v
1 »arak. i»trtak in».>l-,tn , h»j> i« "U* T M:,r'_ Uro *>"t p.ii!j»nj» na jam i. IM 1*»* »     — «.
,» pol
I« letrt 1M» . S! ., *0 .. PO pošti
t« ?•• !'<•> "> *'• - *• m ki Ina . ■> ■■ — .
.i ,»ti\M i *
TraftHlTT in i|»»n4MM , m atoln.m trnulD.im-l.l.tt) hia. it. I7U.
Št. 73.
O/urini In:
'' ■ navadno dr.atopn
tr-t.. »a pUiujf * kr , t» m« n.ti.n« I krat
!t kr. || ti, ti,k» ^kr.i 4 kr. ^. i. ti.k« 3kr.it.
I     I  I       »rikn tei p|»iu
j.jo p.) proitora.
»k tiiek j« plačal
kolek (Jt.mpdji i» 30 k. It,ik,.|.i.i .a n. ir*U]o, dopisi n.j »e Maguroljii« franknjejo.
V Mariboru ^4. Junija 18G9.
—.—i--
Tedaj II.
Vabilo na naročbo.
V kratkem se prične novo četrtletje. One p. h. naročnike „S!ov. Naroda", kterim do tje naročnina poteče, prosimo, naj jo o pravem ram ponove, da ne pride nered >• razpošiljanje, Kdor hi se prekasno naročil, ne mogli hi mu več ustrezati s prejšnjimi Usti, ker nam vdiha denarna, škoda, ktero imuni') pri „Slov. Narodu", ne dopušča tiskati več iztisov, kakor je naročenih. Novci se najbolje in najceneje pošiljajo po poštnih nakaznicah (poslanimisnng) in pristavljamo, da znaša četrtletna naročnina 2 gold. 60 kr.
Vsem dosedanjim žrtvam kljabu smo si priskrbeli novih de-lakev in dopisnikov, tako da nam bo mogoče zadostiti vsem tirjat-ram, ki se morejo staviti do slovenskega lista, ki r sedanjih časih izhaja samo trikrat na teden. Prinašali bomo kakor do zdaj uvodne članke, ki bodo brez strahu vsestransko tolmačili naše politično razmerje, v dopisih bomo podajali bralcem najnovejše dogodbe na slovenskem in avstrijskem svetu, „Listek" se nam ho obogatil in nam je. med drugimi znani humorist g, dr. Zamik obljubi/, da. bo v „Slov. Nar." listku nadaljeval svoje toliko priljubljene „originale iz domačega, življenja": s kratka, naša skrb bo, da ponudimo Slovencem list vreden in dostojen ; na Slovencih pa je, ali nas hočejo podpirati v našem početji, ki tirja od nas tolikega, požrtovanja, ali pa hote dopustiti, da se kedaj Še volja spolni našim nasprotnikom , ki nam že konec ne le voščijo, ampak tudi javno prerokujejo.
„Slovenski Narod" bo svojo dolžnost storil, naj jo stoid tudi slovensko občinstvo!
V Mariboru konec junija meseca 186&.
Lastni k i i. n v r edn i št v o.
Pisma slovenski mladini.
n.
Vseh različnih potov, po kferih se zdravje iu krepost telesa pospešuje in pomnožuje, popisovati ni moj namen. Komur izmed mladenčev je mar, o tem se temeljito podučiti, temu priporočam neprecenjeno delo naše literature, Prelogovo „Mak robio tik o", ktera je kakor vstvarjena za poduk naši mladini. Koliko mladenčev tava V popolni trni o tem , kar iivot tirja, da se zdrav obrani ! V nobeni šoli se ne da tako na tenko povedati , kako pogubno jo nespametno ravnanje pokvarjenih in zavedenih mladenčev, kakor v tej knjigi, in zato jo še enkrat vsakemu naših mladenčev , ki se hoče od grdobo sveta neoskrunjen ohraniti, tako rekoč kakor za popotnico črez življenje gorko priporočam.
Moj namen jo samo ta. s polit {Ikoga ozira pokazati, čemu se uam ja treba izogibati, in kaj moramo storiti, da si telo okrepimo in da tako tudi k vrč i kreposti celega naroda pripomagarao. Zato hočem samo nektoiib sredstev omeniti, ki h temu vodijo.
Clato krivo j«, če kdo misli, da so krepost telesa samo s telesnimi va;ami pomnožuje. Telesne vaje so popolnoma enostranske in mnogokrat lahko škodujo. Pred vsem drugim je potrebno, da je človeški duh ugodno razpoložen. To je se ve* da težko dosegati, ker dušnih čuvstev in razpoloženj človek nima lebko v svoji oblasti ' or slaba od okolnosti močno odvisna stvar. V tem ožini se da :am0 s potrpljivostjo in s preniaganjem samega sebe kaj opraviti. Pa ravno v tej zadevi mota slovenska mladina sama pritrditi, da je ravno ona v najnovejših časih najmenj ugodno v duhu razpoložena. Jaz sem si popolnoma svest, da me bodo eni glasovi preupili ter dejali: „Zdnj, ko se celo priletnim možem žolč izliva, ko c«do sivčkom in slabim starčkom kri po ;ilab od nevolje vrejo, tirja se od nas mladih, naj smo mirni, naj smo krotke ovc«, naj smo v duhu ugodno razpoloženi. Tega ne moremo; saj kri ni voda!" — Ali lebko ali ne lebko. vse eno; k zdravju je gotovo potrebno in nemogoče tudi ni. V tej reči jo kakor v drugih podobnih; zarad večega dobička in boljšo bodočnosti mora se v se-dajnem trenerji nekaj Žrtvovati. zarad veće prihodno kreposti mora so mladina sedaj premagovati in zatajevati. In če mladina pomisli, da jej žolč v sedanjem času le škoduje in se ničesar z njim ne pridobi, da pa jo pozneje odiastlo, mi telesu in dubu godno in okrepčano čakajo lepo dobi t ve politič-kega, za narod in državo blagonosnega delovanja, med tem ko se zdaj njene slabe moči brez uspeha in koristi trosijo, ter jo lehko v pogubo pahajo, tedaj mislim, bode se naša mladina kolikor mogoče sama premagovala, ter se bode menjfl togotila,ako nam vse po volji no gre, prepuščajo skrb in hrambo naroda narodnim možem in božji previdnosti.
Naj si naša vrla mladina ne greni preveč Življenja I Mladost je doba veselja. Kako krasen pogled nam daja zdravi, čili m veseli mladeneč! Zdrav obraz, čisto oko, krepka in ravna postava, bister um, voljna pamet, trdna volja in sladki posmeh okroženih lic! Kteii mladeneč si ne bi želel teb vilinskih darov V Nasproti pa je podoba nenravstvenega, togotnega, nezadovoljnega in čemernega mladenča prežftlostna, tla bi jo tu opisoval. Tedaj vesela, zdrava mladost - bodi geslo naši mladini; tako tirja zakon prirode, tako si jo misli tudi prosti slovenski narod. Geslo mladini bodi: „Dajmo žalosti slovo!"
Kader je duh prav razpoložen, tedaj tudi vsako delo bolj izpod rok gre; čemernemu je vse na poti. Tako tudi telovadba le tedaj koristi, kader je duh prav vstvarjen. Kar se telovadbe tiče. je ona za duhom gotovo prvo sredstvo, ktero dela in ohranjuje telo zdravo. Telovadbi namen je: telo vsestransko ukrepiti in jo. duhu kakor voljno orodje pripraviti. Zato bodi vse odstranjeno, kar je preumetno, kar moči preveč napinja, ali kar je
14. Ila% liJ-ck lSoi'ovsk> K u s k o.
(Dalje.)
Dostojništvo vojniško je povse druge vrste, razločuje se od dostojni-kov drugih vojsk tem, ka večina ruskih častnikov so ljudje samostalni . posedujoči svoja lastna imanja, ka ne služijo za plačilo, nego samo nekoliko let za skušnjo in za to, da bi si prislužili neko dostojnost. na kar običajno stopajo iz službe iu živo na svojih imanjih kot pomeščiki. Dostojništvo rusko je poprek najčislanojši stan v deželi, omikan, svobodomiseln in uljudnega ponašanja, ne deleč sc kot vlastna kasta od drugih državljanov. Z vojaki ravnajo ruski častniki mnogo prijaznejc, nego li kde indi, za to pa tudi velika udanost in srčnost k častnikom od strani vojništva. Na Ruskem se ne nahaja nikder kakSa zavist med vojaštvom in ljudstvom, ljudje ljubijo iu cenijo vojaka, a vojak se no čisla za nič boljšega, nego li drugi državljani; odlična lastnost ruske vojsko je rodoljubje, zavednost ruska in sočutje za čast in slavo svojega naroda. Vrablji žo čivkečejo po nastanili ali slemenih, ka se po vseh evropskih deželah izlasti pri Nemcih stalno graja in zasra-mujc ruski narod kamor v knjigah tamo po novinah -o vsaki priliki: rusku vlada, čije velika državniška urnost so nekati ne more, nehava ta zasramo-čenja prestavljati v ruske časnike, in lehko si mislimo in razvedrimo, s koliko zavistjo in mrzostjo gleda Rus na ostalo Evropo, od ktero o sebi ne 8liši nič druga, nego li grajo, zaničevanje in znvržbo. Kdo bi dvojil, ka car ume ta čut ruski proti Evropi rabiti na svojo koiist? »Za vsak ta grajavni sestavek razrušimo vam svoj čas jedno mesto, a za vsako grajavuo knjigo vzememo vam jedno pokrajino!" slišal sem po prebranji nekega takih prevodov v gostilnici upaljeno mislijo vzkliknoti ruskega častnika.
Posedno plemstvo (pomeščiki) je mnogoštevilno, ker na Ruskem bli-žerodstvo ali majorati niso običajni, in imanja se dele, a večina plcmskib irnanij jo sestavala samo iz ene vesi. Vsak urednik ali uredniček si je gledal za svojega vezirstva nakopičiti malo i9tino. da bi si mogel kupiti konci
maličko vesničko, ter večer svojih dni preživeti kol ruski barin (gospodin) Vse to ima sedaj sevBema drugo lice, kar j;1 robstvo slobo vzelo.
Motil bi se, kdo bi mislil, ka na Ruskem bivajoči tujci, kterih je zelo dosti od vseh evropskih narodov, največ Nemcev, posebno marljivo po-spešujo in širijo svobodomiselnost ; nikar, na8protno se mora priznati, ka jih večina namreč so ljudje jako priprostoga in dobičkarskega mišljenja, kteri s« / daleč priklanjajo vsaki kopejki, vsakemu grošu in so le zato prišli na Rusko, da bi m mošnje brzo in obilno napbali. Od take bire pritepencev Se je malo svobodstvn došlo na svet. Ti tujci so prepo-gnstoma najhujši nastroji samovoljstvu, tako postavimo so inozemski poveljniki ravno najpodlcjši m n ijslužebnejši . kar velja v isti meri o urednikih.
Rusko v vsakem oziiu krepi.o napreduje, učilnice BO nnglomn mnOŽe, vseučilišča, 9 jih je, obiskujo se marljivo, modrifiče petrogradsko skrbno dela dobivajoče polagoma rusko Buknjo, parobrodi se splavavajo, železnico preplezajo državo, trgovina cvete na zvini, notranja uprava so tako prilično urejuje, ka že skoro preseza kdeknko ustavo.
Navedlo B6 je nekoliko podatkov na razjasnilo, da krivo no sodimo, kakor miio doslo bili vajeni srkajoči nazore iz nemških knjig in časnikov, svojih mogočnih severnih bratov, iniajoči je za medvede, volkove in Bog zna kako divjazen nalik zavistnim Nemcem ih nemškim zidovom.
Naposled bedijo priatavljene znamenite besede nekega Jugoslovana tako-lo so glaseče: ..Sovražnik som in protivnik vsega samovnljstva in branil bodem do poslednjo kaplje pota ustavo: ako pa se nikakor no bi mogel ubraniti samovoljstvn, najmilejše mi je samovoljstvo rusko.1'
Vojska.
Dve moči se na svetu nestanoma srečavati, pravo namreč in nasilje (sila), često ste tako mnogovrstno združeni in vzpet tako v odporu, ka se med njima težko razpozna meja, to je, razloči pravo od sile a sila od prava. Mnogokrat stoji sila zoper pravo a pravo zopei silo, več poti mora sila pomagati k pravu, često vzpel ruši sila pravo
Vidi se, ka je ves svet le preven boj, krepša moč podira slabšo, I či jo iu se postavi na njono mesto; življi se bore med sebo : toplota z
već drzno   Razmerje, harmonija bodi telovadb, geslo, kako, i. Grakum/potcm neki večer pride v .K**** go.tilnico.
sti sedi tumar, trgovec g. Gustav Stedri m poprejšnji turnarski prvosed-
znajditcljem telovadbe bila.
Telovadbe ne morem naši mladini dovolj priporočiti. Povsod po Slovenskem naj se vdomači. Ne bodimo slepi in ne prezirajruo njene koristi, ki je obče znana.   Tako se spominjam, da so s začetka nekteri Slovenci
Tukaj zapazi, da med prejšnji
Zrimšek ide k Štedremu in reče:
nik g. dr. S točke 1.   Zrimšek ule k Štedremu in rece: jaz vam prinesem na .lanjčem izgubljeno zastavo, ako mi kaj daste.   (iosp. Stedri stopi k dr. Štoklu, ter mu pove vse to.   Turnarski prvosednik vpraša, kako se ta člo-"sokolske^vaje" nekako začudjeni in z glavami kimajo gledali,  kakor da j. vek rove česar Stedri ni vedel.   Ker mu nista do dobrega upala, dasta mu Id^llJfo »M« (najdenje), ktero je resnemu Slovencu preotročje.j samo 1 gld.. obetajo, da večjo nagrado pozneje dohode   kader prinese za
Hrrati bili. Ali promiselni in .tavo. Ali je potem re. dobil kaj nagrade al, ne. o tem je trden molk. mar ji   C     N v tej kakor v drugih rečeh z vsega začetka praktični bili. Zrimšek takoj drug, dan othdc na Janjce.   \ neko obbznjo vas p„ eds, v edini dobri namen kteregu telovaja dosega, pred očmi in so Gabrije al. Volovljc, tega dobro ne vemo, namen ae na Hujnovega stotnika.
zdaj je vsa Česko-Moravska s „so-
/ vojaki tu nastavljenega, kteremu začne pripovedovati, kako ga je po vzeto zastavo poslal prvosednik.   Besede je tako sukal, da ni stotnik mogel dobro Iz teh družtev bi izvirala1 umeti. o kterem prvosedniku se govori, čemur se ni čuditi, posebno če je Nikar se! stotnik vedel, koliko prvosednikov zdaj po Ljubljani hodi. Reče torej Zrim-
Oni so imeli
vrlega severnega „sokolau  vstvarili in koli- kakor preprežena.   Tako je tudi pri nas želeti, d vsakem večem kraji v sokolsko  društvo zcdiuila
z 55 *5«fuT.il"   w« ii—.....** uzrira5ek r idva,n vrrts "t j-m ^
ou urugiu sumu ucm.c. . 1 j0 ],nu»tjp spravili.   Prinese 10 stotniku, kteremu zdaj začne pripovedati, da
Ul P,'ftVX";;^^artemnega krepila naj omenim, namreč vo-jtukaj v obližji ve za kmeta, kteri ima izdajalska ruska pisma in tudi sum-.aštva Po fo ih a omh ,na Avstrja najmenj deset let popolna kosama I Ijive dopise iz ljubljanske čitalnice, ter da hoče vse to obiti. Stotn.k v, iti kajti voačeno je občno in zadeva vsakega, kdor ima dotično starost devši, kako naglo je zastavo res prinesel, začel mu je morebiti zdaj ze bol, L .piobno t tele a. Posebno naši učeči se mladini je ta postava nepri- verovat n reče, ka mu da rad vojaško pomoč ako je potrebuje k temu Za p, šla; ali kakor pri vsaki stvari, tako je tudi tukaj treba, to kar delni Zrimšek vajen po tihem zalazovati, zopet sam od.de v neko hišo, nrid   in kar e odvrnit, ne da, v svoj čem mogoče veći prid obračati. Tudi kjer je bil z vojak, nastanovljen mlad Huvnov lajtenant, čegar .me bi uteg-
'nili tudi povedati, ako bi trebalo ali koristilo.   Temu Zrimšek naglo pove o
ne bodo za okrepčanje našega naroda zastonj, ampak jako koristna ako se bode naša mladina voljna in pazljiva vojaških vaj vdeleževala. zastav, ter po kacem poslu je semkaj pmol, .n rece da bi v tej h,š, so Denašuje vojaštvo je na čisto drugih načelih osnovano kakor nekdanje. Ne- pisma. A tud, tu ga jo zadela nesreča da mu lajtenant zopet «, vsega upal. kdaj je divja sila in moč vladala; današnji dan se v vojskah samo s promi- Veli mu torej, naj gre v h.šo .n dovrš, pose a o more, ter postav, enega selnin, druženjem telesnih moči in dušnih spretnosti kaj opravi. Zato je svojih vojakov pred vezna vrata, druzegapred okno, a sam se umakne posedanje vojaštvo za vae vojake, ki pri vajah tudi na končni namen mnogo-1 tem nekoliko dalje, od koder paz., kaj bode. Zrimšek stop. V sobo, kjer najde vrstnih kretanij (evolution/, mislijo, v dvojem oziru koristno, prvič ker daje I gospodarja, s kterim se začne meniti. Pogovor jo bil vedno glasnejši ter na-telesu gibčnost hitrost iu krepost, in drugič, ker daje duhu nekakovo pre-lposled jako hrumen; žal, da ga vojaka msta razumela, ker nista Slovana, dednost in promiselnost ter tudi voljo trdi in krepča.   Tako pa se po času! Gotovo je kmet vohača spodobno zmerjal za tako ovado in lažnj.vo dolženje.
glednost m promt...
tudi ves narod glede na gibčnost in krepost života in na promiselnost duhaj Naposled Zrimšek pride prazen ven vedno bolj izurja, kar ga dela v silah in nevarnostih pogumnejšega in j kmet je lopov (lump), vse je sežgal trdnejšega.
To so v običe načela, kterih se naj naša mladina glede na krep-čanje telesa drži; njih korist za naš narod je vsakemu mislečemu rojaku očividna.
ter poišče lajtenanta, kteremu reče: Mladi lajtenant ga povabi na kosilo, čemur se Zrimšek nikakor ni protivil.   Jedla sta juho, meso in pecivo, a po kosilu precej pila, kajti vojak je tega sumnega človeka hotel malo tanje presoditi.   Pri vinu mu jame res jezik hitreje teči, da potrebuje novcev za vratitvo v Ljubljano, ter da se za najdeno zastavo niideje knke boljše nagrade, j iu a prstom pokaže na suknjo, kakor bi hotel reči: zlat križec bi ne bil pre-j več.   Iz tega se bistro vidi, kako celo to vrste človeki sodijo o vladi ter o I njenem razmerji z nemškutarji in Slovenci; tudi se kaže, da se Zrimšeku ni Iz Izubijane 20. junija (O turnarski zastavi in o pismih videlo še dovolj zasluge v tem, ker je našel zastavo, nego z ovadno gorečna Janjče pisanih.)  Skrivnost o ščuvalnih pismih, ktera bi po „Tag-j nostjo in pripravnostjo si je hotel priložiti, česar se mu je še treba zdelo, bluttu" iz Ljubljane bila poslana Janjčanom, že ni skrivnost, in tudi je da bi s križcem vred zopet vjel kako prilično službo, po kteri, kakor vse znano, kako seje našla turnarska zastavn.   Povest o tej stvari čudno sveti priča, zelo hrepeni.   Konci vse pazko se je ta prijatelj lajtnantu zdel še
I) o \) i s i.
v „Tagblattovo" fabriko, V kteri se porabi vsaka lažnjiva smet, ako je ko-likiij upati, da se bode / njo črnilo slovenskega naroda in njegovih zastopnikov lice.
Nekak Zrimšek, odslovljen sodbenj hlapec pod Pajkom, moral je biti na Janjčem, ko so bili tuinarji in kmetje v praski med seboj. Kaj je tam delal, pove ta povest sama. Ker je bil v dobri učilnici, ni se čuditi, da si je pridobil izvrstno bister vid in tenek sluh. Res je torej zasledil, kam so knictjo skrili turnarsko zastavo, ktera je bila v nečem rovu v listje zakopana, ter s to skrivnostjo v srci se je odpotil v Ljubljano, kjer hitro
sumnejši. torej ga je vkazal s konopcem (štrikom) zvezati. Nekoliko pozneje pride iz Litijo od grola Auersperga vojak s pismom , da je treba Zrimšeka ujeti in v Ljubljano odpraviti, kar se jo tudi zgodilo. Zakaj ga je dal okrajni glavar ujeti, in ali je šo zaprt, ali „e, „Tagblatt" gotovo bolj ve nego mi. pa tudi dobro ve, zakaj o vsem tako pridno molči.
Iz Ptuja. 8 fizv' ('°Pl Ptujska čitalnica je v nedeljo i:',, t. in. imela vesel den. Zbralo se je blizo pol stotine čitalničarjev, ki so se napotili na krasni Ptujski vrli. kjer so se na lepoti narnvini okoli Ptuja rfiaV vali. Veselje nad naravno lepo to, ktero je povzdigni zlati solnčni žarek, kaže
zimo, svetlo s temo. vlaga s BUhoČO, trdosl z mehkoto; eno odstopa, drugo se stavlja na njegovo torišče, dokler \zpet ne opeša in se ne ogne svojemu prirojenemu nasprotniku. Živalstvo si je tudi med sebo v vodni borbi, slabša postaja žrtva silnejši. V duše vnem svetu se čednost hrva z grehom, ljubezen z dobičkostjo : ker pa človek ima v sebi zedinjeno duševno in živalsko bivstvo, javljajo se tudi pri njem obenem tvarni, živalski boji. namreč boji z življi in živalmi, in boji duševni. Nijen človek niti najdivjejši in nnj-lagoši ni celo brez. ljubezni, to je vsele ima nekoga, komur vošči; a nijen človek tudi najpopolnejši ni povse brez dobičkosti, ker človek s samo ljubeznijo bi bil tako nepopoln in brezčlovečki kakor s samo dobičkostjo brez vse ljubezni. Dobro razmerje teh sebi nasprotnih lastnosti, ljubezni namreč in dobičkosti, daja pravega in popolnega človeka. Vedeti je, ka dobičkost je skrb za se, a ljubezen skrb za drage,
Da človek brani svoje pravo, dana mu jo dvojna moč: moč duševna, razum, kterim more druge prepričati o Bvojem pravu, in moč telesna, kte-roj nasilno brani svoje pravo . ako razumovi razlogi ne bi imeli vrednosti, ltes to je najkiasiiejša stran človeškega življenja, ali človek v najčastnejšem pomeuu. Na drugi plati se kaže, ka človek ravuo naopačuo rabi svojo duševne in telesne moči. razumom svojim namreč išče zvito nekati tujo pravo, telesno močjo trsi se silama jo drugim jemati, ako ne more polokavosti. Človek išče drugega človeka nalagali, prevariti, ukaniti in silama oploniti, in naposled se je tako privadil temu nasilju in lokavosti, ka ju niti ne jemlje za zlo, za brezptavje, nego za čednost. Ponašajo se res svojo zvitostjo in nasiljem nahaja vsele dosti bedakov, kteri čislajo njegovo lokavo iu na-silniško brezpravje kot pravo. In kdei bi ena teb dveh ljudomornih sester Batna obnemogla, prime jo druga pod pazduho, lokavost zakriva nasilje, da bi svet mislil, ka je pravo. Tu smo dospeli na ono torišče, kder ni več razločka med razbojnikom in kraljem Aleksandrom velikim, razlika je samo v menjši rokodelski obširnosti in v monjšem številu tovarušev, rokodelska pravila so sevsema enaka, namreč nasilje. Razbojnik jemlje slabšemu in ubije slabšega, pride li nad moga močnejši, ta umori onega; in Aleksander veliki kakor vsak obladnik jarmi! je in plenil slabše narode, ako pa bi bil prispel nad njega silnejši. ne bila bi osoda Aleksandrova druga, nego li ujetega razbojniku.
Vojska v krasnem in plemenitem pomenu lisedineni je oborožen o mošt v o. b rane č e narod zoper k r i vi č n o nasilje. Toda Žalibog zgodovina uči, ka seju vojska skoro vsekdar bolje rabila proti pravu in najčešće potrebovala za nasilje.
Krasno in častito je pozvanje vojske, kedar stavi življenje za svojo rojake, kedar prenaša za očevino vsekolike neugodnosti, kedar bedi na nV želinih granicah, da morejo doželjani v miru opravljati svoja dela, kedar v pogibel devaje svojo zdravje in življenje odbija sovražniku, hotečega narod podjarmiti v služnost iu podložnost, kedar vojska brani ustavo , zakone in pravo proti domačim kvarnikom, kteri silama prestopajo zakone in mir rušijo : čast in slava taki vojski!
Ali kedar je vojska samic orodje in sluga samosilstvu , kedar pomaga tlačiti svojo lastne očeve in bratove, ktore bi braniti dolžna bila, kedar pomaga držati lastni narod in svojo očevino v tuji podložnosti, kedar je vojska namesto branitelj prava zaščitnik in orodje snmosilju in dobičkar-ski svojevoljnosti. in si deli s tlačitelji narodovimi krvavo mezdo izžeto a svojega lastnega zasužnjenega naroda, kedar vojska sama soči rob pomaga v pokornosti držati druge sužniko, taka vojska ne samo ka zlorabi orožni-ško dostojnost, zlorabi imo vojska, nogo jo zgolj zajetništvo prodavŠe *a bedno ceno svoj narod, pravo in vest.
Narodi na najnižem klinu blažiluo omike nimajo nikake vojske M stana: vsak zdrav in dorastel mož je ohorožon, sramota bi mu bila ne braniti svojega, pokolenja, svoje rodovino proti tujcem; kodarkoli se kaže potrebnimi, hitijo vsi možje zoper sovražnika. Lov in boj sta jedini posel takega ljudstva, razume se takega, kdor še omika leži pod klopjo in kdfr niti ne ostajajo viši poslovi, kakor poljedelstvo, obrtnost, znanosti.
Pri narodnih na pol omikanih so sicer tudi nahaja zvečine obču" oborožeoje, vendar že se med njimi navadama samo en stan bavi orožjem kot vojmška kasta, drugi stanovi so ratarje, rokodelci, obrtniki, trgovci «' voc, v miru; toda v kratkem so vojaška kasta vzpne na gospodstvo oad vsemi drugimi, kar je povso naravno. Vojaki vajeni v orožji, priučeni vsak hip življenje staviti v pogibel, počinajo brzo gospodovati z drugimi, ne a> lajoc. sam. ničesar živijo so od žuljev drugih ljudi, kar bi sevsema v redu bilo, ako bi se zadovolila vojniška kasta samo tem, ka bi svojo rojake bnv
nepokvarjena srca. Društvo je potem pod milini nebom se veselilo s petjem in društvenimi veselicami, uganjkami itd. Narodno pesmi so razgrevalc srca in pozno je odrinilo društvo nazaj učitalni.to      . pa pri glasoviru
~ačel ples. ki je trajal v pozno noč.
Ob enem se na/nanja zunajnim čast. gg. članom, da bode se '24. t. m. na Št. Janževo igrala ..Detelja-, sledilo bo petje in tombola. Da se društveno življenje povzdigne, se uljudno vabijo vsi zunajni čitalničarji, da obilo obiščejo našo prihodnjo veselico.
Is Trata 22. junija [Izv. dop.) - Meseca maja sem poročal, da Lahi mislijo do 1. junija vse čitalnico v okolici v grob spraviti. Prvi junij je pa minol in čitalnice še so vse na trdnih nogah. Tukajšnji laški časniki si sicer prizadevajo na vso silo, napadati okoličane in njih voditelje, ter bi radi spravili med Slovence razpor, pa njihove čenče ostanejo bresvspešno, ker se noben okoličan za nje še ne zmeni. Osebne agitacije teh kulturo-noscev pa jim pri denašnjem stanji nikdar ne obveljajo, ker so naši okoličani že tako zreli, da prav dobro ločijo sovražnika od prijatelja. Zedinjenje vseh Slovencev pa Lahone naj bolj peče, zategadelj jim nobeno sredstvo ni preslabo, s kterim pobijajo prvi program naše politike. Izvedeli ste že, da nam tabor pri Frnetiču ni dovoljen, dasiravno je 12. t. m. general Moring gospodu Cegnarju in Zoru zagotovil, ka ga on ne bode zabranjeval. Okrajni poglavar sežanski, gosp. Polnj, je tabor z odlokom i». junija že dovolil, ter ga poslal magastratu, naj ga izroči g. Cegnarju. Čudno so nam je torej zdelo, da jo g. Cegnar še le 16. t, m. ob 10. uri zjutraj od tukajšnje policije dobil odlok 15. junija v roke, v kterern se tabor pri Fernetiču po previdnosti gosp. Mijringa iz viših političnih obzirov zašasno ustavlja, eno uro potem pa od magistrata že 9. junija dano dovolitev. S tem se razjasnuje zadnje odborovo oznanilo, s kterim se tabor prelaga, ter zagotavlja, da bode dovoljen. — Ugibali smo, kako je to mogoče in izvedeli te dni , da so Hermetovci po sprejemu prvega odloka bili čisto poparjeni, tabor jim je želodce prebračal, — v svoji osupnjenosti pošljejo župana k ljubeznivemu očetu Mbringu. kjer je dosegel, kar je s svojimi privrženci želel, namreč prepoved taborja. Po takem so Slovenci spet morali poskusiti sad svobodo« ljubja tukajšnjih progrtsistov, in železno, vojaško roko pokrhatelja teh svobodnjakov. Sicer se pa delo više politike in državne modrosti namestnika dnn za dnevom bolj očitno kaže. Od dne. kterega je nastopil Moring svojo vlado, mislil si je mir in blagost naše Avstrije s tem pridobiti, da se jo vrgel v laško obleko — če tudi na videz, — skoraj gotovo mislil je po svojem prepričanji s tem pripomoči nemški kulturi in slovensko barbstvo (?j vničiti. (!) — Pod njegovim varstvom preselilo so se Benetke v Trst. Denainji Trst je torej za Avstrijo to, kar so bile nekdaj Benetke. Da to bolj na tanko dokažem, spominjam samo, da so dovoljena in potrjena bila vsa laška društva — Slovenci se tega ne moremo veseliti — in ta laška društa so prav za prav samo eno društvo, iu so zvezana, kakor sklepi na verigi. Kdor ima oči, to vidi, kdor ima ušesa, to sliši : ali Moring zdaj to vidi in sliši, tega mi ne vemo , ali pride čas, ko bodo videl in slišal. Pa o tem danes molčim in dostavljam so ta-le t'aktn. V nedeljo zjutraj je bil po hišnih oglih v mestu nabit program časopisa laškega delavskega društva „Libero articre" (svobodni umot-nik). Krog teh oznanil se je povsod zbirala veiika množica. Oznanilo je bilo na Tolikom črnem papiru iu na tem trikrat uatisnen program na barvah laškega kraljestva. Mati policija je zvedela, da to pomeni „Italija o morte", ter je ta program še le med deveto in deseto uro z oglov trgala, a s tem je laškemu kraljestvu več koristila, nego da bi ga bila 14 dni tiho in mirno na oglih pustila.
Te dui je mestno svetovalstvo dalo na 9vetlo novo volilno listino za okolico. Dasiravno jo bila prva že zelo popačena, mora se trditi o drugi, da je popačena še desetkrat bolj. Skoraj vsi naši rodoljubi prvi posestniki v okolici so izpuščeni ; med tem pa je polno tacib imen v njej , kterih ali nihče ne pozna, ali so pa taki, ki nimajo no posestva, ne obrtnije, ne očitne službe in nič; posebno je to v prvem volilnem razredu. S to volilno listino hočo mestno svetovalstvo okolico naj brže za nos voditi. Vsa okolica vro v pravičnem srdu, ter Is te dni pošlje svoje može magistratu, da krepko zoper to protestirajo. Tako daleč prišli smo v Trstu, čut je za Avstrijo vedno bolj hira -- Oaribaldi jo Allnh iu Ilermet negov prerok. — Konečno še naznanjam veselo novico, da je g. Nahcrguj previdel, ka so je v svojem dosedanjem prepričanji motil in da možem, ki se nam slinijo in prilizujejo, ni zaupati. S tem je javno mnenje, ki je do sedaj kazalo v okolici na razcepljeujo , spet poravnano in nadejati se je, da bode po tej podučni skušnji prišel za okolico ,'as, v kterem  bo začela  složno   in pogumno tirjati svoje svete pravice.
Iz Zagreba nam pošilja g, prof. Ivan Tuš.'k ta-le dopis kot popravek: „V 70. listu od 17. junija t. 1. stoji v Vašem listu dopis- iz Gradca, v kterem bi mesto ,. Erjavec" moralo stati „Tušek".   Ne boai govoril o bo-taniškem naziv ji s človekom, ki šo ne ve imena pisateljevega tiste knjige, o kteri govori. Samo to moram reči po načelu: ,.Vsakemu svoje", da sem jest „napravi! začetek tej struni slovesnosti" po bot. spisih v „Novieuh" 185G — 1858, v „Glasniku" 1858—1863, po .Rastlinstva" 18G4 in po .Štirih letnih časih" 1867, ktera poslednja knjiga ima dodatek, v kterem stoje imena vseh po Sloveniji rastočih rastlinskih roJov — se ve, tista imena, ktera sem našel pretečenih 16 let med narodom in po knjigah, se ve,  izvzemši tista, ki so kriva, ali ki so so mi zdela sumnjiva, ali preokorno skovana. Skoval nisem ne enega imena sam.   Da žive v narodu  še druga in lepša imena, posebno bolj znanih rastlin, to vemo vsi, in dopisnik ni nič novega povedi.l. Naj jih hodi sam nabirat, kakor sem jih jest 1C let nabiral in jih še vedno nabiram, kolikor zamorem.   Vse znati, vsr zvedeti in povsod biti ne more en človek sam. Človek, ki nikdar mojih botaniškib spisov bral ni, kar se iz vse pisave vidi, sodi tu, da se imena rastlinska, v njih nalazeča se, težko kje nahajajo v narodu:   Leta 18C2 pa, ko sem v Glasniku tiskal botaniško terminologijo, sem pa prosil in moljaknl.  da naj mi, kdor kaj  boljega ve\ pošlje svoje opazke in  popravke ali „Glasniku" ali  neposredno meni — pa ni ga bilo takrat od nikjer glasu, kakor edino le od g. Cigale-ta iz Dunaja glede jezika nekaj.   V predgovoru  k  „šterim lotniin časom" tudi   pravim : „Nikakor ne mislim, da jo ta popis (imenovani dodatek) kaj posebnega, Bog ve kako popolnega, ampak le toliko, da imuno enkrat podlogo, na kteri je mogoče potlej vsacemu dalje delati, popravljati, dodajati, piliti tako, da dobimo s časom popolni imenik dobrih in Btalnih slovenskih imen rastlinskih. Posebno bi vredno bilo, da bi se pobrala [mena rastlinska po Štajerskem itd." Da pa za vsak znanstven genus, kamo      li species — ni imena v narodu, to ve tudi vsak veš tak ; kako bi razločeval neuki človek to, o čemur se pravdaju učenjaki, ki se vse svojo žive dni pečajo le s znanostjo.   Kar se pa tiče Vaše opazko o  plem. dosti.   Vam pa vem  sledeče  povedati:   Ko sem pisal „Dodatek k štirim letnim časom", poslal mi je g. dr. Bleivveis rokopis lajni. Medveda, v kterem rokopisu  so imena slovenska domačih rastlin, so ve da je mnogo zmešnjave in kovanih imen med dobrim zrnom. Porabil sem stvar po naj bolji vesti.   V tej knjižici našo) sem list pl. .loša, pisan g. dr. Bleivveisu, v kterem se zahvaluje zn poslano terminologijo Medvedovo, in v kterem pravi,  da jo iz nje  izpisal slovenska imena rastlin,  kakor pravi: „ v\ o i 1 mir aehr viol daran gelegen ist, dass ieh den ptlanzen meiner samm-lung auch die slovenische benennung derselben beifUgen kanu."   Iz. tega je
nila tujih napadov in sovražnikov. Ta prvotni kan so brzo iz misli pusti, vojaštva šo se sicer bojuje proti tujcem, pa zvečine nepotrebno, činečesamo navale in tako obtežujoče svojo deželo velikimi davki za take vojne. Razve tega izvali so na hitrem iz vojniške kaste veliko število gospodujočih knezov in velikašev, kteri se nazivljejo plemstvo, vladajoče nad drugimi mečem in nasiljem. Tak stan se običajno nahaja pri vzhodujih narodih, kder vsled uroštva (dedinstva) mora sin biti, kar je oča bil. p. \ Indijskem, v starem Egiptu.
Vzpet druge stranko, vsaj cel narod se po svojem prirojenem selu razve drugih razlogov izlasti početjem nekterih drznih, prekšenih in častihlepnih možev vrgši na vojniško rokodelstvo napada sosedno narode. Ti bojevni narodi so bili navadno ubogi, bivajoči na gornatih in nerodovitnih krajevib, poleg tega pa močnega in žilavega života, napadali so izprva kot razbojniki drugo mirnejšo in premožnejše narode, zadovoljni grabljenjem iu razbijanjem, povraćali so so vsokdar vzpet v svojo dežolo.
Pozneje naučivši se iz nagrabljenoga blaga prijetnejšemu in ugodnejšemu življenju prisvojili so si naposled sosedne dežele in večkrat nezmerna samovladja sestavljali; pokihdob pako so kot gospodje nad obladanimi živeli v preugodnosti, lenosti in predrznosti, obirali so toliko, ka so je vzpet podjarmili še zdravejši narodi. Tako je bilo pri gospodo vanj i perskem, makedonskem , babilonskem, — turškem, nemškem v srodnjeni veku. Tako \ojniško razvitje ni pripravljalo kastovnoga plemstva, nego samo dovršeno samovoljstvo.
Nekoliko blagši, vendar šo prece neuglajeni obraz kaže vojništvo pri menjših narodih na pol ali sevsema omikanih z državnim ustrojem, bodi si skupnovladnim ali očaškim, kakor so bilo grško skupnovlade in iz začetka Kiraljanje, in kakor so na primer sedaj plemena arabskih kočevnikov, ali polokočevnikov. Ondi je sicer bil vsak ali skoro vsak zdrav mož vojak, vendar ni bil kakor pri divjakih samo vojak, nego jo tiral tudi obrtnost, v orožji se je marljivo vadil in za vojue odriuol na borišče. Pri teh narodih je bilo vojonstvo jako čislane, takisto drugi poslovi. Taki narodi so običajno ohranili državno in občinsko svobodo a vojaštvo je doživevalo najkrasnejših dob ; vojska vračajoča se v očevino bila jo presrćno pozdravljana, vsaka ro-dovina se je ponašala junaškimi deli svojih sorodnikov, in zamena vojaku je
bilo stalno spošlovanjo in ljubezen 0(1 vsega naroda, vseh de/.eljanov. Vojak gredo na bojišče šel je z zavestjo. I.a resnično bojuje za blagost svojih milili doma zaostalih rojakov, stave svoje življenje vedel jo, ka to daritvo prinaša svojemu rodu, svoji domovini , vedel je, kar pridobi na horišči, pridobi sebi in svojim rojakom, Ta bira vojnislva jo razne lepili strani imela to temno, ka je rodila obilno menjših nepotrebnih in prevzetnih borb s sosednimi drželami.
Uredba feudalna , vsled ktero je dolžen bil vsak podredjen vazal s svojimi orožniki v boj iti na ukaz svojega višega gospoda, razvila je iz sebe cvet sredovečnega viteštva, čegar začetek je bil po času dosti nečasten, kakor ni bilo mestoma za teb časov razločka med nastanjenimi na pečini razbojniki, kteri so okolico pustošili in plenili popotne trgovce, pa med vzvišenimi baroni, štejočimi se k prvini rodovi nam vse dežele. Za najglavnejši po -četek viteškega vojaštva jemlje se navadama to, ka jo vitez osvojivši si deželo razdelil jo med voditelje svojega ljudstva z naseljenimi in preoblada-uimi ljudmi vred. Vodci pako postavivši si ua nepribodnih krajevib trdna kamena sebi in nabravši si orožnikov vsak po svoji volji in lastnostih , tirali so brez ikakvoga omejenja svoje drzno gospodarstvo, ktero še sedaj zovemo „pestno pravico," | Obirajoči od potnikov mitnino, ali je celo pleneči, vedoči med sebo iu s pobližujiini mesti praske; podanik niti za človeka ni bil čislan bivši brez pravne hrambe, le v oblasti svojega viteza.
Strelni preh spopolnivši vojensko umetnost porodil jo celo drugo biro vojske, četovnlce, to j-- vajene ljudi v bojevnosti, kteri so vojnoj tirali obrtnost in za novce se dali najemati od onega, kteri jo boj bil in je potreboval. Sestavljanje takih vajenih polkovin in čet bil je dohodni barat, kdor jo več platil. vrvelo je k njemu več najetnikov; s temi se je bojevalo posebno za obnove. Na Češkem še je dnes mnogo bogatih plemiških rodo-vin, čijih spredniki so kot voditelji takih najetnikov za Ferdinanda II. se bojevali na Beligori, ter premogši Čehovc prijeli za mezdo velika imanja. Viteštvo in viteško bojevanje je liagloma zginolo. ne može se držati proti če-tovalcem in topovom, kteri so jim sporušili gradove iu s tem tudi robstvo. Četovalci so bili vraštvo zoper viteško predrznost, toda trpko, zvečine so bili razpašna, vsaj divja drhal ntkrščanski razsajajoča, o čemur letopisi pri-»vodajo grozovitne dogodke.
.oditi da njegova zbirka nima mnogo drugega, kakor kar jo v Medvedu našel. Kako pa sicer mislim o tej stvari, namreč o bot nazivji. povedal sem s predgovoru k „Štirim letnim časom."
Politinii razgled.
Državna sodnija se je 21. t. m. pod presedstvom   bar. Krama
ustanovila. ,       ,. ..
Državni zakonski list razglaša 10 v državnem zboru sklenen.b postav zarad odpravljanja fevdne zveze na Moravskem, Gorenjeavstr.jskcm. Češkem, Šlcskem, Tiroljskem in Vorarlberške m, Goriškem in Gradi-škcra   Trstu in Istri, Dalmaciji, Koroškem in Kranjsko m.
Vojni ministor je zaukazal, da ima prodajanje gozdov v vojaški granici nebati. Bolj iu bolj postaja verjetno, da g. Becke odstop. ... da postane „zaklmcistcr" sedanji ogerski finančni minister.
Politik" javlja, da jo sodnija v Novi Paki že izrekla svojo sodbo zarad razgrajanja v V. Borovici. Trije obtoženci so krive spoznan, prestopka zarad hudobnega telesnega oškodovanja, eden je obsojen na 6 tednov, dva po en teden in eden na 2 tedna sedeža.
Zbor čeških gospodarskih društev se jo izrekel proti novi postavi
o zemljiščnem davku.
Iz Prage se piše, da se bo konec julija ali začetek avgusta volilo onih osemdeset poslancev, ktorib zarad izstopa narodne stranke pomanjkuje
v dež. zboru češkem.
Postopanje proti linškemu škofu je baje p a p eža hudo zalilo, tako da bo te stvari omenjal pri prihodnji alokuciji na kardinale.
Dalmatinski ces. namestnik je razglasil po uradnih časnikih neko izjavo, v kteri zagovarja dalmatinske Slovane proti ščuvanju italijanskih časnikov. Dopisnik v „Zuk." trdi, da so to samo lepe besede, da pn v dejanji g. VVngncr sam nič bolje ne dela. Namestnik Wagner je sicer zdaj poklican na Dunaj. O razlogih se razno ugiblje.
K n j e z S a p i e c. h a je med drugim pisal deželnemu odboru gališkemu: Iz naj globokejuega prepričanja sem vselej podpiral postavno politiko deželnega zbora in resolucijo, ktero jo sklenil; po tem pa , kakor so so vladnj organi in državni zbor obnušali v tej zadevi, moral sem so odpovedati čast1 dež. maržala. Odpovedovaje se sem povdarjal, da svojega propričanja ne morem spremeniti in da se bom tudi v prihodnje zvesto in trdno držal načel izrečeuih v resoluciji.
Špaujsko ministerstvo je zdaj tako-le sestavljeno: Prim, predsednik in vojni minister, Sil vel a, drž. in minister zunajnih zadev, Her-rera za pravosodje, Tope te za marino, Figuerola za finance, Sa-gasta za notranje zadeve, Z orila sa kupčijo. Prim je kortcaom obljubil, da bo vlada ustavo vestno spoštovala, in je prosil republikance, naj bi iinemo postopali, kajti le tako jim jo mogoče priti do svojega cilja. Ob enem ie enkrat povdarja, da bodo samo korte.si si volili kralja.
Razne stvari.
* (Dramatično društvo) ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo 11. julija ob pol enajstih zjutraj v čitalnični dvorani. Vrsta razgovorov bodo ta-le: 1. Sporočilo tajnikovo; 2. Sporočilo blagajnikovo ; 3.Sporočilo gospodarskega oddelka: 4. Sporočilo odborovo zarad igranja v javnem gledišči, osnove dramatične učilnice itd. 5, Volitev novega odbora; (i. Posamezni
Po četovalcih stopiv se je začela stoječa vojska pri raznih samovla-darjib. ker prvlje bila je razpuščeiia vsa vojska po dokončanem boju, in pred novo vojno se je vzpet zbiralo in najemalo., Vladarji so vendar le počeli, tudi za mira zdržavati neko število vojske, razume se čiplo v razmeri proti sedanjim čusom. Ta stala vojska pa se je na početku nabirala samo vrhovni jem, lovljenjem in kupovanjem : še za amerikanskoga prevrata so prodavali nemški vladarji cele polkoviue svoje vojske na boj proti skupnovladcem. Nabira na podlogi popiskn, kakor je sedaj v navadi, šo je le poznega postanka. Stoječa vojska se je ravno tako zlorabila kakor vsaka druga, iz-lasti pa tem, ka se jo trsil vsak vladar imeti več vojakov od drugega , kteri so jim služili samo za osobno orodje ali rodovniško slavohlepjo in dobičkosti vladarjeve, negoli na dejansko in potrebno hrambo dežele. Stala vojska da-jula jo priliko vojnam za kak košček zemlje, ktero je hotel vladarju silama vzeti, in ktera ni bila niti vredna potroikov in nevolj uavaljenih po vojni na bivalstvo obeh držav, ne vzemši niti v račun dragih življenij, ktera so skrva-vela kot daritva od ljudi, kterim je povse enako bilo, kdo dohode on koz zemlje. Dvorjanici iu mnogi vladarje, ne bodeči sami v boj in mirno sedeči v svojem preobilji, malo so se zato skrbeli, koliko vojakov bode mu potolčeno, kolike težavo in nadloge vojska sama iu po nji vzpet trpe bivalci, kder se boj bije. Izlasti na francezkem dvoru vladala jo v tem oziru brezvestuost in neobičajna nemarnost; gotovo se ve. ka so kraljeve ljubice, priležnice in ženinie*) predpisavale vojniškim poveljnikom v dalnjih krajinah bojujočim, kako imajo ravnati. Večina vojen se je bila samo za nasleduiška prava raznih gospodujočih rodovin , na iterih je narodom malo bilo ležeče, bode li Peter ali Pavel pri njih kralj; pa koliko se je prelilo krvi, koliko miljonov davkov izdnlo, koliko strpelo bede in nesreće, koliko pogubilo premoženja in rodovniških rabosti1 Vse nezmerne francezke vojne konec minovšega in pa početku sedanjega stoletja, vrgše skoro vso Fvropo v grozne nadloge in države same v novčni prepad, bile so se le zato, ka niso hteli evropski vladarje priznati francezke skupno- vlade, čeravno jim nič ni bilo za to, kaj delajo Francezi v svoji deželi in kako vlado hočejo ondi imeti.
*) 2enima (starosl. češki) pomeni žensko poleg zakonske žene možu nnt ugodnost služečo. pj8
Izdatclj in vrminik Anion Tomšič
pied!"2i.3|Posebna vabila in imenik udov dobe p. n gg. diuštveniki ob enem s knjisami za preteklo leto . ki se razpošljejo prve dni meseca julija. K obilni udeležbi vabi.
V Ljubljani 22. junija lStitt. Odbor. N o v s 1 o v e n s k jezikoslovec) se je izrodil iz ljubljanske ga konstitucionelnega društvu. To društvo namreč v svoji promemoriji vlado podtičuje, kaj se pravi po slovenski — 1 u m p. Do zdaj smo mislili, da se pravi .malopridnež1 ali kaj enacega. A zdaj zvemo, da konč.dca „uh" lumpa pomeni. Tako v svoji jezikoslovni modrosti razklada, da je „Dan." liberaluh beseda — liberaler lump.
* (Za šolske oglednike) na Slovenskem bodo imenovani, kakor hočejo dunajski listi vedeti, ti-le znani gospodje: Za ljudske šole prost Jarec na Kranjskem in znani matematik Močnik na Štajarskem ; za srednje šole kranjske, stajarske in koroške gg. II o 1 z i n g e r (zdaj na go-riški gimnaziji) za humanistične in M. Wretschko za realne predmete. Oba poslednja gospoda se nam zaznamljata sicer kot dobra strokovnjaka v svoji vednosti, pa od obeh ni upati, da bi jima bilo kaj ležeče na izpolno-vanji znanega paragrafa osnovnih postav, ki določuje, da ima vsak narod pravico za izobraženje in razvoj svojega jezika zahtevati pomoči in prilike od države, kteri davek plačuje. Zlasti o g. Wretschku (ki se je nekdaj Vrečko pisal in je bil dober slovenski patrijot) vemo, da je za to vnet, naj srednje šole ostanejo germanizirane pri nas , kakor so. Komaj tri leta je tega , kar jo r „N. f. Pr." dokazoval, da se mora nemško učiti po slov. gimnazijah. — Vsi ti gospodje niso še uradno imenovani ni potrjeni. Ako bodo res, prepričali se bodo zopet naši poslanci, da nam zdanja vlada v nobeni stvari ne ustreže, da so jo torej zastonj, vsaj za naš narod zastonj podpirali v državnem zboru. Vsi ti gospodje so protinarodni, torej tudi vladi, ako jih imenuje, ni sa ustrežbo naših pravičnih narodnih zahtev.
* (Deželni predsednik Kranjski pl. Konrad) je razposlal okrajnim glavarjem okrožnico, v kteri jih pozivlje, naj se kar najkrep-kejšo in naravnost upirajo vsem nepostavnim agitacijam, naj nadzirajo delavnost učiteljev iu skrbe, da se prižnice ne bodo zlorabile za politične namene. Kader nam pride okrožnica v roke, hočemo besedico o njej spregovoriti .
* (V spomin) pokladanja temeljnega kamena narodnemu češkomu gledišču je izšel v Pragi krasen album iz Gregnove tiskalnice na svitlo.
* (D n n s p r a v a š t i r s k i h n e m i k u t a r j e v v M a r i b o r u). Kakor slišimo tukajšnji kazino toj svečanosti noče prepustiti svojo dvorane za banket. Zdaj je vreme lepo, naj si napravijo spravneži šatoro; pije in zabavlja se lahko tudi na prostom !
* (Ni na dnevnom red u V) 20. t. m. se je bil na Dunaji pod milim nebom zbral ljudski shod, kterega se je udeležilo nekoliko tisoč ljudi. Sklepalo se je o pravici združevanja, nepogojni tiskovni svobodi, splošnem volilnem pravu itd. Med drugim se jo stavil m»svet, naj se sedanjemu ministerstvu izreče nezaupnica. Oblastnija se je proti temu nasvetu postavila na rob, čes da „ta predmet ni na dnevnem redu." Gospa oblastnija je imela čisto prav, samo to je pozabila, da so često nezaupanje do ministarstva postavlja samo na dnevni red in da k temu navadno ne prosi najvišega policijskega dovoljenja,
* (Popotnik.) Iz Ljubljane se piše : Po noči 17. t. m. je iz št. peterske vojašnice izbežal vojaški jetnik Jos. Prelesnik. Prelesnik ima za seboj jako razburjeno življenje. Doveršil jo 8 gimn. šol, a prišel na 3 leta v zapor, ker je ponarejal bankovce. Po dokončani kazni so ga vtaknili v vojake, od koder je pa v kratkem pobegnil. Zopet vjet je prišel na 10 let na trdnjavo, a tudi od tod je vedel ubežati. 1869 je bil lajtenant v Gari-baldijevi četi, potem je do letošnjega leta potoval po Franciji, Španiji. Svi« in Ameriki. Letos ga je gnala osoda v domovino. Tu ga jo v Šmarji blizu Ljubljane vjel neki grof. Lichtenberg. o kterem je bilo že enkrat v „Slov Nar." govorjeno, in ga izročil ljubljanski sodniji. Kaj ga zdaj še čaka, kdo bi mogel uganiti.
* (S a m o m o r.) Zadnji ponodolok se jo v mariborski vojašnici s puško usmrtil fehbvebelj tukajšnjega domačega polka G. Nepovoine rodo-vinske razmere so nesrečneža gnale k temu obupnemu koraku. G. je bil nekdaj častnik, a se je odpovedal sam svoji službi, kasneje jo znova vstopil v vojake. Njegovi sedanji zapoveljniki pa opisujejo kot človeka marljivega in rednega.
Oženjen majar
(luistavnik).
ki je zmožen nemškega in slovenskega jezika in more s spričevali dokazati, da je do zdaj dobro služil, vzel bi se v službo na kmetijstvu blizo Mariboru. Več se zve" pri dvorskem zakupu (hof-paclitung) v Ragozjeiu.
Na Dunaji so dober kup na prodaj 4 že rabljene matične macine.
s kterimi se izdelujejo vite in vrtane vretenične matice (žmeki. BCbraubenmutter), in bi se dala ž njimi napraviti prav dobra kupčija v provincijali, kjer so delavci pa tudi izdelavanjc (n« vodi) po nizki ceni. Pisma z napisom X. M. 579 oddaja ,Annoucen-Expedition von Haasenstein ct Vogler" na Dunaji-
Laatniki: Dr. Joti Vnšnjnk In <lr.i«l
Tinkar Kdnnrd .Innzlč