Upanje v bodočnost Uradna Ljubljana ruši edinost koroških Slovencev
Broma Sangrienta
Argentina stoji pred novim obdobjem. Volitve, ki so bile 11. marca in njih presenetljiv .rezultat, so državo postavila na novo prelomnico. Čeprav se bodo v številnih volilnih okrožjih izvajale nadomestne volitve, te splošnega stanja ne bodo spremenile. Država stoji na poti drugega obdobja peronistične vlade.
Iskati razlogov za' volilni rezultat, kj so ga vrgle skrinjice v začetku marca, je danes lahko. Prav tako lahko, ka-kop je bilp napovedovati zmago radikalne stranke v drugi rundi, katera pač sedaj že nima smisla, štirimilijonski porast volilnih upravičencev, kar predstavlja osem let brez volitev, je opravil svoje delo. Ni težko ugotoviti, kadar se opazuje “politične shode, da je mladina, ki prvega obdobja peronizma sploh-ni doživela, masivno stopila v peronistične vrste. Mit Perona in blagostanja med njegovim vladanjem, se je v mladih vrstah razširil kot pojav rešitelja -za vse probleme na gospodarskem in socialnem' polju.
Ni si pa mogoče .delati utvar, da so samo ti mladi glasovi pripomogli do poplave peronističnih volilcev. številni Starejši volilci, ki so sicer tradicionalno glasovali za razne druge stranke, so to pot volili proti. Proti obupnem gospodarskem stanju, proti socialni krizi, sploh proti obstoječemu sistemu. In ker glavnega krivca za to vidijo v vojaškem režimu, so volili to, kar se jim je predstavilo kot edino učinkovito orožje proti režimu: justicalistična fronta. Obojna faktorja sta pripeljala do skoraj polovične večine na volišču in do absolutne večine v obeh parlamentarnih zbornicah.
Spričo let, ki so pretekla od 1955, se potaplja prvo peronistično obdobje že v preteklost. Resni zgodovinarji in ana-listi se že bavijo z njim, in luč objektivnosti pada na posamezne dogodke iz tiste dobe. Iz tega gledanja vstajajo vsi pozitivni dosežki, zlasti na socialnem polju, pa tudi vsi pogreški proti osebni svobodi, proti skupinam in proti narodu samemu. Brez strasti se že lahko opisuje to obdobje in iz njega dobiva zaključke in pravtako razlaga, zakaj se po tolikih letih večina, naroda še odloča za ideologijo tistih let. Vsekakor nepou-čenje mladine in na v veliki meri tudi napake naslednjih vlad, v katerih lu-čj je peronistično obdobje dobilo tisti odsev privlačnosti.
Po osemnajstih letih bo torej v Ar gentini ponovno zavladal peronizem. Zavladal s tako parlamentarno močjo in tako ljudsko zaslombo, ko je doslej ni imela nobena demokratična vlada. In v tem je prednost in nevarnost, če se peronizem povrne na stara pota ekslusi-vizma, masifikacije, preganjanja nasprotnikov, zatiranja in kot temu da za protiutež nekaj socialnih dobrin, tedaj ne le da bo zamudil ponovno zgodovinsko priliko za neizmerno veliko delo, ki ga kot večinsko gibanje lahko stori v prid naroda, in po odsevu tudi v prid celotnega latinskoameriškega kontinenta, ampak bo tudi za vselej prešel v zgedovino Argentine kot rak, ki ga le globok kirurški poseg lahko izdere b telesa.
Smo optimisti. Kot so optimisti večina sedanjih političnih vodifeljev. Stranke, ki imajo danes vsaj relativno moč, ki v tem obdobju lahko predstavljajo opozicijo, so že ponudile svoje moči na razpolago večinskemu gibanju, za resno delo za narodno pograditev. To ni hlapčevsko prilizovanje zmagovalcu. Bila je resna gesta, zavedajoč se kritičnega trenutka. Tudi pri številnih nasprotnikih zmagovalcev, je zaznati ie previdno ponudbo konstruktivne opozicije. Ne kritiziranja zaradi opozicional-nosti, ne. Pohvala dobremu, graja slabemu. Objektivnost v vsem.
Narod in država danes upata na lepšo bodočnost. Bodočnost ki se bo oblikovala v težkih zgodovinskih časih. V teh časih, ko bomo tudi mi, slovenski naseljenci v Argentini, in tukaj rojena mladina, skušali doprinesti svoj delež za lepšo bodočnost. Ki pa bo mogoča lc v svobodi, pravici in demokratičnem življenju.	t. m.
Kakor je komunizem ovira za svobodno rast slovenskega naroda v domovini, tako je nesreča tudi za slovensko narodno manjšino na Koroškem, katere ne le ne podpira v njenem boju, ampak jo celo ovira. Tudi če komunizem trenutno napravi s kako potezo drugačen vtis, v bistvu brani vedno le interese komunistične partije pa naj bo to v domovini ali na Koroškem. Vise, kar stori ali opusti, je le iskanje kprigti za komunistično ideologijo ali komunistično partijo.
To taktiko je imel slovenski komunizem takoj v začetku, ko je prišel na oblast. V tržaški reviji „Zaliv“ številka 36-37 lanskega leta je Luka vSien-čnik napisal članek z naslovom „Koroški Slovenci — žrtev svetovne politike“. Iz članka je razvidno, da so koroški Slovenci žrtev tudi zgrešene narodne politike komunistične partije in slovenske vlade v Ljubljani. Luka Sienčnik namreč piše:
„Za ¡25. november 1945 ,?o, bile raz: pisane prve povojne avstrijske volitve v deželi jn državni zbor. Koroški. Slovenci so pričakovali^ da bodo dobili en mandat več, kot iso ga imeli v prvi avstrijski republiki (pred nacistično zasedbo). Pravočasno so pri deželni mladi vložili lastno listo z dr. Tischlerjem na čelu. A prišlo je povsem drugače.“
In kaj je bilo tisto, ki je „prišlo povsem drugače“. To je pojasnil gori-ški Katoliški Glas v svojem komentarju, ko je zapisal: „Prišlo je namreč to, da sta se z koroške razmere vtaknili slovenska partija in pa vlada v Ljubljani. Ta je odrekla zaupanje dr. Ti-:chlerju in zahtevala, da umakne slovensko listo, svojim privržencem pa je naročila, naj volijo avstrijsko komunistično partijo. Luka Sienčnik imenuje ta ukrep, da so koroški Slovenci umaknili lastno listo in se podali na pot internacionalzma, „usodno spremembo“.
Kajti avstrijska partija je po svojem zastopniku dr. Ernstu Fischerju kmalu pokazala, kako se misli boriti za slovenske interese, ko je ta izjav:! na zborovanju v Celovcu, da niti ped koroške zemlje ne sme priti k Jugoslaviji.
Posledica je bila, da so Slovenci prvič v zgodovini ostali brez svojega zastopnika v koroškem deželnem svetu. Česar nista dosegli cesarska Avstrija in prva avstrijska republika, je dosegel ukaz iz Ljubljane.
Pred drugo svetovno vojno so imeli koroški Slovenci vedno dva ali vsaj enega poslanca v deželnem svetu. Po drug; svetovni vojni iso pa vsa leta brez svojega zastopnika v tej najvišji deželni ustanovi. Krivdo za to nosita slovenska KP in ljubljanska vlada ki sta vsililj svojo internacionalistično politiko slovenski manjšini na Koroškem. Lmes pretaka Ljubljana krokodilje solze, svoje zmote pa noče popraviti.“ Tak. je komentar goriškega Kat. Glasa z dne 3. novembra 1972.
Od leta 1945 do danes se ni prav nič spremenilo; vsak, kdor zasleduje dogodke na Koroškem pride do spoznanja, da bi bilo najbolj idealno, če bi ob-s'o'ala ena sama slovenska organizacija, ki bi vodila boj za pravice koroških Slovencev in bi bil to njen glasni..in edin; cilj. Če pa sta že dva o-p-arizaciii. to je levičarska ZSO, ka-t"r! predseduje dr. Franci Zwitter, in Narodni svet, kateremu predseduje dr. TicVhler naj bi obe v skupni povezavi nastonnli samo za pravice in koristi '■oroških Slovencev. Toda to ni izvedljivo. Zopet je vmes partija_ ki tega noče. ZSO in dr. Zwitter so povsem odvisni od liublianske vlade in delajo samo po njenih navodilih. Ljubljanska vlada in partija pa pritiskata tudi na Na rod n; svet in dr. Tischlerja, da bi nrenrečili tak skupen nastop obeh ustanov, ki bi bil res v interesu koroških Slovencev. Ker je tako stališče težko zagovarjati, se poslužujejo najbolj smešnih utemeljitev. .Celo tako daleč gre nesramnost partije, da treji, da bi skupen nastop koristil nasprotnikom Slovencev in Heimatdienstu.
„Primorski dnevnik“, ki je glasilo
ljubljanske vlade, si je 8. decembra lanskega leta, ko je nastopal proti samostojnemu nastopu koroških -Slovencev z enotno listo upal napisati tole: „Kajti vsak samostojen nastop z eno enotno listo, ki bi jo sprejeli obe osrednji organizaciji, bi dejansko pomenil, da bi manjšina ustregla zastevam Heimat-diensta in ostalih nacionalističnih organizacij in bi sama izvedla ugotavljanje manjšine* Da je temu res tako, kaže zadnja. izjava vodje Heimatdiensta, dr. Feldnerja, ,.ki je dejal, da Heimatdienst He misli vztrajati na neposrednem ugotavljanju rpanjšine, ampak da.se za to lahko uporabijo druga merila, na primer. .volitve-“,, ,,
To utemeljevanje „Primorskega dnevnika“ je bilo navidez naravnost smešno., v bistvu pa prikazuje vso tra-giko( ki, jo,'doživljajo Slovenci na Koroškem v „odnosu do matične domovine. Vleč kot jasno je,. da bi samostojen slovenski! nastop dal življenje ;slqvenstvu na Koroškem, in ker partija tak nastop preprečuje,, je to dokaz, da noče življenja zamejskemu slovenstvu. Nihče ne more verjeti, da bi se dr. Zwitter odločil po lastnem prepričanju; vsak ve, da se je uprl po nalogu Ljubljane.
t - r 7,''i
Noben Slovenec v svetu ne more biti brezbrižen do razvoja dogodkov na Koroškem. „Vesel . je: vsakega uspeha^ želi borbenost in enotne nastope. Zato mu prinaša zaskrbljenost vsako nesoglasje bodisi v taktiki še bolj pa v temeljnih vprašanjih. Tako zaskrbljenost povzroča nesoglasje med predsednikom Narodnega sveta dr. Tischlerjem in podpredsednikom iste ustanove dr. Inzkom. Kakor je razvidno iz Našega Tednika z dne 8. februarja, imata vsak svoje gledanje na udeležbo ali neudeležbo koroških Slovencev v komisiji za reševanje vprašanj dvojezičnih krajevnih napisov. )Dr. Tischler zagovarja abstinenco tako kot dr. Zwitter, ki dela po nalogu iz Ljubljane, dr. Inzko pa zagovarja sodelovanje pri komisiji.
Nič manjše pozornosti pa ni vzbudila izjava dr. Reginalda Vospernika, ki je v ponedeljek 12. marca na predavanju o koroških Slovencih v goriškem Katoliškem domu opisoval pereča vpra-šania koroške preteklosti in sedanjosti. Prof. Vospernik, k; je tudi podpredsednik Narodnega sveta koroških Sloven-cev, je omenil tudi “odnose med koroškimi Slovenci in matično domovino. Pri pogledu na bodočnost je previdno, na vendar jasno poudaril, da perspektive niso ugodne in jasne, ker zlasti razni stalinistični ukrepi v odnosu do samost,line slovenske kuPure v zamei-
lshVo le omaiejo zaupanje v pomoč matične domovine.
m.	p.
Con referencia al anuncio de que el presidente dictador de Yugoslavia, mariscal José Broz, “Tito”, fue propuesto para el Premio Nobel de la Paz de este año, el boletín de noticias de los países oprimidos por el imperialismo moscovita soviético: “Resistencia y liberación” en ,su número 12 (1973) dice lo siguiente: “La candidatura del tirano “Tito” para el Premio NobeL de la Paz no puede ser considerada más que como una broma sangrienta; como un insulto para los mártires, víctimas del terrorismo por él desatado y orientado; como un agravio para aquellos. hombres y mujeres que lealmente dedicaron y dedican todos los esfuerzos de su vida en lograr la paz entre sus hermanos. Pero una paz con justicia, con. libertad y con honor; no la paz oprobiosa y silenciosa de las tumbas colectivas sembradas por el comunismo allí donde logra conquistar el poder.
En consecuencia, llamamos al corazón y a la mente de todos los hombres libres del mundo para que se unan a nuestra protesta, enviando la suya al Director de la Fundación del Premio Nobel, en Oslo, Suecia, para impedir que se cometa el gran sacrilegio cívico de coronar con un galardón de ,esa naturaleza la cabeza de uno dé los criminales más sanguinarios de la. historia,“ .... .
Naístarejši slovenski duhovnik in kulturni delavec 102-letni Jurij Trunk - umrl
Iz Združenih, držav sm° dobili spo-goslovanskih clfinoy zavezniške plebiscitne komisije. Po plebiscitu 10. oktobra 1920, ki se je končal neugodno za Slovence, je bil upokojen in moral je rad . ali nerad zapustiti svojo ljubljeno Koroško.
Leta 1921 se je za stalno preselil v Ameriko, kjer je prevzel najprej žup* ni jo Fulda blizu Berwicka v Severni Dakoti, dne 1. avgusta 1924 pa je prišel na slovensko župnijo v Leadvillu v državi Colorado, kjer je ostal do upokojitve 1. septembra 1946. Odtlej je živel pri župniku Vitalu Vodušku na slovenski fari v San Franciscu do smrti.
Pri pokojnem župniku Trunku moramo poudariti dve stvari; bil je izreden koroški narodnjak in prav tako slovanofil, in bil je slovenski pisatelj filozofskih, potopisnih, nabožnih in avtobiografskih knjig.
V svojih Spominih opisuje sam svojo rast v zavednega Slovenca, preganjanje slovenstva na Koroškem za časa njegovega šolanja, še celo pa med prvo svetovno vojno. Kot Slovenca so ga premeščali s fare na faro (natančno petdeset let pred vetrinjsko tragedijo je nastopil svoje prvo mesto kot kaplan v Vetrinju 1. 1895!). Župnik Jurij Trunk je bil prav tako kot dr. Ehrlich na mirovni konferenci v Parizu kot izvedenec za koroško vprašanje ter je zato razumljivo, da je po izgubljenem plebiscitu moral zapustiti Koroško ter se je izselil v Združene države, ki jih je obiskal že prej in je imel tam mnogo priiateljev.
Med prvo vojno je bil večkrat zaprt kot pisatelj Meško, kajti obtožili so ju, da imata podzemske telefonske zveze z TtVlijani ter so ju preganjali kot špi-jona. Bil je eden stebrov slovenstva na Koroškem, tako v kulturnem kot v gospodarskem pogledu. Gospodarsko je organiziral posojilnice in zadruge, kulturno pa je pisal knjige za Mohorjevo družbo. V njej predvsem svoje potopise, kajti vedno je rad potoval. V tem ga sedai posnema g. Zaletel. Opisal je pot v Sveto deželo (Na Ju'rovem 1. 1911). Naivečje njegov* delo pa je obširna knh>a „Amerika in Amerikanci“ ki je izhajala v sešitkih (pred vojno) in je nloa treh njegovih obiskov v Ameriki. Posnetek je izdal tudi v nemškem ie-kik” pod naslovom Quer durch Amerika. Kot filozof je napisal vzgojno knjigo Bodi svoje sreče kovač, kot nabožni pispteli na Premišljevania o sv. Režnjem Telesu.
Toda Trunk je bil tudi aktiven publicist, ki je mnogo pisal o domovini še v celovški Mir, Mohorjeve koledarie Mladiko Pd. V Ameriki pa v Novi sivet, zlasti pa v A m er i karts k ega Slovenca, kier je pisal stalno rubriko Pisan.-' polje še po svoji stoletnici življenj.'.
Bil je velik Slovan starega slovanofilskega kova, za katerega se je navdušil že na prvem slovenskem abiturient-skem sestanku 1. 1890, katerega se je udeležil kot sedmošolec.
Zdaj je umrl v 103 letu življenja, gotovo najstarejši Slovenec in ne samo duhovnik ali kulturni delavec.
Koroška je izgubila z njim enega svojih najzvestejših in najbolj borbenih Slovencev.
Prosvetno delo na Goriškem
OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
V ponedeljek, 26. februarja je imela Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici svoj redni občni zbor. Na tem zasedanju Zveze, ki je bilo v mali dvorani Katoliškega doma, je bil podan pregled dela povezanih društev v preteklem letu pa tudi nakazane smernice za bodočo delovanje goriških Slovencev na kulturnem področju. Zbora so se udeležili člani zveznega odbora, delegati in odborniki včlanjenih društev in tudi lepo število mladine.
Občni zbor je vodil predsednik Zveze dr. Kazimir Humar, kj je v uvodu prebral razne pozdrave. Nato je podal svoje predsedniško poročilo.
Nagovor dr. Humarja
Dr. Kazimir Humar se je v svojem poročilu ustavil predvsem pri splošnih smernicah, ki vodijo delo zveze, to je pri politiki, ki „izhaja iz ideoloških stališč in iz konkretnih razmer v katerih živimo.“ Kot kulturna organizacija zveza osredotoča svoje delo v tistih smereh, ki so najbolj koristne za slovensko zamejsko skupnost. Pri tem je prevladovala zavest, da je zveza slovenska organizacija, „ki naj služi predvsem slo-
ročilo, da je dne 11. . marca umrl naj-starejši slovenski duhovnik Jurij Trunk, železomašnik in kulturni delavec v 103. letu življenja. Umrl je kot dolgoletni upokojenec pyi župniku Vitalu Vodušku v San Franciscu.
O župniku Juriju , Trunku smo pisali v našem listu ob priložnosti njegove stoletnice 10. septembra 1970, ko smo hoteli poudariti ta izredni dogodek, ki ga pe pomnimo med kulturnimi delavci. Imamo devetdesetletnike, najbliže stoletnici se je približal Tomo Zupan, stoletnikov pa ne: Jurij Trunk je doživel 102 leti in to skoraj do zadnjega svež, ki je še po stoletnici pisal redne feljtone v Ameriškega Slovenca. Izredna žilavost tega koroškega Slovenca, ki je imel burno, a zanimivo življenje.
Rajnki se je rodil 1. septembra 1870 v Bačah ob Baškem jezeru na Koroškem. V šolo je hodil v Loče, nato v Beliak, maturiral pa je v Celovcu 1891, kjer je stopil nato v bogoslovje. V ma-šnika je bil posvečen 19. julija 1895: nrvo mašo je bral v domači fari v naj-ožiem krogu. Kot kaplan je služil v Vetrinju, Šmohorju, Kazasah, na Sv. Višarjih in v Šmihelu nad Pliberkom, dokler ni postal župnik pri znani romarski cerkvici >Sv. Križa na Peravi v Beliaku, kjer je ostal nato nad 12 let. V drugem letu prve svetovne vojne je bil odstavljen in politično konfiniran na Jezerskem na kranjski strani Karavank. L. 1917 ja postal spet župnik, in s:cer sedaj v Borovljah, a ne za dolgo.
Na mirovni konferenci v Parizu po prvi svetovni vojni je bil izvedenec jugoslovanske vlade za Slovensko Koroško. Kasneje je postal eden izmed ju-
venskem ljudstvu in njegovim potrebam. Zato ¡smo skrbeli, da smo segli zlasti v slovensko kulturno zakladnico. Neslovensko kulturo lahko srečujemo in živimo drugod,“ je poudarjal dr. Humar.
Nakazal je nato, da je kultura človeška dejavnost, ki ima zmeraj tudi neko ideološko opredeljenost. „Mi smo se opredelili za krščansko oziroma katoliško kulturo,“ je dejal. Omenjal pa je pri tem potrebo, da vsaka organizacija upošteva tud; konkretne razmere, ki v njih dela in živi.
Posebno pozornost pa je v svojem poročilu dr. Humar posvečal odnosom do matične domovine. Poudarjal je da so se zamejski Slovenci zmeraj zavedali, da je slovenska kultura ena. Državne meje, politično idejna opredeljenost, raznolike kulturne smeri niso merila za kulturno razlikovanje. Narodna kultura je ena in nedeljiva, nad politiko in njenim iskanjem. V tej zvezi je dr. Humar nakazal stike z Zvezo kultu”no prosvetnih organizacij Slovenije, razne dogovore z njo in poznejše delno medsebojno sodelovanje, kar je bilo izvede* no iz prepričanja, da mora zamejska
(Nad. na 2. str.)
Stran z
SVOBODNA SLOVENIJA
Nova pogajanja med ZDA in Panamo
AMERIŠKI VETO V VARNOSTNEM SVETU ZN
Človek — Kako naj napreduje, če ga ne vzgajaš?
Pot — Kaj ti pomaga, če ne hodiš po njej?
Obrt — Kako naj cvete, če se ji ne posvečaš?
Zvon — kako naj zvoni, če ga ne maješ
Kitajski pregovor
I* življenja in dogajanja v Argentini
Zasedanje Varnostnega sveta v Panami, kjer je razpravljal o problemih latinske Amerike in ki ga je zlasti panamska vlada, ki jo načel ju je diktator general Omar Torrijos, izkoristila za svoj nastop proti ZDA, je znova dokazalo, da Organizacija ZN postaja vedno bolj samo pozorišče besednih dvobojev med dvema ali tremi bloki držav.
Na zasedanju Varnostnega sveta v Panami so razpravljali tudi in predvsem o pogodbi, ki jo imajo ZDA s Panamo glede kontrole in vzdrževanja panamskega prekopa. Med panamsko vlado in ZDA se spet vodijo pogajanja za obnovo pogodbe, da bi Panama imela več kontrole nad prekopom, kakor jo je imela doslej. Gre predvsem za dohodek, ki bi ga Panama imela od te kontrole nad prekopom, za vzdrževanje prekopa, ker je združeno z velikimi izdatki, ji ni mar.
ZDA so pripravljene obnoviti pogodbo in jo prilagoditi panamskim zahtevam, postavile so edini pogoj, da ostane prekop kot tak pod ameriško vojaško kontrolo, zaradi nevarnosti, da ne bi nad njim dobila morda kontrole Z S SR. Tega si svobodni svet ne more dovoliti. ....— ~
Ker so latinskoameriški in še drugi delegati na zasedanju Varnostnega sveta skoro enoglasno nastopili proti ZDA in podprli zahtevo panamskega delegata, da naj ZDA pristanejo na to, da bo v viz H a pogodbe med ZDA in Panamo podvržena kontroli Varnostnega sveta,
PROSVETNO DELO NA GORIŠKEM
(Nad- s 1. str.)
Slovenija od slovenske kulture prejemati, kakor tudi zamejci k temu prispevajo po svojih pesnikih, pisateljih, komponistih slikarjih itd. Da pa v teh odnosih še ni prišlo do pravega razmerja, pove dr. Humar, ko pravi:
„Ob odnosih do Slovenije sem se dalj časa pomudil, ker je ta problem razmeroma nov in ker takšno gledanje na medsebojne kulturne odnose naletava še zmeraj na nerazumevanje, temveč tudi na osporavanje in na sabotažo. Mislim, da tako osporavanje in sabotaža prihajata iz stare miselnosti, da je kultura last neke stranke ali vsaj ideologije, ki hoče zaradi tega ohraniti monopol tudi nad kulturo. Predolgo, več kot 25 let so nekateri živeli v tem prepričanju in imeli od tega tudi materialne koristi. Zato ni čudno, če bi tak monopol radi obdržali še nadalje.“
Ob zaključku je dr. Humar omenil še odnose do drugih zamejskih kulturnih organizacij, pa tudi sodelovanje s Tržaškim gledališčem.
Poročila o delovanju
Sledila so ostala poročila. Najprej je svojega podal tajnik Marijan Ter-pin, ki je delo razdelil v dramsko delovanje (poudarjal zlasti pomanjkanje re-
ameriški delegat ni imel drugega izhoda, kakor da je izrekel veto. Bil je to tretji ameriški veto v ZN, odkar obstoja ta organizacija. ZDA in z njimi svobodni svet pač ne morejo prepustiti kontrole nad življenjsko važnim prekopom muham vsakokratnih delegatov v Varnostnem svetu ZN.
Panamski diktator Torrijos, ki ga smatrajo za enega najkrutejših latinskoameriških diktatorjev poleg kubanskega Castra, je na zasedanju Varnostnega sveta zasledoval predvsem svoj politični prestiž ter je pokazal nad ameriškim vetom večje zadovoljstvo, kakor pa če bi ZDA pristale na zahteve Varnostnega sveta. Takoj po zasedanju je namreč dejal, da se Panami nikakor ne mudi sklepati nove pogodbe z ZDA glede prekopa.
Opazovalci tudi ugotavljajo, da so v Varnostnem svetu ZN tokrat razpravljali o zadevi, ki spada v pristojnost Organizacije ameriških držav. Ker je Varnostni svet širši propagandni forum kakor pa je Organizacija ameriških držav, opazovalci menijo, da se ga bodo v bodoče razne latinskoameriške države spet poslužile za svojo propagando. Latnskoameriške države namreč v Varnostnem svetu lahko računajo na podporo nekaterih afro-azijskih držav. Dvomljivo pa je, sodeč po dosedanjem delovanju Varnostnega sveta, če bodo taka zasedanja Varnostnega "veta praktičen doprinos k reševanju svetovnih problemov.
žiserjev), koncertno delovanje, ki sijajno uspeva, kulturne večere, umetniške razstave, festivale pa tudi filmsko dejavnost. Nakazal je, kako je zveza organizacijam vedno po svojih močeh stala ob strani in jim pomagala pri njihovem delovanju.
Na vrsto so prišla poročila posameznih društev: (Slovensko katoliško prosvetno društvo. „F. B'. Sedej“ iz štever-jana (Zvonko Simčič), Provetnega društva „Štandrež“ (Majda Paulin), Slovenko katoliško prosvetno društvo „Hrast“ — Doberdob (Stanko Ferfo-Ija), Slovensko katoliško akademsko društvo (Roman Di Battista), Moški zbor „Mirko Filej“ (Mirko Špacapan), Pevski zbor Rupa-Peč (Zdravko Klanjšček), Slovensko katoliško prosvetno društvo „M. Filej“ iz Gorice (Zora Pi-ščanc) in Prosvetno društvo „Podgora“ (Lidija Jarc). Blagajniško poročilo je je namesto odsotnega blagajnika prebrala Marija češčut.
Po končanih poročilih so bile volitve razsodišča, nadzornega odbora in predsednika. Vsi so bili potrjen; na svojih mestih. Tako bo tudi dr. Kazimir Humar še za novo delovno leto vodil delo Zveze slovenske katoliške prosvete. Organizaciji želimo še mnogo uspehov v delu za ohranjanje in pospeševanje verskih in narodnih izročil med rojaki na Goriškem.
MEDNARODNI TEDEN
V	Vatikanu so objavili, da sta pisca knjige o spovednih skrivnostih, izobčena iz Cerkve. Prav tako zadene kazen izobčenja vse, ki so tiskali knjigo, ki jo razpečavajo in propagirajo. V Padovi, kjer je bila knjiga tiskana, je javni tožilec izjavil, da sta avtorja kriva žaljenja državne vere ter vložil zadevno tožbo na padovskem sodišču.
Sovjetska tajna policija (KGB) je
pred kratkim pozvala na zaslišanje dr. Andreja Saharova, enega od izumiteljev sovjetske vodikove . bombe. Saharov je znan kot eden vodilnih borcev za človeške pravice v ZSSR. Opazovalci so menili, da KGB Saharovu dovoljuje njegove akcije zato, ker je pač svetovno znan strokovnjak in član sovjetske akademije znanosti.
Avstralija namerava izvažati sončno energijo, napovedujejo v Sydneyu. U-štanpviti nameravajo tkim. sončne far-me: — vrste silikonskih celic, ki proizvajajo elektriko, če jih obsevajo sončni žarki. S to energijo pa nato z elektrolizo proizvajajo vodik, ki ga je mogoče prevažati kamor koli. Menijo, da bo v bodočnosti sončna energija nadomestila tudi atomsko energijo, ker je povsem čista.
V	baziliki bv. Petra v Rimu so minulo- nedeljo postavili na svojo mesto M:chelangelov Pieta, kip Matere božje, ki drži v naročju- mrtvega Kristusa. Kip je popravljen in zaščiten V nepro-hoinim steklom, da ga ne bo v 'bodoče kak zmedenec spet poškodoval.
Za ameriške vojake, ki so po nedavnem vladnem predlogu, ki je bil odobren v kongresu, samo prostovoljci — obvezne vojaške službe v ZDA ni več — namerava država zgraditi, namesto dosedanjih vojašnic, lepa stanovanjska naselja, z vsemi pritiklinami civilnega načina življenja, da bo zasebnost vsakega člana ameriške vojske v mirnem času v celoti zaščitena.
Mir v Vietnamu je neprestano na kocki. Komunisti, ki so v minulih tednih vtihotapili čez ozemlje bližnjega Laosa več tisoč vojakov, več sto tankov in velike količine drugega vojnega materiala iz Severnega v Južni Vietnam, nadaljujejo z vojaškimi operacijami v Južnem Vietnamu.
Severnoameriški predsednik Nixon je zagrozil komunistom, da bo znova ukazal bombardirati Severni Vietnam, če z infiltracijo Južnega Vietnama ne bodo prenehali, prav tako pa je dal začasno ustaviti umik ameriške vojske iz Južnega Vietnama.
Ustavitev umika ameriška voiske iz Južnega Vietnama je povezana tudi s počasnim komunističnim izpuščanjem a-
Po preplahu, ki je nastalo nad volilnim rezultatom, se politično življenje lepo povrača v svoje tirnice. Stranke se pripravljajo na drugo volilno rundo, kjer bo to potrebno za volitev senatorjev ali guvernerjev, zmagoviti peroni-sti pa pričenjajo sestavljati svoj vladiti program in v ta namen že podvzemajo prve konkretne korake. Skoraj novoizvoljeni predsednik Cámpora (fronta ni dosegla 50% glasov) je kot najkonkret-nejši korak y tej smeri smatral potrebo, da, se razgovori s svojim „šefom“ Peronom. Sestanek je bil v Rimu, kamor je Cámpora prišel v ponedeljek, 26. t. m. Peron pa se je tam nahajal že nekaj dni prej.
Zanimivo je, da je poleg razgovorov s Cámporo, Perón polagal veliko važnost tudi na italijanske politične osebnosti (oziroma obratno). Tako se je sestal s predsednikom Leonejem in z ministrskim predsednikom Andreottijem. Mnogi se sprašujejo, kako to da evropski politiki (zlasti italijanski in nemški) polagajo toliko pažnje latinskoameriškemu caudillu. Odgovor je enostaven. Perón bo odprl pot v Argentino evropskim kapitalom, prav tako kakor jo bt> skušal zapreti za ameriški kapital. To drugo bo težje izvesti kot pa je kaj lahko obljubiti. Ne smemo pa pri tem pozabiti da ima Perón v raznih evropskih dražbah mnogo svojega kapitala, saj je kar drugi delničar znanega nemškega podjetja Mercedez Benz.
V svojih razgovorih s Peronom bo Cámpora dobil navodila, kako naj dela v obdobju do svojega nastopa. Kakor doslej izgleda, bo peronizem skušal mirno voziti zlasti z oboroženimi silami. Ni tajnost, da bo Cámpora vladal (če
meriških vojnih ujetnikov. Po mirovnem dogovoru bi morali komunisti vračati ameriške vojne ujetnike vzporedno z odhajanjem posameznih ameriških vojnih edinic iz Južnega Vietnama.
Posebno poglavje v tej akciji predstavljajo ameriški vojni ujetniki v Laosu kjer doslej komunisti v Patet Lao niso izpustili na svobodo devet ameriških vojnih ujetnikov. Ameriška vlada navezuje osvoboditev teh devetih Amerikan-cev tudi na umik svojih vojaških oddelkov iz Južnega Vietnama, medtem ko Hanoj trdi, da smatra zadevo v Laosu za problem, ki ga mora ameriška vlada reševati z laoškimi komunisti.
Nixon je ponovno izjavil, da je bil mir v Vietnamu podpisan pod pogojem,
bo) proti željam vojaških vrhov, s katerimi bo moral nujno ostati v dobrih odnosih. Kako bo po prevzemu oblasti, ko bo vajeti dejansko držal v rokah Peron sam, si je težko predstavljati. Na noben način ni pričakovati, da bi se ponovile situacije iz njegovega prvega vladanja; okoliščine so popolnoma drugačne.
Radikali pa se po svoji strani še doslej niso določili, ali naj zahtevajo drugo rundo za predsedniško mesto ali ne. Proti je sam predsedniški kandidat Balbin, in pa vsa skupina, ki stoji za njegovim notranjim partnerjem Alfon-sinom, ki predstavlja vsaj tretjino rad. stranke. Ti se sedaj bolj potegujejo za reorganizacijo stranke, zlasti z vidika na bodoče delovanje in na stanje, ki bo nastalo čez štiri leta.
Vlada pa se nahaja tudi drugače v težkem položaju. Sindikalni mir, ki naj bi nastal po peronistični zmagi je ie delno veljaven. Učitelji godrnjajo in napovedujejo stavke, v stavke so zašli že univerzitetni uslužbenci pa tudi zdravniki nekaterih bolnišnic. Poleg tega je vlado kot tudi javno mnenje, pretresel upor provincijske policije, ki je svoj višek dosegel v-La Plati. Vzrok je bil zahteva f o- krepkih poviškah -plač. Policija se je zabarikadirala* vlada pa je nadnjo poslala vojsko-s tanki» Bilo je nekaj mrtvih in pa-ponoven padec že itak praznega prestiža vlade. Nekateri so za tem dogodkom iskali politično ozadje. Dejstvo je, pa, da se s tako nizkimi plačami, kot so jih dobivali do tedaj provinci jski orožniki, res ni dalo več živeti.
da bodo vsi severnoameriški vojni ujetniki „kjerkoli v Indokini“, ne samo v Vietnamu, izpuščeni na svobodo.
Istočasno z ameriško izmenjavo vojnih ujetnikov se vrši tudi izmenjava vojnih ujetnikov med Severnim in Južnim Vietnamom. Doslej je ta izmenjava potekala skoro brez incidentov. Minulo nedeljo pa se je zgodilo, da je skupina nad 200 severnovietnamskih vojnih ujetnikov ni hotela vrniti v Severni Vietnam.
Mednarodna kontrolna komisija, ki nadzoruje izvajanja pi’emirja v Vietnamu, je minulo nedeljo doživela tudi resen incident, ko je bil indonezijski delegat na vožnji od ene do druge vojaške postojanke 130 kilometrov zahodno od Saigona težko ranjen. Neznani napadalec jc streljal na avtomobil, v katerem so se vozili člani kontrolne komisije ter je pri tem ranil še dva dru-druga člana komisije.
VOJNI UJETNIKI SE NOČEJO VRNITI DOMOV
IZ JUŽNEGA VIETNAMA V SEVERNI VIETNAM
Mohorjevke
Kakor vsako leto, so nas tudi letos obiskale Mohorjevke. Knjižni dar Celovške Mohorjeve družbe za leto 1973 obsega: Koledar družbe, povest Karla Mauserja Razdrto gnezdo, zbirko slovenskih pravljic in poljudno-znanstve-no delo dr. Emana Pertla in njegove žene profesorice Miše Krašovic Pertlo-ve z naslovom Naše življenje.
Lepa oprema koledarja z barvno naslovno sliko treh deklet oblečenih v narodne noše s poslikano kmečko skrinjo že po svoji zunanji opremi privlači. Razdeljen je v več poglavij. Koledar za leto 1973, ki ga krase pokrajinske slike in priložnostna pesmica. Poglavje obsega dalje seznam imen in datume godovanja, pesmi Koledarju v pozdrav in slovo in kratki čas in dolga, večnost, skica novoletne pridige, ki jo je Slomšek objavil v „Drobtinicah“ pred 120. leti. Nadaljuje se poglavje s poročilom in vsebino prvega in drugega zasedanja Koroške sinode.
Poučno je poglavje „Pogled v zgodovino“. Sestavljeno je iz spisov: Tisočletnica smrti sv. Urha, Cerkev v Do-brli vasi, Farna cerkev sv. Jakoba v Rožu, Jurij pl. Sladkonja — prvi škof na Dunaju, Turški napadi na Koroško, odlomek iz povesti Miklova Zala, Pred dvesto leti in Hišna in domača znamenja na Slovenskem.
Za lepše življenje med ljudmi. Poglavje o plemenitih in lepih odnosih, ki
so pogoj za srečno sožitje v družbi (Obzirnost — izraz srčne kulture, Zlato pravilo za srečno sožitje v praksi) in družini (Da se srca najdejo in če bom enkrat oče ali mati). Nasveti so pisani življenjsko, neprisiljeno.
Iz kulturne zgodovine: Kratki življenjepisi Erjavca, Tavčarja in Stritarja in nekaj njihovih črtic. Dalje spis Maksim Gaspari in koroški Slovenci, posvečen 90-letnici umetnikovega rojstva.
Za branje — v premislek. Literarni del obsega: Legendo o svetem Krištofu; Prostovoljni zagovornik — dogodek iz življenja Abrahama Lincolna; Mrlič z zgodovino — spomini enega izmed udeležencev izkrcanja ameriške vojske v Siciliji; Srečanje v Buenos Airesu — humoreska pisatelja Mirka Kunčiča; Furman Jože in nekaj podatkov iz olimpijskih iger v Miinchnu leta 1972.
Poglavje Slovenci po svetu je posvečeno verski reviji Duhovno življenje, ki izhaja v Buenos Airesu. Dalje obsega opisek romanja brazilskih Slovencev, poročilo o kansaških Slovencih in iz nove maše Matija Balažiča.
„Odšli so od nas“ pater Odilo, duhovnik in javni delavec, izseljenski duhovnik dr. Franček Prijatelj, žrtev avtomobilske nesreče; prelat Božidar Ten-sundem — velik prijatelj Slovencev, ter Ivan Avsenik, velik ekonomist m javni delavec.
Sledi poročilo o udih Družbe svetega Mohorja, poročilo o delu v Kanadi ter življenjepis Marie Prisland •— ustanoviteljice Slovenske ženske zveze v Ameriki.
Za konec še uganke in Za dobro vo • ljo. Koledar, ki ga krasi veliko lepih fotografskih posnetkov, je leto za letom bogatejši in zanimivejši po svoji vsebini in opremi.
Povest Razdrto gnezdo je pisatelj Karel Mauser posvetil slovenskim usmiljenkam s stavki: Kakor gnezda, prizidana k bolnišnicam, so bila njih bivališča. V težkih modrih krilih, s širokimi perutmi belih kornetov so šumele skoz bolniške sobe in opravljale svoj ) službo sebi v posvečenje in ljudem v blagoslov. Razgnali so jih na vse vetrove. V gubah svojih kril so odnesle s seboj zadnji dih umirajočih in jok novorojenih. Naj bi ta drobna poveštica, posvečena slovenskim usmiljenkam, bila znamenje mojega osebnega spoštovanja in znamenje vseh, da jih nismo pozabili.“
Povest se godi v težkih časih. Vojni val, ki preplavlja svet, buta celo ob stene bolnišnice in se dotakne mirnega gnezda usmiljenk, ki opravljajo službo bolničark. Komunisti imajo svoje pristaše tudi med zdravniki. Nemir, ki je zajel tudi sestrsko skupnost, se še poveča, ko mlad, zmožen in priljubljen zdravnik oddide k partizanom. Sestra Anastazija celo na tihem odobrava njegov odhod in tu se pokaže že prej za-znavana razdalja med njo in ostalimi sestrami.
Najhujši udarec dožive sestre ob koncu vojske. Komunistična oblast je prepovedala, da bi redovnice še dalje opravljale svoje delo v bolnišnici. Odvzeli so jim dom; gnezdo sestrske skupnosti je razdrto in sestre razgnane. Vsaka na svoj način se skuša znova vživeti v svet. Starejše sestre spremembe ne prenesejo. Živijo le v spominih na preteklost, telesno strte druga za drugo umirajo. V borbi za vsakdanji kruh v ponižanju in trpljenju sestre zorijo in si kristalizirajo značaje. Prednica mati Doroteja trpi zase in za vsako sestro posebej. Njen dom postane zbirališče zbegane in raztepene jate. Sestre se začno znova zbirati, se med seboj povezujejo. Vrne se celo sestra Anastazija, ki je ob razpustu mislila, da je s tem rešen njen problem poklica. V samoti, trpljenju, dvomih je dozorela.
Mauser, dober poznavalec duš, nam s povestjo znova dokaže svoj pisateljski dar. Knjiga je lepo, zanimivo, globoko branje.
živel je nekoč...
V času, ko je televizija vdrla v naše domove, ko se otroci zabavajo in navdušujejo ob streljanju in ubijanju v kavbojskih filmih, je zbirka slovenskih pravljic lepo darilo zanje.
Narodne pravljice so naš narodni zaklad, poezije, obraz naše narodne duše, naše domišljije, iskanje naše pravice, večni sen zmage dobrega nad slabim. Ne pozabimo, da so naši pisatelji začenjali svojo pisateljsko pot ob pravljici. Vsi poudarjajo, kako globoko se
jim je vtisnilo v spomin pripovedovanje pravljic.
Slovenski očetje in matere, dedki in babice, pripovedujte svojim otrokom slovenske pravljice!
Zbirko je zbral in uredil Alojzij Bol-har.
Naše življenje je poljudno znanstveno vzgojno delo zdravnika dr. Ernana Pertla in njegove žene profesorice Miše Krašovic-Pertlove. Vendar knjige nista pisala le zdravnik in psihologinja, pisala sta jo vzgojitelja z ljubeznijo oče5 ta in matere.
Delo je razdeljeno na dobe: mladost — prva življenjska doba; zrelost — druga življenjska doba; starost — tretja življenjska doba.
Veliko se danes govori o spolni vzgoji. Poplava literature, ki na podel in umazan način govori o spolnosti in spolnih odnosih zastruplja mladino, družino in družbo. Knjiga Naše življenje je svetel, realen, čist pogled na spolno vzgojo otrok, odnosov med zakonci, je vzgoja k plemenitemu in lepemu življenju.
Knjige naj ne bero otroci. Namenjena je zaročencem, zakoncem, staršem, vzgojiteljem. V nji bodo dobili bogate nasvete za svoje življenje in za moralno vzgojo svojih otrok.
Mohorjevi družbi v Celovcu in njenim sodelavcem se zahvaljujemo za delo, ki ga opravljajo med Slovenci na Koroškem in po svetu. Zbirko Mohorjevih knjig pa toplo priporočamo vsem rojakom.	M. M.

PTUJ — Režiser ptujskega gledališča Peter Malec je za konec svoje dela — odhaja v pokoj — naštudiral znano (Schillerjevo tragedijo Marija Stuart. Vloge so uspešno predstavili amaterski igralci ptujskega gledališča, občinstvo pa je na premieri 2. marca do zadnjega kotička napolnilo dvorano.
LJUBLJANA — Slovenska televizija je pripravila televizijsko nadaljevanko v treh delih po delu Ivana Tavčarja „Cvetje v jeseni“, naslovi pa so Obisk, Slovo in Cvetje. Kritiki pravijo, da je nadaljevanka, ki ji je scenarij napisal Mitja Mejak, režiral pa Matjaž Klopčič, eden najlepših in profesionalno najbolj čvrstih slovenskih filmsko-televi-zijskih dosežkov. Nadaljevanko so začeli oddajati 12. marca.
CELJE — ¡Slovensko ljudsko gledališče v Celju pa je prav tako 2. marca pripravilo v 'režiji Ivana Jovanoviča komedijo poljskega dramatika Witolda Gombrowicza „Ivana, princesa Burgundije“. Delo je Gombrowicz napisal leta 1935 ter je ena zgodnjih primerov dramatike absurda, ki' je ¡sedaj tako v modi.
KRANJ — V svojem rojstnem kraju je koncertiral mladi slovenski violinist Miha Pogačnik. Predstavil se je s tremi sonatami: Ludwiga van Beethovena, Leoša Janačka in Johannesa Brahmsa, ob koncu pa je po velikem aplavzu poslušalcev dodal še drugi stavek Paga-ninijevega koncerta št. T in prvi stavek sonate J. S. Bacha. K uspehu koncerta je pripomogel tudi pianist Aci Bertoncelj. Pogačnik je lani diplomiral z najboljšo oceno na visoki šoli za glasbo v Koelnu pri prof. Igorju Ozimu, letos pa bo odšel še na izpopolnjevalni študij na univerzo Bloomington, Indiana, ZDAJ» k prof. Gingoldu.
LJUBLJANA — V Sloveniji je bilo lani 198.500 osebnih avtomobilov (21.200 več kot leta 1971), motociklov 99.000, tovornjakov 17.500 ter 1888 avtobusov. V vsej Jugoslaviji pa je bilo 996.178 avtomobilov, 352.000 motorjev in 17.56’T avtobusov ter 125.250 tovornjakov.
CELJE — Celjski policaji so zaradi prometnega nereda, ki je v mestu ob ¡Savinji, naredili dve posebni varnostni akciji 24, februarja/ ki sta pokazali prav porazne rezultate. Kaznovali šso 266 voznikov, ki niso upoštevali rumene in rdeče luči na semaforjih, 44 pešcev zaradi nepravilnega prečkanja ceste ter 14 kolesarjev; 74 voznikov je plačalo kazen zaradi nepravilno parkiranih avtomobilov, 61 jih je prišlo pred sodnike za prekrške, enemu pa so odvzel; vozniško dovoljenje.
LJUBLJANA —• Planinska zveza ¡Slovenije je 27. februarja slavila 80-letni-co obstoja. Proslava je bila v veliki Unionski dvorani; za to priliko so pripravili izbrani kulturni in umetniški program: ¡Planinske in narodne pesmi je pel Slovenski oktet, izbrane planin-
4
ske tekste pa so brali člani Slovenskega narodnega gledališča; predvajali so tudi film „Triglavske strmine“. Planinska zveza Slovenije ima sedaj 75.000 članov, v gorah pa oskrbuje nad 150 planinskih koč.
LJUBLJANA — Državna založba Slovenije je izdala poljudno napisano knjigo o kmečkih uporih ter se s tem vključila v praznovanje 400-letnice velikega hrvaško-slovenskega upora. Knjigo je napisal Stanko škaler pod naslovom „Boj za ¡staro pravdo“. Knjiga se ne spušča v znanstveno razpravo zgodovinskega gradiva, ampak v dostopni obliki obnavlja zgodovinsko resnico. Avtor je osrednjo pozornost posvetil hrvaško-slovenskemu uporu, prikazal pa je tudi starejša slovenska punta iz leta 1478 in 1515.
MARIBOR — Delavci v mariborski tovarni mesnih izdelkov Košaki so 2. marca prekinili z delom, sicer za krajši čas. ¡S tem so protestirali proti povišici plač vodilnih v tovarni. Vodilni pa so takoj uradno sporočili, da isi niso povišali plač, pač pa da so jih povišali le „strokovnim delavcem v up;ravi“ in v „vzdrževalnih službah, ki delajo na ključnih delovnih mestih“
Umrli so od 24. februarja do 4. marca:-
LJUBLJANA — Vinko Borštner, dipl. pravnik; Vera Bebec, up.; inž., Srečko Petrovčič; Josipina Pave r. Korenin (94); inž. Ciril Pogačnik (70); Alojzij Kraševec, trg. p. v p.; Stanko Jurjevčič, up.; Albina Valland r. Kra-maršič; Alojz Pečnik; Jože Dermelj, v. žel. ur. v -p.; Ana Glavnik r. Ostanek, med. sestra v p.; Jožefa Trebše (93); Vladimir Tušek; Mirko Krašnja, krzn-mojster.
RAZNI KRAJI — Romana škof, uslužb., Vič; Leopoldina Zakušek r. Pešam, Celje; Ana Kropič r. Jelen, Celje; Ivan Podgoršek (78), zidar v p., Zg. Gameljne; Vladimir Pleskovič, Črnuče; Jože Volaj, Zg. Gorje; prof. dr. Matija ¡Meznarič, Žalec; Karla Humar r. Stopar, Dravlje; Ana Golar r. Svetlin, vdova po pesniku, Ljutomer; Joža šolar, šol. upr. v p., Gorje; Zorman Longin, vratar, Borovnica; Franc Mlinar, zidar, Vnanje gorice; Franc Hribar, Rep-če; Nino Zorman, Borovnica; Jože Me-tličar, pismonoša, Antiče; dr. Borne Furlan (52), docent za sodno medicino, in žena dr. Majda Furlan (49), primarij — umrla v prometni nesreči, Vič; Ana Vrtar r. 'Plut, Petrova vas pri Črnomlju; Marija Benedik r. Rakovec, Stražišče; Marija Pevec r. šolinc, Celje; Marija Knez, Dol pri Hrastniku; Lojze Strašnik, novinar, Maribor; Andrej Čok, v. svetnik v p., Beograd; mag. ph. Nežica Oražem v p., Ribnica; Helena Martinjak r. Štern, delavka, Kokra; Jože Zrim, ravnatelj knjižnice v p., Murska Sobota; Anton Šubic, trg. v p. (79), Škofja Loka; Jakob Logar, Horjul; Drago Kolenc, monter, Litija; Rozalija Kocbek r. Kamnik, Maribor; Andrej Kovač, pos., Preserje; Ivo Može, up., Ajdovščina; Franc Malgaj (77), up., Kompolje; Andrej Koderman, up., Tacen; Alojz Dornik, šofer v p., Zagorje; Ana Vojvoda, Boh. Bistrica; Mira Rak, Sp. Gorce; Ivana Petrič r. Prusnik, ¡Sostro; Lado Košiček, stepanja vas; Franc Remškar, Log pri Brezovici; Francka Svetličič r. Vovk, Vič.
Sneguljčica na odru Slovenshe hiše
Nekoč je živela princeska, lepša kot roža, kateri so zaradi snežne beline njenega obraza rekli Snguljčica. In kadalrkolj je njena mačeha, kraljica, vprašala čarobno ogledalo, katera je najlepša v deželi ji je to odgovorilo: Lepša kot vse je Sneguljčica!■ Tedaj je nečimrna kraljica ukazala poslati ¡Sneguljčico v temni gozd, v mraz in med zveri. Te pa ji niso ¡storile ničesar , hudega in ¡Nebo, ki ne zapusti svojih nedolžnih, je dopustilo, da so jo sprejeli medse dobri škrati ter jo vzljubili kot svojo mater. ¡Sreča je kraljevala v njihovi hišici, dokler ni nekega dne prišla naokoli kraljica v podobi zlovešče starke in ponudila Sneguljčici rdeče, zastrupljeno jabolko. Ko ga je nesrečna princeska pokusila, je takoj padla mrtva na tla. škratje so žalovali za svojo gospodinjico mnogo dni. Nato so naredili stekleno in zlato krsto, položili Sneguljčico vanjo in jo stražili podnevi in ponoči. Drevje je is svojim cvetjem pokrilo princesko in ptičk; so .ji peli najslajše pemi. Mesece in mesece so se vrstili dobri škratje ob krsti, dokler ni nekega dne prišel v deželo mlad kraljevič. Ta se je ¡silno užalostil, ko je zvedel za mrtvo lepotico. Tega ni mogel verjeti. In zares Sneguljčica ni bila mrtva ampak je padla le v dolg in glo-
bok sen, ki ji ga je povzročilo začarano jabolko. In ko je prišel kraljevič h krsti, jo je s poljubom rešil zlega čara in bila sta srečna...
To je pravljični, svet, ki smo ga spoznali v mladosti na ta ali drug način vsi. Pravljica o Sneguljčici je tipičen primer zahodnoevropskega bajeslovja, v katerem je izražena na preprost način poezija, modrost in vera. Velike pravljične umetnine — Sneguljčica je ena najbolj poznanih, sorodna ji je pravljica o Pepelki — so v bistvu dramatične zgodbe, ki nas kratkočasijo in zabavajo, vendar pa se v njihovem jedru skriva življenjska filozofija in predvsem globok moralni nauk. Prvotna zgodba o Sneguljčici postavlja človeška občutja v ostro nasprotje dobrega in slabega. Spominja nas nekoliko na grški mit o pesniku Orfeju, ki se napoti v temine podzemlja po svojo mrtvo ženo, a ni dovolj močan (dober), da bi jo mogel privesti nazaj. Tudi je sorodna zgodbi o svetem Gralu iz starega bretonskea cikla, kjer vitez Perceval izvrši junaštva in odreši zakleto deželo. Naša slovenska pravljica pripoveduje o kralju Matjažu, njegovi ženi Alenčici in njuni vojski, ki spi zakleta pod goro in čaka junaka, ki bo mogel potegniti meč iz nožnice kralja in vse odrešiti.
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Nova slovenska diplomiranka. Gdč. Marija Gizela Šušteršič iz José Leôn ¡Suareza je na univerzi v La Plati doktorirala iz fizikalne kemije. Iskreno čestitamo.
BUENOS AIRES
Začetek šolskega leta 1973 v slovenskimi šolah
Kakor na vsej južni polobli se je tudi v Argentini te dni pričel pouk tako v domačih kot v slovenskih šolali.
Tako je bilo v soboto, 17. t. m., vpisovanje slovenskih dijakov v Srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu. Z veseljem ugotavljamo, da se je v prvi letnik vpisalo toliko dijakov, da bo imel paralelko. Po vpisovanju je bila šolska sv. maša, zatem ' pa sestanek staršev.
V nedeljo, 18. t. m-, popoldne pa je bila v dvorani Slovenske hiše začetna proslava za vse otroke slovenskih šol. Najprej je delegat mšgr. Anton Ore-har daroval sv. mašo. Dvorana je bila nabito polna otrok in njihovih staršev, ki so prihiteli na otvoritveno prireditev.
Po maši je slovenska šola dr. Franceta Prešerna s Pristave predstavila na odru pravljično igro Pavla Golije „Sneguljčica“ v režiji Stanka Jerebiča. Igro ¡so v premieri za odraslo publiko predstavili že v soboto, 17., zvečer. Kritiko o njej prinašamo na drugem mestu na tej strani.
ZVEZA MATER IN ŽENA
Predavanje o sodobni prehrani
Zveza ¡slovenskih mater in žena je imela v četrtek, 22. marca, ob 5 popoldne svoj prvi mesečni sestanek v tem letu. Predsednica ga. Pavlina Do-bovškova se je prisotnim materam in ženam zahvalila za zadovoljivo udeležbo in na kratko razložila program Zveze v tekočem letu.
Predavateljica ga. Mira Eckerjeva je že uvodoma poudarjala, kako porazno vpliva na našo prebavo in zdravje sploh, če svoji notranji razdvojenosti — jezi, žalosti, razburjenosti,- domotožju, skrbi — iščemo ravnotežja v pretiranem uživanju hrane. Naše telo potrebuje le določeno količino hranilnih snovi. Gospa Eckerjeva nam je postregla z dokazi, da hrana, zaužita pod doj-mom nervoznosti, povzroča holesterol,
t.	j. maščobo v krvi in žolču itd.
Človeško telo potrebuje v prvi vrsti tekočino — najboljša je voda — potem beljakovine, ki se nahajajo v jajcih, sladkem ali kislem mleku, skuti, mesu, pa tudi v rastlinah, kakor so n. pr. šparglji in artičoke.; Maščobe po-
trebujemo le v neznatni količini, ker že meso vsebuje 30% maščobe. Sladkor nam je potreben zgolj za vzdrževanje telesne toplote; ogljikove hidrate imajo tudi žitarice. Mnogo bolj je priporočljiv črn kruh pa tudi „črn“ sladkor. Nujno potrebni so nam vitamipi in minerali, to se pravi, da moramo uživati čim več zelenjave in sadja. Raziska-vanja vrednosti naše prehrane so dognala, kar so vedele že naše stare matere, da je zdravje človeka odvisno od čimbolj preproste in naravne hrane.
Razpravljanje o zanimivem predavanju ge. Mire Eckerjeve bomo imele slovenske matere in žene na ¡seji širšega odbora, 11. aprila, ob pol 6 popoldne, v Slovenski hiši. Kulturna referentka ga. Štefka Verbičeva se je predavateljici lepo zahvalila v imenu Zveze in vse slovenske skupnosti za dragocene napotke, ki nam morajo biti vodilo v naši prehrani.
SAN JUSTO
Občni zbor dekliškega krožka
V soboto, 24. marca, je bil v Našem domu v San Jusfu občni zbor dekliškega krožka, kj ga je vodila dosedanja predsednica Metka Trpin. Po poročilih, duhovni misli dr. Alojzija Starca, besedah Staneta Mustarja, predsednika Našega doma, in Franca Zupanca so si dekleta, 35 navzočih, izvolila nov odbor. Za predsednico so izbrale Anico Indihar. Podpredsednica j* Marjana Opeka, tajnica Marija Krajnik, kulturna referentka Marta Malovrh, športna referentka Emica Urbančič, gospodinja Marica Groznik, blagajničarka Irena Malovrh. Za delegatinjo za zvezni odbor SDO pa so izbrale Heleno Urbančič.
Roditeljski sestanek šole „F. Balantiča“ in sklep počitniških dni
•Po nedeljski slovenski maši 25. marca je bil Naš dom poln mladine in starejših. Pavle Malovrh, predsednik šolskega odbora, je vse, ki so se zbrali na sklep počitniških dni in roditeljski sestanek šole „Franceta Balantiča“, pozdravil in se zahvalil vsem, ki so vodili počitniške dneve, katere je tedensko obiskovalo nad 50 otrok. Bogata razstava najrazličnejših stvari, ki so jih izdelali otroci, pevski program, recitacije in prizorčki, so dokazali, da je trud obrodil bogate sadove. Pri tečaj u ¡so sodelovale ga. Cveta Bras, ga. Lojzka Jereb, ga. Filica Maninčič, ga. Helena Oblak, ga. Pavla Tomaževjč, ga. Cilka Urbančič, ga. Anka Zakrajšek in gdč. Mirijam in Kristina Jereb ter dušni pastir. Po sklepu počitniških dni pa je bil kratek roditeljski sestanek, na katerem sta govorila gdč. Angelca Klanšek, voditeljica šole, in katehet dr. Alojzij Starc.
Kitajska in ZSSR: spet obmejni spori
MOSKVA SPREMINJA KITAJSKA IMENA
Kitajska je spet začela v .svojem časopisju napadati Sovjetsko zvezo ter je v minulih dneh v mnogih člankih obtožila Moskvo novih „napadov“ na kitajsko „suverenost“ vzdolž sovjetsko-kitajske meje.
Glavni napad na Moskvo je bil objavljen v glasilu kitajske partije Ljudskem dnevniku, v katerem Peking obtožuje ZSSR, da je začela spreminjati imena mest in vasi v kritičnem obmejnem pasu iz kitajskih v ruske, podobno, kakor Avstriji skušajo spreminjati imena slovenskih krajev na Koroškem v nemška.
Kitajski Ljudski dnevnik tudi obto-
žuje sovjete, da preimenujejo kitajske kraje, celo z imeni starih „carskih napadalcev“ in „ruskih vojaških veljakov“ iz stare ruske zgodovine.
Ti napadi v kitajskem časopisju so najhujši, odkar ;so se v Pekingu oktobra 1969 začela pogajanja glede ustalitve meje med ZSSR in Kitajsko.
Kitajsko časopisje, zlasti omenjeni Ljudski dnevnik, v svojih obtožbah ¡Sovjetske zveze navajajo tudi pisanje severnoameriškega dnevnika ¡New York Times, ki je nedavno objavil, da je „namen 'Sovjetske zveze s preimenovanjem krajev zabrisat^ njihovo kitajsko preteklost“.
V otroški igri Sneguljčica, ki jo je v preprostih a tekočih verzih priredil Pavel Golia in ki smo jo v soboto, 17 in v nedeljo, 18. marca doživeli na odru Slovenske hiše na Ramón Falconu, je strogo dramatično nasprotje nekoliko o-miljeno in zgodba premaknjena na bolj človeško in vzgojno stran. To je dosegel pesnik tudi s komičnimi osebami in s prizori, ki otroke še posebej pritegnejo, npr. lutkarsko komična razbojnika Frice in Frače, ki navsezadnje nista tako huda in nepopravljiva.
Pavel Golia je bil kot pesnik in pisatelj dedič moderne, vrstnik Gradnika, Albrehta, Glazerja, Grudna; učil se je pri Murnu, Ketteju, predvsem pa samoniklo črpal iz narodnih pesmi. Golia je bil pesnik dekadentskih ljubezenskih čustev, mehkih podob iz narave, obenem pa krutih vojnih dogodkov. Tudi socialni motivi so povsod navzoči. Med obema vojnama je deloval kot gledališki strokovnjak in bil do leta 1941 ravnatelj ljubljanske Drame. Predvsem pa je bil Golia plodovit mladinski pisatelj —-naj navedem samo tak znano njegovo '’elo, kot so Peterčkove poslednje sanje (1923). Reven, neobdarovan in na smrt bolan otrok zagleda na božični večer Jezuščka, obišče v svojih blodnjah kralja Matjaža v Gorjancih in se končno sreča z mrtvo materjo pred nebeškim Očetom.
Sneguljčico, ki jo je Golia povzel iz zahodnoevropske pravljične tradicije ter
jo pesniško dramatiziral in postavil v starodavno vzhodno okolje — pesnik je bil do leta 1919 v ruskem ujetništvu — so prvič igrali v ljubljanskem gledališču januarja 1938 in kot je zapisal poročevalce, „v veliko veselje mladega občinstva.“ To pravljico smo imeli priliko videti in slišati na buenosaireškem slovenskem odru. Pravim: slišati, kajti pesniški jezik, ki ga je govorila nastopajoča mladina šole dr. Franceta Prešerna iz Castelarja, pod vodstvom gdč. Mije Markež, je bil izredno čist in naraven, brez tistega privzoka v tujini rojene slovenske mladine. Igro je ob priliki začetka šolskega leta priredil šolski odsek Zedinjene Slovenije, ki ga vodi referent Franc Vitrih.
Igro je lepo režiral .Stanko Jerebič, ki je v svojem zdravem in stvarnem odrskem okusu ter brez kakršnihkoli pretiravanj pokazal otrokom in odraslim tisti pravljični svet, v katerem sta prisotna skrivnost in človeškost, čeprav je Jerebič igro oblikoval z mladimi in najmlajšimi močmi, je kljub temu dosegel višino, ki bi se je ne sramovalo zahtevnejše gledališče. Od nastopajočih je treba omeniti posebej prvih osem vlog: Sneguljčica — Ana Marija Jerebič; kraljica — Kristina Golob; vitez — Jane-’; Jerebič; maršal — Janez Mežnar; poveljnik straže — Janez Golob; lovec — Tomaž Pavšer; Frice — Tone Mežnar; Frače — Vinko Lazar. Ti so dosegli za svojo starost in svoje skušnje
Vsah teden ena
ČOLNIČKU
Simon Gregorčič
Po morja neskončno vodi čolnič meni drag vesla. Koder hodi, koder brodi, oh, povsodi duša moja ga spremlja koder brodi, koder hodi, sto prošnja iz srca
zanj pošiljam do neba: Brodi, čolnič, srečno brodi čez viharni val morja!
Bog nebeški naj te vodi, on naj čuva te v nezgodi, k mirni kočici na prodi kmalu naj ti priti da!
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
26.	marca 1953. Gt. 13.
LJUDSKO ŠTETJE
Poročali smo že, da bodo 31. marca t. 1. imeli doma drugo ljudsko štetje po zadnji vojni. Prvo je bilo leta 1948. Pri tem štetju pa ne bodo popisali ¡samo števila prebivalstva, ampak hočejo sedanje komunistične oblasti dobiti od ljudi celo vrsto podatkov, ki naj bi dali čim bolj natančno sliko o delu in življenju prebivalstva. Posebnost letošnjega štetja je ta, da bodo zahtevali tudi izjavo o razmerju do vere. Tega vprašanja v popisu leta 1948 ni bilo. Zakaj iso ga komunisti postavili letos, je razložil „Slovenski Poročevalec“ takole: „Pripadnost k določeni veri in brez vere sta družbeni dejstvi, ki ostaneta kljub ločitvi cerkve od države. Potrebno je vedeti, koliko prebivalstva pripada k določeni veroizpovedi in koliko prebivalstva' je brez vere. ¡S temi podatki se lahko od popisa do popisa spremlja, ali se neka veroizpoved razširja ali pada in ali napreduje vera ali ateizem. ¡Spremljanje takih družbenih dejstev je v naši družbeni stvarnosti potrebno. Za pripadanje k neki veri je odločilno osebno prepričanje. Osebe, ki se izjavijo, da nimajo nobenega verskega prepričanja, se vpišejo kot ,brez vere1.“
Tako „Slovenski ¡Poročevalec“. Iz tega je razvidno, da od sedaj naprej komunistični režim hoče tudi uradno kontrolirati, kdo ima še toliko poguma, da se priznava za vernega in kdo takega poguma nima. Ker nad vsemi ljudmi v Titovini lebdi krvava senca U1DBE, je gotovo, da bodo uradne številke „vernih“ veliko manjše kot pa so v resnici.
OBČNI ZBOR “ZEDINJENE SLOVENIJE”
Preteklo nedeljo, 25. marca je bil c prostorih ¡Slovenske hiše v Buenos Airesu občni zbor našega osrednjega društva „Zedinjena ¡Slovenija“, ki se je vršil ob lepi udeležbi. Poročilo o njem bomo objavili pozneje.
nadpovprečen uspeh; Ana Marija Jerebič je znala biti občuteno nežna, otroško naivna kraljična, Kristina Golob pa žensko samozavestna in prepričljivo zlobna kraljica. Tudi je treba pri tej še posebej poudariti lepo in pravilno izgovarjavo pesniškega odrskega jezika, kar je za tu rojeno igralko nekaj izrednega. Obe pa sta se izkazali kot igralska talenta, ki bi ju bilo v bodoče dobro uporabiti.
Posebnost te predstave Sneguljčice, ki jo moram navesti takoj za najboljšimi, je bila scenerija. Nejko Kinkelj, Franci Cukjati, Janez Rode in njihovi sodelavci so ustvarili npr. gozdno sceno, ki je bila v snežnem metežu prepričljivo lepa. Predvsem pa zadnja slika — pomladna pokrajina, kjer leži Sneguljčica v stekleni krsti na brezovem gričku in je vse v cvetju — je bila mojstrsko izdelana: prelivanje barv iz temno modrih in rdečih v svetlejše je bilo estetsko učinkovito. Tu so pripomogli tudi v veliki meri mladi mojstri luči in audia: Rok Fink, Tomaž Rant in Franci Osojnik. Pohvalno je, da niso bili glasbeni vložki predolgi; škoda da ni bilo harmonike, kot zahteva original. Za primerne obleke je poskrbela Katica Kovač, za maske pa Maks Borštnik. Nan'-de češarek in Lojze Rezelj. Ob tolikem številu resnih sodelavcev in ljubiteljev mladinske gledališke dejavnosti ni čud-
Stiwn 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Od vsepovsod
V Jugoslaviji vedno manj kmetov.
V	časopisu „Medjunarodna politika“, ki izhaja v Beogradu, je Vida Tomšič objavila podatke o zaposlitvi prebivalstva Jugoslavije v kmetijstvu. Iz teh podatkov je razvidno da število kmetov vedno bolj pada. V letu 1953 se je v Jugoslaviji bavilo s kmetijstvom 61% prebivalstva. Leta 1971 pa je bilo v kmetijstvu zaposlenih samo še 36% prebivalstva. To je seveda povprečje za vso Jugoslavijo. V Sloveniji je odstotek kmetov za polovico manjši.
Sprememba pri tržaškem radiu. Dosedanji programski načelnik tržaške ra-dio-postaje A (slovenske) inž. Boris Sancin je bil nedavno upokojen zaradi dosežene predpisane starosti. Na njegovo mesto je bil imenovan dr. Matej Po-štovan.
Ameriška oceanografska postaja. Poveljstvo ameriške vojske bo na obali Wallesa v Angliji postavilo postajo, ki bo namenjena oceanografskim raziskavam. V resnici pa bo to vohunska tajno elektronsko oporišče, ki bo vohunilo za sovjetskimi vojnimi ladjami, zlasti podmornicami, kj krožijo po Atlantiku.
V	Walles je že prispelo okoli 250 strokovnjakov, ki se bodo lotili dela v bližini mesta Brandy.
Napoleonovi spomini. V zapuščini nedavno umrlega francoskega pesnika Andreja Rollanda de -Renevilla , so -našli 104. strani, dolg rokopis, za katerega so sedaj strokovnjaki ugotovili, da ga je narekoval Nepoleon v času med-po-
Za dobro voljo
.Bančni uradnik Gaston Granville iz Bruslja &e -je močno pijan ponoči'vračal domov. Med potjo je> ¡preskočil zid živalskega vrta, se ..približal levji kletki in začel vleči leva za rep. Lev je začel silno tuliti in mož se -je zaradi motenja nočnega miru znašel pred sodnikom:; V opravičilo svojega dejanja je Granville navedei, da se je bal iti domov.
Ni delal
Zidarski mojster je ugledal nekega delavca, ki je s, pipo v ustih mirno slonel ob zidu hiše,, ki jo je njegovo podjetje gradilo. Mojistra je. to tako razkačilo, da mu je pri priči izplačal tedenski zaslužek in ga odpustil. Ko je kmalu na% srečal svojega preddelavca, mu je to povedal.
„Kaj ?“ je preddelavec ves razburjen zavpil. „Saj ta sploh ni delal pri
nas.“
razom pri Waterlooju in izgnanstvom na otok Sv. Helene. Rokopis je prebral tudi znani pisatelj Andrej Malraux, ki je izjavil, da ga je besedilo globoko pretreslo. Založbo Gallimard bo te spomine objavila v knjižni obliki.
Komunisti proti dialogu. Nedavno je praški radio ostro nastopil zoper sleherni dialog med kristjani in marksisn. češ, da, je to le poskus, kako oslabiti komunistične sile v prid „klerikalizmu“. Istočasno je poudarjal škodljivost iskanja vrednot v nasprotnih svetovnih nazorih. _ Komuniste, ki so poskušali v pretekih letih uresničiti pogovor med katoličani in komunisti, je govornik na radijski postaji označil za „odpadnike“. Taki so bili npr. francoski filozof Ga-raudji nekdanja voditeljica praške verske Komisije dr. Kadlečova, prof. Ma-chovee in drugi.
Po športnem svetu
Na britanskem mednarodnem prvenstvu v namiznem tenisu v Brightonu 2, marca je. v finalu švedska premagala Jugoslavijo s 3:1. Edino točko je dosegel šurbek, ,ki je premagal svetovnega prvaka Bengstona z 19:21, 21:10 in 21:16.. V polfinalu je, švedska premagala čSiSR s 3:0, Jugoslavija pa Anglijo s 3:1.
Jeseniški hokejisti so poleg naslova državnega prvaka osvojili tudi pokalna prvenstvo.. V prvi finalni tekmi msfl Olimpijo in Jesenicami sta se tekmeca razšla nedoločeno 5:5, na igrišču pod Mežakljo pa so v povratni tekmi zmagali Jeseničani s 3:2.
V Sarajevu l>o od 5. do 15. aprila svetovno prvenstvo v namiznem tenisu;
O I? v E a T I I, A
SOBOTA, 31. marca 1973:
Redni občni zbor kreditne zadruge Sloga ob 20.
NEDELJA, 1. aprila 1973:
Informativni sestanek za Starše
otrok šole A. M. Slomška po maši.
V	Slovenski hiši 0b 9.30 mladinska maša nato sestanek zveznih mladinskih organizacij.
V	zavodu San Vicente ob 8.30 duhovne vaje za dekleta do 16. leta.
SOBOTA, 7. apila 1973:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 20.30 „taboriščni kotel“.
NEDELJA, 8. aprila 1973:
V	San Juistu takoj po maši predavanje ge. Eckerjeva za žene in dekleta.
Občni zbor Centralnega odbora SDO-SFZ v Slovenski hiši.
Tombola na Pristavi.
V	zavodu San Vicente od 8.30 duhovne vaje za fante do 16. leta.
Zveza slovenskih mater in žena. —
Seja dobrodelnega odseka Zveze bo v sredo, 4. aprila, ob 17.30 v Slovenski hiši, seja širšega odbora pa bo 11. aprila prav tako ob 47.30 na .istem kraju. * 1
na tekmovanje se je prijavilo 58 držav. Moške reprezentance so razdeljene na pet kategorij. Jugoslavija, ki jo zastopajo igralci Stipančič; Šurbek, Korpa, Karakaševič, Čordaš^Savnik, Meskroš, živanovič, Klinger, Kosanovič in Bilič, bo tekmovala v prvi kategoriji skupine B skupaj z Japonsko, ZRN, Francijo, Anglijo, čSSiR in 'Sovjetsko zvezo. V
1.	kategoriji A-pa ; so, Kitajska» švedska, Madžarska, Južna Korejo, Sev. Koreja, Indonezija in Avstrija:- Prvi dve ekipi obeh. skupin se bosta nato pomerili. zar najvišjj paslov.
Bt-BaBaaaaBSasaBaaaaaaMaUMaBHMBMMBaaMaaBBaBBBBBBBBBaBaaBBaBBBaaaBBBBBaaaaUj(jjjpiaaMaMBBflBBaaBBBBMBBBP
5. tradicionalna tombola j
m i	:
na Pristavi
B
v. .	. B
V nedeljo, 8. aprila ob 3 popoldne
Glavni dobitek: lepa modema spalnica izdelek priznanih slovenskih mizarjev; drugi dobitek: pralni stroj — darilo trgovca g. Danila Havelke in nad 200 kvatlem ter nad 200 činkvinoV.
Pridite v velikem številu, sreča Vas čaka!
Društvo Slovenska Pristava
VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA
M E E B L E S	____	Podružnice
CARLOS SPEGAZZIN1 Avda. 25 de Mayo 136
•
SAN JUSTO Almafuerte 3230
Frente Estación EZEIZA Ruta 205 T. E. 295 - 1197
Električni aparati
Izključni zastopnik: Hitachi - National - Crown - Ranser — Panoramic - Aurora - Saccol -- Colum bja _Westinghouse’ — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion Marshall
LUKA MILHARČIČ
SNEGULJČICA NA ODU SLOV. HIŠE
((Nad. s 3. str.)
no, da je bila delikatna igra na dostojni višini.
Vendar pa se naj povrnem k vam, mladi prebivalci pravljičnega sveta, v katerem sem bil nekoč sam — „z vami, bi, s Si.eguljko rad / živel, bratje, kakor brat.“ Bodite pozdravljeni! — 1. palček — Martin Kurnik; 2. palček — Andrej Kremžar; 3. palček — Jože Kurnik; 4. palček — Igor Ahčin; 5. palček
—	Janez Kopač; 6. palček — Binko Kočar; 7. palček — Jani Oman; kraljičin paž — Lučka Kremžar; vitezov
paž __ Pavel Pleško; prva dvorjanka
___ Mirta Rant; druga dvorjanka —
Helena Rode; prva spletična — Sonja Čop; druga spletična —- Marta Križ;
1.	meglica — Marija Kopač; 2. megli-,a _ Marija Zurc; 3. meglica — Danica Godnjavec; čarobno ogledalo Anka Golob; 1. vojak — Franci Medic; 2. vojak — Andrej Keber; 3. vojak — Jurij Fajdiga; 4. vojak — Marico Križ- 1. zajček — Marta Skvarča;
2.	zajček — Lučka češarek; 3. zajček
—	Cvetka Kopač; 1. medvedek — Albert Medic; 2. medvedek — Renato Keber; 3. medvedek — Dimitrij Kokalj; dvorjani — Marjanka Kremžar, Roška Jerebič, Dani Rant, Anka Golob, Monika Jerebič, Kristina Lazar, Jože Furlan, Veronika Zurc, Gusti čop, Veronika . Kremžar, Marija Dolinšek, Mirjam Horvat, šepetalki — Alenka Pograjc, Mimica Gorišek.
Fr. P. (SKA)
„Paviljoni za tvegano
V komunistični Jugoslaviji uradno ni javnih igralnic ali kazinov, ker jih socialistični režim kot tak ne more priznati. Zato jim je nadel naziv „paviljoni za tvegane igre“ in komunisti sami sebe varajo, da tako v Jugoslaviji ni „buržujskih“ ustanov, kakor jih imajo na „kapitalističnem“ Zahodu.
Prve so leta 1964 „ustanovili samo za tujce“ in so od takrat do danes postavili odn. dali dovoljenje za obstoj 28 „paviljonom za tvegane igre“. Štiri so v direktni državni odn. republiški upravi in sicer v 'Portorožu, Opatiji, Umagu in Rabacu, ostalih 24 pa je v zasebni lasti tujcev, posameznikov ali družb. Na Hrvaškem jih je 17, v 'Sloveniji 2, v Črnj gori 3 in v Srbiji 2.
Med lastniki teh igralnic je n.pr. francoski trgovec srbskega rodu Geor-ges Jablan. V Pulju, nasproti Titovi rezidenci na Brionih, vodi igralnico, ki ji je dal' ime „Brioni“, poleg te pa še igralnico v „Metropolu“, enem največjih beograjskih hotelov ter igralnico „Eden“ na jadranskem otoku Mali Lo šinj. Omenjeni Jablan je odprl igralnico tudi v slovenskem mestecu Lipica (znanem po konjih Lipicanerjih) ter je za dovoljenje ponudil plačevati skupnost; v Lipici letno vsoto 1 milijon dinarjev (ok. 60.000 dolarjev) za vzdrževanje konjušnice, poleg tega pa še enkratno vsoto 4 milijone dinarjev (ok.
240.000	dolarjev) za obnovo škocjan-
igranje“ v Jugoslaviji
ske jame in končno financiranje gradnje ceste med Sežano in Lipico.
Promet v igralnicah je namreč tako dobičkanosen, da lastniki podkupujejo kogar koli, da svoja podjetja čim bolj razširijo. Direktor portoroškega „paviljona za tvegane igre“ Nino Spinelli, je izjavil, da so v lanski sezoni n.pr. igralci izgubljali tudi po 10 do 15 milijonov lir v eni noči, največjo igubo pa je utrpela neka skupina treh poklicnih igralcev, ki je v eni noči izgubila nad 20 milijonov lir (ok. 36.000 dolarjev',.
Ta denar pa seveda ne ostane v Jugoslaviji, temveč ga smejo lastniki igralnic prenesti v svoje države. Jugoslaviji ostaja uradno samo denar, ki ga turisti porabijo v jugoslovanskih hotelih in drugih zabavah in prenočninah.
Toda skušnjave za tujim; valutami so v zmaterializ-irani komunistični Jugoslaviji prevelike, da ne bi obenem z igralnicami bujno cvetela tudi korupcija.
Po obstoječem zakonu noben tujec ne bi smel v Jugoslaviji izvrševati zasebne obrti kakršne koli vrste. Toda jugoslovanski „turistični strokovnjaki“ izjavljajo, da „tudi z najboljšo voljo in pripravljenostjo ne bi mogli privabiti v državo toliko turistov, kakor to znajo tujci“. Jugoslovanski državljani da „niso sposobni uspešno voditi igralnice“, ker v Jugoslaviji „ni za to izvež-
SLOV. DOM V SAN MARTINU j
a
f
i
V soboto, 7. aprila, ob 20.30
B
N
TABORIŠČNI KOTEI, j
B
(z dodatki seveda)
■
■
■
■
Prijavite se pri odbornikih doma !
;	UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
] C. Josč E. Uriburu 285, Cap. Fed :
a	a
a	a
specialist za ortopedijo S	in travmatologijo
'J	■■■■..
j Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
,	. JAVN1 NOTAR "
» se %*#•* .solo - s US ;{< sil-
FRANCISCO RAÚL CASCANTE
Escribano Público <	,
Cangallo-1642 Buenos Aires Pta. baja, ofie» 2 T. E. 35-8827
ES10YEN1A UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de' la Propiedad Intelectual No 1.149.713	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1973 za Argentino $ 75.— (7:500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—;. ZDA in Kanada 13 USA dob; za Evropo pa .15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425:-Buenos Aires:--T. S. 33-7212
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
GALLUSOVA PLOŠČA naših najlepših cerkvenih pesmi
,¿.;.i -y	‘ M H >V
je zšla v novi nakladi
Za praznike najlepše darilo, ki ga lahko dobitev v Dušnopastirski pisarni in pri vseh članih zbora.
COOPERATIVA DE CREDITO “S.L.O.G.Á.” LTD.
Bmé Mitre 97	Ramos Mejía	Peía. Buenos Aires
Convocatoria
De conformidad con lo dispuesto por el art. 209 de los Estatutos, se convoca a los señores socios a la Asamblea General Ordinaria que se realizará el día 31 de marzo de 1973 a las 20 horas en el local social, calle Bmé. Mitre No. 97 de la Ciudad de Ramos Mejía, Partido de la Matanza, Provincia de Buenos Aires, para tratar el siguiente
Orden del día
l9 Designación de dos Asambleístas para suscribir el Acta de esa Asamblea.
29 Elección de una comisión escrutadora, según lo dispuesto por el art.
239 de los estatutos.
•39 Consideración de la Memoria, Inventario, Balance General, Cuenta de Excedentes y Quebrantos e Informe del Síndico, correspondientes al Ejercicio económico N9 12 finalizado el 31 de diciembre de 1972.
4c Elección de miembros del Consejo de Administración y Síndicos según lo determinado por el art. 289 de los Estatutos: Por 2 años : 1 Presidente, 1 Pro-secretario, 1 Pro-tesorero 2 Vocales titulares y 1 Vocal suplente. Por 1 año: 1 Síndico Titular y 1 Síndico Suplente.
El Consejo de Administración
banih kadrov in jih tudi ne moremo čez noč ustvariti“. Zato direktorji raznih hotelov uporabljajo naslednjo taktiko:
Tujcem-igralcem ponujajo „zastonjska“ prenočišča zlasti skupinam, ki prihajajo s čartiranimi letali v skupinah, ki so jih organizirali lastniki igralnic. Le-ti vnaprej plačajo hotelom za vsakega „uvoženega“ igralca določeno vsoto za prenočišče, ker računajo, da bodo od njih dobili povračilo v igralnicah.
Beograjski hotel „Jugoslavija“ n.pr. dobiva od prej omenjenega Jablana mesečno vsoto nad 4000 dolarjev, za sobe za tujce; švicarska firma SiA-STA plača vsako leto vnaprej hotelu „Impe-rial“ v Dubrovniku 22,5 milijona lir (ok. 40.000 dolarjev) za prenočišča tujcev. Druge take tuje firme so še AJUB, HAWORDT, A-STA itd., ki imajo podobne „pogodbe“ z raznimi jugoslovanskimi hoteli.
Ker „paviljoni za tvegane igre“ po obstoječih jugoslovanskih zakonih niso smatrani za „gospodarska podjetja“, tudj niso obdavčeni, ne štirje domač: ne 24 tujih. Za zavarovanje svojih koristi si je večina tujih igralnic v Jugoslaviji preskrbela in nastavila za „pod-direktorje“ jugoslovanske davčne inšpektorje, ki jih tako ščitijo pred morebitnimi problemi z morebitnimi „poštenimi“ davčnimi inšpektorji. Ena od igralnic ima za svojega' poddirektor i i celo nekega bivšega funkcionarja UDBE.
Jugoslovanskim državljanom je vstop
v vse te igralnice prepovedan. Toda sami si pomagajo tako, da se vozijo čez mejo bodisi v Italijo ali Avstrijo ali pa še dalje v Zahodno Nemčijo, kjer lahko mirno zapravljajo „socialistično prisluženi“ dinar na tamkajšnjih igralnicah. Jugoslovanska ekonomija je tako v obeh slučajih na izgubi.
Hrvaška komunistična vlada, ki v Jugoslaviji dovoljuje največjemu številu „paviljonov za tvegane igre“ obstoj na svojem teritoriju, je sedaj začela razmišljati, kako bi vsaj nekaj zaigranega denarja ostalo v republiki. Igorju Fadjejevu, jugoslovanskemu državljanu ruskega izvora, je poverila nalogo, naj pripravi osnutek zakona za kontrolo igralnic, toda je že vnaprej objavila da igralnic ne bo zaprla in ne prepovedala, temveč, da bo „le napravila red“. Ta „red“ bo pomenil, kakor predvidevajo, le to, da bodo morali lastnik; igralnic podkupovati z večjimi vsotami kakor dosTej.
Jugoslavija je bila prva komunistična država, ki dovoljuje obstoj igralnic na svojem ozemlju. Sledila ju je Romunija ki je doslej odprla eno igralnico v Mamaji na obali 'črnega morja, prav tako „samo za tujce“. Po vseh komunističnih državah pa se je razcvetelo izkoriščanje znanih igralnih strojev (imenujejo jih „enoročni ropar“). V Romuniji jih je nad 150, na Poljskem 76, v češkoslovaški 45, v ZSSR 12 in v Jugoslaviji ok. 100. Tudi igranje na te stroje je v prvi vrsti dovoljeno „samo tujcem“.