MM.
««I lelrteK le MfK ■ Mitaii« vred sil ■ Sarlberu • pošilja, ■a dom ca celo le-I D, pol leta 16 D, leta 8 D. Izven Jn-pMlarlJe 56 D. Naroč-lln ae pošlje na tiprav-
Gospodar-
tv Mariboru, KoroS-Mita 5. Liat ae do-■■111]a do odnovedi. '■ina se plačuje v I. — Telefon inteci Krka a it 111,

-
-
-
Posamezna števili«a slane 1*50 din.
Poštnina plačana v cjoiovlni.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Šarile* ru, Koroška cesta It. 1. Rokopisi se ae vru.fta|» Cpravništvo sprefe»-; naročnino, inserate Is reklamacije.
Cene inserate» p« govora. Za večki«ti» oglase primeren pop.it, Nezaprte reklamacij« poštnine prosta«
Čekovni račun poštnef« urada Ljubljana 1I.M3. Telefon interurb. »t llft

55. številka.
MARIBOR, dne 31. decembra 1925«
59. letnik.



ŠE ENKRAT AGITACIJA ZA NAŠE LISTE!
Naši nasprotniki napenjajo vse sile, da bi med našim ljudstvom razširili škodljive, proti-verske časopise. Sam dr. Žerjav in mariborski dr. Lipold sta podpisala velikanski oklic, v katerem pozivata svoje pristaše, da agitirajo za «Domovino«, ki je v verskem oziru najbolj strupena. Naša dolžnost je, da povsod razširimo «Slov. Gospodarja« in če mogoče tudi «Našo Stražo« ter iz vsake slpvenske hiše izpodrinemo nasprotne liste. Zato pa na delo, krščanski možje in dobre matere, navdušeni mladeniči in zgovorna dekleta! Te dni naj doni po vsej Sloveniji le en klic: Proč s protiverskimi časopisi iz naših družin! V vsako hišo pa «Slov. Gospodarja« in po možnosti «Našo Stražo«.
Ob koncu leta.
Pogled nazaj in naprej.
dloveku kot razumnemu bitju je lastno, da more 3 duševnim pogledom premotriti dogodke, ki so bili, pa so prešli. To je človeku svojina, katere ne deli z živaljo, ki je sposobna samo za trenutno čutno dozna-vanje, ne pa za duševno promatranje.
Te svoje odlične sposobnosti se človek poslužuje večkrat, zlasti v trenutkih, ki po svoji naravi vabijo Is takemu gledanju./ Tak trenutek je konec starega in nastop novega leta. Ob takem mejniku časa se človek ustavi ter povrne svoj pogled nazaj v dobo, ki je pretekla.
Preteklo leto, kaj je zbralo v svojem krilu?
Za poedinca več slabega kot dobrega, več bridkosti kot veselja, več trpljenja kot radovanja, več razočaranja kot izpolnjenih upov. Ni treba, da je človek mračen, svetu odtujen črnogled, ako je njegova sodba o življenju in o tem, kar ono prinaša, tako trda in ostra.
Življenje je težko. To je stara resnica, katere dandanašnji ni treba dokazovati, ker jo sami preizkušamo mnogo bolj kot tisti, ki so živeli v dobi pred svetovno vojno. »Strašna pošast je vojna«: tako so klicali človekoljubni in miroljubni pesniki. Ljudje so slišali te besede in so mislili, da je to presniško pretiravanje. Prišla pa je svetovna vojna in sedaj ljudem ni treba več dokazovati, da je vojna strašna pošast, ki se s svojimi dolgimi zobmi zagrize v človeštvo ter sesa iz njega življenjsko moč dolgo vrsto let.
Mi to okušamo in ako toliko ne tožimo, je razlog v tem, ker smo v težavah, žrtvah in v pomanjkanju že precej otrpnili. Pustimo torej na stran stvari, ki se tičejo poedincev, in rajši premotrimo dogodke, ki so se dogodili v javnem življenju naše države in širnega sveta.
Pred letom dni je bil politični položaj popolnoma drugi nego sedaj, ko je šlo leto v zaton. Koncem lanskega leta so bile razpisane volitve. Pašič, ki je takrat delil vlado s Pribičevičem, je hotel od ljudstva dobiti potrjenje za svojo politiko brezobzirnega velesrbskega centralizma. Da doseže ta cilj, je ob podpihovanju Sve-tozarja Pribičeviča, ki ga imenujejo MefLstofelesa (zla duha) naše države, porabil vsa sredstva gmotnega in moralnega pritiska. Nad Hrvatsko republikansko seljač-ko stranko pod vodstvom Stjepana Radiča je proglasil obznano. Radič se je pred obznano umaknil v luknjo v zidu svojega stanovanja. Iz luknje v zidu ga je policija potegnila ter odpeljala v — luknjo (v zapore sodnije v Zagrebu),
Medtem so se vršile volitve v narodno skupščino. Uporabljena sredstva nasilja, pritiska in podkupovanja so pomnožila vrste radikalne stranke ter so samostojno-demoki atsko stranko pod Pribičevič—Žerjavovim vodstvom obranila propada, ki bi ga bila doživela, ako bi ne bila porabljena navedena sredstva. Vendar pa dosežena večina ni bila tako velika, da bi mogel Pašič v kompaniji s Pribičevičem nemoteno vladati daljšo dobo.
Zapor je imel na Radiča čudovit vpliv: iz republikanskega federalista je napravil centralističnega mo-narhista. Radič nima tiste sposobnosti, s katero se je proslavil njegov patron: trpeti za svoje prepričanje. Radičevo stališče je: naj trpi prepričanje, samo da se jaz rešim trpljenja. In res mu je Pašič dal popolno odvezo za vse grehe, ki jih je storil kot propovednik samostojne mirotvorne človečanske hrvatske republike, ter ga vrh tega bogato nagradil z ministrskim sedežem, po katerem je Radič toliko hrepenel.
S priznanjem velesrbskega centralizma se je položaj Hrvatov in Slovencev v državi jako poslabšal. Slovenci in Hrvati se ne upoštevajo kot narod marveč se sa-
, mo precenjujejo kot pokrajine, kakor na primer južna ; Srbija, Macedonija itd. Zahteve po avtonomiji Slove-1 nije in Hrvatske so vržene nazaj od svoje izpolnitve. Utrjen je velesrbski centralizem s svojim zanikanjem pravic slovenskega in hrvatskega naroda, s svojim brezobzirnim gospodarskim izkoriščanjem prečanskih krajev, zlasti Slovenije. Slovenija omahuje pod ogromnim bremenom pretiranih davkov ter vedno bolj leze v gospodarski prepad: to je najboljše označilo našega položaja ob koncu leta 1925.
Naša država je v svoji notranjosti nekonsolidirana (neurejena), prebivalstva se loteva vedno večje nezadovoljstvo. To sliko nam nudi naša notranjepolitična bilanca ob koncu leta.
Zunanjepolitična bilanca izkazuje bolj razveseljive postavke. Pomirjenje Evrope in sveta je napredovalo. Ženevski protokol, ki je tvoril najnajčjo postavko ca Zvezo narodov v letu 1924, se ni mogel realizirati (vpeljati v življenje), ker mu je nasprotovala Angleška, ki se je branila dati Zvezi narodov na razpolago vso svojo oboroženo silo na kopnem, na morju in v zraku. Ženevskem protokolu, ki je ostal na papirju, so letošnjo jesen sledile locarnske pogodbe med Nemčijo, Francijo, Belgijo, Čehoslovaško in CPoljsko ob garanciji Anglije in Italije za nedotakljivst državnih mej med Francija, Belgijo in Nemčijo. Locarnske pogodbe niso sicer bile sklenjene v okrilju Zveze narodov, pa vendar v okviru onega duha, ki ga propoveduje Zveza.
Locarnske pogodbe pomenjajo velik korak naprej k trajnemu miru v Evropi, ako ne bodo ostale samo na papirju, marveč bodo medsebojne odnošaje med državami srednje Evrope prošinile z duhom miru, sloge, pravičnosti in vzajemnosti. Ta duh bo trajno pomiril Evropo ter bo počasi ustvaril tla, iz katerih bi mogle vzrasti Zedinjene države Evrope, v katerih je najsigur-nejša, ako ne edina rešitev evropskega človeštva. Ta duh bo pa tudi, kakor upamo, kmalu končal krvave spopade, ki se vršijo v Maroku in v Siriji, ter bo preprečil preteči spopad med Turčijo in Anglijo zavoljo mosulskega vprašanja, ki je od Zveze narodov rešeno v prid Anglije.
Pomirjenje, to je geslo, katero danes se končujoče leto izroča novemu letu. To geslo mora tudi obvladati notranje življenje v naši državi, ako hočemo, da bo leto 1926 boljše za državo, nego je bilo prejšnje. Pomirjenje, resnični sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci je najnujnejša zadeva, ki jo mora rešiti država. Pomirjenje, sporazum pa leži v smeri avtonomistične preosnove našega državnega ustroja. Naša stranka se neomajno drli tega pravca. Radič je ta pravec zapustil, zato ga bo
„Naš dom"
Oe dobimo človeka na cesti, ki bo rekel »Dob« dani«,
odgovorimo »Bog daj!«, ■ tretja beseda že mora biti agitacija za našo stvar — tako je pravil leta 1902. na nekem zboru dr. J. Ev. Krek ter pristavil: Agitiranje je lahko. Imeti je treba le kako misel in jo drugim povedati.
Misel pa, ki jo je treba povedati zdaj vsem dobrim Slovencem, je:	,
»Naš Dom« ob srebrnem jubileju.
Leta 1901, 23. maja je bilo, ko je bila pozidana lepa stavba »Našega Doma« v Mariboru s pomenljivim A. M. Slomškovim rekom: Vrli Slovenci! Prava vera bodi vam luč, matemi jezik bodi vam ključ do zveli-¿anske narodne omike! »Naš Dom« je zajel ves takratni slovenski svet, posebno pa še ogroženo mejo na severu. Že z drugim letnikom je poročal list ponosno: Mi gremo naprej! in pozneje ta klic večkrat ponovil. Kako tudi ne! Takoj 1. 1902 je imel »Naš Dom« 12.000 naročnikov, 1. 1903. s? je zvišalo njih število na 15.000 in L 1905 celo na veličastno armado 16.000 zvestih pristašev in naročnikov.
»Naš Dom« je rastel iz dneva v dan, dokler ni svetovna vojna onemogočila njegovega izhajanja. Pa podrla se trdna stavba »Našega Doma« kljub temu ni. Brž, ko je bilo mogoče, so se spomnili nanj njegovi prijatelji in ga obudili 1. 1922 o Veliki noči k življenju. L. 1925. pa je prešel »Naš Dom« v lastništvo Prosvetne Zveze v Mariboru, ki je pač prva in najbolj poklicana, da ga izdaja; krog njegovih naročnikov in bralcev se stalno širi, zanimanje za priljubljen »Naš Dom« je vedno večje. Treba je bilo samo še zadnjih sklepov občnih zborov Prosvetne zveze v Mariboru in Ljubljani, ki sta določila, da je »Naš Dom« splošen list čl&nov prosvetnih in izobraževalnih društev brez izjeme. S tem je dobil »Naš Dom« trdnejši temelj.
Nabiranje naročnikov za »Naš Dom« mora biti torej misel naše agitacije. Priznamo, da je vsled izredno težkih časov in menda tudi vsled obilice časopisov časih Neprijetno agitirati za ta ali oni list. Vendar »Naš Dom« je edini slovenski list svoje vrste, list za Ijuddiio pro-
sveto, ki je našemu narodu najbolj potrebna, ker je podlaga vsemu drugemu socialnemu, gospodarskemu in političnemu napredku. Teh besed pač ne pravimo prav nič za našo agitacijo, povemo jih, ker so trikrat in stokrat podčrtana resnica! »Delo za ljudsko pirosveto je najvažnejše!« je dr. J. Ev. Krek ponavljal neštetokrat in tega ni mogel nikdar zadostno poudariti in na-glasiti. Zato postavljamo brigo in delo za razširjenje »Našega Doma« med prve dolžnosti pri agitaciji za dobre časopise, seve, ne da bi hoteli kakorkoli oma'ovaže-vati s tem agitacijo za druge liste, ali da bi rekli na primer, da ni nabiranje članov Družbe sv. Mohorja ali naročnikov za druge dovre časopise'enako važno.
Če je bilo morda glede razširjenja »Našega Doma« in agitacije zanj v zadnjih letih kaj zamujenega, je treba zdaj za to delati in agitirati tem več in tem bolj vztrajno. Predvsem se z letom 1926. »Naš Dom« sam dostojno prenovi, dobil je novega urednika in bo list splošnega slovenskega krščanskega prosvetnem gibanja, ne oziraje se zgolj ali preveč samo na neke pokrajine.
V	svojem pisanju se bo držal zmerne srednje črte, da bo vsem umljiv in prijeten tovariš. Cziral se bo posebno na časovne potrebe slovenske ljudske prosvete in bo vedno, kar mogoče, sodoben. V splošnem delu bo obravnaval v bolj načelnih in podučnili člankih vso našo zadnjo ljudsko prosveto s potrebnimi nasveti in priporočili, nikakor pa noče biti vsiljiv in enostranski, puščal bo in dajal kar največ mogoče svobode. Skrbel pa bo nadalje tudi za lepo čtivo in prinašal v tem oziru doneske naših prvih pripovednikov. Kot glavno povest bo objavljal vse leto izvb'!0 povest s Pohorja »Tatje«, ki jo je napisal Matko Krevh, javnosti sicer bolj nepoznan, a zato nič manj nadarjen pfsatelj. Nočemo hvaliti naprej, prepričaj se in beri vsak sam! »Beseda med moškimi« bo prinašala mnenja in pogovore fantov in mož, moških organizacij in njihovih odsekov v društvih.
V	»ženskem svetu« bodo imele «voj domači kotiček naše ženske organi/ cije. »S pisanih poljan« bo zbrano kar največ ljubkih in mikavih prigodi) ter vesti, »Dru-stevni novičar« pa bo vedno poln poročil in dopisov iz vseh prosvetnih in izobraževalnih društev križem slovenskega sveta in drugod. »Lep. knjiga« bo polnila
predale za naše knjižnice in knjižničarje. Težko pričakovano bo vsakokrat »Urednikovo kramljanje« ea vse tiste, ki s svojimi pesmicami in drugimi spisi namenjajo prve nadobudne korake med slovstveni svet. S tem je poskrbljeno dovolj, da pride vsak naročnik in bralec »Našega Doma« na svoj račun. Da bo izhajai »Naš Dom« vsak mesec točno in da se bo z vsakim večjim dvigom števila naročnikov še spopolnjeval, j® umevno. Za razveseljevanje očesa bo objavljal tudi izbrane slike.
»Naš Dom« je potreba in neizpodbitna zahteva časa. Zato ne pomaga nič, ko da gremo zanj vsi in vsak posamezni agitirat, mu pridobivat naročnikov. Za leto 1926 stane »Naš Dom« 20 D; vsaj pol za leta, to je 10 D, naj se plača naročnina zanj takoj januarja. Za inozemstvo je naročina celoletno 40 D, za člane društev raznih Prosvetnih in drugih zvez v inozemstvu po dogovoru. Uprava želi pošiljati list vsakemu naročniku na n jegov zaseben naslov, ne ptod skupnim zavitkom na en skupni naslov. To naj upoštevajo nabiralci novih naročnikov in naj pošljejo upravi njih točne zasebne naslove, po-' sebno, da ne prezrejo zadnje pošte. Pri nabiranju naročnikov je treba gledati zlasti na fo, da vsak list takoj plača, to je 20 D za vse leto, ali vsaj 10 D naprej. Na naročnike, ki ne bi plačali nobene naročnine naprej, se uprava ne bi mogla ozirati. Nabiralcem naročnikov so bile priložene položnice; kdor jih pa nima, naj gre na domač poštnf urad, zahteva tam prazno čekovno položnico, zapiše nanjo čekovno številko 13577 in spodaj; Uprava »Našega Doma« v Mariboru.
Vsak, ki pridobi 10 novih naročnikov, dobi 1 izvod »Našega Doma« za 1. 1926. zastonj, ali pa se mu bo izplačalo pri obračunu 20 D v gotovini. Vse dopise in naslove naročnikov j'e pošiljati na naslov: Uprava »Našega Doma«, Maribor, Aleksandrova cesta 6-1.
Agitacija ki »Naš Dom« skozi in skozi, vselej in povsod, to je naše geslo, to je zdaj misel vseh dobrih Slovencev.
Maribor—Ljubljana, 'ecembra 1925 in januarja 1926.
Izdajateljica: Prosvetna zveza v Mariboru.
Soizdajateljica: Prosvefna zveza v Ljubljani.
Uredništvo in uprava »Našega Doma« v Mariboru.

hrvatski narod z ogorčenjem zavrgel kot svojega voditelja. Slovenski narod stoji celokupen za avtouo-juističnim praporjem. Hrvatski narod zopet zbira svoje vrste okoli te zastave. V tem znamenju je zmaga!
Veliko zborovanje
ŽUPANSKE ZVEZE
bo na praznik Sv. Treh Kraljev, dne 6. jan. /926, j ob 10. uri dopoldne v Mariboru v dvorani Za- j družne gospodarske banke in v nedeljo, dne 10. ja- ! nuarja 1926, ob 9. uri dopoldne v Celju v Narodnem domu.
SPORED:
1.	Socialne in kulturne naloge občine. Dr. Korošec
2.	Avtonomija občine. Dr. Leskovar.
3.	Županska zveza in nje organizacija. Kranjc.
4.	Volitev odbora Županske zveze.
5.	Slučajnosti.
Župani in občinski odborniki SLS! Udeležite se tega velevažnega stanovskega zborovanja prav gotovo!
Tedenske novice.
Shodi Slovenske ljudske stranke v mariborsko-lenarš-fcem okraju se vršijo po sledečem redu: V četrtek» dne 7. , januarja 1926, okrajni zbor delegatov (zaupnikov) ob 10. I uri v S t. Lenartu pri Arnušu. V nedeljo, dne 3. janu- ¡ «rja, ob 8. uri dopoldne v S v e č i n i. V petek, dne 8. ja- ¡ nuarja, ob 9. uri predpoldne pri Sv. Rüper tu v Slov. j gor. V petek, dne 8. januarja ob 3. uri popoldne vBren-govi V soboto, dne 9. januarja, ob 9. uri dopoldne o | Spodnjih Žerjave!h. V nedeljo, dne 10. januarja, ob uri predpoldne pri Sv. Benediktu v Slov. gor. i V nedeljo, dne 10. januarja ob .pol 11. uri predpoldne pri Sv. A n i v Slov. gor. V nedeljo, dne 17. januarja, ob 10. . uri dopoldne v S p o d n j i S v. K u n g o it i,
V St. Ilju v Slov. gor. je imel poslanec Franjo Žebot i na Štefanovo dobroobiiskaino zborovanje. Naša stara trd- , njava dobro drži. Ni nas mogel premotiti oni, ki je pridigo-val; da naj namesto vinske trie sadimo črešnije; tudi »re- i pa«, katero so sadili ob volitvah radičevci, ni pognala nobenih korenin. Ljudstvo proklinja radičevce, kateri sedijo v vladi in glasujejo za davite Mladi možki pa posebno zamerijo radičevcem, ko so v Beogradu govorili in predlagali, da naj bi moški bili celo življenje pod vojaško dolžnostjo. Vsi pravijo: Kje pa je zdaj tista Radičeva republika? bi i\a shodu smo marsikaj zvedeli, kar nam je bilo dozdaj nejasno. Zakaj vlečeta Pašič in Radič sedaj skupaj, tudi vemo. A imi se v ta j arm ne damo vpreči!
Veselo poročilo iz Rač. Naša vas je ena največjih na Štajerskem. K nam prihajajo iz Maribora večkrat rdečkarjii, a zadnji čas tudi tački, ki so plačani bodisi od velesrbske radikalne, samostojno-demokmtske ali pa žalostne Radiče-ve stranke. Ali mi Račanci smo tiči! Mi imamo svoje muhe. Z nobenimi od teh ne gremo. Po ogromni večini smo v naši in v sosednjih vaseh pristaši Slovenske ljudske ««tränke. Seveda nekaj koštrunov mora biti povsod. Ali pri nas je 'takih, ki bi trdili, da je bela barva črna, ali da je
LISTEK. Džungla.
Roman iz afriških pragozdov, jfcnglefcki spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. j
11
»Nikdar se ne bova več srečala v življenju —. Nt nama bilo usojeno —!« je vzdihnila, skrila navesek v j nedrije in počasi vstala.
Pa glasno je kriknila, kolena so se ji zašibila, vsa kri ji je planila k srcu in v nemem strahu in iznena-denju se je sesedla nazaj na klop.	1
Na stezi, komaj par korakov od nje, je nekdo stal —.
Visok človek, vitke postave, širokih pleč in čudno zarjavelega obraza —.
O —, in ta obraz —!
T r z a n , I n e in C a n 1 e r.
»Ine —!«
Vsa se je tresla.
Z velikimi, plašnimi, začudenimi očmi je gledala zagoreli obraz.
Kako dolgo je že stal tukaj pred njo in jo opazoval —? In kako je prišel sem —? On —!
Pozna jo —!
Pa saj ni mogoče —!
Preveč se je zagledala v pobledelo. sliko, ki mu je tako zelo podobna —! Sedaj pa jo motijo oči —! Sanja —I
Saj ni mogoče —!
vrana miš, prav malo. Naš g. župan in g. Sennko nas vodita in skoro vsi smo pristaši Slovenske ljudske stranke. Sedaj agitiramo od hiše do hiše za »Slovenskega Gospodarja.« — G. urednik, ko bi bih Vi videli, kak lep shod smo imeli v pondeljek, dne 21. t. m, pri našem Brglezu. Pod predsedstvom g. Sernka smo se zbrali, da poslušamo naš poslanca gg. Žebota in F a 1 e ž a. Odkrito povedano: tako zanimivo je bilo, da bi ju bili poslušali še nekaj ur. Sedaj vsaj vemo, kak tič je Radič. Pri nas že ne bode cvetela pšenica zanj. Mi tu na Dravskem polju smo pre-frigani, da bi nasedli na njegove limanice. Našim poslancem smo se zahvalili za res zanimiva poročila. Edini radi-čevec pa ni imel sreče. Njegovi »okrogli plohi« so mu splavali po vodi. Brez plena se je žalosten vračal okoli pol noči domov. Mi Račani pa ostanemo, kakor smo bili: Enega srca ene misli!
Slovensko žensko društvo v Mariboru, ki pomaga Zgodovinskemu društvu zbirati starine, se zelo zanima tudi za stare peče, ki so je pred kakimi 60 leti še nosile ženske. Gre se tukaj za vzorce, ki so všiti v peče in prastari, ker so se posnemali od roda do roda, in narodno pristni. Slovensko žensko društvo hoče poskrbeti, da bi ta narodna umetnina ostala ohranjena. Prerisalo bo vzorce na papir; vrhtega še bo iz posameznih delcev sestavilo nove vzorce, vse skupaj pa izdalo, da bo imelo naše ženstvo, ki se bavi z ročnim delom, za to-le pristne narodne predloge. Zato naj pač vsak, ki hrani staro pečo, jo ponudi Slovenskemu ženskemu društvu v Mariboru.
Umrla je v Mariboru, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, Roza Laih, mati okrajnega cestnega mojstra g. Franca Lajh. Preselila se je z možem od Male Nedelje v Maribor, kjer je podlegla srčni bolezni. Pogreb je bil dne 19. t. m. ob pol petih popoldne na mestno pokopališče na Pobrežju. Udeležila se ga je Krščanska ženska zveza z zastavo. Za krsto so žalovali mož, sin in sinaha Pri. odprtem grobu se je poslovil od pokojne vlč. g. stolni vikar z govorom: »Dobro in sveto je, za mrtve moliti.« Pokojna .je bila tretjerednica in članica Krščanske ženske zveze. Bodi ji lahka zemlja in večna luč naj ji sveti!
Usmiljenim srcem! Otrok brez staršev, pol leta star, ženskega spola, se priporoča dobrotijivim srcem! Kdor bi se ga hotel usmiliti, naj se oglasi v župnijskem uradu v Št. Janžu na Dravskem polju, pošta Ptuj.
Razno iz Gomje Radgone. V pondeljek, dne 21. t. m., smo v veličastnem sprevodu v spremstvu osmih duhovni, kov položili k večnemu počitku župnikovo gospodinjo gdč. Ano .Lešnik. Pokojna je bila v svoji službi izredno skrbna in zvesta^ Stregla je že župniku Štraklu, pozneje pa nad 20 let župniku Kocbeku. Živo vero, s katero je v mladih letih kot cerkvena pevka popevala v čast božjo, je ohranila celo življenje. Prav iz te vere je črpala tudi občudovanja vredno udanost, s katero je prenašala hudo enoletno (trpljenje v bolniški postelji. Bodi Vsemogočni njen dobrohotni Plačnik! — Tukajšnja Dekliška zveza vprizori na Kraljevo popoldne po večernicah» v posojilnični dvorani štridejansko igro »Junaške Bdejke.« Vabimo k obilni u-deležbi!
Cerkvena slovesnost v Čadramu. Dne 20. t m. smo
sklenili z veliko slovesnostjo sv. misijon» prvega po 46 letih. Vodili so ga preč. gg. oo. jezuiti iz Ljubljane ob prav veliki udeležbi vernikov. Višek sv. miisijona je bila v četrtek zvečer procesija z najsvetejšim po krasno razsvetljeni Oplotnici, pri kateri so nosili verniki goreče sveče.
Požar v Majšpergu. V soboto zvečer okoli 9. ure je začeto goreti gospodarsko poslopje mladega posestnika g.
Vincenca Turlkuža v Majšpergu. Ker so poslopja tikoro* se je čuditi pri tolikem vetru, da se ni ogenj razširit še ju-druga poslopja. Zahvaliti se je domačemu ljudstvu^ ki je
od vseh strani prihitelo in požarni hrambi, ki je iz skoraj eno uro oddaljenega Sv. Lovrenca na Dravskem polju še precej hitro bila na kraju nesreče. Zgorela mu je vsa krma, vsakovrstni stroji, koleselj in drugih reči. Zavarover. je baje še bolj po starih cenah. Bog mu pomagaj in dobri ljudje!
Smrt blage žene pri Sv. Rupertu nad Laškim. Pri nas
je dne 8. t. m. umrla v 61. letu svoje starosti daleč naokoli znana žena Frančiška Maček in mati sedmerih otrok, od katerih še trije živijo: dva sina na Njivcih in hčerka„ omožena v Galiciji pri Žalcu. Naj v miru počiva!
Novice iz Št. Jurija ob južni žel. Na občnem zboru tukajšnje Kmetijske podružnice v nedeljo, dne 13. t m., sc bili izvoljeni kot delegati za glavni občni zbor vsi trije odlični pristaši naše stranke in sicer res tudi pravi kmetje. Ko bi vse podružnice jednako storile, bi se razmere pri Kmetijski družbi kmalu spremenile in kmetje bi lahko boli gotovo pričakovali od nje istih ugodnosti, ki bi morale bdiL — Započeto delo z nabiranjem za veliki zvon je zopet začel nadaljevati naš vrM č. g. kaplan Bezjak, ki hoda seda» po fari od hiše do hiše. Nabranega je že lepa svota okrog 30.000 dinarjev. Upamo, da se bo v prihodnjem letu Izpolnila vroča želja vseh faranov, da bo o Veliki noči že farne cerkve veliki zvon vabil ljudi k vstajenju. — Preteklo nedeljo se je tudi pri nas več ljudi ponesrečilo na ledeni cesti.
Kaj nam poročajo iz Šmartna v Rožni dolini? Ker
že krog in krog nas z novimi zvonovi trijančijo, sestavil « se je tudi pri nas odbor, ki dela z največjo gorečnostjo^ i V spomladi moramo imeti nove zvonove, ta klic pod-I žiga darovalce in nabiralce. Bag daj svoj blagoslov! — 1 Ko ob koncu leta mislimo na one, ki jih je Vsemogočni j poklical v večnost, čutimo pač najbolj izgubo »Žoš-j metove mamice«, ki je bila prejšnji mesec pokopana
tukaj redko slovesnostjo. Prihitel je iz Celja g. Bervar j s svojimi učenci, ki so pred hišo in na pokopališču zapeli dve lepi nagrobnici. Domači gospod župnik pa je , izredno veliki množici slikal ob odprti jami prelepi zgled rajne, ene najboljših naših žen in mater, ki je s svojo ginljivo pobožnostjo in vestnostjo tako zvesto služila Bogu, s svojo radodarnostjo in postrežljivostjo pa tudi ljudem. Obilne solze ob grobu so pričale, da se vsi, zlasti še reveži zavedajo, kaj jim je bila umrla. — Vsaka poštena hiša bo v novem letu naročila »Slov, Gospodarja« in »Glasnik presv. Srca Jezusovega«, take> smo sklenili na več sestankih.
Smrtna kosa. Pri Sv. Urbanu v Slov. gor. je bita težko prizadeta rodbina Kramberger v Skrinjarih. Dne 16. t. m. je izgubila moža, očeta in dedeka. Po sedemtedenski mučni bolezni je dvakrat previden s sv. zaikramenti mirno v Gospodu zaspal 821etni Kramberger. Pokojni je bil marljiv in skrben gospodar, vzgleden mož, dober oče, priljubljen pri rodbini, sosedih in znancih, ki so mu v velikem številu izkazali zadnji pozdrav s spremstvom na pokopališče. Bil je vedno vzgleden pristaš SLS ter zvest naročnik našega lista Svetila blagemu možu nebeška luč!
Poročilo od Sv. Marjete pri Rimskih toplicah. Da politično nasilje kaj prida ne prinese, o tem smo se lahke prepričali Šmarjetčani letošnje leto. V mislih imama tukaj naše samostojne demokrate. Dne 1. februarja so demolere-tje, okrog 15 po številu, onemogočili našemu kandidatu dr. Gosarju shod, katerega se je hotelo udeležiti okrog 150 mož-volilcev. Posledica tega je bila, da so deroč»
Toda pozna jo —! Po imenu celo —!
Nehote so se ji izvile besede:
»Ti si —? Vi ste —?«
»Da, jaz sem!« je odgovoril francoski. »Tisti, ki vam je dal zlati navesek —.«
Stopil je bliže.
»Dovolite, da govorim francoski! Francoščino sem se najprvo učil. Sedaj se učim angleški. Pa še ne znam dobro.«
Njen strah se je umaknil neznanemu čudenju. Srce ji je burno bilo. Lica so ji gorela. Čutila jih je in v ljubki zadregi je iskala vsakdanjih besed, da bi mu skrila svoja burna čuvistva.
»Ampak — kako je mogoče?«
Prijeten smehljaj se je razgrnil po njegovem moško lepem obrazu. Njegove oči so iskale Inine oči in pripovedovale o ljubezni in sreči, njegova usta pa so govorila vsakdanje vljudne besede.
»Čudite se, gospodična, kajne, da vidite pred seboj mesto divjega, mutastega gozdnega divjaka — pa vljudnega pohlevnega gospoda, oblečenega po najnovejšem pariškem kroju in ki povrh govori celo francoski in razume angleški —! 'Pa to je dolga povest, ki vam jo bom pozneje pripovedoval —.
»Neverjelno —!« se je resnično čudila. Oči se ji kar odmaknile niso od njegove vitke, krepke postave, zaman je umikala pogled.
Strah jo je popolnoma minil. Tako mirna je bila, tako prijetno zadovoljstvo jo je objelo, srečna je bila.
Pa tudi brezmejna radovednost se ji je oglasila.
»Ampak — k iko ste me našli? Tule v skritem gozdu —! Kako ste prišli semkaj iz — iz Afrike?«
»Saj ste mi napisali svoj naslov! Ne veste več —? V pismu na gospoda Arnota!«
Živo je zardela. Vsa v zadregi je hitela:
»Ubogi gospod Arnot! Ali še živi?«
»Seveda!«
»Pa zakaj se nista vrnila tistikrat?«
»Ves je bil ranjen. Dober teden se je zdravil džungli.«
»Ah —! Saj sem pravila kapitanu, naj še počaka sc odhodom, gotovo da se je Arnotu kaj pripetilo!
In prišli ste h koči, pa je bilo prepozno —! Pravili so, da ste šli k črncem, da ste njihovega rodu — U
Nasmejal se je.
»In vi ste jim verjeli —?«
»Oh ne, gospod —, gospod —? Kako vas naj imenujem —?«
»Trzan —.«
»Trzan —?« je vzkliknila. »Trzan —! Torej ste e»a. in ista oseba z lastnikom koče —! O, mislila sem si tako*
Torej ste vendar že tistikrat znali angleški —! Listič na vratih je bil vsaj angleški pisan. Kako pa da sedaj —?«
Spet se je smejal.
Tudi to je dolga povest! Dejstvo je, da sem tistikrat znal samo pisati po angleško, govoriti pa ne. Šele Arnot me je učil govoriti. Pomoloma pa najprvo po francosko.«
Umolknila sla za trenutek.
Ine je po strani gledala Trzana.
Kolika izprememba, pa v tako kratkem času! In vendar, — vkljub vsej veliki izpremembi še vedno isti dobrosrčni, plemeniti obraz, iste rjave, velike, poštene oči kakor nekdaj v daljni džungli —! In niti pariška modna obleka ni mogla zatajiti izredno krepke rasti, mogočnih mišic in silnih moči —!
»Škoda lepega mladega junaka!« si je mislila, pa pravzaprav sama ni vedela, zakaj bi ga naj škoda bilo —.
Temo bodočnosti
prodreti nam ni usojeno, ali to je gotovo, da bodočnost j
nervtoamh, nespeoih in lahko razdražljivih ne more biti	j prijetna, ako pravočasno ne mislijo na jačanje in pomke*- ; nje svojih živcev. Umivanje in drgneivje z že 27 let pri- I
kratje izgubili precej glasov. Po volitvah so hoteli demo-kratje in so deloma tudi pokazali svoje maščevanje radi poraza pri volitvah nad našimi somišljeniki, železniški čuvaj Ulaga je moral1 dz Rimskih toplic v Grobe In o. Seveda je prišel «nazaj sedaj na jesen, vendar ima občutno šikodo, ker je pri selitvi prodal svoje gospodarsko orodje. Omeniti je treba, da niso posehno značajni naši' demokrat je, med tem ko so skoro vsi v privatnih pogovorih obsojala Ulagovo premestitev, je bilo vendar znano, da so ravno sami zahtevali njegovo premeščenje! Tudi veliko drugih,. j kakor so se neka/t en demoGcratje hvalili, bi bilo od tukaj , morali iti v stran radi tega, ker nočejo trobiti v demokrats j ki rog. To je torej tisto veliko delo naših demokratov za 1 ljudstvo. Danes že gre demokratska stranka v franže, 'ker ! stranka, katera ne more kaj drugega pokazati, kakor pre- : ganjanje drugače mislečih, ni vredna, da živi!
Okrajni zaupini shod SLS za ormoški okraj se vrši v sredo, dne 5. januarja, ob pol 10. uri dopoldne v Or- I možu v Katoliškem domu. Krajevne organizacije or- j moškega okraja, pošljite svoje zastopnike v čimvečjem ' številu!	j
čuden pogreb. V deželi Hadžiloja so imeli prečuden j pogreb. Naprej jo je mahal faritalin, ki je imel dolg drog in na drogu »Kmetijski list«. Za njim je šel debel mešetar, zavit v kosmat kožuh. Krsta je bila pokrita mesto z lepimi venci, z raznimi brezbožnimi listi; čital si lahko naslove: »štajerc«, »Domovina«, »Tabor« itd. Ko so pogrebci položili mrliča v grob, so mu postavili še znamenje z napisom: Tu počiva naš zvest naročnik in citatelj. Dragi bralci »Slov. Gospodarja«! Ali si želite tudi vi podobnega pogreba? Menda ne. Slab list bo slaba legitimacija za nas, ko bomo potrkali na nebeška vrata. Sv. Peter nam bo rekel: Nisi iz moje črede; po-«nam svoje ovce, toda tebe nisem videl med njimi. — Toda pustimo šalo na stran. Resnica je, da je tudi naročanje in čitanje protiverskega lista greh proti prvi božji zapovedi, naročanje in podpiranje krščanskega časopisja pa dobro dejanje, praktična ¡krščanska vaja. V krščanskem duhu pisan časopis smeš roke dati tudi nedolžnemu otroku, brezbožne liste skriva sam oče pred svojimi otroci. Podpiranje dobrih listov nam bo dalo sladko zavest, da smo hodili pravično pot. To zavest »elimo vsem. Zato pa se okleniti vsi našega krščanskega • časopisja! Po brezbožnih nazorih je lahko živeti, po krščanskih načelih pa sladko umreti. In to je želja in tudi cilj vseh in vsakega. Bog živi vse naše prijatelje in naročnike!
Smrtna kosa v šmartnem pri Slov7. Gradcu. Dne 3t>. t. m. ravno na Božič nas je zapustila vzgledna Tu-ričnikova mati iz Golavebuke. Dolgo je bolehala. S krščansko potrpežljivostjo je prenašala svoje trpljenje, ©ila je znana daleč naokrog, predvsem planinci, ki so romali na Kopo, jo bodo zelo pogrešali. Bog povrni bla-§i materi v nebeški domovini.
Iz društvenega gibanja v Makolali. Prav redko se jglašaino Makolčani po časnikih. A nekatere novice vendarle naj izve zunanji svet, zato jih priobčujemo: Naš Društveni dom je bil v tem letu popolnoma prenovljen. Zunaj renoviran, a znotraj prav primerno in okusno preslikan. Vsa slikarska in pleskarska dela je na občo zadovoljnost izvršil g. Kvas iz Poljčan. A tudi društveni oder je preurejen. Dobili smo lepe nove kulise, ki bi bile v čast tudi večjim odrom. Za vse to pa gre zasluga slavnemu odboru naše Posojilnice, predvsem njenemu načelniku, p reč. g. župniku Fr. Šegula. Bodi mu tukaj izrečena javna zahvala za vse, kar je storil za našo mladino. — V že prenovljenem Društvenem domu smo 8. decembra obhajali Slomškovo slav-tiost. Veleč. g. kaplan Srečko Vršič je v celournem predavanju obširno govoril o življenju in delovanju velikega Slomšeka. Sledile so deklamacije raznih primernih pesmi, tudi nekaj Slomškovih, vmes pa je naš dobro izvežbani pevski zbor pod vodstvom g. kaplana prepeval izključno Slomškove pesmi. — Na Štefanovo je naše Prosvetno društvo uprizorilo igro »Mlinar in njegova hči«. Igra je za naš oder in naše igralce bila gotovo težka. Reči pa moramo, da so igralci brez izjeme vsi častno rešili svojo nalogo. Mnogi inteligenti, ki so predstavi prisostvovali, se niso mogli dovolj načuditi, kaj zmorejo kmečka dekleta in kmečki fantje. — Na splošno željo se predstava ponovi na Treh kraljev dan. Kateri ste bili zadnjič zadržani, pridite!
Snu! v Št. Ilju pri Velenju. Dne 22. decembra je umrl tukaj 16 letni mizarski vajenec Franc Tepež na vnetju možgan. Trpel je silne bolečine. Isti dan je umrla Alojzija Triglav, žena kolarskega mojstra, po dolgi in hudi bolezni, katero je voljno prenašala. Rajna Lojza j je bila iz znane Adamove hiše in daleč na okrog iskana šivilja. Rak na jetrih jo je spravil šele 44 letno v grob.
Vlom in tatvine v gornjeradgonskein okraju. Neprijetno razpoloženje po minulih božičnih praznikih in najbrž prazne listnice so v noči od 27. do 28. decembra napotile neznane zlikovce do vloma v trgovino Jožefa Herman v Očeslavcih. žvenketanje šip na oknu in vžgana vžigalica prebudi v trgovini spečega brata gospe Herman. Ker se ta na omenjeni ropot takoj dvigne, sproži eden iz repetirne pištole strel skozi okno, kateri ga pa k sreči ni zadel. Lopovi videvši, da bi se hitro, dalo poklicati pomoč, zbežijo in se ne more beležiti druga škoda nego pobite šipe. Tem huje so pa gotovo isti lopovi gospodarili isto noč v kake pol ure oddaljeni trgovini Sever v Ivanjcih. Izdrli so okno ter odnesli raznega
tljiuiAjenim domačim sredstvom »FetNerjevim« blagodiše-čim »BlsaflujdoanK icmiruje, daje zdravo spanje, krepi živce in mišičevje, olajšuje bolečine v glavi, zobeh in licu ter se izkaže zaviraj kot izvrsten kosmetikum. Vedno zopet slišimo hvaliti FeUerjev »Blsafltrjd kot zanesljivo domače sredstvo zoper revmatične bolečine. Močnejši in boljega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki
blaga in denarja v vrednosti, katera še ni ugotovljena. Te novice so vznemirile ljudi, še bolj pa oblasti, ki pridno poizvedujejo za storilci.
Zofiet ponarejevalci denarja. Nedavno je celo Dravsko polje in Maribor razburjala aretacija ponarejevalca denarja Potočnika in njegovih številnih pomočnikov. Te dni so slučajno blasti dobile v roke še mnogo opas-nejše tiče. V Novi Gradiški, malem mestecu Slavonije, sta se pred Božičem pojavila dva elegantna tujca ki jih nihče v mestu ni poznal. Nobene sumljivosti ne bi bila vzbudila, da ni eden od njih nedostojno razžalil županove hčerke; ki je to povedala očetu. Župan se je pritožil na policijo, ki si je hotela na to oba tujca od bliže pogledati. Policijski stražniki so dobili nalog, da oba privedejo na policijo. Med potom sta oba neznanca policajem pobegnila in dosedaj ju še niso mogli najti. Preiskali so nato njune kovčege in v velikansko začudenje vseh našli v njih ogromne množine ponarejenega denarja — tisbč dinarskih bankovcev, za skupno 7 mil. 600.000 dinarjev. Ogromno svoto sta oba neznanca najbrž pritohotapila preko meje iz Madžarske ter skušala pri nas denar spraviti v promet. Dosedaj se še ni pojavil noben omenjenih tisočakov v prometu in policija upa, da ji je padla v roke cela svota, prenešena preko meje. Denar je bil najbrž izdelan v Budimpešti, kjer obstoja cela industrija za inozemske valute, za katerQ ve cela javnost, da je v rokah madžarskih fašistov ali »Pro-bujajočih se Madžarov«. Tu so bile ponarejene čehoslo-vaške krone in zadnji čas francoski bankovci po 1000 frknkov.
Iz življenja naših rojakov v Franciji. Čitatelji našega teta, ki bivajo v Franciji kot delavci, nam pošiljajo česio-krat dopise, v katerih popisujejo rojakom v stari domovini svoje življenje in svoje težave. Naših rojakov v Franciji je zelo veliko število; hvala Bogu, v narodnem in verskem otziru se nam še dosedaj niso odtujili. Ostali so še vedno zvesti Slovenci 'in dobri katoličani. Imajo svoja slovenska katoliška društva, v katera prav pridno zahajajo ter se zabavajo v svojem materinem jeziku. Splošno veselje je sedaj zavladalo med njimi, ko so dobili svojega slovenskega duhovnika, e. g. Franca Gornika, katerega jim je ma njihovo prošnjo poslal btagonaklonjeni knezoškof ljubljanski. Sedaj 'imajo vsako nedeljo v dveh največjih slovenskih naselbinah slovensko sv. mašo; zjutraj ob pol devetih je sv. opravilo v Lienimi, ob 12. uri pa v pet železniških postaj oddaljenem Les Mineš Bruay. V Franciji od dne do dne narašča draginja, ne samo pri živilih, ampak pri vseh stvareh. Draginja narašča, doMad pa delavci ne dobivajo. Letos so imeli naši rojaki prvofcrat svoje slovenske pol-nočnice, pri katerih so prvič na Francoskem donele slovenske božične pesmi. Marsikateremu so zaigrale solze v očeh, ko je taiko daleč od svojega rojstnega doma praznoval Božič. Dne 4. decembra so imeli naši rojaki veliko slavnost. Blagoslovljena je bila nova cerkev sv. Petra. Dan 4. decembra se praznuje sploh po celi Franciji kot velik rudarski praznik in vse delo v vseh rudnikih tega dne počiva. — Naši rojaki nameravajo meseca maja 1926. leta prirediti skupno romanje v Ra henbirrg. Romanje nameravajo priredili slkupno iz vleh krajev Lotaringije; iz Lienina, Bruaya, Pas de Calaisa. Za Novo leto pošiljajo vsem rojakom v 'domovini iskrene pozdrave ter jim kličejo: Na svidenje v našem lepem Rajhenburgu!
Katastrofa v Tihem oceanu. V Tihem oceanu se je nahajal med številnimi drugimi otoki majhen otocič Lap. Pred vojno je bil last Nemcev, po vojni so ga pa zasedli in obdržali kot last Japonci. Vsega prebivalstva na otoku je bilo okrog 8 tisoč, večinoma sami črnopolti domačini, nekaj belcev in nekaj Kitajcev in Japoncev. Domačini so živeli brezskrbno življenje — zemlja v teh vročih krajih rodi brez obdelovanja. Tujci — Evropejci in Kitajci — so pa bili po večini trgovci. Pretekle dni pa je zadela otok strašna usoda. V Tihem oceanu včasih divjajo strašni viharji, z druženi s podmorskimi potresi. Taka katastrofa včasih pogoltne cele otoke. In ta usoda je zadela tudi otok Lap. Zadnje dni pred Božičem je divjal na Tihem oceanu strašen vihar, ki je trajal mnogo dni. Ko se je morje pomirilo, se je pričel zopet promet z ladjami. V grozo so opazili mornarji, da otoka Lapa ni več nikjer. Na mestu, kjer bi moral otok stati, se je razprostiralo morje. Otok je izginil skupaj z vsemi, živimi bitji v morskih globinah. Nihče od prebivalcev ni strašne katastrofe preživel, da bi opisal strašno usodo otoka in njegovih prebivalcev.
Srečo dosežeš v novem lclu samo, ako naročiš, srečke bogate loterije Katoliškega prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami, ki stanejo samo 5 dinarjev in s katerimi lahko zadeneš krasne dobitke.
Ne samo voda in solnce, ampak tudi milo je predpogoj vsake uspešne žehte. To milo je »Gazela«, katerega dobite v vsaki trgovini.
Ravnokar je izšel v založbi Oglasnega zavoda Vinko Kovačič v Mariboru, na 120 straneh »Gospodarski koledar« za leto 1926 z zanimivo vsebino, namenjen v prvi vrsti gospodarskim 'krogom. Razpošilja se proti vpošiljatvi 7 din. na vse strani.
Ce je hladno, vsak misli na zimo, treba se je preskrbeti s tem in onim, pa po možnosti z malim denarjem do» Stl in dobro kupiti. Kdor si pa hoče z malim denarjem dosti nabaviti, mora ceno kupiti. To bi pa prav gotovo vsak rad .zato bomo kar povedali vir za cenen nakup raznega sukna, volne, odej, konjskih koc, barhentov, platna, klobukov, perila, sarr oveznic, nogavic itd. itd Franc Mastek,
specrja&ni steklenici za 63 din., 12 dvojnatih aii 4 speoi* jadne steklenice za 99 din., 36 dvojmatih ali 12 spedjakiih steklenic za 250 din., že obenem z zabojem ki poštnin»
razpošilja po povzetju ali proti vnaprej poslanem denarju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Eisatrg 341, Hrvatska. — Posamezne steklenice »Elsafhijda« po 10 din. v lekarnah in sorodnih trgovinah.
t
Maribor, Glavni trg 16. Kadar se mudite v svrho nakupa v Mariboru, naj nikdo ne pozabi obiskati te tvrdkel
RESOLUCIJE SHODA SLS V HOČAH PRI MARIBORU.
1.	Zborovale! soglašajo s politiko Jugoslovanskega kluba, mu izrekajo zaupanje in pozivajo, naj vztraja v. boju za pravice in svobodo slov. naroda.
2.	Protestiramo zoper nameravano znižanje eksistenčnega minimuma ter zahtevamo, da se isti poviša vsaj na 15.000 D ter da se lestvica bere v dinarjih namesto v kronah in da se ne pobira nobenega pribitka na dohodnino. ►
3.	Uvedejo naj se zopet davčni plačilni nalogi.
4.	Pristojbine za vročitev opomina o eksekucijskem postopanju naj se opusti. Za rubež naj znaša pristojbina samo 1 paro na 1 I) zaostanka.
5.	Najodločneje protestiramo, da se okrajnim za-stopom in občinam ne izplačujejo doklade, ki jim gredo ter zahtevamo ,da vlada izplača takoj svoj (državni)* prispevek za okrajne ceste, ker je krivično, protipostavno zadrževati ta prispevek in jemlje tako ravnanje zaupanje v drž. upravo, ki na eni strani zahteva brezobzirno pretirane davke, sama pa svojih postavnih obveznosti ne izpolni.
6.	Gospod minister Radič je v Ljubljani rekel, da je nemogoče, da bi Hrvatje in Slovenci tako malo davkov plačevali, kakor danes Srbi. Take besede bijejo v; obraz pravičnosti in enakopravnosti, zato jih obsojamo kot žaljive in krivične ter zahtevamo izenačenje davkov.
7.	Izrekamo slovesno, da smo solidarni s svojimi škofi v boju za pravice cerkve in vere v naši državi zlasti za versko šolo.
8.	Davek za poslovni promet se naj zniža na polovico; davek na ročno delo se naj takoj odpravi.
9.	Mali obrtniki, ki se bavijo s popravili, blago pa izdelujejo in predelujejo samo naročilih, naj bodo oproščeni poslovnega davka, četudi imajo nad 2 pomočnika (brez ozira na število vajencev).
10.	Ker je tekom let most državne ceste skozi ka-. terega teče hočki potok voda skoraj do vrha zasula in vsled tega voda ne more zadostno odtekati, zahtevani» kot nujno potrebno, da se most razširi (poveča).
11.	Fala z novim letom poviša ceno za električno luž-za 50—60 odstotkov, ne da bi navedla razloge; ker smatramo to kot neopravičeno izžemanje kmetskega prebivalstva — pravičnih vzrokov za to zvišanje ni, — zato protestiramo zoper to povišanje.
12.	Zahtevamo, da se postaja Hoče razširi v tovorno postajo.
13.	Naša brezpogojna zahteva je, da ostane sloven^ sko vseučilišče v Ljubljani celo in neokrnjeno.
14.	Vsi stanovi, delavski, trgovski in obrtni, notarski, advokatski, zdravniški imajo svoja postavna stanovska zastopstva, samo najvažnejši in najštevilnejši kmetski nima nobenega zastopstva — ker Kmetijska, družba se po svojem ustroju iz dobe Marije Terezije ne, more smatrati za to — zato zahtevamo kot nujno zahtevo, da se uzakoni čimprej kmetijska zbornica z odločilnim vplivom pri zakonodaji.
Dopisi
Sv. Križ pri Mariboru. Na Štefanovo smo priredili l£5ietnico Slomškovega rojstva s primernim nagovorom o njegovem delovanju za blagor našega naroda, posebno pa še za nas, ki stanujemo ob severni meji. Naša vrla dekleta pa so nam podala 'krasen igrokaz »Dve materi« in sicer tako dobro, da so biili gled.- 'ci pri. nekaterih prizorih do solz ginjeni. Ljubki prizori, kakor molitev Ljudmile precl Marijino kapelico, zlasti pa še, ko v svoji žalosti vzame Mariji Jetzuščka, dokler rji ne vrne hčerke, prelepa pesen» Olge v ječi, njeno neustrašeno zaupanje v Marijo, se vtisnejo vsakomur neizbrisno v spomin in srce. Da bodo ta Jepo igro videli tudi tisti, ki jim ni bilo mogoče priti na Sta fanovo k nam, jo ponovimo v nedeljo, dne 3. januarja.
Št. Ilj v Slov. gor. Prosvetno društvo v Št. Ilju v Slov, gor. priredi v nedeljo, dne 3. januarja, ljudsko 'igro v štinihi dejanjih: »Stari in mladi.« Sodeluje tudi moški pevski zbor. Pridite! — Odbor.
Bistrica pri Rušah. Prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo, dne 3. januarja, v gostilni g. Ljiud. Rottnerja plesni venček s srečalovom. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina 5 din. Za obilen obisk prosi — odbor.
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Ušesa nas že bolijo in žep je dobil že siušico od same novoletne godbe. Vsak -trenutek se priklati par piskačev, ki imajo usta poLna novoletne sreče, grlo pa polno novoletne žeje; z eno roko pritiskajo na svoje inštrumente, drugo pa ti pomolijo pod nos, češ: Dajte, dajte, sreča ni zastonj! Sicer smo jim letos precej znižali tarifo, zadovoljni so že tudi z manjšim darom. Vendar pa ta berač i ja ni prazno delo, v enem tednu se nabere precejšnja svota. Kaj, ko bi tudi ti, ljubi »Slovenski Gospodar«, vtzel einkrat velike citre ali hreščečo harmoniko in bi šel v novem 'letu nabirati po hišah nove naročnike?!? Za godbo dajo ljudje vse. Če prideš s kako nabiralno polo, vidiš le kisle obraze; očka drži že za kljuko, da zaloputne vrata pi- d teboj, marrnka hiti v kuhinjo, nima časa te poslušati; in vendar ne prosiš za več kakor za 8 dinarjev za
Naj kancem leta vsak priseže. Da z novim letom se zaveže Uživati na zemlji raj In piti pravi »BUDDHA«-čaj!
cate tri mesece; če nese gospodinja na trg v Maribor samo tri litre mleka, plača lahko s tem vso naročnino za K leta. Pride pa godec in zaškripa trikrat iva harmoniko pred hišo, miu padejo lepi dinarčfci v (klobuk in celo njegovo delo traja samo 5 minut Toda, kaj si hočeš, ko je pa celi 6vet ^norišnica! — Zdravi smo še vsi, zmrznil tudi ni noben v grozni zima. Zato ima pa naše hraikvo društvo toliko posla, da .ubogi .knjižničar le z veliko težavo ustreza vsem knjigoželjnim članom, ki prihajajo v društveno sobo nedeljo za nedeljo po razne povesti in kratkočasne potopise. Da le knjige ne bi bale tako silno drage! Hvaležni moramo biti posojilnici, da nam je letos podarila večjo svoto za nove knjige; nekaj desetakov je vrgla tudi jesenska igra, tako da je društv-o moglo kupiti nekaj novih del; zahvaM se moramo tudi odbornikom in blagi dobrotnici v Ptuju za lepo število darovanih 'knjig. Upamo, da bodo tudi člani za izposojevanje radi plačali majhno odškodnino, ki bode zopet služila za nakup novih del — Iz srca želimo, da ostanejo vsi stari naročniki našim ¡krščanskim in kmetskim listom tudi v novem letu zvesti in da pristopi še mnogo novih; saj ne stane ena številka »Slovenskega Gospodarja« več kakor pol žemlje ali pol kupice vina, toliko si pa lahko oditrga še vsak berač. Bog živi vse stare in nove naročnike!	t
Svetinje pri Orm»žu. V preteklem tednu je umri o-sknbnik grofovskih vinogradov Peter Rojs, bivši, kandidat sooijaHamobatske stranke. Drugi je umri sivolas starček, že par let popolnoma slep Ivan Zadravec iz Pavlovskega vrha. Rajni je bil zvest pristaš SLS. Svetima obema večna luč!
Sv. Tomaž pri Ormožu. (Slomškova slavnost) S krasnimi besedami nam je v nedeljo, dne 27. t. m. popoldne po veoernicah v posojilnici orisal g. bogoslovec Matija Munda delo našega velikega Slomšeka za našo slovensko domovino, za naš mili, materni jezik. Ob tej priliki je povedal še par besed o dr. Janez Ev. Kreku, kateremu je naša domovina, mila Slovenija tako draga bila, da je ves čas svojega življenja delal in mislil le to, kako bi jo osvobodil jarma ¡naših nasprotnikov, da bi bil Slovenec na svoji zemlji sam svoj gospod. Govoru je sledila žaloigra »Garcia Moreno«, ki se je predstavljala že na predvečer. Občinstvo je z zanimanjem sledilo celi .predstavi ter s tem pokaralo, da ume slediti tudi takrat, kadar je kaj resnega in ne samo šala. Zato zaslužijo naši Orli pohvalo, da so v tako kratkem času in kljub temu, da je dosti vlog, rešili svoje vloge skoraj vsi precej dobro. S tem so pripomogli, da se Je slavnost naših jubilejnih .mož tako krasno iztekla. Bog živi!
Cezanjevci pri Ljutomeru. Bralno društvo vabi na svoj redni letni občni zbor, 'ki' se vrši dne 10. januarja ob dveh popoldne v narodna šoti v Cezar»jevcih z običajnim spore-rlm Pridite vsi, ki ste dozdaj ostali zvesti društvu in ste mu pripomogli zadnji čas do tako lepih uspehov in pripeljite še mnogo drugih na zborovanje. — Odbor.
špitalič. Preblaga mati Zidanšekova Marija se je na praznik sv. Štefana v 63. letu svoje starosti nenadoma ločila od svojih dragih ter odšla v večnost po zasluženo bogato plačilo k svojemu Bogu. Bila je res blaga maiti trinajstim, še sedaj živečim desetim otrokom in dobra zakonska družica svojemu možu Juriru skozi celih 44 let. Gospod je bogato blagoslovil to družino. Izmed vdih, dobrih otrok je Jakob uresničil najsrčnejše želje svoje mamice ter postal duhovnik, ki piodonosno deluje kot kaplan v št Lovrencu v Slov. gor. Josip je visoki državni uradnik, drugi pa so vzorni gospodarji in gospodinje. Nepozabna ranjka je bite res vzorna, krščanska, pobožna, globokoverna duša. Kako ginljj/vo in spodbudno jo je bilo gledati, ko je tottkokrat v gredi svojih otrok pristopila k božji mizi! Še na Božič je v domači cedcvi prejela sv. obhajilo, ki pa je bilo njena popotnica in kot tretjerednica tudi papežev blagoslov. Sledilo pa ¡p je v večnost tudi nebroj dobrih del njene izredne darežljiv osti in milobe. Za vsakega reveža je imeda odprto svojo darežljivo roko, za vsakega žalostnega tolaiitLno besedo. S svojo izredno dobrosrčnostjo si je pridobila srce vsakega, kdor jo je spaanaL Zato pač ni zaplakala globoke žalosti ob njeni smrti le samo domača obitelj, temveč tuidi vse žiupnija in še mnogo drugih znancev daleč na okrog. Dokaz velikega spoštovanja ki ga je uživala ranjka mati pri vseh, Ha so ijo poznali, je bil veličasten sprevod velike množice, kakoTŠnega Špitalič že dolgo ni videl, zlasti pa to, da je iz zgolj naklonjenosti vodil pogreb od hiše žalosti do groba sam mil. g. arhidiakon od Konjic ob asistenci toreh gospodov duhovnikov in enega bogoslovca ter se ob odprtem grobu poslovil od blagopokojnice s pretresljivimi, a vendar tako tolažilnimi besedami, kakor pač zna le on sam, in izrekel žalujoči družini sožalje v imenu cele dekani je. Nato je še zapel žalostinki domači pevski zbor in pa moški zbor iz Loč in Žič. Blagi materi naj sveti večna luč, prizadeti družini naše iskreno sožalje!
Konjice. Delavci naših katoliških prosvetnih organizacij so na praznik sv. Štefana vprizorili ob nabito polni dvorani Katoliškega doma dve igri in sicer: tridejansko »Na dan sodbe« in dvodejansko »Pogodba« Prva je bila pod spretnim vodstvom režiserja tehnično kot tudi v sce-iveriji dobro 'izpeljana. Igralci so rešili svoje vloge v popolno zadovoljstvo gledalcev. Kair iznenadilr so nas pa logar Fr. Debeljak, pastir Jančeik in Ana, žena ubijalca Cest nika, ki je s popisovanjem družinske bede ganila marsiko-gar do solz. Nič manj pa nismo občudovali velikodušnost 5m usmiljenost vdove g. Debeljaikove, ki z grožnjo prisili oholega župana Komna da odstopi od okrutnega dejanja roper ubogo družino Cestnikovo. Slednjič pa še prosi za pomilostitev ubijalca njenega moža samo da vrne z pu-
ščeni iervi in otrokom očeta. Pri šaloagri »Pogdba« so se kljub hrupnemu smehu občinstva opazile nekatere večje pomanjkljivosti, Id jih je pa Gašperan s svojim preobilnim humorjem in gorjanskim nastopom dobro prikril. Svetujemo: Le pogumno z delom naprej! Izobrazujte ljudstvo z dobrimi predstavami in s požrtvovalnim delom v organizacijah. Naj Vam služi ponosna stavba Katoliškega društvenega doma za ljudsko prosveto in pošteno razvedrilo.
Novacerkev. Naše diletantje pokažejo v nedeljo, dne 3. januarja, v vojniški dvorani življenje naših kmetov, pra-dedov in našega plemstva z leta 1429. Novocerkovčani, Vojničani in Frankolčani vsi dobro veste, da so pred več stoletij Turki ropali in požigali v naših krajih stotisoče sinov in itčer ter odpeljali v sužnjost. Vse to bo pokazala drama »Stanko, junak« Zgodovinsko ozadje tvorijo razvaline Lindeškega gradu, grad, ki je bil na mestu sedanje cerkve Device Marije nad Vojnikom in vitanjske razvaline. Sodeluje maledofeka godba z najnovejšimi skladbami. Pevski zbor poje zadnje skladbe iz »Zborov.« Naj noben ne zamudi te prilike. — Odbor.
Videm pri Krškem. Do sedaj sicer nismo veliko pisali po časopisih, pa se tembolj pridno gibljemo. Od raznih pri reditev je bila najpomembnejša »Orlovski tabor.« Naše Izobraževalno društvo se dobro gibl je, a ima težko če zaradi prostorov in tako res ni bilo mogoče, da bi Izobraževalno društvo samo kaj obsežnejšega prevzelo. Orlovska prireditev je napravila na vse najboljši vtis ter upamo, da ne bo dolgo, da se tudi pri nas osnuje orlovski odsek. — V tem letu smo izgubili dva izvrstna delavca in sicer č. g. kaplana Alojza Pavlica, ki si je mnogo prizadeval na prosvetnem polju in pri Izobraževalnem društvu. On nas je zapustil, ker je imenovan za profesorja na državni realni gimnaziji v Murski Soboti. Drugi organizator in strokovnjak na gospodarskem polju g. nadučiielj Janko Knapič je šel v pokoj. Zaradi njegovih velikih zaslug, katere si je pridobil za občino in šolo, ga je imenoval občinski odbor častnim občanom. Ganljivo je bilo dne 8. t m., ko se je šolska mladina .poslovila od svojega bivšega nadučitelja, a občinski odbor mu je v prisotstvu občanov izročil častno diplomo. Bog živi oba!
Sromlje pri Brežicah. Nedeljo pred Božičem smo v šoli občudovali naše šolarčke, kako znajo govoriti, dekla-m krati, peti in igrati. Jako so ugajali mladi vojaki z nastopom in petjem ter pesmica »Naprej zastava Slave!« Tudi hrvatski dvogovor in slovenska Miklavževa in božična igra ste ugajali Glegalcev je bilo veliko število, ki so z glasnim ploskanjem občudovali svoje šolarje. Vsa čast našemu učiteljstvu, ki je vse to priredilo v proslavo kraljevega rojstnega dne. — Teden pozneje, nedeljo po Božiču, pa je naše Izobraževalno društvo na istem prostoru prire-diilo Sloimškodo slavnost. Domači pevski zbor je pod dobrim vodstvom g. Bogoviča zapel Slomškove pesmice. Domači č. g. župnik je opisal Slomškovo življenje, orisal Slomška kot pesnika pisatelja, učitelja in buditelja Slovencev in kot vzglednega duhovnika. Deklamirali so razne lepe stvari. Slovensko ljudstvo moli, da bo Slomšek kmalu povzdigni en na oltar!
Gospodarstvo.
II. VINSKI SEJEM V SREDIŠČU.
Vinarska zadruga «L juto me r-č a n« priredi tudi letos običajni vinski sejem, združen z vinsko razstavo, v eni največjih dvoran v Središču, deset minut od kolodvora. Ta prireditev se bo vršila v torek, dne 19. januarja 1926, ob II. uri predpoldne. Ponujena vina so do tedaj že čista, kažejo svoj značaj in kupcu se ni treba bati, da bo kupil «mačke v žaklju«. Nudila se bodo samo zajamčeno pristna, stara in nova ljutomerska vina vseh vrst in raznih vrhov. Dobite lahko mešane vrste ali sortirana vina, kakor: šipon, rizling, burgundec, silvanec, traminec, muškatni sil-vanec itd. iz Jeruzalema, Kajžerja, Brebrovnika, Litmerka, Koga, Vinskega vrha. Strmca, Ilovca, Gomile itd. Te rastave in sejma se bodo udeležili vsi vinogradniki ljutomersko-ormoškega okoliša. Cene bodo zmerne, nepretirane in kakovosti blaga odgovarjajoče. Zadruga «Ljutomerčan« bo vrgla na trg v svrho reklame 5 vagonov zajamčeno pristnega ljutomerskega vina po 6, 6.50 in 7 D, da doseže namen prireditve, ki obstoji v tem, da spoznajo cejeni odjemalci naša pristna ljutomerska vina na licu mesta, in da se seznanijo s pro-ducenti v svrho nadaljnih kupčijskili zvez.
Inozemcem, katerim konvenirajo radi visoke izvozne carine in prevoznih stroškov izbrana vina, se bodo nudili sortimenti naših vin v vagonskih pošiljatvah, ker bo zadruga zbirala v svojih kleteh «raztresene ude«, kakor pravi pesnik. Tudi domačim restavraterjem in hotelirjem naših zdravilišč in kopališč ter kolodvorskih restavracij se nudi ob priliki tega vinskega sejma možnost, da izrazijo svoje želje in si rezervirajo pri zadrugi njihovim potrebam odgovarjajočo kapljico za sezono.
Železniške zveze so zelo ugodne!
Udeležite se toraj te razstave in sejma in poskusite naša pristna ljutomreska vina na licu .¡esta.
Čebelarska podružnica pri Sv. Andražu v Slov« gor.
ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 3. januarja, ob dveh popoldne v gostilni Tomaža Toš. Dnevni red: 1. Letno poročijo. 2. Vplačevanje udnine. 3. Volitev odbora. 4. Volitev delegata za osrednji občni zbor. 5. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Mariborski božični trg drugi in tretji dan dne 25. in 24. decembra 1925. Prvi dan je prišlo 56, drugi 43, tretji dan pa samo 2 sJaninarja na trg. Cene so bile svinjini navadne, t. j. 20 do 30 din., slanini 24 do 30 din. (na debelo 19 do 20 din.) in drobu 15 do 20 din. 1 kg. Lansko leto je bilo še enkrat toliko sianinarjev na božičnem trgu, pa tudi cene so bile zrvatrvo nižje, to pa zato, ker je bila letos izdana odredba, da noben slaninar ne sme zafclati nobenega prašiča doma, katerega ni dal poprej preiskati po ži-vinozdravrJcu, drugi pa morajo pripeljati prašiče žive v mestno 'klavnico, kjer jih preišče živinozdravnik pred, ko se zakoljejo. Radi tega prihaja tudi manj sianinarjev na trg, cene pa rastejo. Domači .mesarji so šli s cenami, doli in sicer so prodajali govedino po 10 do 15 din., prvovrstno volovsko meso 15 din., teletino po 12 do 15 din., svinjino pa po 17.50 din. 1 kg. Dne 24. t. m., to je tretji dan, so ostali domači mesarji do 3. ure popoldne na trgu in so napravili dobro ¡kupčijo. — Perutnine je bilo zjutraj okoli 600 in pozneje okoli lOOO komadov na trgu. Tretji dan pa je bilo zelo malo perutnine na trgu. Cene, ki so bile precej visoke, so bile kokošem 30 do 75 diru, racam 5© do 80 din., gosem 60 do 120 din., puranom pa 60 do 150 din. za 1 komad. Domačim zajcem 10 do 50 din., Angora-zajcem 100 din., divjim zajcem pa 60 do 140 dan. 1 komad. — Krompir, zelenjava druga živila, in sadje: Krompirja in zelenjave je bilo samo 5 vozov. Cene so bil« krompirju 4—5 din. mernik (7 V", kg), ali 1.50 do 2 din. I*, solati, katera je redka postala 2—4 din. kg, glavnati pa 1.50 do 2 din. komad; čebuli 1.50 do 5 din., česnu 4 do 10 din. venec, kislemu zelju 3 do 3.50 din., kisK repi 1 din., maslu 46 do 48 din., kuhanemu maslu 50 do ©O din. kg, zeljnatim glavam 1 do 5 din. komad, ovčjemu sini 22 din., trapistovskemu siru 27 din. kg; mleku 2.50 do 350 din., smetani 12 do 14 din., oljčnemu olju 38 do BO din., bučnemu olju 28 do 34 din. liter; sirčku 1 do 8 diru hlebček, karfijolu 2 do 10 din. komad, jajcam 2 do 2.SO din. komad, kostanju (kateri gre že proti koncu) 6 do S din. kg, pečenemu kostanju 6 do 7 din. liter, jabolkom in hruškam, katerih so kmetje pripeljali 15 vozov na trg, t« bila cena 4 do 12 din. kg, pomarančam 1.50 do 3 din., limonam 0.75 do 1.50 din. komad, kokosovim orehom II din., suhe češpije 18 din. kg. — Cvetlice in božična drevesca: Naravne cvetlice 1 do 8 din., v loncih 15 do 75 din. komad, umetne cvetlice za okrašenje božičnih drevesc 3 do 10 din. komad. Božičnih drevesc je bilo prvi dan orez 2000, drugi dan okoli 1000 in tretji dan okoli 400 komadov na trgu, ki so se prodajali po 5 do 150 din. 1 komad, katera so se večinoma razprodala. — Lončene n ¡lesene robe je bilo prvi in drugi dan precej na trgu, a tretji dan je ni bilo nič. Cene so bile od 1 do 100 din, brezove metle 2.75 do 5 din., leseni ročni vozički 100 do 200 din., večji 500 do 800 diru, lesene sanjke 80 do 100 din. komad. — Seno in slama: V sredo, dne 23. decembra, so kmetje pripeljali radi slabega vremena še le po 10. uri 2 voza sena in 2 voza slame na trg in so prodajali seno po 70 din., slamo pa ,po 50 din. za 100 kg.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 55 do 56 D, francoski frank 2 do 2.50 D, čehoslovaška krona 1.84 d» 1.66 D, nemška marka 13 do 13.40 D, italijanska lira 2.20 do 2.25 D, švicarski frank 10.90 do 11 D. V Curilia znaša vrednost našega denarja 9.17 centimov.
Koliko bo *fal „Slov Cospodur" v 119267
»Slovenski Gospodar« bo stal v letu 1926: Za celo leto 32 «fin. za pol leta 16 din. za četrt leta 6 din. laven države SHS bo stal §e enkrat totifco.
Cenjenim odjemalcem želi
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1926
in se priporoča
DRAGO ROSINA, MARIBOR, Vetrinjska ulica 36,
zaloga galanterije, (drobnarije, parfuimerije, vrvarslcih in pletarstkih izdelkov na drobno in na debelo.
Hotel in restavraeija Halbwidl
MARIBOR	Jurčičeva ulica 7	MARIBOR
Zbirališče vseh krogov.
Vsako nedeljo in praznik koncerti. — Dobra kuhinja —> Gortzovo pivo. — Izvrstna vina.
Meščanske cene.
Vsem našim ljubim gostom in prijateljem: srečno novo leto!
i
: 1111111 n iiimiiiii Trm 111 1111 iTmnini
Klobuke, že*lle
zimsko perilo i. t. d kupite najceneje pri
Jafeob-u Lah,
Maribor, Glavni trg štev. 2
rrnrrrrrrni TTf n i»«111 rmin i k i « i .» i
coa
3
nrrTTnrvxTnnnnnrr-^^	u ti g »y irrrTnnnnrrTnnnnnnr'"'nnnnnnr^^nrrinnnnnnnnrxTnnnn^ h h h ii h » n irrinrrinnrTTnrTrTr^^	Tnnnnrrrinnmnq
Veselo in sr
o Boyo leto!
želijo ysem svojim cenjenim^odjemalcem,fgostom,' znancem in^prijateljem sledeče tvrdke:
IVAN LEGAT
prva speci jalna popravljakuca m trgovina pisarniških sitrojev,
Maribor, Vetrmjska ulica 30, teL 434.
ocminmmmaaDDgmii^^
SERVAT MAKOTTER '
zaloga pohištva, izdelovanje posteljnih žičnic, Maribor, Krekova ulica 6, Slovenska ulica 2.
rrrrnnaacxajaxnxax^
J. PELIKAN
staičičan", »
Maribor, Gosposka ulica 25.
FELIKS SKRABL
mamufakturna trgovina, Maribor, Gosposka ulica 11.
nrrrrrnrTTifannnnnnnnnnnrinnnrinr.r innpncin
MAKS WEISS
kotiar,
Maribor, Slovenska ulica 28.
rrircrmimxinmnnrxaiiimo^
IVAN BREGAR
tovama klobukov, Maribor, Gosposka uüica 16.
¿jut»ii.i.iJuuLHJUUutxmmrm^
JOSIP STERNAD
puškar,
Maribor, Aleksandrova cesta 18. 1111 ILLULaXE
SREČKO PIHLAR
manufactura, Maribor, Gosposka ulica 5.
um i i i vo-h k u p ii n ii g n icojjanacajgqcddciadaatxi h
JOSIP KALOUD
fcemičiMvtehnični predmeti, barve, laki, firneži, Maribor, Aleksandrova cesta 28.
F. BINDER
zlatar in graver, Maribor, Orožnova ulica 6.
^□muoaaaaococ
FRANC KORMANN	g	KAROL JANClC
Galanterija, pdetenina, igrače in drobnine,	□	manufakrtura,
Maribor, Gosposka uiica 3.	□	Maribor, Aleksandrova cesta 11.
oaooaX]DaoauUJma^^	g □□□□□□□□DDnDmnnnnnnnnririi innnn,nnnr1nnrinnnr)
HOCHNEGGER in WICHER
mizarstvo, Maribor, Koroška cesta 53.
3nn[innriaaaacoQDacx3oaD
IVAN KRHLANKO
trgovina delikates in bufet, Maribor, Aleksandrova cesta 31. »□□□□□□□□OTmmGuuuuucDm
E
rrTronrxjaaDaaaLrxojanGmi n jLHjaaciaaxioaaGD
Manufaiktuma trgovina
IHL & KÜHAR
Maribor, Aleksandrova cesta 9. mi« rrrjuugj ittth g im ü u n iijlo nam lmopaciam
ADOLF ANDERLE
gostilna, Maribor,, Koroáka cesta 3.
II.IM
nrm h h i: »t ii n ii n n n h u h « mi tnrrnnrrinrirTTrrTn
JOSIP ZIRINGER
preparator in montiranje rogovja, Maribor, Slovenska ulica 28. m n i a nmi k ■ a a n u a innnnrTnnnnrinni n r. n » nnrnmm
DRAGOTIN CUTIC
puäkar in trgovina s strelivom, Maribor, Slovenska uMca 18.
oimiioncxn^amDaoananmuuLiLiJULic rimm
PUGEL & ROSSMANN
veletrgovina z vinom, Maribor, Trg Svobode 3.
rrrrroioaarvTTTTinDiia^^
Mariborska elekt. inštalac. in strojniška družba z o. z.
«ŽARNICA«
Maribor, Gosposka ulica 8.
a» k 11.n luanrmrnrnrnnnanarxiatxrinrimamcTi
IVAN KLANCNIK
SteMo, poroelan, okvirji za slike, Maribor, Slovenska ulica 15.
Restavracija in kavarna
A. SPATZEK
Maribor, Aleksandrova cesta 8 in 8a. Eletotro-mehanična delavnica
MATIJA TRABI
Maribor, Vodnšcotv trg 3. Prva mariborska strojna pletarna
IVO BARTA
Maribor, Orožnova ulica 6.
L. ORNIK
špecijaiina trgovina dežnih plaščev Maribor, Koroška'cesta 9.
MARKO ROSNER
manufakturna trgovina na debelo, Maribor, Slovenska ulica 13.
pmnmmnni luuuuauuuuuuui n u ii iLJJumoaciDaano
MEDIC — ZANKL
družba z o. z. v Ljubljani — barve, laki, firneži. Maribor, Gosposka ulica in Ulica 10. oktobra 2. onoaDajmanaamnr^
JOSIP WAIDACHER
trgovina čevljev, izdelovanje gamaš, Maribor, Slovenska ulica 6. inrrirnnnrTirTTnrrTririnni u u n Hinnnmnnnnrinrinnnnnn
J. SUPANClC
belo blago, vezenine, precitiskanja, Maribor, Slovenska ulica 3. nrTTTirTrTcr7rrirrr,rxTxinrrinr-r¥ rnnnnnnn^nnrinp
K. WORSCHE-JA nasi. ANTON MACUN
manuíatotuma trgovina, Maribor, Gosposka ulica 10.
OJLLU»n h rra n ii n n n n n a n ii n n»n n u u írxiaaaaDaoLiu H
RIHARD TAUTZ
brivski seion, Maribor, Gosposka ulica 24. m ii ii 11 a a n a m a n n un a d n u n axrriaxjQcmacjQncr
MATEVŽ STAUBER
strugairsiki mojster, Maribor, Aleksandro a cesta 24. uiiHiBiainiiiuiinnn uroo n. m luuiJcoccoaDCimq
JOSIP RATAJC
kiepar za stavbe in galanterijo, .	Maribor, Pobrežka cesta 8.
ooDDDExiDODoaacnxiQoaaix
ANTON POS
trgovina z manufakturo, Maribor, Aleksandrova cesta 27. □cooDOGOooccxoDciDnanncaconcnnnmacoDnD
ar
JOS. ULLAGA nasl. J. SZINICZ
manufaiktuiT.a trgovina, Maribor, Aleksandrova cesta 21. II I H I HJULH B II II ILimPCQjaaCJDaCOIOQQCDajDGL'
Posredovalnica za službe
A. JANEZlC nasl. MARIJA VOLLGRUBER
Maribor, Slovenska ulica 16.
jjjnmnr
3
oxi
niicnEoaaooaDDaaDaaDooomrainiD
Umetniško-tiskarski zavod
' «AZBE«
Maribor, Koroška cesta 39. tu ii 11 a urmmr rKJoarTTiULiLo^a^cojLoaDacii::
S
FRANC MASTEK
munufaktura n modna trgovina, Maribor. Glavni trg 16.
Železnima
IVAN KORAZIJA
Maribor, Aleksandrova cesta 42, telefon 313. ! mannaaanmaDDonamnDnmaomanaaDanomm
FRANC SCHELL
tovarna blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. ¡□aoooamaamanmamamaaama
PAVEL HERICKO
lončar An pečar, Maribor, Tattenbachova ulica 6., ompmurouuui jr.iDnDanaaDaDDUuuuDamamcoau
EDUARD PERETIC
krojač,
Maribor, Vetrinjska uiica 6.
ERNEST GERT
steklar,
Maribor, Gosposka uiica 13. ODDnacraTTnmnr a a. u, mm riajaDaaauuuuunaciaaD
J. HOCHMÜLLER
Tovarna bučnega olja Maribor, Pod mostom 7, telefon 339. nnmnn! m mi n n inrii rr h h h n rrTrrrrimnnnnnnnnrin
STRASCHILL in FELBER
tigovina z lesom, Maribor, Pristan.
A. RECNIK
električno podjetje, Maribor, Pobrežka ceste 6. mmnrnrR.g v m n iro n« u n m a mi h h ii irnmapaacicp
F. SORKO nasl. ALOJZ PLOJ
trgovina mešanega blaga, Maribor, Vodnikov trg 1. maxKxnncax3crTimmrinnnni a i n nmrtmomoo
SLAVKO LEŠNIK
kodarski mojster, Maribor, Pod mostom 10. oxüumoaxiaDcnDaDom
FRANC REICHER
modni atelje, Maribor, Tržaška cesta 18.
□pmaaüaamnDoa^
IVAN DEZMAN
steklar, trgovinah steklom, porcelanom in okvirji za slike,
Maribor, Vrbanova ulica 2.

[JTTTTrT-rTar^^wTTVTr-rrTVTTrnmmniM .--iTirn-nnii-t tTiiTnnriTTT»rmr h iiiiuihroí
FRANC VRHUNC
trgovina z,mešanim blagom — Lajteršberg, kupujem deželne pridelke, jajca in orehe. Tmmrinnri I H lin i II rrrirnnrTTnnrrrTt iimiliiiim
nnaoaaanOTtxmtxraD^^
Veselo in srečno Novo leto!

želijo vsem* svojim cenjenim odjemalcem, gostom, znancem in prijateljem sledeče tvrdke:
Železnina Fr. Frangescha nasl.
RUPERT JEGLITSCH
Maribor, Gosposka ulica 11.
ANTON AUER
delavnica klobukov, Maribor, Vetrinjsika ulica 5.
FRANC GERT
svečama in medicama, Maribor, Gosposka ulica 13.
DOLCEK & MARINI
manufaktura in modna trgovina, Maribor, Gosposka ulica 27.
JAKOB PERHAVEC
tovarna za izdelovanje likerjev, des. vin in sirupov, Maribor, Aleksandrova cesta 44.
JOSIP KARNIČNIK
modna in manvufaktuma trgovina, Maribor, Slovenska lilica 10. lDOPOODmLija! n ii ii.ii ii ii luuaacoDDmrojanrinaciDac.
. aaaaamaamamncmnmaooco^
Zvon olivama	g	FRANC HAAS
INŽ. J. & H. BOHL	R	krojaški mojster,
Maribor, Motherjeva ul. 15 in Aleksandrova c. 6. □	Maribor, Koroška cesta 90.
j .........................i rrrrraximixripB □□□□aanaaaanmannoannDonaDnpoanacmnDaac
ANTON BRENClC
trgovina z železnino, Ptuj.
IVAN BEZJAK
sedlar,
Maribor, Cvetlična ulica 33.
JOSIP FRIC
skladišče čevljev, čevljarske in sedlarske potrebščine, Maribor, Gosposka uMca 37.
Veletrgovina s surovinami
IVAN SLUGA
Maribor, Tržaška cesta 5.
ANDREJ SOMRAK
galanterijsko in stavbeno Heparstvo Maribor, Cvetlična ulica 8. □□□□□□□□□□□□□□□□□□maaaamncEmDDODoaca:
JOSIP GUMZEJ
sodiarski mojster, Maribor, Vojašniška ulica 7.
□□□□□aDaaamaaDnmDaaoaanaanDDCiooanannaL;' D lODDaaaDanaaDonmaaaaaDnDaanaDoaoaaaciaaaD
Z. TONEJC
podnrmarske potrebščine in umjetna djubra, Maribor, Aleksandrova cesta 35.
PAVEL NEDOG
parna barvarna in kemična čistilnica oblek, Maribor, Gosposka ulica 33, Raziagova ulica 22.
PAVLA ZAGAZEN
trgovina z mešanim blagom, Maribor, Aleksandrova cesta 85.
t
□crnxDaDonDDocxinOT^
FOTO ATELJE DOLENC
Maribor, Medijska cesta 18.
IVAN SOJČ
kipar in posdatar, Maribor, Camkarijeva 26.
nrVTrrrirwTrinrir-inni h h ii ii ii ii h ii ii u n n n ii irmnrmnrmr:
FRANC VERZEL
izkušeni podkovdlci mojster, Maribor, Frankopanova ulica 25. □□□□□ijlojuu i ii ii n ii m ii n iuuuojtjmuuuaaaacxiac
MARJETA VERZEL
gostilne,
Maribor, Framlkopanova ulica 25. ootinniDQDíiiiiipmaBooGaüa^^
EKSPORTNA HIŠA «LUNA«
galanterija, drobnarija in igrače, na drobno, Maribor, Aleksandrova 19, na debelo.
USNJARNA A. BUTOLEN
Maribor, Loška ulica 18.
FRANJA STARClC
manufakrtura in konfekcija: Vetrinijska uiica 15, špecerija: Trubarjeva ulica 9, Maribor. nnnnnnrTTTnnnnnnnnDr jmnDnni3DnDaaa3aDCiaaQQ j
FRANC FERK
sedlar in lakimik, Maribor, Jugoslovanski trg 3. j ODaaDamDDDtxJanmnaacna=oponnQC^	|
Krojaštvo in konfekcija
FRANC CVERLIN
Maribor, Aleksandrova cesta 28.
i a i n a i u i b n h u r rn n mi n
iiDixmanaaarrimaaxJC
JOSIP SlNIGOJ
trgovina z delikates ami, Maribor, Aleksandrova cesta 18. □□ronaocxjuuumuQG:^^
IVAN KVAS
iadeliovajiniioa 'klobukov: Maribor, Meljjsika cesta 74; prodajalna: Aleksandrova cesta 32. ODCxraaxüoomuQaixDaDannoacitxn
FRANJO LAH
Trgovina z maniufaktumim blagom Maribor, Vetrinjska ulica 13.
ixiix]QDCixxa3oamaom^
JOSIP SULIC
trgovina z čevlji in usnjem, Maribor, Aleksandrova cesta 30.
im »i m «inrTTinnnaGüaaaaDDnrTTirTTDrTTXPaanaG
iXDOiEDmoocmDaaaaDGOCi
M. FELDIN
manufaikifcura, Maribor, Grajski trg.
pjmnnaannnmD
FRANC ŽEMLJIC
restavracija »Pri črnem odiu«, Maribor.
nrnnrririr' ■ »■ ■» nnnnnrrirTTnDn^^
A. POŽAR
trgovec, Ruše.
\ oaoaaaaaDarrrirTTinnD^	c
ANTON BIRGMAYER
detajlna prodaja za drve, premog, umetna gnofiia, Maribor, Aleksandrova cesta 71.
FRANC PERGLER
tovarna vozov, Maribor, Mlinska ulica 44. oaaaao[X]cmnamaamaDaaDnnnnamaaDaaaaaac;
SIMON BAUMKIRCHER
vrvar,
Maribor, Aleksandrova cesta 83. innrrinrvnnrinnrinnnrinnnnnnnrH lnnrTinrinnnmnnrr v
IVAN SIRAK
Ključavničarstvo in tovarna za hidravlične stiskalnice za olje, vino in sadje, Maribor. irrinnnrrTnrrTTnr^nnnn^	n n» mrmn
Parna pekarna
STRAUSGITL in DRUG
MariboT, Glavni trg 9.
FRANC NEGER in SIN
Maribor, Slovenska ulica 29. Prodajalna: Vetrinjska ulica 17. nrrTnnnnrvifTnnnrinnrinnnnnnnnnmnDananoaDHgi, č
ALOJZ STUMPF	§	J. KLAVORA
draguljar, zlatar in srebra r,	n	strojna plletarna,
Maribor, Koroška cesta 34.	t]	Maribor, Frankopanova uiica 2.
00lXaD00Dam0amm0ma^	□ mm m nn ii innrnnrTnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnrinnn
Komerciijelna posredovalnica
«RAPID«
Maribor, Gosposka ulica 28. oiiiimEoammaDffloccnmacDaiiiaciDoooci
L. UHLER
trgovina z dedikatesami, Maribor, Glavni trg.
JAKOB ZAGER
trgovina s čevljarskimi potrebščinami, Maribor, Ulica X. oktobra 4.
Manufakturna in modna trgovina
ALOJZ DROFENIK
Celje, Glavni trg 9.
□
GOSTILNA PRI «ZLATEM LEVU«
Maribor, Vodnikov trg 4-
ADALBERT GUSEL
žgan jama in izdelovanje likerjev, Maribor, Koroška cesta 18.
Valjčni mlin
ALOJZ ZORČlC
Breg pri Ptuju. gmiJcnimnmDDDEmDcmiojm^
ADOLF KOS
trgovina z južnim sadjem, Maribor, Glavni trg. iaaaarxixnx]cxx3caxro
Trgovina z mešanimi blagom
JOSIP FARKAŠ
Sv. Jurij ob Ščavnici. nmni ■ u q n irnnnnnnnrnnnni n n n y rrii innoarocra-;
IVAN HAJNY
zaloga poljedelskih strojev
Maribor
n
n
n
111111 a»11« y-p-inr» »TT» Ii iiiiiinmimii innnmj imnrx .nnmn 11 u n i ii n rinrinnnnni 11 » »n i y m nnnnra n i m i B-^rr^-TTr-nnrinnnnrTr r»«i y^im
MALA OZNANILI
Dekla, mlada, močna, pridna, poštena se sprejme v službo. Priložnost ima se tudi v kuhinji kaj priučiti. Ponudbe na Ivan Traun, Ptujska gora.
1539 3—1
Krajevni zastopniki za zavarovanja proti požaru, nezgodam, tatvini, jamstvu, življen-sko zavarovanje in za zavarovanje konj in goveje živali proti nezgodam se iščejo povsod proti visoki proviziji v mariborski oblasti. Ponudbe pod ^Zavarovalni zastopniki 1926«: na upravo. 1508 2—1
Oskrbnik (šafar), samec, dobro verziran v vseh gospodarskih panogah, z večletnimi •pričevali, išče primerne služ be. Nastop 15. januarja ali 1. februarja 1926. Ponudbe na upravo.	1478 3—1
Prodam prvovrstno posestvo: 10 oralov polja, 11 oralov travnika, 10 oralov sadonos-nika, 3 in pol orala vinograda in 1 in četrt orala gozda, blizu Maribora (Sv. Marjeta ob Pesnici), 1 lepa hiša, 1 velik hlev, 1 hiša se ravno popolnoma prenavlja, 1 klet, 2 studenca in 3 viničarske hiše. Cena 350.000 D z vsem inventarjem in živino. Moj naslov: J. Reisman, Maribor, Alek-
sandrova c. 6.
1424
Proda- se zidana hiša s tremi sobami .in jedilno shrambo, njiva, pašnik — pri kolodvoru Podplat. Več se izve pri Ivani Jagodic, Kostrivnica, p. Podplat.	1525 2—1
Posestvo v okolici Maribora, 6 oralov, zidano poslopje, se pod ugodnimi pogoji proda. Naslov v upravništvu. 1520 Srebrne krone in zlatnike platoje najbolje J. Ringer, Pre-valje.	1519 10—1
Proda se v resnici lepo posestvo, katero leži skupaj, soln-čna lega, z vsemi potrebnimi, v dobrem stanju se nahajajo-čimi gospodarskimi poslopji, ▼ bližini postaje Rimske toplice. Travniki vsi obsajeni ze z odraslim sadnim drevjem. Redi se lahko do 5 glav živine. Nadaljna brezplačna pojasnila daje pisarna občine Marija Gradec v Laškem vsak dan od 8. do 12. ure.
1513 2—1
Posestvo, obsegajoče 30 ora tov, hiša, gospodarsko poslopje, živi in mrtvi inventur ter pridelek letošnjega leta se proda. Vpraša se Sv. Marjete na Dravskem polju 20, pošta Rače.	1497 3-1
V najest se da manjše posestvo proti primernemu deleže na pridelkih. Naslov v upravništvu.	1509 2—1
Obrtniki, pozor! Proda se Is proste roke novo zidano poslopje z opeko krito, tik ob okrajni cesti in pri farni cerkvi z hišno gostilniško obrt jo in tobačno trafiko; zraven se lahko naredi lokal za trgovino. Pri tem je gospodarska poslopje ter 8 oralov prva-vrstrih njiv in travnikov, redi se lahko 4 glave goveje živine. Zraven je lep bukov gozd s 7 orali za seco. Ogleda in proda se na licu mestu; cena 260.000 D. Florjan Zupančič. Buče št. 72 pri Kozjem. 1488
Prodam lepo posestvo, • zaokroženo, okroglo 20 oralov, četrt ure od okrajne cest©: njive, travniki, ter gozd, da-bro zaraščen, okroglo osem oralov, v okraju Konjice. Pa-sestvo ima 2 zidani hiši z ope kp kriti, velik kozolec in hle* za 7 glav živine. Premičnine ostanejo vse, vozovi, plug ia razno drugo se tam nahajajoče orodje za gospodarstva. Gena približno 65.000 dinarjev. Na zahtevo se pusti tudi nekaj živine. Naslov v uprav ništvu pod: Ugodna prilika.
1475 3-1
ffakap, prodajo, zameno posestev pod ugodnimi pogoji posreduje gospodarski oddelek Marstan, Rotovški trg 1,
■aribor.
Posestva v najem se oddajo in Iftčejo. Več pove Marstan, Ro-tav&ki trg, Maribor. 1467
Slovcnjegoi iška klet. Kateri vinogradnik hoče svoje vino boljše prodati, naj napravi takoj ponudbo j ceno, kvaliteto in množino vina pod »Vino-toč« na upravo lista. 1507
2-1
Vino prodaste, staro ali novo ako pošljete takoj vzorec in zadnjo ceno, postavno na kolodvor na skladišče ljutomerskih vin, Zagreb, Prilaz 35.
1483
Prvovrstna sadna drevesca
ter izredno lepo trsje vseh vrst nudi Hrastnik Vinko, St. Ilj pri Velenju. Za rast jamčim.	1405
Manufaktura A. Krisper v
Ljubljani, Rožna ulica 19, pošilja trgovcem in zasebnikom po povzetju na roko šivane odeje (kotre) od 153. 170, 198, 116, 240, 280, 328, 340 D. Ro-uge po 14 D, klot od 32 D naprej. Gg. trgovcem se naredi tudi vata za odeje po vzorcu.
1448 4—1
Ravno došli zimski volneni naglavni robci a 12 D, volneni pleti a 45 D. Bombazin platno a 10 D. Nadalje velika izbira flanela, barhenta, suk-na, perila itd. vse po najnižjih cenah se dobi pri J. Trpin, klavni trg 17, Maribor. 1470
Krojači in šivilje! Kroje (šni-te) kakršne želite za dame, gospode in otroke, izdeluje in razpošilja Knafelj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo v Ljubljani, Križevniška ulica št. 2.	1468 4—1
Pozor, društva! Na prodaj so prvovrstni inštrumenti, skoraj novi, za popolno godbo na pihala (12 komadov). Pravilno razpredeljeni. Cena je zmerna. Naslov pri upravi pod »Redka prilika«. 1469
Safar
v vinorejstvu, sadjarstvu, poljedelstvu in živinoreji izobra žen, sprejme se pri Ed. Suppanz, v Pristavi, Slovenija.	1493 3-1
Veselja vsi kipe Bolezni pa beže Ker stopil je na plan Zdravilni
Edina prava izdelovalnica: rastlinska destilacija E. JERA8 in SIN Ljubljana—Moste.
SaSoldin, Sulikol, Hypsrmangan
so dobro preiskošena sredstva proti oiuiju itd. oa trti. Z navodilom vred se dobi v dre geriji Sani ta s, Celje. 633
8BBBBBBBBBBBBBB
novoustanovljenemu gasilnemu društvu
se proda brizg^lnica s cevnim vozom v dobrem stanju. Kje, pove upravništv«. 1341
;» e B H S H I» (S R! 39 R ffi IS f£3 E
Štambiljke
vseh vrat izdeluje aalceneJSe Zinauerja naslednik S. Petan
v Mariboru, Aleksandrova 43. Na dvorišča.	1266
Vsak ie ne ve, da ■• r. trgovini
JOS. PIRICH
■snjarlja UABIBOK, Aleksandrova II prevzame vsakovrstno sureve kože za izdelavo gornjega usnja, podplatnega usnja, — blank in boks. Prodaja po najnižjih brezkonkurenčnih cenah vse vrste usnja. Lastni izdelek. Nakn? surovih koi vseh vrst pa najboljših dnev Dih ceuaS.	1878
Veselo in srečno Novo leto 1926
želi vsem cenjenim odjemalcem
Frane Senčar,
trgovina mešanega blaga, nakup vseh poljskih pridelkov,
Mala Nedelja in Ljutomer.
Priporoča se tudi v novem letu za cenjeni obisk, zagotavljajoč najboljšo postrežbo.	1526
Sreeno in veselo Novo leto 1926
želi vsem cenjenim odjemalcem sodavičar in opekarnar
Ivan Naraks,
Ložnica pri Žalcu.
1514
Kje Kupite najcenejšo
in najtrpežnejšo opeko?
Posestniki! V slučaju potrebe pojdite v Celjsko opekarno, ki Vam nudi najlepšo priložnost, de si nabavite zanesljivo najboljšo opeko po izvanred-no nizki ceni. V zalogi je vedno: Zidna opeka, navadna strešna opeka in zarezana strešna opeka.
Tovarna: Cel:e, Sp. Hudinja. Pisarna: Razlagova ulica 4.
Kadar pridete v Celje
in predno nakupite manufakturno blago, obleke, odeje, srajce, oglejte si velikansko zalogo hlaga in izdelkov pri
„A mer ¡kancu"
Glavni trg, pri farni cerkvi.
Tam se prodaja najcenejše, ker ima lastno tovarno. Ne mečite denarja proč!	Prepričajte se!
9m oba**»« S
Maaofakturo in konfekcijo, vezenine, pletenin« i. t d. kakor moške in ženske obleke po meri is lastne prvovrstna krojaSniee ter prenug in drvk dobita proti 0£t«laemB odpla£evkn}n le pri tvrdkt
DAVORIN mm SN DRUG0V1
imiH z e. si 8»rlfeir.ViJtSnl*ki mL 2, pisarna Sres^r&llev* il I
i plaSC
Trpežni športni 400 D, modni ševjot 550 D, Velour Ia 600 D, Velour lala 720 D, gladki suk-neni 800 D, fini modno-sukne-ni 900 D.
MODELI
Velour s »Biberette« - koža 1020 D, modno sukno s >Ele-ctrik« 1330 D, Eskimo Velour s Panterkanin 1650 D, najno-
"~...... Op
¡P tiOl	vejši modeli s Chinchiila Opu-
'/[HZJt ^	som 2600 D do 3000 D v vele-
/ Jf-—i/l!	trgovini R. Stermecki, Celje,
t^ ^	ŠL 24. Cenik zastonj. Vsa.
kupec dobi darovnico. 1150
Kmetje šmarskega sreza!
K MPU^P.i.fi '•
Naročite še danes
za letošnjo porabo v trgovini
Ed. Suppanz, Pristava
Opozorilo.
Po Jugoslaviji potuje neiki Vinko Obrovac, kateri se z našimi starimi neveljavnimi papirji legitimira ter na pod lagi istih sprejma za našo firmo ponudbe, ozroma naročila, kakor tudi predplačila.
Ker se pa s tem postopkom glas naše poznane, dobre in stare firme diskreditira, za/to upozoravamo naše p. n. odjemalce da dotični ni pooblaščen sprejemati za nas naročila in še manj sprejemati denar ter seveda odvračamo vsako odgovornost za takšno zlorabo od sebe.
Prosimo p. n. odjemalce, kakor tudi vse policijske u-rade, da se dotičnega takoj vlovi in sarajevski policiji odpošlje.
Trgovaiki muzej Otto V. Roubicek i dr. Sarajevo
Ne sadja brez gnoja!	Ne zrna brez superfosfatal
Poljedelei zahtevajte jamstvo za 16°/o raztopljive v vodi fosforne kisline!
Superfosfat (v vodi z raztopijivofosfamo kislino) prvovrstna kakovost iz naših prvih domačih tovarn, kakor tudi vsa druga umetna gnojila, kakor Chilesalpeter (Čilski soiiter), vapneni dušik, Ammonsuliphat, kalijeva sol in mešan gnoj, Kas itd. nudi po najugodnejših cenah
99
Delniška družba za prodajo raznih umetnih gnojil.
Zagreb, Mažuraničev trg 4. — Telefon 18—39. — Brao-javni naslov: Fosfat Zagreb.
Zastopstvo: »Danica«, dr. z o. z. za razp. mineralnooljnih in kem. izdelkov, Maribor, Slovenska ulica 8, telefon 153.
sinaKzsgBiaaBassiBssffinaas^iBass^sisaffiiaa^
Gospodarska zadruga, Maribor
r, z. z o. z., vabi na
redni občni zbor
ki se vrši dne 6. januarja 1926, na dan Sv. Treh kraljev, ob 9 .uri predpoldan, v gostilni »Wilsen« na Aleksandrovi cesti v Mariboru, s sledečim dnevnim redom:
1.	Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računov.
4.	Sprememba pravil.
5.	Sklepanje o likvidaciji in volitev likvidatorjev.
6.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti tega občnega zbora se vrši črez eno uro drugi občni zbor, ki sklepa teljavno ob vsakem številu navzočih zadružnikov.	1520
Načelstvo.
m
ZAHVALA.
Vsem, ki ste našo drago mamico Mapijo Jevebtč roj. GopšIč
spremili na njeni zadnji poti, se tem potom najlepše zahvaljujemo. Ohranite jo v dobrem spominu in spominjajte se je v molitvi!
Svetinje-Ljubljana, 16. decembra 1925.
Anton Jerebic, soprog. — Franc Jerebic, sin. — Marija Pele, Pavlina Breznik, hčeri. — Trezika, roj. Kovač, snaha. — Anton Pele, Martin Breznik, zeta. — Franci Jerebič, Anton Pele, Milika Pele, Angelica Breznik, vnuki.
ZAHVAL m.
Ob bridki izgubi soproge, odnosno matere, hčerke in sestre
Julke Veselic roj., Mmr
se najprisrčnejše zahvaljujemo za mnogobrojne izraze sočutja, tolažbe in prijateljstva, posehno pa še za mnogobrojne poklonjene krasne vence in cvetje na grob ter za toliko spremstvo na poslednji poti pokojnice.
Posebno pa se še moramo zahvaliti Sokois-kemu društvu in požarni hrambi za zadnjo popotnico, kakor tudi pevskemu zboru za krasni žalo stinki.	i
Žalujoči ostali.
Stran 8.
T
SLOVENSKI GOSPODAB.
31. decembra 3925.
Velepražarna kave Meznarič Rado, Maribor,
Glavni In štev. 21.
Pnojari: MeznsriS Maribor.
B*8 Trgovci, zahtevajte ponudbel
Telefon interuifcan 171*
Električni faga M. Obran, Maribor, Tattenbachova ulica, kupuje po najvišjih cenah proti takojšnjemu plačilu: orehov, jesenov, hrastov, bukov in vsakovrstni drugi okrogli V	, ,	les.	1496
Pozor ženini in neveste!
V manufaktumo trgovino
MARTIN SUMER, KONJICE
je dospela velika množina vsakovrstnega modnega štofa, črnega in modrega sukna za moške obleke, finega volnenega blaga v vseh barvah za ženske obleke, venci, šopki, svilene rute, svilene predpasnike ter sploh vse blago "kar se pri hišnem gospodarstvu rabi, po jako nizkih cenah.
Vse kar potrebujete
za sebe, svojo družino, svoje prijatelje najlepšo zlatnino in srebmino, ure, verižice, prstane uhane, zapestnice in ves nakit v vsaki ceni; dalje apaiate ca britje in rezanje las, nože, škarje, doze za cigarete, denarnice, list-rice, godal? in najrazličnejše praktične predmete morete kupiti bres vsakega rizika, ker Vam se nepovsečno takoj na željo zamenja z drugim. Preglejte bogato ilustro-vsni divot-cenik, ki ga dobite brezplačno od svetovne tvrdke H. Suttner v Ljubljani St. 992.

Naložite denar le pri
Ljudski posojilnici v Celju
reg. zadrugi z neomejeno zaveze
Cankarleva ulica 4
poleg davkarije fpoprej pri »Belem volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica
Posojila po najnižji obrestni meri.
rv« r^ ry* rv* K* • Ki*1, PV* 4 k. 4 &4 U ¿¿k!4 k. '	w J^JT.^4 k Ji k iV.»- * 4 ..... '
Bukova drva
Kupimo še več vagonov suhih bukovih drv v polenih, tudi v manjših množinah. Plačamo takoj v gotovini. Pošiljajte ponudbe takoj na naslov: Lesna trgovina Rudolf Kiff-mann, stavbenik, Maribor, Melje 25. 1522
Trboveljski premog
Mejovšek, Tattenbachova ulica 13.
» .
■■■■■■■■IIIIIBIBKSIHHIIIIIB
Karol Kirbisch,
usnjar pri Sv. Trojici v SI. gor.
javi slavnemu občinstvu, da prevzame vsakovrstne surove kože v posebno dobro izdelavo po jako znižani ceni Prodaja tudi vsake vrste usnja domače izdelave, posebno opozarja na svoje trikrat vsajene, jako trpežne podplate. Ti se dobijo po zelo znižani ceni. Kupuje tudi surove kože vseh vrst in vuke po najvišjih dnevnih cenah. 1465
Novo trgovino
je odprla Anica PlankI v Slovenskih Konjicah, poprej v Zičah. — Priporoča1 se v obilen obiski 1527
fe hupite došc& inpccmi
ibliti* ioTorjjri
mamt^akiurm-jsa
specetžjsksga in tJbmnoga biagn-
fTD06Q SEELNA FIKMA
Posojilnica v Mariboru
r. z. z o. z., NARODNI DOM
bo od 1. januarja 1926 dalje obrestovala hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu z dnevno razpolago po
6%
proti odpovedi na tri mesece po 8%
Od vknjiženih posojil bo Posojilnica računala 8%, od meničnih in za kredite v tekočem račuru 10% obresti.
V Mariboru, dne 5. decembra 1925.
1461 3-1	NACELSTVO.
Zvonolivarna Zvonoglas, Maribor
taja t tem p, a. Interesentom na znanje, da vliva razen pnr«mtall hrenatttk svodov tndi vse *
livarsko strelo spadajoče predmete
id Brona, me® lo leleza. — Tabljo se rtdi tega Vse tovarne, meSanlM, kljriamičarji, trgovci itd., da krijejo svoje potrebščine pri navedeni trrlki, katera Itvriuje »sa naročila hitro, solidno in po iselo nizki ceal Kopaj« m tndi stari fcovinsl 1 oateri|al
'/.'i1
U
Kaj je Thomasova žlindra in kako
se rabi?
Natančna navodila se dobijo pri tvrdki
M. Berdajs, Maribor
i
trgovina z mešanim blagom in semeni
'¿Zaloga Thomasove žlindre in fcalijereisoli.
Tiskar: Tiskarna sv. Čirih v Maribou, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v izdajat j; Konzorcij »Slovenskega Gospodarjapredstavnik

Pri znano dobri in solidni postrežbi se prodajo vsake vrste modnega, manufakturnega in suknenega blaga s 1. decembrom 1925 po znatno reduciranih cenah v Modni-manufakturni trgovini
fiii & KCiha? prej Kari Soss
Prešernova ulica 2. MARIBOR Aleksandrova c. 9.
Vsem, Ud so ob težki in nenadomestljivo izgubi zveste žene in blage mamice
Marije Kink roj. HXola.n
posestnice v Ravnah, župnija Zdole,
katero je božja Previdnost dne 5. 12. 1925, po kratki in mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 43. letu starosti poklicala k sebi v večnost, z nami soču-"tili in nas tolažili, ter vsem, ki so predrago nam pokojno spremili k večnemu počitku na praznik Brezmadežne dne 8. 12. 1925, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se pa še zahvaljujemo vlč. g. župniku za tolažljivi nagovor ob odprtem grobu, pevskemu društvu za pretresljive žalo-stinke, sorodnikom iz Zagreba za lep venec ter vsem sorodnikom, znancem in sosedom. V Zdolah pri Vidimu.
Žalujoči Martin K i;.k, soprog, otroci, starši, bratje, sestre in ostali sorodniki.
Mariboiu. — Urednik: Januš Golcc, novinar v Maribora : Januš Goleč, novinar v Mariboru,