1994- KRONIKA èM^ časopis za slovensko krajevno zgodovino -3/42 Zbornik za zgodovino šolstva - Šolska kronika. Ljubljana, Slovenski šolski muzej 1994, XXVII-3, 270 strani. Kako potrebna je bila v slovenskem prostoru samostojna revija za proučevanje zgodovine šolstva, kaže vsebinsko zelo pestra nova številka, ki je pravkar izšla. Z razpravami in krajšimi prispevki sodeluje kar 18 avtorjev, s krajšimi zapisi iz zgodovine šolstva še 13 avtorjev, sledijo poročila o delu šolskega muzeja, zlasti o njegovih razstavah (7 avtorjev), zbornik pa zaključujejo poročila in ocene novih knjig. Dolgoletna sodelavka Zbornika za zgodovino šolstva Tatjana Hojan, nam tokrat predstavlja izobraževanje odraslih v letih 1848-1870. Pri tem izpostavlja zlasti izobraževanje odraslih v nedelj- skih šolah in izobraževanje v okviru kmetijskih tečajev pri osnovnih šolah (sadjarstvo, čebelar- stvo, svilarstvo); oboje pa je bilo v veliki meri odvisno od prizadevnosti posameznih učiteljev in duhovnikov. Omenja tudi udeležbo učiteljev iz slovenskih dežel na organiziranih kmetijskih počitniških tečajih za učitelje na Dunaju. Zelo dobrodošel bo za vse, ki se ukvarjajo z zgodovino gimnazij in šolstva nasploh, prispevek Elizabete Hriberšek-Balkovec Avstrijska statis- tika in gimnazije na Slovenskem 1881-1913, kjer avtorica opozarja na uporabnost vira Öster- reichische Statistik za zgodovino šolstva. Za gimnazije v omenjenih letih nam podaja zani- mive podatke o učiteljskem kadru, številu raz- redov, učnem jeziku, številu dijakov in njihovi verski pripadnosti, šolnini in štipendijah. Saša Serše piše o tehnični inteligenci na Kranjskem pred letom 1918. Naglasa zlasti vlogo realk za nadaljnji študij tehnike, opiše razne vrste visokih (tehničnih) šol na Dianaju, Gradcu in Pragi, kjer so študentje s Kranjske največ štu- dirali. Opiše tudi društveno organiziranost raznih vrst inženirjev pred letom 1918. Andrej Vovko nas seznanja z dejavnostjo Družbe sv. Mohorja na šolskem področju in zlasti prikaže, kako je družba z zbranimi fi- nančnimi sredstvi na narodnostno ogroženih območjih vzdrževala svoje šole in vrtce. Darko Friš piše o slovenskih župnijskih osnovnih šolah v Ameriki v letih 1895-1941. Posebej predstavlja 6 župnijskih šol in velike težave zaradi pomanjkanja učnega kadra in finančnih sredstev. Omenja, da so vse do 1924. delno še poučevali v slovenskem jeziku, potem pa gaje zamenjala angleščina. Zanimive tamatike iz novejše zgodovine se loteva Ljiljana Šuštar. V prispevku Mladi Ko- rošci na šolanju v Sloveniji v prvih povojnih letih nam po arhivskih in časopisnih virih prikaže šolanje mladih Korošcev pri nas. To šolanje je spremljala vrsta težav in morda bi bilo zanimivo slišati več pričevanj posameznikov, ki so se v letih 1945-1950 udeleževali tega šolanja. Druga avtorica, ki se loteva povojnega časa je Tatjana Senk, ki piše o podržavljenju samostan- skih šol v Ljubljani (Lichtentum, Marijanišče) v letih 1945-1947. Tudi Aleš Gabrič obravnava povojni čas, ko predstavlja značilnosti šolske re- forme 1953-1962. Evropa kot pedagoška kategorija v avstrijski zgodovini izobraževanja je naslov članka avs- trijskega avtorja Elmarja Lechnerja. Avtor raz- mišlja o dejstvu, da se bodo v bodoči Evropi posamezni narodi in države približevali in ob tem opozarja, da bodo nastale razmere, podobne nek- danjemu avstro-ogrskemu izobraževalnemu sis- temu, ki se mu zdi z današnjega vidika celo do- kaj napreden. O maturitetnih spričevalih in zrelostnih Ì25)itih skozi zgodovino nas vodi članek Jožeta Ciperla. O zgodovini gimnazije z italijanskim učnim jezikom v Kopru, ki deluje še danes, piše Ivan Markovič. Gimnazija, kije bila ustanovljena še v času beneške oblasti (1612.), je potem večkrat zamenjala državo (Avstrija, Italija, Jugoslavija, Slovenija) in se srečevala z različnimi težavami, celo z začasno prestavitvijo v Trst (1842-1848). Judita Šega piše o šolskem zdravstvu pred prvo svetovno vojno, o higienskih razmerah v šo- lah, o delu šolskih zdravstvenih komisij in vlogi šolske zdravstvene kolonije v Zatišju pri Cerk- ljah, medtem ko Brane Šuštar po zapisnikih Mestnega šolskega sveta ljubljanskega pred prvo vojno predstavlja nekaj drobcev iz razmer mest- nega šolstva npr. skrb za ureditev kopanja učen- cev, odnos do učiteljic in slovensko-nemška jezi- kovna vprašanja. Marija Lesjak nas seznanja z zgodovino uči- teljskega poklica v Angliji, Božo Jakovljevič pa z delom treh hrvatskih istrskih emigrantov, ki so po prvi svetovni vojni uspešno delovali v slovenskih šolah. O zgodovini posameznih osnovnih šol pišejo tri avtorice: Alenka Borjanič o osnovni šoli v Postojni, Olga Pivk o šolstvu v Rovtah in Stanka Jerneje o razvoju šolstva v Medvodah. 88 1994- K§fi KRONIKA ^ -3/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino Še več podatkov o zgodovini posameznih Sol prinaša rubrika Šolski zapisi. Slavica Pavlic piše o nekaterih jubilejih pove- zanih s posameznimi šolami v letu 1995 (Ljuto- mer, Besnica, Gorice itd.). Tu je objavljena še vrsta povzetkov seminarskih in raziskovalnih nalog srednješolcev, kar je zanje gotovo posebej vzpodbudno, obenem pa je bilo raziskanih nekaj tem, ki bi se jih sicer verjetno nihče ne lotil tako kmalu (kmetijska šola Luže pri Vipavi, osnovne šole v Šempasu, Hudinja-Celje in Šmarje pri Jelšah). 50 let obnovitve slovenskega osnovnega in srednjega šolstva v Ilirski Bistrici se spominjajo Ivko Spetič, Melhior Golob in sestra Romana Zidar. Zanimivi so tudi spomini na šolska leta med vojno 1941-1945, in sicer v Kranju, o čemer pišeta tedanja nemška učiteljica Elis Sargant in njena učenka, danes priznana pisateljica Berta Golob, in o šoli na Livku nad Kobaridom, kjer je nekaj časa med vojno poučeval duhovnik Jožko Kragelj. Omenjeno vrsto spominskih člankov zaklju- čuje zelo doživeto napisan prispevek Marije Novak, ki se spominja svojega prvega službe- nega mesta na osnovni šoli Drča (Pleterje), kjer je poučevala v letih 1949-1959, članek, ki bi ga morale brati današnje učiteljice začetnice, ki mnogokrat ne znajo ceniti tega, kar jim šola da- nes nudi. Rubrika Iz muzejskega dela prikazuje dejav- nost Šolskega muzeja, zlasti nas seznanja s posameznimi razstavami, medtem ko je v rubriki Poročila in ocene predstavljenih devet novejših del s področja zgodovine šolstva in pedagogike in teoretično delo Sodobni pogledi na pouk zgodovine izpod peresa Štefana Trojarja. Olga Janša-Zom 40 let Gorenjskega muzeja. 1953-1993. Kranj 1993,134 strani. Gorenjski muzej v Kranju je ob svoji 40. obletnici delovanja izdal poseben zbomik, v katerem se predstavljajo njegovi sodelavci z vrsto zanimivih prispevkov. Del prispevkov pri- kazuje rezultate dosedanjega delovanja posa- meznih oddelkov, ki delujejo v okviru muzeja. drugi del prispevkov pa predstavljajo nekatere izbrane strokovne teme. Daljši jubilejni članek sta napisala Majda Žontar in Cene Avguštin, oba dolgoletna sode- lavca in nekdanja ravnatelja muzeja. V njem opisujeta historiat razvoja muzeja od prvih idej, ki so se pojavile že v času med obema vojnama, do uresničitve zamisli leta 1953, ko je bil usta- novljen Mestni muzej v Kranju, tedaj še samo z enim strokovnim sodelavcem Cenetom Avgu- štinom. Temu se je leta 1955 pridružila etno- loginja, 1957. konservator, 1959. arheolog itd. Kmalu se začne nadvse uspešno zbiranje in raz- iskovanje raznovrstnega gradiva ter prirejanje razstav. Skoraj istočasno z Mestnim muzejem je začel nastajati bodoči Muzej revolucije v Kra- nju, oba pa sta se leta 1963 združila v Gorenjski muzej. Avtorja se spominjata težkih pogojev dela na začetku, ko je muzej imel le skromne prostore v Prešernovi hiši. Čez nekaj let se je položaj izboljšal, saj so pridobili Mestno hišo in stavbo v Tavčarjevi ulici, s tem pa so bili dani pogoji za prirejanje večjih razstav in ureditev stalnih zbirk. Ze od srede 60. let je Gorenjski muzej veljal za dobro organiziran in uspešen pokrajinski muzej, čeprav se je moral še vedno spopadati z raz- ličnimi problemi. V štirih desetletjih je muzej s pomočjo dobre ekipe sodelavcev ustvaril zavidljivo bogate zbirke. Vrsta novih arheoloških odkritij v Kranju in drugod na Gorenjskem je pripomogla k nas- tanku lepe arheološke zbirke. Najobsežnejša je etnografska zbirka, tu pa so še umetnostno- zgodovinska, kulturnozgodovinska in zgodovin- ska zbirka. Zadnja je razdeljena na tri dele: starejšo zgodovino, zbirko iz časa druge svetovne vojne in zbirko sodobne zgodovine. Poleg tega ima muzej restavratorsko in konservatorsko delavnico, fotolaboratorij, bogato fototeko ter knjižnico z okrog 12.000 enotami. Ker so zaradi denacionalizacije leta 1991 izgubili stavbo v Tavčarjevi ulici, je to za muzej pomenilo novo prostorko stisko. Končno jim je uspelo dobiti prostore v prenovljenem gradu Khiselstein, vendar je tu prostora premalo, tako da so nekatere zbirke morale ostati v depojih. Sledijo prispevki o nastajanju posameznih zbirk in o delu oddelkov. Cene Avguštin se spominja začetkov mu- zejstva v Kranju in zlasti organizacije prvih raz- stav. Andrej Valič nam podaja arheološko-muze- ološki oris Gorenjske, v katerem prikazuje zgo- 89 1994- KRONIKA ^ -3/42 časopis za slovensl