičnih akcijah. REZULTATI JESENSKEGA KROSA 1982 OBČINE KAMNIK CICIBANI l. Gašper RIBIČ, 37,8, 2. Uroš VVO »ANTON MEDVED« KAMNIK bo v šolskem letu 1982/83 pripravil v občini Kamnik 80-urni vzgojni program (cicibanove urice) za otroke od 4. leta dalje. Starši lahko prijavijo svoje otroke na upravi WO KAMNIK, Kidričeva 23, po telefonu 831-327 ali osebno do 30. 10. 1982. Skupine otrok bomo sestavili ha podlagi prijav glede na bivališče otrok. Starše bomo o pričetku obvestili pismeno. PUŠNIK, 3. Jure NOVAK. CICIBANKE 1. Andreja HUMAR, 4,10, 2. Barbara KNAVS, 3. Vilma SPRUK. PIONIRJI 1. razred, 1. Jože JAVORNIK, FA 40,5, 2. Anže HRIBAR. Nevlje, 3. Tomaž. PLANKAR, TB. PIONIRKE 1. razred, 1. Nadja LALIG-MAN, TB, 43,4, 2. Barbara KOŽELJ, KB, 3. Sonja GROŠELJ. FA. PIONIRJI 2. razred, 1. Gašper CARIC. TB 46,0, 2. Robi ŠETINC, FA, 3. Peter KERN, KM. PIONIRKE 2. razred, 1. Nataša I.AURIČ. TB, 45.1.2. Urška GRADIŠEK, KB, 3. Karla KOMAN, TB. PIONIRJI 3. razred, 1. Igor CERAR, FA, 57,5, 2. Brane ŠUŠTAR. TB, 3. Janez REPNIK, Nevlje. PIONIRKE 3. razred 1. Lucija PREŠERN Mekinje 59,7, 2. Sandra ŠPAREL TB, 3. Barbara MLEKUŠ FA; PIONIRKE 4. razred 1. Barbara OSOLNIK KB 1,40, 2. Zlata ŠIŠAK FA, 3. Mateja URŠIČ KB: PIONIRJI 4. razred 1. Domine SPRUK KB 1 23, 2. Damijan RESANOVIČ FA. 3. Mirsad VELADŽIČ FA; PIONIRJI 5. razred 1. Tomaž PRAŠTALO FA 2,15, 2. Miran ŠKRTIČ KB, 3. Boštjan KOČAR KB: PIONIRKE 5. razred 1. Dani- ca BRELIH FA 2,05, 2. Lidija KOLENC TB, 3. Mojca DO-LINŠEK KB; PIONIRKE 6. razred 1. Mateja SENOŽETNIK KB 2,01, 2. Ksenija LUKAN FA, 3. Tanja HORVAT TB; PIONIRJI 6. razred 1. Viljem DOLAR FA 2.10, 2. Darko ŠČULIJA FA, 3. Matjaž BALANTIČ KB; PIONIRJI 7. razred 1. Boris FLIS FA 3,05, 2. Marko PRE-STOTNIK FA, 3. Marjan CVI-JANOVIČ FA; PIONIRKE 7. razred 1 Mira MOČNIK KB, 2. Irena MAR-KUŠ FA, 3. Mateja VRANKAR TB. PIONIRJI 8. razred 1. Marko BURJA TB, 2. Izidor C1BAŠEK KM, 3. Igor ALPNER KB. PIONIRKE 8. razred 1. Ksenija SMOLNIKAR FA 2,29, 2. Simona PODOBNIK FA. 3. Marinka NARAT FA; Mlajši mladinci-pionirji 1. Primož GOLOB KS Kam. Bist. 6,52, 2. Primož GALJOT SK Kamnik, 3. Sandi VIDMAR KS Godič: Mlajše mladinke 1. Gina PRE-MENKO SK Kamnik 4,53, 2. Bojana PODJED SK Kamnik, 3. Jana RIBAŠ SK Kamnik; 1. Ivo VETERANI A DROLC KS Kamnik: ČLANI 1962 in starejši I. Ro-oert SMOLNIKAR SK Kamnik. 2. Rasim DRUŽANOVIČ KK Kamnik, 3. Andrej LAN1ŠEK SK Kamnik: ČLANI DO 1. Franc OSOL1N Utok, 2. Branko VIRIJANT Stol. 3. Janez PREŠERN ZTKO. VOJA škem sedlu letos navzlic gradnji ni bistveno manjši od lanskoletnega in tudi izkupiček je kar ugoden. Vrednost gradbenih del je zelo velika. Dela do lil laze jc opravilo gradbeno podjetje Gradbinec, medtem ko preostala dela opravlja društvo pretežno s prostovoljnim delom in se ve - s svojim denarjem Tako je druš tvo ves denar v zadnjih letih v celoti namenilo tej gradnji. Zidavo planinske koče je podprla tudi družbena skupnost in del denarja jc zagotovljen s samoupravnim sporazumom ljubljanske regije. Pri zagotavljanju sredstev je zavzeto sodeloval tudi meddruštveni odbor planinskih društev v Ljubljani, še zlasti Planinska zveza Slovenije. Pri gradnji koče so sodelovale tudi nekatere kamniške delovne organizacije. Toda kljub vsej pomoči koče nc bi bilo mogoče dokončati, če ne bi poprijeli za delo tudi ljubitelji gora. Številne delovne akcije, ki jih pripravlja gradbeni odbor, predvsem pa njegov predsednik Lado Golob, so vedno polnoštevilne. In kar je ob teh akcijah najbolj razveseljivo je to. da se jih ob starejših planincih vse češče in številnejše udeležujejo tudi mladi, le redki med njimi se izmikajo obveznostim. Na takih akcijah sodeluje tudi po 20 in več planincev. Sobote in nedelje so pravzaprav postale že kar redno zbirališče najbolj zagnanih članov društva; nekateri med njimi so v teh letih udarniškega dela opravili že po več 100, nekateri celo več kot 100(1 prostovoljnih ur. Planinsko društvo želi dom v celoti dokončati do junija prihodnje leto in ga takrat tudi izročiti v uporabo planincem. Za dokončanje vseh del. zlasti za nakup materiala, pa /e tako pičla sredstva nevarno usihajo. Zato jc društvo veselo in hvaležno za vsak. še tako skromen prispevek: bodisi v denarju, ki ga obiskovalci Kamniškega sedla lahko dajo v skrinjico v koči. ga prinesejo v pisarno društva v Kamniku. Kidričeva 38, lahko pa ga tudi nakažejo na žiro račun št. - 50140-678-57091. Tudi obveznic cestnega posojila bi bili planinci več kot veseli. Tako ali drugače lahko torej vsakdo od vas sodeluje pri gradnji nove koče. ki si jo kamniški planinci tako zelo žele odpreti ob 90-LETNICI PLANINSKEGA DRUŠTVA KAMNIK, to je julija prihodnje leto: Stane Simšič INTEGRAL DO GOLFTURIST TOZD Hoteli in žičnice Kamnik, b. o. oglaša prosta dela in naloge za GOSTIŠČE ZELENI ROB dva KV gostinska delavca (zakonski par) za delo in vzdrževanje gostišča Pogoji: KV gostinski delavci, leto dni delovnih izkušenj PENSION ŠIMNOVEC dva natakarja Pogoj: KV natakar, praksa zaželena komunalnega delavca Pogoji: NK ali PK delavec, odslužen vojaški rok MALOGRAJSKI DVOR kuharja Pogoji: KV kuhar, praksa zaželena sobarice Pogoji: NK delavka dveh natakarjev Pogoji: KV natakar, praksa zaželena ŽIČNICO VELIKA PLANINA pet sprevodnikov na žičnici Pogoji: poklicna šola ustrezne smeri SPODNJA POSTAJA ŽIČNICE natakarja Pogoji: KV natakar, praksa zaželena vodje smučišča Pogoji: srednja strokovna izobrazba strojne, elektro ali gradbene stroke, leto dni delovnih izkušenj Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v roku 15 dni na naslov: SOZD Integral, kadrovski oddelek, Celovška 166, 61000 Ljubljana. i Kolesa za najboljše kolesarje Pred startom pri osnovni šoli Fran Albreht so imeli tekmovalci precej treme. (Foto: Mira Jančar) Nekaj manj kot 300 osnovno in srednješolcev se je v petek, 24. septembra, pomerilo v kolesarjenju in teoretičnem znanju o poznavanju prometnih predpisov. Tekmovanje, ki so ga organizirali člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, mentorji prometne vzgoje na šolah, Avtomoto društvo in uslužbenci Postaje milice ter UNZ, je imelo izključno vzgojni namen; spoštovanje cestno prometne signalizacije in pravilno vključevanje v promet. Zlasti nepravilno zavijanje v leto je pogosto vzrok hudim nesrečam, pri katerih so udeleženi kolesarji. Vožnja po mestu ni bila lahka, vendar so jo nekateri mladi kolesarji kljub temu odlično zvozili. Roman Komatar, Aleš Janša in Janez Hribovšek, vsi iz osnovne šole Tomo Brejc, so si delili prvo mesto, saj so progo prevozili brez kazenskih točk. Verjetno so bili prve nagrade - kolesa - zelo veseli. Pri gimnazijcih pa so zmagali: 1. Uroš Brumen, 2. Andrej Zupančič in 3. Matija Majceno-vič. Ekipno je zmagala osnovna šola Tomo Brejc, ki je za nagrado prejela projektor. Poleg praktičnih nagrad so tekmovalci prejeli tudi kolajne in diplome. M. J. Na VII. mednarodnem tekmovanju v suhem biatlonu - krosu v kraju Galvateto (okrog 50 km vzhodno od Budimpešte) so sodelovale ekipe Nemške demokratične republike, Avstrije, Poljske, Madžarske in Jugoslavije. Jugoslavijo so zastopali 3 člani in 1 mladinec. Prvi dan tekmovanja članov je naš možni kandidat za olimpijado v Sarajevu Andrej Naši biatlone! uspešni na Madžarskem Lanišek na 10 km dosegel 6. mesto, naslednji dan se je še bolje uvrstil, na 3. mesto. Tudi ostali naši tekmovalci so se izvrstno izkazali. Tako je član iz Dola pri Ljubljani Marjan Vidmar v drugem dnevu tekmovanja zasedel med člani I. mesto. Naš državni mladinski prvak Tomislav Lopatic pa je v svoji kategoriji premagal vse tekmece in se uvrstil prvi dan na II. mesto, naslednji dan pa na I. mesto. Vse kaže, da bomo imeli v tej disciplini na zimski olimpijadi v Sarajevu dobre predstavnike. JANEZ TAJČ Uspehi se vrstijo Sezona lokostrelskih turnirjev na prostem se počasti izteka. Septembra so se tekmovalci lo- kostrelskega kluba Kamnik udeležili dveh FITA turnirjev. Naj omenimo, da se kamniški lokostrelci šele zadnje leto udeležujejo fita turnirjev, kljub temu pa so že dosegli nekaj lepih uspehov. Najbolje se je letos izkazal najboljši tekmovalec LK Kamnik, Drago Desnica, ki je sredi septembra zmagal na turnirju v olimpijski fita disciplini v Mariboru. Zmagal je z velikim naskokom, saj je bil oba dneva najboljši in je premagal drugouvr-ščenega Strgačiča z Reke kar za 100 krogov. Teden dni pozneje je na državnem prvenstvu v isti disciplini osvojil 3. mesto, z malo več sreče pa bi lahko tudi zmagal, saj so bile razlike med prvimi tremi minimalne. Člani LK Kamnik na državnem prvenstvu v Varaždinu. Na državnem prvenstvu v Varaždinu se je zelo dobro uvrstila tudi članska ekipa LK Kamnik, ki je osvojila 5. mesto v Jugoslaviji in 2. med slovenskimi ekipami, saj je bila pred njo le ekipa Maribora. Za kamniško ekipo so nastopili: Frenk Vengust, Janez Kraševec in Dušan Orehek. Na koncu naj omenim še to, da so tekmovalci LK Kamnik poleg discipline »fild«, kjer sq_med najboljšimi v Jugoslaviji, letos veliko trenirali in tekmovali tudi v fita disciplini in prvi rezultati so že vidni. Kronometer »juriš na brisače« Za zaključek letošnje kolesarske sezone smo pripravili tekmovanje na kronometer z naslovom »Juriš na brisače« kar simbolizira hvaležnost pokrovitelju kolesarjev Kamnika, DO Svilanit. Tekmovanje je bilo samo za člane društva. Start je bil pri gostilni »Planinski orel« v Stahovici, cilj pa osem kilometrov dlje v Kamniški Bistrici. Tekmovanja se je udeležilo 36 kolesarjev. Startali so v enominutnem presledku, kar je imelo za posledico samoiniciativnost - loviti tekmovalca pred sabo. Bil je hud boj, rezultati so zavidljivi, primerljivi celo z rezultati tekmovalcev pod vodstvom trenerjev. No, naši so samouki, zato jim gre še posebej priznanje. Pogoji za tekmovanje na progi v Kamniško Bistrico so enkratni. Proga zahteva posebej telesno pripravljenega tekmovalca, ker ni kar tako z dvaintrideset kilometrov na uro prepeljati celotno progo. Po končanih vožnjah smo rezultate razglasili v prijetnem vzdušju gostišča pri »Planinskem orlu« kjer smo si opomogli z okusno pripravljeno obaro. Rezultati: Na kratko bi vas seznanili še z letošnjimi dosežki naših kolesarjev. Začelo se je v zgodnji pomladi na ekipni vožnji četverk v Horjulu, kjer so nas dostojno zastopali Magvar, Teršek, Novak, Uršič, Nadaljevalo se je na tradicionalni dirki Pod Urhom, kjer smo bili zastopani v mladinski, članski in veteranski konkurenci, rezultati so bili za začetek sezone ugodni. No, tekmovanja so se nadaljevala iz nedelje v nedeljo po vsej Sloveniji, kjer je bilo naše društvo vedno zastopano, največkrat uspešno, po zaslugi para Vida Uršič-Jože Uršič. Ob tem ne smemo pozabiti na ostale tekmovalce, ki so se izmenoma pojavljali na tekmovanjih. Vršič, strahospoštovanja vredni vzpon je bil krona sezonskega pripravljanja in kopanja v znoju pri tisočih prevoženih kilometrih. Na cilju, na prelazu, so briljirali Kamničani. Vida Uršič, Jože Uršič, Silvo Magvar, Franc Novak, Silvo Teršek, Silvo Škapin so v izredni konkurenci privozili do petnajstega mesta, veliko nas je še bilo, ki smo prevozili progo pod uro; sicer pa je že priti na vrh uspeh. V Kamniku smo organizirali Spominsko dirko »Slavka Jese-novca« in občinsko prvenstvo, tradicionalno dirko »Družina na kolesu« in »Kamniški maraton prijateljstva«. Z vsemi temi prireditvami smo vključili v tekmovanja okoli tisoč ljudi, ostale, ki so stali ob strani, pa smo vzpodbujali k aktivnosti. Naj nazadnje še enkrat omenimo skupino, ki je potovala po Sloveniji in Hrvatski v dolžini 1212 km. Torej, sezono smo uspešno zaključili z željo, da bi nam naslednja, ob pomoči vseh, še bolj uspela. Vsem, ki so nam stali ob strani pri delu in izpeljavi prireditev, iskrena hvala. JANEZ TAJIČ Šport zbližuje V Izoli je bil prvi četveroboj narodov. Na njem so sodelovale ekipe Železne županije, avstrijske Koroške, Furlanije Julijske Krajine in Slovenije. Ob organizaciji zveze za šport in rekreacijo invalidov Slovenije, sta tekmovanje v treh panogah in sicer namiznem tenisu, plavanju in sedeči odbojki v Izoli in Kopru uspešno izvedli tamkajšnji športni društvi Invalid. Za Slovenijo so nastopili tudi trije Kamničani, in sicer Jože Banfi, Jože Kovačič in Andrej Lampret. Banfi je v plavanju dvakrat zmagal, enkrat je bil drugi, Kovačič je prav tako dvakrat zmagal enkrat je bil drugi, Lampret pa je zmagal v namiznem tenisu. Vsi trije so nastopili še v sedeči odbojki. Reprezentanco v odbojki ki je zmagala je tako kot vedno izbral prof. Raj ko Vute. Več 100 udeležencev srečanja je povsem opravičilo geslo »Prijateljstvo med narodi«, saj je bil namen srečanja v prvi vrsti zbliževanje ter izmenjava izkušenj športnikov štirih dežel, ki so z izredno voljo in požrtvovalnostjo na športnem igrišču nadomestili svojo fizično prizadetost. REZULTATI: namizni tenis: 1. Slovenija 30 točk, 2. Koroška 12, 3. Železna županija 9, 4. Furlanija Julijska krajina 0; plavanje: 1. Slovenija 42, 2. Koroška 39,3. Železna županija 31, 4. Furlanija Julijska krajina 8; sedeča odbojka: 1. Slovenija 4, 2. Železna županija 2, 3. Koroška 0; skupni vrstni red: 1. Slovenija 42, 2. Koroška 27, 3. Železna županija 24, 4. Furlanija Julijska krajina 10. ANDREJ LAMPRET MM Priprave varnega »sidrišča« Raziskave jamarjev uspešne Kamniški jamarji so se zopet podali na raziskave »svojega« območja. Predvsem intenzivno so letos zastavili v Kalcah, v oktobru pa še na Vežici v Kamniških Alpah. Že lansko jesen so v Kalcah med drugim našli obetaven vhod v brezno, skozi katerega je močno pihalo. Ko so si šli planoto pogledati pozimi, so bili presenečeni, ker vhod ni bil zatrpan s snegom. Prodrli so nekako do globine 50 metrov, kjer so se ustavili pri ledenem toboganu. Prav v jamo je bilo čutiti močan prepih. V septembru je bila ekipa zopet na delu. Tokrat so zastavili večjo akcijo. Prinesli so dovolj vrvi in povabili celo radio, ki je na drugem programu neposredno prenašal odkrivanje. Pri 200 metrih je bilo treba pretolči ožino, za kar so potrebovali več ur. Ko so se spustili še globlje, so naleteli že na vodo, ki zelo inten- zivno razširja spodnje dele. Zopet so prišli do ožine, katero ne bo težko pretolči. Kamen pada še dlje, približno 20 metrov. Skupno so prišli 250 metrov globoko, čez nekaj tednov pa bodo skušali nadaljevati z delom. Jama se imenuje Jesenska, ima zelo velik globinski potencial, saj je vhod na višini 1720 metrov, izviri pa pri Žagani peči (višina 809 m). Temperatura je 3 stopinje C, v zimskem času pa še nekaj manj, kar povzroča ledene slapove v breznih in s tem težave za raziskovanje. Na tej akciji se je odlično ob-nesel vojaški telefon, saj je bila zveza s površjem hitra in nemotena. Na jesen čaka jamarje še veliko dela, saj nameravajo organizirati medklubsko akcijo na Vežici, pripravili so jamarsko šolo, začeli pa bodo tudi s predavanji o Propantesu. D. D. Rezultati: Pionirji B 29,747 km/h: 1. Marko Pestotnik 16,08; 2. Zoran Pestotnik 20,43; 3. Jože Bevc 22,19 Mlajši mladinci 31,614 km/h: 1. Niko Mlinar 15,10; 2. Simon Mavsar 17,59 Mladinke 24,239 km/h: 1. Nataša Hribar 19,48; 2. Karmen Cajhen 20,15; 3. Simona Vrtačič 29,43 Članice 27,643 km/h. 1. Vida Uršič 17,21 Veteranke 19,626 km/h: 1. Mira Cajhen 24,27 Veterani A 31,650 km/h: 1. Franc Novak 15,09; 2. Silvo Teršek 15,30; 3. Pavle Novak 16,41; 4. Rihard Hribar 17,40; 5. Stane Stupar 18,13; 6. Tomaž Cajhen 18,25; 7. Mijo Barešič 19,17 Veterani B 29,891 km/h: 1. Silvo Magvar 16,03; 2. Viktor Kren 16,22; 3. Ferdinand Bele 18,58 Veterani C 25,121 km/h: 1. Tone Vrtačič 19,06 Veterani E 27,061 km/h: 1. Marjan Adamič 17,44; 2. Silvo Škapin 18,28 Starejši mladinci 30,680 km/h: 1. Matic Romšak 15,38; 2. Srečko Hočevar 16,49; 3. Janez Škrbine 17,33; 4. Tomaž Mali 28,26 Člani R 32,224 km/h: 1. Roman Mihorič 14,53; 2. Alojz Mlinar 14,59; 3. Janko Jamšek 15,18; 4. Danilo Sitar 15,24; 5. Bogdan Jamšek 15,41; 6. Alojz Čeh 15,49; 7. Stane Kotnik 16,46; 8. Miran Juteršek 17,34; 9. Alojz Zaje 18,00 Na sliki od leve proti desni: Tomaž Cajhen, Pavle Jeras, Čedo-mir Vnuk, Stanislav Šnabl, Matevž Skamen, kuharica Nataša Novak, Pavle Novak, Silvo Škapin in šofer Milan Briški Garažo v centru Kamnika kupim. Pismene ponudbe z navedbo cene pošljite pod šifro »Zdomec« na uredništvo Kamniškega občana. Termoakumulacijske peči popravljam, čistim in montiram. MATIJA ZIBELNIK Zavrti 5, Mengeš, telefon 737-466 Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.